Poi!ni urad 9021 Celove< — Verlagsportamt 9021 Klagonfurl Uhaja v Celovcu — Hrscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,20 lil., mesečna naročnina S Šilingov P. b. b. r-; •• i l.. „ •." • /'J Celovec, petek, 11. marec 1966 Letnik XXI. štev. 10 (1241] Avstrija po nedeljskih volitvah Volitve so spet enkrat za nami. Živčno napetost, ki se je med volilnim bojem stopnjevala do nevarne meje, je v teh dneh zamenjalo razpravljanje o volilnih rezultatih. Da je to razpravljanje tokrat posebno živahno, je povsem razumljivo, saj so se nedeljske volitve končale z rezultatom, kakršnega nihče ni pričakoval. Vendar pa presenečenje ni toliko v tem, da je ena stranka »zmagala’ in druga »zgubila’, marveč predvsem v dejstvu, da je do premika v razmerju političnih sil prišlo v trenutku, ko so bili mnogi prepričani, da se v tem oziru v Avstriji sploh ne more zgoditi kaj posebnega. Toda odločitev zadnjo nedeljo je jasno pokazala, da so tudi po dveh desetletjih sorazmerno mirnega razvoja možna presenečenja, ki lahko spravijo Iz ravnotežja še tako ustaljene tradicije. Zmagovalec nedeljskih državnozborskih volitev je nedvomno OVP, ki je proti lastnemu pričakovanju dosegla absolutno večino v parlamentu. Na tem tudi nič ne spremeni dejstvo, da je po številu glasov še vedno ostala v manjšini (48,35 %) in da se ima taki večini po mandatih zahvaliti le ospora-vanemu volilnemu zakonu, katerega iz razumljivih vzrokov ljubosumno čuva pred nujno potrebnimi reformami. Končno odloča samo število mandatov in teh je dobila OVP 85 od skupno 165, torej ima v parlamentu prvič po letu 1945 spet absolutno večino in s tem tudi možnost, da vlada sama. Čeprav predstavlja za SPD, k, je svojo volilno propagando zgradila predvsem na prikazovanje nevarnosti OVP-jevske samovlade, izid nedeljskih volitev bridko izkušnjo, pa bi bilo povsem zgrešeno govoriti o odločilnem porazu socialistov. Drži: SPD je zgubila 31 tisoč 163 glasov in dva mandata, toda njen delež na skupnem številu glasov še vedno znaša 42,56 % in je le za pičlih šest odstotkov manjši od deleža OVP. Kakor torej na eni strani ni mogoče govoriti o velikem poražencu, tako bi bilo na drugi strani nesmiselno zapirati oči pred dejstvi. Dejstvo je, da SPD tokrat ni dosegla svojega cilja in bo morala zelo temeljito proučiti vzroke, ki so privedli do nedeljske odločitve. Pri tem pa bi napravila veliko napako, če bi se znova pustila zavesti z gesli desničarskih sil ter bi krivdo iskala zgolj v podpori komunistov. Nedvomno je OVP tudi tokrat kovala kapital s svojo preizkušeno parolo o »rdeči ljudski fronti", vendar pa je svoj dobiček črpala ♦udi še iz drugih sredstev, kar pomeni, da je tudi krivdo za socialistični neuspeh treba iskati v več smereh. In tukaj zadostuje navesti le tri: Olah, Fussach, Kronenzeitung, čeprav s tem še nikakor ni izčrpan register zamujenih priložnosti, napak in slabosti. Toda pri ocenjevanju volilnega rezultata niti ne gre toliko za ugotavljanje, koliko odstotkov znaša .zmaga" enega in »poraz’ drugega; bistvenega pomena je vprašanje, kakšne so razmere, ki jih je izoblikoval izid volitev. Tukaj pa je treba ugotoviti, da se kolo notranjepolitičnega razvoja ni zavrtelo le za dvajset let nazaj, marveč je novo izhodišče celo še slabše, kot je bilo leta 1945. Takrat je DVP sicer prav tako imela 85 mandatov, toda na nasprotni strani so bili po- leg 76 socialističnih tudi še štirje komunistični poslanci; danes pa stoji’ na pozicijah naprednih sil SPD sama s vojimi 74 mandati, medtem ko je na nasprotni strani treba 85 mandatom DVP prišteti še nadaljnjih 6 mandatov s skrajne desnice — FPD. Tako gledano pomenijo nedeljske volitve nevaren premik na desno. Vsekakor je značilno, da so že v volilnem boju poleg najrazličnejših drugih argumentov igrali precejšnjo vlogo tudi očitni pojavi antisemitizma, kar je z ogorčenjem zabeležila tudi mednarodna javnost. Nadaljnje drsenje v to smer bi za Avstrijo lahko postalo zelo nevarno, zato čaka novo vlado velika odgovornost, če bo hotela ohraniti mir na znotraj ter obvarovati ugled države na zunaj. Glavna teža te odgovornosti pade po izidu volitev razumljivo na DVP, za katero je zaradi tega toliko bolj važno, da oblike nadaljnjega sodelovanja ne bo diktirala po načelu »tu zmagovalec — tam premagani", marveč jih iskala v pogajanjih resničnega partnerstva. MEDNARODNO OPOZORILO: V Avstriji narašča nevarnost antisemitizma in neonacizma V Parizu je zasedal evropski izvršni komite židovskega svetovnega kongresa, kjer je bilo ugotovljeno, da je v zadnjem času opaziti očitno naraščanje antisemitske dejavnosti. Na pariškem posvetovanju, katerega so se udeležili zastopniki iz enajstih držav, so razpravljali tudi o razmerah v Avstriji in v tej zvezi sklenili posebno resolucijo, ki izraža zaskrbljenost spričo pojavov antisemitizma v naši državi. Konkretno je v tej resoluciji rečeno, da je antisemitska miselnost prišla do izraza tudi v letošnjem volilnem boju. Globoko zaskrbljenost pa so udeleženci konference izrazili tudi zaradi nezaslišanih razsodb v procesih proti nacističnim vojnim zločincem ter zaradi dejstva, da avstrijske oblasti niso dovolj odločno nastopile proti širjenju antisemitske In nacistične miselnosti na univerzah. Te ugotovitve le še potrjujejo dejstvo, da spada Avstrija poleg Zahodne Nemčije med tiste države, v katerih je miselnost nacizma in antisemitizma še danes tako močno razširjena, da je nikakor ne bi smeli omalovaževati in podcenjevati, kakor se to žal vse prepogosto dogaja. Na merodajnih mestih bi se morali zavedati, da popuščanje napram tem silam ne pomeni le nevarnosti za demokratični razvoj v državi sami, marveč škoduje tudi njenemu ugledu v mednarodni javnosti. Izid volitev po zveznih deželah Pri razpravljanju o volilnih rezultatih se nehote vsiljujejo primerjave med posameznimi zveznimi deželami. Ne nazadnje pa take primerjave v veliki meri prispevajo tudi k pojasnitvi vzrokov, ki so neposredno vplivali na nedeljsko odločitev. V tem oziru je vsekakor značilen primer Dunaj, ki je vedno "veljal za »rdečo trdnjavo". Tokrat pa je DVP ravno tam zabeležila najvišji porast svojih glasov, medtem ko je delež glasov SPD, ki je leta 1962 znašal še 52,42 %, tokrat padel na 49,38%. Okolnost, da je Olah samo na Dunaju dobil skoraj 80.000 glasov (to je precej več kot polovica vseh njegovih glasov!), pa je prav tako značilna kot dejstvo, da je na Dunaju FPD utrpela največjo zgubo glasov, namreč za 2,56 %, medtem ko znaša njena zguba v državnem merilu le 1,7%. Prav tako značilen, čeprav pod drugačnimi vidiki, je izid volitev na Predarlskem. Ta dežela že od nekdaj poleg Tirolske velja za glavno postojanko DVP, vendar je socialistom v zadnjih letih tudi tukaj uspel precejšen prodor in so leta 1962 dosegli skoraj 28 odstotkov vseh veljavnih glasov. Potem pa je prišla »zadeva Fussach", kateri je v nedeljo sledil račun, ki ga ni mogoče spregledati: ravno na Predarlskem je SPD zabeležila največjo izgubo med vsemi zveznimi deželami — medtem ko znaša njena izguba v državnem povprečju samo 1,4 %, je na Predarlskem padel delež socialističnih glasov za 5,85 odstotka. Za ostale zvezne dežele z izjemo Štajerske, kjer je SPD nekoliko pridobila na glasovih, ter Koroško, o kateri bomo govorili še posebej, je treba ugoto • viti, da je svoj položaj izboljšala edinole DVP, med- tem ko sta tako SPD kot FPD povsod utrpeli večje ali manjše izgube. Posebno zanimiv položaj pa nedvomno zavzema Koroška, ki si je v nedeljo priborila naslov najbolj socialistične zvezne dežele, saj je po deležu socialističnih glasov prekosila celo Dunaj. Sicer drži, da ;e ♦•'Hi na Koroškem zabeležila naj večji porast šte vila glasov DVP, vendar je hkrati bistveno naraslo tudi število glasov za SPD, ki je torej z uspehom branila svoj položaj vodilne stranke v deželi. Končno je treba omeniti še dvojezično ozemlje naše dežele (podrobne številke objavljamo na 2. strani — op. ured.) in tukaj pridemo do najbolj zanimivih ugotovitev. Po vsej Koroški je SPD v primerjavi z volitvami leta 1962 pridobila 5529 glasov, od katerih pa jih samo na dvojezično ozemlje odpade 2338, torej skoraj polovica, čeprav to ozemlje po številu prebivalstva ne predstavlja niti četrtine Koroške. Nasprotno pa je OVP ravno na našem ozemlju zabeležila najmanjši porast svojih glasov, kajti od njenih 11.783 na Koroškem pridobljenih novih glasov jih na južni predel dežele odpade le 2937. Podobna slika se pokaže tudi v odstotkih: delež socialističnih glasov znaša v deželnem merilu 49,6 %, na dvojezičnem ozemlju pa 54,6 %, medtem ko je število OVP-jevskih glasov na Koroškem naraslo za 6 odstotkov, v dvojezičnih občinah pa samo za 2,1 %. Ta dejstva so vsekakor zanimiva in se v marsičem razlikujejo od razmer v drugih zveznih deželah. Ravno zaradi tega pa v tem primeru toliko bolj pomenijo priznanje dosedanji politiki SPD na Koroškem, medtem ko v našem ožjem okviru dokazujejo, da smo se koroški Slovenci tudi pri nedeljski odločitvi ravnali le po dejanjih in ne po besedah. Pot do nove vlade ne bo lahka Po volitvah je seveda najbolj zanimivo in hkrati najbolj važno vprašanje, kaj bo zdaj, kako bo šlo naprej? V političnih krogih Avstrije so si bolj kot kdaj koli prej edini, da pot do nove vlade tokrat nikakor ne bo lahka. Podobno mnenje pa zastopajo politični opazovalci in komentatorji tudi v drugih državah, kjer prav tako poudarjajo, da bo treba računati z dolgotrajnimi pogajanji. Na zaostritev razmer po volitvah ni vplival le izid volitev samih, marveč je bistven del prispeval že predvolilni boj, ki je letos dosegel ostrino, kot je že dolgo ne pomnimo. Predvsem osebni napadi in izpadi, ki so včasih že nevarno mejili na kriminal, so zapustili preveč globoke sledove, da bi bilo zdaj čez noč lahko vse pozabljeno. Svoj del pa je razumljivo prispevalo tudi novo razmerje političnih sil, ki je ustvarilo povsem novo in precej drugačno izhodišče za pogajanja o novi vladi oziroma o oblikah bodočega sodelovanja. Dejstvo, da socialisti s svojim opozarjanjem na nevarnost DVP-jevske samovlade pri nedeljski odločitvi niso bili deležni zaželjene podpore, seveda še dolgo ne pomeni, da se je večina volivcev zadnjo nedeljo izrekla proti sodelovanju obeh velikih strank. Na drugi strani pa absolutna večina v parlamentu daje DVP dejansko možnost, da sama postavi novo vlado, pač pa bi se morala v tem primeru zavedati, da bi se njena »suverenost« nehala že takoj v prvem primeru, ko bi šlo za kakšno ustavno določilo, kajti za sklenitev takih zakonov je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina; take pa OVP kljub podpori FPD ne more doseči, marveč je slej ko prej navezana na podporo SPD. Ravno zaradi tega je računati s tem, da bodo tudi v DVP končno prevladali razsodnejši krogi in po- tisnili ob stran tiste elemente, ki že dalj časa sanjajo o popolni oblasti in morda v izidu nedeljskih volitev vidijo ugodno priložnost za uresničenje svojih ciljev. Vodstvo stranke je tudi že imenovalo tričlanski odbor za pogajanja, vendar doslej še nikjer ni bilo povedano, s kom se hoče DVP Dogajati. Toda zdrava razsodnost pove, da mimo socialistov ne bo Šlo. SPD s svoje strani je že volilno propagando vodila predvsem z zahtevo po nadaljnjem sodelovanju in tudi po volitvah je pripravljenost na tako sodelovanje jasno izpovedala. Končna odločitev je torej odvisna samo od DVP oziroma od njenih pogojev, ki jih namerava postaviti. Ravno v tej zvezi pa ima najlepšo priložnost, da v dejanjih dokaže, kako resno in iskreno so bile mišljene njene besede in obljube med volilnim bojem. Bo Atlantski pakt OSTAL BREZ FRANCIJE? Da hoče francoski predsednik de Gaulle tudi v vprašanjih atlantskega zavezništva igrati precej samostojno vlogo, je že stara resnica. Kljub temu pa so njegovi najnovejši predlogi v tem oziru le presenetili, kajti v praksi gre njegova zahteva tako daleč, da bi NATO povsem zgubila vpliv nad francoskimi četami. In ne samo to: tudi čete drugih atlantskih zaveznikov, v kolikor so nameščene na francoskem ozemlju, naj bi prišle pod francosko poveljstvo, ali pa bi jih morali umakniti iz Francije. Najnovejši poskus de Gaulla, da bi tozadevna pogajanja vodil neposredno z Ameriko, je predsednik Johnson sicer odločno zavrnil, vendar s tem ni rečeno, da je bila odstranjena tudi nevarnost, da bi Atlantski pakt lepega dne ostal brez Francije. Odločen boj rasizmu V Adis Abebi je prejšnji teden zasedal ministrski svet organizacije afriške enotnosti, ki je sprejel dve resoluciji, s katerima ostro obsoja rasistično politiko v Južni Rodeziji in v Južnoafriški republiki. Resolucija o Rodeziji znova poziva vse države-članice OAE, naj ne priznajo Smithovega rasističnega režima, medtem ko od britanske vlade zahteva učinkovite ukrepe ter po potrebi tudi uporabo sile, samo da bi čim prej zlomili režim rasistične manjšine v Rodeziji. Poleg tega so v resoluciji pozvali vse člane OZN, naj uresničijo lanskoletne sklepe Varnostnega sveta glede Rodezije ter zahtevajo osvoboditev afriških voditeljev, ki so zdaj v koncentracijskih taboriščih. Z resolucijo, ki se nanaša na Južno Afriko, pa je ministrski svet OAE ostro obsodil vse tiste države, ki so kljub temu, da se južnoafriški režim noče odpovedati politiki apartheida, okrepile trgovino z Južno Afriko in v tej deželi investirale svoj kapital. Predvsem pa velja obsodba vsem tistim državam, ki politično in vojaško pomagajo Južni Afriki, čeprav ta država s svojim ravnanjem ogroža mir in mednarodno varnost. ! : Nedeljske državnozborske volitve v številkah Nedeljske državnozborske volitve so potekale mirno, a v napetem pričakovanju. Od 4,884.443 volilnih upravičencev jih je veljavno volilo 4,531.864, medtem ko je pri zadnjih državnozborskih volitvah 17. novembra 1962 od 4,805.409 volilnih upravičencev veljavno volilo 4,456.982. S tem je bilo v nedeljo oddanih za 74.882 več veljavnih glasov kot leta 1962. Po občinah koroškega dvojezičnega ozemlja pa je bil volitev naslednji: izid nedeljskih državnozborskih Občina S 1966 P 0 1962 KLS 1962 OVP 1966 1962 FPO 1966 1962 DFP 1966 Bekštanj 1970 1815 112 1140 1024 135 135 65 Biičovs 396 339 18 352 328 49 53 4 Bistrica na Zilji 174 169 1 199 177 17 23 2 Bistrica pri Pliberku 616 587 46 412 331 50 56 26 Bistrica v Rožu 676 650 56 346 317 66 55 9 Blače 76 79 3 186 188 34 36 3 Borovlje 2771 2571 220 1203 1126 254 258 51 Brda 367 411 5 339 294 40 46 8 Cajna 697 653 60 326 508 134 214 23 Djekše 262 284 3 279 246 52 60 — Dobrla vas 1481 1400 63 1096 954 107 118 29 Galicija 477 445 9 314 283 47 62 15 Globasnica 291 277 10 378 378 33 41 7 Goriče 177 ISO 3 123 124 15 12 7 Grabšianj 577 597 11 578 463 112 146 13 Grebinj 583 595 17 844 770 183 118 15 Hodiše 442 446 10 273 233 52 35 12 Kostanje 265 231 9 189 138 145 146 2 Kotmara vas 714 616 69 400 294 60 70 5 Ledince 343 377 10 302 290 68 60 15 Loga vas 711 611 75 353 300 182 211 14 Marija na Zilji 716 644 43 437 393 92 84 27 Mndgorje 258 241 2 194 159 11 33 3 Otmanje 190 192 5 115 96 53 54 4 Otok 235 228 13 314 297 41 34 6 Pliberk 965 1031 37 1013 884 119 103 33 Podklošter 2504 2223 256 961 837 248 275 98 Pokrče 504 500 3 332 262 90 115 10 Radiše 125 130 — 99 60 22 31 1 Rožek 337 202 4 211 134 71 50 13 Ruda 393 402 13 335 281 74 82 3 Sele 257 224 17 226 163 9 7 1 Slovenj Plajberk 139 120 19 96 85 10 9 1 Siraja vas 273 300 10 213 190 19 23 11 Suha 295 314 4 304 324 58 37 16 Svetna vas 267 254 38 168 152 22 13 8 Skocijan 941 874 23 829 699 106 112 12 Škofiče 615 581 34 302 236 40 45 7 Smarjeta v Rožu 288 298 15 301 279 23 24 2 Štefan na Zilji 509 515 7 323 310 34 45 13 Št. Jakob v Rožu 1503 1331 175 754 688 123 115 39 Št. Peter na Vašinjab 505 455 24 285 248 40 49 9 St. Tomaž 407 416 8 353 320 54 63 11 Teholca 570 589 35 341 280 47 46 12 Tinje 194 213 2 162 141 49 48 3 Trdna vas 334 307 9 176 168 63 55 5 Važenberk 683 710 14 570 510 106 121 15 Velikovec 967 931 28 861 810 343 331 52 Verrtberk 1006 972 51 460 405 202 202 38 Vetrinj 1149 1177 48 662 538 247 189 34 Vovbre 360 319 13 369 336 39 51 13 Vrba 922 476 15 751 538 285 181 36 Železna Kcrpla-Bela 1440 1323 144 614 558 67 77 15 Žihpalje 268 205 6 251 276 59 85 3 Zitara vas 746 713 9 374 360 20 18 3 Zrelec 884 749 35 439 357 101 90 14 Betjak-mesto 11.700 10.944 1242 7104 6254 2199 2392 792 Celovec-mesto 20.517 19.778 1850 18.575 16.679 5173 5260 974 KOROŠKA 142.812 137.283 8911 106.422 94.639 33.112 34.544 5.661 Očiten zmagovalec nedeljskih volitev je bila OVP, ki je dosegla 2,191.128 glasov in s tem v primerjavi z zadnjimi volitvami pridobila 166 tisoč 627 glasov; svoj delež na glasovih je povečala od 45,4 na 48,3 %. Socialisti so v primerjavi z letom 1962 zgubili 31.736 glasov in dosegli le 1,928.922 ali 42,5% glasov. FPO je utrpela naj-* večjo zgubo na glasovih, ko je od 313.995 zgubila 69.296 glasov in dosegla le še 242 tisoč 599 ali 5,3 % glasov. Proti pričakovanju veliko glasov je bilo oddanih za Olahovo DFP, dosegla je 148.521 glasov, kar odgovarja 3,2 % oddanih veljavnih glasov. Ostale tri stranke so kandidirale le v nekaterih volilnih okrožjih. Komunisti in levi socialisti ki so 1962 dobili 135.482 glasov, so kandidirali le v 4. volilnem okrožju, drugod pa je KPO svoje volivce pozvala da podprejo SPO. V 4. volilnem okrožju je KLS dosegla 18.638 glasov, 1962 pa 21.091. Liberalna stranka je dosegla 1570 glasov, Marxisti in Leninisti pa 486. Po teh volitvah bodo odposlale v parlament: C V P 85, SPO 74, FPO pa 6 poslancev. 'dVP je pridobila 4 poslanska mesta in sicer 2 rta račun FPO, 2 pa na račun SPd. Na Koroškem je bilo oddanih 288.007 veijav-nih glasov, leta 1962 pa 275 tisoč 377. Od teh glasov je dobila SPO 142.862 ( + 5579), OVP jih je dobila 106.422 ( + 11.783), FPO pa 33.112 (—1432). Za Olahovo DFP je bilo oddanih 5661 glasov. Druge stranke na Koroškem niso kandidirale. KP je leta 1962 dosegla na Koroškem 8911 glasov. S lem bo Koroška v parlamentu enako zastopana, kot je bila po volitvah 1962: SPO bo imela 6, OVP bo imela 4, FPO pa 1 poslanca. Nedeljske volitve na koroškem dvojezičnem ozemlju kažejo docela drugačno razmerje s H, kakor ga kažejo v državnem merilu. SPd je po občinah tega ozemlja dobila 35.780 glasov, kar je za 2288 več kot leta 1962. (KP je na tem ozemlju 1962 dosegla 1971 glasov.) S tem je imela SPO na tem ozemlju 54,6 •/« oddanih veljavnih glasov. OVP je dobila 36,5 °/o glasov, številčno pa 23.877 ali za 2.937 več kot leta 1962. FPO je zgubila 75 glasov In dosegla 4877 glasov, medlem ko je bilo za DFP oddanih 908 glasov. OSI ROKCO) svetu LONDON. — Mednarodno združenje za amnestijo, id se zavzema za to, da bi po vsem svetu izpustili vse politične zapornike, je v sporočilu objavilo, da uvaja Smithov težim v Rodeziji apartheid in rasno diskriminacijo po zgledu južnoafriških rasistov. V rodezijskih koncentracijskih taboriščih in zapoNh je okoli 1100 Afričonov. Konkretno navaja sporočilo, da so v Rodeziji za domačine zaprte celo cerkvene Sole, medtem ko cerkev, ki jo večkrat obiSčejo Afričani, enostavno podrejo. HAVANA. — Na Kubi so odkrili skupino, ki Je nameravala obiti predsednika Fidela Castra. Kot udeleženca zarote so aretirali dva oficirja, v uradnem sporočilu pa je nagiaSeno, da je bila v zaroto vtne-Sana tudi ameriška obveščevalna služba. LJUBLJANA. — Zveza mladine Slovenije je imela ob koncu minulega tedna svojo republiško konferenco, na kateri so razpravljali in sklepali o bodočih nalogah mladinske organizacije. Eden glavnih sklepov konference določa, da mora biti Zveza mladine idejnavzgojna organizacija. Za novega predsednika CK Zveze mladine Slovenije je bil izvoljen Janez Kocjančič, za sekretarja pa Framc Rogelj. LONDON. — Britanski minister za razorožitev lord Chclfont bo meseca meja obiskal Sovjetsko zvezo, kjer bo nadaljeval razgovore s sovjetskimi voditelji o razorožitvenih problemih. Minister Chalfont je to-zadevine razgovore začel že prejlnji mesec, ko je spremljal predsednika britanske vlade Wilsona med njegovim obiskom v Sovjetski zvezi. WASHlNGTON. — AmeriSki kongres je izglasovat vladi nadaljnje kredite za vojaS-ke operacije v Vietnamu. Med razpravo so mnogi poslanci kritizirali vladno politiko in zahtevali konec vojne. Kot najbolj zanimivo pa politični opazovalci ocenjujejo izjavo predsednika zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata WiMiama Fulbrighta, ki je predlagal, naj bi Amerika sklenila z LR Kitajsko sporazum o nevtralizaciji celotne jugovzhodne Azije. Senator Fulbright je izrazil mnenje, da bi s takim sporazumom rešil* tudi vietnamsko krizo, ki da je le en del pomembnejše problematike. Morebitni sporazum bi morale po njegovem mnenju zajamčiti tudi Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza. Japonska in Indija. Hkrati je Fulbright poudaril, da vietnamske vojne ne bo mogoče dobiti z vojaSklmi sredstvi, zato se je ponovno zovzel za pogajanja. MADRID. — Predsednik Španske komisije za jedrsko energijo Navasques je izjavil, da je ena izmed ameriških atomskih bomb, izgubljenih po trčenju ameriških letal nad Špansko obalo pri Palomaresu, »okužila" površino zemljišča, ki meri približno 6 ha. Radioaktivno žorčenje na okuženem ozemlju ogroža rastline, živali in tudi ljudi. VARŠAVA. — Poljski tisk poroča, da bodo v Hamburgu kmalu začeli soditi bivšemu SS-ovskemu Ober-»tormbannitthrerju Alfredu Naujochsu, ki je leta 1939 vodil Izzivalni napad na radijsko postajo v Gljlvkah, katerega je potem Hitler izrabil kot povod za napad na Poljsko. Naujochs je dan pred začetkom druge svetovne vojne na povelje nemškega Sicherheits-diensfa izvedel na takratno nemSko radijsko postajo Gleiwttz napad, pri katerem je uporabil zapornike iz koncentracijskih taborHč, preoblečene v poljske uniforme. Nocisti so potem trdili, da je br! napad uveden s poljske strani, zaradi česar so začeli z vojaško operacijo proti Poljski, kar je sprožilo drugo svetovno vojno. Obsežno dokazno gradivo za bližnji proces je zahodnonemSko sodiSče prejelo tudi iz Poljske. ŽENEVA. — Razorožitveni odbor Združenih narodov nadaljuje v Ženevi razgovore o vprašanjih razorožitve. V ospredju pogajanj je problematika prepovedi Sirjenja atomskega orožja. Udeleženci konference ne izključujejo možnosti, da bo v doglednem času prišlo do sklenitve sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja, kajti — kakor je izjavil ameriški predstavnik na ženevski konferenci Foster — .čedalje več držav se zaveda nevarnosti zaradi širjenja tega orožja1'. LJUBLJANA. — Na povabilo predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije Janka Smoleta je bhral na obisku v Sloveniji predsednik deželne vlade Forlanije-Julijske krajine dr. Alfredo Berzanti. Obisk je bil privatnega značaja. Dr. Berzanti je o svojem obisku v Sloveniji izjavil, da je dal priložnost, .da ponovno potrdimo občutke prijateljstva, ki jih gojimo v Furlaniji in Julijski krajini do sosedne republike Slovenije. Naši odnosi se vse bolj poglabljajo in ne gre več zgolj za neke formalne oblike prijateljstva, ampak se odpirajo tudi vse bolj konkretne perspektive za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju”. PRAGA — Na češkoslovaškem so uvedli 44-uml delovni teden. Izjema pri novi ureditvi so le tista gospodarska področja, kjer so delovni čas že lani skrajšali na 42 ur tedensko. WASHINGTON. — Predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva so priznali da kupuje zdaj Amerika presežke orožja, ki ga je prej sama pošiljala nekaterim zahodnoevropskim državam. Pti tem gre za zagotovitev novih količin orožja In opreme za vietnamsko bojišče. BERLIN. — Predstavniki zahodnega Berlina in Vzhodne Nemčije so sklenili nov sporazum, po katerem bodo prebivalci iz zahodnega Berlina tudi ob letošnjih velikonočnih in binkošinlh praznikih lahko obiskali sorodnike v Vzhodni Nemčiji. Časovno se sporazum nanaša na obdohje od 7. do 20. aprila ter od 23. maja do 5. junija. NEW YORK. — Skupina 5000 ameriških juristov je izdelala posebno poročilo, v katerem je rečeno, da ameriška vloda nima nobene pravne podlage za svojo vojno v Vietnomu. Posebne oblike prostaški proti vojni v Vietnamu so se poškilili ameriški umetniki v Hollywoodu: postavili so 20 m vbok stolp Iz jekla ter nanj obesili slike, s katerimi je 300 omeriikih in dru-gflh slikarjev protestiralo proN vojni. PEKING. — Kitajsko oblasti so sporočile, da |e bilo nad kitajskim ozemljem sestreljeno ameriške letalo brez posadke, ki Je bilo na .Izzivalno-lzvldnl-tkem* poletu. Kaj /e ficcn/c? že v zadnji Številki smo napovedali, da bomo povzeli nekaj misli iz knjižice Jožeta Valentinčiča .Koko pomagamo otroku pri učenju.” Prvo poglavje je posvečeno vpralai^ju .Kaj Je učenje". Če hočemo otroku pomagati pri učenju, moramo najprej sami globlje spoznati, kaj je učenje in kakšna je pot do znanja in izobrazbe. Učenje je zelo zapleteno delo. Vemo, da učenje ni le nabiranje podatkov in resnic brez globljega razumevanja snovi. Tudi ni »požiranje* knjig in zvezkov brez razmišljanja in posebnih naporov, da bi osvojili njihovo vsebino. Učenje nikakor ni le stvar spomina, ampak zahteva vse človekove umske, pa tudi druge sposobnosti, ki vsaka po svoje vplivajo na njegovo uspešnost. Poglejmo najprej nekatere glavne vidike učenja in tiste osnovne faze, ki jih mora pri učenju prehoditi vsak otrok. ® Opazovanje stvari in pojavov je prva stopnja pri pridobivanju znanja o svetu, ki jo mora prehoditi vsakdo in ne le otroci. Opazovanje, zaznavanje stvarnosti bogati naš predstavni zaklad, nam nudi bogastvo podob m slik, ki se vtiskajo v našo zavest in se nam vračajo v spomin, kadar o njih razmišljamo, se o njih pogovarjamo, se o njih učimo. Brez teh predstav, teh slik pojavov in stvari v naši zavesti in podzavesti, bi bile besede, ki jih uporabljamo, le lupine, brez jedra in vsebine. Zato je zelo vazno, da otroka že od malega navajamo, da hodi po svetu z odprtimi očmi, da ga opozarjamo na vse novo in se ustavljamo pri stvareh in pojavih in se o njih pogovorimo z otrokom, da bo zares videl tor kar gleda in srečuje na svoji poti. Otroci so površni opazovalci, gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo. Nešteto je stvari, ki jih vsak dan srečujemo na svoji poti v šolo, pa jih niti opazijo ne, kaj šele da bi si jih temeljiteje ogledali. Kot je pomembno navajanje otroka na opazovanje, tako je tudi važno, da hkrati vzbujamo v njem zanimanje za svet, ki ga obdaja. Razvit interes bo pozneje sam spodbujal otroka k raziskovanju in opazovanju sveta. Vsaka družina ima za to nešteto priložnosti, od družinskih sprehodov do izletov, ob televizijskih oddajah in drugih prilikah, da bogati otroku pedstavni zaklad od predšolske dobe dalje. Pestra in obsežna knjiga naravnih in človeških stvaritev je vselej odprta na ste-žaj, večina otrok pa gre mimo nje ali gleda vanjo z zaprtimi očmi. ® Razumevanje dejstev in pogojev je druga razvojna stopnja na poti do znanja in je hkrati najpomembnejša faza pri učenju. Če smo pri opazovanju dobili jasno predstavo o stvareh in pojavih, smo ostali šele na pol poti, če nismo prodrli globlje, v njihovo bistvo, če nismo spoznali, kakšen je pravzaprav ta ali oni stroj, kako dela in čemu služi, kaj je značilno za to vrsto dreves ali kamenin, zakaj pride do tega ali onega pojava. Spoznavanje bistva stvari in pojavov vodi do jasnih pojmov, do razumevanja sveta, ki nas obdaja, m tudi do odkrivanja naravnih in družbenih zakonitosti. Otrokova vprašanja v predšolski dobi »kaj je to*, »zakaj*, »kako* zaslužijo vedno tudi odgovor. Tako se prične prva šola, v kateri se otrok ob starših uči in pridobiva prvo globlje znanje. Tudi v šolski dobi lahko starši še v mnogočem dopolnjujejo tisto, kar otroku daje šola. Ko pa razlagamo že večjemu otroku posamezne pojave ali mu pomagamo pri domačih nalogah, ne smemo pozabiti, da mora iti otrok skozi obe navedeni fazi: najprej mora dobiti o pojavih jasne predstave, nato pa jih moramo razčleniti, da ugotovimo, kaj je bistveno in najbolj pomembno. Vsako učenje na pamet, kadar otrok ne razume vsebine, nima nobenega smisla. Malo smiselno pa je tudi tisto učenje, ki se naslanja predvsem na spomin, ne pa na razumevanje gradiva. Brez jasnih pojmov in resničnega razumevanja ni pravega učenja, saj tako naučeno znanje ne bi nikdar postalo otrokova last, da bi z njim lahko razpolagal, kadarkoli ga bo potreboval. • Zapomnitev in trajno osvajanje je tretja faza vsakega načrtnega učenja in tudi končni cilj učenja. Če smo v prvih dveh fazah spoznali in razumeli stvari in pojave, je v tej fazi najbolj pomembno, da si bomo spoznano zapomnili, da bomo zadržali novo znanje, da bo le-to ostalo naša trajna last in ga bomo lahko v življenju uporabljali samostojno in ustvarjalno. Dober del te zadnje faze — utrjevanje in ponavljanje učnega gradiva — mora opravki učenec doma. Samo v tistih primerih, ko so otroci vključeni v celodnevno bivanje v šoli, poteka ta faza učenja pod učiteljevim vodstvom, v ostalih primerih pa nosijo glavno skrb za domače učenje starši. Domače učenje je bistvena sestavina celotnega procesa vzgoje in izobraževanja, je važno dopolnilo tistega dela, ki je opravljeno v šoli. Čim višji je razred, ki ga otrok obiskuje, tem bolj odločilno vpliva na njegov šolski uspeh tudi domače učenje, utrjevanje in ponavljanje učnega gradiva. Nekaj misli o »mladju 6“ Kulturna revija mladih .mladje" je po daljšem presledku spet izšla, in sicer kot 6. številka. Založil jo je konzorcij mladje, tiskala Mohorjeva tiskarna v Celovcu, uredil uredniški odbor: Feliks J. Bister (eseji), Joško Buch (publicistika), Hubert Greiner (slike), Erik Prunč (drama), Karel Smolle (proza) in dr. Reginald Vospernik (pesmi), sliko za naslovno stran pa je prispeval akademski slikar Valentin Oman. O tej številki .mladja" nam je poslal Miško Kulnik daljši članek, ki ga v celoti in ne spremenjenega objavljamo v našem listu. Pred kratkim je izdal »konzorcij mladje« šesto številko »mladja«, ki jo je marsikdo težko pričakoval, ker je peta številka izšla že pred leti. Če jo človek pogledaš od zunaj, se ti zdi, da veliko olbeta. Zaradi naslovne slike, ki jo je pripravil akademski slikar Valentin Oman, je »mladje 6« zelo privlačno. Toda kljub dovršeni zunanji opremi jo človek razočaran odloži, ker ne pove skoraj nič novega. Čeprav ima revija 134 strani, jih je novim liričnim in prozaičnim prispevkom posvečenih komaj 23. Na drugi strani pa mlatijo »mladjevci« zastarelo slamo o počitniških sestankih, ki so bili leta 1964 in 1965, ter o zadnjih deželno-zborskih volitvah na Koroškem. Tako nam Pevski tečaj v Št. Primožu Zadnjo soboto in v nedeljo se je v Št. Primožu ob Zablatniškem jezeru zbralo nad 50 pevk in pevcev slovenskih prosvetnih društev iz Železne Kaple, Št. Vida v Podjuni in Škocija-na skupno s svojimi pevovodji na pevski tečaj, ki sta ga vodila priznana glasbena strokovnjaka Radovan Gobec in Peter Lipar. V moškem in mešenem zboru so vadili in zlasti na področju interpretacije in tehnike petja pilili pesmi, ki jih pripravljajo zbori teh pevcev za letošnje koncerte. Slovenska prosvetna zveza kot prirediteljica tega tečaja ima v prihodnjih tednih podobne tečaje predvidene še v Bilčovsu in v Pliberku. Šeni-vidsko prosvetno društvo, ki se je lani s svojimi koncerti pridno in uspešno uveljavljalo v turistični sezoni, bo po tern tečaju imelo za svoj zbor še en nadaljni tečaj. Feliks J. Bister servira v literarni reviji šest strani samih številk o izidu deželnozborskih volitev ter nam predstavi spet vse kandidate »Koroške volilne skupnosti«. Iz tega spoznamo, da so »mladjevci« bili v zadregi, kako bi napolnili »mladje 6«, čeprav so številko pripravljali več let. To ugotovitev mi potrjujejo tudi Kostanekove črtice, ki jih je objavil v »mladju 6«. Te nikakor niso njegove nove stvaritve, temveč jih je ponatisnil iz svoje zbirke »Črtice mimogrede«, ki so izšle pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Običajno objavljajo literati svoje prispevke najprej v revijah in počakajo, kako se bo izrazila kritika o njih. Nikakor pa do zdaj ni bila navada, da bi prinašale revije odlomke iz knjig. Videti je torej, da gre Boro Kostanek tudi tu nova pota. Le Miško Maček in Gustav Janusch sta objavila nekaj novih pesmi. Tudi Niko Darle je zastopan z.novo pesmico »češnje«, ki ima trinajst besed, kar je za pesniško izpoved malo pičlo. Dve pesmi je objavil še Griša Mikuž. Kostanekova novost pa sta odlomek iz drame »odmev današnjega dne« ter prispevek v nemščini »der tanz«. Ob robu šeste številke »mladja« moram tudi omeniti, s kakšnimi nekulturnimi postopki se »krstijo« mladjevci. »mladje 6« je objavilo kar na svojo roko moje besede, ki sem jih spregovoril na počitniškem sestanku v Po-dravljah, in sicer ze leta 1964. Tako sem postal »sodelavec« mladja, ne da bi kaj vedel o tem. Tudi na strani 3 bi uredništvo lahko pripomnilo, da je geslo citat iz Slovenskega vestnika (letnik IXX.. 17. julija 1964, štev. 29 (1145), str. 3). Ne čutim se poklicanega, da bi analiziral in literarno ocenil »mladje 6«, kljub temu pa se mi zdi potrebno, da zabeležim o njem kako misel. Na strani 74 »mladja 6« imenuje Erik Prunč oceno profesorja Janka Messnerja »Ne mimogrede!« (Letno poročilo Državne gimnazije za Slovence VIII, 1964-65, str. 57—59) pamflet. Erik Prunč dvomi celo o tem, da profesor Messner sam sebi verjame, kar je napisal. To so znane obsodbe, s katerimi se ponašajo »mladjevci«. Čeprav očita Erik Prunč profesorju Messnerju shizofrenijo, so vsi iskreni kulturniki prepričani o tem, da je profesor Janko Messner ne samo inteligenten in literarno razgledan, temveč da to kar je napisal, tudi verjame. Nerazumljivo se mi tudi zdi, zakaj vidi Erik Prunč v izjavi profesorja Janka Messnerja, da se je moral prebijati skozi Kostanekove »Črtice mimogrede«, kamen spotike. Ne samo nerazumljivo, temveč že skrajno prevzetno pa je, da Prunč očita prof. Messnerju zaradi tega s Cankarjevimi besedami napuh in ošabnost (stran 75). Zelo rad bi doživel, da bi mi Erik Prunč predstavil tistega koroškega Slovenca, ki ob Kostanekovih »Črticah mimogrede« »gleda lepoto, jo posluša in uživa«. Vsak bralec »mladja 6« lahko sam poskusi, ali bo gledal lepoto, jo poslušal in užival ob stavkih: »Moj glas so odpeljali na dvokolnici iz sobe.« (stran 15) — »Telo veverice je drvarnica. V njena usta kepa sneg.« (stran 15) — »Nad ležiščem je zbral strop nozdrvi v čolne.« (stran 16) — »Tako pa so njene doječe ustnice gluhi sarkofag na mojem jeziku.« (stran 17) — »Ljudi ne mrazi veČ v ljudi in napuščev v zidovih ne zebe več v vlačuge.« (stran 17) — »Potebil sem sleherni premik, utvojil vsako dejanje, prebil vsako vlakno.« (stran 19) — »Na cesti hodijo ljudje kvadrate.« (stran 21) — »Ljudje se prebujajo v kotih svojih kvadratov, ki so jih hodili včeraj.« KUKU UD€ DROBCinC 0 Slovenski center PEN (mednarodne organizacije književnikov — op. u-red.J je na svojem članskem večeru proslavil jubilej dveh svojih uglednih članov, in sicer 80-letnico dr. Franceta Steleta 4n 70-letnico Božidarja Borka. Cl Na mednarodnem festivalu popevk, ki ga je zadajo soboto priredila Evrovizija v Luksemburgu, je zmagal avstrijski popevkar Udo JOrgens. Veliko nagrado Evrovizije je prejel xa svojo lastno kompozicijo »Merci Cherie”, ki jo je sam predvajal. Na festivalu je sodelovalo 18 evropskih držav, pa televiziji pa si je prireditev ogledalo kakih 200 milijonov ljudi. Cl Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je pripravila knjižno razstavo, posvečeno največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prelernu s posebnim ozirom na prevode njegovih del v tuje jezike. Medtem ko Je bila PreSemova »Zdravljica” doslej prevedena v 18 jezikov, so njegove Poezije IzJIe že v 25 jezikih. 0 V zadnjih petih letih so na Čeikoslovalkem zabeležili znatno nazadovanje zanimanja za gledaiilče. V prvem polletju 1965 so prodali le kake tri četrtine razpoložljivih gledališčih sedežev. Vendar pa je treba upoštevati, da ima ČeSkoslovaSka pri 14 milijonih prebivalcev 76 gledališč in 103 Igrolske ansamble. Cl Slovenska gledališka igralka Ančka Levarjeva Ja te dni obhajala svoj 30-!efni Igralski jubilej. Ob te) priložnosti je bia v ljubljanski Drami prisrčna slovesnost, katere so se udeležili Številni predstavniki javnega In kulturnega življenja, člani slovenskih gledališč ter Številni prijatelji in občudovalci priljubljene igralke. Ravnatelj Drame Bojan Stih je jubilantki izročil Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim jo je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. C Učiteljski pevski zbor »Stane 2agar* v Kranju |e ob 10-leftnici svojega obstoja priredil koncert umetnih In norodnih pesmi. Zbor je vodil njegov dirigent Peter Lipar. Ustanovni člani so bili odlikovani z diplomami, čestitke jubilantnemu zboru pa so posredovali tudi razni drugi pevski ansambli Slavnosti v Kranju se je udeležila tudi veččlanska delegacija Slovenske prosvetne zveze. CJ Gledališče v mestu Nimes, ki ga je pred desetimi leti popolnoma uničil požar, je bilo spet obnovljena. Nova operna dvorana ima premer 23 metrov ter nudi prostora za 1000 gledalcev. C V Linzu je bila odprta IV. mednarodna razstava lesorezov .Xylon”, na kateri sodeluje 160 umetnikov it 27 držav s skupno 250 eksponati. Med sodelujočimi sta tudi koroSka umetnika Werner Berg in Egon Wucherer. (stran 21) — »V vseh obrazih hodim in iz vseh oči posnemani smetano.« (stran 22) Naravnost otroška pa se mi zdi Primčeva trditev, češ da sta si kritik in avtor baje navzkriž ter da se profesor Messner ravno zaradi tega »ni potrudil, da bi našel vsaj trohico dobrega na vsej zbirki.« (stran 76) Vprašujem se, komu ali čemu pisatelj še kaj koristi, če se popolnoma odtuji narodni situaciji? Ali si moremo koroški Slovenci dovoliti, da bi se zgubljali v »asociativnih zvezah in sinestezijah«? Vprašanje je, ali hoče koroški slovenski pisatelj svojemu narodu kulturno pomagati ali ne. Florijan Lipusch je zapisal, da je »miadjevska misel pognala iz objektivne kulturne potrebe« (stran 6). Če pisatelj hoče uresničiti ta program, mora pisati čitljivo. Ali je to že literatura, če iznajde Boro Kostanek neko novost, o kateri misli, da ji starejši ne bodo kos? Zakaj mladjevski literati ne navežejo na koroško literarno tradicijo, na Meška, Prežihovega Voranca? Literarna kontinuiteta je nam koroškim Slovencem še prav posebno potrebna! »V kulturno ustvarjanje je treba zrasti. V umetniško osebnost je treba dozoreti« (stran 8). (Nadaljevanje na 4. strani) \ew York bo dobil novo »Met« Metropolitanski operi v New Yorku, eni največjih opernih hiš na svetu, potekajo zadnji dnevi življenja. Samo še nekaj tednov sijaja ji je usojenih, kajti nekega dne v maju bodo pričeli rušiti zgradbo, ki je v osmih desetletjih svojega obstoja imela na svojem prizorišču najslavnejša imena operne glasbe in kjer so doživljali svoje slavje naj lepši glasovi sveta. Zdaj je slavno „Met' pregazil čas; po urbanističnih načrtih mora izginiti, da bo na drugem koncu New Yorka lahko zaživela nova operna hiša, o kateri pa danes še nihče ne ve, ali bo kdaj dosegla tistega slovesa, ki ga je desetletja uživala zdaj na smrt obso- jena Metropolitanska opera v New Yorku. Dobrih osemdeset let je minilo od tistega 22. oktobra 1883, ko so predstavniki največjih newyor-škiili družin Roosevelt, Wander-bilt, Morgan, Draksally in Gooi-dow prišli na svečano otvoritev. Te družine so prispevale denar za gradnjo opere v želji, da njihovo mesto ne bi zaostajalo na kulturnem področju. Za otvoritveno slavnost je bila uprizorjena opera »Faust«, glavne vloge so peli Ghristen Nielsen, Giuseppe Catn-para in Franco Novara. V desetletjih, ki so sledili temu velikemu dogodku, so se na odru »Met« zvrstili mnogi slavni umetniki — Fjodor Šaljapin, Beniamino Gigli, Enrico Caruso, Leonardo War-ren, Maria Callas, Renata Tebal-di, Zinka Kunc itd. Lani septembra, ko se je začela zadnja sezo- na tega gledališča, pa je bila na sporedu spet opera »Faust«. Nekega dne v maju bodo namesto svetovno znanih glasov odjeknili zvoki pnevmatičnih kladiv: absurden rekviem veliki operni hiši. Stroji, ki bodo rušili staro Met, bodo glasnejši kot vse opere, tekom osmih desetletij uprizorjene na odru, ki se bo kmalu spremenil v prizorišče gradbenih delavcev. Metropolitanska opera je v svoji zgodovini postala legenda o glasbi. Vendar ne bo ostala v spominu po svetovnih premierah, saj je bila kaj malo prikladna za to in so danes več ali manj pozabljena vsa tista operna dela, ki so na njenem odru napravila prvi korak v svet. V tem oziru je bila Met namreč precej konservativna in je le redkokdaj izvedla kakšno moderno delo; bila je pravzaprav muzej glasbe. Niti ena operna hiša nima za seboj tako malo uprizoritev modernih del, kot to velja za newyorško Met, zato pa je ves čas svojega obstoja negovala klasični belkanto, pri katerem je ostala prav do zadnjih svojih dni. S staro Met bo izginilo tudi mnogo anekdot. Tako bo na primer zapadel pozabi tisti znani dogodek o prepiru Arthura Toscaninija in sopranistke Geraldine Farar. Sopranistka je na vaji pripomnila Toscaniniju: »Zapomnite si, da sem tukaj jaz zvezda!« Veliki dirigent je suho odgovoril: »Gospa, zvezde so na nebu.« Primadona pa se ni dala ugnati in je ugotovila: »Toda gledalci plačujejo visoke cene, da bi videli moj obraz in ne vaš hrbet.« Uprava je podprla kapriciozno pevko ... Morda prav zaradi takih pevskih izpadov zasledimo v zgodovini Metropolitanske opere le redke primere, ko so za dirigentskim pultom stali res samo slavni dirigenti. Zato pa si newyorška Met upravičeno lasti primat, kar se tiče pevcev, kajti v tem oziru je bila res na višini in brez primere; o tem bi bilo treba napisati posebno knjigo. Izredno poglavje v tej knjigi pa bi nedvomno zavzemal Enrico Caruso. S svojim kovinskim glasom, z izvrstno vokalno tehniko in neizčnpno energijo je v sezoni 1907—08 ob petdesetih zaporednih nastopih izbojeval za staro Met zmago nad vsemi ostali svetovnimi operami. Celo milanska Scala je bila takrat pozabljena. Caruso je v New Yorku nastopil 607-krat v 36 vlogah. Znan je bil po tem, da je pel naprej tudi še takrat, ko je dobil hud napad hemoralgije v grlu. Pojil je robčke s krvjo, toda scene ni zapustil, dokler ga h temu ni prisililo občinstvo. Kljub temu pa se je spet pojavil na odru Met — le nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Čez fiekaj tednov pa bo Metropolitanska opera shranila pod seboj vso svojo slavo, vse spomine, anekdote in prepire. Namesto vsega tega bo stopila v življenje nova »Met« (načrti za novo dvorano so že izdelani). Nedvomno bo lepša, tehnično bolj dovršena, prostor bo bolj racionalno izrabljen. Če upoštevamo ameriško mentaliteto, da mora v vsakem oziru predstavljati nekaj posebnega, potem smo lahko prepričani, da bo tudi nova newyor-ška opera nekaj posebnega, toda kljub vsemu razkošju, kljub vsej funkcionalnosti bo novorojenček, ki bo potreboval leta, preden si bo pridobil ugled stare »Met«. Zveza slovenskih žena je proslavila dvajsetletnico svojega obstoja Osmega marca 1946 so se naše žene, ki so se vrnile iz izseljeništva, koncentracijskih taborišč in ki so stale v neposredni borbi proti fašizmu, zbrale v Peterhofu v Celovcu, da prvič v svobodi praznujejo svoj dan, mednarodni praznik žena. Tega dne so ustanovile svojo organizacijo in v njej zasidrale, izkušnje, spoznanja in misli, ki so se porodile v težkem času fašističnega nasilja. V Zvezi slovenskih žena so se odločile, da se bodo na svojem polju uveljavljanja prizadevale za utrjevanje demokracije, za svobodo človeka, za mir med narodi in za enakopravnost naše narodnostne skupnosti. Siidkarnten Cl Zu den Notionalratswahlen am 6. Mdr* 1966 nahmen im Wah)kampf auch die zen-traten Organisafionen der Karntncr Slowenen Stellung. Der Zentralverband slowertischor Organisafionen in Kdrnten ricf dre Karntner Slowenen auf, auch bei dlesen Wahlen ihre St i mm e der Sozialistischen Parlei Osferreichs zu geben. Am 5. Februar hlelt er in Klagen-furf eine Versammlung ab, an welcher Ober 100 drfliche Vertreler dieses Verbandes aus oliett Teilen SOdkarntens leilnahmen. Auf der Yersammlung sprcchen der Bundesmlnisfer fur ouswartige Angelegenheiten Dr. Bruno K r e I -s k y , der ersfe Kandidat der SPO in K3rn-fen, Bezirksschulinšpektor Labg. Leo Lukas, und der Obmann des Zenfralverbandes slo-wenischer Organisafionen Dr. Franci Z w i I • ter. Der Ral der Karntner Slowenon empfiehl diesmal den Kfcrntner Slowerten die Stimmen-obgabe fiir die OVP, obwohl er bei den vor-fahrigon Landtagswahlen in Kdrnten energisch gegen die Partei aufgefreter. ist. An seiner Vertraucisleulebesprechung am 23. 2. 66 nahmen auch der Spitzenkandidaf der OVP in Kdrnten, Bundesminister Dr. Ing. Karl Schleinzer, und der Karntner National-»at Dr. Ludwig W e i s s leti. • £ V/lo im Jdnner entwickelten auch Im Februar die kulturellen Vereinigungen der Kdmtner Slowcnen eine rege Tdtigkeit. Am 5. Februar veranstaltete der Sk>weni-sche Kulturverein .Edinost" in Škofiče - Schief-fing am See im Zusammenvrirken mit den slo-wenischen Sdngerchdren aus Hodile - Keut-schach am See und Loga vas - Augsdorf einon bunlen Abend, on dem Uber 60 Personen mit-wirkten. Am 13. Februar gab es kultureilc Veranstal-fungen rn Sele - Zeli ob Ferlach, in Rodile -Radsberg, in Vogrče - Rinkenberg und in Globasnica - Glcbcsr.itz. Am 19. und 20. Februar kam se zu kul-1u reli en Veranstaltungc-n In Lepena - Leppen und Obirsko - Ebriach, beide Orte in der Ge-meirrde Železna Kcpla-Bela - Eisenkcppel-Vel-lach, sowie in der slowenischen Haushaltungs-schule in Št. Rupert pri Yelikovcu - St. Rup-recht bei Vdikermarki. Am 26. und 27. Februar fand in St. Primož cb Zablatnilkem jezeru - St. Primus am Turner See eine Sdngerschulung, an urelcher Ober 69 Sangerinnei und Sdnger der s!owenischen Kulfurvereine aus Podjuna • Jauntal teilnah-men. Am 27. Februar verons'a!tetc auch der Slowenische Kulturverein .Bilka" in Bilčovs • Ludmannsdorf fOr die Bcvdlkerung der Ge-meinde einen bunten Abcnd. S celovškega gospodarskega razstavišča: MONTAŽA NOVE HALE LESNE KONSTRUKCIJE Do konca meseca bo celovško gospodarske razstavišče imolo svojo atrakcijo. Po dograditvi funda-meniov bo pričela avstrijska tvrdka Wiesner & Hager z montažo nove razstavne hale v lesni konstrukciji. Z montažo te hale v izmeri 100X75 metrov bo pričela v torek prihodnjega tedna, ogromni oboki iz lepljenega lesa z razponom 100 metrov in broz opornikov pa bodo postavljeni do 25. marca. S tem bo pričela največja razstavna hala lesne konstrukcije v Evropi po malem dobivati svojo podobo. Dograjena no ta hala tekom pomladi, z otvoritvijo 15. avstrijskega lesnega sejma v Celovcu pa bo že služila namenu. V torek 8. marca 1966 je Zveza slovenskih žena proslavljala dvajsetletnico svojega obstoja. V celovški delavski zbornici se je zbralo nad 100 žena in mater iz našiti dolin k jubilejnemu občnemu zboru. Med ustanoviteljicami in dolgoletnimi članicami je bilo veliko mladih žena, kar je najboljši dokaz, da spoznanje in misel ustanoviteljic prerašča v generacijo, ki je medtem stopila v sredo našega življenja. Po otvoritvi jubilejnega občnega zbora je ob jubileju Zvezo slovenskih žena najprej pozdravil dr. Franci Z \v i 11 e r kol predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Ko je v svojem pozdravnem nagovoru ženam česiital k temu jubileju, se jim je zahvalil za dosedanje delo in prizadevanja, nakar je orisal naš narodnostni položaj in nanizal vrsto misli o vlogi žena v naših narodnostnih prizadevanjih v razvoju industrijske družbe in integracije. „Žene in matere, ki so ustanovile našo organizacijo, so tedaj polagale svoj zrelostni izpit in ga opravile z odliko" je v svojem širo-kozasnovanem poročilu in slavnostnem govoru ugotovila predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblaeherjeva, nakar je med drugim dejala: „Sedaj se le še težko uživimo v čas, ko se je bilo treba lotiti dela na požganih in izropanih domovih ter na razbolelih ranah po naših družinah in na našem narodnem telesu. Na naših žench in materah tistega časa je ležala v veliki meri teža bremen in dela, da smo se izkopali iz takratnega gorja, bede in revščine. Medtem pa je čas postavil pred nas nove probleme, ki pa niso nič manj tehtni in težavni, kakor so bili takratni." V svojem nadaljnjem govoru je te probleme podrobno obravnavata in opozorita na vrsto uspehov na poti borbe za enakopravnost žene. V ospredje pa je postavila sodobna vprašanja žene kot so zlasti preobremenjenost kmečke žene, položaj delovne žene in sodobna načela vzgoje otrok in mladine. „Ravno pri vzgoji otrok se srečavamo s problemom preobremenjenosti žene. Dostikrat pa se srečavamo tudi z dokajšnjo brezbrižnostjo, ki je v enaki meri kriva, da se naš naraščaj odtujuje svoji materinščini. Otroku, k! ga ne uči svoje materinščine, mati ne koristi, temveč ubija s tem svoj ugled kot mati in kol Slovenka" je dejala predsednica Groblaeherjeva in istočasno opozorila na stvarnost integracije, ki naravnost zahteva, da znamo čim več jezikov in da — prav na Koroškem — obvladamo pismeni jezik svoje materinščine, ker je del slovanskih jezikov, ki imajo v današnjem sveta čedalje večjo veljavo. V letu 1965 je beljaška konzumna zadruga s svojimi poslovalnicami dosegla lep poslovni uspeh. Svoj promet je povečala za 12,9 milijona Šilingov na okroglo 123 milijonov šilingov. S svojim 12-odstotmm porastom prometa sc je postavila na prvo mesto med vsemi avstrijskimi konzumnimi zadrugami. Posebno lep poslovni uspeh pa sta dosegli njeni podjetji: pekarna je svoj promet povečala za 7,2 %, slaščičarna pa za 14 odstotkov. Beljaška konzumna zadruga je lani povečala tudi število svojega članstva. Pridobila je 565 novih članov, ki so prišli večinoma iz mlajše ge- Predsednica Groblaeherjeva in zborujoče žene v navrhni diskusiji pa so obsodile tudi današnje šole, ki mladini prikrivajo zgodovino slovenskega naroda in kjer učitelji vedno spet spretno zamolčijo prav obdobje med obema vojnama, v katerem je zakoreninjena fašistična miselnost, ki je prinesla toliko gorja nad nas, nad našo državo in nad širni svet. Zaključno je pozvala žene in matere k strnitvi svojih vrst, k akcijski enotnosti v Zvezi slovenskih žena in k stalni budnosti ob primerih, ki kažejo, da so spet na delu sile, ki hočejo kolo časa zavrteti nazaj. Občni zbor je nato počastil prvo predsednico Zveze slovenskih žena Marijo Graflingerjevo, prvo in dolgoletno tajnico Hildo O g r i s o v o ter dosedanji predsednici Lenijo O I i p i c e v o in Jelko Kuharjevo. Slavnostni občni zbor je bil zaključen s proslavo mednarodnega praznika žena, kjer so z izbranimi recitacijami nastopili Adi Haderlap, Ferdi Velik, Dragica Kokoiova in Micka Kap-pova. neracije. Svojim članom je Iz poslovnih donosov vrnila znesek 1,9 milijonov šilingov. Za zboljšanje poslovanja je lani investirala 5,6 milijona šilingov. Uspešno je lani gospodarila tudi konzumna zadruga v Spittalu ob Dravi. Svoj promet je povečala za 3 milijone šilingov na 51,3 milijona šilingov. Iz poslovnih donosov je članom vrnila 750.000 šilingov, za investicije pa je izdala 900.000 šilingov. V varčevalnih društvih »Vor-vviirts« je 1600 njenih članov imelo koncem leta 1965 naloženih okroglo 10 milijonov šilingov. Slovensko prosvetno društvo „Jepa" v Ločah Vabilo na PEVSKI KONCERT v nedeljo 20. marca 1966 ob dveh popoldne v kulturnem domu v Lečah rad Baškim jezerom Nastopajo kot gostje: Pevski zbori iz Škofič, Hodiš in Loge vasi, instrumentalni kvintet, mladinski pevski zbor in humoristi. Lep poslovni uspeh beljaške konzumne zadruga Nekaj misli o „mladju 6” (Nadajevanje s 3. strani) Nesramen napuh pa vidim v tem, da vrže Erik Prač profesorju Messnerju tako nekultivirano pod nos »svetega Prežiha« (stran 77). Ali je to slabo, če vidi profesor Messner kontinuiteto koroške literarne tradicije tudi ali predvsem v Prežihu? Ali pa Erik Prunč morda noče priznati iz kakih apriorističnih razlogov Prežihu v slovenski literaturi mesto, ki mu gre? Končno Krik Prunč zagovarja tudi mešanje tranzitivnih in intranzi-tivnih glagolov ter kliče Kajetana Koviča na pomoč. A rudi tukaj se mora jezikoslovec dosledno vprašati, ali so vse konstrukcije, ki jih uporablja Kajetan Kovič, estetične. Še prej pa se mi vriva misel — ob Kovičevih nespornih umetniških dosežkih — >quod licet... non licet Če gramatika za pisateljevanje ni veS'potrebna, zakaj še je še učimo v šolah? Gotovo se je ne učimo samo •za vsakdanjo uporabo. Kako more dr. Vospernik, ki poučuje slovenščino, napisati, da je norma gramatike nekaj relativnega (stran 69)? Na to ni drugega odgovora, kot »mladje 6« stran 13: »Materina beseda, na tčbi smo grešili.« — (Bog jim tudi ta greh odpusti! — Kako je že bilo tisto z Napoleonom na Heleni?) Od kod jemlje umetnik tisto svobodo, ki o nji trdi Florian Lipusch, da je učenec pri maturitetni nalogi nima (stran 71)? Kdo na svetu si ho drznil uprizoriti umetelnosti na konju, ako ne zna jahati? Florian Lipusch gleda v »mladju 6« literaturo na zatožni klopi (stran 24) in se sprašuje, zakaj so jo ljudje postavili tja. Ali res zato, ker >o se bralci »literarno pomehkužili in pootročili«? Meni se zdi, da ljudje niso postavili prave literature na zatožno klop, temveč tistega, ki si do-mišljuje, da jo proizvaja. Značilno je, da Lipusch navaja ravno Vero in dom, Mohorjeve knjige ter Mladje, češ di jih ljudje nočejo brati. Gregorčičeve pesmi, Meškovo prozi), pesmi Valentini Polanška itd. pa imenuje izjeme. Ali Florian Lipusch tu ne pripozna sam kontinuiteto tra- dicije? Zakaj jih ljudje berejo? Vendar zato, ker so ukoreninjeni v ljudstvu. Ravno zato je treba najti tudi izhodišče za literarno delo v ljudstvu. Če pravi Lipusch, da »odloča izpovedna iskrenost, doživeta res ničnost, osebna prizadetost, skratka živa vsebina« (stran 25), zakaj ten postulatov ne uresniči? Zakaj se na Koroškem noben pisatelj ne loti problemov sociološko tako zapletenega vindišarstva, ger-manizacijskih pojavov, socialnih teženj, etničnih in moralnih konfliktov v nastajajočem slovenskem koroškem meščanstvu? Konec koncev se moramo vprašati, ali je Boro Kostanek res pisatelj, ali pa samo pisec slovenskih stavkov, ki se je »zavil v svoj preplet besed«, ki je »izumetničen in dela nasilje jeziku in svoji lastni duševnosti«, kot je zapisal profesor Janko Messner (Letno poročilo Državne gimnazije za Slovence VIII, 1964 -65, str 58)? Ne samo profesor Messner, tudi Milena Merlak - Detela (Most, štev. 6—7, leto 2, 1965, str. 129—130) je ugotovila, da »v nekaterih črticali zanimiva ideja ostane skoraj brez učinka«, ter da »Kostanek v drugem stavku večkrat ne ve, kaj je napisal v prvem«. O Kostanekovem jeziku pa se je izrazila Milena Merlak - Detela takole: »Je hotel biti Kostanek žongler Slovenskega jezika? Je prevajal v mislih iz nemščine? Kako naj pravično razlagamo vse ponesrečene skovanke, jezikovne samovoljnosti, genitive genitivov, nemško popačene stavke in besede, med katerimi se le malokdaj zasveti pozabljena beseda koroškega narečja. Niti z neslovenskimi šolami niti z življenjem v dvojezičnem okolju ni mogoče opravičiti tako sla/bega poznavanja materinskega jezika.« Sicer pa sem prepričan, da bo Florijan Lipusch — Boro Kostanek prej ali slej spet slovensko pisal, da ga bomo razumeli; saj je z nekaterimi prispevki že dokazal, da tudi slovensko zna. Tako se ml zdi, je treba čisto direktno razumeti omenjeno oceno profesorja Messnerja; njegova beseda je sicer ostra, a upravičena, kulturnemu razvoju koroških Slovencev potrebna. Tudi jaz — in z menoj vred mnogo mladih Slovencev — ne moremo drugače kot se prebiti skozi Kostanekove m i -mogrede napisane črtice. -Pa brez zamere! Miško K tilnik BILČOVS Naše prosvetno društvo nas je zadnjo nedeljo v februarju spet razveselilo s prijetno prosvetno-družabno prireditvijo. Kakor vsaka, ki jo pripravijo naši vrli prosvetaši, je bila tudi ta prireditev skrbno pripravljena. Ker je to znano v domači občini in v okolici, je bila obakrat dobro obiskana. Po popoldanskem nastopu so namreč naši prosvetaši po svoji navadi prireditev zvečer ponovili. Po otvoritvenem nagovoru predsednika Petra Sitarja se je pričel odvijati tokratni spored. Začel ga je društveni mešani zbor pod vodstvom Valentina Kapusa. Ubranim in dobro izbranim pesmim sta sledili šaloigri „Bucek v strahu'' in „Hlače", ki sta kmalu spravili gledalce v najživahnejše razpoloženje. Smeha in „židane volje" je bilo na pretek. Hvaležna dvorana je obakrat nagradila pevce in igralce z burnim aplavzom in jih prosila: kmalu nas spet povabite. IZ ZGORNJE VESCE Nenadomestljivo izgubo je na naši vasi utrpela Lapušava družina, ki je koncem februarja zgubila svojo skrbečo mater. Po skrbi, dela in truda polnem življenju jo je v 55. letu starosti nemila smrt iztrgala žalujočemu možu in osmim otrokom. Sicer je Lapušava mati že dalj časa bolehala, a skrbna in delovna, kot je bila, je — ne da bi čutila ali upotševaia svojo bolezen — opravljala svoja gospodinjska dela. Marljiva je ostala, dokler je ni zahrbtna krvna bolezen vrgla na bolniško po- , steljo, s katere ni več vstala. Nekaj i tednov se je zdravila v celovški bolnišnici, žal pa ji zdravniki niso mogli vrniti zdravja. Tudi 18 transfuzij krvi je ni rešilo bolezni, kateri je končno podlegla. V nedeljo 27. februarja smo stali ob njenem odprtem grobu na bil-čovskam pokopališču. Naša vas ne vidi zlahka toliko žalnih gostov na pokopališču, kakor jih je spremljalo Lapušavo mamo na njeni zadnji poti. Ta množična udeležba pa je najboljši dokaz spoštovanja in priljubljenosti, ki je je bila med nami deležna vse svoje življenje. Ob odprtem grobu se je tudi naš društveni pevški zbor poslovil od narodno zavedne matere. Vsi pa jo bomo ohranili v blagem spominu. Žalujoči družini tem potom še enkrat izrekamo naše iskreno sožalje. LIPLE — ST. JANŽ V ROŽU Po dolgoletni trdovratni bolezni in po prestanem velikem trpljenju je v ponedeljek, 28. februarja pri Tišlerju v St. Janžu preminula Mu-šetova mama v Liplah, Neža S i n-g e r. Zadnje čase svojega življenja, ko so v bolnišnici v Celovcu spoznali, da ji ne morejo več nuditi pomoči in ji vrniti zdravja, je preživljala pri svoji hčerki Naniji v Št. Janžu, ki jo je negovala z veliko ljubeznijo vse do njene drugače vse prerane smrti. Na svoj dom, kjer je preživela dolga leta v skrbi in delu za svojo družino, se je Mušetova mama vrnila, ko so jo položili na mrtvaški oder. Pogreb preminule, ki je prestala težke križe svojega življenja, je bil v sredo, 2. marca na pokopališču v Kapli ob Dravi. Ob odprtem grobu so se od nje poslovili njeni sorodniki in številni znanci. Žalujočim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. KOLEDAR Petek, 11. marec: Solronija Sobota, 12. marec: Gregorij Nedelja, 13. marec: Teodora Ponedeljek, i14. marec: Marti Ida Torek, 15. marec: Klemen M. Sreda, 16. marec: Hilarij Četrtek, 17. moreč: Joderl Modra vrtnica (KITAJSKA PRAVLJICA) , . Y s.tarih časih je na Kitajskem živel cesar, ki je imel dva otroka, sina in hčerko. Sin se lf poročil in žena mu je že rodila zdravega sina. Hčera pa se še zaročila ni in cesar bi lo zelo rad poročil s kakšnim žlahtičem. safir. ( Cesarjeva hči je 'bila najlepša daleč naokoli. Imela je lepe rjave oči in njen smeh je zvenel^ kot srebrni kraguljčki. Imela je drobne nožiče, najdrobnejše v vsem cesarstvu. Kot je bila lepa, je bila tudi pametna in pela je pesmi največjih pesnikov tako lepo kot nihče v vsem cesarstvu. Toda poročiti se ni hotela. Komaj se je razvedelo, da išče cesar ženina svoji hčeri, je prišlo mnogo mladeničev v cesarsko palačo. Sprejel jih je minister, ki jih je popeljal v veliko dvorano in pojasnil snubcem, da bo le tisti dobil cesarjevo hčer, ki ji ,10 prinesel modro vrtnico. Sama je tako določila. Razočarani snubci so drug drugega povpraševali, kje naj iščejo modro vrtnico. Večina se je takoj odpovedala nevesti. Nekateri so poizkušali, 'toda brž so odjenjali. Navsezadnje so ostali le še trije snubci. Prvi je bil bogat trgovec. Šel je v na j večji bazar in zahteval modro vrtnico. Osel v levji koži Osel se je oblekel v levjo kožo, do bt strašil ljudi. Toda na žalost so iz levje kože štrlela oslovska ušesa. Ljudje so to opazili, pograbili drenove batine in začeli mlatiti osla, da jim je komaj komaj ušel. Veliko je ljudi, ki si hočejo zgolj 2 zunanjimi nakiti pridobiti ugled in pomen. Ali praznina njihovega duha hitro odkrije, kako malo so vredni. Prodajalec se je priklanjal in opravičeval: nikoli nisem imel modre vrtnice.« { . f°da trgovec mu je ukazal, da mora dobiti modro vrtnico, pa naj stane kar hoče. Drugi snubec je bil vojskovodja. Osedlal je nočnega belca in je s stotimi vojščaki jahal Y deželo petih rek; tam je vladal kralj, ki je «me največje dragocenosti tega sveta v svoji zakladnici. Drzni vojskovodja je zahteval iz zakladmce _ modro vrtnico in grozil, da bo uničil kraljestvo, če je ne dobi. Kralj je bil miroljuben mož, ni se hotel vojskovati in je dal tujcu vrtnico iz dragega samna. Snubec se je vrnil domov z dragocenim cvetom v rokah. Šel je v cesarsko palačo n .Peljali so ga k vladarju, kateremu je po-hJe k SVO,° Pust°l°* * * * v'^čino. Kralj je poklical »Tu je pogumni junak z vrtnico. Ali je opravil nalogo?« Princesa je vzela dragoceni ozke roke. Nato je rekla: cvet v svoje »To ni vrtnica. To je dragi kamen Teh reči imam na pretek.« Spoštljivo se je zahvalila vojščaku in snubec je zapustil cesarsko palačo. Komaj je trgovec zvedel o vojščakovom porazu, je znova šel k prodajalcu in zahteval modro vrtnico. »Če jo boš našel, boš bogat in mogočen, saj bom jaz postal kraljev zet. Če ne, te bom umoril.« _ »Počakaj tri dni,« je zaprosil prodajalec, »in našel bom modro vrtnico.« Dobro je vedel, da ne bo našel modre vrtnice in tretji dan je šel k ženi in ji potožil svojo stisko. Prodajalčeva žena je bila bistra in domiselna. Šla je k čarodeju, da ji je zmešal tekočino, v katero je postavila stebelce bele vrtnice in glej, cvet je postal sinji. Trgovec je hitel z modro vrtnico v cesarsko palačo. Spet je cesar vprašal hčerko: »Poglej prekrasno modro vrtnico. Si zadovoljna s tem snubcem?« Princesa je vzela vrtnico v bele roke in rekla: »Ne, ta cvet so umetno pobarvali. Bila je bela vrtnica. Nanjo bodo sedale ptice in metulji, nato pa bo morala umreti. Vzemi vrtnico!« Osramočen je bogati trgovec zapustil palačo. Tretji snubec pa je bil spreten državnik. Poklical je k sebi velikega umetnika in mu dejal: »Naredi mi čašo iz najfinejšega porcelana v nežnih barvah in popolne oblike ter naslikaj nanjo modro vrtnico.« Umetnik je tri mesece delal in ustvaril najlepšo čašo med vsemi. Državnik se je umetnine zelo razveselil in je ves srečen hitel v cesarsko palačo. Cesar je spet velel, naj pokličejo hčerko. Predstavil ii je snubca in jo vprašal, če je izpolnil dano nalogo. Princesa je vzela čašo v svoje ozke dlani in rekla: »To je najpopolnejša umetnina, kar sem jih kdaj videla. Obdržala jo bom, kajti vredna je, da postavim vanjo modro vrtnico.« Tudi tretjega snubca je razočarala. Vendar se je zabvalil princesi, ker je sprejela njegovo darilo, in odšel. Kmalu nato je prišel popotnik mimo cesarske palače. Ni vedel zgodbe o modri vrtnici, temveč je hodil svojo pot, brenkal na lutnjo in prepeval pesmi, ki se jih je pravkar domislil. Zvečerilo se je in ker je bil utrujen in je prelepo zahajalo sonce, je sedel na ograjo cesarskega vrta ter brenkal in pel. Medtem pa je poslušal žabje regljanje in šumenje reke. Ob vrbah stojim, popotnik samoten, in gledam, kako sonce tone. Preko reke v moje srce prihaja ljubezni ime, ki ga nisem cul se nikoli. Na trati se ptica dviga v nebo 'm preletava sirno reko. V njeni sinji peruti vidim prelestno modrino, kot je nisem zrl vse nikoli. Tedaj so se za njim odprla vrata in iz vrta je stopila vitka deklica. Prijela ga je za roko in vodila v senco cedrinega drevesa. Tam sta šepetala in si pod bleščečimi zvezdami pripovedovala tisoč stvari, medtem ko se je umikala noč kot srebrna meglica. »Ko se bo zdanilo, bom šel k tvojemu očetu in poprosil za tvojo roko.« »Ah,« je potožila neznanka. »Jaz sem cesarjeva hči in sem rekla, da se bom poročila le s tistim, ki mi bo prinesel modro vrtnico.« Popotni pevec se je smehljal. »Kako je to preprosto. Našel bom modro vrtnico.« Zdanilo se je že in v živi meji ob .stezi je utrgal šipkov cvet ter ga nesel v cesarsko palačo. »Tuji popotni pevec je prinese! cvet, o katerem pravi, da je modra vrtnica. Hočeš videti, če je prava,« je cesar vprašal hčerko. Princesa je vzela rosnosveži šipkov cvet in brez obotavljanja rekla: »Da, to je modra vrtnica, ki sem jo hotela imeti.« Vsi dvorjani so zmajevali z glavami in ugovarjali, kajti cvet je bil ‘bel ne moder. »Jaz pa vem, da je ta vrtnica modra in ne bela,« je rekla princesa in nato še prijazno pojasnila: »Mogoče ste vi vsi skupaj slepi za barve.« LISICA IN KOZEL Šla je lisica s kozlom in oba je užejalo. Našla sta globoko jamo in skočila vanjo pit, nista pa se mogla izkobacati ven. Lisica je rekla kozlu: Daj, opri se z nogami ob steno jame, jaz bom pa splezala na tvoje rogove in zlezla ven, nato bom pa še tebe potegnila.” Kozel je ubogal. Lisica mu je splezala na rogove in skočila iz jame. Potem je pogledala čez rob in rekla: „Veš, kozel, če bi imel toliko pameti, kot imaš dlak v bradi, ne bi tako nepremišljeno skočil v jamo. Jaz sedaj hitim naprej po svojem poslu, ti pa sl pomagaj kakor veš in znaš. Pa zapomni si moj nasvet: pri slehernem delu misli že na začetku kaj te čaka na koncu!" Cesar je odločil, da je to modra vrtnica, kajti princesa ima zmeraj prav in nihče ne sme dvomiti, niti zvezdoznanci, niti učenjaki, niti njih učenci ali preroki. Princesa se je poročila s popotnim pevcem in srečno sta živela v 'hišici ob jezeru. V njunem vrtu so rasle bele vrtnice, ki sta jih imenovala »modre vrtnice«. ^ Cesar pa je bil zadovoljen, da je njegova hči srečna, in je rad poslušal pesmi svojega zeta. •V Ciovek je posta! vladar narave NeKoc so se zbrale vse živali na jasi v gozdu in se pomenkovale. Hvalile so se ter poveličevale svojo moč. »Tako močne smo. Nihče ni močnejši od nas. Vsakega lahko premagamo," so govorile. Ob robu jase, v majhnem grmovju, pa se je stiskal majhen zajček. Bal se je priti med ostale živali. S strahom je gledal kosmate medvede, zahrbtnega tigra, mogočne slone. Celo mirne žirafe se je bal. S tihim glasom je spregovori!: »Pa so še močnejši od nas...” »Kdo le naj bi to bil," je nejevoljno završalo med zvermi, ki so se takoj bojevito dvignile. »Ko sem včeraj iekel po polju, sem ga prvič videl. Večkrat sem že silšal o njem. Pravijo mu — človek," je odgovoril dolgouhec. Ob tem imenu se je vzdramil kralj živali — lev. Strahovito je stresel s vojo mogočno grivo. Pomahal je z repom. Vse živali so takoj vedele, da je pripravljen na borbo. Vsi so odstopili od njega. »Takoj mi pripelji človeka! Jaz sem kralj in to hočem tudi ostati," je zavpil. Zajec se je še bolj bal leva kot ostali. Kot bi mignil je izginil v grmovju. 2e čez dobro uro se je vrnil s človekom. »Takšna majhna stvar,” je završalo med zborom. Vsi so pričakovali, da se bo spoprijel z njihovim vladarjem kakšen orjak. Lev je bil takoj boljše volje ker je videl, da se mu ni potrebno niti najmanj bati človeka. Takoj ga je pozval, da naj se spoprime z njim. »Nisem s seboj prinesel vrvi in noža," je odgovoril človek. »Pojdi iskat vse potrebno,” je bil lev pripravljen da mu popusti. Človek se je vrnil. S posmehom so ga sprejele živali. »Moram te zvezati," je rekel levu. Lev je v to s smehom privolil. Ko ga je človek zvezal, je mirno vzel nož in ga zabodel. Ko so živali videle, da se njihov kralj več ne premakne, je med njimi zavladala panika. Pričel se je brezglav beg. Vsak je dirjal v svoji smeri. Prav tako je hitel vodni konj kot majhna miška. Seveda je bil pred vsemi zajec. Tako je človek postal vladar prirode. Od takrat se ga bojijo vse živali. Nekatere, najbolj divje, ga še sedaj nerade priznajo za svojega kralja ter se mu zato vedno v velikem loku izogibajo. j”""""..................................................* ......................................................................m, ............................................................umu«.,.,,......................... Švajncer. *- »Vsem se nam enako godi. Kaj hočemo, je že tako, se pre- »Deklina, si se že tudi začela prilizovati Rojsu?" Črnost se je skoraj ustrašil svojih pravkar izgovorjenih besed. Saj ni mislil tako povedati. Spomnil se je, kako mu je nekoč J*°js zabrusil: Delal boš tako, kakor hočem jaz, če ne, si bom poiskal drugega viničarja. Ponujajo se na vsakem oglu. .Si ga slišala? Prav imaš Cmager. Ti se le pazi. Ako boš povedala staremu Rojsu, te bom premlatil po zadnji, da boš pisana," ji je zažugal Anza in nastavil brento. Ker mu )e Kata malo galice vlila za vrat, jo je z razpršilnikom udaril po nogi, da je zavrisnila in odskočila. Loveč ravnotežje se je prijela za kol, ki je zahreščal in lomil na dvoje. »Deklina si, pa tako nerodna. Od tebe bo več škode haska." Ob devetih so južinali. Otepali so ržen kruh. »Preklemano, že zdaj me bolijo ramena. Kako bo šele do večera." | Cmager je izpod čela pogledal Anzo, ki se je pretegoval in se otipaval. »Misliš, da jaz nisem zbit,” je rekel Pepe. »Ne glej s»mo nase. Nobenemu od nas ni lahko.” Pepe je sedel hialo vrše, blizu njega je iztegoval noge Miha. Oglasil je, da bi tudi on nekaj povedal: da moramo delati. Od tega se preživljamo." »Ti se razumeš na te stvari! Samo govoriš tako, misliš pa kdo ve kaj." »Se dobro, da ti ne vidimo v dušo." »Toliko je takih 'kakor nož na dva kraja.” Cmager je komaj spravil po grlu grižljaj kruha. »Ne prepirajmo se. Nama z Miho je še teže zato, ker imava družine." »Tudi jaz tako mislim," je pritrdil Miha. Anza je srknil iz trebušaste buče in si nato z dlanjo obrisal usta. »Rad ubogam, nič ne rečem. Vinka že. Če njega ne bi bilo, bi figo pokazal Rojsu, ki mu delam zastonj. Gnoj lahko 'kidam tudi drugod." Kata, ki je doslej sedela tiho in z bosimi petami izdolbla jamo v zemljo, je spregovorila: »Tudi pri drugem 'kmetu ti ne bi bilo bolje." »Med svinjami je tvoje mestol Njim dopoveduj, kaj je dobro in kaj slabo," ji je jezno odgovoril Anza. Repnikova Jula je zagnala vanj kepo blata. »Ti, mlečnik, pusti Kato na miru! Čeprav je svinjska dekla, je mogoče bolj pametna kot ti." Repnikova Jula se ni štela med stare, a imela je že šestintrideset let. Obilni kolki so se prilegali širokim ramenom; zoževala so se v močnem vratu, na katerem je čepela nekoliko oglata glava. Lase je spletala v kito; čop ji je uhajal izpod pisane rute. Dvanajsto leto sta bila poročena in z možem viničarja pri Rojsu. Ta jima je prvo leto plačeval dva dinarja na dan; pozimi samo poldrugi dinar. »Dan je kratek," je kratko odgovarjal. Naslednje leto je »povišal" na dva dinarja in pol. Tako je potem tudi ostalo. Prvi otrok ‘je mesec dni po rojstvu umrl, drugi — je začel sedeti, lezti po vseh štirih in nekega dne Tine je shodil. Jemala ga je v roke, ga potežkavala, ujčkala in ga kazala možu. Zdelo se ji je, da ni bil več tako brezbrižen do otroka. Posadil si ga je na kolena in mu požvižgaval. (Nekateri moški se začno zavedati očetovstva šele takrat, ko otrok shodi in jame klicati: a-ta, ma-ma. Med temi je bil tudi Julin mož.) Mislila je na Tineta, ko je ozmerjala Anzo. Kakšen neki bo njen sin? Morda visok in jezikav kot Anza, ali molčeč in zamišljen kot Pepe? Vseeno ga bo imela rada. Cmager je mimogrede primerjal Julo s svojo mirno ženo Lizo in trdo postavil trebušasto bučo na zemljo. »Žejaio me je ko samega vraga. Toda te pijače ne morem piti. Po kisu diši!” »A res?" se je začudil Miha in iztegnil z rjavimi dlakami poraslo roko, »daj sem, da poskusim. Danes škropimo in za tako delo je Rojs gotovo potegnil iz boljšega soda." Povohal je in se nakremžil in izpljunil požirek. „Nak, tudi moj želodec ne prenese tega. Smrdi ko po gnilih jajcih." »Anza, kako si mogel spiti toliko te brozge, ki niti ne diši po pijači?" »Zdaj vsaj veste, kaj pijemo pri Rojsu," je vzkliknil Anza in začel mahati z obema rokama. Vsi so ga gledali, nato pa se zdrznili, 'ko je završalo skozi zrak: »Ali mislite danes samo sedeti v vinogradu! Bom jaz škropil namesto vas?" Med zelenimi trsi je stal Rojs s srepim pogledom. »Za južinanje zadošča deset minut! Vi sedite skoraj četrt ure. Pepe, kakšen prvi hlapec si ti?" Kmet je težko dihal in tolkel s palico po zemlji in od razburjenja se mu je tresla glava. »Tttaaaakoooj bomo nadaljevali," je zajecljal Pepe in se ugriznil v spodnjo ustnico. »Ure nismo Imeli, pa smo se zasedeli." Navadimo otroka ceniti čas Mnogi starši pogosto slišijo svoje otroke, bodisi hčerko ali sina, kako z otožnim in razneženim glasom tožijo, da jim je dolg čas. Starši ne smejo mimo teh tožb. Nenormalno je, če je otroku dolg čas, to se pravi, da ga nismo znali ob pravem času zaposliti s koristnim delom. Jutri bo prepozno navajali otroka, da bo znal izkoristiti čas, da ga bo znal ceniti, da se bo navadil delati, ker ste ga v mladosti pustili lenariti. Delovne navade pridejo počasi v otroka. Ob majhnih delih se nauči otrok dolžnosti. Kasneje pa mu bodo postale potreba in nikoli mu ne bo dolg čas. Otroci vedo, da jih starši niso dolžni zabavati in skrbeti za njihovo razvedrilo. Nasprotno, otroci so dolžni porabiti svoj čas, energijo in svoj talent za družbo. Kadar je otrokom dolg čas, jim svetujte, naj pišejo, se zabavajo s kakšnim ročnim delom, morda bi lahko urejali vrtiček ali skrbeli za cvetlice, pokažite jim umazan pod, uredijo naj svojo delovno mizo, pospravijo v svojih omarah, itd. Če otrok še ni sposoben delati, mu dajte papir, iz katerega naj zgiba ladjice, avione in podobno, zaposlil se bo tudi s plastelinom. Skratka, dajte mu igračo, s katero bo lahko nekaj gradil — ustvarjal. Otroka je treba zaposliti s kakršnimkoli koristnim delom ali igro. Ko se bo utrudil, naj se odpočije na sprehodu, ali pa naj vzame v roko lepo knjigo. Predvsem ne smete nikoli dovoliti, da bo otroku dolg čas, da bo znal ceniti čas ter ga izkoristil za delo in koristno igro. Pomladna utrujenost nog Prav v teh mesecih slišimo pogosto stavek: »Kako me bolijo noge!" To velja zlasti za tiste, ki na svojem delovnem mestu dosti stojijo, in — seveda — za gospodinje. In res, gleženj je nabrekel in na podplatih nas peče, kot bi stali na žerjavici. In prav v tem času imamo toliko načrtov. Treba je temeljito očistiti stanovanje, urediti vrt in končno bi si radi privoščili še kakšen pomladanski sprehod. Že staro pravilo pravi, da je dobro vsakega pol dne menjati čevlje, če je to le mogoče. Vsak čevelj ima svoje posebnosti in nogi ukazuje svoje, s preobuvanjem pa nogo na posameznih mestih razbremenimo. Oteklim gležnjem in pekočim podplatom pomagajo kopeli, ki hkrati omogočajo dobro spanje in pomagajo nogam, da se odpočijejo. Za dodatek vodi pa je razen kozmetičnih preparatov, ki jih dobimo v drogeriji, priporočljiv zlasti čaj od trepetlike ali hrastove skorje. Tudi ščepec soli dobro opravi svojo nalogo. Učinek kopeli bo še večji, če bomo s krtačo pospešili krvni obtok. Najprej drgnemo s krtačo po podplatih, nato prste, potem nart proti gležnju. Z naglim mrzlim polivom zaključimo kopel in masažo. da bi se koža odrgnila, s tem pa varčujemo tudi nogavice. Če hočemo biti še bolj temeljiti, posipamo s pudrom tudi notranjost čevljev. Potne noge zdrgnemo vsak dan s forma-1 inski m špiritom. Zelo dobro in preprosto sredstvo je hoditi bos na zemlji, travi ali pesku. Pri tem z nogami tudi telovadimo. Prsti zaposlijo pri tem mišičevje, ki ga krepimo tudi z naslednjo vajo, ki jo ponovimo kakih 30-kraf na dan. V stoji držimo noge skupaj, nato porinemo s petami kolikor mogoče narazen, prste pa držimo skupaj. V tem položaju se dvignemo na prste, nato noge spustimo in združimo pete. Hoja po prstih z nepregibnimi koleni zelo dobro učinkuje na obliko meč. Vaje delamo seveda bosi. Če noge rade otekajo, se je treba posvetovati z zdravnikom. Dobro učinkuje dnevna masaža z žganjem iz vinskih droži. Boj zoper pomladno utrujenost nog se izplača. Kdo ne hiti rad po svojih opravkih z lahkim korakom? — In koliko lepega nas čaka v pomladnih dneh! V Drobni nasveti ■ Umazan klobuk svetle barve lahko zelo lepo očistite s soljo. Z njo obilno prekrijte klobuk, čez čas pa ga dobro skrtačite s čisto krtačo. ■ Preden pričnete čistiti zelenjavo, si otrite roke z malo kisa. Na rokah ne bo madežev in ne boste se jezili. ■ Madeže na pokromanih predmetih najlepše odstranimo z limoninim sokom. ■ Beljakov sneg je vsestransko uporaben — tudi pri čiščenju. Premažite z njim linolej in ga čez nekaj časa dobro zdrgnite z mehko krpo. Spet bo kot nov. ■ Kavne madeže na belih prtih lepo očistimo z rumenjakom. Zmešajte ga z nekaj kapljicami mlačne vode in 7 dobljeno mešanico natrite madeže. Čez čas jih operite še z milom in toplo vodo. ■ Če šivate v večernih urah, moti ropot šivalnega stroja vaše domače. Zato podložite noge stroja z večkrat pre-ganjeno valovito lepenko. Hrup bo malenkosten. H (Potenje glave, ki je pri dojenčkih in majhnih otrdkih zelo nadležno, ublažimo tako, da damo malemu blazino — polnjeno z morsko travo ali ličkanjem. Dobro je, če noge vsako jutro posipamo s pudrom. Ta vsrkava vlago in preprečuje, Črevesni paraziti pri otrocih Zapovedi za vitko linijo 0 Kadite kar najmanj. Kajenje sicer zmanjšuje apetit, toda v dneh, ko zaradi shujšanja manj jeste, vas napravijo cigarete lene, povzročajo rahle slabosti in vrtoglavico in vas ne poživljajo, kot bi morda pričakovali. £ Med obroki nikdar ne pijte. Če zaužijete več tekočine, kot jo predpisuje dieta, potem morate za toliko kalorij, kot jih vsebuje pijača, zmanjšati količino druge hrane. Samo kava in čaj sta brez kalorične vrednosti. 0 Solite kolikor mogoče skromno. Devet gramov soli veže en liter vode, ki bi jo sicer laže izločiti. Liter vode pa pomeni za kilogram večjo težo. 0 Vse začimbe so dovoljene, pri tem pa se vam zde jedi bolj privlačne in okusnejše. £ Izbirajte samo pusto meso, tudi ribe naj bodo nemastne. Odrežite mastne robove pri zrezku, odstranite mastno kožo. Jedi kuhajte in dušite brez masti. 0 Prikuhe pripravljajte z malo vode, najbolj si pomagate s koncentrirano juho, ki ima le malo masti in jo prilivate iz steklenice. Se najbolje bo, če zelenjavo dušite v lastnem soku. Nikar ne dodajte ne surovega masla in ne moke. 0 Solate ne pripravljajte z oljem, pristno majonezo ali smetano, ampak jo raje zalijte z omako Iz 2 do 3 žlic jogurta, nekaj kapljic limoninega soka, V« žlice sesekljane čebule, malo soli m popra, za noževo konico posušenih zelišč. Q Sadje uživajte surovo. Kompot pripravite s kar najmanj vode, po možnosti v lastnem soku brez sladkorja. Pri zelo kislem sadju si pomagate tako, da kislino nevtralizirate z natronom ali ga osladite s saharinom, ki nima kalorij. 0 Pijte nesladkano kavo in čaj. Kavo brez smetane ali mleka. Nekaj kapljic ruma ali limone v čaju je dovoljeno. Če ne marate nesladkane kave ali čaja, potem poskusite s saharinom. £ Poskusite zdržati brez dopoldanske in popoldanske malice, potem si boste lahko povečali glavni obrok hrane. Črevesni paraziti zelo pogosto zaidejo v otroška čreva. Čeprav v večini primerov ne povzročajo večjih motenj, jim (prisoja naše ljudstvo poseben pomen. Če je otrok bled, če je videti bolehen, če toži, da ima bolečine v trebuhu, ali če brska po nosu, navadno mislijo, da ima gliste. V tem pogledu pa ljudje dostikrat pretiravajo. Naši otroci imajo največkrat črevesne parazite: askaris (okrogla glista bele barve, dolga do 30 cm), oksiuris (drobne gliste, dolge 0,5 do 2 cm, podobne beli niti) in trakuljo (ploščata, členasta glista, dolga več metrov). Otroci se navadno okužijo ali z ikrami v mesu ali z jajčki glist, ki jih dostikrat, izločena s človeškim blatom, najdemo na neopranem sočivju in solati. Enako se lahko okuži voda. Za okuženie otrok so nevarne tudi domače živali, zlasti pes, ki liže otroke po rokah ali po obrazu in tako lahko prenese parazite. Končno lahko pridejo otroci do jajčec parazitov tudi, ko se igrajo po zemlji in pesku. Bili so primeri, da so se otroci okužili s črevesnimi paraziti, ko so se kopali v rečni vodi, v kanalih in močvirjih, oku- ženih s človeškim blatom bolnikov. Eden najučinkovitejših obrambnih ukrepov proti črevesnim parazitom je kontrola osebne higiene pri otrocih. Striženje nohtov, umivanje rok pred jedjo in po veliki potrebi, opuščanje skupnih postelj za večje število otrok in kopanje v isti vodi, to so ukrepi, ki bi jih morale upoštevati vse matere. Vsak otrok v družini naj bi imel svoje perilo in pribor za umivanje. Otroško perilo, zlasti tistih otrok, ki imajo črevesne parazite, je treba dobro prati in likati z vročim likalnikom. To velja zlasti za spodnje hlačke. Paziti je treba, da se otroci ne igrajo s prstjo ali peskom, zlasti ne na higiensko nezavarovanih krajih. Vsaka družina, zlasti na vasi naj bi imela posebno higiensko stranišče — pokrito jamo, ki jo je treba občasno politi s klorom. To je treba storiti zlasti v vročih poletnih dneh, ko je v zraku mnogo mrčesa, ki prenaša razne nalezljive bolezni. Uporabi človeških fekalij za gnojitev, zlasti sočivja, se je treba izogibati, otroke pa je treba že v zgodnji mladosti naučiti, da ne jedo neoprane--ga surovega sadja in sočivja. Otroku ne smemo dovoliti, da se igra s psi in mačkami, še manj pa, da poljublja živali ali pa živali ližejo njega po rokah in obrazu. Nekatcrt Črevesni paraziti, med njimi tudi za zdravje in življenje najnevarnejši chinokokus se prenaša prav na ta način. Otrok pa ni treba povsem izolirati od živali, ker je prijateljstvo z njimi za otroke velikega pomena. Natančno diagnozo o parazitih v črevesju otrok lahko postavi samo zdravnik. Če kaže na črevesne parazite, se je treba obrniti na otroškega zdravnika, ki bo z mikroskopskim pregledom ugotovil, za katerega parazita gre, in predpisal zdravilo. Farmacevtska industrija izdeluje mnogo učinkovitih zdravil proti večini parazitov, kar znatno olajšuje zdravljenje, še vedno pa je najučinkovitejša oblika boja proti črevesnim parazitom pri otrocih in odraslih dobro organiziran sistem profilaktičnih ukrepov. Na tem sloni sodobni boj ne samo proti črevesnim parazitom, marveč tudi proti drugim nalezljivim boleznim. Cmager je bil ko na trnju. Vsfal je. Pred očmi se mu je zameglilo, da je videl mofne obrise postav pred seboj. S škropilnico na ramenih je hodil med trsi in pritiskal ročico, da je hreščala in se je galica kar cedila z listja. Šlo je na poldne, sonce je neusmiljeno žgalo in žeja j je bila neznosna. ,Še ga bomo pili, Cmager,” se je oglasil Anza, „nič ne reci. Tudi zaslužili bomo. Saj veš, kje." „Vi ga pijte kar brez mene. Viničar mora biti zadovoljen z vodo." „No, no, ne ženi si tega k srcu. Se jeziš na gospodarja? Ne misli nanj. Bogat je, a še vedno nima dosti. Ker postaja star, zato se boji, da se bo moral kmalu ločiti od svojega bogastva. Najrajši bi ga tako odnesel s seboj na drugi svet." .Tam, kjer misliš, da bo smrt pregnala zlo, moraš dolgo čakati," je pokima! Cmager, .včasih je potem še slabše, kot je bilo prej." .Enkrat bo že iztegnil pete. Naj živi, tudi nas še ne bo konec. 2e veš, da bomo v kratkem spet gnali živino v Avstrijo? Ti je Vinko povedal?" Anza je nalašč odvil veho na škropilnici in jo čistil. Zagledal je bil Kato, ki se je bližala nizdol po vinogradu. Oberoč je držala vrč nad glavo, da se ji je dvignilo krilo vrh kolen. Cmager je tedaj pozabil, da ga tišči škropilnica. Prestrašil se je Anzevih besed. Lahko bi kdo šlišal in ju naznanil. In oba bi zaprli. Tega nočel Tihotapcem ne bo več pomagal! »Kje je galica!" je zakričal, da bi prevpil Anzevo vprašanje. ,2e nesem, že nesem. Hudič vas vzemi, dedci, kaj ste tako nasajeni." Kala je izpraznila posodo in odšla nazaj k zidanici. Cmager se je izgubil v vinogradu. Ko se je vračal z vrha, sta se znova srečala z Anzem. „Si vstal z 'levo nogo, da si tako slabe volje? Čuj, saj boš šel z nami?" „Ne bom šel! Dovolj sem si umazal roke," je kratko odrezal viničar in hotel dalje. „Se ti je zmešalo? Si pozabil na zaslužek v eni noči? Dve sto dinarjev si dobil! Koliko boš pa danes dobil? Za ves dan samo dva dinarja in poli Cmager, kaj boš s tem denarjem! Še za sol bo premalo za en teden. Tam greš ob živini in zaslužiš najmanj stotaka." Bil je truden in ni imel dovolj moči, da bi vse dodobra premislil. Brezizrazno je gledal po vinogradu na poškropljeno listje vinske trte. Dobivalo je modro-zelenkasto barvo. Nad to sliko je trepetala julijska vročina. Pozabil je na znoj in pustil, da mu je tekel z razgretega čela po licih in bradi. Padal je na umazano srajco, od galice poškropljene hlače, na čevlje in na osušeno zemljo. Pri zidanici je Kata klicala: .Cmager, Cmager! Hitro, hitro!" da se je njen glas razlegal v dolino. Ni se mogel spomniti, zakaj zdaj kličejo -prav njega. Menda so prinesli kosilo . .. Ko se je usedel na zemljo in odložil škropilnico, je dekle z dolgimi koraki pritekla k njemu in presunljivo ponovila: .Cmager, kje pa ste?" „Si slepa? Kaj hočeš spet?" ji je nevoljno odgovoril in je ni hotel pogledati. Kata je sunkoma zdječala? .Otroci so prišli povedat, da je vaš Tonček umrl!" Stisnilo ga je v prsih. Sklonjeno je odšel proti zidanici in njegove suhe ustnice so šepetale: .Zdravilo mu ni več pomagalo." 6 Fantje in dekleta so se ob nedeljah zbirali na trgu pred cerkvijo za pozno mašo. Viničarski in kočarski so prišli pred kmečkimi sinovi in hčerami. .Tebe nisem videl vso večnost." .Tudi jaz tebe ne." Tako sta se kakor vedno pozdravila Anza in Franc ter si stisnila desnici. Franc je služil za hlapca pri gostilničarju Mačku. „Je že tako. Rojs misli, da sem rojen le za delo. Moliš lahko doma, mi pravi." ,Ah, mene pa moj naganja v cerkev. Nikdar ne smem zamuditi maše. Bilo bi slabo, če bi vedel, da jo pošteno zamujam. Njega seveda še nisem videl v cerkvi. Ta li ima tako črno dušo, da je tudi z apnom ne bi mogel prebeliti." .Nedelja je vseeno nekaj vredna." .Veš kaj," je dregnil Franc Anzo, ki se je bil zagledal tja dol proti Mačkovi gostilni, kjer je prihajalo več ljudi, „od dela sem tako zbit, da včasih ne vem, kje se me noge držijo. To vendar ni prav, da moramo nekateri samo delati. In nič nimamo od tega. Drugi se čez mero dolgočasijo. Mačkovi hčeri poglej. O njunih oblekah govori vsa vas. Ves dan se vrtita pred ogledalom. Ogledujeta se in si domišljujeta, kako sta lepi. Sem že lepše videl. Toda nič jima ne moreš. Bogati sta. Samo s tem se lahko postavljata. Ni prav, da ljudje sodijo človeka edino po tem, koliko ima pod palcem. Ti pa delaj kot črna živina. Garaj in molči. Povedati ne smeš svojih misli, ker si pač revež in nimaš pravice misliti." Anza je odkrito pogledal prijatelju v oči in odgovoril: „Na take stvari jaz ne mislim. Nič ne moreš spremeniti. Postavi se na glavo in ljudje bodo gledali nate kot prej. Mi nismo prišli na svet, da bi napravili red. Če bi se rodil bogat, ali se ne bi tudi lepše oblačil? Mar bi ti bilo za reveža! Zdaj jih zagovarjaš, ker spadaš mednje-Kot bogataš bi gledal nanje, kakor gledaš danes na svoje zakrpane čevlje." (Dalje v prihodnji številki) H. S L E S A R : Cigare so nevarne Teiefon je zašumel, ko je Leo Buk-"erg odstranil ovoj cigare, da bi ji s posebnim srebrnim nožičem odrezal konico. Ta nožič mn je poklonila Suzana pred mnogimi leti za rojstni dan. Kadar se ga je poslužil, se je vedno spomnil Suzane, kakšna je bila takrat: lepega obraza z lahnim nadihom rdečice, plavih las, polna nežnosti in pozornosti do svojega Lea. lakrat je njegova cigara ni prav nič motila. Rekla je, da mora vsak moški kaditi. A kakšna je danes: ibleda, koščenega Obraza, ostrega jezika, stalno pripravljena na prepir V zadnjem r. casu Je za vsa svoja življenjska razočaranja dolžila njegove cigare. Cigare ji zdaj niso več znak moš-sošti, govorila je, da so prostaške, umazane in smrdljive. Trdila je, da sc je njih smrad zajedel v zavase, v njene obleke, da, celo v pohištvo. Rdaj pa kdaj ji je baje postalo slabo m tarnala je, da bo morala klicati na pomoč zdravnika za srčne bolezni. V tej svoji borbi proti cigaram je -mela celo zaveznika — hišnega zdravnika dr. Harolda Axelroda. Iz dneva v dan je ponavljala Leu zdravnikove besede: . — Te cigare te bodo stale življenje. Saj sam veš, kako nevaren je nikotin! Leo si je prižgal cigaro in globoko vase potegnil prvi dim. »Vraga,« si e mislil, »morda pa ima Suzana vendarle prav.« Že sedemintrideset Tj je kadil najdebelejše cigare in polnil bronhije z njihovim dimom. Ne bi se moglo reči, da je bil zastrupljen z nikotinom, in sam sebi 'e večkrat dopovedoval: »Vsak čas >e ^lahko odpovem kajenju, samo če nočem. Toda nočem.« , "Lega popoldneva je Leo zopet za--ej razmišljati. Fred Hendl, zastopnik zavarovalnice, pri kateri je bil Leo zavarovan, ga je obiskal, da in-Sasira ^zadnji obrok. Kakor je bilo ve običajno, je povedal še pol duca-:a neokusnih !n neumnih šal. Dejal e: . Bolje je, da plačate čimprej, -cer nič ne vemo. . . Možno je, da nas kar iznenada zapustite. , Leo je bi! tako besen, da je zmeč-xa.\, c,8aro. Pet minut pozneje si je prižgal novo. Zvečer je pripovedoval Suzani o neokusnih pripombah Freda Hendla, toda ona ni pokazala niti malo razumevanja za njegovo jezo. ■ Hendl ima prav! — je rekla. Le boš tako nadaljeval, boš kaj *malu odšel pod rušo. ~ Kaj naj tto pomeni? — ie vzkipel. — Kaj to njega briga? Pameten človek je. Tudi jaz pravim tako, toda ti me nočeš ubogati. — Včasih se mi zdi, kakor da bi '* ti najbolj želela mojo smrt, — je Rn — Morda ti je ljubša vsota O.OOC dolarjev, za katero sem zavarovan. , Ne kvasi neumnosti! Imaš šestdeset let in moral bi biti pametnejši. ~ Imam jih šele šestinpetdeset in de imej me za starca! . ^ Jaz da te imam za starca? — •e *™Ia ‘n pokazala na cigaro, ki jo ie držal v ustih. — To te dela starega. Zato ne smeš valiti krivde name. — Tebi je tako popolnoma vseeno, 7~ ie zagodrnjal Leo in se zatopil v časnik. Misel, da je Suzana ravnodušna :lasproti njemu in njegovi usodi, mu 111 bila nova. Menil je, da je normalna posledica dolgoletnega zakona "rez otrok in brez obojestranskega razumevanja. Toda teden dni pozneje se je zgo-■■lo nekaj zelo vznemirljivega. Leo je sedel v dnevni sobi in skuhal najti kak primeren televizijski sP°rcd. Ker ga ni našel, je vstal in odšel v kuhinjo, kjer ie Suzana ka-,.0r po navadi vsak večer pripravila kavo. . Ker je imel copate na nogah, se le Približal ženi tako tiho, da ga ni Cu‘a. Videl jo je, kako se je nagnila n.ad mizo in nalivala kavo v dve kodelici. Zdelo 'se mu je, da je v fn° stresla nekaj, kar ni bilo ne mle-*° ne sladkor ... Hitro se je vrnil v sobo in zopet *edel v naslanjač prod televizorjem. Vključil ga je, čeprav ga spored ni prav nič zanimal. Medtem je Suzana prišla v sobo. — Tu je tvoja kava, — je rekla. Njen glas je zvenel običajno. — Ali je kaj dobrega na sporedu? — Vedno iste bedarije, — je zamrmral. Opazil je, da mu je žena postavila na mizico ob televizorju ■polno skodelico kave. — Veš, nocoj mi ni za kavo. — Zakaj pa ne? — ga je vprašala DOMISLICE • Stroga vzgoja je kakor sol v juhi, toda paziti je treba, da juha ni presoljena. O • Ne vprašujmo se, ali je življenje vredno, da živimo, temveč ali smo vredni, da živimo. O ® Nič ne pomaga, resnico moramo začeti iskati med lažmi. O ® Nobena žival ne naredi kaj nespametnega, ker je za nespametna dejanja treba — pameti! O ® Kaj dviga človeka nad žival! Skoro pri vseh ljudeh razum, pri nekaterih mogoče tudi srce. O • Ali ni življenjski smisel že v tem, da iščemo smisel v življenju! O • Spoznanje in resnica sta mejaša, zato se tako pogosto prepirata zaradi mejnikov. O • Ko se več ne bojiš smrti, življenje nima prave cene. presenečeno. — Zakaj je ne bi popil? Saj jo piješ vsak večer. — Hm .. . Ne počutim se dobro. — Prav gotovo tvoj želodec ni v redu. Ali je že zopet? — Kaj »že zopet«? — Ker vem, koliko pokadiš, ne bi hotela videti, kakšen je tvoj želodec odznotraj. Popij to kavo! Nekaj toplega v želodcu ti bo prijalo. MARIO PUCCINI: — Ni mi za kavo. Kaj me toliko siliš? Suzana je skomignila z rameni, vzela skodelico in jo odnesla v kuhinjo. In tedaj je napravila nekaj neverjetnega: kavo je zlila v izplako-valnik — ona, štedljiva Suzana! Leo je začel razmišljati. Sklenil je, da bo previden. Naslednjega večera se je ponovno naskrivaj pritihotapil v kuhinjo. Suzana je pravkar nalivala kavo v skodelici in ni opazila njegovega prihoda. Iz žepa predpasnika je vzela belo tableto in jo spustila v eno od skodelic. Leo je spoznal, da je videl dovolj, in se tiho vrnil v sobo. Čez nekaj časa je prišla žena. — Prinesla sem ti kavo, — je rekla veselo. — Toda danes jo moraš piti. — Seveda, — je rekel, — daj mi jo. — Izvoli, — je rekla Suzana in postavila skodelico predenj na mizico. Na srečo ni opazila, da mu je znoj orosil čelo. Zamrmral je, da nima cigar, in vstal, da si jo prinese. Ko se je vračal, se je kakor po naključju zadel pb mizico in skodelica se je prevrnila. Ostala je cela, samo kava se je razlila in na preprogi j'e ostal velik, grd madež. Suzana je pričela vpiti in mu očitati, da je že od nekdaj prava neroda. Ko mu je pred spanjem ponovno ponudila skodelico kave, je dejal: — Ne, ne! Danes se ne počutim dobro. Moram malo 'bolj paziti nase. Te noči ni mogel spati. Poslušal je enakomerno dihanje svoje žene in razmišljal. Kako je Suzana le mogla priti na misel, da ga zastrupi? Dobro, življenje res ni naklonilo vsega, kar je priča-kovala in kar ji je on nekdaj obljubljal. Bil je res tudi neljubezniv do nje, a glavni vzrok so bile stalne razprtije zaradi njegovih cigar. Toda ali je to že dajalo Suzani pravico, da mu meša v kavo smrtonosne tablete? . . . Ko j"e naslednjega jutra vstal, se je odločil. V svoji pisarni ves dan ni počel drugega, kakor da je razvijal svoj načrt. Tega večera je skrbno pripravil kulise za velik prizor: televizor, copate, cigare in — naiven izraz na obrarzu. Minila je že osma ura, a Suzana še ni vstala, da bi pripravila kavo. Zato je sam dal pobudo za to. — Kako bi bilo, da popijeva skodelico kave? Nocoj bi mi prišla še posebno prav. M A X FLORENTIN: Kravji lat Nekega dne je farmar John Patterson prejel anonimno pismo: Bral je: »Dragi John! Ko si mi pred četrt leta ukradel prvo kravo, sem zatisnil eno oko. Vsakemu se zgodi, da pride v skušnjavo. Razen tega je položaj na tvojem posestvu katastrofalen, ker nimaš pojma ° gospodarjenju. Morda si bil lačen in si hotel nasititi svoje lačne otročičke. Toda ze cez tri tedne si mi odvedel bika. Zopet sem zatisnil oko. Morda bos pričel s pametno vzrejo, sem si mislil, in vsak začetek je pac težak. Toda nisi pričel z vzrejo, temveč si obe živali požrl. Lepo in prav, privoščil sem ti ju, saj nista bili ravno moji najboljši živali. Toda lakota tvoje družine je postala vedno hujša. Pred tremi tedni si zopet obiskal moje pašnike. Spočetka si bil tako pošten, da si mi odgnal samo eno žival. Zdaj pa si mi odgnal kar dve. No pa naj bo. Ker pa si sinoči pričel iztegovati svoje umazane prste po mojih teletih, ko veš kako nadvse rad jem teletino, je moje velikodušnosti konec. Kar je preveč, je preveč. Če te bo še enkrat premagala skušnjava in bos izvolil v nočnem času obiskati mojo čredo, bom pognal nadte svoje pse, ki ne bodo posebno obzirni do tebe, kar ti iskreno zagotavlja tvoj prijatelj.* John se jc razjezil. Kaj si ta človek sploh misli! To je žalitev, to je umazano podtikanje. Farmar Patterson je stopil k šerifu. Ta je skomignil z rameni. 1 udi on m imel s Pattersonom najboljših izkušenj. ■ Najbolje je, — je zabrundal, — da pustiš krave pri miru, John. Psi čuvaji ne poznajo šale! John Patterson je osupnil. —■ Serif, — je vzkliknil, — zdi se mi, da se ne razumeva. Kaj mislite, zakaj sem prišel k vam? Prišel sem zato, ker potrebujem vašo pomoč. Moram vas prositi, da ugotovite pisca tega nesramnega pisma. Šerif se je nasmehnil. — V pismu ne vidim nič kaznivega, John, — je dejal, — razen če je to, kar piše v njem, kleveta. Kolikor te poznam, pa se mi to ne zdi verjetno . . . Zdaj je John odmahnil z roko. — Nesmisel, šerif, — je zabrundal. — Seveda kradem krave. Ne razumete^ me: če ne izvem, kdo je pisec tega pisma, kako naj potem vem, čigavih krav se ne smem več dotakniti. . . kaniš. Toda razumeš! — Ali Leo — Nikar Suzana je brez 'besedice vstala in odšla v kuhinjo. Čez nekaj časa je Leo tiho in previdno odšel za njo, Videl je, kako je dajala sladkor v kavo in kako je nato z rolko segla v žep svojega pred- jev, ki bi pašnika. V tem trenutku se ji je bli- kakor skovito približal. ne bo se ti posrečilo, — Aha! vzkliknil. Suzana je kriknila: — Leo, zabo-ga, kako si me prestrašil! — Ali samo to? — Kaj se je zgodilo? — je vprašala. — Takoj boš zvedela. — Tu glej, kaj se je zgodilo! — je rekel grozeče. — Že nekaj dni opazujem, kaj delaš, pa tudi vem kaj Čebula v avtobusu — Ali čutite vonj po čebuli? — je vprašal neki sopotnik novinarja Franca Altamuro. Novinar je globoko vdihnil in dejal: — Zdi se mi, Gianni, da nekaj vonjam. Le od kod čebula v avtobusu? — Jaz tega tudi ne razumem. Halo, sprevodnik! — Prosim, gospod? — Od kod ta vonj po čebuli v avtobusu? — Res! — je pričel kondukfer vohljati po zraku. — Čebula! Zdi se, da smo se peljali mimo kakšne menze ... — In iz menze je prodrl vonj po čebuli v zaprt avtobus ... — je dejal posmehljivo novinar. — Zdaj vonjam bolj kot prej, — je dejal Gianni. — To je treba ugotoviti, vonj je vendar prehud ... — je vztrajal novinar. — Kaj pa hočete? Naj mar grem od potnika do potnika in pogledam kateremu kuka čebula iz torbe? — se je razjezil sprevodnik. — Naši predpisi tega ne dovoljujejo! — Dobro, ugotovili bomo, ko prispemo v Orvietto. Tam bo večina potnikov izstopila. Če bo tedaj še dišalo po čebuli, bomo krivca prav lahko ugotovili, — je predlagal novinar. Kmalu je avtobus prispel v Orvietto in v njem so ostali samo sprevodnik in novinar s vojim spremljevalcem. Toda vonj po čebuli se je vedno bolj širil po avtobusu. Tedaj se je sprevodnik udaril po čelu in vzkliknil: — Zdaj mi je jasno! Vonj prihaja iz šoferjeve kabine ... Vsi trije so stopili v prednji del avtobusa in odprli vrata šoterjeve kabine. — Kaj počneš Silvio? — je vprašal sprevodnik šoferja. se ne poskušaj opravičiti. Ti bolj misliš na 80.000 (Marti jih prinesla moja smrt, na mene. A danes si imela zadnjo možnost, da se me znebiš. — Zneb... — beseda se ji je ustavila v grlu. — Da se te znebim? — je ponovila tiho. — Poskušala sem ti samo pomagati. — Pomagati? — je vprašal prepadeno. Užaljeno je prikimala. — Da. Saj tudi sam veš, kaj je Še preden mu je mogla preprečiti, dejal doktor Axelrod o tvojem kaje-je segel v žep njenega predpasnika, nju. Veš tudi, v kakem stanju je tvo-zmagoslavno privlekel na dan majh- je srce. Bila sem prepričana, da sam no belo tableto in ji jo porinil pod n'sj dovolj odločen, da bi se odrekel nos. kajenju. Potreben si pomoči... — O čem govoriš? — Govorim o tabletah, ki mi jih je dal zdravnik. Le-te vsebujejo neko posebno kemično sinov, in če jih človek redno uživa, se mu kajenje sčasoma upre. Jemljejo jih ljudje, ki se žele odvaditi kajenja. Leo je prestrašeno gledal njo in tableto na svoji dlani. — Doktor Axelrod je svetoval, naj tablete razpustim v kavi, tako bi jih bolje prenašal. Leo je privlekel pručico izpod mize in sedel. — To je torej bilo, — je mrmral, a jaz sem mislil... — O, Leo! — je užaljeno vzkliknila. — Hotela sem samo, da ti pomagam ohraniti zdravje. Prižel jo je k sebi. — Oprosti, Zuzana. Vedel sem se kakor bedak. Vem, da mi želiš samo dobro. No, odločil sem se. Nočem več biti sušenj svojih navad. K vragu s cigarami! — O, Leo, — je rekla nežno, — saj sam veš, da se ne moreš odreči kajenju. — Morem. Daj mi skodelico. Dokazal ti bom. Mirno mu jo je ponudila. Vzel je tableto, jo vrgel v skodelico in počakal, da se je raztopila. Nato je kavo izpil na dušek. — No, ali vidiš? — Vidim. In videla je, kako je začel zavijati oči, kako so se rrtu krčili prsti, kako je začel loviti sapo in kako je slednjič padel po tleh. Suzana je še malo počakala, nato je odšla v dnevno sobo in po telefonu poklicala doktorja Axelroda. — Harold, — je rekla, — vse je v redu. Pomisli, ostala mi je bila samo še ena talbleta .Najbolje bo, da prideš takoj in napišeš mrtvaški list. Zdravnik je še nekaj rekel, nato se je zasmejal. — Seveda, Harold, ljubim te. — Kaj počnem? Pripravljam si kosilo! — Kar med vožnjo? To je vendar v nasprotju s predpisil — se je zgrozil sprevodnik. — Kakšni predpisi! — ga je zavrnil šofer. — Dobro sem jih proučil. V njih nikjer ne piše, da se ne sme pripravljati kosilo v avtobusu. To ni prepovedano niti potnikom, kaj šele meni — vozniku! — Kaj pa cvrete s čebulo? — je vprašal Alfamura. — Jetrca. — Oh, to je moja najljubša jed! — No vidiš, Beppo je dejal šofer sprevodniku. — Znani novinar Altamuro in jaz imava enak okus! — Ali so svinjska? — Da, izvolite, poskusite! — Ustavi avtobus za prvim ovinkom pri Meliovi krčmi; grem po chianti! se je ponudil sprevodnik. Pri omenjeni krčmi je čakalo mnogo potnikov toda sprevodnik je izobesil napis: »Peljemo se v garažo,' in vzkliknil: »Čakajte na naslednji crvfobus, ta pa pelje naravnost v garažo!" V tem trenutku je pridirjal oznojen možakar in se povzpel na avtobus. — Kam rinete človek božji? — ga je vprašal Gianni. — Pustite ga, to je kontrolor! — je zaklical Beppo in stekel v krčmo. —• Zdi se, da vendar nisem zamudil, — je vzdihnil z olajšanjem kontrolor. —Dirjam za vami že iz Or-viefta. Zaspal sem in skoraj bi mi ušla jetrca. Obrnil se je in potisnil glavo skozi okence: — Potrpite malo, gospoda! — je zaklical potnikom, ki so čakali. — Prihodnji avtobus pride čez štiri ure. Ta mora nujno v garažo .. . Svetovno prvenstvo »Hokej 66” Moderna dvorana Tivoli v Ljubljani je že leden dni osrednje prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Gotovo vzbujajo široko zanimanje tudi tekme skupine B v Zagrebu in skupine C na Jesenicah, toda neposredni boj za naslov svetovnega prvaka se bije v Ljubljani, kjer v skupini A merijo svoje sile »hokejski velikani". Prvi teden je bil sicer poln lepih in vsestransko zanimivih srečanj, toda minil je brez prave »senzacije"; doseženi rezultati namreč skoraj brez izjeme odgovarjajo pričakovanjem in napovedim strokovnjakov. To velja zlasti za skupino A, kjer dosedanji večkratni svetovni prvak Sovjetska zveza suvereno brani svoj položaj, tako da o zmagi tega moštva tudi tokrat nihče ne dvomi. Kako so potekale tekme od začetka do vključno torka tega tedna? 3. marca Skupina A: Sovjetska zveza — Poljska 8:1; Češkoslovaška — Vzhodna Nemčija 6:0; Švedska — Finska 5:1; Kanada — Amerika 7:2. Skupina B: Norveška — Velika Britanija 12:2; Švica — Romunija 3:4; Avstrija — Zahodna Nemčija 3:6; Jugoslavija — Madžarska 6:4. 4. marca Skupina B: Zahodna Nemčija — Romunija 4:1; Švica — Velika Britanija 6:3; Madžarska — Avstrija 2:7; Norveška — Jugoslavija 1:2. Skupina C: Južna Afrika — Italija 0:17. 5. marca Skupina A: Kanada — Poljska 6:0; Češkoslovaška — Finska 8:1; Švedska — Vzh. Nemčija 1:4; Sovjetska zveza — Amerika 11:0. 6. marca Skupina A: Češkoslovaška — Poljska 6:1; Kanada — Finska 9:1; Švedska — Amerika 6:1; Sovjetska zveza — Vzhodna Nemčija 10:0. Skupina B: Norveška — Romunija 0:4; Madžarska — Velika Britanija 8:1; Švica — Avstrija 6:7; Zahodna Nemčija — Jugoslavija 6:2. Prodam lep zdrav krompir (tri različne sorte). — Feliks Wieser, Slovenji Plajberk, pošta Podgora — Unter-bergen. Oddaja sadnih drevesc vseh plemen in znanih sort samo v drevesnici. Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezov. Marko Polzer, pd. Lazar, pri Št. Vidu v Podjuni. Wollversand nach allen osterreichi-schen Orten ftir Hand- und olle Strick-masehinen zu besonders gunstigen Preisen. Verlangen Sie Farbmuster-karte. ,WoHtraudl", Wien 15, Rein-dorfgasse 42. 7. marca Skupina B: Norveška — Avstrija 4:3; Madžarska — Romunija 2:4; Zahodna Nemčija — Velika Britanija 10:4; Švica — Jugoslavija 2:3. 8. marca Skupina A: Švedska — Poljska 8:2; Sovjetska zveza — Finska 13:2; Češkoslovaška — Amerika 7:4; Kanada — Vzhodna Nemčija 6:0. Po tekmah, ki so bile odigrane do vključno torka tega tedna, v skupini A prepričljivo vodi Sovjetska zveza; po točkah ima sicer enako število kot Kanada in Češkoslovaška, toda s vojim količnikom golov (42:3) daleč presega ostali dve moštvi, kajti pri Kanadi znaša le 28:3 in pri Češkoslovaški 27:5. Edino presenečenje v tej skupini predstavlja doslej Švedska, ki je povsem nepričakovano zgubila proti Vzhodni Nemčiji in s tem zapravila dve dragoceni točki. Sicer pa po prvem tednu še sploh ni mogoče delati kašnih zaključkov o končnem izidu tekmovanja, ker bo odločitev po vsej verjetnosti padla šele v zadnji tekmi v nedeljo, ko se bosta ob 16. uri popoldne pomerili Sovjetska zveza in Češkoslovaška. V skupini B vodi trenutno Zahodna Nemčija, ki je v prvem tednu edina ostala neporažena; pač pa njen količnik golov (26:10) nikakor ni tak, da v tej skupini ne bi moglo priti do kakšnega presenečenja. Zelo dobro se drži Jugoslavija, ki je od prvih štirih tekem zgubila samo eno ter se s tem povzpela na tretje mesto, medtem ko je Avstrija (dve zmagi in dva poraza) trenutno na petem mestu v skupini B. O nadaljnjih tekmah in o zaključku svetovnega prvenstva bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Sobota, 12. 3.: 9.55 Smučarske tekme v Murren v $v’ci — 17.03 Za družino — 18.30 Stališče — 18.00 Veselje z glasbo — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Eden bo zmaga! — 22.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 24.00 Hokejske tokme v Ljubljani in Za- grebu. Nedelja, 13. 3.: 8.25 Smučarske tekme v Murren v Švici — 11.00 Hokejska tekma Švedska — Kanada v Ljubljani — 16.00 Hokejska tekma Sovjetska zveza — Češka v Ljubljani — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni Šport — 20.20 Gledališka oddaja. Ponedeljek, 14. 3.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 V zodnjem trenutku — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Maigret je jezen — 21.05 Športno omizje — 22.35 Janique Aimee, povest o francoski deklici. Torek, 15. 3.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Ribič Chico — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Ugrabjenje za srečo — 21.40 Inozemski odmev. Sreda, 14. 3.: 11.03 Maigret je jezen — 11.55 Športno omizje — 17.03 Malo otroškega risonja — 17.30 Lassy — 17.55 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Ravnokar prispelo — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Gotovo je gotovo. četrtek, 17. 3.: 11.03 Vmesno vzdušje — 12.00 Libanon — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Ccrs v sliki — 20.15 Zbor sveta — 21.00 Iz prve roke. Petek, 18. 3.: 11.03 Neumrljiva luč — 12.30 Podobe iz Avstrije — 18.35 Dick in Doof na poteponju — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Morilka otroka, tragedija. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovorni urednik. Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška tn tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Poslfach 124. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nale — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 12. 3.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača knji- ževnost — 12.40 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Ljubljani — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika — 16.00 Poznaš Koroško — 17.00 Šport in glasba — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Ognjeni travnik, pripovedka — 20.45 Orkestralni koncert. Nedelja, 13. 3.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.00 Glasba ob petih — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Avstrija po volitvah. Ponedeljek, 14. 3.: 8.15 Zločin in kazen, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15*15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.16 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Glasbeno srečanje žensk — 20.15 Vsakdanji problemi — 21.15 Veselo petje, veselo igranje. Torek, 15. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Pesmi in plesi iz Koroške — 15.45 Oddaja za mladino — 18.00 Oddaja deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Na poti iskanja nove Italije — 19.00 XY ve vse — 20.15 Ocker, slušna igra — 21.30 Pesem za lahko noč. Sreda, 16. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Koroški visokošolski tedni — 15.30 Zborovska glasba — 18.00 Rokodelske pesmi — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestralni koncert deželnega gledališča v Linzu. Četrtek, 17. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Hans Leb, koroški avtor — 18.05 Ljudske viže — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.00 XY ve vse — 20.15 Konec kmečke zime — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 10. 3.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola — 18.35 Koj pravi industrija — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Orkestralni koncert. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 12. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgledi — 16.30 Ko cvetijo vijolice — 17.10 Iz parlamenta — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.20 Oddaja vicekanclerja — '19.35 Velika šansa — 20.20 Avstrijska hitparada — 21.35 In sedaj mehki val. Nedelja, 13. 3.; 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.00 Ogledalo domačega tiska — 11.15 Dunajski simfoniki — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Veselo popoldne — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 20.00 Nedeljski koncert iz Munchena. Ponedeljek, 14. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Ljudska pesem iz Kanade — 16.00 Koncertna ura — 17.25 Od klasike do realizma — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Orkestralni koncert — 21.20 Dunajski simfoniki. Torek, 15. 3.: 8.20 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve vilikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Iz naše umetniške mape — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 V svetu operetnih dam — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 16. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih naro-dih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Nežni klavir — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teenagerji — 20.15 Vseh devet. Četrtek, 17. 3.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov —- 13.20 Letalstvo je potrebno — 13.35 Orkestralni koncert — 14.35 Pesmi in viže iz alpskih dežel — 16.00 Tarzan in Donald Duck — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Uspavanke v razvoju časa — 21.00 Naš mož iz Stockholma. Petek, 18. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila — 13.30 Za prijateja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Vedro in veselo — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Sola in dom — 19.30 Boleča melodija — 21.10 Iz nabiralnika za pritožbe. Slovenske odda|e Sobota, 12. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 13. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdrovljamo in voščimo. Ponedeljek, 14. 3.; 14-15 Poročila, objave — Kaj smo vam pripravili — Športni mozaik — Kaj pravite k temu — 18.00 Za našo vas. Torek, 15. 3.: 14.15 Poročila, objave — Franc Leskovšek in Koroški oktet — Beremo za vas. Sreda, 16. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. četrtek, 17. 3.: 14.15 Poročila, objave —- 2enski vokalni kvartet — Koroški kulturni pregled. Petek, 18. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Dalmotinske norodne — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — °7,9 MHZ Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —* 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba. Sobota, 12. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki — 10.15 Odlomki iz francoskih oper — 12.05-Olivera Djurdjevič in Jakov Cipci — 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Franca Korbarja — 14.05 Iz oper slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 13. 3.; 8.05 Pogačarska vojna, mladinsko radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.20 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje. Ponedeljek, 14. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 8.35 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš juke box — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Iz opusa Marijana Kozine — 12.40 Harmonikarski orkester Svobode iz St. Vida — 14.05 Iz albumov skladatelja Primoža Ramovša — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe in priredbe Pavla Kernjaloa — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.20 Signali — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Koncert orkestra praških okademi-kov — 22.10 Mozaik zabavne glasbe. Torek, 15. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere »Hlapec Jernej" — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in ansambel Pavla Kosca — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — ‘7.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Iz študijo 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Mal' koncert zbora Prosek-Kontovelj iz Trsta — 20.20 človek, ki je bil, radijska igra — 21.00 Pesem godal. Sreda, 16. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Dva prizora iz opere »Zaljubljen v tri oranže" — 12.40 Dva venčka narodnih — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalne godbe — 17.05 Nacionalne smeri v naši glasbi — 18.15 Radio Koper — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.20 Othello, opera. Četrtek, 17. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Od jutra do mraka, glasbena pravljica — 10.15 Naši pevc v operah francoskih avtorjev — 12.05 Glasba Antantna Dvoraka — 12.40 Čez hrib in dol — 14.35 Glasbeni ve-dež — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu valčka — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 18. 3.; 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz Gluckovih oper — 12.40 Iz narodne zakladnice — 14.35 Zbor in ansambel Sovjetske armije — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Iz arhiva opernih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled —- 20.30 Sodobna slovenska zborovska glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Sobota, 12. 3.: 12.00 Sirimo obzorja — 15.00 Glasbene oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne — 17.30 Jutrišnji solisti — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.40 Vo-bilo na ples. Nedelja, 13. 3.; 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddajo za najmlajše — 15.30 Zvonovi in vlaki, radijsko dramo — 16.25 Glasba tržaških skladateljev — 19.00 Dve sto lef valčkov — 19.15 Nedeljski vestnik — 20.30 Iz zgodovine slovenske folklore — 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe. Ponedeljek, 14. 3.; 12.15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.15 Umetnost, književnost in pri* reditve — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 21.00 Don Giovanni, enodejanka Torek, 15. 3.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.15 Umetnost, književnost In prireditve — 18.30 Koncertisti naše dežele — 21.00 Pregli slovenske dramatike. Sreda, 16. 3; 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 No vse, toda o vsem — 18.15 Umetnost, književnost 'n prireditve — 18.30 Klavirska glasba — 19.15 Higiena zdravje — 20.35 Kulturni odmevi — 21.00 Simfonični koncert — 21.35 Knj-iževne novosti. četrtek, 17. 3.: 12.15 Znanost in tehnika — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve — 18.30 Klasisti moderne glasbe — 19.00 Pisan balončki — 21.00 Ivanov, drama. Petek, 18. 3.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.0^ Ne vse, toda o vsem — 18.15 Umetnost, književnost 'n prireditve — 18.30 Znani tržaški dirigenti — 19.00 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.00 Iz zgodovine sodobnih političnih strank. OKNO v svef — televizorje in vse električne naprave Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf «•1. 0-42 <34 IM