ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦    Tedenska priloga „Slovenca" z dne IO, aprila 1927, štev, 81   ¦   Štev, 15
J. Ml. ScHmidt is Kremsa: Kričanje
Bakropis iz leta 1764., last Karla viteza Strahla v Slari Loki.
114
Pogreb Tscfiaksieja, predsedlniRa leisRe repuMlRe
ki jc prod kratkim umrl v Riyi.
l.udvik va.1 BEKTHOVEN
e(!>'ii največjih f;lasbeuikov svela, čigar smrtno stoletnico     praznoval konce marca ves kulturni svot.
1300 japonsRiO duhovnikov
moli za žrtve zadnjega velikega potresa na Japonskem.
K protiiujskl propagandi na Kitajskem
Kantonski nacionalisti vodijo strastno propagando proti vsem tujcem. Slika nam kaže enega izmed ištevilnili lejiakov, s katerimi je i)re-plavljena Kitajika in ki hujska na izgon tujcev.
Naval vernikov k prodajalcem palm in olfR na cvetno neaeifo
pred cerkvijo sv. Petra v Rimu.
S procesije v rimskem amfiteatru
ki se vrši vsako leto na veliki petek.
115
Edvard Gregorin
flan Ijuliljanslipga narodiifi^a gleilališca vvlogi Kristusa pri,.P;isijoiiu'"v ljubljanskem Ljudskem odru 1. 1923. ter 1. 1920. v mariborskem, a letos v celjskeui gledališču.
Iz pasijonskih iger v Kostrivnicl
na Hrvaškem, ki jih tam že več let prirejajo na prostem potl vodstvom domačega župnika. Take pasijonske igre so bile nekoč tudi v Sloveniji jako razširjene.
Rož ji grob za cerRev v Klancu pri Trstu
ki ga je lansko leto izdelal ljubljanski mojster Pengov in je bil nabavljen iz prostovoljnih prispevkov župljanov.
Slike k SlovensKemu biografsKemu leksikonu
Grm Franc
(* 1877) pedagog.
Gaberc Simon
(1838—1916) nar. gospodar, homiletik in nabožni pesnik.
Goedel-Lannov Herman
(1820-1892) "politik.
Kristusovo trpljenje v
naši likoovni umetnosti
116
Pasijon. Freska neznanega slikarja iz konca XIV. stoletja v Selu
v Prekmurju.
Ecce homo! Freska neznanega slikarja iz i konca XV. stoletja na Jezerskem. 'I
Jezusov vhod v Jeruzalem na cvetno nedeljo. Freska Vincencija iz Kastva iz leta 1474 v cerkvi sv. Marije na Skrilju pri Beramu (pri Pa-zinu v Istri).
Jezus gleda pripravljanje za svoje križanje. Freska .lernerja iz Loke iz 1. 1530. pri sv. Petru nad Begunjami. Ta motiv je po gotski dobi izginil iz umetnosti.
Jezus na Križu. Freska neznanega avtorja, paC pa enega najboljših gotskih slikarjev, ki jo deloval v Sloveniji ; na-liaja se v cerkvi v Mačah nad Kranjem.
V. Mencinger: Magdalena poljublja roko mrtvega Jezusa;
oljnata slika iz srede XV1I1. stoletja v ljubljanskem franfiškan-skem samostanu.
Tipična kapela božjega groba (Dedni dol pri Višnji gori),
kakršnih je nastalo v .XVII. in XV11I. stoletju poloo po Sloveniji in so deloma še ohranjene.
117
Križev pot iz delavnice L. Layerja iz okrog 1.1825., ki se nahaja v Zaspu na Gor. in je tipičen za prvo pol. XIX. stol..
Jezus nese težki križ. Tempera (na les) neznanega umetnika iz druge polovice XV. stoletja v ptujskem muzeju.
Božu grob v cerkvi v Mekinjah,
najznamenitejši izmed ohranjenih v Sloveniji, je delo neznanega avtorja iz okrog leta 1760.
Pieta neznanega umetnika iz druge polovice XV. stoletja v mekinjskem samostanu. • To je bil koncem gotiške dobe eden najbolj češčenih svetih motivov.
___.....................
Golgata, delo neznanega umetnika iz srede XVIII. stoletja, v Stepanji vasi pri Ljubljani; kombinacija plastike in fresko-slikarije.
Jezus na Oljski gori. Tempera na les iz začetka XVI. stol., nekoč v velikem oltarju v Kranju, sedaj na Dunaju.
T. Kralj: Pasijon; les iz leta 1925. Ta umetnina je edino slovensko delo, ki je bilo le.ta 1926. sprejeto na mednarodno umetnostno razstavo
v Benetkah.
V.Mencinger: Žalujoča Mati božja pod križem; olje iz srede XVIII. stoletja v ljubljanskem frančišk. samostanu.
118
Iss delavnice naših redovnic
Pogled v eno Izmed delavnic mariborskih šolskih sester
ki so znane po vsem slovanskem jugu zaradi umetniške izdelave paramentov, zastav itd.
Zastava društvu «Jexus dobri pastir » v Oma61 (Jlmerilca)
delo zagrebških usmiljenih sester iz 1. 1924.
Zastava sv. Cirila In Metoda
izdelana leta 1891. od zagrebških usmiljenk.
Slika na sredi: KlečalnOc, darovan 1. 1888. papežu Leonu X1IL, delo zagrebških usmiljenk,
Zastor za vrata
darovan leta 1S97. .sv. očetu; delo zagrebških usmiljenk. Ves zastor je vezen z roko, mogočna slika sv. Mihaela pa slikana z iglo.
Oltarni prt za Ijubltansko semenišče
po načrtu bogoslovca Kregarja, delo mariborskih šolskih sester.
Na levi: Zastava šentpeterskega Orla po načrtu H. Vurnikove. delo marib. šolskih sester. — Na desni : Marl-/Ina xastava po načrtu m. Rafaele, delo marib. šol. sester.
119
Kriškem Slovenije
Je3us na Križu
delo prof. J. Pungarlaika v Kočevju, primerno zlasti za cerkve. (Na prodaj.)
Franjo Mróun, s-likar v Pomžalali, in ona izmed postaj njegovega križevega pota, ki ga jc pred kratkim naslikal za podgorsko cerkev na Koroškem.
Pred raieško cerkvijo na cvetno nedeljo.
(•. g. Ivan Ccnart, dekan in nadžupnik v šmartnem pri Slovenjgradcu,  "ajstarejši duhovnik lavantinske škofije, ki kljub svojim 85 letom šo vedno čilo vodi svoje farane.
del razstave ob zaključku gospodinjslcega tečaja, ki ga
je priredila pod pokroviteljstvom ge. soproge miu.Serueca na Bledu Orliška pod-zveza; tečaj so vodili gdč. Hartmanova, dr. Benedik in nadučitelj v p. F. Rus.
120
Knjigoveznica K.T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6, II.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig, šolskih zvezkov itd.
Ivan Dežman
obratovodja knjiijoveznice K. T. D., ki vodi podjetje že od leta 1904.
Pogled na glavno dvorano knjigoveznice K.T. D.
Levi trakt knjigoveznice K.T. D.
Desni trakt knjigoveznice K.T. D.
Oddelek za črtanje poslovnih knjig.
Pred 35. leti jo Katoliško tiskovno društvo prevzelo od stare znane tvrdke H. Ničrnan v Ljubljani na Starem trgu razen trgovine s jiapirjcni tudi malo knjigoveznico. Iz tc neznatne obrti se je v teku let razvilo jiodjetje. ki spada daues meti največje obrate te stroke na slovanskem jugu. Ko je odbor K.T. D. sklenil, da zgradi veliko moderno poslopju za tiskarno in knjigoveznico, so bili jjodani pogoji za jiopoln razmah. Ker so se rastriraue poslovne knjigo dotedaj uvažale z Dunaja, iz Gradca in deloma iz Budimpešte, si je knjigoveznica leta 1909. nabavila mali crtalni stroj za podrobna naročila rastriranili i)oslovnili knjig, kar je posebno za časa vojne vsem interesentom dobro došlo. Po vojni ]ia to ni več zadostovalo in knjigoveznica si jo morala nabaviti najmodernejši avtomatični črtalni stroj, ki lahko rastrira pole v velikosti 100X^00 cm, in sicer po obeh straneh, v eni, dveh, treh in štirih barvah naenkrat. Stroj tudi avtomatično vlaga in izlaga posamezne jiole. -Sedaj razpošilja knjigoveznica svojo izdelke ])oslovnih knjig itd. ]>() celi Jugoslaviji in so povsod cenjeni kot lu'vo-vrstui. Knjigoveznica zavzema danes skoro celo 11. nadstropje Jugoslovanske tiskarne ter zajiosluje povprečno 50 oseb in obratuje s 33 večjimi stroji in 20 elektromotorji.
Bakrotlsk JugoslovansRe liskarne v Lfublfanl.