ruj] Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljahi — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. — Telefon 80-191. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din. polletna 240 dl*, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportaf. 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. Štev. 20 TRBOVLJE, 20. maja 1959 Cena In in Dogodek tedna Se pet dni nas loči do 25. maja in z njim do dneva mladosti. Lanskoletna svetla tradicija iz Bač, Zagorja, Trbovelj in Vidma-Krškega, iz vseh velikih in malih zasavskih krajev in zaselkov se bo letos nadaljevala z obilico kulturnih in športnih prireditev, ki jih je pripravila posebej v ta namen zasavska mladina. Kaže, da bo letos še posebej lepo v Trbovljah, kjer se bo v ponedeljek zvrstilo v mogočen sprevod mladosti nekaj tisoč mladih državljanov. Tudi iz drugih krajev Zasavja prihajajo poročila o slavnostnih sprevodih in drugih velikih prireditvah. Naša mladina bo 25. maja še enkrat pokazala svojo veliko ljubezen do socialistične domovine in njenega voditelja tovariša Tita. is mmm Se okrog nagrajevanja IZJAVA HRUSCEVA # Predsednik mednarodnega odbora za Leninove nagra-de je v soboto izročil Hrušče-diplomo in zlato medaljo Leninove nagrade za mir za kto 1958. Ob tej priliki je o **®evl Hruščev rekel: »Na-£ri zahodnih držav je načrt “ladne vojne. Nad ženevsko Talilna postavka ni plača Nič čudnega, če je sestavljanje odgovorno nalogo, saj tarifni Zato je tudi bilo tolko osebnih ki menijo, da morajo Izkoristiti takih primerov in jih onemogo- meljiti na večji prizadevno«ti, novih tarifnih pravilnikov tudi pravilniki, ki smo jih ravnokar mnenj pri določanju tarifnih po- izdelavo novih tarifnih pravil- tile. Razumljivo je, da so pone- pridnosti, produktivnosti ln kva-pri nas v Zasavju sprožilo vrsto sestavili, niso pravilniki v sta- stavk, ki so v končni meri izzve- nikov v svoje ozke, sebične na- kod upravičeno ugotavljali, da litetnejiemu delu. Povsod tam, razprav o novem načinu nagra- rem smislu besede. Zdaj smo se nela takole: zakaj ima ta toliko, mene. Praksa kaže, da so neka- se izdelujejo novi tarifni pravil- kjer so sestavili nov tarifni pra-jevan-ja, če so delovni ljudje dokončno odločili prelomiti s zakaj nimam jaz vsaj toliko, kot teri uspeli pri tarifnih komisi- ie zato, da bi prišli admi- vilnlk na temelju nagrajevanja ■malone na vsakem koraku go- staro, preživelo in nestimulativ- ima ta ali oni, in: ta delavec v jah doseči precejšnje zvišanje nistrativni uslužbenci na evoj vorili le o tej stvari in ugibali, kakšni neki bodo novi tarifni no prakso nagrajevanja in se izrekli za tako nagrajevanje, ki konferenco visi senca Adenau- ! pravilniki. No, uganke je bilo bcr delovnega človeka res spod- postavko, in podobno. tem podjetju, ki opravlja enako svojih postavk, ki niso v skladu delo kot jaz, ima višjo tarifno s priporočili sindikatov. Zdi se, kmalu konec. Tarifne komisije bujalo, d'a bo več in bolje delal Torej taki primeri, ki pa žal Po učinku, so upoštevali pripo-račun- ročila naših političnih organiaa- da je zares nemogoče, da občin- 0(3 "as »a™111 > odvisno, kako cij in tam imajo delavci možake komisije za potrjevanje te- *i bomo rezali kruh. Vsakršno nosti, da si izboljšajo svode pre- ». ... .. so prišle s prvimi predlogi ozi- in da bo za delo tudi več preje- niso redki, kažejo da vrsta na- rifnlh pravilnikov ne bi opazile poviševanje prejemkov mora te- iemke. tlruscev je nadalje v svoji roma z osnutki novih tarifnih mal. >- z- l*javi pozval na združitev vseh harodov v borbo proti vojni in dodal: »-Prepričani smo, da vsi tarodj hočejo mir: Američani Lakor Angleži, Japonci in dru-•*» vendar pa je treba pouda-rtti to, da ameriško ljudstvo Pozna vojno samo iz časopisov j® filmskih platen, a tudi ono Poče mir.« pretrganje pogajanj MED FLRJ IN ZSSR S Po poročilih iz gospodar-*tih krogov so bila pogajanja 0 Pošiljanju sovjetske pšenice j v Jugoslavijo pretrgana. Pro-”*ol o izmenjavi blaga med i Jugoslavijo jn Sovjetsko zve- ■ *° predvideva med drugim, l da bodo sovjetska podjetja i Prodala Jugoslaviji pšenico po I svetovnih cenah. Za izvoz pše- . je v ZSSR pooblaščeno Podjetje »Eksport-hljeb« iz : Moskve, ki je pri nas znano 60 tem, da je že lani zavlače- : Va'o pošli ja tev pogodbene pše- f Pice za Jugoslavijo. To pod-•etie je kljub sporazumu zah- j tevalo višje cene za pšenico, j prva obletnica francoske PETE REPUBLIKE | • Prva obletnica francoske V. republike, 13, maja, je v rranciji kot v Alžiriji potekla v Popolnem miru. V tem letu ie marsikatera vroča gla-y* ohladila, marsikdo je dobil •odetio prho, in to vsi tisti, ki 80 Pričakovali, da bo de Gaulle vsa ona vprašanja, ki ta-Vjto Francijo. Toda vojna v j ‘Mji še traja, francoski dr-**',1,i. proračun kaže še večji Primanjkljaj, zaslužki padajo, se višajo, frank Pa gre havzdol — na kratko: obračun Prie republike je negativen. pravilnikov, in začele so se razprave, ki so ponekod trajale dva meseca. Zal pa je videti, da tega osnovnega principa naših delovnih ših delovnih ljudi še vedno ne ve, da tarifna postavka ni plača. To se pravi, da je od vsakega ljudem doslej nismo mogli vse- posameznika odvisno, koliko si Ta čas prejemajo komisije povsod zadostno pojasniti. Vrsta bo povečal prejemke, vendar ne potrjevanje novih tarifnih pra- sindikalnih organizacij je pri s povišano tarifno postavko, vilnikov pri občinskih ljudskih tem opravilu skoro povsem od- marveč s prizadevnejšim pro-odborih v IZasavju in občinskih povedala. Namesto, da bi se vod- duktivnim delanj. In zato tudi sindikalnih svetih "prve nove ta- stva teh organizacij potrudila in rifne pravilnike. In te dni se delavcem obrazložila, da gre za komisije že shajajo, da bi obrav- revolucionaren ukrep, ki naj bi navale vsak tarifni pravilnik v prvi vrsti koristil njim samim, posebej in dale svoje soglasje se je zgodilo obratno, da so bili ali pa ga zavrnile. Ni dvoma, da namreč delavci prenekaterih imajo komisije pomembno in podjetij nepoučeni, za kaj gre. zamerimo sindikalnim organizacijam, da delavcem tega osnovnega načela niso dovolj pojasnile. Drug primer, ki moramo nanj posebej opozoriti, je »apetit« nekaterih uslužbencev v podjetjih, PRAVKAR PRISPELO • V soboto. 16. maja Je zagorela nov* krožna peč v brežiški opekami, ki bo dajala 3-krat več opeke kot stara, dotrajana peč. To Je bil hkrati za delovni kolektiv te tovarne največji praznik. Okrog 14, ure Je zvenu ljudski posla-, n ec tov. Martin Gosak ob navzočnosti predstavnikov brežiškega ljudskega odbora bi članov kolektiva ter delavcev, ki so peč gradili, zakuril v njej ogenj. Peč bo zdaj nekaj časa poskusno obratovala, potem pa bo prišla v redno obratovanje. Gradili so Jo komaj leto ln pol. Kolektiv Je znal v tem čaau premagati vrsto nelahkih težav. K Investicijskemu kreditu za gradnjo nove peči se sami opekarji prispevali še šest milijonov din. V start peči je znabala letna proizvodnja 2/HfO.fOO kosov opeke, v novi pa bodo Izdelali na leto 8,000,000 kosov opeke. K novi peči pa bo zdaj brežiška opekama potrebovala še novo umetno sušilnico ln nekatere druge naprave. Zvezni ljudski poslanec Martin Gosak Je delovnemu kolektivu Iskreno čestital k njegovi veliki delovni zmagi. • Nedeljske mednarodne speedway dirke med Avstrijo ln Jugoslavijo na stadionu »Matije Gubca« v Vldmu-Krškem pomenijo lep uspeh za Jugoslavijo. Naši voctačl so WW ves čas v premoči ln rezultat 58:10 povsem ustreza. Tekmovanje, ki mu Je prisostvovalo okoli s.eoo gledalcev je močno motilo grdo vretne. Zaradi hudega dežja so morali po 14. vožnji dirke zaključiti. Med Jugoslovani Je Ml najboljši Medved (Hrvatica) in Babič, vozač AMD Videm-KiSko. Med avstrljol Je bil prvi Kat-serer. Na dirkah Je bilo le troje lažjih padcev, zato pa več okvar vozil. Organizacija Je bila odlična. V soboto Je Ml na občinskem ljudskem odboru v Vldmu-Krškem »prejem za domače ln tuje tekmovalce. • Pod pokroviteljstvom centralnega odbora Sindikata rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije bodo v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter Dneva mladosti H. športne igre Industrijskih rudarskih šol FLRJ v Trbovljah od 22, do 25. maja t, L Spored tega tekmovanja je zelo pisan, saj bodo tekmovalci nastopili v U disciplinah, in to v atletiki, nogometu, odbojki, košarki, rokometu. namiznem tenisu, streljanju in šahu. Nastopile bodo ekipe šol lz vseh republik, in to IRS Alekslnac, Breza, Kakanj. LabinJ, Trepča, Zagorje ln Trbovlje, Slavnostni pričetek te športne manifestacije bo v petek, 22. maja, z razvitjem zastave IRS Trbovlje, v soboto, nedeljo ln ponedeljek pa bodo mladi športniki pomerili svoje moči v omenjenih disciplinah. V ponedeljek popoldne pa se bodo po razglasitvi rezultatov vsi nastopajoči udeležili velike parade ln slovesnosti v počastitev Dneva mladosti. • V soboto ponoči se Je smrtno ponesrečil #2-letni Viktor Smon iz Trbovelj. Dopoldne se je na občinskem ljudskem odboru v Trbovljah komaj poročil, okoli 21. ure pa Je zapustil hišo na Trgu Franca Fakina štev. 2S ln odšel v gostilno. Ko se je okoli polnoči vrnil iz gostilne, so bila vhodna vrata že zaklenjena. Zato Je hotel v notranjost hiše skozi okno. pri tem pa Je nerodno padel v LMtn globok jagek pni oknu ln se zadušil. Zjutraj ga Je v njem mrtvega našel njegov oče. • V Trbovljah Je bila sektorska revija delavsko prosvetnih društev Svoboda, v sobego so nastopile v gledališki dvorani delavskega doma godbe na pihala, v nedeljo zvečer pa pevski zbori. Sodelovale so kulturne skupine zasavskih Svobod. • Nekaj po M. uri Je izbruhnil požar v trboveljskem rudniškem avtopatku. Požar so gasilci kmalu.zadušili. Za družbeni standard Boj za mir na »vetu Je neločljivo povezan z imenom Tito. Na sliki vidite predsednika Tita s soprogo v družbi predsednika burmanske unije ki je pred meseci na poti miru obiskal tudi Burmo Oba zbora občinskega ljudskega odbora v Trbovljah sta na svoji sen 12 maja sprejela družbeni plan in proračun trboveljske občine. Glavna značilnost letošnjega družbenega piano je usme- Tito v anekdotah O tovarišu Titu je mnogo anekdot. Večina od njih je resničnih. Ljudstvo zelo ljubi predsednika •■©publike Jugoslavije, tovariš Tito pa zna biti b°lj ko kak drugi voditelj neposreden in v tesni *v©zl z ljudstvom. Tovariš Tito razen tega zelo Uubi humor. Rad ga ima od svoje najzgodnjc '•Radosti. Tu bomo prinesli nekaj izmed mnogih anekdot, ki so znane o njemu. * 2e kot otrok je imel tovariš Tito zelo rad -&ladkor, a posebno še konico od sladkornega stožca (tiste čase je bil razen sladkorja v kockah namesto sedanje sipe v prodaji sladkor v stožcih v teži nekaj kilogramov), ker je bil vrtiček najbolj sladek. Toda konico sladkornega stožca je cenil tudi njegov stari oče po materi, Martin Javeršek. Tako je tovariš Tito nekega dne odlomil za sebe celo glavo od sladkornega stožca jn jo nesel v bližnji gozdič, da bi jo skril. Ko pa je tovariš Tito del preko potoka, se mu J® sladkor izmuznil iz rok jn padel v vodo. Tako ®e mu je namera, de bi se posladkal, ponesrečila. * Kot učenec vajenske šole v Sisku Je tovariš ‘Ito za prvi april nekega leta s črnilom pomazal ‘ °L na katerega naj bi sedel učitelj, katerega M maral. Medtem pa je na ta stol namesto oso-toženega učitelja sedel direktor šole Havclja, n to v svetlo sivih hlačah. Tovariš Tlfo je ho-Povedati, kaj Je storil, a bilo je ie prepozno. , ® Je direktor vstal s stola v svojih svetlih blato". so bile te že popacane od črnila. Pozneje * tovariš Tito priznal, kaj je storil. • 2a časa prve svetovne vojne je bil tovariš . lt° v Rusiji ujet. Z nekim transportom ujefni-je bil prestavljen z Urala v Kungur. Med ®žnj0 Pa je tovariš Tito v tedanjem Jekaterino-UrKu, sedanjem Sverdlovskem. stopil z vagona •Ogovorom, da išče vodo za čaj — na postaji-,“;«e skočil v drug vlak. Stražniki, ki so sprem-vojne ujetnike, so s postaje‘Jekaterinoburg obvestili vse bližnje postaje, da je neki avstrijski ujetnik pobegnil. Ko je v njegov vagon prišel neki kozak, da ga pregleda, je vprašal tovariša Tita, če je v vagonu pobegnil avstrijski ujetnik. »Njet!« — mu je na kratko odgovoril v ruskem jeziku. Tako ga je kozak zaradi dobrega ruskega odgovora in civilnega oblačila smatral za Rusa in je odšel dalje, da išče pobegnjenca. Nekaj podobnega1 se je zgodilo leta 1928. Tovariš Tito, ki ga je takrat policija preganjala se je umaknil v ilegalo, a se je kdaj pa kdaj vračal v prostore Zveze kovinarjev, da obdrži zveze. Tu ga je ob neki priliki zalotil policaj, ki je imel nalog, da ga aretira. Policaj je salutiral in vprašal: »Ali je tukaj Josip Broz?« Tovariš Tito pa se je napravil začudenega in je odgovoril: »Kaj ne vidite, da ni tukaj?« Policaj je s pogledom premeril vse prisotne, se obrnil proti tovarišu Titu, salutiral in odšel. ♦ Proti koncu leta 1934, ko je bil ubit kralj Aleksander Karadjordjevlč, je tovariš Tito s ponarejenim potnim listom odpotoval Iz Jugoslavije na Dunaj, kjer je bil sedež CK Partije. Na državni meji, kjer so okrepili kontrolo vseh potnikov, sc Je tovariš Tito ustrašil, da ne bi kontrola odkrila, da potuje s ponarejenim potnim listom. V Mariboru pa je ob pregledu potnih listov neka Avstrijka, ki je z njim potovala, vstala s sedeža ln prosila tovariša Tita, naj drži njenega otroka. Ta je z eno roko prijel otroka in ga pokadil na noge, z drugo roke pa je dal policiji svoj potni list. Medtem pa je tovariš Tito začutil na hlačah nekaj toplega. In opazil Je. da so njegove hlače mokre. Policaji so sc ob tem prizoru začeli smejati. Pritisnili so mu na potni list pečat, ne da bi ga natančno pregledali, ln odšli dalje. Naslednji dan po drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, se je tovariš Tito srečal z Vojo, intendantom pomožnega bataljona Vrhovnega štaba in ga vprašal: »Kako ti gre, Vojo?« »Slabo, tovariš Maršal,« mu odgovori Vojo po videzu žalosten. »Zakaj slabo? se začudi tovariš Tito nepričakovanemu odgovoru. »Veš, tovariš Maršal, ušel si mi!« »Zakaj ušel?« »Tako, tovariš Maršal. Vse do sinoči si bil ti vrhovni komandant, jaz pa vrhovni intendant..., a ponoči si pobegnil med maršale, jaz pa eem ostal vrhovni intendant!« Tovariš Tito se je od srca nasmejal. * Na Zelengori, v V. sovražnikovi ofenzivi Je bil Vrhovni štab v središču najhujše borbe, vsega skupaj samo nekaj sto metrov od sovražnikovega položaja. Tovariš Tito je študiral situacijo. V njegovi bližini je bil tudi kapetan Dicken, odposlanec angleške vojne misije, ki je prišel s tolmačem. In ga vpraša:- / »Kakšen Je položaj?« Pokazali so mu, kje stoji sovražnik. > , »A zakaj se ne udarno, če ni Izhoda?« »Kaj vpraša7« — pravi tovariš Tito. Tolmač mu pojasni. »Povej mu, naj gre k I. Proletarski. Ako se tamkaj s tem strinjajo, se strinjam tudi jaz,« — je rekel tovariš Tito. * Na nekem zborovanju pred dolgim časom je tudi tovariš Tito vstal, da pove svoje. Vsi so ga burno pozdravili. Tovariš Tito je želel, da nehajo ploskati. Predlagal je to in dajal znamenje, da bi rad govoril, a ploskanja ni bilo konec. Takrat pa je tovariš Tito rekel in se nasmehnil: »Prenehajte, drugače nas bodo obtožili še kulta osebnosti!« ' Vsi so se smejali. B. Dj. rt tev na družbeni standard in povečanie delovne storilnosti ob enaki zaposlitvi. Skladno, s povečanjem delovnega učinka se bo povečala tudi osebna potrošnja. — Skoro pol milijarde din je določeno za družbeni standard. Družbeni plan predvideva povečanje družbenega produkta za 6%, narodni dohodek pa se bo povečal za T*/*. Da pa bo to mogoče, je odvisno od delovne storilnosti, in sicer naj se doseže z izboljšanjem organizacije dela v gospodarskih podjetjih. Iz boljšo zaposlitvijo* delovne sile, s stimulativnim nagrajevanjem po učinku dela. To seveda povsod, kjer je to možno. Po pričakovanju se bo delovna storilnost v Industriji povečala za 8—9%, kjub zmanjšanju zaposlitve za 3*/o. Več zaposlenih bo edino v gradbeništvu, kjer bodo potrebovali 30% več delovne, sile, a se bo obseg gradbenih del pb-večal za 86%. Ze gospodarske ln negospodarske investicije bo letos na razpolago 1 milijardo 334 milijonov din. Karakteristično z* letošnji družbeni plan trboveljske občine je, da je v njem več kot pol milijarde din namenjeno za družbeni standard. Največ od tega, ln sicer 336 milijonov din, je določeno za stanovanjsko legradnjo ter 24 midi-ionov za velika popravila starih stanovanjskih hiš. Za investicije v šolstvu je predvideno 58 milijonov za razširitev trboveljske javne bolnišnice pa 27 milijonov din. Znatna denarna sredstva so nadalje določena za komunalno dejavnost, za ureditev ceet itd. Za rekonstrukcijo in gradnjo vodovoda je predloženem programu predvideno nad 50 milijonov. Družbeni plan pa zajema tudi področje negospodarskih Investicij, na primer za ureditev telesnovzgojnlh objektov ln drugega. Proračun občine Trbovlje za letošnje leto predvideva 179,318.000 dim dohodkov ln prav toliko izdatkov. Pred pomembnimi nalogami Nedavno se Je v Zagorju ee-šel na prvo sejo na občinski konferenci ZK izvoljeni komite ZK. Po konstituiranju Je sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Rudi Bregar obrazložil nekaj nujnih ln prvenstvenih nalog, ki jih bo moralo opra- VREME ZA CAS OD «. — 31. MAJA Nekako do 25. maja lepo poletno vreme. Okrog 26. maje ln okrog 29. maja pomembnejše padavine, vmes Pa po večini sončno, vendar s pogostnimi krajevnimi padavinami. viti celotno članstvo ZK in ostali delovni ljudje Žagarja* politično-gospodarski dvig komune. Ena Izmed zelo važnih nalog bo pritegniti k konkretnemu ln konstruktivnemu delu vse zagorske komuniste. Osnovne organizacije ZK zagorske občine bodo počastile in pričakale bližnji IV. kongres ZKS s predavanji o vlogi KPS ln KPJ, zlaetl o 40-letnici, kakor tudi z nadaljnjim proučevanjem Programa ZKJ ln vH. kongresa ZKJ. Prav tako J* predvideno, da bo v Zagorju takoj po kongresu ZKS še el* občinska konferenca ZK, na kateri bodo zagorski delegati, 'ki se bodo udeležili IV. kongresa, poročati o njegovem delu In sklepih. V.M. 40 LET KPJ # 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ Ko v letošnjem letu praznujemo 40-let-ttico obstoja in delovanja KPJ, se spominjamo vseh, ki so v najtežjih dneh terorja v predaprilski Jugoslaviji širili napredne ideje in delavce naših revirjev vodili v njihovem boju za boljše življenje. Veliko vlogo v tem boju in pa v razširjanju idej komunizma so igrale tudi naše žene. Vsi Hrastničani, posebno pa prebivalci Kolonije, se spominjamo pokojne FANI MLAKARJEVE. Rila je vzor žene-matere In komunistke. Rodila se je leta 1909 kot in zvezni poslanec, leta 1936 prišla Iz zapora™ v Glavnjači, je bila njena sodelavka Fani. Njena kuhinja na vrhu Kolonije je bila za komuniste vedno zanesljivo mesto za sestanke. Med ženami je bila zelo priljubljena, saj je bila tiha in prijazna ter je zato imela dosti prijateljev. Pri delu "Slovenske družine«, v kateri so se zbirale napredne rudarske žene, je bila Fani nepogrešljiva. Prav tako pri igralski skupini "-Vzajemnosti« in pevskem zboru. Posebno mesto pa je imela med Vzorna žena in komunistka Njihova pomoč pri ustanavljanju in življenju stanovanjskih skupnosti bo pripomogla k vsestranskemu razvoju teh organov družbenega upravljanja hči rudarja in je že v zgodnji mladosti občutila vso težo življenja, kakršnega so imeli vsi Izkoriščani v takratnih razmerah. Zelo mlada se je omožila s Francem Mlakarjem in rodila se jima je hčerka. Mlakar je bil eden izmed vodilnih komunistov med rudarji. Oba sta ves svoj prosti čas posvečala vzgoji delavcev, da bi tako bili sposobni boriti se za boljše življenje. Ko je KP organizirala stavke, je Fani Mlakarjeva delala med ženami, da so tudi one stavko podpirale in tako pomagale. Takrat je policija zapirala vse komuniste; ona je bila tista, ki je z literaturo in besedo širila ideje Partije. Da pa je to laže delala, je velika zasluga njenih sosedov, ki so ji pri lem težkem In odgovornem delu pomagali. Ko je Lidija Seni jure, sedanji član ZIS otroki, ki jih je prav ona s svojim smislom za organizacijo, blagim glasom in ravnanjem zbirala v otroškem pevskem zboru. Ob okupaciji leta 1941 so med prvimi komunisti in simpatizerji aretirali Franca Mlakarja, ki je kmalu umrl v taborišču Mauthausen, Fani in hčerko Doro pa so izselili v Hrvatsko. Po osvoboditvi se je že bolna vrnila domov in po svojih močeh še sodelovala, vendar ji bolezen ni dopuščala. Umrla je novembra 1952. Vsem. ki smo jo poznali, posebno pa otrokom, ki so danes že odrasli ljudje, je ostala v svetlem in lepem spominu. Bila je ena izmed tistih žena, katerim mnogo dolgujemo in ki je s svojim delom doprinesla veMk delež za boljše in lepše življenje vseh, posebno pa nas Hrastničanov. Pisali smo že, du so se v Zagorju resno lotili vseh potrebnih priprav za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti. Občinski odbor Socialistične zveze je vnesel v svoj program deLa tudi posvetovanje žena, na katerem naj bi žene opozorili, kolikšne važnosti bi.bilo njihovo konstruktivno in ustvarjalno sodelovanje na tem področju. , V sredo se je zbralo v prostorih Socialistične zveze v Zagorju nad sto žena iz vseh delov občine. Po uvodnih besedah o pomenu in vlogi stanovanjskih skupnosti, zlasti delu žena v teh organih družbenega upravljanja, se je -razvila živahna razprava, ki je pokazala, da so žene pripravljene sodelovati, kjerkoli bo to potrebno. Predvsem pa je posvetovanje pokazalo, da bodo imele Jasno ln odločno je treba povedati, da moramo v prvi vrsti nuditi pogoje študija sinovom in hčeram delavcev Problem ni nov. Najbolj pogosto pa pride na dnevni red na letnih občnih zborih političnih ln družbenih organizacij-Ugotovitve pa so vselej ene in iste, da namreč v Zagorju šolamo vse premalo otrok delavcev. Poraja se vprašanje, al] smo storili vse ali vsaj' dovolj, da bi zagotovili Študij otrokom delavcev, predvsem rudarjev? Praksa pove, da ne vselej. Premalo smo bili odločni pri tem važnem delu, vse premalo smo obrazložili našim delavcem, da imajo v socialistični Jugoslaviji vse možnosti, da se njihovi otroci vsestransko isobralujejo in da dosežejo kvalifikacije, do katerih' samd v preteklosti, predvsem savoljo kapitalističnih razmer, največkrat sploh niso mogli priti Ne rečem da po vojni v Zagorju ni doštudiralo, bodisi na visokih ali srednjih šolah nekaj desetin otrok delavcev. Toda razmerje med Inteligenco in delavci ni pravilno. Morda je temu tako tudi zaradi politike štipendiranja. Ze res, da so v preteklosti dobivali štipendijo predvsem otroci delavcev, toda med temi jih je bilo mnogo, ki so obiskovali šemo srednje šole. Ne bi bilo prav, če bi rekli, da tudi otroci izobražencev ne bi smeli prejemati štipendij, zlastj tisti, ki so upravičeni nanjo, toda naša usmerjenost mora iti predvsem na otroke delavcev, slasti nadarjene. Zal delavci niso mogli vselej priti do štipendij za svoje otroke. Dogajalo se je celo to, da so jo prejemali otroci staršev, ki še vedno niso na čistem s svojim verskim prepričanjem ln ki so tudi na svoje otroke prenašali to prepričanje. Seveda je to prepričanje stvar vsakega posameznika, toda v Zagorju bomo predvsem pomagali ln nudili štipendije otrokom, katerih starši največ d »prinašajo k preobrazbi komune v resnično socialistično celoto, torej ljudem, ki s| vsak dan prizadevajo s svojo politično in drugo dejavnostjo prispevati in pospešiti rast socialističnih odnosov. Za letos Je svet pri občin- skem ljudskem odboru predlagal občinskemu ljudskemu odboru komisijo za podeljevanje štipendij, ki bo vsekakor bolj pazil, da bodo dobili podporo oziroma štipendijo predvsem otroci delavcev. Prav tako je bil svet mnenja, da ne bi bilo napak vsa sredstva, kj jih dajejo občina ali ostala podjetja za štipendije, združiti v skupen sklad, ki bi ga upravljal njegov upravni odbor. Enkrat za vselej je treba prelomiti s staro prakso, ko pravzaprav nismo niti vedeli, kaj hočemo doseči s štipendijsko politiko v Zagorju. Ko dejansko nihče ni vodil računa, kako v perspektivi uvesti enotno kadrovsko politiko, po domače povedano: ko nihče ni gledal vnaprej in vsaj skušal ugotoviti, kakšni kadri nam bodo v prihodnosti prvenstveno potrebni. Vsekakor je res, da bi združitev vseh sredstev za štipendije pomenil pomemben korak naprej, kar bo nedvomno služilo zagotovitvi zadostnega števila potrebnih kadrov v bližnji in daljnJi prihodnosti. Plenum sindikalnega sveta v Hrastniku Bred dnevi se je sešel plenum sindikalnega »veta v Hrastniku. Razpravljal je o va* važnih vprašanjih v sindikalnem delu pri vseh krajevnih gospodarskih organizacijah. Plenum je ob tej priliki ugotovil, da je odstotek sindikalno organiziranih v Hrastniku poraste 1 od 88,9 na 98. Samo sindikalna podružnica pri Rudniku je na novo sprejele 233 članov. To vprašanje pa Se vedno ni zadovoljivo rešeno v raznih obrtnih delavnicah in v privatni obrti, in to v Hrastniku in v Radečah. — Krajevni sindikalni svet je nadalje organiziral 49-dnevni seminar za vodilne sindikalne funkcionarje. Obiskovalo ga je 23 tečajnikov. ZAGORJE Prejšnji ponedeljek le bil v sejni sobi Socialistične zveze v Zagorju enodnevni seminar skupščine podružnice socialnega zavarovanja v Zagorju. Odborniki tega organa družbenega upravljanja ao se seznanili z mnogimi važnimi napotili, ki jih terja upravljanje tako važne ustanove. Opaziti je, da je b*i seminar zelo koristen. Sindikalni svet posveča vso skrb tudi letovanju svojih članov. V okviru komune je v 12 sindikalnih podružnicah organiziran letni oddih delavcev, bodisi v lastnih počitniških domovih ali drugače. Za manjše sindikalne podružnice, ki nimajo svojih počitniških domov, obstaja možnost, da njihovi člani lahko Izkoristijo prostore, s katerimi razpolaga Društvo prijateljev mladine v Pulju, tako da bo po želji lahko vsakdo preživel svoj letni dopust izven domačega torala. Sindikalni svet je prav tako priredil posvetovanje v Radečah ln v Hrastniku glede izdelave tar lito ih pravilnikov v drobni industrijl ln obrti. Za sedaj še ni bil predložen v potrditev noben tarifni pravilnik, pričakovati pa je to v najbillž-jih dneh. To vprašanje je posebno pereče pri ofortih, kjer tarifnih postavk ni mogoče izboljšati, zato se je to dedo tudi nekoliko zavleklo. Krajevni sindikalni svet bo nadalje v juniju in juliju organiziral množične delavske šport- ne Igre. Namen teh iger je, zajeti vse člane delovnih kolektivov v športno udejstvovanje. KSS je postavil komisijo, ki bo izvedla to tekmovanje. Zmagovalci bodo prejeli prehodne pokale, ker bodo take športne igre v bodoče vsako leto. Delo krajevnega sindikalnega sveta v Hrastniku je bilo v minulem poslovnem letu zelo uspešno. žene največ dela pri varstvu « družine in otrok, pri urejanju ■ preskrbe in še drugih zadev, da bo življenje v stanov antskih skupnostih resnično boljše in v skladu z nameni, ki jih postavlja pred vse delovne ljudi naš socialistični sistem. Seveda so prišla na površje še nekatera druga vprašanja, kot n. pr. upravljanje stanovanj, zlasti vzdrževanje starih hiš, kjer ni pogojev, da bi jih s sredstvi, s katerimi razpolagajo hišni sveti, popravljali. Nadalje problem preskrbe z mesom in mlekom, pa zadeve, ki jih bodo morale bodoče stanovanjske skupnosti prav tako prvenstveno reševati. Ženske so priporočale, de se v program bodočih skupnost vsa ta vprašanja vnesejo. Govorili so še o delu gospodinjskega centra v Zagorju, ki je pravkar sprejel svoj delovni načrt. Videti je, da bo ta program znatno pripomogel k razvoju stanovanjskih skupnostih, zlasti še razbremenitvi gospodinjstev. Posvetovanje je bilo uspešno ln je potrdilo pričakovanje občinskega odbora SZDL, da bodo žene pripravljene pomagati pri vseh delih, ki bodo v stanovanjskih skupnostih potrebna. (v) Invalidi bodo počastili 40-Ietnico KPJ V dneh od 24. do 30. maja t. 1. bo organizacija invalidov v Hrastniku priredila Invalidski teden, ki bo posvečen počastitvi 40-letnlce ustanovitve KPJ. Program tega tedna bo pisan ln bogat; dne 24. maja bodo odprli razstavo dela in borbe invalidov; 26. maja bo koncert godbe na pihala Svobode I Hrastnik; dne 27. maja bo Svoboda I uprizorila dramo »Rdeče rože«; 28. maja bo Glasbena šola iz Hrastnika priredila koncert; 29. maja bosta na sporedu dva koncerta Invalidskega pevskega zbora lz Ljubljane — dne 30. maja pa je predvideno kegljaško, namiznoteniško In šahovsko tekmovanje. Zmagovalci bodo dobili nagrade. Ob tej priliki bo organizaci ja razvila tudi svojo zastavo. — Vse prireditve bodo na letnem igrišču pri gimnaziji, ob slabem vremenu pa v domu Partizana. ČLOVEK ČLOVEKU Ema in Stana sta prijateljici. Vedno sta skupaj. Ob dveh, ko se vračata iz službe, dolgo stojita pred hišo in tiščita glavi skupaj, kakor da se že nekaj let. nista videti. V resnici pa delata v istem uradu ln tudi v delovnem času klepečeta sebi v zadovoljstvo, strankam za jezo. Tako kot tisti klepetulji, ki sta se po sedmih letih zapora dogovorili: "Jutri pridem k tebi, nekaj važnega ti moram povedati...« Ce bi bilo samo to, njuna zgodba ne bi sodila pod naslov ČLOVEK ČLOVEKU. — Zato moram dodati, da sta Ema in Stana samo na videz prijateljici, ko pa ti pokažeta hrbet, druga drugo obirata. Tako je Ema zadnjič pripovedovala o Stani tole; "Uh, kako laže! Pa zanikrna je. Dela se damo, v stanovanju pa ima tak nered...« Ni minilo še pol ure, ko je bila Ema na poti k Stani. Dolgo v noč sta srkali čarno kavo in kramljali, - da je naslednji dan Stana lahko rekla znanki: "Pomisli, toliko dela sem imela, pa se je nisem mogla .znebiti. Tako sem se že naveličala njenega prijateljstva...« SPREHOD PO SVETU Negativna bilanca Trinajstega maja so v Pariau ln Alilru priredili vojaški paradi in z njima počastili prvo obletnico alžirskega puča skrajne francoske desnice, se pravi prvo oMetnico rojstva V. Republike. Obe proslavi sta bili dokaj hrupni, vendar kljub obilici lepih besedi in obetov ter slavospevov francoskemu orožju nista mogli zakriti razočaranja nad De Gaulloni in njegovimi pomočniki. De Danilove obljube so namreč le vedno le — obljube; v Alžiriji pa vojna le divja, francoski državni proračun kaže vedno večji primanjkljaj, mezde se nižajo in cene višajo, vrednost franka pada, franku podobno n sodo pa doživlja tudi ugled V. Republike. Skratka, letna bilanc* je negativna. Zanimajo nas predvsem tiste postavke te bilance, ki govore o Alžiriji. Vojna v tej deželi Je namreč pospešila smrt IV. Republike, in njene posledice so ustvarile ugodno vzdušje za opor kolonialističnih skrajnežev in za vrnitev De Ganila na oblast. Vojna v tej deželi Je prliadejala Franclji — njeni gospodarski, socialni, finančni politiki in vsem področjem Javnega življenja —toliko težav, da so Francozi množično obrnili hrbet stari vladavini in se oklenili De Ganila, ker so pričakovali, da bo kot Aleksander Veliki presekal v osel, ki ga njegovi predhodnlkf niso mogli rasvozlatl. De Ganile je to tndl obljubljal. Mir v Alžiriji je bil njegov glavni adut. Govoril je, da je on edini Franco«, ki je sposoben pomiriti Alžirijo. In mnogi so mu verjeli. Dolgo pa De Ganile ni povedal, kako sl zamišlja pomiritev Alžirije. Njegovi vročekrvni pristaši, ki so ga s alžirskim pnčera privedli na oblast, so zahtevali, naj se odkrito zsvsame za Integracijo. se pravi za popolno združitev Alžirije z Francijo. Voditelji alžirskega osvobodilnega gibanja pa so ga opozarjali, naj ne zakriva pogleda na resnico s utvarami, da bo lahko prele-sičll alžirsko ljudstvo, če mu bo obljubil Iste pravice kot jih uživajo francoski priseljenci v Alžiriji. Tisti časi, ko so Alilrct upali, da bodo lahko rešili svoj problem z uvedbo enakopravnosti muslimanov 1 priseljenih Francozov, so že sdavnaj minili, kajti alžirsko ljudstvo je spoznalo, da bo Izbojevalo resnično enakopravnost le z bojem za lastno državo. Končno je De Ganile spregovoril lh razočaral ene In druge. NI omenil integracije In ni se zavzel za pogajanja s Fronto narodne osvoboditve. Napovedal je, da bo Franclja Izdelala petletni načrt razvoja Alžirije, ki naj bi odpravil lakoto ln revščino, brezposelnost In pomanjkanje šol, bolnišnic Itd., odpravil naj bi torej vse tiste razlike ki so doelej ločevale alžirske muslimane od francoskih priseljencev. In posval je lokalne uporniške poveljnike, naj se predajo In se vrnejo na svoje domove. De Gaulle pa je Izdelal svoj načrt na napačni predpostavki, da so vzroki alžirske vojne le v gospodarski in socialni neenakopravnosti Alžtrcev, ki je res ogromna In je eden glavnih vzrokov alžirskega zla. Pozabil je, da je obubožano in brezpravno ljudstvo, ki je sprva prijelo za orožje predvsem zaradi gospodarskega ln socialnega zatiranja, v štiriletnem boju tudi politično dozorelo In da se nikdar več ne bo zadovoljilo s polovičnimi rešitvami, pa celo ne z avtonomijo v okviru Francoske skupnosti. V tem boju je alllr»ko vprašanje postalo poltilčng vprašanje In rešiti ga je mogoče le s političnimi pogajanji med obema vojskujočima se silama. Zato De Ganllovl obeti niso mogli omajati odločnosti alžirskega osvobodilnega gibanja, da Izbojuje svojemu ljudstvu svobodo ln pravico do življenja v lastni državi, povzročili Pa so nejevoljo skrajne kolonialistične desnice, ki vztrajno odklanja sleherno kompromisno rešitev In se z vsemi štirimi oklepa svojih Izkoriščevalskih pozicij. Ko je Dc Gaulle sprevidel, da njegovi pozivi lokalnim uporniškim voditeljem, naj se predajo, In njegove obljube, da bo Franclja začela Izvajati petletni načrt razvoja Alžirije, niso notranje razkrojili osvobodilnega gibanja je pozval voditelje Fronte narodne osvoboditve, naj razvijejo belo zastavo ln pridejo v Pariz na pogajanja. Alžlrcl so odgovorili, da bi se prav radi pogajali, toda kot enakopravni partner In ne v Parizu, ampak v eni Izmed nevtralnih držav. De Gaulle Pa trdo- vratno vztraja pri beli zastavi In zahteva kapitulacijo. Tako se predsednik V. Republike vrti v začaranem krogu svoje politike, Alilrcem obljublja gospodarsko ln socialno enakopravnost, ker upa da bo tako razbil njihovo osvobodilno gibanje. Načrta gospodarskega razvoj« pa ne more izvajati, dokler divja vojna. In miru ni moč doseči brez političnih pogajanj. Teh pa De Gaulle noče. Zato obljublja Alžtrcem gospodarsko In socialno enakost... Ta politika saveza-nlh oči podaljšuje vojno, ki terja vsak dan 500 žrtev, Franclji pa povzroča tolikšne Izgube, da Jih bo občutila desetletja. Naj omenimo le, da Je vlada namenila za alžirsko vojno v prihodnjem proračunskem letu 1350 milijard frankov, torej skoro štiri milijarde frankov na dan. Pred nedavnim Je minister začasne alžirske vlade Krim Belkacem izjavil, da se njegova vlada Iskreno zavzema za rešitev alžirskega vprašanja « pogajanji. Niti ni nujno, da Franclja še pred pogajanji prizna neodvisnost Ai-žlrlje, vendar naj ne misli, da bo Al-žirce lahko ujela v past, kajti sleherni sporazum o prekinitvi sovražnosti mora Istočasno zagotoviti tudi politično rešitev. Cim dlje bo Franclja čakala, tem več la bo eena, ki jo bo plačala. In vse kaže, da bo plačala ogromno ceno. sal *e De Gaulle pred dnevi delal, ds njegova alžirska politika praktično pomeni Integracijo Alžirije » Franclje. TUJCI 0 TITU Ker njegove misli in želje vsebujejo hotenja za boljše* svobodnejše in lepše življenje, ker so neprecenljive njegove zasluge v borbi za ohranitev miru v svetu, za koeksistenco med deželami z različnimi državnimi in družbenimi sistemi, Tita ne cenimo, ljubimo in spoštujemo samo mi, ampak vsi napredni in svobodoljubni ljudje na svetu. O tej ljubezni, spoštovanju in občudovanju proti tovarišu Titu obstajajo številni primeri. Njihovo število se vzporedno z uspehi v izgradnji nove Jugoslavije iz leta v leto veča. Vsi ti so nam razumljivo zelo dragi. Zaradi njih smo mi, prebivalci Jugoslavije, še ponosnejši na našega predsednika, ki ni samo naš. O tem velikem sinu naših narodov, za katerega je znani francoski književnik in javni delavec Jean Cassou dejal, da je "vest našega časa«, so izrekli besede spoštovanja in občudovanja mnogi državniki, politiki, vojaški voditelji, javni in kulturni delavci in neznani ljudje iz različnih krajev sveta. O tovarišu Titu je napisanih nekaj sto knjig in brošur, na tisoče in tisoče člankov v časopisih in revijah, besede o njem so preko televizije in radijskih postaj poslušali milijoni ljudi iz najoddaljenejših krajev na vseh kontinentih. Ime Tito, porojeno v predvojni revolucionarni borbi, v ognju osvobodilnega boja in v povojni svobodni graditvi socialistične domovine, je širom po svetu postalo sinonim pomembnosti, junaštva, borbe za pravično stvar, za boljše odnose med ljudmi. Pod tem imenom se je v svetu afirmirala nova Jugoslaviaj, katere glas se na najvišjih mednarodnih mestih posluša in ocenjuje z največjo pozornostjo. Titova osebnost že dve polni desetletji vzbuja zanimanje in pozornost celotne svetovne javnosti. V tem času vse naše težnje, borbe, da uničimo sovražnika, da premagamo zaostalost, da dohitimo zamujeni čas, da vskladimo naš korak z nezadržnimi željami naših sanj o lepšem, so neločljivo povezane z imenom jjloveka, katerega moč jo triumfirala vero naših narodov v zmago, ki je spominjala naše ljudi na največje žrtve, ker so vedno verovali v svojo zmago in svojega Tita. V tem sestavku ob dnevu mladosti, ki je hkrati tudi rojstni dan tovariša Tita, prinašamo samo nekaj mnenj’ ocen in izjav tujcev o predsedniku naše republike. Ob obisku tovariša Tita v Indiji je predsednik republike dr. Prasad med drugim dejal: "Čutim posebno zadovoljstvo, da lahko pozdravim in izrazim dobrodošlico njegovi ekscelenci maršalu Titu, predsedniku FLRJ, ki jo med nami. Ml mu izražamo dobrodošlico kot šefu države, ki je imela veliko in pomembno vlogo v času poslednjo vojne in po njej. Prav tako mu želimo dobrodošlico ko* velikemu voditelju naroda, katerega junaški podvigi v boju za osvoboditev svoje domovine so vzbujali občudovanj* vsega sveta. Čeprav je to Vaš prvi obisk v Indiji, je Vaše ime poznano v vseh naših področjih, ljudje se navdušujejo nad hrabrostjo in zmagami pod Vašim vodstvom. • * Visoko spoštovanje proti osebnosti tovariša Tita je ob kratkem obisku v naši državi izrazil tudi bivši zunanji minister ZDA John F oster Dulles: "Milo mi je,« je dejal minister Dulles, "ker sem prvič v Jugoslaviji. S posebni!* zadovoljstvom pričakujem srečanje in razgovor s predsednikom Titom. On z veliko gorečnostjo skrbi za neodvisnost države, sledeč temu cilju pa kaže veliko hrabrost in upornost. To so kvalitete, ki vzbujajo spoštovanje P° vsem svetu ...« Ob svoji turneji po Franciji je Pierre Mendes-France, bivši predsednik vlade in znani javni delavec, ko je odgovarjal udeležencem nekega zborovanja o tovarišu Titu med drugim dejal: "Sef jugoslovanske države zasluži najgloblje spošto' vanje, celo takrat kadar ljudje ne soglašajo z njegovimi mnenji, v prvi vrsti zaradi njegove odločnosti in privrf«' nosti svojim idealom. Mi lahko primerjamo njegovo borb® z borbo, ki so jo nekateri od nas vodili med vojno.., T° Je človek, ki se sistematično drži principa nacionalne n®' odvisnosti. Ko neki mali narod odbije, da se pokori nekemu neizmerno močnejšemu narodu, že sam primer, ki ga s tem daje, zasluži vso pohvalo. Zaradi tega občudujem maršal* Tita, čeprav njegova doktrina ni enaka moji.« Besede priznanja in spoštovanja o tovarišu Titu 90 izrekli tudi mnogi javni delavci. Angleški politik ln publicist Conny Zillakus v svoji knjigi "Jugoslovanski Tito« med drugim piše; "Kot VVashington je bil prvi v vojni, prvi v mirni V1 prvi v srcih svojih državljanov. Kakor VVashington je P°' stal simbol enotnosti, ki se je vzdignilo nad partikui»r*' zem nacionalnih skupnosti, ki j po 95 In 100 din na uro, tu pa JI ne morejo deti 13.000 din na mesec. Prav tako sva premišljevala o tem, kako nesmiselno je vse to, ko, je vendar danes vsakomur v naših turističnih krajih jasno, da slovi ta ali oni hotel ravno Po dobri kuhinj 1, da se gostom venomer vtisne v spomin najbolj skrbna kuhinja, to da je ravno prt kuhinji moč največ zaslužiti. Zdelo se nama je končno, da dokler upravniku ne bodo dali več samostojnosti to pustili razviti samoiniciativo, dom to kopališče ne bosta urejena. Na to naju je napotil upravnik sam, ko nama je pokaral nove Prte, ki jih je kupit za mize, pa ne ve, če bo to odboru prav... In potem sva se še enkrat spomnila vseh tistih naših oddiha željnih ljudi, ki bodo kmalu začeli prihajati v kopališče, pa bodo razočarani, ker ne bo tega al i onega, ko se bodo jezili nad raznimi malenkostmi, ki jih je moč odpravit) brez večjih izdatkov ali naporov. Dajmo, poglejmo reseiiC) v oči, O razvoju turizma, slabostih in pomanjklj ivostih govorimo že vrsto let. Konkretno o Izlakah. Vsa .čast sindikatu, ki je toliko opravil, toda zdaj’ bi bil čas, da bi s« vsi odgovorni člnitelji v Zagorju začeli zavedati, da smo dolžni dati Izlakam tisto mesto v naš] občini, k[ jim gre, ln da b( vsako odlašanje urejevanja tega ali onega pomenilo le sam sebe »flancati« in »e s tem braniti koristi, ki se nam ponujajo prav v tem kraju. Za zdaj ne moreva s tovarišem drugače, kot da sva ocen tla vse tisto, kar sva videla to slišala, za SLABO! Sezona pa je tu in mnogi bi se radi že kopali. Milan Vidic ■ Na voljo sta naposled ostali samo dve možnosti: zvišati proizvodnjo ln zrnatijšati prodajno ceno, ali znižati število zaposlenih in hkrati potegniti črto nazaj tudi v proizvodnji. V sevniškem Jugotaninu so se med dvema skrajnostima odločili za prvo. Po vseh temeljitih izračunih in pogovorih so ugotovili, da bi zmanjšanje proizvodnje prineslo tako škodo našemu gospodarstvu, kakor tudi nov socialni problem v sev-nlški komuni. Odborniki zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Sevnici pa so bili drugačnega mnenja: čemu zniževati cene in tako pošiljati sevniški denar drugam? Denar, ki ga občina toliko potrebuje. Skušajmo ugotoviti zakaj? VEČJA PROIZVODJA 1 V prizadevanjih za prodajo svojih izdelkov izbirajo jugoslovanske tanlnske tovarne različne poti. Glede na to, da je proizvodnja večja od domačega povpraševanja položaj ni niti najmanj lahek. Rešilna bilka je tuji trg, ta pa je majav, muhast, odvisen od toliko zato, da morajo naše tovarne pokazati res obilo tako v kvaliteti kakor tudi v cenah, če hočejo biti kos močni tuji konkurenci. Kakor je zahodni trg precej m^nj donosen in nelnteresanten pa pri sklenjenih naročilih vendarle stabilen, je toliko zanimivejše, a tudi nesta-bilnejše vzhodno tržišče. Sevniški Jugotanin je lani prodajal tako na vzhod kakor tudi na zahod. Da pa je lahko uspešno nastopil, je znižal cene svojemu izdelku. Samo to je bila sama, samcata pot. iz slepe ulice. Ob začetku letošnjega leta Je stal pred enakim, težkim vprašanjem kako razprodati novo proizvodnjo. V nekaterih tovarnah so si že doslej pomagali na najrazličnejše načine. Nekje na primer so preko potrebe podaljšali remont, zmanjšali število zaposlenih na minimum, hkrati seve tudi proizvodnjo in ostali pri starih cenah. Niso se lahko prebili. Zatorej so v sevniškem Jugotaninu to pot že skraja zavrgli. Zato pa so se poglobili v račune, v proizvodne številke in spoznali: če se bomo letos pošteno zagrizli v delo, zares izkoristili vsako uro, če bomo na teh ostarelih strojih pridelali še več, pa hkrati znižali cene, potem bo šlo. Zdaj je njihov proizvodni načrt, kakor pravijo, zares do kraja napet. Ze vsak zamujen dan mu lahko mnogo škoduje. Proizvodnjo bomo namreč povečali za 300 filtrskih ton taninskega ekstrakta, v primeri z lanskim letom pa bo znašala skupaj 21.000 filtr. ton. S to proizvodnjo bo navzlic znižanju cen vrednost bruto dohodka lahko ostala enaka lanski, oziroma bo nekoliko večja. Neka srečanja Srečanja. Velika in mala. Pomembna in nepomembna. Vsak dan toliko doživimo, pa vendar toliko pozabimo. Tudi s srečanji je tako. Kot slap so. Včasih mimogrede zdrknejo od nas, včasih pa se jih še dolgo potem spominjamo. Sele takrat se pravzaprav zavemo, koliko pomenijo, kako pusto bi bilo, ko bi živeli brez njih. če-prav nam je včasih nerodno zaradi »onega« in »one« na cesti, ki te »mori«. .Razmišljal sem o včerajšnjih, predvčerajšnjih, zadnjih srečanjih. Menda sva bila v novi gostilni in menda so pravkar prižgali modeme luči in je Adamičev orkester zaigral skozi velik salonski radijski sprejemnik. Po parketu so prihajali ljudje Pil sem malinovec, on je nazdravil s cockto. V kotu je pomešala radijske zvoke pesem okajenih vinskih bratcev. Gostilna je bila polna. Lep promet! Obrnil se je proti meni: »In kdo pravi, da mlečna restavracija ni rentabilna? Od jutra do večera je polna. Prihajajo mladi to stari. Ne zamenjam tele sodobne »alkoholičarke« z njo. Cernu? Stoli in mize. Okusnejši so od njenih. Radijski sprejemnik. Prav takšen je. Stene. Svetlejše eo, nič oštarijske. In sedem na udoben stol, poiščem na mizici pred seboj dnevnik in tednik, TT In VUS, filmsko in kulturno revijo. Tovariša in Borbo. In z novimi znanci — vsi smo postali prijatelji — mladi in stari — takole potujemo ob skodelici mleka, kakaa ali kave ali... po popisanih straneh po vsej domovini in daleč po svetu. Razgovarjamo se, nihče nas ne moti. Vse je prijetno. Postrežba, red ln mir. Tu ni kričačev. To je nova gostilna novega človeka.« »Kje je?« sem mu radoveden vskočil v besedo. »Ne, ni je, ali je ne poznam,« se je zarežal. »Samo v mojih mislih.« P. S. — So misli neumne, a(l nc? Dejstvo, da so mlečne restavracije danes še mnogokje pastorek bogatih in razkošnih gostiln, stisnjene v skoro neprimerne in borno urejene prostore, ni novo. Ni morda tudi »prdmet« rezultat vsega tega? Njihov svet so skale in kralj je sreča, ki jim botruje. Vzpel sem se v njihov kamnit eldo-rado nad mestom, in jih spoznal. Kako je Tone, ti, ki sl zamišljaš, da si nezlomljiv kralj neskončne prerije? Kam v skale tako neprevidno, t'. Franček, partizan? In ti apaš Peter e kavbojskim klobukom? Sprva obvezen »vojni« molk, potem plaz otroških besed. Solarji petega ir četrtega razreda: »To je naše!« Peter je zasadil sekiro v zemljo. Radi imajo ta kamniti svet. ,Prirastli so k njemu. Toda ne za vsako ceno. Ko bi Imeli v dolini (pogledali smo proti hišam, ki se na dnu z vseh strani pritiskajo druga k drugi, ko bi imeli tam med njimi otroško igrišče, ko bi imeli lam med njimi otroško igrišče, ko bi imeli veliko, usnjeno žogo, kakršno imajo »oni« na f a novskem, ki hoaijo k verouku, ali ko bi jim priseljeno podjetje pustilo nabijati njihovo guma-rico vsaj na nekdanjem nogometnem prostoru, bi se zlahka ločili od tega tujega sveta, kd je zares nevaren. To ve, in Peter ve to. Za plezanje po skalah je treba dobre zveze s srečo, da padec ali neroden skok ne končata brez povratka! Tako pa usnjene žoge ni. Niti v šoli, kjer jih imajo tako lep kup, niti na igrišču, ker so še premladi, prvi udarci z guma-(Nadaljevanje na 4. strani) NASA RAZGLEDNICA — NA SAVI PRI RADEČAH OBČINSKI ZBOR PROIZVAJALCEV: NE ■ Na nedavnem zasedanju pa je sevniški občinski zbor , proizvajalcev zavzel do tega vprašanja drugačno stališče. Odborniki so se uprli sklepu tovarne o znižanju cen. Pocenitev? Čemu prvi naš Jugotanin. 2e lani je Zniževal ceno, cena obutvi pa je ostala tu, v Sevnici, še vedno stara. Mi pošiljamo dobičke drugim, puščamo pri nas ustvarjalna sredstva drugim krajem, ko pa je doma hkrati toliko potreb! Na osnovi tega so izglasovali tudi priporočilo tovarni Jugotanin, ki »glede na to, da se znižanje cene tanina v nobenem primeru ne kaže tudi v znižanju cen finalnih izdelkov usnjarske industrije, priporoča tej gospodarski organizaciji, naj se maksimalno potrudi tudi za komercialni uspeh prodaje svojih izdelkov, oziroma da na domačem tržišču zaustavi nadaljnje znižanje cen taninskih ekstraktov.« Kakor je na eni strani razveseljivo, da je občinski zbor proizvajalcev postavil na dnevni red seje tudi to brez dvoma pomembno sevniško gospodarsko vprašanje, je škoda, da je pri oceni celotnega polažaja le preveč segel v lastni zaprti krog sevniških težav in potreb. Samo po sebi se ponuja vprašanje, ali morda odborniki ne bi postavili drugačnih* besed, ko so glasovali o tem precej neformalnem vprašanju, če bi bili konkretneje seznanjeni z realnimi težavami in problemi v taninski tovarni, kot j pavšalnim dejstvom, da se obutev v Sevnici v zadnjem času ni nič pocenila, in da bodo zaradi zgolj povečane fizične proizvodnje in nižjih cen, v občini prikrajšani za toliko in toliko denarja za ta ali ona komunalna ali druga dela. Bržkone bi laže spregledali tistih nekaj, sicer res lepih milijonov, za katere je prikrajšana občina zaradi znižanja cen, ali pa bi vsaj drugače postavili priporočilo, če bi vedeli, v kakšnih težavah so trenutno nekatere Jugotaninu sorodne tovarne, kajti tudi Jugotanin bi se lahko ob trdovratnem vztrajanju starih cen lahko znašel v bližnji bodočnosti v takšnem položaju. Vzporedno z zmanjšanjem proizvodnje in dohodka bi se pojavilo še drugo pereče vprašanje: kam z odvečno delovno silo. Vsekakor bo prav, da zbor proizvajalcev še v bodoče bdi nad Jugotaninom in drugimi sevniškimi podjetji, z roko v roki I naj jim pomaga premagovati težave in jim svetovati, vsekakor pa se mora pri tem delu izogibati kakršnihkoli prenagljenih ukrepov, ali pa ozkolokalističnib vplivov in koristi. Hwje u&peftev V letošnjem šolske; letu (1958-59) je Glasbena šola Trbovlje dala le 13 javnih prireditev. V načrtu pa ima še nastop cicibanov in gostovanje šolskega orkestra v Kamniku. VEČER POPULARNIH MEDODIJ Redne šolske produkcije, ki so javne in na katerih nastopijo vsi Učenci vseh letnikov in disciplin, so itak že udomačena oblika prireditev, s katero je šola prodrla pod vodstvom svojega ravnatelja prot. Albina VVeingerla. Z večerom popularnih melodij pa je šola nagradila najmarljivejše učence, ki so smeli z na novo naštudirano točko uveljaviti svoje želje. Vodstvo šole je vodila tudi težnja, da pritegne k redni koncertni publiki vse več mladine ali celo zainteresira poslušalce za študij. Za te zadnje nastope je posrečeno izbrala dvorano ObLO Trbovlje, ki je izredno akustična, mehko osvetljena in primemo velika. V 21 točkah se je zvrstilo 22 učencev pri klavirju, violini, čelu, solopetju ln triu. Očarljivo In večno intimno Schumannovo »Sanjarjenje« (Veronika Ulaga lz razreda prof, Križnika) ter Gadejeva romantična »Jalousie« (Marijan Flajšman iz razreda prof. Berne-čeve) sta bili najuspe;ejši klavirski točki. Zlasti Marija Flajšman, ki se Je s tem nastopom poslovil od glasbene šole, je pokazal izrazit smisel za modulacijo fraz, ki ga skladba zahteva, z globoko občutenim in valovitim ritmom pa je čaral do nas mehkobo zvokov in Jasnost čustvovanja. Od violinskih del je pritegnila pozornost Schubertova »Čebelica« (Marija Željko iz razreda profesorja Krulca) in Sieglova »Pastoralna simfonija« (Jože Pišek in Bogdan Ulaga iz razreda prof. Jagra). Trio Celde Šedlbauerja (violina Jurček Drnovšek, čelo Lučka Kotar, klavir Andrej Vrbnik) je svojo nalogo opravil z že precejšnjim smislom za komorno muziciranje. Solopevski oddelek se Je predstavil s pevkama Cvetko Jordan (Gounod, arija Siebla iz opere Faust) in Vero Jan (Puccini, arija Mimi iz opere »La Boheme«), ki sta v pičlih d-veh letih zavidljivo napredovali, kar Je brez dvoma zasluga odličnega profesorja Janeza Trilerja. VEČER POPEVK Z nabasane, a hitro starajoče se police popevk so gojenci pod vodstvom prof. Trilerja in Ježa izbrali n ljubkih, še vedno simpatičnih melodij v plesnem ritmu in s tako — ah, tako ljubkimi besedami, ki sicer z leti izgubijo verjetnost, a kdor se Je zmožen vživeti vanje, je mlad. Mlad, pa čeprav samo za trenutek. V Trbovljah Je veliko mladih ljudi ali vsaj ljudi, ki se počutijo mlade: dvorana je bila nabito polna. Razen že znanih pevk (Bionellijeve ln Jordanove) je bila zvezda večera Joža Spreitzer, ki je z ljubkim nastopom, temperamentnim prednašanjem, toplim jazz timbrom v dokaj kultiviranem glasu navdušila. Od prvič nastopajočih pa naj omenim le Ulagovo (Moja mala devojčica). Dijaki z oddelka za pihala in trobila ter harmoniko pa so jih spremljali. Za prvi tak, na pol revijski nastop so bili kar sigurni, čeprav še brez svojskih fines. Prireditev je bila na sporedu 9. maja, ponovitev v sredo, 12. maja v dvorani ObLO Trbovlje. REVUA PIHAL IN TROBIL 10. maja so se v že omenjenem prostoru zbrale glasbene Sole okraja Ljubljana (Ljubljana-Center, Moste, Šiška-Beži-grad, Vič, Št. Vid, Medvode, Zagorje, Trbovlje). Od osvoboditve sem so že oddelki glasbenih šol za pihala in trobila v krizi. Na pobudo trboveljske Glasbene šole so revijo poslali v Trbovlje, saj je tu najstarejša amaterska tradicija teh instrumentov, ki slovi tudi po kvaliteti. Nastopili so učenci 1. do 4. razreda: trobente 11, klarinet 8, rog 1, pozavna 1, flavta 2, blok flavta (z godalnim orkestrom) 1 točka — posamezno in v skupinah. Od napovedanih 27 točk jih je bilo na sporedu 24. Vse kaže, da je najbolj priljubljen instrument trobenta, da je igrati trobento moda in da končno res vsak plesni orkester, v kateri dijaki že sodelujejo in na ta način služijo, ne more pogrešati tega instrumenta. Za vse ostale instrumente tega področja je treba dijake posebej pridobivati, jih posebej zainteresirati in jim počasi in sistematično prikazovati plemenitost njihovih zvokov. Omembe vreden je nastop klarinetista Vanija Vidriha iz Most (Faulx, Romanca) in Franca Žafrana (Ljubljana-Vič, izvajal Webrov Concertino). Precizno so igrali tudi učenci Glasbene šole Medvode (Janez Šarc, Roman Robas). Glasbena šola Ljubljana-Moste je presenetila in osvežila program z Gobčevo Fanfaro, ki jo je izvajal 13-članski ansambel trobil 1. in 2. razreda, pa tudi z ostalima skladbama. Z Gobčevo Fanfaro nastopa šola na slavnostih okoliških tovarniških kolektivov. Iniciativa, ki je vredna posnemanja! Kvartet klarinetov je pokazala v dobro izvedeni Bimboni-Žnuderlovi skladbi istega naslova tudi Glasbena šola Ljubljana-Vič. Komorne oblike muziciranja so še vedno najbolj priljubljene med glasbenimi pedagogi. Res, ta oblika najintenzivneje goji smisel za čisto muziciranje, za katerega je današnji čas malce otopel (Šiška-Bežigrad s Corellijevo Gavoto in Koračnico za blok flavto in godalni orkester). Spet druge pa poskušajo ubirati korak s časom na ta način, da dovoljujejo tu in tam modernejšo" interpretacijo, kar pa ne sme iti na škodo kvalitete (Zagorje!) Verjetno je edino pravo vzporedno življenje obeh smeri in .nenehna skrb za kvaliteto. Na ta način se izogibamo okorelosti, pa vendar ohranjamo plemenito tradicijo. S to revijo so glasbeni pedagogi na nazoren način dobili pregled nad nivojem kvalitete pouka omenjenih instrumentov v celem okraju (prednjačile so šole Ljubljana, Medvode in Trbovlje), stočasno pa spoznali gardo prizadevnih in nadarjenih gojencev, ki se bodo sčasoma priključili našim različnim ansamblom. Končno so se seznanili tudi z literaturo, po kateri posegajo. Glasbena šola Trbovlje je v letošnjem letu uspela najti dosedaj najbolj posrečeno in najbolj nazorno obliko prikaza svojega dela v nešablonski in efektni razporeditvi, nastopov, ki so pritegnili dokaj širok krog tudi novih poslušalcev. Še vedno pa pogrešamo pri res široko zasnovanih prireditvah Glasbene šole šoloobvezno mladino, kljub temu, da so vodstva redno in pravočasno obveščena. Struktura današnjih Svobod — in zanje moramo vzgajati! — je še vedno taka, da predpostavlja za sodelovanje neko osnovno specializirano znanje. Ljudje brez tega znanja od Svobod kmalu odpadejo, ali pa so le številke na papirju. Strokovno izobraževanje (sedaj se Svobode bore za kvaliteto!) v Svobodah samih pa je dosti dražje od rednega šolanja. Ko bomo to uvideli, se bodo razmere uredile glede na število aktivnih članov Svobod in glede publike, ki jo tako pogrešamo. Joža Zagorc NEKA SREČANJA (Nadaljevanje s 3. strani) rico pa že priženejo na jaso nadležnega čuvarja. »Kaj hočemo! Tu smo v miru Gospodarji smo,« pokroviteljsko končuje Peter. P. S. Morda Peter, Tone in Jo ie niso osamljeni. Otroci so, Iti potrebujejo dovolj prostora in dovolj zraka. Ljubijo žogo in kavbojke kot vsi ostali. Ce ae najdejo razumevanja in pomoči ob hišah, pojdejo na odmaknjene, nevarne poti. Rad bi skril zadrego. Imel je sestanek, pa se je sprehajal po hodniku. »Govor je, dolg govor, pa sem šel malo na zrak,« je jecljal. »Veste, nisem proti govorom, niti nisem zagovornik sestankarskega »špricanja«, toda tokrat mi je postalo dolgčas Poslušam stvari, ki sem jih že tolikokrat -lišal in prebral Problemov in novih vprašani našega dela pa se izogiba. Zakaj? Morda je imel tovariš predsednik najboljšo željo. Ver-jamem. Naj obudi stvari, tudi Stare, pomembne ln aktualne Toda vse še enkrat ure in ponavljati. Ni mar to podcenjevanje vseh članov? Ali zapravljanje dragocenega časa Lani smo ugibali, zakaj je šepalo to ln to delo, letos spet tfcruamio, pa nič ne ukrepamo •Pako ne more iti naprej.« FCakc je razpredal misli in vlekel cigareto. Spomnil sem se še drugih eretanj in drugih sestankov, P. S. Včasih se zgodi, da ta in ta sestanek ni sklepčen. Nič M*aj, ampak zato, ker vedo, ia bo sestanek podoben prejš-u, kot je bil prejšnji prejš- ; vso družino je trepetaje :ala v kleti novega bloka, raz so ji prehitro preplezale >e. Mož je pijanec. In ved-znova, ko se vrne iz 80-ne, se s trdimi bunkami in tvami spravi nadnjo. Ona z lirna zbeži v to klet. Otroka jočeta. Nekoč sta jokala, vadila sta se že na staro em. Morda kvečjemu kdaj kdaj zazehata in se sporrr a. na toplo posteljo. Podnevi .vita vrstnikom: -Naša sta-sta se ponoči spet lasala, ko jo je spekel okoli ušes!« pristno zakolneta, tako Kot ponoA oče. Potem se jima asi želodec: »Jožek, imaš kruha?« pravita. Lačna . Oče je mesečno plačo po-1 po grlu. ». S. Je zgodba edina ali ni? s je, da vsak najmanjši pre-iek radi in temeljito kaznu-mo. Prekršek proti tema dve-, otrokoma pa se kot rdeča vleče brez odmeva Iz ted-v teden. Z njima njihova I te dobrega v slabo. Bil je v delovni obleki in začeli pisariti na nekakšen na-nekaj časa me je za mizo ne- slov v tujini, stokali nad tu- odločno gledal. Potem je pristopil: »Vem zgodbo, zgodbo za vas.« In je pripovedoval o Francetu in Antonu pa o sosedovem in še nekaterih, ki so prodali svoj ponos. »Kot da jih je nekega dne vse obsedlo. Kar vsi hkrati so kajšnjim življenjem, tožili o lakoti in bedi, klicali na pomoč dobre ljudi in jih prosili za karkoli. Res so začeli dobivati pakete. Nekatere so potem prodajali naprej. Kdo so France, Anton in sosedovi pa še nekateri? Bogati kmetje. Večina njihovih otrok se šo'a. Družba jim daje to možnost. Vsi lepo žive. Hodijo v cerkev. Pa taka laž. Nisem bogat, pa tudi lačen nisem. Nikoli se ne bi toliko ponižal zaradi nekaj skromnih paketov, da bi vrgel slab glas na svojo domovino, ko njihovih »ubogih« pisem na tujem najbrž niso ljubosumno skrivali. Vse bi bilo lahko v dušo sram. P. S. Rad sem zapisal njegovo zgodbo, ker vem, da v teh mislih ni osamljen. -jak Več zaupanja v ljudi Videm-Krško, 16. maja. — Slovesen uvod v današnjo uspešno konferenco Zveze komunistov viderasko-krške občine, ki so se je razen delegatov in ostalih gostov udeležili tudi sekretar CK LMS Stane Kranjc in člani sekretariata OK ZKS Novo mesto Niko Belopavlovič, inž. Jože Legan in Ema Musar, je bil pozdrav mladine in pionirjev z Internacionalo in drugimi borbenimi pesmimi. Poročilo je imel sekretar Milan Ravbar, ki je razen številnih uspehov razkril tudi nekatere napake, ki so v preteklosti ovirale hitrejši družbeni napredek. Zlasti je opozoril na negativne pojave v Celulozi in Kovinarski zadrugi, ki so jih deloma že odstranili ali pa vsaj sprejeli ukrepe, da bi jih postopoma odpravili. Problem, ki postavlja ovire na pot hitrejšemu napredku, so tako imenovani polprole-tarci, ki so razdvojeni med koščkom zemlje in tovarno, na katero še niso dovolj navezani. V zvezi s tem je konferenca poudarila tudi naloge komunistov pri vzgoji ljudi. Težišče v razpravi so bili tudi problemi kmetijstva, ki daleč zaostaja za napredkom industrije, saj 66 odstotkov kmečkega prebivalstva ustvarja komaj 18 odstotkov vsega narodnega dohodka v občini. V razpravi je sodeloval tudi Niko Belopavlovič, ki je v zvezi z nalogami v kmetijstvu med drugim dejal, da je treba imeti več za- Iz Loke pri Zidanem mostu Lo&ki mladin^k. aktivisti so v prvomajskih pra^ znikih taborili na Lisci. Čeprav vreme ni bilo lepo, so se dobro počutili. Posebno .veseli so bili, ko ji” je 2. maja obiskala skupina mladincev in mladink iz njihove organizacije Z igranjem šaha in drugih iger so si krajšal; čas ,in tako preživeli nekaj prijetnih ur. S taborjenjem in izletom je loška mladina počastila praznik delovnega ljudstva. Nadaljnje delo loške mladine pa je usmerjeno v počastitev dneva mladosti. Pripravljen Ima i« ciklus predavanj za celotni aktiv in še posebej za marksistični krožek. Mladinski aktiv namerava 24. t. m. skupno z ostalimi množičnimi organizacijami iz Loke pripraviti veliko' manifestacijo. V ta »namen so loški mladinci že povabili organizacije iz Radeč in sevniške občine. Posebno zanimanje vlada za športne igre. Za tako zamišljeno veliko prireditev pa mladino skrbi, če pri gospodarskih podjetjih ne bo naletela na odpor zaradi prevoznih sredstev. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. S.-a. Kmetijske investicije v sevniški občini Kmetijske zadruge v sevniški občini bodo letos investirale v moderne nasade, kmetijske stroje in drugo nekaj manj kot 50 milijonov dinarjev ali 13,2 odstotka vseh investicij v občini. Največ bo investirala KZ Šentjanž, ki bo letos uredila 5 hektarov hmeljskega nasada in zasadila večje površine z višnjami U> ribezom. Nadalje bo kupila za 8 milijonov dinarjev raznih kmetijskih strojev, da bi laže sodelovala pri organiziranju sodobne kmetij- SIGNALI upanja v ljudi, biti odkrit do njih in jih videti take, kot so. Ce danes ne bomo odkriti do kmečkih proizvajalcev in jim nedvoumno pokazali pot napredka, nam bodo to čez nekaj let zamerili. e Konferenca je izvolila za delegate na IV. kongresu ZKS sekretarja CK LMS Staneta Kranjca, Milana Ravbarja, Ivico Žnidaršiča in Vinka Potiska. fr. Zagorje KZ ZAGORJE IN IZLAKE STA SE ZDRUŽILI Pred kratkim je imela KZ Izlake občni zbor, na katerem so med drugim Sklenili pripojiti zagorsko zadrugo k izlaški. z združitvijo obeh zadrug so dani vsi pogoji za uspešnejšo politiko zadružništva v tem delu zagorske občine. Zadružniki so na občnem zboru med drugim govorili še o .perspektivnem načrtu izlaške in zagonske oziroma združene zadruge in sprejeli vrsto sklepov za dvig kmetijske proizvodnje. TUDI V ZAGORJU DRAMSKA REVIJA Zagorjani so se navadili vsakoletnih poletnih festivalov, na katerih so amaterji vseh zagorskih delavsfco-prosvetnih in vaških društev pokazali sadove svojega celoletnega dela. Letno gledališče je bilo vsako -leto dobesedno polno, kar je potrjevalo, da so občani ljubitelji gledališke in druge ljudskoprosvetne dejavnosti. Letos festivala ne bo, vsaj ne v takšn; obliki kot zadnja leta. Predvsem zavoljo tega, ker odhaja vrsta amaterjev na tečaje v Koper, ki Jih prireja Okrajni svet m Svet »Svobod« v Ljubljani. Vendar kaže, da bodo namesto festivala organizirali dramsko revijo, na kateri naj bi nastopilo nekaj gledaliških skupin iz zagorske občine. Predvideno je, da bi, kolikor ne bi privolili v sodelovanje dramske družine iz Trbovelj ln Hrastnika, nastopila »Svoboda« Zagorje-Loke ln morda »Svoboda« Izlake s svojimi, med sezono naštudiranimi odrskimi deli. Upravni odbor »Svobode« pa misli še na gostovanje ljubljanske Drame. Vsekakor Je pobuda za prireditev dramske revije umestna in kaže, da so zagorski amaterji pripravljeni izkoristiti .zadnje dni letošnje sezone, da še enkrat pokažejo ljudem svoje delo. (v) POSAVJE ske proizvodnje. V načrtu ima tudi adaptacijo garaže. Kmetijska zadruga Sevnica ima v programu zgraditev hmelj-ske sušilnice, ureditev hmeljskega nasada in nakup raznih kmetijskih strojev. Skupne'investicijske naložbe bodo znašale okrog 18 milijonov dinarjev. Preseneča tudi investicijski načrt KZ Tr* žišče, ki namerava letos dograditi skladišče kmetijskih pridelkov in sadno sušilnico Telčah. V programu ima nadalje nakup trak* torja s priključki, ureditev trsnega in ribez-nega nasada ter nakup vinogradniške oprave. S. iz Boštonja Pred kratkim je dala mladina iz Boštanja oder veseloigro »Ploha«. Občinstvo je uprizorit?* toplo sprejelo, saj je bilo to po večletnem presledku presenečenje za.vse. Z igro so gledališčnik* gostovali še v Leskovcu in Loki pri Zidanem mostu* Menim, da b? morali biti igralci zgled ostalim1 organizacijam, ki so svoje zimsko spanje podalj' šali še na pomlad. Sramotno je, da vse leto do danes še ni bilo ene proslave za noben praznik? kair glede na druga leta preseneča. Poraja se vprašanje, če je dvorana Partizana, v katero je družina vložila težke milijone, namenjena res le za ve*«' lice. S tem v zvezi spet vprašanje: ali v BoštanJU res ni človeka, ki bi organiziral mladino? Mar u* bi bilo lepše, ko bi boštanjski mladinski instrumentalni kvintet zaigral v mladinski sobi kot pa * gostilni? Nad tem naj se zamisli mladina, prav tako P* SZDL. Zamisli pa naj se tudi občinski komite LM» v Sevnici. Redno vsak ponedeljek gostuje v BoŠtanju po* tujoči kino. Kmečko prebivalstvo je to pobudo ugo-dno sprejelo, vendar bi se z boljšimi odnosi ekipe do gledalcev in z boljšo izbiro filmov obisk znatno povečal. Želimo sl filmov z umetniškimi kvalitetami, »e le komercialnih filmov. i. V. Iz Stare vasi na Bizeljskem ŠTEVILO Članov SZDL NAJ SE POVEČA Odbor SZDL v Stari vasi Je krepko prijel z* delo. Organizacija šteje ob času 144 članov. Želeti pa je, da se število članov SZDL poveča, To delo pa hi lahko, ker se nekateri državljani izgovarjajo, češ da »nimajo ničesar od SZDL«, kljub temu, da uživajo vse sadove skupnosti, za 'katere se je'borila organizacija OF med vojno in v sedanji i*-gradnji socializma. m. M. MIMOGREDE TAKSNE JABOLKE PRIDELUJ EJO NA SEVNlSKEM KMETIJSKEM GOSPODARSTVU! OBETAJOČ NAPREDEK OBISK NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU V SEVNICI »Kaj malo se sliši o nas,« so nam rekli, ko smo jih pred dnevi obiskali, da bi izvedeli, kako kaže letošnja petina, kako gospodarijo in če je slana napravila kaj škode ali ne. »Kmetijsko gospodarstvo v Sevnici kaj lepo napreduje in se razširja, svojo dejavnost pa bomo povečali, in sicer s priključitvijo Impoljce in Loke pri Zidanem mostu. Malo raztreseno bo res to gospodarstvo, toda z dobro voljo bo šlo,« — tako je dejal mladi agronomski inženir. To kmetijsko gospodarstvo se ukvarja izključno z vzgojo sadjarstva in živinorejo. Do sedaj je na njem 28,5 ha plantažnih nasadov, v načrtu pa je zasaditev nadaljnjih 4—5 ha, če bo to možno. Letošnjo pomlad so na posestvu na novo zasadili 6 ha srednjedebelih jablan najboljše vrste, kot so to na primer Jonathan, koksova oranžna reneta in rdeči deli-ševski. Lep je tamkajšnji 14,5 ha velik plantažni nasad z nizkimi drevesci, od katerih je polovica zasajena v terasah. Kljub temu, da nasad še ni v rodnosti, je lansko leto že vrgel 110 stotov sadja na hektar. Seveda je bil ta pridelek samo na polovici nasada. Čez dve do treh let pa pričakujejo na nasadu rodnost 180—200 stotov na 1 ha. Perspektivno bo v bodočnosti na posestvu mogoče pridelati letno okrog 600 tisoč kilogramov sadja, ki pa bo po večini šel v izvoz. Letošnja pomlad žal nasadom ni prizanesla. Slana 21. aprila t. 1. je precej škodovala, tako da pridelek, ki so ga pričakovali, ne bo tako velik. Danes so na posestvu težave v glavnem že premagane. Lansko leto so bili kmetje iz okolice nad pridelkom in kvaliteto sadja presenečeni. Kvalitetno sadje je bilo primerno za izvoz in je doseglo tudi neprimerno boljšo ceno. Okoliški Spet se »glašam. Marsikdo Je morda mislil, da ni nit novega Pa se vedno kaj pripeti. Ce bi hotel vse napisati, bi bilo premalo prostora. , Najprej bom začel v Trbovljah. Tiste paglavce, ki v kinu v Trbovljah II med predstavo mečejo z balkona neke svetlikajoče se predmete v parter opozarjam, naj s tem početjem prenehajo, ker jih bom sicer pri prvi priložnosti pošteno zlasal. Ljudje ne gahajajo v kino, da bi gledali neslame šale nekaterih preobjcstnežev, pač pa da vidijo dober film. — Nadalje bi ob tej priložnosti priporočil gozdarju z občine, naj prihodnjič, kadar bo spet »pod paro«, ljudi ki prihajajo po meso, pustil pri miru. — Se nekaj drugega sem doživel: v gostilni pri Sporlnu na Katarini ni dosti manjkalo, da nekaj dni pred 1. majem tudi Jaz nisem postal droben kot gostilniški In ostali Inventar, ko so nekateri fantje iz Trbovelj tu »sla vili« delavski praznik. Vse, kar Jim ni ušlo na drevo, je bilo drobno Škode so napravili baje kar za nekaj tisoč dinarjev. Najbrž morajo Imeti obilo denarja, da na ta način kažejo svojo korajžo. Ko sem šel pred nedvntm po trboveljski dolin) v času, ko Je prodajalna časnikov na Vodah zaprta, sem skočil k oglasni deski da bi tamkaj prebral »Delo«, kakor sem prej lahko čltal »Ljudske pravico«. Pa ni bilo na njej nalepljenega nobenega časnika in oglas na deska sedaj žalostno zija prazna v svet... — V Trbovljah sv vedno kaj nabere za malho novic: ko sem se zadnjič z avtobusom vozil od Sušnika proti postaji, še nisem nikoli videl na cesti toliko lukenj kot tokrat, niti ne takrat, ko sem bil na slovesnosti na Sutjeski, ko smo z avtobusom vozil! 2000 km. Ko sem se Po kilometer dolgi vožnji pripel|al do trboveljske žeelznlške postaje, sem se kar oddahnil, zlasti še, ker je bilo lepo vreme — a zadnjič, ko Je kar dva dni deževalo, bi pa na postaji kmalu v blatu obtičal. Prarv nič ne b| škodilo, če bi prostor pred železniško postajo asfaltiran — seveda ne tako kot lani v Zg. Trbovljah! —'No, ko sem bi! na postaji v čakalnici, sem prisluhnili nekemu pogovoru. 8D »Rudarja« so Imeli v zobeh, ko je v Celju tako »leipo zmagal«. Pa sem Jim obrazložili, da Jim ni treba pretakati solz zaradi tega: nič drugega ni treba pri nogometaših kot malo več discipline ln malo manj globoko naj gledajo v kozarce predse, pa pri nadaljnjem nabiranju točk ne bo več nobenih težav. Pred dnem sem bil tudi pred slaščičarno Kozina, kjer sem videl celo kolekcijo jezikov domačih mladoletnikov, ko so sredi ceste lizali sladoled. Zelo »totfetično« Je na cesti to Iztegovanje jezikov! Naj morda kdo organizira tekmovanje tudi v tem »športu«, prav zabavna bo taka prireditev. Tisti, k| bo pri lizanju sladoleda najbolj Iztegnil Jezik in Ka Pokazal v vsej svoji dolžini, naj dobi nagrado, fotograf Certoišek naj ga slika, fotografijo zmagovalca pa razstavi v Izložbenem oknu. Zabave bo dovolj! Tudi v BoŠtanju sem se oglasil. Tamkaj ml je prijatelj pripovedoval, da Je Iskal šefa krajevnega urada, da bi dobil od njega neko potrdilo, a ni Imel sreče. Večkrat Je bil tam, toda vsakokrat le našel na vratih listek, da Je mož »službeno odsoten«. Tako Je zastonj zapravljal dragocen čas, ki ga nihče nima na pretek. — Dobro hi bilo da bi bita na vratih tablica, kdaj so uradne ure, kakor Je to navada pri občinskih uradih, mogoče bo moj prijatelj potem le prišel do potrdila, ki ga potrebuje. Zelo debelo sem pred daljšim časom gledal v Brežicah šoferja avtobusi S-43S. Na ves glas je zabavljal čez svoje"podjetje ln nagovarjal potnike naj kritizirajo avtobus. Vozilo sicer res ni novo, a še vedno uporabno, to sem ugotovil, ko sem se z njim peljal. Zelo čuden odnos moža do podletta, ki mu daje kruh. Se v Artiče sem skočil, da bi zvedel, kako neki so tamkaj rešili spor okoli vaške mlake ta napajanje živine, ki Jo le farovška kuharica nn v«nu način hotela zasuti. Povedali so ml, da je ObLO Brežice Izdal odtok. da se mora mlaka, k, je za napajanje žčvlnc nujno potrebna urediti, kot to žele vaščani, ln sicer do roka, KI jelbil postavljen a rok Je že potekel. Domačini so ml rekli: »Pepče, ko prideš prihodnjič v Artiče, bo tudi to vprašanje rešeno, za zdaj pa v list napiši kako se ta stvar pri nas rešuje.« _ - ‘ . 1 ■__Im vse VI« 1 An n IV/VZ fl V • I V1 1 ti ? kmetje se zanimajo za cepiče in sadike ter način dela v plantažnih nasadih,- zlasti še, ker je sadni nasad v Sevnici eden od največjih v Posavju. V lastni drevesnici ima sevniško kmetijsko gospodarstvo nadalje okrog 40.000 drevesc, ki jih razprodajajo po vsaj Sloveniji in tudi v sosedno Hrvatsko. Obdelovanje v sadnih nasadih in v drevesnici opravljajo večinoma stroji, le tam, kjer je neogibno, delajo na roko-Velike površine nasadov pa kajpak terjajo ustrezno nego-zlasti dobro pognojitev. Zato se posestvo ukvarja tudi z živi' norejo. Pri tej so dosegli lep napredek tudi pri molznosti krav, saj znaša povprečna molznost krav 2500—3200 litroV mleka. Druga prednost vzreje živine je pridobivanje zadostnih množin svežega hlevskega gnoja za drevesne nasade. Naloge, ki stoje pred tem mladim in naprednim posestvom, so še velike. Zato je prav, da je dobilo potrebna denarna sredstva za zidanje 4-stanovanjskega bloka, da dob6 stanovanja vsaj tisti, ki so najbolj potrebni. Veseli in zadovoljni smo odhajali s kmetijskega posestvS v Sevnici z željo, da našim bralcem posredujemo nekaj 1* življenja in dela v našem zasavskem kmetijstvu. Posestvo v Sevnici ima pred seboj vsekakor zelo lepe perspektive, 1° tega se moramo veseliti vsi, POZDRAV IZ SONČNIH ARTIČ SOLSKA ZADRUGA »LASTOVKA« ZE DELA Ne samo, da v Artičah pridno Igrajo ln vsako leto postavijo ** oder po eno opereto au k. medijo, ampak tudi dramo. Doma žaiU®J, artlškl kulturniki uspeh, a tudi daleč naokoli poznajo agilne dal ličnike to Artič. Njihova posebnost so oiperete. Zadnjo, ki *o-.i naštudirali so nekajkrat dalj doma in v okoliških krajih, prej«1«, torek pa še v Brežicah, pomagal pa Jim Je orkester šolnikov, ^ sodelujejo že vsa leta, lin to popolnoma brezplačno. To, kar smo gori napisali, se kajpak ne ujema z naslovod® članka, zato napišimo še nekaj o artlški šoli, Itjer razen lošikf»[ pouka delajo tudi na kullurneprosvetnem področju in Se Prvič pišemo v našem listu o šolski zadrugi, v kateri Je včlanj«*5 10S učencev ln učenk, ki Imajo svoja zadružna pravila ln deHri-T program. Zadrugo upravljajo ln gospodarijo na njej najmlajši drž*", IJani sami, seveda ob strokovni pomoči učiteljev. CUj šolske zadri«. Je, povezati teorijo s prakso ln v tem so v Artičah že precej u®P*ji Artiče so kmečki okoliš ln Je prav, da se učenci že v Soli čln*bd» seznanijo z gojitvijo raznih poljskih In vrtnih kultur pod nad*®1 stvom šolskih strokovnjakov In KZ. . Učenci Imajo vrt s površino 3 arov, na katerem bodo go,»Ih ^ vrste kultur, med njimi tiste, k| jih trg Išče ln se tudi na katerem bodo gojili^ »i»»e ivuiuu., --j—- ™..., «i trg išče ln se tudi prodajo. Kakor smo že rekli, Ima šolska zadruga 104 člane, poa®'"««, odbor Iz vrst učencev pa Je sestavil program dela za leto Njihov delovni načrt pravi, da je treba teorijo povezati s Pra*fie zato ho naloga zadruge, da se učenci v kar največji meri sezne®Jti z gojenjem raznih kulturnih rastlin, razmnoževanjem ln pravo«®!, nlm posredovanjem kmetijske zadruge. Na površini 3 arov briti učenci zasadili vrtne Jagode ln jih vnovčevall prek KZ. LeitoteC leto h odo šolarji cepili looo divjakov (Jabolk ln hrušk) na razil6**.« podlagah. Di.vjake so že posadili, Vrav tako bodo na dveh ®-gojili vrtne sadeže, kakor na primer paradižnike, papriko, kuiu®®ti melon.M, n P samospevov; 12.00 Četrt loh„: Zadovoljnimi Kranjci; 12.25 g. *bhes Brahms; Madžarski ple-aWnVe Radijska šola za mžjo - Ljubo Toš; Otroška leta . tn*mč; 14.35 V trlčetrtin-tta , ^ktu z orkestrom Ray Marti rLrrv* Izvedba); 17JO Kotiček ljubitelje glasbe; 18.00 1 Pogovori; 18.30 Iz naših ,v<>v; 20.I6 Tedenski zuna-8ft®bUtični pregled. , 4 0s 23. MAJA Ulju Mladina poje; lil.00 Pesmi So i baronov, 11.20 Od popevke tiu “opevke; u.45 Pionirski ted-.Domači napevi izpod ze-frtii?„.PohoTjt; 14.16 S[ •Lij 15.40 S ktnllŽn 1 Kristinini koraki so bili težki. Saj ni imela nikogar na svetu, k1 jo obiskal. In Norbert... Nehote se je ustavla in požrla slino, ko je mislila, da jo je mOj, obiskal Norbert Brandt. Ni se hotela z njim srečati. Tega moža je iz svojega življenja. j »Pojdite z menoj!« ji je ukazala nadzornica osorno in rožlj®' jti šopom ključev. Bila je nevoljna kot vse ostale nadzornice v hiši, " ni jim bilo všeč, da so smele jetnice po enkrat mesečno dobiti obisk. . t Nekatere so potem postale uporne, kajti obiskovalci so princ-51, seboj dih svobode, dih življenja. Hrepenenje, ki se je zakopalo v iH prah jetnišnice, je spet planilo na dan in jih napravilo nemiri16 uporne. (Dalje prihodnjič)