▼ gotovu! Uto IXH. Sw. »1 V UnNlonL v peteh Z3. ovsustn 19Z9. Cena Dtn r— Izbaja vsak dan popokine, izvzemši nedelje kl praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—w Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebel. »Slovenski Narod« veija letno v Jugoslaviji 144.— Din, za Inozemstvo 300,— Din. — Rokopisl se ne vračalo. — Naše telefonske Stevlike so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Generalna stavka v Argentiniii Ker podpira vlada stavkokaze, so izbruhnili veliki nemiri - Stavku jeci meće jo bombe in napadajo vojaštvo — Buenos Aires, 23. avgusta. V Argentiniji se širi z veliko brzino stavkovno gibanje, ki so ga započeli pristaniški delavci, ker so spedicdfske tvrdke odklonile njihovo zahtevo po zvisanju plac. Vlada je poskusala s silo zatreti to stavko ter prisiliti pristaniško delavstvo, da bi vršilo svoje delo. Prišlo je zaradi tega do ponovnih krvavih spopadov med stavkujočimi delavci in vojaštvom, v katerih je bilo ubi tih in težko ranjenih vec delavcev in vojakov. Stavki pristaniskih delavcev so se pridružili tuđi nameščenci električnih železnic v pristani-ških mestih in ustavili ves promet cestnih železnic. Vlada je hotela parirati ta njihov korak s tem, da jih je vpoklicala v vojasko službo Ker se stavkujoci nameščenci vpoklicu v vojaško službo nišo odzvali, so prevzeli voj. oddelki upravo čest. železnic ter pričeli sami upravljati tramvaj. Zaradi tega so začeli napadati stavkujoci delavci in nameščenci vozove cestne želez-nice in vojake ter jih vec težko poškodovali. Sedaj je soglasno sklenilo osrednje vodstvo strokovne zveze argentinskih delavcev, da proglasi generalno stavko vsega delavstva vse Argentinije. Ta sldep je že objavilo ter je stopilo de-lavstvo že v generalno stavko. Ker skušajo oblasti zlomiti generalno stavko s tem, da podpira jo stavkokaze, so posegli stavku jo ci delavci po teroristi čnih aktih in položili že na vec mestih bombe. Tako je ▼ Rosarifu eksplodirala velika bomba v remizah cestne železnice, kjer je raz-rušila vec tramvajskih vozov in ubila dva stavkokaza in 6 težje ranila. V Buenos Airesu so na-padli stavfcufoci delavci avtomobilsko tovarno, ki je delno obrat ovala s oomočjo stavkokazov, jo zasedli tor nato polili prostore z bencinom in petrolejem ter jih zažgali. Tovarna je oogorela skoro do tal, ker so zamogli na stopi ti gasilci sele po odločnem nartaou vojaštva, ki je moralo z orožjem v roki razpršiti stavkujoče, ki so branili gasilcem pot do požara. Ministra za delo, ki ga je poslal predsednik Irigoyen v Rosarijo, da bi stopil s stavkujočimi delavci v stfk in jih skušal pomiriti, so sprejele na kolodvoru tisočglave množice stavku jocih, ki so napadli avtomobil s kamenjem ter ogrožali življenje ministra. V veliki stiski se nahafajo-čega ministra so jedva resili pred razsrjeno množico na pomoć prispeli vojaki konjen. polka. Ogromne stomilifonske poneverbe v Rumnnili Uradniki bukarešte mestne občine so poneverili v devetih le-tth 400 milijonov lejev — V glavnem agrarnem uradu pa so poneverili tuđi 100 milijonov lejev — Bt&arešta, 25, avgusta. Kontrolna komisija, kj R> je poslalo rumunsko fi-nančno mkiistrstvo, cta pregleda »tanje ohčmske blagajne v Bukarešti, ie od-krHa tako strašne in ogromne poneverbe obeinskega denaria, da sn številke, kf fin ie objavila pretfskovaina komisija, ćelo za nnnunske pojme velike. Poneverbe seeaio od sedaj &* nazaj v Ieto 1920 in so bili pri rdlh udeleženi najviši i abčtnskj uradniki, ki so si med tem časom nakupili skoro vsi krasne vBe. avtomot»ae in vzdrževali poleg svojih druzin se vSak kar po več pri-Ježmc. Ti vzgtedns uradniki. kf so me-sečno poneverRi do 150.000 lejev, so bali na zahtevo etržavnega pravdnlštva are-tirani in prepelianj v zapore. Doseda] .ie odkrHih že za 400 milijonov lejev po. neverb. Ta vsota pa se bo vsekakor se moćno zvišala, ker odkriva komisija dnevno nove slučaje soljufij in pone-verb. Med drugim Ie usotovila, da so poneverili uradniki skoro vsa posoiila, ki iih ie najela bukareška občina Dri liri ančnem minJstrstvu, in spravili v svoje žepe vse prejemke občinskih podjetij. Nic manjšo pozornost pa ie povzro-čilo skoro sočasno odkritie preiskoval-ne komisije v jdavnem asrarnem uradu, kjer so uradniki poneverili tuđi skoro 100 mfliionov lejev. Nove intrige Madžarske proti Mali antanti Madžari misKfo na jesenskem zasedanju Društva narodov protestirati proti postopanfu z narodnimi manjšinami v državah Male antante — Bukaresta, 23. av^usta. Rom unska ^lada je ofrveščeoa, da pripravila Madžarska ogorčeno borbo proti Mali aotanti na septemfcerskem zasedanio Društva naro-dov povodom raspravljanja vnrašania o narodnih manjsinali. Madžarska vlada bo skusala dokazati, da Madžari v nasledsivenjb državab ne aiivalo nifcaklh pravic in zaščite, ki jim gredo po mirovnih pogodbahu V rvezi s to madžarsko namero so se v zadnlem času vršili razgovori med Buka resio. Praga, Ateaami in Varšavo. V te* raz^ovorih je blj dosežea ponoven sporazum o tiastopu tefa držav proti madžarski intrigi. Po tem sporazumu bo Mala antanta s Poljsko in Grčijo nastopaJa enotno v vseh vprašanjita narodnih manjšin pri Društvu narodov. Ako bi Madžarska vztra]ala ori svoji do-sedanji izzrvalni politfkl bo Mala antanta v sagi as Ju s Poljsko in Grčilo odpovedala pogodbo o zaščiti narodnih maništn. Žalostne posledice ženske nevošcljivosti pri letalskih tekmah Pri veliki ženski letalski tekmi v Zedinjenih driavah se je po-nesrecilo vec tekmovalk, ker so pm sotekmovalke pokvarile letala — Wel»ton, 23. avgusta. Na vdikem le-talskem tekmovanju ženskih pilotk je prišlo že do več težkih nesreč. Policijska pre-iskava je dognala, da so bile nesreče po-vrročile nevaščljive sotekmovalke, ki so Pokvarile motor eni najboljših ameriških letalk mis Crossonovi, da je strmogavila iz visine 100 metrov na zemljo in se ubila pod razvalinami svojega sportnega letala. Skoro slična usoda je doletela drugo tekmo-vatkovfatoievo, kl je k sneči v zadajem trenutku pristala, potem ko je opazila, da so ji neznani sovražniki namazali jeklene vrvice za travnavanje krmila z neko kislino, tako da so se te visoko v zraku pri manevriranju pretrgale in onesposobile letalo za manevriranje. Zaradi tega se bavi policija z misli jo, da bi prepovedala nadalievanje ženskih Ie-tslskih tekmovani. ker ?f boji novih nesreč Povzročenih zaradi nevošcljivosti žensk. „Rumena ptina" dnspela v Novi Sad — Beograd, 33. avgusta. Danes od 9.5 dopoldne je odplul iraneoski a\fijon ^Rumena^ ptica« \z Beograda v Navi Sad. V Novem Sadu je bil prirejen ob 10. dopoldne franeoskim av.iatikcm svečan sprejem. Po kratkemi odmoru je a vi jon odlete! Droti Dunaju, kamor je prisne 1 oPoMne . iz policijske kronike Ljubljana, 23. avgusta. Pred dnevi je bil na Opekarski cesti izvršen drzen vlom v stanovanje Viktorja Sokhča. Tat je odre^ei različno robo, špe-cijaliziral se je pa zlasti na obleko. Tako je Sokhču odnesel čm volnen, malo pono-šen suknjič, modne svetlosive hlače, volnen pulover, srajeo, aparat za britje, razne druge malenkosti in 450 Din gotovine. Pri-zanesel tuđi ni pri Sokliču stanujočemu podnajemniku Ludv. Vokaunu, ki mu je odnesel par crnih čevljev. Skupna škoda zna-ša .^984 I>n- Tatvine je bil sumljiv 21-ietnl brezpo-selni delavec Ivan M., s katerim je imela policija že opetovano opravka in ki je bil že večkrat kaznovan. VČeraJ dopoldne je policija M-ja aretirala. Tant je vlom res izvršil in bo zato danes izročen so-dišču. Porcija ie prijela tuđi neko Marijo J., ki je v mestu Izvršila več sleparij in baje osleparila par strank za vecje zneske. Pre-i^kava proti Mariji je v teku. ~ Včerai je prijavil policiji vlom tuđi posestnik in so-stilničar Franc $ušteršič iz Zapuž nad $t. Vidom. V noći od 21. na 22. t m. se je splazil drzen tat v njegovo kuhinjo, se tam založil z gniatjo, kloba^ami in »ehabesom* ter pobegnil. ^koda znaša 315 Din. Tat je prišel v kuhinjo skozi okno, na katerem ie siloma odstrani! omrežje. Kolesarji so še vedno neprevidni in pu-ščaio svoja fcelesa -»pčt.c bre nadzorstVc Včerai je postal žrtev svoje neprevidnosti in podjetnih kolesarskih tatov skladiščnik Anton Kaluža. ki mu je tat odpeljal kolo snoči iz veže sostilne Bončar. Kolo je bilo znamke »Waiienrad«, bilo ie že precej iz-rabljeno in vredno samo okoli 600 Din. V Selenburgovi ulici je snoči neprevi-den kolesar podrl in povozil tik pred Va-varno *Zvezda,, zasebnico Terezijo Milač iz Novega mesta, ki je hotela prekoračiti cesto. Ženika se ie pri padcu potolkta iia glavi in po desni roki, neprevidni kolesar pa se za svojo žrtev ni zmenil, marveč jo je jadrno odkuril. V bolnico so davi prepeljali 21-letnega mizarskesa pomoćnika Josipa Hrovatina iz Ljubljane, zaposlenega v tovarni pohištva Erman & Erhar v Št. Vidu. Med delom sa je zgrabil stroj za levo roko in mu od-rezal štiri prste. V bolnici so mu nudili potrebno pomoč, nakar je zavod že lahko za-pustit Danes ie odletel „Zeppelin" preko Tihesa oceana Ob 7.13 je startal zrakoplov oh udeležbi tisočglave množics za polet iz Tokija v Los Angeles - Velike stave Amerikance* — Berlin, 23. avgusta. Po brezzični brzojavki iz Tokija je zrakoplov *Grof Zeppelin« danes zjutraj zapustii Tokijo ter odletel preko Tihesa Oceana. Pri odhodu »Zeppelina^ so bile zbrane na letalisču velike mno/ice, ki so oduševljeno pozdravljale odhajajočo zračno ladjo. Pred od hodom je želei posadki in potnikom uspesno in srečno pot zastopnik japonske&a ce» nar ja in nemški poslanik. Xavzoča je bila tuđi celokupna nemkka kolonija in zastopniki vojnega ter prometnega ministrstva. Zrakoplov se je dvignil točno ob 7. uri 13 minut srednjeciropskegd cn^a ter je vzel smer proti Kalif orni ji. Po poročilih vremenskih postaj je atmo* sfera nad Tihim oceanom za polet zelo prikladna. Pred startom je izjavit kapetan dr. Eckener, da se ne ve, v kateri smeri bo zrakoplov letel proti američki obali in da bo določal smer poleta v etapah, oziraje se na poro* čila ameriških metereoloških postaj. — T°kio, 23. avgusta. Mnogo dela je povzročilo posadki zrakoplova spo-polnjenje zalog živil na zračni lad.ti. 2i-vila je dobavil veliki »ImDeri.ial hotel« na treh tovornih avtomobilih. To pot so vkrcali posebno velike množine sočivia, zelenjave in sladoleda, ki ga hodo pot-niki gotovo mnogo porabili na potu preko Tihega ocena. Ćetrti dan poleta bo-do potniki jedli konzerve. Eden tovor- nih avto-rnobtlov je do vrha nalo/en z različnimi puačami med katenmi se nehaja tuđi 150 steklenic šampanjca. — Les Ancdes, 22. avgusta. V Los Anđele^u vlada silno zanimanje za prihod »Zeppeltna«. V blizini letališča sa postavili zasilni urad v katerem spre.ie-majo številne stave Amenkancev. ki stavi.io na to, da li bo preletel zrakoplov Pacifik. Nasveti nemškega socijalista Jakobija bolgar- skim sodrugom Nemški publicist Jakobi Je prepotoval Južno Srbijo in daie pol' no priznanje uspelemu civiUzatorskemu delu Jugoslavije — Bolgarski socijalisti uaj delujejo za zbliianje z Jugoslavijo — Beograd, 22. avsusta. Znani nemški publicist i" levičar^ki socijalist S. Jakobi h po svo'em povratku iz Južne Srbi.ic, kjcr je proučeval razmere, naslovil potom nem-ških in ^icar^skih sociialističmh listov od-prto pismo na naslov voditelja bolgarskih socijalistov v katerem Ie temu sporoča med drugim tuđi sledeće: Že nekaj let sem v zvezi s socijalistu ki se zavzemajo za rešitev vpra^anja Južne Srbije, ali kakor oni pravijo Makedonije. Sklenil sem kot nepristranski clovek proučiti to vprašanie in ugotovil, da v Južni Srbiji sploh več ne obstoja naci.ionalno vprašanje, in da je že davno rešeno. To je tuđi glavni vzrok velikih u^pehov jugo-slovenskih oblasti med ^.irokimi masami naroda. Zaradi tega bi bilo za va*. najbolje, da pnćnete z delom za vspostavitev pn-jateljskih odno^ajev med JugoMavijo in Bolgarijo. In tn tem boli, ker ie vaša teza o tem vprašaniu, ki ste jo zastopali do *»edaj popolnorna napacna. Preprtv.au sem, da ste uverjeni v mnjo nepristranost in zato se nadejiam, da i->oste moj nasvet spreieli v celoti. Južno Srbijo sem posetil prvic I. 10>5 in sprevidel, na sedanjem potovantu po njej, da je jugoslovenska vlada izvr<»l.i v tem času velik dcl važnih del m popolnnma uspela kot civilizatorna sila. Delala pa rti samo na kulturnem, temveč tuđi na hi£i-jenskem polju, ^elel bi samo, da bi se tuđi ti sodrus potrudil sam v Južno Srbijo ter nato na terenu ugotovil kot vsak pošten remski in boljjarski sociialist neovruliiv napredek Južne Srbije. Ako bi vse to videl, rxitem bi se u\enl tuđi ti, da je treba makedonsko vprasaivie definitivno likvidirati. Vaša naloga bi bita združiti se z ju£os!ovenc-ktmi socijali-ti in nato vzajemno delatt za ?b!i/anje med obe-ma državama, kot so ba> lusoslovem t.c ponovno storili. Nezgoda rumunskih lefalcev — Krapina* 23. avgusta. Včeraj so se spustili v blizini Krapine na tla štir* je rumunski vojaški a\-ijoni, ki se ude = ležujeio zračne tekme vojaških avijo* nov Male antante. Spustiti so se morali na tla, ker jim je zmanjkalo bencina. Ko so pripeljali bencin iz Zagreba, so rumunski avijatičarji nadaljevali polet iz Krapine v Zagreb, kjer se danes do* poldne mude. Zamtniv preHlon Nknsinvaških zdravnikov — Praga 23. avgusta. Na skut>sčini če-škoslovaskega zdravniškega društva so zbrani zdravniki obzirno razpravljali n predlo^u, da bi dovolil novi kazenski zakonik usmrčenje neozdravliivo bolnih, potom vspavalnih sredstev, če bolnik na to pristane in potrdi zdravniška komisna resnič-no neozdravliivost. Velika većina se ie iz» rekla za predlog. ki bo odpos'an Češko, slovaskemu ministrstvu za narodno zdrav-je in narodni skupščini. Nemec zasedel prvo mesto v mednarodnem krožnem poletu — Pariz, 23. avgusta. Po tridnevnem proučevanju vseh delnih rezultatov je splošna komisija mednarodnega krožnega evropskega poleta sportnih letal po Evropi priznala prvo mesto nemskemu pilotu Fricu Morziku. Razdelitev nagrad se bo vršila prihodnji teden na zelo slovesen način v Parizu v predsedstvu Mednarodne tetal^ke zveze. Kongres plinara _ Z;iffreb. 23 avgustn \ i letna ekupščina plinarn in etrokovnjftkov za plin Upravna imenovanja — Beograd, _';>. .a^uc*=*niKaj }^ f*ri-sp*»l direktor rflokupn^s-i britiinsk^sja »ra-koplovstva Frenkel. Posetil je v spremstvu komandanta vojnega zrakoplovstva generala Stanojlovića novo^arteki aerodrom Zvr»—13.575 (13 5r>), Bruse!) 7 917*. B1:-dimpcita 9.Q382, Curih l*»5.0, Dunaj S(MKV» —S0369 (8.0219), London 27o 03. Newyork 5oS2, Pariz 222AS. Praga loSJO—160 (ih^hO) Trst 2Qt».Q2— 29R.92 ^>7.QJ) Efekti: Celjska 170. Ljubljanska kreditna 123 d„ Praštediona V>0 d.. Kreditni 170 d., Vcvče 13<) d , Ruse 275— 2*5. Stav-bna 50 d., ^ešir 105 d . Kr. ind. dr. 245 d. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18, Nevs>ork 519.40, Pariz 20.3.1 Milan 27.18. Madrid 7o4T), Berlin 123.69. Dunaj 73.14. Beograd 9.129, Praga 15.3775, Bukare^a 3.082.5, Budimpešta 9t^.6O, Sofija 3.77. ZAGREBSKA BORZA. — Devize: London 275.63 -276.43. New-vork 56.72—56.92, Pariz 232.&S bi., Milan 296.H5—298.85, Curih 1OM.4—1097.4, Amsterdam 22.785—22^45, Berlin 13.545 -13.575, Dunaj S00.69-^803.m, Praga 168.20 — 169, Budimpešta 9.9231—$.95331. —Eickfi; Vo»na škoda «K>£—407, Stran 2 •SEOVENSfCI N A R O D«, dne 23. avgusta 1929. Ste*. 191 Evidenca ljubljanskih meščanov »Zlata knpgft lfublfanskih mešcanov« od leta 1833 do leta 1865 Kakor vocii ljubljanski magistrat o vseh ljubljanskih občanih občinsko matico, tako vodi tuđi o vseh ljubljanskih roeščanih posebno meščansko matico ali tako zvano »Zlato knjigo ljubljanskih meščanov«. Pred letom 1833 so vpisa-vali ljubljanske meščane v TX>sebne me-ščanske zapisnike. »Zlata knjiga ljubljanskih meščanov« je velika in v močno usnge vezana knjiga, z zlato obrezo, obsega 369 patiniranih strani ter je stara čez 100 let. V to knjigo je magistrat S'DO-četka za-beleževal prošnje i-n predloge, ki jrh je uredla-gal v začetku prejšnjega stoletia kresiii oz.:roma dvorni pisarni, o odo-britvi ljubljanskih meščanskih statutov. Leta 1833 je pa priče!! magistrat vpiso-# vati v »zlato knjigo« tuđi vse osebe, ki so sa pridobile ljubljansko meščanstvo, alr pa tim je bilo podelieno častno me-Sčarrstvo Iju bi janskega mesta. In v to svojo »zlato knjigo« zabeležuje ljubljanski magistrat Še dalebeicem: Martimčiču Janezu, Am-brožiču Mihaelu, Klemencu Matiji. De-bevcu Andreju in Gašperju. Flajsingu Ivanu ter Doberletu GaŠperju. in sicer, kakor pravi meš'čansko pismo. »y priznanje za zasluge, ki so si jih pridoMi za mestno občino«. Ob priliki slovesne zaprisege vsake-ga novega ljubljansfkega m-eščana s-e je le-ta v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov« tuđi lastnoročno TKrtipfeal, seveda, ako je bi pismen. Dne 3. ju-ndja 1834 je pa položil me-ŠČ a nisko prisego takratni ljubljanski pek Planinšek Iva-n, ki se je — kot prvi — v »Zlati knjigi« junaško podkrižal; pod-pisal ga je pa tafcrafrri član občinskega odbora Kramar Ivan. Ljubljančarti v prejšnjem stoletju pač $e nišo bili tako solani, kot so n. pr. dan-danes, ko imamo v mesttu lepo število učnh z-avodov, od osnov.-šolskih, srednjih, trgovskih, obrtnih in drugih Šol — pa arori do imiverze kralja Aleksandra! Ko dalje Listamo po »Zlati knjigi«, zatsledimo kot prvega častnega mešča-na grofa Hohe»nwarta Franoa Josi-pa. ki so mu »žujpan in mestni svetniki«, ka-kor se bere v merščanskem pismu, »v priznanje iz redno velikih zaslug, ki s: iih je njegovo visok cvrodje pridobilo med drugi mi tuđi za mesto Ljubljana poklonila dne 15. marca 1836 visoko rodne mu gospodu gospodu grofu častno meščanstvo, da se javno prizna, koLiko hvaležnosti smo visokorodnemu gospodu grofu dolzni mi in naši nasledniki«. In visoko rodni gos'pod grof ima v »Zlati knjigi« nastet'h kar 21 naslovov ozi-roma poklicev, iz katerih naslovov in devotnosti takratnega občinskega od- bora se jasno razbere izredffio velika moć takratnega vsemogočnega tujega plemstva na slovens'ki zemlji. Dne 24. januarja 1943 je bdio pode-ljeno meščarostvo trsrovcu z žitom in go-s-tilničarju Mauserfci Josipu, ki se je v »Zlati knjigi« tuđi samo rx>d!knžal s pri-pomnio, da se ne more poxipisaft:, ker ima ranjene prste. »Ker je zgradi! na Reki ladjo s tremi jambori, katera ladja je bila dne 29. januarja 1842 na Reki slovesno kršče-na na ime »Barka Ljubljana« in da se zato do kume nit ira splošno v««elje IJutv-Uanskega prebivalstva,« je bik) leto kasne je — dne 29. januarja 1843 — po-delj-eno meščans+vo brez takse JeK>v-šku Francu, vetetrgovcu, lastniku la-dij na Reki i-td. Prvi zdravnik, ki je zabeležen v »Zlati knjigi«. je bil ljubijansfci ran od 167 na 220 ter je na njih zaposlenih 466 mornarjev. Izmed 64 naših Uik, ki jih statistika na-vaja zaradi živahnejšega prometa, so samo štiri, v katere je prišlo nad 5000 ladfj na leto in kl so Split (17.5« ladij), Šibenik (8662 ladij), Dubrovnik (8932 lad«) hi Sušak (7425 ladij). Ražen teh ie še osem lak, v katere je došlo po 3000 ladij. V naše luke so prfšle ozaroma odsJe iz njih ladje iz 29 raznki držav. V ItaMjo je odpotovalo oziroma prišlo od taai 6213 ladij, iz Grške 771. iz Anghje 112, iz Zedi-njenih drržav M, iz Egipta 105, ic Itari]e 32 in iz Arzentindje 35. Pod našo zastavo je phik> 77.970 la-1 a ivd.sk o 33, pod nemflko 33. men tega pa so bd» španske, albanske, danske, češkoslovaške in finske Naš celoten obrat, ki ga izkazuje 87 luk, je znaša] 2,628.049 ton, kar predstavlja napram prejšnjemu letu porast 393425 ton. Na trgovino z inozemstvom odpade 2,050.811 ton (1. 1927 1,698.888 ton), na lokalno trgovino pa 577.238 ton (1. 1027 535 tisoč 747). Uvoz iz nozemstva ie znaSal 471.176 ton, izvoz pa 1,579.635 ton. Po količini se je uvozilo naj več premoga, sko-to večinoma angleškega izvora, za tem pa fesfatov iz Maroka, Alžira, Tunisa in Amerike, nadalje mineralnih oli iz Rumunije in Amerike itd. Po količini presega izrvos znatno uvoz, izvažamo pa naiveč lesa in cementa. Gotovo je. da se naše pomorstvo stalno razvija, kar dokazuje že navedemh par številk, in da bo nudilo postopnjema čiii dalje več kruha našim ljudem. Razstava pohištva bo na željo občinstva zopet prirejena na jesenski prireditvi velesejma od 31. avgusta do 9. septembra. Mizarski mojstri bo-do tuđi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnostt ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost m prvovrstnost lesa, kakor tuđi za kakovost izvršitve vsakega posa-meznega kosa. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne nacrte in vsa potrebna pojasnila. Take raz-stave so hvalevredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdel-kov so pa v vsakem pogledu več kot kon-karenčne. KDOR OČTašUJE; TA NAPREDUJE! Vas jomatuUk vtntUusm sploh nič ne velja* ker ste prištedili nabavno ceno pri stroških za čišćenje Jesenska porota v Ljubljani Za tretje poroteo zasedanie pri deželnem sodišču v Ljubljani, ki se prične letos 9. septembra, so bili izžrebani naslednji glavni in nadoenestni porotniki: Glavni porotniki: Andrej Rozman, po-sestnik. Vrzdenec 1, Franc Peterlin, pos. in čevljar, Kamnik 15, Ivan Švizelj, po-sestnik, Brest 9, Anton Basaj, kmetovalec, Suha 1S, Iznzc Novak, pos. in trgovec, Vnanje gorice 29, Ivan Skrl pos. in trgo-vec, Cevica 10, Mihael Janželj, posestnik, Staje 13, Jože PreŠern, pos. in trgovec, Lesce 5, Franc Skrlep, trgovec. Mala vas 26, Anton Kratky, pos. in gost.. Podgora 23, Valentin Rode, posestnik. Stara Vrnni-ka 41, Andrej Gradišar, posestnik. Krize 12, Josip Zupančič, posestnik. Peče 14, Ja-nez Bačar, posestnik, Seničica 5. Miro Peterlin pos. in hotelir, Krani 14. Alozij Udo-vič, posestnik, Slivice 24, Ivan Kraljič, posestnik, Kremenca 5, Alojzii Lakner, trgovec. Planina 147, Josip Stupnik, pos. in gost., Vel. Račna 31, Anton Robida, posestnik, Zg. Kašelj 8, Franc Otoničar, posestnik, Cerknica 69, Josip Verbič, posest-nik, Vrhnika, Janez Okorn, posestnik, Vel. Lipljenje 1, Franc Oset, pos. in Kostilničar, Sp. Domžale 30, Franc Jeglič, posestnik, Podtabor 12, Andrej Janko, posestnik, Go-ričane 23, Jože Marolt, posestnik, M. Lipljenje 10, Feliks Hubat, kmetovalec, Zapu-že 6, Ivan Jerala, posestnik, Sp. Pirneče 21. Ivan Smole, posestnik, Dravlie 88, Ivan Gašperlin, trgovec, Senčur 64. Franc Sa-jovic, trgovec, Medvode 17. Franc Ložar, posestnik, Bizovik 20, Josip Bregar, posestnik, Sap 1, Josip Vončina. posestnik. Planina 133. Franc Krašovec, pos. in les. trg., Vrhnika 382. Nadomestni porotniki vsi iz Ljubljane: Viljem Horvat, drž. ur. v p., Tržaška cesta — Stan in dom, Ludvik Cernc, zlatar, Wol-fova ul. 3, Anton Šuster, trgjovec, Nunska ul. 3, Avgust Ložar, posestnik, Rožna ul. 6, Stane Organe, Komenske^a 16. Rudolf škulj, pos. in rost., Florjanska 20, Fride-rik Šerbec. trgovec, Karlovska 15, Pavei Fabiiani, trgovec, Stritarieva 5. Metod Zorman, pos. in trgovec, Stari trg 9. Izvršitev kraljevega amnestijskega ukaza Višje dežclno sodišče v Ljubljani je do-ločilo podrejenim sodiščem rok, do kare-roga coorajo sestaviti im oni k vseh onih ka-zensko obsojecih oseb, ki *o delelne rad-nj« amnestije s kraljevim ukazom z dne 15. avgustA, izdanega povodom krsta tret-jega kraljevića Andrej a. Ljubljansko okrajno »odićče j« že p življenje v preteklosti in prej ali slej bodo nam dobrodošli vsi proizvodi našega pes-ništva in glasbe, ki so se kakorkoli ohra-nili. Koreni našega narodneea Desnj^tva '» 20 stoletja tičijo večkrat globoko v prt~ tekli.i stoletjih, njegova !ep.ota in visoka razvitost ništa od včeraj in tuđi ne Izvi-rata samo iz naroda«. Ljubljana n! Imela rastonl Italilanske npef ptej nego Pariz, Socletas ^tiilharmoiilco-nim iz L 1703. ]t nad 10(1 let starelil a«c» Qe»»c4schaft der Mvslkfreuode na Duoajii. o \isoki stopnji petja v naSLh samostairh in cerkvah r*a ima^K* todi dovoll ptM. Slovenskih narodnih pesmi z napevi jfe nahranili s Ko4oiar)evo In dr. Kimovtevo /J>Jrko že £ez 13.000 brez tisrih, ki so Že natisnjene v raznih zbirkah. Med takim ogromiii-n tradvom bo sevsda treba izbirati, ter v*e nepotrebno in preslabo odlagati na itran. Kar pa odpade. se rudi ne srne zavreči. ampak fe mora s porabljenim gradivom dobro hraniti, kajti nikdo ne ve, kaj danes i.i iu-tri priđe prav kakemu znan^tvenem-j n sploh kuirurnemu delavcu. Poneverbe v beogra jski obeini pred sodiscem Te dni so se morali zagovarjati pred sodiscem trije uslužbenci beogradske občinske uprave zaradi poneverbe občinskega dc- narja Te dni so se morali pred sodisčem v I Beogradu zagovarjati trije bivši uslužbenci beograjske občine zaradi poneverbe občinskega denarja, Prvi je bil biv§i klavnični kontrolor Mi-lan Savič. ki je imel opravka z živinskimi listi. Obtožen je bil, da je poneveriJ 6262 Din. V preiskavi je obtofenec izjavil, da je denar izgubil skozi raztrgan žep in nidi na razpravi se je zasovarjal slično ter izjav-ljal, da ni izključeno, da mu ie bil denar ćelo ukraden- Obsojen je bil na leto uni zapora in izgubo državljanske časti za dobo enega leta. Drugi obtoienec je bil bivši inkasant uprave tramvaja in razsvetljave Tihomir Topalovič, še zelo mlad človek. Proti njemu so bile vložene tri tožbe za večje vso-te. Po prvi tožbi je poneveril 14.314 Din, ki jih je plačala neka rvrdka za električni tok, po drugi tožbi je poneveril 10.817 Din, plaćanih od kavarne »Kragujevacc, in končno je bil obtožen rudi zaradi poneverbe 3316 Din, ki jih je neka tretja tvrđka plačala za električno razsvetkjavo. V zagovoru je izjavljal, je denar oddal upravi tramvaja in razsvetljave, ker ga je sproti oddajal vsak večer, ko ga je inkasiraL Na pripombo sodnika, da nima nobenega po- tr đila za iz ročite v denarja, *e ie zagovar-jal, da so &e taka pottdila priče U iz daj a ti &ele lani meseca decembra. Dotlej je moral od da ja ti denar na pod i agi priznanie po določenem zapisniku, ki mu jih je ijutraj izročal blagajnik in na podlagi katerih je zvečer blagajnik od njega preuel denar. Za-govarjal se je, da bi v slučaju, ako bi denar pridržal rase, ne bil ic\t obtoten po nekoliko meseeih, temveč bi bila proti njemu takoj vložena prijava od blagajnika in likviddtorja. Sodišče je sklenflo, da se raz-prava odgodi v svrho proučitve gotovih okoliščin, zlasti pa načina, kako se je poslovalo v občinski upravi z denanem in zapiskL Tretii obtožcnec je N! istotako inkasant Sava ^tefanović, ki se je moral zagovarjati zaradi poneverbe vsote 10.300 Din. Ob-toženec je oče Štirih otrok in je izpovedaU da je denar izguNl nekoč. ko Je bil pijan, zaradi česar je bil prisiljen kriti primanjk-Uaj s pomočjo ncizročenih pobotnic. V osta-lem je oporeka! obtožbi, čes, da N ne smel Nti obtožen, ker je imel pri občinskf upravi založeno kavcijo. Ohsojen je W! na leto dni zapora in izgtibo državljanke Časti za do-bo enega leta. Otvorifev nove planinske poli v Triglavskem pogorju V nodeljo 25. avgiista otvori Slovensko planinsko društvo pot na Rjavino (Z532 ra). Ta divni vrh je bil večini turntav neznan zaradi težkega preboda med prvim tfi gUv-nim vrhom. SPD se ni ustrašilo truda in stroškov, ek> ugodno je za one, ki lahko odidejo iz Ljubljane ob 11.45, ker ima ta vlak leto« zvezo dio Mojstrane, kamor pri-haja ob 2.45 popoldne. tako da se še isti večer Uhko priđe do Staničeve koće. — Članstvu SK Ilirije. Današnji pozdravni večer članicam hazenske sekcije se prične ob 20.30 v zadnji sobi restavra-cije »Slon«. Odbor naproša celokupno članstvo, da se udeleži v čim večjem številu prireditve. Prijatelji Ilirije dobrodošli. — Odbor SK Ilirije. — Koturaški Savez SHS objavlja vsem kolesarskim pododborom in klubom Slovenije, da se vrši letos dne I. septembra dirka za državno prvenstvo na isti progi kakor lani in sicer Krška vas—Skopice—Trnovo — Pristava — Naklo — Brod — Cer-klje—Krška vas. km 16S. Start točno ob 5. ziutraj v Krški vaši. Prijaviti se je po- tom pododhorov na glavno tajntitvo do 29. t. m. ter se vozači, kl se do tega roka ne prijavijo, ne bodo mogli udeležiti dirke. Dne JI. t m. zvečer bo seja upravnega odbora Koturaškega Saveza SJJS v Narodnem domu v Brefkah, na kar se predsednild pododborov opozarjajo. — SK Ilirija (hazenska sekcija). Drevi ob 30.30 se vrši v zadnji sobi restavracije »Slont pozdravni večer članicam, ki *o bile na turneji po Srbiji. NaproSam \%t članice, da se večera polnostevilno udclc* že. po možnosti v spremstvu staršev. __ Načelnik sekcije. Koledar. Danes: Petek, 23. avgusta 1029, katoll-čani: Filip, pravoslavni: 10. avgusta. La-vrentiic. Današnje prireditve. Kino Matica: Poljubliam Va-m roko ma-dame. KJno Ideal: Zlati merulj. Dežarne lekame. Danes: Bahovec, Kongresni trg. Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. šiška. Na vas! zvečer. — Kam zrtl Janez? — K deklehi. — Zato pa vendar ne rabiš fcerne. Kn sem jaz hod 1 k svojemu aflđctu, sem šel vedno brez lu-či. — To sem si tuđi takoi ntislil, ko sem prvič videl tvojo ženo. Pred histiflkacilo. — Kai želite za večerjo, ft vpraSal ravnatelj jetniš^fee obsoienca, ki bi mel naslednjiega dne obeJen. Lahko naroi'te jedi in pijace, kakor želite. — Skoda je odvrnil obstojenec Ce bi to tri meseca r>rej rekli, bi ne j>r.ik> do ioi>arskesra umora. Stev 101 »SEOVENSK! N ARO D«, dne 23. avsusta 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Dri. strokovna £ola za puškarstvo ▼ Kranju. Vpisovanje novih in dosedanjin učenccv bo v nedeljo dne 1. septembra ti. od 9. do 12. dop., dne 2. in 3. septembra t. 1. pa oba dneva od 8. do 12. in popoldne od 14. do 17. v ravnateljski pisarni zavo* da, ki je v hiSi g. Rohrmana naiDroti poSt-nega urada. Sprejemni pogoji so: Dovršena vsaj 5. razredna ljudska šola. starost 14 let in da je ueenec zdrav ter telesno razvit Učenci, ki se v navedenih dneh prija-vijo nanovo, naj pridejo v spremstvu starčev ali njin zakonitih na.nestnikov in naj prinesejo zadnje Šolsko soričevalo, rojstnd in krstni list in domovnico. Vsak učenec mora plačati pri vpisu Din 20 za zdravstveni fond. Tega prispevka bodo oproščeni samo tišti, ki bodo predložili ubožni list, Pouk na zavodu traia 4. leta. Po dovršeni učni dobi dobijo učenci — absolventi odhodna spričevala. ki jim da-jejo po izpolnitvi zakonskih ix>jcojev pravico do samostojnega izvrŠevania puškar-ske oz. gTaverske obrti, lepo bodočnost pa imajo tiKli kot strokovno - tehnično kvalificirani orožarji v vrstaa naše vojske. Na številna vprašanja interesentov vodstvo sporoča, da so vesti o premestitivi Drž. srrok. sole za puškarstvo iz Kranja neutemeljene. Zato naj bodo starši in učenci brez vsake skrbi. — V pletarsko Solo v Ptulu se spreie-majo v I. letnik redni učenci n ačenke, kl so z dobrim uspehom dovršili osnovno Solo. Pouk traja dve leti. Solske D?trebs£ine bodo dobivali učenci in učenke brezplačno v zavodu. Po uspešno dovršeni uCni dobi prejmejo odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določb, kot pomočniško spričevalo. Vpisovanje se vrši do 30. avgusta Vpis se lafrko izvrši tuđi pismeno, vendar i ft v tem slučaju potrebno pri mladoletnih dovoljenje staršev. Redni in izredni učenci se bode, morali sami vzdrževati. Pouk se prične 2. septembra ob 8. ziutraj. Učenci in učenke. ki bodo sprejeti, prejmejo o sprejcmu p.s-OK^no obvestilo. — Prevelika varčnost ni dobra. V Odjeku sta te dni prispela seljaka Mato Pa-čen in Mijo Pačen iz Ogulina. Mato je imel sicel pri sebi 13.000 Din, vendar se mu je škoda zdelo denarja za hotelsko sobo. Zato sta z bratom prenočevaia '-ar na periferiji mesta pod nekim kozolcen?. Ponoći so ju zbudili trije potepuhi in j«i pregnali. Na begu je Mato opazil, da mu je listnica pajdla iz žepa. Tekel je nazaj, toda pote-puhov in listnice ni bilo več nikjer. — Obsojen perveznež. Pred dvema mesecema je bila v Maksirrriru ori Zagrre-ba napadena in zlorabljena °!etna deklica K. Z. Policija je aretirala delavca Stjepana Božića kot osumljenega ogabneff* zločina in ga izročila sodišču. B^ž;ć je sprva tajil svoje dejanje, kasncje pa ie zašei v protislovja in spoznala ga ie tuđi njegova frtev. RožiĆ je bil včeraj >red sodiščem v Zagrebu obsojen na štiri ieta ieče, plačati pa mora tuđi 4000 Din iđSkodnine. — List »Jadranske Straže« za mladino. »Jadranska Straža«, ki izdaja ćelo vrsto raznih publikacij za različne sloje naroda, je došla na srečno misel, da prične izda-jati glasilo za mladino pod irrtenom »Mladi Stražar«. List bo glasilo Podmladka< Jadranske Straže in bo rnel namen zanesti v našo mladino duha patrijotskega čustvo-vanja in ljubezni do našega morja, duha junaštva in podjetnosti, z eno besedo, ostvariti hoče v mladini pomorsko zavest. Ni dvoma, da bo ta namen lista izzval živahno zanimanje mladine. Prva številka »Mlađega Stražarja« bo izSla 15. septembra t. I. ter bo tekom Šolskejca leta izšlo 10 številk. List bosta urejela. Rikar Katali-nić-Jeretov, znani in priljubljeni mladinski pisec ter urednik giavn. glasila »Jadranske Straže« I. Lachmann, vsi sotrudnlki pa bodo naši ugledni pomorski in primorski Trladinski pisci, ki so pred vomo sodelovali v »Mlađem Hrvatu<, ter mnogi mlajŠi. List bo dobro tehnično opremljen s trobojno naslovno stranjo ter bo veljala oosamezna številka v predplačilu 1.50 Din. v prodaji pa 2 Din. Priporoča se vsem učiteljem, staršem ter prijateljem mladine živahna agitacija za to novo koristno publikacijo »Jadranske Straže«. — Dom žale. Gasilska župa KamniŠka priredi v kraju svoje vstanovitve dne 25. avgusta t. 1. slavnost 10-letnice obstoja, Ob tej pomembni slavnosti priredi nasilno društvo Domžale veliko veselico z iako pestrim sporedom na vrtu 2. A. Walk-a, posestmka in trgovca v Domžalah. V slučaju slabega vremena se vršita veselica in vsa slavnost v Godbenem domu. Uljudno vabimo vse prijatelje i* Ljubljane in daljne okolice. Ugodne zveze z vlakom in avtobusi. — Odbor. 465-n —H Ljubljansko vrtnarstvo na veic- scimski prireditvi *LjuMjana v ieseni< od 31- avgusta do 9. septembra v Ljubljani zopet zastopano. Lanska vrtnarska razsta-va na Pokrajinski razstavi v Ljubljani je vzbuiala spk>šim zanimanje in občndova-nie. Dosežetii morahri uspeh je napotil upravo Ljubljanskega veiesejma v stike * najuglednejSimi ljubijanskemi vrtnarji v svrho dogovora za priredltev IV. vrtnarske razstave. Lanski razstavfjalci — vrtnarji so bili z doseženim uspehom popolnoim zadovoljni in so se zato tuđi letos radi od-zvali vabilu sejmske uprave. Vrtntrska razstava na Pokrajinski razstavi je Mto že zagrotovljena. —I) Drž. I. đe*Jta mešćaiiska Sola v Ljubljani — Pmle. Razredni, privatni in prestopni (diferencijalni) irpiti se bodo vršili v ponedeljek 36. avg.; pričetek oh 8. — Završni izpiti v avgustovem roku se prieno v torek 27. avgusta ob 8. — Vpisovanje v vse razrede bo v nooedetttđc 2. in torek 3. septembra od 8. do 12. Učenci. ld so že doslej obiskovali meščansko šol-o, prtae«) s sabo zadnje dol. t»prtceva*o, na novo vstopajoči pa tuđi krstni list in domovnico. Pogoj za sprejem v Drvi razred: uspeSno dovršena Stiri sol. leta osnov. sole Ob vpisu plača vsak učenec poleg običajne vpisnine tuđi 20 Din za zdravstveni fond. —IJ Stanovanjski odsek UuMjanskeca vdesejma bo tuđi ob priliki letošnje jesenske razstave potreboval mnogo prenočišč ra nastanitev tujcev. Ker ie pričakovati, da bo posetilo razstavo mnogo tujcev, se naproSajo vsi, ki morejo oddati sobe proti plačilu, da prijavijo iste do dne 30. avgusta 1£29 mestnemu ekspeditu. Mestni trg 27-111. Od 30. avgusta popoldne dalje ura-duje stanovanjski odsek na glavnem kolo-t dvoru v baraki poleg restavraciiskega vrta. Številka telefona 2720. —I] Na I. drž. rinmazlj! v LluMfan) bo vpisovanje v I razred 2. septembra od 8. do 10., za ostale razrede za učence domaćega zavoda od 9. do 11. isteka dne. Učen-ci tujih zavodov se bodo vpisovali 3. septembra od 9. do 10. Razredni, dopolnilni in privatni izpiti bodo od 36 do 31. avgusta. Natančnejši podatki so razvidni iz oglasov na razglasni deski v avli gimna-zijskega poslopja. — Ravnateljstvo. —II Na IL drž. deški mešcanski soli v Ljubljani bo vpisovanje dne 31. avg. in 1. sept vsakikrat od 9 do 12. dop. Razredni in drugi izpiti se bodo pričelj dne 27. avg. ob 8. rjutraj. NatanČneja pojasnila na razglasni deski v veži šolskega posolpja. —li Na I. drž. dekllskl meičanski Soli v Ljubljani so ponavlialni izpiti dne 2t. in 27. avgusta od 8 do 12. —li Na n. deki. mešč. Soli v Ljubljani so pismeni ponavljalni in privatni izpiti dne 26. tm. ob 8. rjutraj, ustni dne 29. tm. Vpisovanie je 1. in 2. septembra od 8.—12. Otvoritvena služba božja je dne 6. septembra ob 8., dne 7. septembra se prične redni pouk. —Ij Vpfeovaa)« ▼ zbor oevskega dru-Stva »Ljubljanski Zvon« bo v dneh 36., TI., 28., 29. in 30. avgusta, vsakokrat od 7.-8. zvečer v društvenih prostorih, Oajeva ulica St. 2-1. Društvo vabi v svoj zbor nove Pevce in pevke, ki mso člani oz. članice drugih ljubljanskih zborov. Sprelema pa Ie glasovno dobre In že rutinfrane pevce In pevke, začetnikov ne. — Dne 2. sept. ob 8. zvečer bo v druStv. prostorih sestanek zbora, na katerem določimo red pevskih vaj m spored prireditev za bodočo sezono. — Odbor »Ljubljanskega Zvona«. —IJ Slovensko društvo za varstvo iIvali v Ljubljani ima svoj ustanovni občnl ibor dne 1. septembra t. 1. ob 10. dopoldne v prostorih hotela Uniona v Ljubljani. Vsi ljubitelj; živali se vabijo, naj se tega zb-. rovanja udeleže in s svojim sodelovanjem pripomorejo, da bo moglo snuioče s* r»re-potrebno društvo uspeSno razviti svoje delo. —Ij Pevskl zbor Glasbene Matice. Vaje v petek, 23. tm. ob 18.15 za ženski zbor, ob 20. za moški zbor. Pridite vsi! Odbor. —lj Parna in vročezračaa kopel Okrož-nega urada za zavarovanie delavcev bo od 26. tm do nadalinega zaradi popravil zaprta. 470-n —lj Razpis za prevažanje po$t« v Ljubljani. Dne 2. septembra t. I. se vrši pri mestnem magistratu v Ljubljani tretje pogajanje za oddajo voženj za izpraznje-vanie pisemskih nabiralnikov v Ljubljani v zakup. Jzklicna cena 80.000 Din. Slovenskoga trgovskoga potnlka - križev pot Ni vse zlato — Težak začetek in težko življenje trgovskih pot* nikov — Tu|a konkurenca in slabe gospodarske razmere ubi- jajo zashizek PotniŠka je dobra — tako se je že od nekr jhn prinesejo vzor* ce ki cene potniki! Viator. V trsavU. — Oče, — je vpirašal trgovčev sin, — v trgovini je gospod, ki bi rad ve-del, če se volnene srajce pri pranju ne sfcrčijo. — AH mu t>ristojaj)o? — Ne, preveHke so mu. —^Kar reci nm da se skr5rjo. Kočmv potaiat Stražnik: Kaj oa toliko kričite? Pijanec: Oostilntčarka me je vrgla iz hSe m bi zoi>et rad prtSei notri. StračLnik: PojcRte nUrno domov soat Pijanec: Saj bi 5el rad. OottftniCar-ka je namreč moja žena. ZaBororil Se Je. —Vi zotovo mislite, da sem že re-k> stanu je rekla devlca. — Oocpotftčna, ntedror ne, bo4oto neste iako stara, kakor se z&te, — pardon, hotel se« reci, da se sdtte nooso ioWh* kakor sto t ^mbIoI* jffllJDA 1 lladostna svež,ost. Ako imate brezhibno polt, tedaj vsak dan mislite tuđi na to, da si co srečo ohramte Na tisoče žen in deklet uporablja dosledno Ie Elida Ideal mio Vse so navdušene o njegovi učinkovitosti in to po pravici, ker /c uporaba tega mila takorekoč predpogoj za triumt uspeha. Elida Ideal milo je izredno voljno in Čisto — razkošno decentno skozi in skozi parfumirano — zelo prijetno in osvežujoče. Komadi so priročne oblikr in lepo zaviti. Kupite še danes Elida Ideal milo ter pričnite tako z racijonelno nego Vaše polti. ELI DA ideal milo Pet najstrašnejših samomorov Kako so koncali svoje življenje bankir Lowenstein, Erich Kurz, Piedro Pietrini. guvernanta Weissemann in milijonar Hamson Ribiška ladja, ki je našla L6wcnsteinovo truplo Domaći in inozemski t sk poroča vsak dan o samom-orh. Ta korak o-b-upancev se običajno tolmači kot straho-Detno&t in nesposobnost za življenje. Razni so vzrok\ ki rirajo človeka v sm-rt. Mno8:i liudje izvrše samomor zaradi bede, drugri zr>x>et zaradi nesrečn-e ljubezni, neozdravljive bolezni i.td. Paz-ni so tuđi načini, kako si lrudie ko-nča.to življenje: s sirupom, revolverjem. puško, vrvjo. s skokom r>od vlak. s skofcom s kake stene v prepad ali s kakega vi-sokega okna. En tak samo-mor s skokom, ki je svoičas vzbudil veliko senzacijo, je samomor L6wensteina Naši čitatelji se bodo brez dvo-ma spominjali tragične smrti bels;;, da s:re za samomor. Nedvom-no je moral imeti bankir za ta svoj korak mno-go enerjj'je Samomor Ericha Kurza Precef več energije >e moral imeti Erich Kurz iz In^olstadta. ki je za svetovne vojne tičal zaradi suma vo-hunstva v trdnjavskem zaporu. Izvrši je samomor s tem, da ie prenehal di-hati. Ko so našli njegovo trut>k>, so stah" idravmlci pred zagonetko. Nobeden ni niti v sanjah pomisIH, da bi si mogel čjovek na tako bi za ren način konca1 ti žrvljeiirje. Poznaje so u^rotovfli, da se je usmrti! z zadrževaniem dihanja. Med levi Čitden in strašen samomor, kakršneea O€ Domni zeodovina samomorov. je bil izvršen v Rk> de Janeiru. Mlad Braziii-jaoec je stopfl y zoološki vrt in se na nepoipsnjen način vtihotapil v kletko le-vov. ki so 5Th nedavno prir>eljfli iz Sa-hare. Ko se je miadenič r>ojavil v klei-kt» Je ntstafe med t^fto vefiksvest;le. M!adubliko, temv-eč se je približal levoin in Mi nričel tepsti. Lev' so se urnikaH y kote in re/ali. V prvem trenufkai so vsi mislili, da ie mladen'č zblaznel. Dva krotitelja sta odšla v kletko in začela leve miriti. Tedai ie mladen č klikni!: — Jaz sem Piedro Pietrini. Najne-srečnejši človek sem in liočem napraviti Vorrec svojemu življenju. Vf prihodnjem trenutku k irvlekel revolver in ustr-elil med krot telja. Ta sta zbežala iz kletke, Pietrini r>a ie nadalje-val: — Poslavljaioč se od življenja, sem hotej prirediti svojim someščanotn sen-zacijonalen samomoT. Toda, ke-r levi nočejo ... Piedro si je namerv! revolver v £?!• vo in s-proiil. Ko je oadal, so skočili nanj levi in sra raztr^ali na drobne kosce. Skok med medvede Slrčen samomor re ^vr^ila pred kratkim tuđi guvernanta Henrietta NVeisse-mann v Frankfurtu. Zvečer, ko so zapi rali zoološki vrt, se je skrila med drevje, splezala. ko ni bilo nikjer žive duše, na o^rajo, v kateri so bili zaprti sevem: medvedi. in skorila med nje. Medvedi so planiri nanio in jo raztnrarl. Obupen krik je opozoril čuvaje na tragedijo in ko so prihiteli zraven rfiktie-, so naSh" sruvemanto mrtvo m razmesar-ieno. V šampanjcu Pred 14 dnevi je izvriil zelo čude* samomor do-larskl milijonar Fred Hamson v Pirtsbur^u. Dal je napokiiti ^voj luksuzni bazen z vrihotapijenrm sam-naničem. Ko ga je bilo v njem za n*đ 3000 Fitrov, je skočil vanj in ea začel piti. Ko se g2L je napil, je otonil v njem. Samomor ie izvrši! zaradi nesrečne tjw-hezni. Za^nfj trije samooiori 9p«d«#o med naistra§ne^Se v reodortni yBx\*ju**cmm Stru 4 •SCOVENSK1 NAROD«, dne 23. avsusia 1929. ■aev 191 t/Zugust <£tanohe: t16 SVa valovih strasti c/tO2TUZTt Bodisi da je bi I grlas, s katerim so bile izgmorjene te besede, ixrevcc slab, da bi jih bila vojvodinja slišaJa, ali pa je bil nje sluh ravno tako raz-tresen, kakor vse njene misli, skratka, vojvodinja mu na to ni odgovorUa. Zopet je pretekla minuta potnega mol ka. Končno so roke počasi omahnile na mizo in pokazal se je doslej zakriti obraz. »O, bože moj,« je vzkliknila končno vojvodinja in hitela odstrar,jevati zeleni senčnik s svetiljke, »pozabila sem, da ste tu. Pridite bliže, Armand, sem bliže k mizi. Dragj prijatelj, o mnogo-Čem se imiaim pogovori ti z vami.« Zdai pa so bila zopet vrata tako nema, kakor je bila pred trenutkom miza. Vojvodinja je vstala in Šla k vratom. Bila je sama v sobici. »To je pa res nerazumljivo,« je govorila sama za se. »jaiz pa sem mislila, da je tu. Ne. kje je neki?« Vojvodinja je zagledala na stolu Pri vratih moško čer>ico iz rravadnega blaga. Vzela jo je v roke in jo pregledo-vala govoreč: »Vendar je n-ekdo moral biti tu, kakor vidim ... toda ... toda ... večni bog,« je zakričala in zatrepetala po vsem telesu. »Vzrok temu vzkliku je bil ta. da je •pozled vojvodinte. ki je r>r^g1edova1a notraniost c°r>:ce, obvisel na nekolikih krvavih madežih. Vo.ivodinia je odloži'la Čepico in stekla iz sobe. Htela je preko manišega salona. slabo osveti;ere.za. s svečo v velikem sveemJvu, t-er se hitro znaš!a v preds-n-bi in se omaml.iena ustavila r.red prizorom, ki je zadel njen pogled. Služabnistvo te stalo zbrano okoli stola, na katerern je sedel mlad ma je pri-šel v t> red sobo, se je zrušil na tla. Ima veliko rana na sr1 svi. al: oč vidno jo je imel že, nredno je prisel sem. kajti vozna, se, da io ie imel obveza no.« »Sveta nebesa, mrtev je!« ie vzkliknila vojvodinia in na naivečje iznenađenje in zgražanje vseh planila k stolu. x>riela obe roki ome-dlelega in si jih krče vi to stiskala k prsim. »Mrtev?« je ponovil sluga; »nika-kor, miilostiva gospa, pred trenutkom j-e o-dprl oči, vendar bi bilo gotovo po-tr-ebmo poslati po zdravnika.« Vojvodinja je vstala s tal in se sklo-ni'la -nOdnesite ga tako] k meni!« je ukazala. Shi-ge je zopet iznenadila ta plemenita ljubez-en vojvodin je do bližnjega. Toda v Framciji je vse mogoče, zlasti v dobi revolucije. V naslednjem hipu je Armand Cam-bon že počival na mehkem divanu. »Bogato nagrado tistenru, kdor ta-koj privede zdravnika.« je vzkliknila vojvodinja. Naenkrat ni bilo več Časa za začu-denje, vsi sluge so planili skozi vrata. V sobi ie ostala samo ena služkinia n vdano pomagala prizadevanju voi- vodinje. spraviti omedlelega k zavesti. Naidražji trojni ekstrakt kolonjske vode in naiizbranejši toaletni, kozme-tifini ocet je bil v hipu porabljen za bednega barikadn.ka. Poli li sta ga z dišečimi esencami, ki bi celn princesi zadostovale za toaleto ves teden. To bi biilo vse kai drugega nego krogle iz musket in pušk. Toda vse to n: zadoštovalo: treba je bilo ranjencu obvezati glavo. Služki'nia si nj vedela pomoći, kajti kje vzeti v vsei navici obvezo im va-to? Vojvodinja Da je takoj vedela, kaj ima storiti. Napravila je obvezo iz kašmirske tancice. mesto vate pa ie vzela Čopek z bruseljskih čipk. Vse je bilo storjeno, da bi bila oble-dela glava obvezana :n zavarovana. Gotovo pa ie. da je bila to najlepše in nai-krasneise obvezana glava v Parizu. »Ah. kake plemenite poteze!« je pri-pomnila služkinja, ogledujoč z vešča-škim očesom obraz, obrobljen s kašmirom in čipkami. Armand ie končno odprl oči in se oirledoval okoli sebe. Pri tem je izpregovoril nekoliko brezveznih besedi. »Naprej! . . . Juriš! . . . Masrujem te, plemeniti Cvgen! . . Ta boe zatira-lih. ta bog rroletarcev ... ti umiraš! . . . jaz sem republikanec! . . . Bežite! . . Resite se! ... Nesrečni Feliks! Uboga Coletta! . . . B-ežHe. bežite! . . .« Vojvodinja se ni spominjala imena Feliks, vendar pa se je spomnila, da je sUšala n-ekaj o svoji komomici Dred ka-k'mi štin:ndvaiset:mi urami. Danes je nekol:kokrat poslala narobilo v palačo v ulici de la Paix, da naj komornica priđe k vojvodinji, ali vselej Taman. Kaj se je prav za prav zgodio z •:bogo Celetto? »V boj! v boj,« se ie bledlo dalje T.ožu. »Živela republika! Živela vojvodinja! Umiram za svobodo, umiram za nio ... za Adelajdo . . .« Vojvodinja je položila roko na usta ranjencu, da so ii poslednii slabi vzkli-ki zamrli med prsti. Marsikatera električna iskr aje pre-letcla s teh toplih prs tov raa te mrzle ustnice. Učinek tuđi ni izostal. Armand *e obmolknil. Kaj pripoveduje potnik „Zeppelina" Podrobnosti o poletu zrakoplova »Zeppelina« preko Sibirijc na Jaoonsko Berlinska »Vossische Zeitung« pri. naša zanimive podrobnosti o »Zeppeli« novem« poletu preko Sibirije izpod pe= resa svojega posebnega poročevalca, ki se udeležuje gigantskega poleta okoli sveta. Med drugim piše: Preko Rusije Prvi občutek poleta okoli sveta sem imel sele drugi dan. Dvanajsturni polet od najjužnejšega do najsevernejšega obmejnega mesta, od Friedrichshafna do Tilsita, je bilo kakor nekoliko sen= timentalno poslovilen sprehod vzdolž Vetternstrasse. Pojem o prostornosti svetovja smo imeli sele pri preletu pro* stranih ruskih daij. Bila je naša sreča, da je dr. Eckener potovanje usmeni zaradi ugodnejših vetrov zapadnejše od Moskve. Na ta način smo lahko opazovali staro neizpremenjeno Rusi; jo; nič boljševiškega ni bilo na njej. Morda se bo trdilo, da se na taki vožnji preko Rusije ne more doživeti in zvedeti ničesar posebnega, toda baš nasprotno je resnica. Človek vidi skoro preveč in vse kar doživi, je nekaj po= r.ebnega. V petek zjutraj ob 4. smo pre-leteli Volodgo. To je veliko mesto, ki ima skoro več cerkva nego hiš. Cer* kve so velike in bogate, hišne revne, siromašne. Ze tu smo imeli priliko opa= zovati strah in beg teh neobveščenih ljudi v hiše pred zrakoplovom, tako da na 6000 km dolgi progi poleta nismo videli niti 50 ljudi. Ne telefon, ne radio, niti listi jih nišo obveščali o našem poletu. V zapadni Rusiji se bo vest o Zeppelinovem poletu širila samo kot pravljica. Je*li to še Evropa? Videli smo pa še več. Videli smo mala in prav revna sela. Čim bolj smo leteli Uralu naproti, tem pustejša je postajala pokrajina, tem bolj primitivni in topi Ijudje. Većina njih še nikoli ni videla vlaka ali cestne železnice. Zato ni čudno, da so se križali in bežali v hiše. Med dvema rudarskima mestoma v Uralu smo preleteli več kilometrov dolg gozdni požar, ki je zameglil in za* kril vso pokrajino. Toda ni se ganila nobena človeška roka. nihče ni obrnil glave, nihče ni mislil na pomoć. Nad Sibirijo V nedeljo zjutraj smo bili že glcbo-ko v Sibiriji. Drveli smo z neverjetno naglico, z blazno hitrostjo smo prele* teli neizmerne pokrajine in spoznali zmoto mnenja, da je Sibirija zemlja bodočnosti. Samo njen južni del se da kolonizirati, ogromni zapad pa menda res ni primeren za drugo kot za jetni-ško kolonijo, kajti bivanje tu pomeni kazen. Od Oba do Jeniseja se širi tum dra. Od Jeniseja do tajge Lene se sicer geografska imena izpreminjajo, toda puščoba je strašna in ista kot na poletu preko tunder. Pogled na pokrajino je v ostalem veličasten v svojih spremi> njajočih se barvah. Groteskno se vi-jejo neštete deroče reke. modrordeče alge pokrivajo milje daleč okolico, vmes pa se bohoti bel mah. Večerna zar ja na obzorju ne ugasne in se spaja z zoro. Toda zdi se. da ima dezela napačno lego, zakaj vse reke se stekajo v Se-verno ledeno morje, tako da njenega lesnega bogastva ni mogoče izkoristiti. To je najmrzlejša dežela sveta, ki ni ustvarjena za življenje Od Oba do Le* ne ne gori ponoči nobena luč. ražen ognjev lovcev na div jačine. V mese. čini odsevijo srebrnobelo številne reke. Rekordna vožnja Tretji dan popoldne smo že zabele-žili prve rekorde. Prvih 6000 km smo prevozili v 54 urah, pri čemur smo izs koriščali samo silo štirih ali ćelo treh motorjev, da bi prihranili na gorivu. Z vremenom smo imeli izredno srečo. Da smo plašili sami sebe, smo si pri povedovali o tajfunih. ki preže na nas na Kitajskem in Japonskem Povelinik RosendahI je pripovedoval, kako se je skoro edini rešil z zrakoplova »Shenan« doah« ki je doživel katastrofo. Fušijaši je pripovedoval, kako mu je pod no* Čami eksnlodira! parnik itd. Bilo je po= trebno. da nekoliko drug drujjega po-strašimo, da bi ne pozabili, da so tildi v zraku nevarnosti. čeprav je bilo tres nutno mirno okoli nas. Očka Eckener je sedel spredaj pri stranskem oknu in zadovoljno zri na Azijo pod noga* mi, kapitan Lehmann pa je ćele ure dolgo vlekel harmoniko . . . Nedelja je bila najromantičnejsi dan potovanja. Že ob 7. zjutraj so nas poklicali iz postelj Po tridnevnem po^ letu smo zopet naleteli na človeške na^ selbine. Mesto Jakutsk je čudno veli* k; naselbina iz samih lesenih kočic. Leži ob reki Leni in je samo tri mesece v leti dostopno. Prebivalci so v paničnem strahu bežali pred nami in se skrivali po kočah. Samo dva Sibirca v rdečih srajcah sta nam pričela mahati v po; zdrav. Vrgli smo pošto in venec v sve5 tovni vojni padlim junakom, usoda pa je hotela, da je obvisel baš na poko-pališki ograji. Pokt preko gorovja Stanovoj je bil zelo težaven, ker je fantastično obliko* \ano, polno strmih in golih vrhov ter ogromnih žrel, ki v marsičem spominja* jo na lunina pogorja. Gorovje je pre= cej višje, nego je zaznamovano na kar* tah, in bil je prav kritičen trenotek, ko se je moral zračni velikan pospeti pre> ko 1800 metrov visokega slemena, na katerega nismo bili pripravljeni. Morje« morje! Nenadomi smo zagtcdjh pred se boj morje. Konec je biio poleta n*eljal najprej v neko sobo, kjer sta bili zaooslejii z ročnimi deli dve ženski. — Kakšna zločinska obraza, >e ena :zmed njih zašer>etala ravnatftlm na uho. Kdo Da sta ti dve ženski? —Tukaj je sprejemnica, \c odvrril ravnateli. in tn sta moja Žena ;n hc;. PRflMETHI/AUOOIAPREttOGD.L LJUBLJANA i prodaja po uaiugodnejših cenah in samo na detoeio: ?%t%Kl±M f\ 4*Z lomač! r. .nozemski za domar. •#KCPI W ^uriavo n industniske svrhe KOVAšKI PREMOG .^ I |\^#|\S ivamiški, plavžarski tn plinski BRIKETE Prometni zavod za Dremog d. o I •■• l'ub'ian Miklošičeva cesta štev i6)/! KDOR OGLAŠUJE. TA NAPRFDUJF! GRHŠH1 VELESEMENJ 31. AVGUSTA - 8. SEPTEMBRA 1929 Zdravi človek Razstava tuj-skega prometa Nega domače živali Tdesni sport na Štajerskim NEGOVANJE ZDRAVJA PRI ĆLOVEKU IN DOMAĆI ZIVAL1 VELIK ZABAVNI PARK VEUKA IZBJRA RAZUCNEOA LODNA /A/ ŠJEVUO7A ZA ŠPOR7 IN 7URJS11K& A.A& SKABERNt. LJUBU ANA Makuiaturni papir icg a Oin 4 - orodaia u«r»w« *'Slov. Naroda'* >JSŠ.a1i o£fcisf< Vsaka beseda &O p«r. Plaća se lahko nitli v sruimKah. Za. odgovor znamkof — Na vpra&anja brcx eruunlie nm ..... od&ovariarno. - Najmanja o^lam l>t» 5»—*. mm-m« 4:a;boijšim aspehorr •*c ud 23 Ie? a^orai>J|Ajo L»rucli> 'saJri lekaroi >a§Ć3ca Oio ?5 — -_>-rito ooSIic kkaroa Blam. Sui>. oca- 2^1- Vinogradniško posestvo x ekonomijo pri Poljčanalj, 24 ora-k>v, 2 in poi orala viaoffraora$anja na: A!fre za ffO6cwxia odda s-rarejii zaikonski p«r. — Nt<&Uw v vptajvi te«a kista. 1731 Posojilo Trffcv«c, do*wo o*»roj*£, tek VS tisoč po«o«jiila i% ck>4» 6 m«s«crv Ptrotd jaranciji. FVvntmdbe m uprav« »Skvv. Na.roda« i>o-đ »Oarinc-ida — 1703«. 17.« Urar. pomoćnika Pindneza, v€&tm*2a n sanK^tojin«-ja d^lavc*. ra meiamo d*lo, s po- roiltaiim or o.u>e i Li se&aM: pjjn. f— IO HP, dywamo n* »tt^mertu \«h, 230 Wc,a. 5 KW. v dotrem %t*-tvru, knJ(Pd uprava kuDalMta SUiibi^-ke Topite. n?r iSIVALNI STROJI 1 izborni konstrukciji in elegantna irvriitc* iz lastne tovarne — 15'lctna k>ariDCija — V7ezenje se poućujc f>n oakupu brezpUčno. PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovim »Diirkopp«, »Stvrii« — PLETILNI STROJI v©dno v zalogi — Po. samezni deli kulec in $iv»lnih »trojev. — Daje se tuđi ni obroke — Ceniki franko io rast on j. IVAN JAX i SIN, LJUBLJANA, Gosposveiska 2 fktm* Joc^ Zapanje. — Za »Nvoaw tiskano«: Fra« JacarieJu — Za aprav« ia teseratal oal Usta: Otoa CarlstoL - W» U«Niaat