LETO—YEARXV.
isoo. if cEILSL*****4
•I"« MIKI iM<wn II, Iti«, m Um
»Mir t k« AH «f OMfNH 9»
th.
Marrk •
•«#r»« ISTA
Oiicngo, IU., sobote, 25. novembra (Nov. 28), 1922.
SutMcriptio. M 00
VaaHf.
STEV.—NUMBER
SENATOM ŽIGOSAJO FRANCOSKEGA TIGRA.
Borah J« imenoval Olomanceauja največjega imperialista in uničevalna na svetu.
PBEMOOOVNIK m POtKODO DOVAN. KAJ ZATO, Od JE UBITIH 83 RUDABJEVIl
EDINI STEKLINO OA JE ZA OOVARJAL.
Washington, D. C. — Ueorges Clemenceau (izgovarjaj Kleman-»6), francoski Tiger in avtor fa-mozne veraajlake pogodbe, je bil v četrtek "na karpetu" v senatu. Njegov apel na Ameriko, da naj pomaga enforsirati versajlsko pogodbo in popolnoma uničiti Nemčijo, je izzval veliko burjo v se-natski zbornici.
Senatorja Borah in Hitchcock sta obdelovala Tigra brez rokavic. Hitcheock — demokrat iz Nebra-ske, ki je propadel pri zadnjih volitvah za bodoči kongres — je bil prej zagovornik ' pogodbe in* lige narodov kot pristaš Wilso nov, toda zdaj je največji nasprotnik vsake nadaljne ameriške intervencije v Evropi.
Oba senatorja sta opozorila Cle-menceauja, da njegova misija v
AmMilri -jo vlilf fiinkn /<« milili nnreri« jc tciiiv	* ~
da bo pridobil ameriško ljudstvo za novo vojno. Stališče, ki ga je zavzel senat v veliki večini napram Ciemenceauju, jasno kaže, da Francija ne dobi več denarja ne vojaštva od.Amerike, dokler bo vodila sedanjo militariitično politiko.
Hitchcock je celo prekosil Bo-raha v žigosanju Clemenceauja. Citiral je iz knjige " Razvalin Krope", katere avtor je prejfinji italijanski ministrski predsednik Nitti, da Clemenceau ni bil vse svoje življenje nič drugega kot imperialist in uničevalec; leta in leta ni delal drugega kakor podi-
Birmingham, Ala. — (Feder. Press.) — "Premogovnik ni dosti poškodovan," so bile prve beaede Franka U. Crockarda, predseduj ka Dolomit Coal Co., katera je astnik premogovnika, v katerem je najmanj 83 rudarjev našlo smrt vsled razstrelbe prahu zadnjo sre do. Croekard je bil vesel, da ni rov bolj ^poškodovan t — Preiaka va morda dožene, da je zanemar jenost jamiča zakrivila kata strofo.
OD 40 DO SO TISOČ HIIOARJEV št STAVKA.
NJIH ODPOSLANCI SO BILI ▼ WASHIN OTONU.
Ako na bodo nideear zanj« storili ▼ Bali hiši, bodo kongresu prod loftene potrebne resolucije.
■mišim
KJE BOLNIH KA UMU.
ZAPOSLJENI BO BILI V PRI VATNEH RUDNIKU
Plačevali so jim po 3 do 8 dolarjev na teden.
Pittsburgh, Pa. Lahko se reče, da kapitalistična lakomnost po večjem profitu ne pozna meje, odkar so odkrili, da je delalo iti rinajst na umu bolnih siromakov odprtem rudniku pri Turtle Creeku, dokler jih ne rešila penn sylvanska državna policija te tlak?. Ti siromaki so imeli bivati na obsežni farmi za umobolne v Orientu, O., torej v drugi drža vi. Delali so pa za tvrdko Bentz Bros. v Turtle Creeku. Državna x>licija je nastopila na zahtevo jlagostanjskega departmenta v državi Ohio in odvedla je te re veže v Pittaburgh, odkoder so ; ih poslali s prvim vlakom v Co umbus, Ohio.
Frank J. Bentz je protestiral proti tej akciji, Češ, da so zdrav niki izjavili, da so bili ti reveži ali "fantje", kot jih je imenoval
, 1 ,	r	,-r . Bentz duševno in fizično snotob
ral vlade v Parizu in vod- ^	gevedft
umazanejie^ politične boje. Cle menceau ima manijo, da Nemčija mora biti docela uničena in potem tele bo Francija lahko brez skrbi živela.
Dalje je rekel Hitchcock, da niti Clemenceau ne sedanja francoska vlada nočeta, da bi Nemčija pla čela odškodnino. Francoski impe riaiisti upajo in želijo, da Nemčija izjavi, da ne ny>re plačati ničesar več, ker potem bi imeli dober dober vzrok za napad nanjo.
"Vsa sedanja politika Franeije dokazuje, da Franija ne želi miru pač.pa hoče novo vojno," je dejal Hitchcock. "Francija tira Nemči jo v roke militaristov in junker skih Pruaov." Dalje je senator obsojal francosko vlado zaradi črnih, afriških čet v okupiranem delu Nemčije; opisal je zločine, ki jih izvršujejo črnci ob Reni in knrakteriziral to početje za naj večjo sramoto Francije in cele on t en te.
Borah je dejal« da enforsiranj* versajlske pogodbe bi pomenilo popolno uničenje Evrope. Napa del je francoske delegate na ame ritki "razorožitveni" konferenci ki so delali za oborožen je, nc pa m razoroženje Francije.
J*enetor Sterling iz Južne Da kote je bil edini, ki je ppsknla braniti Clemeneeauja/ toda izzval je smešne opazke.
I teptan, Mass. — Tiger Cle-men;<au je na tukajšnjem titodu v četrtek zvečer zopet apeliral na Ameriko, da naj pomaga "ukro-t iti" Nemčijo.
NVakhington, D. C. — Oficlalni Wa*h ngton bo pogostil (Vemen <•< sujs kljub temu, da se Ifardin sova administra!j« kaže, kakor da ne odobrava njegovih idej. tTred ni krogi smatrajo, da je Clomen
cm neuradni gost Amerik'*, čigar nazori «n njegova priv«tr.s stvar. 1'rrdnednik ffarding mu pr:red ir<.*t»jc v Beli hišt najbrž * 4* <nahra.
DUHOVEN AEBIF O!
DEUOEOA ČLOVEKA
Fort Madison, Iowa — W. E. Hobb, dnhovnik-šerif. je v petek obedi Orrie Croasa, 24-letnega fsnta, ki je'Vil obeojen na smrt uradi umora. Duhovnik-šerif je "»pet eitiral pravfteoje svoj« ptsae pravi: Oko aa oko ia «e sob — ia to
nil, da so mu ti "fantje" delali skoraj zastonj in zaradi tega jih je nastavil v svojem odprtem rudniku, kjer bi morali delati duševno zdravi rudarji. Državna policija seveda tudi ni obvestila i lerifa okraja Alleghenjrja, da od pelje te siromake iz rudnika in jih odpošlje v državni zavod za umobolne v Ohio.
Saržent Crep«, ki je zapovedoval oddelku državne policije, od poslanemu v družbi M. M. Haw-(« in J. Donowana, ohijskih oblastvenih zastopnikov, kateri je odvedel umobolne in neprosto voljne tlake, je izjavil, da so od vedlii umobolne, ker so bili v o skrbi države Ohio in so bUi njeni varovanci, a delali so za sramotno nizko mezdo in v strašnih razmerah
"Pred nekaj dnevi sem šel v taborišče," pravi saržent Crep«, 'd« se prepričam o ondotnih razmerah. Naš*l sem vseh štirinajst stlačenih v železniškem vozu, ki je služil za bivališče. Bili «o tako umazsni, da nisem mogel spo znati enega od drugega.
"Donowan in Hawk sts mi pokazala tiralnieo in odločili smo da obkolimo taborišče zgodaj
"Peljali smo se z avtomobilom in doepeli smo v taborišče ob dveh zjutraj. Našli smo vseh štir najet fantov umazanih, nekateri •o bili oblečeni, drugi slečeni. Ležala sta po dva in dva na ležišču. Bentzovi bratje so prišli iz hiš« in so protestirali.
"Fsntje «o biU veseli, d« gredo proč. Nekateri io rekli, da prejmejo *po tri dolarje mezde na teden, drugi «o izjavili, d« se pr« jemali po osem dolarj«v. Nekaj nam jih je povedalo, da dobe vsako soboto zvečer po en dolar, na kar odidejo v Turtle Creek, da se um zabavajo."
flt^Mif.«, 0. — Državne oblasti izjavljajo, da se je it i rinajst umobolnih zopet vrnilo aasaj v zavode za umobolne, ki so jih pri jeli v Turtle Oreeka, Pa.f kjer «o debli v odprtem rudniku. Ti n mobolni so v starosti od 18 do 40 leta in eo veseli, d« so se sopet vrnili domov.
Dogodek pokezuje. kakšno izkoriščanj« človeške delavne me ši je mogoše v dsmkem
Waahington, D. 0. —- Zastopniki rudarjev v Sommerset okraju v Pennsylvaniji, ki stavkajo že osem mesecev, so dospeli v Washington, da iščejo pomoč v Beli hiši in kongresu.
V kongresu so delegaciji sago tovili, ako ne bo ničesar podvzela Bela hiša v interesu stavkujočih rudarjev, da bodo v kongresu vlo žene rezolucije, v katerih se bo apelirajo na administraoijo,. da pohiti in skuša napraviti izravna vo spornih vprašanj.
Rudarji v okraju Somersetu spadajo med osemdeset tisoč neorganiziranih rudarjev, ki so za-stavkali is solidarnosti do svojih organiziranih tovsrišev v Penn sylvaniji. Ko se je v avgustu sklepala pogodba, se niso izravna la sporna vprašanja za te rudar je. Kompanije niso hotele prizna ti organizacije za te rudarje. Zaradi tega se stavka nadaljuje. Ve liko rudarjev je bilo z družinami vred postavljenih na oesto In uda, prebivajo v šotorih in lesenih barakah. Ti rudarji -so celo odpo slali stavkovne straže pred pisar ne prentogovniških kompanij v New Yorku. Ta akcija je obudila splošno pozornost v deželi, kajt mestni občinski komitej je kasne je priobčil podatke s.ozirom na živlienje rudarjev in njih družin. Ta objava je pokazala, kakšne pijavke so nekateri premogovniški podjetniki. Kljub temu so podjetniki ostali trdovratni in ni jih zalila rdečica sramu.
Delegacija rudarjev, ki jo vodi James Mark, podpredsednik 2. distrikta rudarske organizaoi-je, je podala naslednjo izjavo:
"Okoli štirideset do p^deset tisoč rudarjev še stavka, vštevši naše tovariše na premogovišču v Sommersetu. Mi mislimo, da je skrajni čaa, da vlada posveti nekoliko pozornosti stavki, ki traja Že skoraj osem meseoev, posebno zdaj, ko podjetniki kažejo voljo za izravnavo. Te podjetnik« zadržuj«jo od izravnav« velike Kompanije Hillman Coal 4 Coke kompanija in Bcrwind-White Coal kompanija. Rockefsller Con-solidation kompanija m upira iz-ranavi, akoravno je John D. Rockefeller, jr., nedavno javno izjavil, da slon« pritožb« rudarjev na dobri podlagi in da j« d«-lavsks politika premogovniških podjetnikov nespametna In krivična.
KBASNAo SLIKA KAPITALISTIČNEGA KANDIDATA.
Omaha, Neb. — L. W. Little.l propadli kandidat za šerifa v okraju Nemahi, je predložil svoje kampanjsko poročilo, v katerem }ravi, da je izdal $27.50 aa volilno ismpanjo. V oatalem poroča sle-deče: "Prevozil sem z svtomobi-om 1000 milj, prehodil 900 milj, devetkrat se mi je avto polomil, da^ sem devet jsrdov platna, tri latne mreže in dva para svilnatih nogavic, dvlkrat me je pes ugris-uH* in dvakrat sem bil vržen ia farmarjeve hiše, povedal sem 10,000 laži, poljubil 62 otrok in dve stari devici in malo jo manjkalo, da s« nisem vpisal v novo cerkev sarsdi politik«; imel sem eden sam govor — In če bi bil imel io enega, ne bi bil dobil niti enega glasu."
NEVTRALH1 PAS MED TMJOIK BALKAKCI.
Balkanska ententa, U m J« pora Turki.
EUSKI ZASTOPNIK NI DOBIL VSTOPA NA KONFERENCO.
IMS J[ PADEL IA TBDO KOST V MEHIKI.
KAJTI VSELEJ NI DOBRO PRIPOVEDOVATI KOMU DBU-I OBMU, KAJ NAJ STOBI.
Kompanije, . ki iztiravajo rudarje iz hiš ip jih love t oboroženimi stražami, imajo svoj glavni stan v Pittsburghu. R. B. Mellon, brat zakladniškega tajnika, je ravnatelj pri eni teh kompanij. Te kompanije izjavljajo pri vatno, da je njih namen uničiti in zdrobiti rudarske organizaei je in da imajo za take namen« podporo v W«shingtonu. Ml vprašamo predsednike Hardinga, kaj jena temf
"V Sommersetu je bilo Utira-nih več ko 1,200 rudarskih družin. Mi smo «• preselili is šotor eklh kolonij v zimske barake. Ti rudarji žele take delavne razme re, kakršnih je d«l«žnih pol mi Ijona unijskih rudsrjev od sad njeg« avgusta."
Delavski department je obve stil delegaeljo, da so bili štirje zastopniki departmenta takoj od poelani na premogovišče v Som mersetu.
Taka sugestij« vftasi udarijo tistega, od katerega prihajajo.
Washington, d. 0. (Fed. Press, fetabni poročevalec), Državni tajnik liughes ima čisto v««t glede Mehike. ZasaČen je bil, ko je Mehiki pripovedovsl, kskšne postav« naj sprejme, ki ss tičejo oljnih korporaeij, in to j« s politlč-negs stališča sanj zelo neprijetna reč. Ali \p vseeno n« kali njegovega duševnega miru.
Naš sedanji državni tajnik je mističen. Oa j« vsrsld. On ja prepričan, da ao Združen« državo določen«, da vladajo vso zapadno zemeljsko polovico tako daleč, tat zahteva naft« blagostanj«. Glas diploraštičnegs zastopnika I Summerlings, ' pripovedujočega mehiškemu kongrMu, kaj naj stori, je bil po Hoghosovsm mnenju božji glss, ki j« diktiral nčv zakon v interesu svojega izvoljene-gs ljudstva, ameriških oljnih magnetov. ,
Ako je dulevnl Hughes zadovoljen, je politični Hughes zelo vznemirjen sirattl odkritja njegove potlačita« taktike v Mehiki. Inteligentna, praktična in never-ska atran državnega tajnika mu j pripoveduje,- da je bila njegova taktika odkrita ob selo neugodnem času. , *
V tej š«pavl hOji med zibalo in gomilo s« Uughas zaveda, da j« dozdaj bila zanj njegova najboljša karu dober glas o poštenem liberalizmu. Pfod neksj leti ga je skorsj naprivila predsednikom. Moftoče bi ga napravila od dan« dve leti ali pa šest let, ša bi mo-gel to karto obdržati, In ker vidi, da je paztrgana in da šo jo vetrovi ponesli 0« vse Štiri strani, se pojavlja v njemu atrah. ■Ko so razm«tM>risllilc Hugbe-sa, da je postal junak senator Nevrberrjrjev« platform*, je dr gotovo
žavni tajnik
mislil, da jo
Ckieago in okolice V nedeljo jasno. Menjajoči ee lahki vetrovi. Temperatura v zadnjih 24 u-rah: najvišja 86, najnižja 28. Iflolnee izide ob 8:51, zaide ob 4:28.
zanj napoftilft najbolj težka ura. Ko je zagovarjal miohigenskegs korumpcijoaieU, je zagovarjal obenem Frelinghttjrscna, Lodga, Kettoga, Polndeatorjs ta vse dru-j ge človeške simbole, predstavljajoče šlkano, nasadnještvo in kor-poraeijsko vlado. In ko je« ljudstvo odklonilo te ljudi, je odklo nilo tudi Cbaries K^ans llughoea.
Po sedmem novembru so liug-hesov« nad«, da po«Un« kdaj pr«dsednlk, v v«likih inUr«slh, vitevii oljne koaipRnije, kateri« j« vedno služil v Mehiki
Druge poeledlea tega odkritja v glavne« meet« Mehike je v tem, da bode l f prišli centralno-ameriški d«l«fal>i, katere je fia Šeetega deeembre
M**
Doblin. 24. nov. — Erskiae IChlldera, poveljnik rebelaih repa blManakih šet, ki je bil ujot pred dvema tednoma, je N) dane« sja »r«J
irh«B posva) M v Wsshington, s dvomom v ereu semkaj, obenem ja pa prejele vsa latinska Amerika svarilo, po čem stremijo Združene države.
Njegova hitro objavljena opre višbe js bolj sUba kot šibka, a katero se oprevišuje zaradi vam ša vanje f mehiške sadevs. lin« h se pravi, da j» hotel podati Me hiki le naevel, o katerem je mislil, da ga iftše, ho je dejal, da mehiški kongres naj ne sprejme oljne predlogo. Tabo
(Daljo M i. strani)
l ausanue, Švica, 24. nov. — Izmet paša je na všerajšnji seji ao-pet ponovil zahtevo za plebisoit v zapadni Traciji in njegova zahti va je bila ponovno odklonjena. Kakor se glaae privatna poročila
0	poteku zborovanja, jo balkanski blok (Jugoalavija, Humunija« Bolgarija in Orčija) zmagal na oeli črti. Zastopniki entente so sinoči sklenili odresati ovropako
1	Turčijo od Balkana a nevtralno oono od črnega do Hgejakega morja. Cona bo 15 milj Široka in v tem paau ne sme biti nikakih trdnjav ne vojaštva, niti se ne sme prevažati orožje in strelivo č«s to oarralj«, ki mora biti prava pušču v \ za vojaško gibanje. Odrin j« v Um paau in nekatera druga mesta ok reki Mariol kakor tudi strato-gična železnica, ki vodi skozi
LKaragač v pristanisiH- Dedeugač. [Drugi sklop se glasi, da ta želes-niea služi Bolgariji sa izhodišče do Kgejskoga mor j«.
Mirovna konferenca je teoretič no tajna, toda poročevalci vedo sproti vse, kar se govori in ras previja na tajnih sejah v Hotelu de Chat«au, kjer sborujejo d«lo gatje. Turki pravijo, da oni ao edini, ki drže častno bessdo, da n« bodo govorili o poteku sej; drugI delegat je pa obtožujejo Turke, da nesejo po vsaki seji še gork« za planik« ruskemu zastopniku Vo rovsklju.
I Vorovskij j« včeraj formalno prosil, da sme aadeti na konferen ai Koi neuradni opaaovaleo dokler ne pridejo ruski delegatje prihodnji teden. Velika trojica je pa zavrgla njegovo prošnjo s po jasnilom, da ltusl so bili povabljeni le na tiste seje, na katerih se bo rasprsvljalo o Dardanslah Izmet paša je proteatiral prot temu aklepu in izjavil, da bo d« nea zahteval, da ae Vorovsklju dovoli sedež kakor ameriškemu
opapovalet*.
Turki so zelo nezadovoljni sklepom gleda zayadn« Tracije in n«vtraln«ga pasa m«d vshodno Tracijo in mtjami Bolgarija, Ju goalavij« in (Jrčija. Kolikor soditi po^ njih izjavah, s« bodo itajbrž podali in gladali, da ae od hlu»«lij.» sa to izgubo kje drugje pola stvar je bila sporočena Aneoro in v«lika skupščina bo iinela odločilno b«s«do s turške I sir a ni.
Akelja balkanskih dršav «« smatra aa prvi korak do ustano vit ve balkanske entente. Delegat je balkanskih držav Ninčič, Stam bulinskl, Venlselos in DuOs imajo I tajne leatanka vsak velor. Ninčič je dejal všeraj poročevalcem, da jprvi sporazum med balkanskim državami ja že atorjen ta on upa Ida pridejo ša teenejše zveze |n po ravnanje drugih' spornih vpra šanj. To se ne moro zgoditi enem dnevu, toda pride vse po časi. Balkanci morajo sami gle da*I za avoje interese,
Zdi se, da je prišlo tudi do spo rtizums med Venisoloeom ta Nin kčem saradi izhodišča Jugoslavije do Rgejakege morja shosi Solun Obnovljena bo pogodba U lata 11114. med Ordjo ta Srbijo, k daje zadnji pravieo proste poti v Holun. To pogodbo je kralj Kon štantin pozneje anuliral,
Vae kaže, de bo sts sklenjen dve mirovni pogodbi v bosan prva med Turšijo ta Urško, druge pa mM Turčijo ta zaveaniki, ka <«»rs nadomesti prejšnjo sevreeko Tretje splošna pogodba s« bo ti kal« dardatuiUk« in bo«porske ožin«*.
oho an eapuica evb< ne bo posodil denabji
nemOui.
Pariš, 24. nov. — la aanmdjivih
virov se poroča, da amertitijT^ nančni kralj Morgan odpotuje New York še te dni. Njegova aija ae ni obnesla. / anu posojilom Nemčiji ne bo nič, ,xranoija noče dovoliti morat sa pet let kakor je zahteval ^^^ gan kot glavni pogoj posojila.
organ je imel zadnje čaae no-brojne tajne sestanke s franeoaki-tu i, angleškimi in nemškimi državniki, toda kot iagleda, ni doaegol, kar je nameraval.
' delavski ptwtawi m kraljev govor; I poslanec jo gOTOfll O
luciji.'
MAODONALD JE
BBAKOIONAEJE.
Spet tffl d«l»vc« obsojena n»
smrt v Južni Afriki
Johanneeburg,'Južne Afrika. -(Feder Prass.) — Ae dva dela v-ea, ki sta vodUa stavko rudarjev na Rando zadnjo epomlad, ete bila obsojena na smrt. Sodišče jo j« spoznalo krivim, da sta oetralils vojaškega čaetnlke tekom re volte. Trije delevei ea le bili obešen*
BRITSKI ZBORNI
vi«««.
London, 24. nov. — Danes bilo prvo glaaovanje v novi gleiki zbornici. Sprejet ji ireiliog vlade, da abornloa i ves svoj čas 1« vladnim liaboritj« so bUi proti t«mu dobili so 155 glasov, vlada 238.
London, 24, nov. — V angl nlšji zbornici so bili vč«raj sat mivi prizori. Dolavaki poalanoi, so priznani kot glavna oj napram vladi, ao demonatrl mol angleškega proletariata povedali odprto, kaj mialijo traljevem govoru, l^alniritj« na prv«m mestu uasprotl vi reakolonarjem, dočim so U( ieorgejevi ta Aaqulthovi lil zaMtili zadnje klopi. Uoyd ge je bil vč«raj isvoljeu % jem narodna liberalno strani tatero j« ustanovil med volita
Delavska stranka, kol oposieija, jo imela prvo besedo migramu vlade, ki g« je iralj v svojem govoru. HacDonsld, socialist in vi dslsvsk« opozicij«, j« otvoril bsto s izjavo, da dslavoi držali «konomska vprašanja ospredju v novi sbornici. vprašanje mora biti hitro
potom prida na vrato pi brespoeetaosti. Kraljev pfl
sadovoljil delavcev. Delavoi ir zanimajo aa krpanje strog* atoma, zanimajo ta pa M l,at«re j« straljala prajlnja ki ja ustvarila ssdanji pdožaj.
Nato ja MaoDonald našt grah« aiare vlad«. Napadal n rsajlsko in sevreeko pogodbo, sta odgovorni sa kaos v Evropi na Bližnjem vahodu. Kritiziral losansko konfereueo, ki jo tajna in sahtaval prisnanj« Hovj«taka Busljs
Na govorniško tribuno ja pil tudi Welter Neorbold, prvi edini komunist v attglaškom par lamentu Toriji ao mu segali v be aedo In Newbold M j« razgrel ter ni izbiral
'Ako ne zadovoljits dsiat bomo naredili s vami kakor Cromvrell naredil s vašimi niki. Anglija Ima dovolj sgiedov sa revoluOljo," jo rekel ta žugal s jM»eijo vladnim kom^rvativeem.
"Zakaj ne greste v HusljoT** ss je oglasil nekdo,	«9
"Zakaj bi šelf Zakaj ne graalV VIV" je odgovoril drugi laborit,
" Ponosen aem, da spadam k tisti stranki, v kateri je Unte," je nadaljeval Newbold ta dodal, da Anglija mora prisnati čimprej temboljs.
Na te Imsede so ss smejali stri, toda govornik jim ja rekel i "I* smejte se, goepodjef govorite o miru, ker vam je epodar v Wsll Mtraetu ukaaal, mera biti mir nekaj laaa. jamčim vam, da miru i imeli."
1*4? Aetorjeve jo tudi vmea, rekoč, da ja v Kuei ji nemorelnoet. Pripomnila almpetlsira s delavskimi ampak Delavahe stranke je do grla.
'U obdržite avoje ml jih ne vzkliknil nek! laborit (Daljo m 8.
i Li. jfijk	t. *,....-,: ; . ' ■ ■■tiii
ki 4. t-
VETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
;

PEO8VETA


PROSVETA
HAROOHE rOOPOKUE J1PHOTK wAKoowFrooro»<t
Naročnina Z^.oJ«. dri**. <isv« CWes«0> $6 00 aa Uto. IJM«
pri Uto ta fl.ti m Mmin; CMcif. UM m W M«« m M tata.
tri mmmf. ta » too^n».tro »8 00 _______ ___
"PROSVETA"
••THE
■ISSSiSSLifeBJfasssiSs
Awmmttm Cku*«i. |UlB*U
.htmmemt
lENLIGH^^H
.1 «4._ jI.-I. M-.l---« ■---Inllll

TSSBSf
Btt«d StotM
M
Usrtjd itot«(«wM4^«a«») aad CMd.ll M* wmi

p«f«i t »kitpmfr mr. (Nt
MUHI	fM i« • t*i
CL, 4. » y »s -to* Mt.
22)

fMMVll« ta
PRAZNE SANJE PROFESUONALNIH POLITIČARJEV.


Političarji v Wa*hingtonu 90 pričeli takoj delati svoje zaključke, ko k> prejeli poročila o izidu zadnjih volitev.
Videli bo, da eo pogoreli kandidatje, ki so bili za Volsteadov zakon. Iz tega so sklepali, da je prohibicija izvrstno sredstvo, s katerim bo mogoče pocepiti ljudstvo in povzročiti, da starogardniki in burbonci obdrže svoje mandate, ako bodo v bodočnosti obračali plašč po vetru. Ako bo ljudstvo v volilnem okraju za prohibicijo, bodo starogardniki in burbonci kričali na ves glas, da so ie za tesnejšo prohibicijo, kot je določena po Volsteadovi postavi Ako bodo volilild kazali znamenja, da 90 proti pro-hfbidji, tedaj bodo profesijonalni političarji starih strank povdarjali, da so za žganje.
Mogoče prinesejo profesionalnim političarjem take poteze v posameznih volilnih okrajih parkrat uspehe. Trajnih uspehov ne bodo prinesle. 2e Lincoln je povedal resnico, ko je rekel: Lahko vlečete nekaj ljudstva vedno, lahko vlečete vse ljudstvo nekaj časa, ne morete pa vleči vse ljudstvo in vedno.
Profesijonalni političarji starih strank so se dozdaj obdržali na površju s poeepljenjem ljudstva ob času volitev. To se je godilo 2e več ko zadnjih štirideset let Takrat so bile druge gospodarske razmere in drugi časi. Pri pocepljenju ljudstva so se poslužili raznih vprašanj. Nekoč je bilo vprašanje zlate in srebrne valute. Na to je prišlo vprašanje colnine. Zdaj mislijo igrati s prohibicijo.
Gospodje pozabijo pri tej igri, da prohibicija ni iivljensko vprašanje. Človek lahko živi brez opojne pijače, pa lahko živi, ako jo uživa. Nikakor pa ne morejo ljudje živeti brez kruha, mesa in raznih poljskih pridelkov. In če bodo ljudstvu obešali košaro s kruhom in drugim živežem vedno višje in višje, ne bodo političarji razdvojili ljudstva s prohibicijo. Farmarji na zapadu so že pokazali, da vprašanje prohibicije ne igra zanje nobene vloge. Ako je ljudstvo glasovalo proti kandidatom, ki so ša prohibicijo, ni storilo tega, ker hrepeni po žganju, ampak ker 89 je prepričalo, kako se po nepotrebnem izdaja ljudski denar za prohibicijo, katere sploh ni; in kako so bili vladni dohodki prikrajšani zaradi prohibicije, ljudstvu pa povišani davki Tudi tukaj so bili gospodarski vsreki, ki so odločili, da je ljudstvo porazilo prohibicijo-niške kandidate. Ako pa profesijonalni političarji sodijo, da je ljudstvo iz hrepenenja po žganju tako glasovalo, so pa v veliki smoti.
Pri zadnjih volitvah so profesijonalni političarji govorih, da hočejo deželo rešiti pred "boljševizmom", "rdečkarji" in drugimi "radikaki". Ljudstvo je spoznalo, da so bile te besede prašna slama, za to so pri zadnjih volitvah profesijonalni političarji prejeli, kar so sejali. In tako se bo zgodilo tudi s prohibicijoniškim vprašanjem, ako ga bodo profesijonalni političarji skušali izrabiti za pocepijenje ljudstva. Ljudstvo sicer počasi spoznava intrige profesionalnih poHtičarjev, toda spoznava jih. In to je nekaj vredno, to jamči, da se profesijonalni« političarjem novi "trik" ne posreči.
SLIKE IZ NASELBIN,
Oamp Shamarajr, Ooio. — Rac
mere v okolici Walaenburga se še niso spremenile, z obratovanjem gre podani, kajti ie vedno pri manjkuje vozov. Volitve dne 7. novembra v Coloradu so bile ve lika zmaga organiziranega delav stva. Večina kandidatov namreč, ki so jih podpirali d«avei in far marji, je zmagala. V Huerfano countyju, kjer je gnezdo starih republičanakih gardistov, so zmagali demokratje.
Poživljam vse člane U. M. W. of A., lokala it. 4263, v Camp Khumwayju, Colo., da se vsi u-deležite naie redne seje v sredo zvečer, to je dne 29. novembra, v dvorani Pongratza Gruftovnijta, kateri mislite oatati Člani naie organizacije. Dobro veste, da 1-111 amo za meseca november in december plačati izredni asesment dva dolarja vaaki meaec. Torej proiiim, da ae polnoitevilno udeležite in poravnate dolg, da bom tudi jaz lahko poalal pravočasno denar na glavni urad in diatrikt. Nekateri pravijo, da ne bodo plačali več. Ali se res bojijo plačati štiri dolarje, kateri gredo v pomoč stavkarjem v Pennsylvaniji in po drugih krajih, kjer podjetniki nočejo stavkarjem priznati unije ne pogodbe ? Zakaj bi ne pomagali tistim, ki so dali vae, da bi itaia organizacija živela? Ali naj jih sedaj pustimo ft&du u-mretir Mislim, da ao naši člani naprednega miiljenja in takim želim, da tudi oatanejo. Zavedajo naj se, da brez organizacije je obstoj za naa rudarje pod aeda-njim sistemom nemogoč. Torej na svidenje vsi dne 29. novembra. — Stava Kotsman, tajnik U M. W. of A. lokala it. 4263.
Pa. — Nobenega dopi-jfflpi več videti iz naie slovenske naselbine, zato sem se namenil jaz opisati malo delavske razme-Strajk, pravijo, da je končan, in res je, a le za stavkokaze. Kdor hoče dobiti poiteno delo, da ima dovolj, ni mu treba iti atavkoka-sit. Za stavkokaze sploh je bila stavka končana fte aprila meseca.
Poiteno delo je lahko dobiti tudi v linijskem rovu, dokler ni stavka tu od unije preklicana, kateri rov pa je nekoliko oddaljen od tukaj. Umevno je, da oni, ki dela v neunijskem rovu, kjer je bila stavka spočetka in je unija ie ni preklioala, jt it vedno stavkokaz. Nek rojak je pisal od tu v O. N., da je tu stavka končana in so doma samo ie taki, ki ne marajo za delo t«r čakajo na u* nijsko podporo. Onega bi rad vpraial, kakino podporo je delila unija, da ao dobili stari in oni It nuh", kateri so ie ostali ^omaT Doma so ontali valed tega, ker nočejo sami is aebe narediti izdajalcev svojih braiov in jim ni tako hitro sleslo srae v hlače kot je nekaterim stoodstotnim domačinom ter nekaterim naiim "pridnim" delavcem, ki pravijo, da je stavka končana.
Dopisniku v O. N. povem, da je stavka končana samo sanj in njemu enake, ki so stavko končali sami, ne 4* bi jo vpoklicala unija. Zaveden delavec ne bo iel med stavkokase, ker to je njemu sramota, ie manj pa, tla bi se poleg tega eelo oglašal v javnosti potom časopfapv.
£e je res le ttf^OO rudarjev na stavki, on ne mftre dajati v jav nost, da je stavka končana. — Premofar.
metodah
ljajo podučiti bolnico o porodne aontrole.
kriminalne aboreije so večkrat ravnotako smrtonosne kakor o-menjene bolezni. Dokler se ne bodo žene naučile pametno rabiti kontraeeptivna sredstva, ni upanja, da bi abore|je prenehale."
Nato je Baer povedal, kaj je vse videl na kliniki kamor so zahajale žene z velikim itevilom otrok ,katere ne bi bile več rade zanosile. Zdravniki na kliniki so učili te iene, kaj morajo delati, da ne zanosijo.
"Lakota, bolezni in vojna so trije veliki omejevatelji prevelikega prebivalstva", je nadaljeval dr. Baer. "Mi smo zato„da ae ti omejevatelji odpravijo in da se prebivalstvo regulira na znanstveni način a kontraceptiv-nimi sredstvi. Razumna, neftkod-ljiva in konstruktivna kontrola porodov bo morala priti posebno med siromaftnimi sloji in boleha-vimi ter umobolnimi ljudmi. Na drugi strani je pa treba opogumiti premožnejfte žene, ki so zdrave in sposobne, da rode več kot enega ali dva otroka.
Zdravniki poznamo varna in neškodljiva sredstva, katerih se lahko poslužita mož ali žena, da preprečita plod. In ljudi je treba podučiti glede teh sredstev, kajti če že moramo imeti kontrolo porodov — in, kakor sem že rekel, večina zakonskih v Chicagu se je poslužuje — tedaj naj bo ta kontrola zdrava, varna in konstruktivna."
*

=====
1922
Prve človeške najdbe.
iz-

Kontrola porodov je splošna.
AKO JE LOK PREVEČ NAPET, STRUNA RADA POCl.
Bankirji in trgovska zbornica v Ban Franciacu 00 prisegli kot drugja, da uvadejo odprto delavnico sa vsako ceno. Prisilili so v stavko tudi kamnoesike delavce, ki so stavkali leto dni. Zniftati so jim hoteli meado in poslabšati delavne rasmere. Bankirji in trgovska abomics so ostali isredno trmoglavi. Organizirani kamnoseki §o I
Dr. .loaeph L. Baer je pred ne-kaj dnevi predaval pred odae-kom za omejiti v družin. Ta od sek je del oddelka, za Javno blaginjo, katerega je organiziral Cikaški ženski klub. Predmet je bil kontrola porodov. Predavanje je bilo privatno, toda dr. Bear je dal drugi dan beaedilo
govora poročevaleem.
n. to urtanovill produkti™ «uin*o » JUjrmondj. .in
pričeli s delom v kamnolomu, ki je zdaj njih lastnina. V [ pr,viJa v najUrii javnosti.
I>r. Baer je rekel, da večina len v rhlcagn m poaluiuje te aH one forme omejevanja porodov in javna ujaoat ja, da se na stotine sil ravni kov in babie peča 1 kriminalnimi afrareijasri (od
tam kamnolomu se nahaja izredno lep granit ff Bankirji in trgovska zbornica so mislili, da s svojim početjem razbijejo delavsko organizacijo. Njih skrajni boj je pa povzročil naprotne posledice, ker je delavce gospodarsko pojačal, mesto da jih je oslabil.
Bankirji in trgovsks zbornica so pri svojem «Me-	i „
nju in divjanju prod organizaciji kamnoeekov pozabili
na dejrtvo, da vae njih aunote ne produeirajo nit! enega s*čn<»t v gotovih slučajih. kot je produkta. In U poaabljivoat govori, da je bil za finančni- prmer, če > lena bolna na je. ke in druge delavske nasprotnike fte začrtan pora*, ko ^	"r#?i X
so pričslis svojim divjanjem pn* kanttoesikim delav-
t	,v®Jih w »dravaiki ni« ae abotav-
Danes vemo, da je človek atar najmanj pol miljona let in prej-kone miljon let. Človek je živel ie v tercijaroi dobi, v kateri so se razvili aeaalci. Po doaedanjih dogajanjih je fteveda težko najti čaaovno črto, ki loči popolnega Človeka, takozvanega "homo sa-piena" od njegovega prednika, ki je bil bolj opica — ali opici podobno bitje — kakor človek. Dolga je bila tista doba, akozi katero je potovalo bitje, bijoče težak boj za obstanek, predno je to bitje po*talo človek s prvo trohico razuma. Stotisočletja je trajal 1a razvoj.
Kdo je bil prvi učitelj človeku? Kdo ga je vodil, kdo mu je kazal ozko atezo, ki je držala "navzgor k prvi zarji civilizacije T
Prve kali civilizacije ao vzkli-ne nrf južnovzhodnem kontinentu Evrope, v Mali Aziji in severni Afriki. Oatanki precej viaoke kulture so bHi najdeni v Mehiki in v Peru, toda nikjer drugje na avetu, kar je kopnega, ni do danes veda naila znamenja kakftne civilizacije, ki bi bila nadkrilila ono v Egiptu in Mezopotamiji ter na Egejskih otokih, katero so pozneje podedovali in povzdignili Grki in Rimljani; nobenega znamenja ni, da bi bila kje na katerem drugem delu aveta tak-ina civilizacija prej ali pozneje, izvzemli če ao dotični deli aveta danes pod morjem.
Iz tega sledi, da je bil začetek eivilizacije na južnovzhodnih bregovih in bližnjih otokih Sredo zemakega morja. Tam ao se ispo-polnile v«c elementarne iznajdbe tloveka, ki so ga dvignile od div jaka na barbara in od barbara na civiliciranca. Hitro pa mora mo pripomniti: kolikor vemo do (fanea f	■
Človek je bil raztreaen po vseh kontinentih, ne v tolikem Itevilu kot danea, toda bil je. Njega obstanke je fajtl povsod. In povsod je veljal sanj edeniniati naturni zakon: ako ae je hotel obraniti, jr moral vedno gledati, da je iz-boljlal svoja sredstva sa dobavo hrane in za obrambo proti sov rate&a.
("fdvek, prirodni človek ali divjak v svoji najprvotnejfti for mi je bil žival. Žival, malo pa metnejla od drugih živali, ali nič manj brutalna. Bil je nag, pora IČen s dlako, brez stalnih bivališč in hranil se je a surovo hrano, najveft a troplčnim sadežem, div. jim seveda, katerega je bilo v i-aobllju. Njegova domovina je bi la šuma. v kateri je žival kakor vsaka druga žival .Njegov napre dek ae je meril po njegovem bo ju sa obstanek. Kjer nI bilo do •ti boja. tam ja bilo malo nap&d ka. lasti velja to sa tople k rs je. v katerih ao domači rodovi fte danes na najnižji atopnji.
Nekoč je bila vsa Evropa tro pična. To je bilo v tereijarai do bi. Najvižji vrhovi Alp ao bili aelrai vse leta. Zime ni Ml«. Clo vek, ki je takrat Uvel v Evropi, je bil na veliko nižji atopaji kot je danea najnižji divjak v sredi U« Afrike ali kja aa otokih a eeanije. |n če bi bila Evropa
stala v topli klimi do lo lahko rečemo, da ne bi bila sedanje eivilizacije na svata. Evropejci bi bili fte vedno divjaki ia ravno tako Aaijati. Divjak v tropičnem podnebju ne akrbi, odkod pride hrana in kje bo prespal noč. tirana leži okrog njega, aamo pobrati mu jo je'treba in vsako zavetje z mehko travo ali liatjem mu je poatelja.
Toda priftla je straina ledena doba — težka ftola, ki je napravila iz divjaka mislečega človek*. Ledeni dobi se moramo zahvaliti, da smo danes td kar smo. Bila je človeku neuamiljena učiteljica, ki je vihtela nad njim oatri bič, pod katerim se je zvijal in pričel mialiti. Tedaj se je žele čel pravi boj zanj z alternativo: Rabi avoje možgane ali pogini! In tedaj ja človek poatal pravi človek.
Bilo je pred okrog 500,000 leti, ko ae je dolgo poletje v Evropi, Aziji in Ameriki spremenilo v dolgo zimo. Zapadel je aneg naj-prvo na gorah in potem v dolinah in nato so debele plasti ledu — geologi pravijo, da ao bile ledene plasti tisoč milj debele — pokrile Evropo do sedanje Francije, Italije in Balkana, Azijo do Indije in Kavkaza ter Ameriko do Miaaiaaippija. Tisočletja je ležal led; tiaočletja se je pomikal proti jugu in zopet odmikal proti aeveru. Štirikrat je pokril omenjene dele aveta in vmes ao bile dobe milejfte klime. Od zadnje ledene dobe je preteklo približno 50,000 let.
V teh težkih časih je človek pričel mialiti in bistriti avoj um. Od teh časov datira njegov napredek, njegove iznajdbe, ki ao dale podlago kasnejii civilizaciji. V ledeni dobi je začetek belopolt* nega plemena, kateremu je bilo usojeno, da si oavoji svet. Poftte-no je zaalužilo to nagrado I Saj ima za seboj najtežje boje in največje izkušnje-
Nebrojne vrste tropičnih živali so poginile kolikor jih ni. ušlo proti jugu, ko je priftla prva leT dena doba. Toda nekatere ao o-stale in ae, po dolgem in krutem boju za obatanek, polagoma prilagodile novim razmeram. Dobile ao dolgo ,in gosto dlako, privadile so se novemu živežu in naftle zavetje v podzemeljakih votlinah. Tako je živel za čaaa ledenih dob v, Evropi aevarni jelen, koamati mamnut in dlakavi noaorožec poleg drugih živali.
Poginila so tudi mnoga plemena divjih ljudi. Kar se ni znalo ohraniti, je bilo uničeno po strogih zakonih narave. Bila pa so tudi plemena, ki so premagale prve težave in ae ohranila. To ao bili najapoaobnejfti med apoaobnimi. Ne najmočnejfti na teleau, temveč tiati, ki ao najbolj napenjali možgane in si znali pomagati.
Ko je ledena doba zalotila človeka, ni imel nič. Ni imel orodja, ne obleke, ne bivaliftč. Bil je kakor žival. Pomialimo, kak je bil njegovi položaj, ko ao se radikal no predriigačili pogoji njegbvega življenja. Ne pravimo ,da je ledena doba priftla naenkrat, v enem dnevu; počaai je prihajala. Kljub temu ni bil človek vapoaobljen za novo življenje. Moral se je ftole vspoaobiti. Vsega, čiato vaega ae je moral učiti. Spremeniti je mo ral svojo hrano in postal je meao jedec. Sadežev in zelenjave ni bilo več. Človek je poatal lovec in živel je ob meau aevernega jelena, mamuta in drugih živali ter rib« Zeblo ga ja. Koža ubite zveri je bila njagova prva obleka. A ie ga je zeblo. In tedaj ai je oavo-jil ogenj, človek je poznal ogenj ie davno prej, saj je videl bljuva joče vulkane in požare ftum, katere je zažgala atrela, aH takrat je bil ogenj njegov veliki sovražnik, od kfterega je bežal daleč proč. Potreboval ga ni.
(Dalje prihodnjič.)
Prostitucija in spolne bolezni.
V Monakovem na Bavarskem je izftla knjiga, v kateri razprav lja o velikem rasftirjenju spolnih botami v onih delih Nemčije, ox. Francoske, ki so jo zasedli Fran eoai in vojaftki oddelki prej Nem čiji sovražnih držav. V četrtem zvezku te knjige razpravlja gle de velikega rasftirjenja prost i tu eije in vpeljave fttevilnih borde-lov po rasnih mestih, ki so jih sa sedli Francozi Te javne hifte, ki jih je nad dvajaet. mora vsdrfta vati Nemčija, daairavno so jih ustanovile franeoake vojaftke blasti sa avoje vojafttve. Kakor mora Nemčija plačati vso pi hrano sa te vojake v okupiranih krajih, tako mora torej tudi plačevati sa vzdržavaaje Urdelov
kar, kar je prvoteo znana I o 700 000 mark. Pisatelj one knjige strogo obsoja tako početje Frun cozov, dasi obenem odobrava stanovitev javnih hift, češ, da * daj ne bo več tolika tajne prosti, tucije, kakoršna se pojavi poV. sod, kjer je nastanjeno vojaštvo. 1
Ustanovitev javnih hii po fnu, coskih vojaških oblasteh je l)ila do zadnjega skoraj neznan« ko pa je izšla ona knjiga, je žarelo kritizirati nemško časopitj«, ^ se zgraža nad tem, da v obmejnih mestih z nepokvarjenim pn>lH vaktvom, Francozi ustanovljajo javne bifte, kar smatrajo pos. lum nekateri klerikalni listi v Nem čiji, da je zločin nad moralnim nemftkim prebivalstvom v ondot-nih pokrajinah.
Obmejna nemftka mesta opinu-jejo, da je njih prebivalstvo najbolj pobožno in bogaboječe, o kaki prostituciji v teh krajih, da ne more biti govora, ker je ljudstvo nepokvarjeno/
Javne hifte so bile v teh krajih nekdaj res nekaj neznanega in tudi prostitucija ne tako razširjena kakor po nekaterih drugih državah kot so Francija, Italija, Rumunija itd. Toda, kako je bilo nekdaj, ne moremo reči, da je tako tudi danes. Oni obmejni kra ji so bili med vojno polni vojaštva, domači možje so odili na vojno, prebivalatvo je trpelo na pomanjkanju in to so vse vzroki, ki rodijaf prostitucijo.
Pred kčncem vojne Nemčija ni dovolila v teh krajih javnih hiš, dasi so bili polni vojaštva in tako so se širile spolne bolezni, ki so naravna posledica nekontroli rane prostitucije. Tisoči vojakov so tam obolel^ in tako so bolehale ženske, da je okužen velik del prebivalatva.
Francoske oblasti so tudi uvedle preiskovanje žensk po nekaterih krajih in bolnišnice so bile dalj časa po okupaciji polne obolelih žensk in moških. V takih razmerah pa ni mogoče prostitucije odpraviti in tako so osnovali vsakem večjem kraju javno hišo, da je prostitucija kolikor toliko kontrolirana.
Stenice na Dunaju.
Stara babica stenica je čepela na zunanjem levem voglu iiroke-ga zlatega okvira Murrilove slike, fcii je predstavljala svetega Antona in božje dete. Malo tresla se je, kajti bila je že zelo sta ra.
Mala steničica, ki se je pred nedavnim izlegla se je plazila veselo na okoli, odskakljala in tekala neprestano, da je bila že vsa zasopla. Upehana je prišla k babici stenici in zaprosila: "Daj, babica, povej mi tfaj od vojske." Babica stenica je zmajala glavo in pripovedovala: "Oh, tedaj so bili lepi časi! Ni ga bilo tedaj mila, ne petroleja, ne terpentina, nikake steničje smrti nismo poznali in ne špirita. Kratko rečeno, ničeaar ni bilo, a čemur nam danes ljudje grenijo življenje.
Možje so šli na vojsko in žene so imele dovolj drugega opravka, kakor da bi nas lovile. Mora li so delati, da so se preživljsli in zaslužili za potreben živež. Ponoči so spali kot bi človek položil panje na poatelje, tako so bili trudni. Mi, tvoj stari oče, jaz in moj mož smo Živeli udobno in brez skrbi lahko pikali. Nafte sts novanje je bilo tik pod glavo svetega Antona. Krasno je bilo tedaj življenje. Vaako noč smo napravili htlet iz svojega stsno vanja, spravili ae na vratove družine in pili slastno njihovo kri. Spravili smo se lahko nad stare in mlade, kakor je kdo poželel in pili do preobjednosfi. Krasni čs-si, karo ste ftli. . .1" Stara steni ca se je vtopila v tožne misli. Ker ni hotela dalje govoriti, mala ate-ničica pa bi rada fte poaluftala, je mala prekinila molk: "Ali je bilo takrat doati stenic f"
"Mnogo, zelo mnogo, moj o-trofc. Jedli smo in se redili ter se pri tem razmnožili na tisoče."
"Pa vas niso ponoči nikdar *a lotili ljudje, ko vaa je toliko pi lo njihovo krit"
"Gotovo, moj otrok! Tudi to se je pripetilo, toda takrat ljud je niso imeli luči in ne vžigalie, da naa niso videli. Temu ataremn možu, ki leži doli pod nama. se je nekoč posrečilo, da je od ne kod prinesel svečo in jo pono*. prižgal. Videl naa je po stenah, po stropu, na tleh. na postelji i«» na sebi, sploh povsod smo bile ker se niamo mogle hitro po«kn ti. Pa nič naa ni preganjal, liga anil je svečo In sopet legel na po ateljo. ka le ni magel saapati. ps ae ja obrnil na drago stran ia sa mrmral: "ProklatJ vojal <lobič kar ji."
.;■*<'• ' /T
SOBOTA, 25. NOVEMBRA, 1922.
PROSVETA
IZ DOMSKEM SVETA.
(Federated Press).
Zviianje a—de zahtevajo ielez-niAki pisarniški nameščenci in de lavci na tovornih in ekspresnih postajah. Zahteva je bila predložena vlsdnemu železniškemu de
MSHltKO DELAVSTVO lALU JI IA MAOONOM.
Pokopali ga bodo na driavna
Mehiko, Mah. (Ped. Preas.) — MehiAka vlads in mehiško organizirano delavstvo je vselo ofici-jelno na snanje smrt Kicardo lavškemu odboru 23. t. m. Delsvci I F,or*» Magone, političnega jet-ki zahtevajo »višanje, so organi-1n,k«' ki * umrl v «v**ni kMni|-
iirani in njih unija šteje 271,000 rlanov.
Frank Koonoy, predsednik 17.! itistrikta rudarske organizacije,] je bil izvoljen predsednikom Za psdnovirginijske delavske federacije« katera je imela letno konvencijo pred nekaj dnevi v Char-I
niči v Leavenworthu. 8prejeti.so bili protesti proti ameriški vladi zaradi ravnanja z jetnikom.
Magon je umrl dne 21. novembra, slep in telesno je bil podrti-na, kajti preganjali, so ga kaznil-niški uradniki in zdravniki.
Mehiška zbornica je soglasno osvojila sklep, da se Magonovo
lestonu. Izoljen je bil soglasno. , ... . , K**eney j« med ob£lenimi redarji «f»P » P"P«Ij« n. drfavn. .tro-j'	. .	* ške iz Leavenwortha in pokoplje
v « m.nun oboro^mm poJv domi{.	Pre<to.dnSk.
^I^SlS^M	j. b».	, trno, ko
pred kratkim je dosegel, da je bila uodnijska obravnava proti njemu premeščena iz okraja Jefferson. Delavci t San Bornardinn, Cal
so ustanovili svoj dnevnik. List ni delniško podjetje, niti se ne bo vzdrževal s prispevki, marveč
je poljedelski tajnik Osma, vodja mehiških kmetov, govoril o velikem delu, ki ga je Magon isvr-šil za človeštvo kot zagovornik svobodne misli.
Poslanec Luz Lena iz Yucatana
TT"---- " *:"~'r~ '"\ TT V" I je izjavil, da vsa država priprav-
dmo z naročnino. Centralni d« hja protest proti brezbrižnosti Isvski svet podpira gibanje za amert4ke vUde nj|prain jetnikom
dnevnik.
Komunist- miljo-nar je "kapitalistični skeb".
v jedi, ki vživajo spoštovanje v drugih deželah.
Protestirajo tudi Ameriška de lavska federacija, železniške or ganizacije in rdeče strokovne organizacij?. Priredile bodo celo vrsto stavk, da se tako opozori svet, kako se je ravnalo z Mago nom.
Na tisoče delavcev se je udele-
Joliet, HI. (Feder. Press.) Winiam Bross Lloyd, čikaški mi-Ijonar in komunist, ki je bil ob-|*i»o pohoda v zveznem distriktu sojen v zapor od enega do petih na dan po Magonovi smrti, da mu let na podlagi državnega zakona tako izkažejo zadnjo čast. proti kriminalnemu sindikalizmu, 1» j* ^vršil Magon proti je pred svojim odhodo v ječo iz- Ameriki? Kot pacifist je prote-* javil, da je žrtev qsvete, ker je po- »tiral v svojem listu "Regenera-stal izdajalec svojega razreda. tion" proti vsakovrstnim voj "Skupina selo bogatih in vpliv- ki J« izdajal v Los An nih Čikažanov je aranžirala sod- K«1«™- To i« "*vr4il ob času, ko nijski proces in obsodbo proti >0 »>ile Združene države v vojni, nam, predvsem pa proti meni iz da svet postane varen za demo-maščevanja, ker odprto povem,l*™*0 » d« ameritte svobodšči ksr mislim in ker delam proti ka- ne n* b°d° popnuganjene.
pitalizmu, dasi sem sam kapita- l Ifta J*.. ob,°*n r*lV list," je rekel Lloyd. "Jaz sem, kr4it™ Prot^pijonažnega zakona kakor bi že rekel, kapitalistični "	dvajset let in en dan
skeb. Delavski skeb je tisti, M J*}- Vld ™u * I*4*1	*
izda delavce, jaz sem pa izdal ka-	holeu»' *
pitaliste, ker sem že dolgo vrsto	P»P«ročali predsedm-
let v odprtem boju z njimi in ker k»	d» Magona pomilo-
sem zlasti zadnja leta odločno de-	ti^k D.«gher* >
loval, da gre vsa dividendna ban- oin^ da z bankirji vred, ki kontrolira	** ™
Združene države, tisto pot, katero Mj™ ^ J, ' je šel ruski carizem."	Ica- Mt*°nu doV°llU' di Umrjt
W. B. Lloyd ima premoženje vredno kakih $1,800,000. Večina,^ N:eJfova
tega premoženj, obtoji ^ dc,ni'r de^rtirali iz Kalifornije družbe, katera izdaja dnevnik
"Chicago Tribune". Izprva je bil
socialiat in izdal je tisočake in
tisočake za delavsko stvar. Pred
nekaj več kot dvema letoma, ko je
prišel razkol v stranki, je potegnil
NOVA ILLDTOUKA USTAVA MORA BITI PORAŽENA
Ualeaburg, 111. — (Ped. Press.) Tukajšnja "Labor News" je je objavila poaiv na delavce, da glasujejo proti novi ustavi države Illinois, ki bo na splošnem glasovanju 12. decepnbra List navaja devet razlogov za odkolnitev nove ustave, ki so:
Prvič prinaša verski boj med Ljudstvo.
Drugič polaga temelj uničenju porotne obravnave. Tretjič omejuje predstsvuištvo zbornici industrijskemu prebi valstvu v prid farmarskemu prebivalstvu, ysledčesar seje sovra Štvo med omenjene sloje.
Četrtič skušs narediti iz sodnikov despote.
Petič jemlje ljudstvu pravico do iniciative in referenduma ter odpoklica, dasiravno se je ljudstvo z veliko večino izreklo za te branike demokracije.
ftestič namerava dsti sodnikom veliko oblast v izdajanju "ind* žunkšnov" in uničiti pravi smeri kanisem v državi.
Sedmič daje korumpiranemu državnemu pravdniku in sodniku, ki se da podkupiti, oblast, da lahko zapreta, spravita ob dobro ime in uničita vsakogar, kdor jima ne ugaja. •
Osmič daje denarnim mogotcem priliko, da se lahko izognejo ple čevanju davkov, dodim bodo mo rali mesdni delavci, ki posedujejo hišo in mali farmarji nositi naj več davkov.
Devetič nova ustava nalaga državni dohodninski davek, tods bogatini se bodo znali izogniti tudi temu davku in glavno butaro bo zopet nosil delavec, mali trgovec in farmar.
Olasujte proti ustavil
BOVI KANBAftKI OOVBENBR JB PROTI INDUSTRIJSKEMU 80DI&CU
On pra^ da jo to zakon krivtten.
Lawrenoe, Ffiiff —• Jonathan M. Daviš, novo isvoljeni govpr-1 G*-*™1	lUT-ll SO
ner izjavlja, da bo njegovo prvo delo, ki ga izvrši v službi, za preklie industrijskega zakona, ali I post a ve, ki pnpovedujejo stavko.
Prva stvar, ki jo nameravam izvršiti kot governer," je rekel )avi*, "je preklie postav« industrijskega sodišča." Poatava je pristranska in krivična in nepotrebna v Kansašu. Pred sodiščem je bilo samo nekaj vprašanj, toda nobeno ni bilo rešeno zadovoljivo.
"Ta država potrebuje uradnike, ki bo aretirali bogatina kot siromska," je nadaljeval Daviš, 'javnost bo po tem spoštovala uradnike in ubogala postave. Postave ne slabem glasu ne morejo obstati, dokler sem jfz governer državi Kansa«. Industrijski so-diščni zakon spsda med postaVe te vrste.
'Delavec želi, da se z njim ravne pošteno, in v državni hiši jieli človeka, ki ae ne peča a za-kulisnimi kupčijami in ki noče sodelovati pri zvijačnih političnih grah, ki se igrajo v Topeki,
\HHHSS."
Dsvis pravi, da je zmagal ne-prsm F. Y. Morganu, kandidatu governerja AI lena, ker je pobijal ndustrijsko sodišče.
Governer ^llen je govoril na na političnih shodih in priporočal Morgana. Posledica je bila, ds je bil Morgan porsžen.
v celici v Leavenvvorthu. Star je bil osem in štirideset brata so nedavno v Mehiko.
HALO
LUČI HA ŽBI.lIMligT POLOŽAJ.
. V«w Ttrt, V. Y. - Železniške z levim krilom m potem je poma- družbe so takoj v začetku stavke gsl ustanoviti delavsko komuni- nk(?latlef da imlj0 toliko stav-stično stranko. Takrat je izjavil, kokaMV> da |ahko fcvrAe vsa poda je "najrdečejši med rdečimi". avl,a Do,ti je vot vaake vnite, Ko je prišla znana PalmerjevaL0 rekl<! ieie^ice, kadar so stro-»ronja proti komunistom, je Lloyd kovnjaki opozarjali na dejstvo, dajal varščino za svoje aretirane da pride 6aa ko bodo VOzovi pri-Hodruge. Zm Haywooda je položil mtnjkovali, ako železniške druž-*15,000 in to vsoto je tudi isgubil, be praVočaano ne izravnajo sUv ko je Haywood pobegnil v Rusijo. ke Da „ ,trokonjaki bili v pra-Končno je bil on sam aretiran. venif pokazuje izjava, ki so jo po-Doyd je Ukorekoč Izzival areta- daa železniški uradniki železnic, « ijo. Vozil se je dnevno po čika- kj V0Eij0 med New Yorkom in ških ulicah v svojem avtomobilu, chicagom, po konferenci s poštna katerem je imel majhno rdečo Ljmj uradniW. Ta Nava pravi, da ^.sstsvico, v čaau, ko je bil sprejet g« )etos poštni promet pomnoži zakon, da je vsako pokazanje rde- M p^t in dvajset odstotkov nad <"e zastave na javnem mestu — lanskim poštnim prometom. Voz 'ločin.	ga prtljag nimajo dosti in zars
Moyd je pasivni kapitalist, di tega se poslnžijo navadnih to-kajti vse dohodke svojegs premo- vornih voz za prevažanje pošte *enja je sproti porabil za propa ki so opremljeni z napravami, da K«ndo. Pomagal je tudi revnejšim M blago ne spridi. ^•Irugom. V stranki je bil dela- Oospodje so pozabili na dej-ven kot odbornik in piaatelj. »tvo, da je bil poštni promet med Vedno je piaal članke za sociali Chieagom in Nevr Yorkom veliko tične liste in sadnjc čase za ko- večji, kot bo letos o Božiču, ko "■unistične liste, skozi "Federated je bilo akoraj dva miljona sme 1'ress" je pa pošiljal listom serije riških fantov v Franciji in na la sv«jih pesnitev v nevezani besedi dijah, k^so križarile po rgznih l>od naslovom 'Dlnner Psll EpicsV morjih v vojnem času. Moyd je podedoval svoje pre- Uneolnove besede, da se lahko lenje po očetu. Na vaeoteliiču nekaj ljudi vleče ves čaa, vse lju Hsrvard je izvršil študije splošnihjdi nekaj časa, ne more se pa vle
čl vseh ljudi in vedno, so reenič ne tudi v tem ozira.
Da se izve resnica, je trebs še leznlšklm dražbam naznaniti, koliko vos za prevažanje prtljage je sposobnih za službo in koliko
AVTOMOBIL JB SPRAVIL LO KOMOTIVO B TIRA.
Tri osebo ubite.
Ohiotfo, DI. — Dva mlada fanta in dekle so se odpeljali k pev skim vajam nemške luteranske cerkve v Blmhurstu. Ko so bile pevske vaje končane, je šofiral Oeorge Oieck, ki si je pred 14 dnevi kupil avtomobil. Ko se je približal železniškemu križišču so bile zavornice spuščene doli Skušal je uatavlti avtomobil, ps ni šlo. Avtomobil je zlomil za tvornice in se je ustavil na želez niškem tiru vprav na potu priha jajočegs poštnega brsovlaka Strojevodja je videl od daleč, ka, se je zgodilo. Pritegnil je zračne zavore, spustil pesek na tračnice toda vlaka ni mogel ustaviti, sm pak lokomotiva je udarila avtomo bil v sredi. Vlak je vozil dalje počasneje dva bloka in ko je do spel na postajo Elmhurst, sta se lokomotiva in tender prekucnila Strojevodja in kurjač sta komaj ušla poškodbam.
Sprevodniki so hiteli nazaj, da vidijo, kaj se je zgodilo. 22 let staro Bla Hainemanovo so naši vso rsmnesarjeno na riveu loko motive. Oieefca so našli mrtvega dve sta čevljev proč od prostora kjer je lokomotiva zadela avto mobil. Njegov tovariš Willlam Rblers je sedel na zadnjem sede žu. Njega ao našli mrtvega v sv tomobilakih podrtinah, katere lokomotiva vlekla s sabo skora dva bloka daleč.
'»snoatl.
Baron Sonnino je
Kim. 24. nov. — Baron Sonni no, ki je s Clemenceaujem, Wil - »nom in Lloyd Georgejem vred I Jh Jmka"na popravilo, »koval versajlsko pogodbo, je* V'•'•raj umrl. Bil je star 75 let in dvakrat je bil ministrski pred »<*dnik Italije, med vojno pa minister zunanjih zadev.
TOtBA ZARADI
PABJB ČASTI
Kan Antonio. Tes. — Bagene M. Hays toži B. Han Tstums zaradi raašaljenja njegovoga psa Kim, 14. nov. — Pap-H je po-1 in zahteva	odškodnine,
nudil kardinalat jezuitu Khr le ju. Tožba oe glaai. da je tošenee ob bivše«« vatikanskemu knjižni rekoval toBteljevega pm HJM fi*r)m. Khrle je odklonil rdel klo gel o njegovih vrlinah bak, toda papež mu > ukazal, dal (Vee to je a»fšc v bUzni ka rs mora sprejeti.	pitalistič^i <tra*L)
Haakell pri Leninu
		
SUveatka Narodni		Podporna Jedooti
Urtaa>«t|aaa t. aarila		Ukora IV. JaalJa IM? r driart llllaala.
LAWNOALK AVI., CHICAGO. JLLINOII Izrršovalni odbori
UPRAVNI ODSEK.i Pr^.Mlaik Vtncanl Cmimkmr p^pr^^mik Anrfr«« VMrUh, R. F..flfH
M.IlK.. 1 urk. ««i«ili bol*Uli«|* I
fU.iU UU Ui
Im aa.	Pa., «1. Uiolb M«t«U» Tyrk. t
BU. No»«k. «1. bU«*)»th j«i» V«frt«k, »rUmik «^r««tUli fU.lU rtllp
POROTNI OOlBRi
407 W. Haf Si..	IU., Marti*
S7f, B.rb«rio. Okla, Fr^ A. VUae. Ba. 071, Ely. Mina* M OS, Haadarlaavtll«, Pa.. Jaka G.rUk, 414 W. Nay lin
POROTNI OOtKKi
Jaka Uad«rwaad, »ikar, Ras iT1
Taeša^f Ra®	m^m
Springfi*l4, IU.
ROLNIARI OOSKKi T OSREDNJE ORROEJEi RU« Navak, »rW~4alk, 1487 »S S. UvaiaU Ae., CUea«a, Bi
VZHODNO ORROIJKi J««ak A«kra4M, Raa SM, Maaa R«a, Pa. _
Jaka OraialJ. 14411 Pepoar Ava., CUvaUad, a i ZAPADNO OKROŽJE i Aatea SaUr, »•> 104, Ore**. Kaas., aa i««asapaf Maa Mar«. Ras I M, Raki. Mlaa.. m »ttriMlii Mik« t««al, S4SS I. WU«k««(«r St.. Marvay, U»ah.
Nadsorni odbori
Piaak Zali«, prad^alk, S4S0 W. Mik SlH Cki«aaa. IU» Praak S.mr.k, SSM PraM«r Ar«., Clevalaad, Om WlllU» SUl.r. StOS St Clalr ••..
Zdnilitvoni odbori
PrW*e4aiki Praak Al«*. S1S4 Sa. Cra«far4 Ara.. Ckl«a«a, III. J«ik« Or«a, SSSS W. SSlk Si.. CkUaa*. III. Jat. S kak. 1101 B. SSrd Si.. CUv^sad. Obla. VRHOVNI ZDRAVNIRi Dr. P.J.IUm. 4101 Si. Clalr A«., CI«e«!aad.O. POZOR ^-Kora*aaa4«a«a ■ «1. adbaealkl. ki delala r ilaraeai arad«,
BOPABJBM OLOVBftKIH ftLBB BA ILBDU?
AraH ClUcaga, IU.
■ VSE ZADBVB ROLNISRZ POOPORZ SZ NASLOVZ« RalaUka laj-aUlra S. N. P. J.. 1417-41 Sa. Uwa4al« Ara., CkU««a, III.
DRNARNB POŠlLJATVE IN STVARI, hI •« iMeja al. \vntom adbars la Maal« r«k4« m aatlar«! TaJaUlra S. N. P. J„ S4S7-SB Sa. dala Ara., Ckl«a«a, IM.
VSE ZADZVZ V ZVZZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI
i Blafajaiilra ft. N. P. J.. S4S7-SS Sa. Vm arllaibe alade jsaslevania v «1. larrieealaesi odbere m aaj M«tt|aje Praak ŽJlaa, »redaedaiba aadaara*«« edbeea. ilgar aatlar Je agavaj.
Vrt depM a r araal s _
k Lawadala Ara., CMaaga» IU.
Ohioifo, 01. — Neki detektiv, ti je poznan samo pod imenom detektiv is Wiaoonains, je od trii detektivskemu naftelnlku Hughesu detajle, kako so bile u-krsdene ftloveike ftlese sa izvrfti tev neke operaeije, ki je Htala sto tisoA dolarjev. '
Detektivski načelnik je izjavil, da podvzame vse potrebne kora ke, da se doiene, ako je ispoved detektiva resniAni^di tako pri de resnice o dogodku delivoi Woznisks ns dan, katerega so naili na eesti in kateremu so u krsdli ilezo proti njegovi volji.
Detektiv je izpovedal, da je i rael neki star miljonar oieniti pet in dvajset kit staro nevesto in »ds je zdrsvnlku obljubil sto tiso! dolsrjev, ako mu z operaei jo preakrbi nove ilese.
SSdrsvnik je najel ljudi, ki so ugrabili filoveka in ga oddali v botnilniai na severni strani me sta. Tam so ga Imeti v omotic ■kosi tri dni.
Detektivski načelnik pravi, da mu je detektiv liroAil imena zdravnika in roparjsv. Polletja pa ni dobila imena gilljonarja.
Detektivski na*eln|k pravi, da je ispoved detektfvg tako podob ns dogodkom, ki jih je dolive Wosnisk, da je tftkftj poslal po njega, da ga «e enkrat saaHM
Wozniaka so napadli fttlrje ro perji filoveikih iias. Vrgli so mu vrefto prek glave, ns bar je padel v omotico. Ko ae* je prebudil, je leial na rs v no istobi meatu, vreAo je imel Ae Aes glivo, ps ukridene so mu bile ftlese.
Detektivski niMnik se ho«e x<lsj nrenrifisti, ske Wosnlsk spo zns ksteregs svojih nspidaleev
Pranoija zavrte rasoroMlveno pogodbo.
Piris, 24. nov. — ZborniAnl odsek zs aunanje zadeve je naznanil, ds zavrie washingtonsko pogodbo sa omejitev bojnih mornaric. Pogodba Ae ni bila ratifiei-rana v franooski zbornioi.
Nov dokaz, ksko Francija de-uje za avetovnl miri
Iigredi brezposelnih v AnsUr dimu.
Amsterdsm, 24. nov. — V zvesl > demonstraoijam| brezposelnih delavcev so izbruhnili tu vsliki k gred i. katere je potlaAUa policije, ki je lehko rsnils veA de motistrsntov.
Mi
Moskve, 24. nov. Polkovnik 8. Haekell, ravnatelj AmeriAke pomožne upreve v Rusiji, je vAe raj poeetil lunina v K remi u. Has-kel odpotuje danes iz Rusije pro ti Ameriki. I*nin je prosil Haa-kella, da naj eporofti ameriAkemu ljudstvu njegovo sekvelo za not stradajoAim ob Volgi. Oovo rile sU eno uro o resnih stvsreh in tupetem ste se doteknils politike. Lenin je dejal, da naj vaa-ko ljudstvo uredi svoje zadeve kakor hoie brez vmeAavanja od zunaj.
Haakell je po obisku dejal, da Ae nI noben Človek naredil nanj takega vtise kakor Lenin. "Lenin je najodkritosrAnejAl in naj. priprostejAi Alovek, kar aem jih Ae kdaj videl, neaebiften in poAteti mol", je rekel Haakell.

ur im
KOLUMBOVI vrtno, n TRO L A PttODOf.
(Ineinnsti,	Prees
- TukajAnji Aupa« 1 Oeorge I Carrel je prepreAU nakano ketoliAke • organisaeija Knigbta of Oolumbu«, ksteea bi rada sa branils konferennp o kontroli po rodov v tem SMlIu, župan je je vil, da konferanea ni nepoeUv na in o kontroli pomdov ee lahko javno razpravlja. Bcdvabovi vite zi so zapretili » vodstvu hotele (illiaon, v katerem ' m ima vrAit konferenca, da bodo preklical banket avoje orpMisaeij*, ki Ml e^bnftiren v tew hotelu, ako ne odpove proatoroV Mgovomikom p<fro<lne kontrola. I^aetnik hotela je pr odgovoril, da( pf odpove n
mmbmrj
e, nar a«., aprtaaria««, au.
mi^i ifHgi mUI. aaaaaalla. aalatl. aara4alaa la lalak raa kar
TŠZS:	jrrvr^«^ iSrS
la Ara., Cateaga, III.
grozil vladni reakciji, da bodo de> lavei v Angliji delili z vsem) sredstvi za strmoglivljenje take vlade.
Medtem je pa lord Birkenhoad viAjl, lordski ibornlci sviril lorde, di se je titba pripraviti na "straAne dni". Oposoril jih je na veliko moA Delavske stranke, reko« t •• Ne pozabite, da vsi libi^rit-je so soeliiistl.M
silo
MsroHls ss ta Mrtte ivoji gls
A " ' U.......
Bilki v Dubllnu
Dubliu, 24. nov. — V prsjAnji nofti je divjal moAan boj v sre diAAu Dulilins med vojaki svo bodne d ris ve in republiAani. Tri je vojaki so bili ubiti.
KUOKBB IM &ADBL MA TBDO KO0T V MBHIKI
(Nadaljevanje i prve »trini.)
opraviAbo pa odklanjajo izmenja ne note.
Dne 18. oktobra je diplomitiAnl zastopnik Mummcrling poslal Pa-nlju, ministru za zunanje zadeve predlagsno oljno postavo s Izjavo, da mu bo zelo vAeA, sko se mu more Izrofttti ofieijelns kopija, da lahko obvesti driavni depart-ment. Takoj je Peni odgovoril, da predsedniku Obregonu ni niAesar snsnegs o predlogi, ki jo je poslal Bummerlin ln da bo ameri-Aka vlada obveAAene o novih oljnih nredlogah, ko bodo predloAe-ne mehiAkemu kongresu.
Huaunerlin nI hotel Aaksti, ds bodo postave pre<lloAene mehiAkemu kongresu. Dne 1A. novembra je Hummerlin zopet pisal Peniju, ne da bi ga bil Peni vpraAal za svet j'
"Mr. Hummerlin ^je prejel In strukeije od svoje vlade, da sve tuje Peniju, da .petrolejski naArt, poalsn osebno dne 19. oktobra mr. Peniju ni zedoeten za varetvo legalno pridobljenih previe a me riikih driavljanov."
Na to je predsednik Obrsgon odgovoril;	in suverenost
Mehike popolnome onemogoAlta, da se sprejmejo postave, katere so bile preje eenzusirsne po vladah v drugih deAeleh."
H»|> lil M
OPOMIN.
Opominjam vse one, ki mi kij dolgujejo, de poravnajo svoj dolg, drugaAe bom prisiljen obelodaniti njih polna imena. Torej upoAte* vejte ts opomin. Frank Krusioh. P. O. Ho* 87, Trommild, Mlnn.
(Adv.) Nov. 26.t7
Att VTB 0TABI 40 LBTf
to Aa slttt, laiste prilika Is ssksJ let, ds sa sssllte ssglsMles raaj tenke,
(Ib niiiinils oost^ds ^ti siijjlsiiii
Aaglaikederseski bew4ajak rsm N
alalil, lete li lete.	Oeae H M, saieAl-
U ga prti
esos ai. oisAr' *'""SerilaaA &m
Ssrse Is« Iskka tudi sarellle zbirke (ras Saraiaaartk paasil. 11.11.—Oba knjigi Isblts ss ftJ
>aitslas rrs|.
?Jss
H.oo k
Za kuhanje piva dom
«teklen|s M raznih leaeev, M.
H«.	fti fMHP^všfl^ po
Mi, teAae v vse kr ' Broeerilam. sls
eiMt pri valjih inreriaaetje nit
aaai ■----«— a-----pi.m.i.^j

Pa. DehiiAarji Hlo ' vraalu> dvorane v Wbite Valley jo. Pa . priredijo VtfesMeo v Aetr
Berlin. U. nov, — Angletki in freneoeki ioatniki v ententnl kontrolni komisiji ao bili vAeraj na padeni na ielesniiki paetaji v la goletadta na Bavarakem. kamor .Ul*-/ da ae adallli ao priAli prelsket muoMjako akle | liri* T* diAAe. Napadli eo jih eivUleti s paJieami in eden angUAki Aaetnik je bil ranjen. Vojaker al bilo
pri
rl
L
tek dne .'M. novrmbrs If27. U-Ijndno vabimo vsa druAtvs In po-aam#zn«> mjake o4 bUsa in od
| bo dobre
preskrbljeno in a^njkelo mk skrbel —

ne bo kae bo Ae^prt
. I......^JMttc
BAVUOVI PBIBOBI V BBITBEI
(Nadaljevanje e prve al rs ni.)
Predsednik zbornice je vzel Ne« Imldu lieeedo, ko je Aigoaal ceremonije kraljevega sprevmla v parlamanl, rako/, da M bilo za ljudetvo bolje, Ae bi ae seprevilo| manj flenarja za lo komedijo PredaarJciik je zahteval, da io«»ra preklieatl te baaede. Na prigovarjenje drugih dele vekih poelaneev ja Netrbold preklical s pripombo: "l*hko r^a, ker velevate, to da mejoge mlAljenje ne laiatr -|t»< Ui."
Uborit Kirkwood je tudi za

B02IC SE m.
toro tudi letos poslali erejssm primerne denarno darilo sa belil.
NeAe banka MUja dener v atari kraj hitro, saaeeljlve la po elski aeel. Pota« tega je letos Morila Ae
■dAllialva Mnu d<»L«vllati*
Prejemalkl evajt demell poŠti hres vsaka*
vati ee*bo4tf v au tri kraj, tedaj m
Aeai.
alte aa
SLOVBMtBO RANICO
2aJvtjl«li A CeM, - —' ^ Bew TaaMI V.
m ;' -<& : • SOBOTA, 25. NOVEMBRA
BABICA
Obrati is življenja na karti*.
8piaala češki BOŽE NA NEMCOVA
Posloveni) FRANCE CEO N Ali,
RAZNO.
——-
VABILO na VESELICO
katero priredi
Slov. Pev. Dr. "VIHAR"
' V ''	a'	*
dne 30. nov. 1022, ▼ proslavo desetletnice otvoritve
SLOV. DOMA.
• -_
pričetek veselice ob 6 uri zvečer v Ustnem domu, DUNLO, PA.
•t /'v i v ..."	J »r ' i	.'■'"-■ ■■
———————__
Iz prijaznosti sodolujo tudi Slov. Pev. Dr. "Jugoslavija" i« John»town, Pa., in Slov. Pev. Dr. "Bled" . is Conemaugh, Pa.
Ivai Erazem Tatenbah
Historičen roman ii 17. vska slovenske tgodovlne.
(Dalje.)
Eden ntjltpših večerov je razgrnil poletno tvojo tlčino čot dol in goro. Orilčki so mod trtami šivo-in kakor bi te bili ohladili, strigli in cvrčsli ve černo svojo petem. Metec je itsa vihoda velikan-tki vstajal In dviguje te dobival vedno msnjšl obrat, kakor bi ga minevalo ttčujenje, kaj te mlada dva človeks, Ribelj in Marijaniot, katera je ob* teval njegov obrat, pred viničsrtko koto tako ljubo drug drugemu natmehujeta in govoričita tio nepotrebnih otroljih ttvarl, dati bi mogla In imela ukrepati psmetnejše reči.
"Čakaj ti," — prt vi po mnogih drugih rtt-govorih deklica, t- "Ne vprtštš me, aakaj nitem doma, doli; takaj asm tuksjf In ps, povej, ksko ti U vedel, ds tem takti?*'
"Oče to mi povedali. A vedel tem le prej, jat tam tem očetu rekel, ds te morejo poelati tem, ksdsr pridejo drugI t menoj, vtit"
"Tlt Ti hudobne! ti hottl, dt tem morsls vsč kot dve url tamt tu čakati I NI čveč te ni-mam rsdsl" In klubuje dekle pod praimi prekrila roke ln te obrne od njegt.
On js imel Isvo roko okoli njenegs tilnika. Objemši jo is t drugo vpraša t tmehljajem: "In ml ne bol odpustila t"
"Net" pravi ona. ali reeno ji ni bilo, to je vtdsl
"Bilo jo tako prav, a ti tega ne raaumel, ljn* biea moja."
Ta hip pride dskltei miael, in predno jo Ugovori, ae otrese njegovega objetja, talijo jo tolar — to so ve, ne bel telke, temveč dekliške — in pokrije obličje <*
"Ratumem, vem." ihti ona
"No, kaj U jsf"
"Tebe je eram Mene. Nečeš, ds bi me kdo ridsl pri Ubi. Pojdi, jsa ti ničeear ne verja-
Več jajc
Jamčimo
Slovo"
HZN FZP" podvoji Nin« Mi«.
to proete vatopnine
Hranilci tega so presenečeni
"IToSII rnn j* 4« k»k«M teU«W U« M* "HZN rzr- j« Mjt la *i h « Ulite," mm »Ite S. C. ImU, Oien. "OSk«r krmah« • "HZN rzr* Safctai •••
fekn«* mm* ti MK" a. i.
▼slik sorodnikov in poananoev v daljni stari domovini, ki obračajo te dneve tvoje oči k\am—sorodniki v Ameriki, ne pozabite poslati jfan kak dnr v denarju, s katerim jim oblatite božične praznike. Ako ftelite poelati kom kaj denarja v prihodnjih tednih, tedaj je najugodnejše prilika sate tedaj, ker poeneje bode vai poštni uradi kot navadno sa praznike preobloiani s poši-Ijatvami.
Določeno svoto vašega daru ti zavarujete •ko poverite pošiljanje istega potem po-snane in vnnte tvrdke
Pošljite ta kupon
AL roRMUU 00. D^i. Llnr.hl aNS '
Dekleta napajal,' P» Vlm ga jt pil.
ll Narodna peaem.
Ooapoaka hiša v Tatenkalmvem vinogradu je bila obširno poslopje. Zidali se jo nekdaj meei hi. Ti pa ta povsod saaU nsrtjsU ti na dobrem vinakem pveatoru lepe kleti In as ksko pojedino sli popivanje dobre bo«je kaplja — tudi primer-ne proetore Tako (lornik nI mogel priti v ta oatansje tu čes nor Na eolšao etrsn eu bili dve oetaaejo tn les aoč. Na aoltoe tiran eu bili dve veliki sobi, le od nekdaj oskrbljeni m take pHli-ks, isto!ako je bila pod etmta*tet spela*, m dve tssbi.
(Dalje prihodnjič )
To jo bile vendar preoibiljao in Ribelj od početka niti vedsl, kake bi vao tumnjo odvrnil) mogoče, da ee is tudi nekoliko tadetega čutil "Te ni taks, Marijamca ,. "Jal Ia dekla Mrsts prav govori, adaj vi-dim, kar pravi, da ei JRtpod, ia ms Imsš prav rad, temveč eamo sdsj; aram U je, da bi go-spoaki tvoji tovariši vodsli . . Dalje od piaka
BANČNA TRDNJAVA ZA JUCO0LOVANK V AMERIKI