c/


SLOVENSKA SLOVNICA
S KRATKIM
PREGLEDOM SLOVENSKEGA SLOVSTVA
TER Z MALIM
CLRLLSKIM IN GrLAGOLIŠKIM BERILOM
ZA
SLOVENCE.
SPISAL MTOJLJ^EŽIČ.
[ /NaHUL \
\ filBIJOTHHK
\ ,	a /
V CELOVCU.
ZALOŽIL EDUAKD ELEGEL, KNJIGAR.
Predgovor.
rričujoča slovnica, po naj boljih dosedanjih slovniških delih sostavljena, je sosebno našim slovenskim učencom na gimnaziah in realnih šolah namenjena. Spisali smo jo v slovenskem jezilcu, ker je nas večletna skušnja prepričala, da vsak nauk, torej tudi jezikoslovni, tam naj lepše in naj veseliše, napreduje, kjer se učencom v domačem, ne pa v ptujem jeziku razlaga in razjasnuje. Ravno to željo je tudi naznanilo visoko ministerstvo uka, ki je g. Muršecovo kratko slovensko slovnico začasno za naše gimnazie pred-pisaloL ako ravno imamo več obširniših in prav izverstnih v nemškem jeziku sostavljenih slovenskih slovnic. Skoz in skoz smo se deržali oblik, ki so za slovenske šolske bukve ;predpisane, in ki jih že blizo vsi imenitniši slovenski pisatelji v svojih spisih upotrebujejo.
Pridan je „kratek pregled slovenskega slovstva" od naj starših do naj novejih časov. Sostavili smo ga posebno po Majarjevem in J. Valjavcovem spisu in druzih razsodbah posameznih slovenskih knjig, iz kterihsmo nekoliko reči, celo nespremenjenih, v pričujoči spis povzeli. Da to ni popolna slovstvena zgodovina, že naslov kaže, ampak samo pregled imenit7iiših prikazni na našem slovstvenem polji. Vendar mislimo, da bo za pervo potrebo zadostil. Podlaga je zastavljena, na kterej se dd potem dalej zidati in pomanjkljivo dopolnovati.
*
Današnje dni ne more več zadostiti znanost samo enega slovanskega jezika; po vsej pravici se tirja od vsa-cega izobraženega Slavjana, da se nekoliko tudi z druzimi bližnjimi slovanskimi narečji soznani. — Naša slovenščina je naravna hči staroslovenščine; zatorej je nam pred vsim drugim potreba, se na staro ali cerkveno slovstvo naših prededov ozirati. V ti namen smo tu staro cirilsko in glagoliško azbuk o z malim star oslov enskim berilom dodali, da se morejo naši Slovenci saj s starim pravopisom soznaniti. Sploh pa zavračamo prijatelje staroslovenščine na izverstna dela našega preučenega jezikoslovca g. prof. Miklošiča.
Na koncu naj nam bo Še dovoljeno, blagorodnima g. g. Fr. Miklošiču in Metelkotu našo iskreno zahvalo izreči, da sta našo slovnico v rokopisu pregledati in semtertje popraviti blagovolila.
V Celovcu 1. avgusta 1853.
A. Janelic.
Kazalo.
Stran
Predgovor........................................................................................ III
§. 1. Slovenska abeceda ......................................................................................................................................1
§. 2. Samoglasniki.............................................................................2
§. 3. Soglasniki..............................................................................................................................................................3
§. 4. Prememba pismen.............................................................................................................4
§. 5. Naglas in naglaski .................................................................................................................................6
§. 6. Razdelitev zlogov..........................................................................................................................................7
§. 7. Pravopisna pravila ................... .............................................................................................7
§. 8. Ločniki ali prepone ....................................................................................................................................8
§. 9. O kraticah.............................................................................................10
§. 10. O delih govora sploh..............................................................................................................................11
§. 11. O samostavnem imenu sploh........................................................ 11
§. 12. Zlaganje samostavnih imen..................................................................................................................12
§. 13. Najnavadniše končnice........................................................................13
§. 14. Pomanjševavne končnice........................................................................................................................15
§. 15. Povekšavne končnice .................................................................16
§. 16. Zlaga postavljenih imen..........................................................................................................................16
§. 17. Zlaga ljudstvinih imen..............................................................................................................................16
§. 18. Zlaga ptujih imen........................................................................................................17
§. 19. Sklanjanje imen................................................................................................................................................17
§. 20. O spolu..............................................................................................17
§. 21. O številu ..............................................................................................................................................................18
§. 22. O sklonih..............................................................................................................................................................19
§. 23. O sklanjah..............................................................................................................................................................19
§. 24. Perva sklanja ..................................................................................................................................................19
§. 25. Druga sklanja..................................................................................................................................................2*2
§. 26. Tretja sklanja ...........................................................................................................24
§. 27.iO prilogu..................................................................................26
§. 28. zlaganje prilogov .........................................................................................................26
§. 29. Koreninski prilogi..........................................................................................................................................26
§. 30. Izpeljani prilogi............................................................................................27
§. 31. Najnavadniše končnice..............................................................................................................................27
g. 32. Pomanjšavne končnice..............................................................................................................................29
§. 33. Povekšavne končnice................................................................................................................................29
§. 34. Sostavljeni prilogi................................................................................29
§. 35. Sklanjanje prilogov......................................................................................................................................29
§. 36. Stopnovanje prilogov..............................................................................................................................32
g. 37. Zlaga druge stopnje....................................................................................................................32
§. 38. Zlaga tretje stopnje....................................................................................................................................33
g. 39. Sklanja stopnovanih prilogov..............................................................................................................33
g. 40. O številnicah......................................................................................................................................................34
g. 41. Določne številnice.............................................................................................................34
g. 42. Temeljne številnice......................................................................................................................................34
g. 43. Redovne številnice ..............................................................................................................36
Stran
§. 44. Plemenivne številnice................................................,............... 37
§. 45. Množivne številnice .................................................................. 37
§. 46. Vdelivne številnice ................................................................... 38
§. 47. Splošne številnice................................................................... 38
§. 48. Številna imena......................................................................... 39
§. 49. (O^zaimenu............................................■................................. 4q
§. 50. Zlaganje zaimen ...................................................................... 40
§. 51. Osebna zaimena .............. .....................................................j 41
§. 52. Splošno osebno zaime................................................................ 43
§. 53. Nedoločna zaimena................................................................... 43
§. 54., Prisvojivna zaimena................................'................................. 43
§. 55. Kazavna zaimena .,................................................................... 44
§. 56. Vprašavna zaimena.................................................................. 45
§. 57. Oziravna zaimena.....i............................................................... 4g
§. 58. O glagolu........................................................................ 47
§. 59. Oblike glagolov........................................................................ 49
§. 60. Doverševanje djanja.................................................................. 56
§. 61. Znamnja nedoveršivnih in doveršivnih glagolov .............................. 57
§. 62. Povračivni glagoli ................................................................... 59
§. 63. [Doba, število in oseba glagolov................................................... 60
§. 64. Časi glagolov........................................................................... 60
§. 65. Nakloni glagolov...................................................................... 61
§. 66. Izobraževanje časov in naklonov................................................... 62
§. 67. Pregibanje glagolov .................................................................. 72
§. 68. O predlogu.............................................................................. 79
§. 69. Neločljivi predlogi.................................................................... 79
§. 70. Ločljivi predlogi ..................................................................... 84
§• 71( Q_ prirečji............................................................................... 87
§. 72. O vezih.................................................................................. 93
§. 73 O medmetu.............................................................................. 94
§. 74. O skladoslovji.........................................................................
§. 75. Raba samostavnili imen ............................................................ 95
§. 76. Raba prilogov ......................................................................... j00
§. 77. Raba številnic ...............................'.......................................... 100
§. 78. Raba zaimen.......................................................................... . joi
§. 79. Raba glagolov »........................................................................ 103
§. 80. Raba doveršivnih in nedoveršivnih glagolov .................................. 106
§. 81. Raba nesklanjljivih delov govora................................................. 110
§. 82. O besedoredu........................................................................... HI
§. 83. Nekaj o slovenskem slogu ......................................................... 112
Pregled slovenskega slovstva.
Uvod.............................................................................................. 117
Staroslovensko slovstvo ..................................................................... 120
Glagoliško slovstvo............................................................................ 121
Cirilsko slovstvo................................................................................ 123
Novoslovensko slovstvo ...................................................................... 129
Kratko cirilsko in glagoliško berilo....................................................... 157
Tiskarni pogrešiti.
Stran	versta	beri	mesto
' 7	11 od spodej	kakor	kakoz
1(5	10 « „	prirečji	prizečji
21	3 „ zgorej	ki	k
28	2 „ spodej	v s	s
33	5 in 17 od zgorej	nestopnovanemu	nestopnovavnemu
36	16 od spodej	§• 43.	§•
37	2 „ zgorej	eden	enden
37	5 „ spodej	jagnjet	jagjnet
39	1 „ zgorej	se	s
40	7 „ „	čvetero	čvetere
41	8 „ spodej	sklanjanja	sklanjnaja
41	6 » n	ostalih	estalih
42	8 „ „	Krajnskem	Krajinskem
43	4 * „	Prisvojivna	Prisojivna
43	3 n rt	§• 53.	§• _
48	12 od zgorej	gabi ali	gabiali
48	9 „ spodej	rumeneti	rumneti
54	5 „ zgorej	varujem	varujem;
63	5 od zgorej v sredi	Dvojno	Množno.
Druge manjše tiskarne pogreške, posebno v 3. poli, ktere izdatel ni sam popraviti mogel, naj blagovolno vsak sam popravi.
IlTOd,
Slovenska abeceda.
§. 1. Vsak jezik ali govor je zložen iz besedi, besede iz zlogov, in zlogi iz pismen.
Beseda je tisti glas, s kterim človek vsako svojo misel ali čuvstvo razodeti zamore. Vselej ima eden ali več zlogov, p. brat, sestra, nedolžnost.
Besede so ali korenine, ali rastlike. Korenine so tiste besede, iz kterih druge kakor iz korena izraščajo, in rastlike so tiste, ktere se iz korenin izpeljujejo, p. gospod — gospa, gospodovati, gospodična, gospodar, gospodinja, gosposka itd.
Zlogi so deli besedi. Zamoremo jih izreči, kadar usta na enkrat odpremo, p. ha, ra, ko-sa, go-lo-bi-ca.
Zlogi se zlagajo iz pismen t. j. pisanih znaminj za posamezne človeške glasove. Vsa versta tih pismen se pa imenuje abeceda.
_ Slovenci imamo sledeča pismena: a, b, c, c, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Sploh razpadajo pismena na samoglasnike in soglasnike. Samoglasniki so: a, e, i, o, u, in se zategadel tako imenujejo, ker se sami za se lahko izrekovati dajo*).
Vsa druga pismena so soglasniki, ker se le samo s pomočjo kakega samoglasnika jasno izgovarjati dajo.
*) Po izgledu staroslovenšžine prištevajo nekteri pisatelji tudi pisme r samoglasnikom, kadar v začetku besede, ali pred kakim soglasnikom stoji, za česar delj pred taistim polglasnik e vselej izpuščajo, p. rž, brv, držati,prst, itd.
Staroslovenskega samoglasnika 1, ki se v Brizinskih spomenikih v dveh ah treh besedah «e nahaja, v novoslovenščini -popolnoma manjka. Mesto taistega stavimo ol, ali včasi lo, p. stolp, volk, tolst, poln, klobasa, mesto »tip, vik, tht, pln, klbasa.
I. Samoglasniki. §. 2. Pri izrekovanji nekterih samoglasnikov moramo usta šiije odpirati, kakor j)ri druzih. Zatorej jih v široke in ozke samoglasnike razdelujemo. Široki so: a, o, u, in ozki: e in i. Scer razpadajo samoglasniki v polglasnike, kratkoglasnike, dolgoglasnike in Široko-glasnike, ker se pri izgovarjanji taistih dalj ali manj časa mudimo.
Polglasno ali zamolklo se posebno samoglasnik e pred soglas-nikom r izgovarja, kadar taistemu. še kak drug tverd soglasnik sledi, p. ver t, gerd, zapertija. Ravno tako zamolklo, se e tudi v končnicah: ec, eg, el, em, en, er itd. izgovarja; pri sklanjanji se vendar večidel izpahuje, p. dober, dobra, dobro; učenec, učenca x, drozeg, drozga x.
Tudi i in u se semtertje rada kakor zamolkel e izgovarjata, p. kožuh, nit, kruh itd.
Kratkoglasni ali predtegnjeni so samoglasniki z odsebnim naglaskom (>) (a, e, i, o, u) in se vselej ojstro izrekujejo, p. brat, naš, je, rogat.
Dolgoglasni ali zategnjeni so samoglasniki s ksebnim naglaskom (') (a, e, i, o, u) in se vselej zategnjeno izrekujejo, p. drag, kup, send, zgubim.
Sirokoglasni so pa i in 6, p. roka, pleteni *).
*) Naj vež različnosti ima e v izreki po glasu in naglasu, in te so: po glasu je e trojen: 1. globoki zategnjen p. nisem, tečem, itd. predtegnjen p. žgem, zaprbn, krnit, zlt itd.
2.	visoki, ki se v izreki nekako i bliža in z visokim eevnikom (organom) izrekuje p. d&o, dčte, pisem itd.
Ti e je pri nekterih Slovanih se v i skerčil p. dilo, dite itd. pri nekterih. pa v aj razširil p. dajte, dajlo itd. Spet drugi visoki e je po izreki mnogih Slovencov s predglasnim i p. peljem, pekel, svet (heilig) itd. Ti e se spreminja v globoki C p. peljati, rekla, svetinja itd. Prejšnji visoki e v_ delo, dete itd. ima v sebi zaglasni i in se le v polglasni pa nikoli v globoki e ne spreminja, tako ima p. svet (Welt) v rodivniku svetd, svet (Kath) pa svita. V staroslovenščini je naš visoki c z zaglasnim i — "E in s predglasnim i —
3.	polglasni e: tenek, bezeg, kesen, itd. V obžh zlogih je tukaj polglasni e, ki ga nekteri v pervem zlogn zategnjeno, nekteri pa v dragem zlogu, predtegnjeno izrekujejo. Velikrat je v enozložnih besedah predtegnjen p. ves, pes, svet (Rath) itd. ki se pa v tem pomankljivem čerkopisu ne da prav zaznamnjati. Nekteri ga pišejo tako: pes, ves, itd., kar je pa napak, ker e le za predtegnjeni globoki c velja, kakor v besedah kmet, zet itd. V pes, ves itd. se pa e drugač izrekuje. Se bolj napčno je pisati p. človek, oreh itd., zakaj tukaj jo polglasni e brez naglasa. Kadar se tedaj e razločno prav po izreki ne more zaznamnjati, ga je bolje pustiti, kakor je sam na sebi, brez nerodnega nadznamka.
II. S o g 1 a s n i k i.
§. 3. Soglasniki so sploh ali mehki ali tverdi, ker jih je ali rahleje ali čversteje izgovarjati treba; sicer pa razpadajo:
1.	v zobne: d, t.
2.	v ustni ene: v, b, p, m in ptuji f.
3.	v jezične: tverde n, I, r in topljene nj, Ij.
4.	v goltne: j, g, h, k.
5.	v siskajoSe ali sikavce: z, s, c in
6.	v sumeče: ž, š, c, ker se sosebno aH s pomočjo z6b, ustnic, jezika, golta, siskajoče ali pa šumeče izrekujejo. '
Pri izrekovanji soglasnikov je posebno paziti, da se mehki vselej rahlo in tverdi čversto izgovarjajo, in se tako mehki od tverdih m tverdi od mehkih vselej dobro ločijo. Sicer pa naj se:
Širokoglasni o se semtertje v izreki bliža a ali je srednji glas med a in o: btidem (ich steche), gospoda (der Adel) itd., visokoglmen pa je p. hudem, gospoda, hodim, nosim itd. Potem se, loči sedanji "čas od velivnika: hodi, hodi, nosi, nosi, vozi, vozi itd.
^ V stavku naglasa so v slovenskih knigah silo velike zmešnjave in nap-čnosti, kterim se po naši misli le s tem more v okom priti, da se tega pravosodnega pravila terdno primemo; Širokoglasni o in Širokoglasni e. kadar sta zategnjena, pišimo s strešico t. j. o in 6 p. btidem, plčtem itd. Ozko-glasni o in ozkoglasni e, ako sta zategnjena, pišimo z vejico t. j. o in e p. hodim, nosim, delam, seme itd. Sta pa o in e v izreki predtegnjena, jima dajmo predtezo t. j. 6 in e p. bob, otrok, zaprem, zažgem itd. Tako se najde tudi že doslej veči džl v slovenskih knigah, in kjer je drugač, je nepravosledno. Tudi staroslovenščina, ktera nam veliko zjasnuje in pomaga k pravi razumevi, nas ne sme zapeljati, da bi novega narečja od starega ne ločili in drugač pisali, kakor sploh govorimo. V marsikterih besedah imamo zdaj en 6 ki se je nekdaj v dva posebna o ločil: golob, gotov, trosim, nosim, pot, rod, mož, voz itd.
Ravno taka je z ozkoglasnim ali visokim e: bled, breg, mčh, slep, strela M. sadanji e s predglasnim i je bil v staroslovenščini veči del A in scer kakor
• tudi A skozihosen glasnik.
Nad naglašene samoglasnike je le takrat treba naglaske ali zateze in predteze delati, kadar k pravemu branju in k razumevi pomagajo; sicer jih je bolje opuščati, ker so kljuke nad pismeni lepoti pisanja v kvar.
Kakor nam stari Brizinski spomeniki pričajo, se je skozinosno izgovarjanje staroslovensMh pismen & in A že zgodaj zgubilo. Samo nektere besede nas teh skozinosnih glasov še opominjajo p. sunt, poronso, .mogoncka vitensich.
v Tudi v novoslovenščini se najdejo sledi tih skozinosnih glasov, p. mesene, žvenk, brenk.	,
Na Koroškem je slišati: srenča, srenčati (sreča, srečati), vprenči (vpreči) venč (več), rorika (roka), pont (pot).
^ c vselej izgovarja, kakor v starem pravopisu a ali nemški 3, in e vselej kakor stari zh ali nemški tsch, p. serce, sreča, meč, Čudo.
s vselej ojstro kakor prejšnji / in š kakor prejšnji fh, ali nemški sch p. sin, svet, Šega, perišče, kosa, rosa.
z prav rahlo, kakor stari s in ž tudi prav rahlo, kakor stari sh p. zima, zerno, Sena, žužel.
Soglasnik 1 se včasi izgovarja kakor v in sicer vselej, kadar pred kakim soglasnikom ali pa na koncu kake besede stoji p. volk (vovk), molčati (movčati), dal (dav), bil (biv). — Kader se ima pa končnica s pismenom 1 na kraji ali polglasno ali kratko-glasno izgovoriti, se pisme 1 s predstoječim samoglasnikom vred navadno kakor ov ali u izgovarja, p. pasel (pasov, pasu), šel (šov, šu), vidil (vidov, vidu).
Vendar v besedah, ki se v 2. sklonu množnega števila na 1 dokončavajo ino v imenih s končnico -tel, ohranuje 1 večidel svoj glas, p. prijatel, lurkel, žival, učitel.
Pismen q, x, in y ne jemljemo iz latinskega, ker si vemo drugač pomagati, ter pišemo: kv, ks in i, p. Kserkses (Xerxes), sinoda (synoda).
Mesto sostavljenega soglasnika ph v ptujih besedah pišemo f, p. Filip.
Prememba pismen.
§. 4. Pri zlaganji in sklanjanji imen se posamezna pismena rada v druga preminjajo ali prelivajo.
1. Samoglasniki. Kratki samoglasniki' se menijo s dolgimi in dolgi s kratkimi, p. krtih — kruha, nit — niti.
Pisme a se čredi sov taistej korenini, p. stati — stojim.
—	Ravno tako se menita a in e pri zlaganji imen, posebno po-navljavnih glagolov rada s samoglasnikom i, p. vmakniti ali vmekniti vmikati; perem — spirati; berem — hira — zbirati.
—	Večkrat se e v « preliva, p. v edem, — voditi, nesem —nositi. Včasi se čredita e in o v taistej besedi, p. tepel — topel, pepel popel.
Samoglasnika e in o se menjata s pismenom a, p. močen — močan, krepek— krepak, pojiti — napajati, skočiti — skakati.
Za pismeni j (Ij, nj) ž, š in č se o pravilno v e spreminja, p. naše ne pa našo, ptičje ne pa ptičjo, nožem ne nožom, kraljevati ne kraljovati.
_ Pri ponavljavnih glagolih in imenih, ki so iz njih izpeljani se i in u v o ali e spreminjata, p. krijem — krov, kujem — kov, gnijem — gnoj. Tudi i in u se včasi čredita, p. slišati — sluh.
Samoglasnika i in u sta sorodna s soglasnikoma j in v ki
se va-nju spreminjata, p. toživnik ženski jo in srednji je imata j iz
moškega staroslovenskega i. Ualej. najmem, pojdem itd. mesto
naimem, poidem itd. - Kujem - kovati itd. je tudi v iz u in
u iz v je: duri ali dveri, tako tudi: ven, vne, vnanji pa zunaj ne zvunaj itd.
2. Soglamiki. Še pogosteje od samoglasnikov se soglasniki rile menjaj0:i:) Naj navadniSc Premene pri izobraženji
c se spreminja v o : serce - serčen, ptica-ptičji, lice-obličje. 1 " " v J : saditi — zasajati, roditi — rojen — rojstvo. S " " v f: mnogo — množica, blag — blazen. ® " "	: Pisati — pišem, plesati .— plešem.
J " " v rak —	lok — ločeč, oko — oči.
, " " V pl/lati ~ Piiem> duh — du*a> puh —pum.
8k, st se spreminja v šč: iskati — iščem, piskati - piscem,
pustiti — puščati, t se spreminja v c: metati — mečem, ropotati — ropocem. Z " " v 'l vezati — vezem, mazati — mazem.
. Pri sklanjanji se pred ozkimi samoglasniki pisme g rado prednja v 2 ali j, h v 8 in k v c, p. drag - drazega, - dra-Zemu, junak —- junaci, otrok - otroci, tak - tacih -tacam. . J n Zla«anj' ah izobraževanji prilogov na slu in samostavnih imennastvo se pismena Z, 8, c, ž, c, g, h, k, t, 8t s 8« končnice vred v s spreminjajo, p. vitez — viteški, nebesa — nebeški človek - človeški - človeštvo, moz - moški, plavž - plavški, Nemec - nemški, kovač - kovaški, terg - terški - terštvo, Lah — laski, Hrovat — hrovaŠki, mesto — mešld. Pisme <1 se pri tem večidel izpahne ali v j spreminja, p. gospod _ gosposki (mesto gospodski), grad — grajski (mesto gradski). Blagoglasja delj se tudi premirij a} o:
c pred t v š: /teti mesto tteti. S „ t in k v h: np/«t mesto nogi. 11 n v ni: hramba mesto branba. Kar smo še tu zastran premenjevanja, izpuščanja ali pristajanja nektenh pismen omeniti opustili, bo na svojem mestu razloženo.
*) Ustiiični se ne spreminjajo razun v v f, p. golju/ mesto golju« itd.
Naglas in naglaski.
§. 5. Pri nekterih samoglasnikih se v govoru dalej mudimo, kakor pri druzih, t. j. nektere bolj zategujemo, druge spet bolj urno izgovarjamo. Pismenom, ktere bolj zategujemo ali bolj urno izgovarjamo, pravimo, da imajo naglas.
To različno izgovarjanje tudi v pisanji določiti, imamo posebna znamnja, ktera naglaske imenujemo. V slovenskem jeziku imamo tri naglaske:
1.	Kseben ali zategnjen naglasek ('), ki ga stavimo na samoglasnike, ktere bolj zategnjeno izrekujemo, p. rod, razpad, rog, pisarija, sežaj, obroč, pisar, storiti, kup.
2.	Odseben ali predtegnjen naglasek (\ ), kterega dobivajo samoglasniki, ki jih gre bolj urno in ojstro izgovarjati, p. ropot, brat, kruh, mesnkt, rogat, kup.
3.	Širok naglasek ali strešico («), kterega rabimo, kadar se ima kak samoglasnik prav na široka usta izgovoriti, p. otroka, breme, bodcm, ženem.
Naglaski se vendar v pisanji večidel izpuščajo. Treba jih je pa staviti, kadar naglas besedo od besede v pomenu loči p. dolga je kaj druzega kot dolga; druzega pomenja kot, kaj druzega kot*) itd.
*) Tacih besedi, kterih pomen se le po naglasu loži, imamo veliko p. počiti — počiti, igra — igrd, zldto — zlato, lasa — lasa, slddka — sladlcd, kup — kup, kupec — khpec, posvetovati se — posvetovati se, kazen — khzen, obldk — oblak, (Kugelstein), prodati — proddti, pariteti (redko storiti) —porediti, stopiti — stopiti, mčd, — mld itd.
Naglas ni nič. druzega kot povzdiga samoglasnika v izreki; ta povzdiga je pa dvojna: počasna ali nagla. Počasni povzdigi samoglasnikov v izreki tudi pravimo, da je zategnjena, nagli povzdigi pa da je predtegnjena, in tako je vsak samoglasnik po izreki v mnogoterih besedah trojen: 1. nena-glašen, kadar se brez povzdige izreče. 2. zategnjen in' 3. predtegnjen, p.
v besedi las je a zategnjen, lasht je pervi a brez naglasa aH nenaglašen in drugi a predtegnjen, v lasdti je tudi pervi a nenaglašen, drugi pa zategnjen.
Ker je pa naglas le dvojen: zategnjen ali predtegnjen, in le naglaaeni samoglasniki naglasek dobivajo, posebno ako se po njih pomen besede loči. Zakaj pa nam nista dosti dva naglaska, ali čemu nam je že tretji naglasek namreč (A), ki smo ga zgorej vidili? Naglasek (A) se opira le na različnost glasa ne naglasa, in ga rabimo le nad zategnjenim globokim e in o p. nisem, vedern, bodem, voda itd. pervi e v neseni in peljem se ne loči po naglasu (oba sta zategnjena) ampak po glasu; v nesem. je pervi e globok in v pčljem visok. Tako sta tudi o v bodem in hodim po naglasu popol-nama enaka (oba sta zategnjena), po glasu se pa ločita; v bodem je o glo-
Razdelitev zlogov.
§. 6. Pri razdelovanji zlogov se ima na sledeče paziti:
1.	Soglasnik, ki med dvema samoglasnikoma stoji, se vselej k sledečemu zlogu jemlje, p. o-Se, de-la-ti, pi-sa-ti.
2.	Ako med dvema samoglasnikoma dva ločljiva soglasnika stojita, se poslednji k sledečemu zlogu poteguje, p. ver-ta-ti. mer-Tia.
Neločljivi soglasniki so pa, s kterimi se slovenske besede začenjajo, p. spati, tedaj, go-spa ne pa gos-pa; skala, tedaj i-skra, moj-Škra ne isk-ra, mojšk-ra itd. Tako so tudi lj, nj, st in št neločljivi soglasniki p. ju-na-štvo, pre-mag-ljiv.
3.	Sostavljene besede se tako ločijo, kakor so sostavljene," p. iz-id, na-u-či-ti.
Pravopisna pravila.
§. 7. Vsako pisme ima vselej in povsod svoj glas. Zategadel se nikjer ne sme ne več ne manj pismen pisati, kakor se jili v pravilnem govoru sliši. Scer naj veljajo sledeča pravila:
1. V slovenščini se vse z malimi pismeni piše. Velika pismena se rabijo samo:
bok, v hodim pa visok. Kdor ve različnost glasa, ki je le v premembi izreke in različnost naglasa, ki je vselej le povzdiga izreke, prav razsoditi, vse to lahko razume. Da pa naglasek samo nad e in o pride in nad noben drugi samoglasnik je od tod, ker imamo premalo pismen za različnost njunih glasov p. pisme e je za tri glase: za visoki, globoki in polglasni e, kterih vsak ima po glasu spet tri razločke ali je namreč zategnjen ali predtegnjen, ali nenaglašen. Tako pišemo pisme o za dva glasa, kterih eden je navadni o, eden pa nekaki srednji glas med a in o in oba dobivata ali zategnjeni ali predtegnjeni naglas. Vse to je že semtertje v izgledih skazano, iz kterih se vidi, da (") samo nad globoki zategnjeni e in o stavimo, pa ne zavolj zateze, ktero sicer le pri visocih samoglasnikih z (f) zaznamvamo, ampak le zavolj različnosti glasa.
Pa tudi podvojena zateza se sliši v slovenskem, kakoz tudi v serbskem jeziku, ktera velikrat tudi pomen besede premeni in jo hočemo tukaj kakor v srbskem z (!!) zaznamnjati p.
kaplje (die Tropfen) — kaplje (es tropfelt), joka (er weint) — joka vreden (des Weinens w.) druga (eine andere) — druga (die zweite), skupim (ich lese Geld ein) — skupim (ich vereinige), peta,(die Ferse) — pčta (die fiinfte), zadeva (Beriihrung) — zadeva (betrifft), krilo (bedeckt) — krilo (Bedeckung) itd.
Zavolj podvojene zateze pišejo mjilo namesti milo (Seife) in milo (gcvvasehen).
a)	pri vlastnih imenih p. Slovenec, Dobrač, Sava, Celovec, Po-stružnik, in pri besedi Bog.
b)	o začetku govora in vsake verste pri pesmih.
c)	po piki (,) kadar se stavek govora spolnuje'
d)	po vprašaji in klicaji, kader piko-namesto)eta.
e)	po dvopičji kader vlastne besede koga druzega navodimo.
/jpnmivhstih, čo se na osebe nanašajo, kterim pišemo.
f. Jrisme l_se mora pravilno pisati, ako se ravno včasi, kakor u ali v izgovarja, p. misel, polt.
,Ak°, Mt° dYOmi ali 1 ali v pisati, naj postavi besedo v množno število, da emu p1Smenu e ali i sledi, p. vesel ali vesect - veseli, zato vesel pisati.	•	'
3 Kolkor je zlogov slišati, tolko se mora tudi samoglasnikov napisati, p. moj ne moi, zaplivk ne zapliuk.
. Sploh naj se piše, kakor korenina kaže; ako ravno se pred tverc um soglasmki in na koncu besede mehki soglasnik semtertje tverdo izrekuje, p. lezti, težko, obraz itd.
. Pt"ia7 imena Sre ra™» tako, kakor v njih lastnem jeziku P^, p Voltaire, Sclm. Velikrat se pa sosebno stara ptuja imena, ko jih je treba sklanjati, tudi poslovenčijo.
Iiojfniki aH prepone.
vol §'A Ločnike ali prepone imenujemo tiste znamnja, ktera stavek od stavka lo&jo in nam tudi kažejo, kje se imamo manj ali dalj časa pomuditi. Ločniki so tile: 1. Klinčič ali protec (,) se stavi:
a)	Frf in za Pridjanimi stavki, p. Europa, naj manjši del sveta je v izobraženosti vse druge kraje prekosila.
b)	lred vsimi oziravnimi zaimeni in mnogimi vezniki, p. Čast
je ledena gaz, ki hitro zvodeni. Človek po svetu, kakor bu-cela po cvetu.
c)	Kadar več besedi ene verste zaporedoma sledi p. Otroci norci m pijanci resnico govore.
2. Nadpičje (?) se piše:
(l) nasF°tnih stavkih; p. Brez dela ni jedi; stradaj tedaj, če delati nočeš.	J
b)	Kadar se dva ali več stavkov vzajemno na endruzega nanaša, p. Bog je nam vsim naj boljši oče,- zatorej ga moramo tudi čez vse ljubiti in častiti.
c)	Med daljšimi stavki, ki ravno od tiste osebe ali stvari govore, p. Bolj ko si izobražen, Mej se ti bo godilo,- bolj si
boš vedel vsako reč v svoj prid obračati; in Se te ravno kaka nesreča zadene, si boš veliko hitreje spet opomagati vedel.
3.	Dvopičje (:) se stavi:
a)	Kadar začnemo kaj naspočitati, p. Štejemo pet delov sveta: Europa, Azia, Afrika, Amerika in Australia.
b)	Kader svoje vlastne ali koga druzega besede nepremenjene zapišemo, p. Sveto pismo nam veli: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe
4.	Pika (.) se piše:
a)	Na koncu dokončanega stavka ali govora, p. Božje oko nas povsod vidi.
b)	Za redovnimi številnicami in za okrajšanimi besedami, p. ' 1. 2. 3. pervič, drugič, tretjič ... 2. dan, drugi dan; Ant. Anton.
. 5" PraU3 (?) se postavlja, kader se očitno vpraša, p. Čmu je tvoja Žalosti
6.	Klicaj (!) se postavlja, kader se začudimo ali zavpijemo ali koga nagovorimo, p. Ljubi moji prijatelji! Gorje vam, ki ste svojega Boga zatajili.
7.	Vezdj (. ali s) ki zloge ali besede veže, ki vkup gredo p. Dra-go-tin.
8.	Pomišldj (—) se stavi, kader nekaj imenitnega ali nepričakovanega povemo, ali kaj pričakovanega izpustimo, p. Tako so se, da je bilo strah. — Eden zmed njih popade naslednjič ves razkačen nož — in si vreŽe kos pogače.
9.	Oklepaj, ( .) oklepa besede in cele stavke, ki prav za prav v govor ne grejo, ter le druge besede ali stavke razlagajo, p. Fisvnena (čerke) so samoglasniki ali soglasniki.
10.	Opomnica (* ali f) kaže kako opombo, ki se navadno spodej najde
11.	Odverždj (•) kaže, da seje kako pisme odverglo, p. al'tel
12.	Navodnica („ «) se rabi, kader svoje vlastne ali koga druzega besede navodimo, p. Molitne bukve »dušna paša« imenovane obsegajo mnogo lepih molitev in naukov.
13.	Dopolnivnica (x, itd., i. t. d.)
14.	Znamnje odstavka (§) se rabi posebno v znanstvenih in šolskih bukvah.
15.	Znamnje enakosti (=), ktero kaže, da si je več besedi ali stavkov clo enacih.
O kraticah.	<
§. 9. Zlogi ali besede se zamorejo takole okrajševati:
1.	Od kake znane besede se zapiše samo pervo pisme ali pa se s pervim ravno pred samoglasnikom sledeče slovke stoječim soglasnikom preneha, p. J. ali Jur mesto Juri.
2.	Razun pervega in poslednjega pismena, se vse pismena izpuščajo, p. dr. mesto dohtar.
3.	Se morejo vsi samoglasniki izpustiti, p. Clvc na mesto Celovec.
Pervo poglavje.
Zlaganje in sklan janje.
O delih govora sploli.
§. 10. V slovenskem jeziku imamo devet govornih delov, ter si takole sledč:
1.	ime samostavno (nomen substantivum).
2.	prilog (nomen adjectivum).
3.	zairne (pronomen)I
4.	številnica (nomen numerale).
5.	glagol (verbum).
6.	predlog (praepositio).
7.	prirečje (adverbium).
8.	vez (conjunctio).
9.	medmet (inteijectio).
Perva petera plemena se dajo spreminjati, poslednja štiri pa ne; zatorej perva petera spremenljiva ali sklonljiva in poslednja štiri nespremenljiva ali nesklonljiva imenujemo.
Pervi odstavek. O samostavnem imenu.
§. 11. Ime samostavno je vsaka beseda, ktera naznanuje, kako se kakej osebi, stvari ali lastnosti pravi, p. drev6, mesto, lepota.
Samostavno ime je trojno:
1.	V lastno ime, ktero le eno samo osebo ali stvar pomenja, p. Dunaj, Drava, Triglav, Močnik, Ivan.
2.	Občno ime, ktero se vsim osebam ali stvarem, ki so si med seboj podobne, prilaga, p. Šivar, smreka, črešnja.
3.	Zborno ime, ktero veliko veliko med seboj enacik reči ali trohic obsega, p. verbje, cvetje, vino, pivo, pesek.
Zlaganje samostavnih Imen.
§. 12. Samostavna imena so ali korenine ali rastlike.
Premnoge korenine so že v svojej pervi obliki popolna samo-stavna imena moškega spola, p. breg, perst, mož, sum.
_ Ravno tako najdemo iz glagolov izpeljanih besedi, ki zgolj le iz koreninskega zloga obstoje, brez podaljšanja na koncu p soditi-sod; lomiti lom ; deliti-del; potiti se-pot; jokati -jok, pokati — pok.
Nektere jemljejo pred poslednjim deblovim pismenom kak samoglasnik k sebi ali pa samoglasnik glagola preminjajo, p. zreti —zor; treh —tir; smer deti — smrad; zveneti — zvon ■ ner-meti — grom; bredem — brod ; dregati — drog.
Nektere besede moškega spola imajo spremenjen soglasnik na koncu, p. pihati—pij; mlad —mlaj; poditi—poj.
Mal° ženskih imen ^a čisto nepremenjeno* korenino, p. kost, miš, pest, dlan. — Pri nekterih se samoglasnik med . deblovimi glasniki preverže ali vmes postavi. Besede, ki so od glagolov izpeljane, spreminjajo pa poslednji deblovi soglasnik p. kal— kliti • mel— mleti; pod —pokati; laz — lagati.
Naj več samostavnih imen je s samoglasnikom na koncu podaljšanih. Moških se konča le malo na a, e ali i p. sluga, ote, vojvoda, muri, Ožbe. - Toliko več jih je pa ženskega spola, p.
verba, smreka, goba, roba, peta, lopa, veža, bajta, muha, krava, breza, sraka.
. ,Za zmehčanimi deblovimi glasniki in za samoglasniki sledi ja in za ustmčnimi soglasniki Ija mesto a. Za šumečimi soglasniki stoji vendar vselej a, p. vaja, zarja, kaplja, krevlja, zemlja, luža, toča.
Pred izobraznim zlogom ja se spreminja:
d v j, p. vaditi — vaja; graditi — graja; rediti — reja-sedeti — seja; nuditi — nuja.
g in z v ž, p. grizem — griža; vrag — vraža; mazati — i
maza.
k in t v č, p. pitati — piča . smtiti _ ; roka __
roca; moker — moča; pokati — poca; platiti — plača.
h in s v š, p. duh — dum; nositi — nosa; suh — suša.
81 v sc, p. pust — puščava; gost — goščava : rast — rasca.
Imena srednjega spola se dokoačavajo na o ali pa na e, p leto, berdo, "breme, \ozle, pišče.
1. Najnavadniše končnice. §. 13. a za imena ženskega spola p. roka, krava, črešnja, megla, trava, sestra.
ad za imena ženskega spola in pomenjajo navadno več reči brez posebne vrednosti p. zelenjdd, suhljdd, teldd, plaŠčdd; — včasi je končnica ad tudi moškega spola p. sterndd, obad, močirdd.
ač kaže moške in a ta, ačiea ženske osebe, p. kovač, kovacica; berač, beračica; glavač, glavača; pomagač, orač. Končnica ača zaznamuje tudi orodja, p. kopača, terača, vertača.
a j pomenja kako služečo osebo, orodje ali prostor, p. strežaj, čuvaj, deržaj, lučaj, skokdj, tečaj, streldj.
ak znamenuje kako moško osebo ali samca, kakor tudi orodja ali hrambe p. lesjak, sernjak, junak, vojščak, pepelnjak; ribnjak, zelnjak, plevnjak. — Za enake ženska imena služi akinja, ačica in akidja, p. junakinja, vojšakinja. '
alo, ilo, lo in ulja kaže večidel orodja, sredstva in djanja, p. pokrivalo, mazilo, obuvalo, šilo, zerkalo, oznanilo, zdravilo, perulja.
an, an, anec za moška in anka, anica za ženska imena p. teržan, ter zanka ; vaŠčan, vaščanka, racman, serpan, perstan.
ar, ar pomenja kakega delavca; — arica delavčinjo ; — arija rokodelstvo; — arnica delavnico; — arina, arnina plačilo za delo; — arstvo umetnost; — ariti kako rokodelstvo opravljati, p. pisar, pisarica, pisarija, pisarnica,'pisarnina, pisarstvo, pisariti ; kolar, kolarica, kolarija, kolarnica, kolarnina, kolarstvo, kolariti.
ast kaže večidel, kakšno je-kaj, p. popolnomast, božjast. ava kaže sploh velike prostore ali zaloge, p. deržava, širjava, dobrava, goličava, puščava, svečava, kurjava.
azen za imena ženskega spola, p. bojazen, golazen. ba kaže kako opravilo p. služba, vodba, godba, strežba, sodba, strežba.
e za srednja imena, p. serce, piŠče, tele, seme, vreme, selišče. cc kaže moške osebe, pa tudi marsiktere druge reči. To končnico dobivlja prav veliko samostavnih imen, ki so iz prilogov, zaimen, številk, posebno pa od preteklega priložaja izpeljani; vendar se mora pri djavnem priložaji vselej 1 v v spremeniti, p. delavec, igravec, vdovec, krovec, delivec, izpraševavec, kaznovavec, kaznjenec; junec, studenec, klanec, konec, konopec, cepec.
ej kaže večidel kako hitro dokončano djanje brez posebne važnosti p. pomiglej, vgrizlej, mahlej, poseglej, zdihlej.
el, elj znamenuje delajoče osebe, pa tudi druge reči, in se večidel nedoločivnemu naklonu mesto i priveša, p. učitelj, kersti-telj, odreŠitelj, gonitelj; kozel, orel, šapelj, črevelj, rabelj.
et kaže kako precej važno djanje, p. trepet, derskhtS, hropet.
ev za ženska imena, ktera se tudi na va končati morejo p
cerkev (cerkva), kletev (kletva), molitev (molitva), zverstitev fzver-stitva).	v
ezen za ženska imena, p. bolezen, bojezen, ljubezen. ex kaže kakšnega sitnega človeka, tudi djanja in priprave,
p. revež, snedeŽ, smerkež, babež, sitnež, čudež, kradez, tepež, Živel
ič za imena moškega spola, p. mladič, gonjič, Ivanovič, Pe-tranovič, Valentinih, Nikolajevih.
ica, ica znamenuje ženske osebe, bolezni, orodja, posode> hrambe, vode, p. ženica, psica, merzlica, zlatenica, sklenica, perutnica, ustnica, žlica, spovednica,* studenčnica, delavnica, veternica.
. ija kaže kak stan, rokodelstvo ali urade, p. podertija, ropotija, sleparija, vertnarija, kovačija, zapovednija, namestnija, povel-nija, dačovnija, poglavarija.
ika kaže orodja ali tudi druge reči, p. motika, sadika, rastlika. , 1,1 kaže različne številne dele, tudi moške osebe, p. tretjin, petin, sedmin; capin, bogatin.
ina znamenuje mes6 ali kožo žival, plačila, jezike, različne dele, kraje, lesovje in druge reči, p. kravina, teletina, govedina, dnma, prepisnma, dohodnina, voznina, brodnina, slovenščina, nemščina, petina, desetina, sedmina, polovina, brezovina, srebernina, zlatma.
ir služi za moška imena, p. pastir, Tiudir, prepir, brebir. _ išče (nepravilno iše) znamenuje prostore ali dele orodja, p bonsče, pšenišče, režišče, pokopališče, sekirišČe, platišče, toporišče.
ivo kaže priprave p. strelivo, pecivo, stavivo, gradivo, steljivo, predivo.
jak za moška imena, p. lesjak, pernjak, volovjak, svinjah. je kaže sploh mnogo med seboj enacih reči, p. germovje, cvetje, grozdje, sadje, drevje, perje, bukovje, deževje.
_ jek pomenja večidel blato ali gnoj posameznih živali, p. lovjek, ovčjek, človečjek, kravjek, podganjek.
ka za ženska imena, orodja, števila, priprave in druge reči p. laznjivka, šivanka, dvojka, trojka, osmerka, sedmerka, pečenka.
rošnjT ^ mn°g0tera dj'anja' P" gornja, vožnja, skušnja, noŠnja,
nik, in k znamenuje moške osebe, posode, orodja itd. p. grešnih, stvarnik, učenik, žernik, sapnik, božičnik. Boljše je vendar reči: stvaritelj, učitelj itd.
o za srednja imena p .delo, vedro, betvo, mjilo, selo. oba znamenuje kakšnost ali zapopadek taiste, p. zloba, hudoba, svetloba, gnjiloba, kisloba, sladkoba.
ost, ost za ženska imena, ktere kak stan ali kakšnost zna-menujejo, p. mladost, slabost, čistost.
ota znamenuje ravno to, kar ost p. temota, toplota, gorkota, merzlota, sladkota, Čistotaslabota.
ot kaže kak glas, ki se večkrat ponavlja, p. ropU, pleskbt, Šumbt.
ovec in evec za različna vina in druge žgane reči, p. ka-
frovec, hruŠkovec, slivovec, tepkovec.
ovje kaže še na večo množico reči kakor je p. germovje, deževje, cvetovje.
stvo in št vo kaže kako ljudstvo, stan ali čast p. človeštvo, junaštvo, povelniŠtvo, glavarijstvo, vladarstvo, vojvodstvo, devištvo.
2. Pomanjševavne končnice. §. 14. Kader od kake majhne ali sploh ljubke reči govorimo ali se komu prilizujemo, vpotrebujemo vselej pomanjše-vanih imen.
Pervo pomanjšanje. Pomanjšujemo:
a)	moška imena, če jim končnice: ec, ej, ek, ic pridenemo, p. nož — nožek, nožej, brat — bratec — bratej; kralj — kraljič; kruh — kruhec — kruhej; klobuk — klobuček.
b)	ženska imena, ako korenini: ica, ika, ka pristavimo, p. roka — ročica; sestra — sestrica; hiša — hišica — hišika; žena — ženica — ženka.
c)	srednja imena, kader jim končnico a druzega sklona v: e, ce, ice premenimo, p. selo — selice; vino — vince; drevo
—	drevesce; pero — peresce.
v V zaničevavnem ali pomiljivem pomenu se slišijo končnice be in če p. baba — bable; golob — golobče; otrok — otroče; osel
—	osle ; junec — junČe.
Imena, ki so le v množnem broju v rabi, se tudi v taistem pomanjšujejo, p. dveri — dverice; gosli — g oslice; usta — ustica.
2. Drugo pomanjšanje. Enkrat pomanjšana imena se dajo, če blagoglasje pripusti, še drugič pomanjšati in sicer takole: a) Pomanjšavne končnice moških imen: ec, ej, ek in ic se v:
ček, i tek, ičie spremenjajo, p. nož — nožek - nožiček ■ kralj - kraljič - kraljiček ; konj - konjič - konjiček, konjičič.
b)	Pri ženskih imenih se premenjajo: ica, ika, ka v itica,
čkica, kiča p. sestra - sestrica — sestričica — sestrička/ glava — glavica - glavičica — glavička ; roka — ročica — ročičica.
c)	Pri srednjih imenih se končnice: ce, ice, v čice in ičice spreminjajo, p. vino — vince — vinčice ; pero - peresce — peresčice.
3. Povekšavne končnice. 15. Imena s povekšavnimi končnicami pomenjajo razun velikosti tudi kaj gerdega, ostudnega ali zaničljivega. Končnice so:
a)	za moška imena: ac, ak, an, avs, avt, ež, in, on, ot,
uh. mi, in, iiž. p. JilaČon, potepuh, zmikavt, štorklež, zava-Ijuh, lahavs, kmetavs, gerdun.
b)	za ženska imena, p. ača, ana, avslja, avtlja, atlj«, uSa,
"Ija. nra, uta, uza, p. glavana, kmetavslja, zmikavtlja, babula, babuza, babura, vlačuga.
4.	Zlaga sostavljenih imen. §. 16. Pogosto se imena sostavljajo:
a)	s samostavnimi imeni, in prilogi, vender skoro vselej pisme o vmes postavljajo, p. letopis, vodotok, červojed, vodonos, hudo, urnik, staroverec, gerdogled.
b)	s številnicami in zaimeni, p. stoklasa, stoletje, samoglavec, trinog, samouk, vsegavednost, svoboda, samolet, teden.
c)	z glagoli, vendar večidel le pri vlastnih in zaničevavnih imenih, p. Vladislav, Vladimir, vertoglavost, tresorepka, tresoglav.
d)	s predlogi pogostoma in prizečji malokdaj, p. brezbožnik, razloček, obseg, okraj, nečast, blagoslov.
5.	Zlaga ljudstvinih imen.
§. 17. Moška ljudstvina imena se zlagajo večidel na: ec, an, anec in ženska na: ka, ica in anka, p. Celovec - CelovČan, Ce-lovčanka ; Gorenec - Gorenka; Gradec - Gradčan,-ka ; Ljubljana -Ljubljančan, -ka; Egipt - Egipčan, -ka ; Korošec ~ Korošica; Kranjec — Kranjica.
Za ustničnimi soglasniki se stavi večidel: Ijan — Ijanka,
p. Hitmljan — Humljanka, Verbljan — Verbljanka.
Dežele, se rabijo večidel s končnico sko ali ško kot prilogi, p. Avstnjamko, Koroško, Dolensko, Gorensko, Ogersko
Ženski primki se zlagajo na: !„ja, ka, ovka ali ova p -PerLka	JakUnov''> Potočnik - PoMnjikinja; Perl
6. Zlaga p tuj i h imen. §• 18. a) Imena moških gerških ali latinskih imen s konč mco: es, os in us, odveržejo te končnice, p. Ulises _
Marke? ~ ^^	^ M™ka> Marko aIi
b)	Imena s koncom as odpahnojo s, p. Matias - Matia, Jere-mias - Jeremia, Lukas - Luka. Če imajo pa pred konč-
Zr7j. Sam0gkSnik 6 fak° v <'J Pomenijo, p. Andreas
c)	Imena, ki se na ius dokončajo, ius ali saj Ms odveržejo, p. Alojztus - Alojz, Alojzi, Livius - Livi; Antonius - An-ton; Gervazms — Gervazi.
d)	Imena s koncom aus in eus premenijo us v j, p. Arhe-laus _ Arhelaj, Timoteus - Timotej.	P
ej Imena ki v svojem jeziku rodivnik podaljšajo, odveržejo is rodivnika, p Cicero - Ciceronis - CiJon; Palas — Pa ladis - Palada; Plato _ Platoni* _ Platon.
)) Imena krajev na i„,„ preminjajo ti izhod v ja, p. Lacium -LMcja, Regium — Iiegja.
II. Sklanjanje imen.
§.19. Sklanjati se pravi, imena po spolih, številih, sklonih in sklanjah premenjati. Pri sklanjanji imen je torej paziti 1. na W 2. na Število ah broj, 3. na sklon in 4. na sklaljo ali'sklade.
O spolu.
in Sl^Sam°StaVna imCna S° tr°jega SPOk; m°^a>
dedaKt"nega SP-la C!a;iC kak° ime' Se more spoznati, ako se gleda, kaj pomenja, ali kako se dokončava.
1. Moškega spola so:
ki nekaj moškcga pom* p- ^ *
b) fZ" Seu SOglaT[k d0k0nČaVaJ°' le —o tista ne, ki v drugem sklonu i dobijo, p. pert, križ, mesec,.
c)	Imena pismen, p. veliki A in mali r.
2. Ženskega spola so:
a)	Vsa imena, ki kako žensko osebo ali samico pomenjajo p. devica, mati.
b)	Ki se na a dokončavajo, če kaj moškega ne pomenijo, p. riba, > zvezda, truma.
. c) Vsa večzložna imena na: as t, azen, est, ev, ezen, ist,
ost in ust, p. mladost, bolezen, korist, čeljust.
d)	Nektera imena, ki se sicer na soglasnik končajo, vendar v drugem sklonu enojnega števila i dobijo, kakor: basen, bil, bran, cev, čast (čest), Četert, čveter, derhdl, dlan, gaz, globel, gnjat, gos, gož, grez, guŽ, jed, jel, jesen, jezer, kad, kal, klet, klop, kokoš, kop, kopel, kost, krepel, last, laž, luč, mast, med (ruda), misel, miš, mlat, mlev, moč, mrav, napoved, nemoč, nit, noč, obitelj, obrest, obutev, os, osterv, pamet, parst, past, peč, pest, perhal, pesem, pijdl, pišdl, piščel, plat, poč, pomlad, pomoč, postat, postelj, posterv, povoden, paprat, pučel, puždl, rdi, rast, reber, reč, red (versta), res, rež, rit, seč, sedmer, senožet, skrel, slast, smet, spomlad, stern, stran, strast, stvar, ščet, vas, vajet, verzel, vest, vez, vigred, vjer, vlast,uŠ, zadel, z&l, zibel, zver, zmes, žel, žerd (žerv), žival in še nekaj druzih.
3. Srednjega spola so vsa imena, ki se na e ali o končajo in moških ali ženskih oseb ne pomenijo, p. solnce, serce, lono, vedro.
Pot je na Kranjskem gorenske strani ženskega spola, sicer pa večidel moškega. V množnem številu ima zraven poti tudi pota.
Nektera imena so samo v množnem številu v navadi. Moška se dokončavajo na i, če v drugem sklonu ov dobijo, sicer so ženskega spola, ženska na e in srednja na a.
O številu ali broji.
§. 21. Število je trojno: enojno, dvojno in množno.
Enojno ali enojnik stoji, kadar se od ene, dvojno ali dvojnik, kader se od dveh, in množno ali množnik, kadar se od več kakor dveh oseb ali stvari govori.
Vender od udov, ki jih na telesu po dvoje imamo, rajšr v
množnem številu govorimo, le tedaj ne, ko jih hočemo v govoru
posebno določiti, p. z očmi vidimo, z ušesmi pa slišimo. Z obema rokama.
Zborna imena na je imajo samo enojno število; temu nasproti so druga imena samo v množnem v navadi.
O sklonili.
spreminfati	T "M* "	-sterokrat
spreminjati Te premembe se kličejo skloni. Torei imamo v
vsakem br0J1 fc* sklonov, ker je klijnik vseIej i^ZZT^
l z-rt^^na : f f p*
3.	dajavnik (dativ)	" "	/
4.	faMfc (accusativ) ■ " " t '
5.	mestnik (local) ' " ^	j
6.	druživnik (social, instrumental) " B' k0m?'nU « * o
o sklanjali.
Enojno
1.	jelen
2.	jelen-a
3.	jelen-u
4.	jelen-a
5.	jelen-u
6.	jelen-om
dvojno jelen-a jelen-ov jelen-oma jelen-a jelen-ih jelen-oma
množno število jelen-i jelen-ov jelen-om jelen-e jelen-jh jelen-i.
Opombe.
peJmut5e?;1'?	V Cn°Jniku ^erti sklon vselej
S se ,a n T °re > dela- Zima ™ ^končava.
derži lil^Zr:t:eGiee7 T	Tf * ^ **
j ^ivm reci p. Glej tega germa ali breqa.
2.	Polglasnik e v pregibnem zlogu se pri sklanjanji vselej odpahne, p. slepec — slepca, slepcu itd. učenec — učenca itd.
3.	Za pismeni j, ž, s, c se v pregibnem zlogu o pravilno v e spreminja p. nož— nožem — nožev oc. pisar —pisarjem, pisarjema oc. Za timi pismeni se v mestniku tudi u rad v i prelija, kar posebno za pismenom j velja, p. no Ž—pri noži mesto nožu; pisar— pri pisarji mesto pisarju. y
4.	Moška enozložna imena z zategnjenim naglasom dobivajo, v drugem enojnem sklonu kakor v staroslovenščini mesto a sploh zategnjen li, p. grad — gradu; rod — rodu; med — medu; sad — sadu. Sicer se jim more pred pregibnim zlogom po vsih sklonih ov ali oziroma ev privesiti, kakor sledeči primer kaže.
Enojno	dvojno	množno število.
1.	tat	tat-a, -ova	tat-i, -je, -ovi
2.	tat - a, - li, - ova tat - ov	tat - ov
3.	tat-u,-li,-ovu(ovi) tat - oma,-ovoma tat-om, (em) ovom
4.	tat-a, -ova	tat-a, -ova	tat-i, -e, -ove
5.	tat - u, -ovu (ovi tat - ih, (eh) -ovih tat - ih, (eh) -ovih
6.	tat - om, -ovom tat - oma, -ovoma tat - i, (- mi) -ovi.
Ravno tako dobivajo privesek ov (ev) tudi nektera imena s dvema zlogoma.
5.	Imena, ki v drugem enojnem sklonu na ba, da in ta izhajajo, dobivajo večidel v pervem množnem sklonu mesto i končnico je, p. gospodje, lcmetje, golobje.
Ravno to velja tudi od nekterih ljudstvinih imen, p. Ljubljančan — Ljubljančani ali Ljubljančanje.
6.	Pred samoglasnikom i v pregibnem zlogu se k rad v c spreminja p. otrok — otroci, otrocih oc.; junak —junaci, junacili.
7.	Večzložna imena na ar, er, ir in živih reči na ur jemljejo pri sklanjanji pred pregibnim zlogom večidel j k sebi, p. pisar — pisarja, pisarju oc.; dihur — dihurja, dihurju oc.
8.	Imena na elj ali el, posebno če kaj živega pomenijo, dobivajo pri sklanjanji n, p. apostelj — aposteljna, aposteljnu oc.; brencelj — brenceljna oc.
9.	Nektera imena moškega spola so prideržale drugi staro-slovenski množni sklon, ki je pervemu enojnemu sklonu na koncu enak, p. otrok — 2 skl. otrok; mož — mož; kbnj—konj; zob — zob ali zobi, las — lds ali lasi. p. Veliko mož in konj je v valovih dereče reke vtonilo. Nehvaležni sin ni porajtal belih lds svojega očeta. •
10.	V 4. množnem sklonu imajo sledeče besede i : dan, dne ~ 4. skl. dni ali dnove; ljud — ljudi; dar — dari ali darove. Ravno tako pogosto tudi tiste, k se po primeru tat sklanjajo.
11.	Ljud se sklanja v množnem številu takole: 1. ljudje (tudi ljudi); 2. ljudi; 3. ljudem; 4. ljudi; 5. ljudeh; 6. ljudmi.
12.	Dan, den se sklanja: v enojniku 1. 4. dan, den; 2. dne, dneva, dnova, dana; 3. 5. dnu, dnevu; 6. dnem, dnevom; dvojn. 1. 4. dneva, dnova; 2. 4. dni, dnov; 3. 6. dnevoma; 5. dneh, dnevih; množn. 1. dni, dnevi, dnovi; 2. dni, dnevov, dnov. 3. dnem, dnevom; 4. dni, dneve, dnove; 5. dneh, dnevih, dnovih, G. dni, dnevi, dnovi.
13.	Imena moškega spola na a se sklanjajo po pervem skla-njanji, ne pa kakor v staroslovenščini po primeru ženskih na a, p. vojvoda, sluga.
14.	Imena moških oseb, si se končajo na a, e, i ali o, se sklanjajo po pervem sklanjanji in dobijo pred pregibnim zlogom t, p. Janko — Jankota; Jože — Jožeta; Obreza — Obrezata; Kosinski — Kosinskita.
15.	Nektera imena moškega spola s tverdim dokončajem so še staroslovenski klicavnik na e obderžale, p. brat — brate!
16.	Besedi pot in kot se v množnem številu rade kakor srednja imena sklanjate: 1. 4. pota, kota itd.
17.	Nektera imena so samo v množnem številu v navadi, p. žganci, metljaji, bodljaji, senci, rezanci, gostosevci, bobki itd.
Primer i.
Lenuhu kruli rad glad po trebuhu. — KakorŠni gospodarji, taki posli. — Ce vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag sunili. — Ako bi ljudje ne merli, bi že davno svet poderli. — Domačega tatu se je teŠko vbraniti. — Otroci in vsi ljudje imajo angelje nebeškega očeta za varlie. — V sredoveku so rabeljni ru-deče plajše nosili. — Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti. — Spomladnega cvetu se vse veseli. — Jezusovi aposteljni . 80 njegov nauk po vsem svetu, vsim ljudem, prijateljem in neprija-teljem razlagali. — MadenČi nauke mladih dni ne zamudite !
Skerbi za dušne zaklade, ki ti jiU tatje ne ukradejo in moli snedo. — Denar in izbruŠen nož si lahko v prid ali Škodo ober-
*) Kakor /jud v enojnem se človek v množnem številu le malokdaj rabi.
W ~.f)^ podjeda od hudega soseda. - Od daleč se zooibaj hudobnih ljudi; lmdobneS	^ ^ __ ^
da ne postanejo tept ali tatje. - Orf dne do dne se bolj Uiz«J> grobu. - V boji veliko junaških mož in konj konec najde. -Kdor se z volkovi pajdaši, je S njimi tuliti primoran. -Čudna 60 pota božje previdnosti.
B. Druga sklanja.
' ,§' 25- Po druSem sklanjanji se sklanjajo vsa imena ženskega spola naj se dokončajo na samoglasnik a ali rn kaksoglamlk.
Ženske besede na samoglasnik a se sklanjajo po primeru A, besede na soglasnik po primeru B in če v drugL sklonu za-tegnjen « dobijo po primeru C.
A	B.
C
1- žen-a
2.	žen-e
3.	žen-i
4.	žen-o
5.	žen-i
6.	žen-o
1.	žen-i
2.	žen
3.	žen-ama
4.	žen-i
5.	žen-ali
6.	žen-ama
1.	žen-e
2.	žen
3.	žen-am
4.	žen-e
5.	žen-ah
6.	žen-ami
Enojno	
nit	peč
nit-i	peč-i
nit - i	peč-i
nit	peč
nit-i	peč-i
nit-jo	peč-jo
dvojno	
nit-i	peč - i
nit-i	peč-i
nit - ima	peč - ema
nit - i	peč-i
nit - ih	peč-eh
nit - ima	peč- ema
množno število	
nit - i	peč-i
nit-(i)	peč-i
nit - im	peč-čm
nit - i	peč-i
nit - ih	peč-eh
nit-mi	peč - mi
Opombe.	
^ in neKterih ženskih imenih, ki iz dveh zlogov obstoje, prestopi naglas razun 3. in 5. sklona na pregibni zlog, p. vode' vode v 3. m 5. množnem sklonu je a predtegnjen: vodam, vodah.
Te imena privešajo navadnemu drugemu sklonu dvojnega in množnega števila včasi potegnjen a, p. voda — voda, gora — gora.
2.	Imena na ija imajo v 3. in 5. enojnem sklonu pravilno ii mesto iji , p. podertija—podertii mesto podertiji, županija— župani i mesto županiji. Ptuja imena imajo večidel ia mesto ija, p. Maria, Azia, Anglia, Rozalia, Volliinia itd.
3.	Ako bi se v dvojnem ali množnem rodivniku preveč terdih soglasnikov na koncu sošlo, se pa polglasnik e (pred j pa i) vmes postavlja, p. sestra — sester, iskra — isker, kaplja — kapelj, bradlja — bradelj, suknja — sukenj, zarja — zarij.
4.	Gospa se takole sklanja:
Enojno
1. gospa, 2. gospe, 3. gospej, 4. gospo, 5. gospej, 6. gospo (oj).
Dvojno
1. 4. gospč, 2. gospa; gosp. 3. 6. gospema, 5. gospeh.
M n o ž n o.
1. 4. gospe, 2. gospd, 3. gospem, 5. gospeh, 6. gospami.
5.	Beseda ima v dvojnem in množnem rodivniku mesto besed večidel besedi.
6.	Kakor pri moških se izpahne v sklanjanji tudi pri ženskih imenih polglasnik e v končnih zlogih, p .pesem — pesmi, misel — misli, ljubezen—ljubezni, cerkev — cerkvi ali cerkve; breskev — breskvi ali breskve itd.
Vsa ta imena dobivajo v enojnem druživniku zlog ijo mesto jo, p. pesem — pesmijo, ljubezen — ljubeznijo, cerkev — cerkvijo, razdelitev — razdelitvijo, žetev — žetvijo.
Imena, ki se navadno na ev, ov, uv in cm končajo, imajo v nekterih krajih tudi izhod na a in se pravilno po primeru A sklanjajo, p. cerkev ali cerkva, molitev ali molitva, razdelitev ali razdelitva, pesem ali pesma.
7.	Mati in hči dobivate v rodivniku mesto i — cre in se pravilno po primeru A sklanjate, samo da v enojnem toživniku nimate o in se v enojnem druživniku ravnate po primeru B, p. 1. mati, hči, (hčer), 2. mdtere, hčere, 3. materi, hčeri, 4. mater, hčer, 5. materi, hčeri, 6. materjo, hčerjo itd.
8.	Kei 'v se pravilno sklanja; vendar v 1. in 4. enojnem sklonu se govori navadno kri. Tudi krije v 2. 3. in krijo v 6. sklonu je semtertje slišati.
9.	Več imen je samo v množniku v navadi p. bukve, burlde, cepi, vile, duri (dveri),. gosli, hlače, klešče, grablje, smeti, statve, šteje, Škarje, svisle, toplice, vice, stope, okovi, persi, droži itd.
r ,i m e r i.
Zapeljivost je skritej jami podobna. - Kdor se na ptujo pomot zanaša, v situ vodo prenaša. - Za staro vero, stare ludi l star denar naj ti bo vselei mar M0,7 • \ sredo	7 ... J	~ Med Pramco »» krivico ni
SloLZ	n- U Cm ™Vlje mzden> beraSV* ne opusti.-
fedZa aa k ) 7*° T" *** ** ~	J*
po ZlTt r Tf-~ Na rralinah	-
k k nŽl z! I /*™ h0K - Žme S0 M ^at-
^	** f** ~ Od dobrih besedi
HudlZ1 ^	r^' U	ZadeJ Pa Pikajo. -
Hudob e na svetu druge sreče ne pozna, kakor pojedle. - Mej
od Jon r- mmaj° prave vere ne nauka> hoS od živine ločil. - Kjer ni sramožljivosti, tudi ni časti. - Te
bukve obsezejo veliko lepih pesen in molitev h časti prečiste device Mane - Gospem strežejo služabnice, kterim hišne pravimo -Grabljam pravijo v nekterih deželah zobače. - Lepih \esem alas seze v deveto vas. - Kdor domače navade in šege zasmehuj! e ptujega duha navzet.	.	J 'J6
sklanjajo
C. Tretja sklanja.
§• 26. Semkaj gredo vsa imena srednjega spola in se takole majo
I;n'''U0	dvojno	množno število.
let-a
1.	let-o	iet.j
2.	let-a	iet
3" let"u	let-oma
4.	let-o	iet.j
5.	let-u	let - ih 6- let-om	let-oma
let
let-om let-a let - ih let-i (ami)
Opombe.
enal/' SrCdnjih imenih Je vselej toživen imenovavnemu sklonu
- I o soglasnikih j, ž, š in č se zlogi om, oma sploh v em, spreminjajo, p. listje-z listjem, Za tirni soglasniki tudi u mestnika rad v i prehaja, p. na polji mesto na polju.
ema
3.	Ako se v dvojnem .ali množnem rodivniku preveč soglas-nikov snide, se polglasnik e in pred j samoglasnik i vmes deva, p. kraljestvo — kraljestev; okno — oken; narečje — narečij; stoletje — stoletij.
4.	Imena s potegnjenim 6 na koncu dobivajo pri sklanjanji zlog es, ako kake snove ali skupšine ne pomenijo, p. drevo — drevesa, kolo — kolesa, telo — telesa'; pero — peresa, nebo—nebesa, čudo — Čudesa, črevd — črevesa, slovo — slovesa, oko — očesa, uho — ušesa (ali ušeta). — Ako nebo nebeško tverdino pomenja, se pravilno: nebo — neba itd. sklanja.
Ako se od človeških ali živalskih reči govori, se oko v množ-niku takole sklanja: 1. 2. 4. oči; 3. očem; 6. očeh (očih); 6. očmi. Sicer se sklanja pravilno: očesa, očes itd.
5.	Imena na me pri sklanjanji n prilagajo, p. pleme — plemena, seme — semena, vime — vimena, vreme — vremena, teme — temena, sleme — slemena, seme — semena, breme — bremena.
C. Imena živih večidel mladih stvari, ki se na e končajo, mu prilagajo v vsih sklonih t, p. tele — teleta, teletu oc.; pišče — piščeta; živi^če — živinčeta; dete — deteta; prase — praseta ; kljuse — kljuseta.
_ 7- Zborna imena na je se kakor beseda „blago" samo v enojnem broji sklanjajo. Samo tedaj dobijo nektera zborna imena tudi množno število , kadar jih kot verstne upotrebujemo, p. drevje, hrastovje, cvetje, sadje, podnebje, listje, germovje. Štajarska vina so dobrega okusa.
8.	Nektera imena srednjega spola se samo v množnem broji rabijo, p. jetra, usta, kola, nedra, derva, pluča, tla, vrata itd.
9.	Beseda tla se takole sklanja: 1. tla, 2. tal, 3. tlam, 4. tla, 5. tleh, 6. tlami.
10.	Dete postane v množniku zborno ime in se takole sklanja: 1. 4. deca, 2. decr 3. decam, 5. decah, 6. decami itd.
Primeri.
Kedaj vrana vrani oči izkljuje. — Česar oko ne vidi, serce ne Mi. — Krivično blago nima teka. — Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, lierbet obrača. — Česar je polno serce, rado iz ust gre. — Nekter kmet je gibčen pri plesu, pa okoren pri drevesu. — Jabelko ne pade dalječ od drevesa. — Bog je človeku dve ušesi, pa samo ena usta dal, da bi manj govoril kakor sluŠal. — Poterpljenje železna vrata prebije. — Bogaboječe serce v penili
ZhtllaT S° 'iT m ^ ~ S0hlCe^ SWtil° ^ -ebeš-td. ^^ °SOlnCJa- ~ Pridna deca so veselje svojim staršem.
Gospodarja oči več opravijo, kakor pa roke. Potreba je nam dveh reči dobrega slovesa in dobre vesti. - železni vozovi iZ^o
Zda aa tVT ^ ~ * ^	sadje sal
hi žalost si f tr °U ~ našega trupla. - Veselje M žalost roko podajata. - Sraga nedolžnosti se ne posuši v
XI" *- **
Drugi odstavek. O prilogu.
i , §' 2!' Pliil0gi S° im6na' ki Pomenjajo, kakošna ali čigava je kaka oseba ah stvar, p. lepa sosedova hiša. „Lepa« »ove, kakšna je hisa in „sosedova" čigava da je hiša.
Zatorej se dajo prilogi razdeliti v priznanivne, ki osebam ali stvarem kaksnosti ali lastnosti priznanujejo in v prisvojivne, ki osebam posest ali last prisvojujejo ali prilastujejo.
Pri prilogu je posebno gledati 1. na zlaganje, 2. na sklanjanje in d. na stopnovanje. -	,
Zlaganje prilogov.
§. 28. Prilogi so ali korenine, ali rastlike, ki se od druzih delov govora izobražujejo, če jim razne končnice pridenemo. Vselej se končajo za moški spol na soglasnik, za ženski na a in za srednji na o (po mehkih soglasnikih na e) ali pa če določivno govorimo za moški spol na i, za ženski na a in za srednji na
Polglasnik e v moških končnicah: ek, el, en, er, ev itd. in a v končnici ak in dn namesto ek in en se-za ženski in srednji spol
Jre&l ZčT P' grmak (meSt° grenek)' grmka' grenk°> SreS€n>
Koreninski prilogi.
§• 29. Koreninski prilogi se večidel dokončavajo na terde soglasnike, p. blag, mlad, ljut, svet, dolg, bos, poln, sam, sterm,
y	27
Uv-, gotdv, tdp, tih, jak itd. V ženskem spolu dobivajo a in v
srednjem o na koncu : blag, blaga, blago; rad, rada, rado; lev, leva, levo.
Izpeljani prilogi.
§. 30. Prilogi se večidel od druzih imen izpeljujejo in sicer:
a)	od imen, bratov, a, o; matern, a, o; sestrin, a, o; pasji, a, e; ženski, a, o; človeški, a, o; drevesen, sna, o; Čemook, a, o; razoglav, a, o; itd.
b)	od zaimen, p. naš, vaš, mdj, njegov, svoj itd.
6) od številnic, p. oboj, a, e; dvoj, a, e; čveter, d, o; peternat, a, o; pervi, a, o; šesti, a, o itd.
d)	od glagolov, p. vroč, a, e; znan, a, o; rudeč, a, e; vnet, a, x>; zrel, a, o; gnjil, a o; nagajiv, a, o itd.
e)	od predlogov, p. prednji, a, e ; zadnji, a, e itd.
f)	od prirečij, p. bližen, žna, o; okolen, Ina, o; vnanj, a, e, znotranj, a, e itd.
Najnavadniše končnice.
§. 31. Najnavadniše končnice pri izobraževanji prilogov so sledeče:
ast, asta, asto pomenja, daje čemu kaj podobno, p .pasast, a, o, gerbast, a, o, resast, a, o.
at, ata, ato pomenja ali velikost ali množino taistega, kar se imenu prilaga, p. glavat, a, o, kosmat, a, o, rogat, a, o, gorat, a, o, ljudnat, a, o, bradat, a o.
av, ava, avo opetuje pomen koreninskega imena, p. hripav, a, o, ternjav, a, o, cunjav, a, o, kervav, a, o, sničav, a, o, berljdv, a, o.
aven, avna, avno se priveša večidel glagolom 5. in 6. oblike in pomenja nekaj djavnega, p. delaven, vna, o, dokončaven, vna, o, bojevaven, vna, o, oziraven, vna, o.
ek, ka, ko, p. mehek, hka, o, težek, žka, o, mesto ek stoji včasi ak: krepak, pka, o.
el, ela, elo in el, la, lo pomenja večidel kako lastnost ali • kakšnost, p. vesel, a, o, zagorel, a, o, topel, pla,o, medel, dla,o.
en, na, no za kakšnost, p. grešen, Sna, o, strašen, šna, o, lačen, čna, o, snažen, žna, o.
^ en, ena, eno, ppmenja, iz česa da je kaj, p. mesen, jeklen, leden, prosen, rezen, suknen, bakren.
c,,j' "j«? "jf? p- sledenj, dnja, e, predenj, dnja, e.
ev eva, evo služi sploh za prisvojivne priloge. Priveša se sogIasniki'p ^a<" ^ -?£
vna' umeven' vna>
nd /"'iT- iUO' SlUŽi p08ebn0 Pri zlaSanji prisvojivuih prilogov od i nskih imen, p .ženin o sestrin, a, o, tetin, J, o, deklin, £
niea at 1 ' " 7 ^ ^ I™J- večidel to, kar kovnica a ata ato, p. kamnit, a, o ali kamniten, tna, o skalovit
a o ah skalo,iten, tna, o, hribovit, a, o, bregovU, aoIibZo
vUen, tna, o, rodovit, a, o, ali rodoviten, tna, o.	9
^ ™9r> * * ** *
. iVC"' iyna' iv,,° P°menja večidel to kar aven, avna avno : 86 gag°°m 3- oblike priveša, p. prisvojiven, na roZn vna, o, terpiven, vna, o, hladiven, vna, o, krojivelt,
od	-kganje Prisv°Jivnih P*logov od stvari, posebno
loicji, a, e, ovčji, a, e.	'
kast, a, o, p. belkast, a, o, rudeČkast, a, o.
' 10 kaže7 že storje™ djanje, posebno od glagolov p gnjd a o, stekel, la, o, zagorel a, o, vrel, a, o.	' P'
kai S*?' ,jiV°7Se Zkga °d glaS°lov in k-e, da se more
tlž a \ P' PT!ma9ljW' °> «>	« o, razločljiv, a, o,
topljiv, a, o, vsahljiv, a, o.	' '
p J/ T' aH U ta' t0 Fi glag°lih kaže že doreršeno delo, P- zvit, a, 0, znan, a, o, zaspan, a, o, dan, a, o.
nat To T' ^T kak° velikost ali množino> P-
nat, a, o, slamnat, a, o, plečnat, a, o, dvojnat, trojnat.
a e t?"? T F- §teViIniGah Pri8vojivnih zaimenih, p. dvoj, ' e'Z°J> a> 0b°J>a>	a> e, tvoj, a, e, svoj, a, e.
bratov, L"	*	^
:;ra'ov,,ato včasi mest° p-
služit1' 8,ka' Sk° aIi Ški' Ška' Šk° včasi ovski> ovska, ovsko
tovli a*V PT-V0J1Vne pril0ge' P- kmetski>	ali hne-
tovski a, o, gosposki, a, o, pastirski a, o, očetovski, a, o.
Omenit, je treba, da se sogIasniki t, st, z, ž s c e h na
'JZZS S? '"1 i^V^S&Z
neoesu, teh — Ceskt, Hrovat — Hrovaški.
Soglasnik c pred ski se večidel odverže: Slovenec — Slovenski , rokodelec — rokodelski.
Ako se s soglasnikom s v sk ali stvo snide kterikoli sikovec ali šumeč ali kterikoli tema soroden soglasnik, se ž njim spremeni v s, tode d ali c večkrat izpahne, p. nograški, nemški, kranjski i. t. d.
Pomanjšavne končnice. §. 32. Pomanjšanje zaznamujemo s sledečimi končnicami: ast, asta, asto, p. rudečkast, d, o, belkast, a, o, sivkast,a, o, debelkast, a, o.
klat, klata, klato ali kljat, a, o, p. sivkljat, a, o, zelen-kljat, a, o, černkljat, a, o.
ikon, čkna, čkno, p. majčken, hna, o.
činek, cinka, činko, p. majčinek, nka, o.
ičen, čil a, eno, p. staričen, čna, o, mertvičen, Čna, o.
Povekšavne končnice. §. 33. Povekšavne končnice so ovit, a, o, p. gorovit, a, o, derzovit, a, o. ovat, a, o ali ovnat, a, o p. verhovat, a, o, stebelnat, a, o. ši, ša, še pri stopnjevanji, p. lepši, a, e, gerši, a, e.
Sostavljeni prilogi. §. 34. Prilogi se tudi sostavljajo:
a)	z nikavno besedico ne p. nedolžen, nevaren, nezvest, nemiren.
b)	s predlogi, p. pobožen, prileten, počasen, podložen, prirasel, brezskerben.
Neločljivi predlog pre-, spre-, povišuje ali povekšuje pomen kakega priloga, p. predrag, (zlo drag ali preveč drag), prelep, sprelep, prevelik, preljub itd.
c)	Z mnogo druzimi deli govora, p. pervoleten, samopriden, trikoten, dolgoličen, velikonočen.
Sklanjan]c prilogov.
§. 35. Prilogi se sedaj vsi po enem primeru sklanjajo. Drugače je bilo vendar v staroslovenščini. Kadar se je nedoločivno govorilo, so sklanjali priloge ravno tako, kakor samostavna imena; kadar je bil pa od kake določene osebe ali stvari govor, so priloge s pomočjo tretje osebe (i, j a, je) pregibljali. Pervi način sklanjanja prilogov smo razun imenovavnika (-, a, o) že zgubili,
samo druzega smo malo premenjenega že obderžali. Razun v imenovavmku ne delamo nobenega razločka med določivnim in nedoloč.vnim pnlogom na njegovem koncu, ampak le v samoglasniki pred pregibnim zlogom, ki jih v določivnem pomenu vselej povzdignemo, p. stari terg, visoki hrib, globoka voda, zeleno drevo Itd po vsih sklonih. Nedoločivno pa: star terg, visok hrib, globoka voda zeleno drevo. Sklanjajo se pa prilogi takole.
AlnSlri	X.____l •
Moški
1.	lep
2.	lep - ega *)
3.	lep - emu
4.	lep-ega
5.	lep-em
6.	lep-im
1.	lep-a
2.	lep-ih
3.	lep-ima
4.	lep-a
5.	lep-ih
6.	lep-ima
1.	lep-i
2.	lep-ih
3.	lep-im
4.	lep-e
5.	lep-ih
6.	lep-imi
ženski Enojno lep-a lep-e lep-ej(i) lep-o lep-ej(i) lep-o(oj) Dvojno lep-i (e) lep - ih lep - ima lep-i (e) lep-ih lep - ima Množno lep-e lep-ih lep - im lep-e lep-ih lep - imi
srednji spol
lep-o lep - ega lep - emu lep-o lep - em lep-im
lep-i (e) lep - ih lep - ima lep-i (e) lep - ih lep - ima
lep-a (e) lep - ih lep - im lep - a (e) lep - ih lep - imi.
Opombe.
1. Prilogi, ki se v moškem spolu na j, i, k ali č dokončavajo, dobivajo v 1. in 4. sklonu srednjega spola e mesto o, p. naše oblačdo, moje ogledalo, rudete vino, božje ok6.
•) Mesto ega v 2. in 4. sklonu se na Koroškem skorej povsod zatemnjen d govori, p. lepi vertiča mesto lepega vertiča; zreli sadja mesto zrelega tadja.
Mesta ega-emu-em za moški in srednji spol in mesto ženskega konca ej v 3 m 5 sklonu pišejo nekteri pisatelji posebno na Kranjskem iga-m«, m in i. Daje vendar pervo pravilniše nam zaime njega, njemu pri njem kaže. Tode prizaimenu se razločno globoki e izrekuje, pri prilogu pa polglasni e, ki se od polglasnega i v izreki ne loči.
2.	Polglasnik e v pregibnem zlogu se pri sklanjanji izpahuje. Ravno to velja tudi od a, če mesto polglasnika e stoji*), p. srečen, Sna, čno — srečnega, srečnemu, i. t. d. krepek ali krepak, pka, o — krepkega i. t. d. bolen .ali bolan, Ina o — bolnega, bolnemu i. t. d.
3.	Kader se hoče kako ime bolj natanjčno določiti, pristavljamo prilogu v 1. in pri neživih rečeh tudi v 4. enojnem sklonu i. Zvun tega se zlog pred pregibno končnico zateguje in o v o in e v e spreminja, p. zelen vertič — zeleni vertič, Širok rov — široki rov, zelčno drevje — zeleno drevje, dober pastir — dobri pastir.
4.	Ako se prilog z moškim imenom kake nežive reči veže, je ž njim vred 4. enojni sklon pervemu enak, p. Ves svet je Bog potopiti dal. Prepovedana pot pelje v prepovedan kot.
Ako- se pa prilog na tako ime iz kacega druzega stavka nanaša ali kot povedek za takim imenom stoji je 4. sklon vendar druzemu enak, p. Mladina novi svet preveč čisld, starega pa zanemara.
5.	Soglasnika g in k za samoglasniki se pred zlogi ega, emu -ih -ima in imi sploh v z in c spreminjata. Semtertje se tudi g v j preverže, p. velicega mesta, globocih rek, družili ali drujih tovaršev.
6.	Ako ravno časi prilog namesti samostavnih imen stoji, se vendar kot prilog sklanja, p. na Koroškem, Krajnskem in Štajar-skem. Samo besedi: stariši (starši) in duhoven se večidel kot imena sklanjate.
Primeri.
Boljše je ena iskra božjega spoznanja, kot cela germada posvetnega modrovanja. — Zlata roka železne duri prebije. — Z ve-licimi gospodi ni dobro črešenj zobati. — Slaba tovaršija pohujŠa dobro zaderžanje. — Cista vest in zadovoljno serce stori človeka srečnega. — Navada ima Železno srajco. — Pesnica je nebeška rosa: da jo ohraniš, jej čisto posodo pripravi.
Večnost okoli grenkega torila pobožnemu dišeč venec upanja ovija. — Zene so dolzih las pa kratkih misel. — Kdor v svojo moč
*) Nekteri pisatelji stavijo mesto polglasnika e posebno pred k in n radi i. Tudi i se tedaj izpahne, p. sretin, Sna, o; kratile, tka, o; vejovoljin, ljna,o.
>
z mo-
zaupa dnvih pa ne pozna, se opeče. _ &esto pajdaštvo drimi brilita m izohrazuje mlade ljudi.
Stopnovanje prilogov.
. §" 36, Piril°-Ie tako spreminjati, da ne povejo samo' lastnosti imena, ampak tudi v kakšnej meri se mu kaj prilaga se prav priloge stopnovati.	J 1 S ' e pravi
Razločujemo tri stopnje. V pervej stopnji stoji prilog če nam lastnosti kakega imena v navadnej meri Le, v L °S če mu kako lastnost v večej ali manjšej meri prilaga in v tre tj J kader mu kako lastnost v naj višjej ali naj nSjej meri priloži p visoka hisa, višja hiša, naj višja hiša.
Zlaga druge stopnje.
§. 37 Druga stopnja se zlaga, kadar se prilogu za moški spol s, ali ji, za ženski ša .ali j a in za srednji še ali je pristavi T se samo od sebe ve, da gre prej polglasni e v'pregibnem zlogu, če se kje nahaja, odvreči, p. lep - lepši, a, e, slab -slabji ali slabši, a, e.	' '
Če se pa vender preveč soglasnikov snide, pristavljamo rajši
Lil	^ V f Cji' a' C' ? -Pravičen-pravi JSi)
močen — mocniŠi, močnejši ali močneji, a, e.
Sploh ljubijo nekteri enozložni in dvozložni prilogi s poklas-mkom v drugej stopnji ejši ali -eji, p. pL - plosljši,
prijetji ' ~ MadmjSi 1 L d' trizl°Žnim J'e Pa «
Opombe.
1.	Prilogi na d in g, spreminjajo ta soglasnika, če samoglasnik pred njima stoji, v j, p. hud - hujši, a, e, rad - raiši a, e, drag - drajši, a, e. Soglasnih g se vendar pred ji rad v z prelija, p. drag - dražji, a, e, vbog - vbožji, a, e.
Ako stoji pred d soglasnik, se pri stopnovanji dizpahuje, p. terd — ter si, a, e, gerd — gerši, a, e.
2.	Prilogi na ak, ek ali ok se stopnujejo, kakor smo gori povedali; večidel pa odveržejo te končnice in ^stavše soglasnike v zrodne prememjo, p. kratek - kratkejši ali krajši, a, e, gladek - gladkejsi ali glajši, a, e, mehek - mehkejši ali mehčeji, a, e
rf a> ViS°k~ Vis0k^ »ki
a, e težek težkejši ali težeji, a, e, ozek- ozkejSi ali ožji, a e, ~ «™kejsi ali širji, a, e, sladek - sladkejši ali slajši, a, l
3.	Celo nepravilno se stopnujejo: dober - boljši, bolji, a, e; velik — vehi, veksi, a, e; majhen, mul — manjši, menjši, manji a e; berhek, zal - gorši, gorji, a, e; dolg _ daljši, dalji, a, e: lahek — lahkejši, lozeji, loSejši, a, e.
4.	Druga stopnja se more izobraziti, če se nestopnovavnemu prilogu bolj predpostavi, p. bolj, bolan, Ina, o; bolj učen, a, o; bolj visok, a o.
Zlaga tretje stopnje.
§. 38. Tretja stopnja se nareja, ako se drugej stopnji naj
nar Predpostavi, p. naj lepši, nar imenitniŠi.
Včasi pristavljamo besede: zlo, kar, kaj, prav, silno, j ako, močno, grozno, vsega --,pre - ali spre - p. j ako močen, prav dober; kar imeniten. - „Vsega« in neločljiv predlog „pre ali spre" se vendar vselej s prilogom v eno stopi, p. predrag, a, 0; spreljnb, a, o; premočen, čna, o; preslab, a o; vsegaveden, dna, o. - Pre -pogosto toliko kot preveč pomenja, p. Ne kupim tega, je predrago.
. ^asi izobražujemo tretjo stopnjo, da nestopovavnemu prilogu naj bolj ali nar bolj predpostavimo ali pa da prilog dvakrat zaporedoma postavimo, p. nar bolj učen, a o; globoka globoka jama, visoka visoka gora.
Sklanja stopnovanih'prilogo v.
§• 39. Stopnovane priloge gre sploh tako sklanjati, kakor nestopnovane , vender je sledeča sklanja za stopnovane priloge zlo razširjena:	b
Moški in srednji spol^	ženski spol
Enojno
1. lepši
2.	lepšiga
3.	lepšiinu
4.	lepšiga
5.	lepšim
6.	lepšim Dvojno za vse 3 spole.
1.	lepši
2.	lepših
3.	lepšima
4.	lepši
5.	lepših 6- lepšima
lepši lepši lepši lepši lepši lepši.
Množno za vse lepši lepših lepšim lepši lepših lepšimi.
3 spole.
t
Pri moških imenih, ki kaj neživega pomenjajo, je 4. sklon pervemu enak.
' tr
Primeri.
_ Boljše je derži ga, ko lovi ga. - Muha, ktera prileti, hujše piči _ Morski som je višji in Širji, kakor nar večji voz in dalji, ko kacih osem voz skupej. - Dober sosed je boljši, ko ,deset stricev. — Naj stariši jezik je sanskriŠki, vsi ostali so mlajši. — NeJcteri ptiči si po letu hladnejših, po zimi pa toplejših krajev iscejoA— Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. — Preime-
nitm slap Niagare — reke po vsem svetu slovi. - Prestrašna korenina vsega zlega je pohlep.
Tretji odstavek. O š t e v i I n i c a h.
v
_ §• 40- Stevilnica ali Številno ime nam bolj natanjčno kaže, od koliko oseb ali stvari da govorimo.
Delimo jih v določne in nedoločne (splošne) številnice. Določne
številnice nam natanjčno povedajo, od koliko osob ali stvari se
govori, občne pa le kažejo, da. se od več oseb ali stvari sploh govori.
A. Določno številnice.
§. 41. Določne številnice razpadajo: 1 temeljne, 2. v redovne, 3. v plemenivne, 4. v množivne -in 5. v vdelivne.
1. Temeljne številnice.
§. 42. Temeljne številnice so ali proste ali s predlogom na ali pa med seboj sostavljene. Odgovarja se žnjimi na vprašanje: koliko? in so sledeče:
1	eden (en), a, o,-	9 devet,
2	dva,f dve,	10 deset,
3	trije, tri,	11 ednajst (enajst),
4	štirje, štiri, četiri,	• 12 dvanajst (dvanest),
5	Pet>	13 trinajst (trinest),
'' šest>	14 štirnajst, četirnajst (štirnest),
7	8edem>	15 petnajst (petnest),
8	osem>	16 šestnajst, (šestnest),
17	sedemnajst (sedemnest),	90
18	osemnajst (osemnest),	100
19	devetnajst (devetnest),	200
20	dvajset, dvadeset (dvajsti),	300
21	eden in dvajset,	1000
22	dva in dvajset i. t. d.,	2000 30 trideset (tristi),
40 štirdeset "(štiredi)	1000000
50 petdeset (petred),	2000000
60 šestdeset (šestred),	3000000
70 sedemdeset (sedemred),	4000000 80 osemdeset (osemred),
devetdeset (devetred), • sto,
dvesto, tristo i. t. d., tisuč, jezer, tavžent, dva tisuča, dve jezeri, dva tavžent,
miljon,
dva miljona,
tri milj one,
štiri milj one i. t. d.
Opombe.
1.	Eden, edna, edno ali jedrn, jedna, jedno se stavi, kader samo za se stoji, pred imeni je pa sploh en, ena, eWo slišati, teklanja se kakor prilogi, p. Ena vera, ena edinozveliSavna cerkev &den zmed vas me bo izdal.
2.	Dva, dve se takole sklanja:
Možki spol
1.	dva,
2.	dveh, (dveju, dvuju, dvuh) *)
3.	dvema,
4.	dva
5.	dveh (dvema),
6.	dvema,
Ženski in srednji spol dve, dveh, dvema, dve,
dveh (dvema), dvema.
1 v T ! ' 86 sklanJa tudi: ohd> ^ obadva, obedve: 1. oba, obadva _ obe, obedve, 2. obeh, obadveh - obedveh:
^obema, obadvema - obedvema i. t. d. p. Imamo le ena usta,
dl6 U°esl> da h govorili, kakor poslušali, o. Trije, tri se sklanja:
Moški spol 1- trije, (tri)
2.	trčh
3.	trem
4.	tri
5.	treh
6.	tremi
Ženski in srednji spol tri treh trem tri
treh' tremi.
*) Staroslovenski rodivnik dveju se je med Slovenci že bliz0 povsod zgubil-dvuju je semtertje na Stajarskem in „mk na Koroškem BliSa«	" '
P. Je en Bog v treh osebah živ. Trije so bili, ki so te zatožili.
4.	Štirje, Štiri se sklanja:
, Mogki spol	Ženski in sredni spol
1.	Štirje, (štiri, četiri)	štiri, (četiri)
2.	štirih (štireh, četirih)	štirih, štireh, (četirih)
3.	štirim, štirem, (četirim)	štirim, štirem, (četirim)
4.	Štiri, (četiri)	Štiri, (četiri)
5.	štirih, štireh, (četirih)	štirih, štireh, (četirih)
6.	štirimi, štirmi, (četirmi)	štirimi, štirmi, (četirmi)
5.	Pet in vse druge temeljne številnice razun sto, jezer, tisuS in miljon, biljon i. t. d. se tako le sklanjajo: .
1-	pet	4. pet
2-	petih	5. petih 3. petim 6. petimi
Sto in jezer*) je nesklanjljivo, miljon, biljon i. t. d. moškega in tisuč ali ženskega ali moškega spola.
6.	Mesto eden in dvajset, dva in dvajset, tri in dvajset se stavi tudi: dvajset in eden, dvajset in dva, dvajset in tri i. t. d. Vselej se sklanja le samo poslednja številnica.
7.	Ako se temeljnim številnicam zlogi krat**) (redčeje pot) privesijo, se dobijo ponavljavna prirečja: enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, i. t. d. in prilogi: enkratni, a, o, dvakratni, a, o i. t. d.
2. Redovne številnice.
§. Redovne številnice se stavijo na vprašanje: koliko, a, o? in se sklanjajo kakor prilogi. Razun pervih dveh namreč: pervi in drugi so iz temeljnih številnic izpeljane. So sledeče:
11.	enajsti, a, o
12.	dvanajsti, a, o
13.	trinajsti, a, o i. t. d.
20.	dvajseti, a, o, dvadeseti, a, o
21.	eden in dvajseti (dvadeseti), a, o
22.	dva in dvajseti (dvadeseti), a, o 100. stotni, a, o 200. dvestotni, a o
1000. tisučni, jezer ni, tavžentni, a, o 1000000. miljonski, a o.
1.	pervi, a, o
2.	drugi, a, o***)
3.	tretji, a e,
4.	šterti, a, o
5.	peti, a, o
6.	šesti, a, o
7.	sedmi, a, o
8.	osmi, a, o
9.	deveti, a, o
10.	deseti, a, o
*) Prav za prav je jezer iz mažjarskega vzeto in srednjega spola.
**) Besedici krat in pot ste semtertje sklanjljive, p. nektere krati, te poti.
***) Staroslovenski vtori je zastaral in samo v besedi torek Je najti.
Opombe.
1.	Mesto enden in dvajseti, dva in dvajseti, tri in dvajseti i. t. d. se stavi tudi: dvajseti in pervi, dvajseti in drugi, dvajseti in tretji i. t. d.
2.	Ako se redovnim stevilnicam končnica: krat (redčeje pot) prida, postanejo ponavljavna prirečja: pervikrat, drugikrat, tretji-krat i. t. d. in prilogi: pervokratni, drugokratni, tretjokratni a, o i. t. d.
Ravno tako navstajajo vredivna prirečja, če se redovnim stevilnicam č doda: pervič, drugič, tretjič, četertič i. t. d.
3. Plemenivne številnice.
§. 44. S plemenivnimi številnicami odgovarjamo na vprašanje: kolikeri a, o? Sklanjajo se kot prilogi.
Speljujemo jih iz temeljnih številnic. Perve tri se zlagajo s pomočjo končnice ©j, oja, oje vse druge pa na eri, era, ero.
Sq sledeče:
enoj, a, e	osmeri, a, o
dvoj, a, e	stoteri, a, o
troj, a, e	dve stoteri, a, o
čveteri, a, e	tisučeri, a, o
peteri, a, o	kolikeri, a, o
šesteri, a, o	tolikeri, a, o.
sedmeri, a, o
Opombe.
Plemenivne številne se stavijo mesto temeljnih:
1.	Pri imenih, ki se samo v množnem številu rabijo, p. dvoje bukve, troje sani, čvetere hlače i. t. d. — Od pet naprej se govori pet ali petero, šest ali šestero, sedem ali sedmero i. t. d. z imenom ali prilogom v rodivniku p. Sedmero novih vilic sim kupil. Dvanajstero bukev je zgubljenih.
2.	Pri imenih mladih živali in nizkih oseb. Tudi tu se s šte-vilnico zvezano ime ali prilog vselej v 2. sklon postavlja, p. Ranjki župan je osmero neoskerbljenih otrok zapustil. Cvetero jagjnet je cerknilo. Devetero prascev je prašiča vergla.
4. Mitoživne številnice.
§. 45. Množivne številnice stoje na vprašanje: kolikerni, koli-koterni, ali kolikrat a, o?
prilogovgaJSo8e " P16™™11 §tevil»ic « klanjajo po izgledu
edin, a, o	ali enojni, a, o
dvojni, a, o	„ dvojnat, a, o
trojni, a, o	„ trojnat, a, o
čveterni, a, o	„ čveternat, a, o
peterni, a, o	„ peternat, a, o
šesterni, a, o	„ šesternat, a, o
sedmerni, a, o	„ sedmernat, a o
stoterni, a, o	„ stoternat, a o
tisučerni, a, o	„ tisučernat, a o.
Opomba.
1. Pri imenih, ki se samo v množnem številu rabiio Mri* _ števdnice, mesto plemenivnih, p.	J^ll
5. Vdelivne števiinice.
M ^sttst tem S :
pel u.	"' Z"M d°"J" ">»■>>■'■ in L
B. Splošne števllnice.
prilog; ali pS^lŠteViIniCe 8padaj0 aIi med —— -na, imena Spadaj°:	množica ali množ-
vsa tPnll7 Berejej0: a) SUanjljive SPl0Šne stevilnice: ves,
nekteria o 17'^T* ^ *	«> -H a, o
ne/cteri, a, o, malokterz, a, o; rmrvihteri, a, o,; mnogoteri, a i veli
koten, a, o; noten, a, o ali nobeden, nobena, o; eni, a V
■sk anjljive splošne številnice; mnogo, veliko mL, m^Lo' LZ
več, dosti, zadosti, kaj, nekaj, nekoliko, koliko, tako/ J/^j.
Opombe.
1. Vse nesklanljive splošne številne, kakor tudi tiste ki ksa most™ imenom spadajo, vladajo v Lin 4. sklonu voje imel v 2. sklonu, p. malo hvale, zadosti hrane; silo ljudi.
■>
2.	Sklanljive priložne številnice s sklanjajo kakor prilogi.
3.	Skorej vsim priložnim številnicam se pogosto končnici krat*) ali pot privešate, kader jih hočemo kot prirečne številnice rabiti, p. nobenkrat, nekolikokrat, tolikokrat, malokrat i. t. d.
V
Številna imena.
§. 48. Iz številnic se zlagajo:
a)	razdelinska imena: pol ali polovica, tretjina, četert ali četer-tina, petina, Šestina, sedmina, osmina, devetina, desetina, stotina, ali če kak del pomenjajo : tretjin, četertin, petin, šestin, sedmin i. t. d.
Stevilnica pol**) je sploh nesklanljiva in hoče v 1. in 4. sklonu svoje ime v rodivniku, p. pol mernika, pol goldinarja.
Pol se sostavlja s redovnimi številnicami, p. poldrugi, a, o; poltretji, a, e; polčeterti, a, o i. t. d. Kakor tudi z druzimi imeni, p. poldan; poldne; polnoč; poldanski, a, o; polnočen, Čna, o.
b)	Lastna imena denarjev in druzih reči, p. dvojača, petica, šestica, desetica, dvajsetica, šestdk; — dvojica, trojica.
c)	Imena številk, p. enklja, dvojka, trojka, četverka, petka, peterka ali petica; Šestka, šesterka ali šestica, sedmica, sedmerka ali sedmička; osmiČka, osmerka ali osmica, devetka, deveterka ali devetica.
d)	Imena dni v tednu na — ek, p. torek (strsl. vtori, drugi), četertek, petek.	.	\
e)	Imena predstojnikev čez toliko podložnih, p. desetnik, stotnik.
f)	Imena: dvojčič (dvojčka), trojčič (trojčki) i. t. d.
g)	Imena, s kterimi odločene dele kake reči imenujemo, p. trojeri, četert, petert, šestert, sedmert i. t. d.
h)	Imena: četver — četverica, peter — peterica; Sester — šesterica i. t. d.
Primeri.	,
Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. — Morski som srednje velikosti se proda Mizo za deset tisuč goldinarjev. — La-sica^ je Šest — sedem palcov dolga, rep pa poldrugi palec. — Me-
*) Namesti ^končnice krat stavijo nekteri iz nemščine brez potrebe privzeto besedico bart.
**) Nekdajni so tudi pol sklanjali in še zdaj jo stavimo v mestnik, ko pravimo: poli ene, poli dveh itd.
cveta poleie do •«*» Trna ^	H2
* večkrat ukazovati ColP J " % P° dm ~ tri ~ ali V južnih kr^l~ ^ Z T	"" ~
trava. - Nektere IZ Ji T ^	JP*«
rimi konji vozi 17 V	2	-
' ' ~ ^ ** « «*■	drug emu teslo.
c
t
v
Ceterti odstavek.
> »
O zaiiuenu.
1! -TT N prisvojujejo ali i. t d.	g	J	p- f, to-, uni,
5. Oziravna, ktere se v tovoru na t9; M x • ktera, ktero; ki; kar; čigav, itd	J	aJ°' P"
Zlaganje in sklanjanje zaimen.
M l Z t^rZfsTf	kakor:
šen izpeljane ras lik 1 T^ ^ ^
kov, kolikor.	k°nCU JC VSCle-> 0zi™> P- kdor, kar, ka-
je tverdiven'ni pa ^ p-
Osebna zaiinena.
§. 51. V govora razločujemo tri osebe. Perva oseba, ktera govori: jaz (jez, jest) zav vse tri spole; dr^ga oseba, h kterej se govori: ti za vse tri spole in tretja oseba, od ktere se govori: on za možki, ona za ženski in ono za srednji spol. — Sem tudi spada povračivno zaime sebe za vse tri spole, broje in osebe in nima imenovavnika.
2. Oseba. Enojno.
ti,
tebe, te tebi, ti tebe, te tebi
1. Oseba.
1.	jaz, jez, jes, jest
2.	mene, me
3.	meni, mi
4.	mene, me*)
5.	meni
Povračivno zaime.
6. menoj, manoj, mano teboj, taboj, tab6
Dvojno.
1.	mi dva, (žensk)medve vidva, (žensk) vedve
2.	naju, naj i
3.	nama
4.	naju, naji
5.	nama
6.	nama
sebe, se sebi, si sebe, se sebi
seboj, saboj, sabo.
1.	mi (žensk) me
2.	nas
3.	nam
4.	nas
5.	nas
6.	nami
vaju, vaji vama
vaju, vaju , vama vama
Množno število vi (žensk) ve vas
kakor- v enojnem
vam vas vas vami
kakor v enojnem
Opombe.
1.	Kakor je iz tega nepravilnega sklanjnaja viditi, se najde korenina perve osebe jaz samo v imenovavniku; ti in sejo ob-deržita tudi v estalih sklonih.
2.	Mesto dvojnega mestnika nama in vama se najde tudi nas in vas kakor v množnem številu.
*) Pravi toživnik je prav za prav le mi, ti, se t. j. visoki e s predčasnim i ( HA, T«, CA,), ki ga le še po predlogih razločno izrekujemo, p. za mi, za te, za se.
Moški
1. on
2- njega,jega(nja),ga
3.	njemu, jemu, mu
4.	njega,jega, (nja)ga*)
5.	njem
6.	njim
1.	ona, onadva
2.
3.
4.
5.
6.
1. oni, oni
M n
2.
3.
4.
5.
6.
, 3. Oseba.
Ženski Enojno ona, ona nje> je
n.H> nji, jej, ji njo, j«
njej, nji njo, njoj
Dvojno
one, onedve
nJu> njuj, ju, nji, ji njima, jima,
nJu> njuj? ju, nji ji njima, jima njima, jima. o ž n o števil _one, one	I
Srednji spol ono, ono
njega,jega,(nja)ga njemu, jemu, mu nJega, jega, (nja) ga njem njim.
on6, onedve
one, one
njih, jih njim, jim nje, je njih, jih njimi.
Opombe.
i meL^tf °Seba iZ?6ljUje SV°je SklanjanJe 0d Neslovenskega
LTon sto" ^ peTem men°™iku in tudi - staroslovenš-
2h kr"iih Št' * 1PraVllnei:,b ike =	- samo v nekte-
k9raJ'f Stajerskega m Dolenskega še slišati.
2 .t noj m staroslovenski toživnik i se za enozložnimi pred-
ogi samo na spodnjem Krajinskem semtertje še sliši, p .pred-i £red njega) « (za njega). _ Kakm. J	J
bva vendar stan i pred predlogi po vsih sklonih,,; zategadel se
P Wmtr; SPOh-in Semtertje tUdi V 4 Ogovori
p. pred~nj (pred njega); za~nj (za njega); va-nMv n,W) r^d-nj ( d njega). nu__	njega) f po-nj (po nS'
pod-nj (pod njega); va-nj itd. •	J lP J S '
*) Prav
™ prav seglasf enojni toživnik, .rw«k. i, žensk, jo 'in sr. je.
3.	Mesto dvojnega mestnika njima rabijo nekteri množni njih.
4.	Na mesto množnega toživnika nje, je se govori pogosto njih, jih.
Splošno osebno zaime. §. 52. Kader od kake osebe ali reči govorimo, ktere ne moremo ali nočemo ravno imenovati, pravimo za moški spol oni, ona, one ali on, za ženski: ona, ona in za srednji ono ali ono. Imenujemo to osebno zailne splošno in ga takole sklanjamo.
Srednji spol
on6, ono
onega, onega, ongd ončmu, onemu on6, ono onem, onim onem,- onim
one, one.
Množno število.
1.	oni, oni	| one, one	| onč, one
2.	oneh	l
3.	onem	I
4.	on6, one	!
g __j za vse tri spole
6.	oneh	1
7.	oriemi, onimi I
Nedoločna zaimena. §. 53. Nedoločna'zaimena: nič, nihče, nihčir, nikdo in nekdo se takole sklanjajo: 1. nihče, nikdo, nekdo; 2. 4. nikogar; nekoga; 3. 5. 6. nikomur, nekomu.
1. 4. nič; 2. ničesar; 3. 5. 6. ničemur — Vendar zamore nič nesklanjano ostati.
Prisojivna zaimena.
§. Samo osebam se more kaj prisvojiti ali privlastiti, zategadel se prisvojivna zaimena od osebnih in scer od rodivnika izobražujejo. Staviino jih na vprašanje čigav, čigava, Čigavo? in so sledeča:
Moški
2.	onu, (oneh) j
3.	6. 7. ohema j
Ženski
		Enojno.
1.	oni, ond, on6, on	ond, ona
2.	onega, onegd, ongd	onone
3.	onemu, onemu,	onej, onej,
4.	ončga, onega, ongd	on6, ono
5.	onem	onej
6.	onem, onim	ono
		Dvojno.
	1. 4. ona	on6, one
za vse spole
0d^ne.....moj, moja, moje
" 'be......tV°j' tV°ja> tV°je
" De ......svoj, svoja, svoje
" Tga.....njegov, njegova, njegovo
" nje " ' • ; • • njen, njena, njeno
" °n? ..... ongav, ongava, ongavo
" naJU......najin, najna, najno
" VfJU......vajin, vajna, vajno
" DJU......njun, njuna, njuno
" Das......naš, naša, naše
" . Vf®......vaš, vaša, vaše
n njih ......	njihov, njihova, njihovo.
"nsvojivna zaimena se sklanjajo kakor prilogi.
Hazavna zaimena.
kteraku f ^TfT Zahlien[ odg°^amo na vprašanje: ihm, kter0- ah kak*™> kakšna, kakšnot. So sledeča: ti (ta, te), ta, to, tile (tile), tale, tole le—ti (le*— ta), le —ta, le — «6 taisti, taista, taisto ali tisti, tista, tisto toti, tota, toto
uni, una, uno ali oni, ona, ono taki, taka, tako drugi, druga, drago sij, sija, sije
(ov, ova, ovo je v slovenščini zastarelo). Opombe.
Sicer\e®Lt' T ^ * 'V" ™ ^ol^em - slišati: Sicer se sploh nahaja v sestavljenih besedah: dosihmal, (dosihdob)
posihmal (posMob), dans (dan in sj, snoč (s in noč Zs (leto m s) obsorej, doslej, dosorej itd.	'	J' ( >
ima p^slTIl ~ " 8klanjaj°' ^ ***	* * *
Moški	Ženski
Enojno.
Srednji spol
1- ti (ta, taj, te)	ta	to
2.	tega	t ■	t0
3.	temu	L	,,,	te«a
teJ	(ti)	temu
4.	ti (ta, taj, te) -— tega
5.	tem
6.	tem (tim)
1.	ta (tadva)
2.	teh (tih)
3.	tema (tirna)
4.	ta
5.	tema (teh, tih)
6.	tema (tima)
to
tej (ti) to
Dvojno, te (tedve) teh tema te
tema (teh) tema
to tem
tem (tim)
kakor za ženski spol
ta (te)
Množno število.
1.	ti	, . I te	I
2.	teh (tih)
3.	.	tem (tim)
4.	te
5.	teh (tih)
6.	temi (timi).
Vprašavna zaimena.
§. 56. Vprašavna zaimena so sledeča: kdo t
kaj?
kteri, ktera, ktero? ali kateri, katera, katero? ko ji, koja, koje?*)
kak, kaka, kako; kakov, a, o, ali kakšen, šna, o? čigav, čigava, čigavo; Čegav, a, o ali čij, a, e?
Opombe.
1.	Mesto kteri ali ko j i stoji včasi ki, p. ki hudir ? ki vragi
2.	Vprašavna imena se sklanjajo kot prilogi, samo kdo in kaj imata posebno sklanjo :
1.	Kdo	kaj
2.	koga, kogd	' česa, čega, čiga
3.	komu, komi	čemu, čimu, čmu
4.	koga, koga	kaj
5.	kom	čem, čim
6.	kom	čim.
*) Koji, koja, koje? staroslovensko in ilirsko se na zgornjem Koroškim mesto kteri, a, o sploh govori.
Po tem primeru se sklanjajo tudi vse zaimerm f ©ziravna zaimena.
takole faZUme' - *H. » Pomočjo krajca £££
Enojno	Ovoj,,,,
ki i • ki ga (žensk.) kije ki iu	,
3- ki mu	ki jej	£ L
4. ki ga	K jo	2/i Ou)	jim
Semtertje se oziravno zaime K ravno tako t.v i to, to sklanja: 1. ki ka ko 9 V T, f ak°r kazavno kemu itd.	' ' ' 2' kGga' U> Sa> 3- kemu, kej,
2. Vprašavni zaimeni kdo in kaj se spreminiite v „ •
ako se pervemu na koneu ,	pHvesi j ? • ^
verže. Sklanjate se:	? ' P ^^ Vr Pre" L kdor kar
3. koTur	f8ar' Č?ar' <%ar
. ,	čemur, čimur
4' koSar	kar
. komur	čemur, čimur
o. komur	x
o	čemur, čimur.
mesto (i.jamr.	J Te"dar ™J'™k čigar na-
ravnltZ ^ T™ rta» » ** "
ozira vnih, in	"<iMk<' javnih,
Vprašavna.	0sirav„a.	K™ »„„„„,
* Er t(ta)
"(|"J' k°d"j' kJ"J t«''", Mar, kader, tadaj, tedaj.
kam, kamo	kamor	tamo, tje, tot
kje, čej	kjer, čer	tam
kako	kakor	tako
kak, kakšen, kakošen	kakoršen	tak, takošen, takšen
koliko	kolikor	toliko
kod	koder	tod
doklej	dokler	doslej, dotle.
5. Oziravnim zaimenom se večkrat besedica koli prideva, kdorkoli, kadarkoli, kolikorkoli, kjerkoli, kamorkoli, kakoršenkoli, kakorkoli.
Primeri.
Kdor se z zlatim orodjem bojuje, je zmage gotov. — Kaj velja lepa skleda, pa nič v njej! — Gorje mu, pri komur se i miši in mačke bratijo. — Steza časti je ledena gaz, ki hitro zvodeni. — Kogar kača piči, se zvite vervi boji. — Ne bodi presladek, da se kdo s teboj ne posladka. — Kakoršno življenje, taka smert. — Ka-korŠna služba, tako plačilo. — Kar mladi ne vejo, jim stari povejo. — Kamor se drevo nagne, tje pade. — Smert, si v ničemur ne prebira. — Cesar je polno serce, rado iz ust gre. — Ako kaj daš, oglej se prej, komu, kam in kaj. — Kjer je kaj dobiti, tam jih več namerja.	~ ' /
Marsikteri je že djal: jest sem ti prijatel zvest, v potrebi pa naredil z dlani pest. — Kar je namenjeno, se samo snide. — Kteri konj sam rad teče, tega ni treba priganjati. — Vari se tistih ma-CdJCj let spredej ližejo, zadej pa praskajo. — Človek kaže v mladosti, kar hoče biti v starosti. — Cesar sam sebi ne Želiš, glej da drugim ne storiš. — Dela, ki ga dans lahko storiš, na jutri ne odlagaj. — Je tebe tvoj bližnji razžalil, ne kuhaj zamere v svojem sercu do njega, ampak pojdi, ga prijazno nagovori in spravita se.
Peti odstavek. O glagolu.
§. 58. Glagol, naj imenitniši del slovanskega govora, nam kaže, kaj kdo dela ali terpi, ali kaj in kdaj se ž njim kej godi.
- •
To kar glagol povd, ali prehaja na koga druzega ali pa ne, se pa tudi lahko na tistega nazaj povrača, kteri kaj dela alf terpi . Zatorej razločujemo:	r
1. prehujavne glagole, pri kterih djanje na kako drugo osebo ali stvar prehaja, p. Ljubimo prijatelje in ne,prijatelje. Pismo pišem liste prebiram, bukve pregledujem. •
2 neprehajavne glagole, kteri kažejo kako neprehajavno djanje ah stanje, v kterem se osebek nahaja, p. Zrak žari. tramLjepoka, -dete plaka, mati vpije. Goba tli, derva gori.
3. povračivne glagole, ki 8e na osebek nazaj nanašajo in s pomočjo zaimena se ali si za vse tri osebe zlagajo, p. Boj se greha. Jed se mi gabiali gnjusi. Zmerzlina se tali.
Neki glagoli so prehajavm in povračivni obenem, p. Dobri
ne bodi0'	mm ^ 116 8P°!tUje> 'Ja drUgl tudi »V^ovali
4 .neosebne glagole, ki so samo v 3. osebi in v nedoloeivniku v navadi, p. Strašno dežuje, se bliska in gromi. . Tak" imenovanih terpivnih glagolov, ki so nekterim drugim jezikom lastni razun terpivnega priložaja ni v slovenščini. Treba jih je torej zmiraj z djavnimi premeniti, p. Marljivega učenca vsi učitelji hvalijo (ne pa: marljiv učenec bo od vsih učiteljev hvaljen ) Nova hisa .se zida (ne pa: nova hiša bo zidanaj. Djavne glagole stori zaime se terpivne, p. Posoda se omiva.
Glagol biti pomaga, druge glagole pregibati; zato se mu pomožen glagol pravi.
Glagoli so ali koreninski, ali pa iz druzih besedi izpeljani Izpeljujejo se: •	J
1.	Od imen, p. kup — kupiti, korist — koristiti, del — de-dehti sod - soditi, hlap - hlapeti, skerb - skerbeti, sik - si-iati, krik — kričati, veriga — verižiti, strah — strašiti.
2.	Od prilogov, p. ljub - ljubiti, lepši - lepšati, mehek -mehčati, mlad _ mlajši, - mlajšati, bled - bledeti, rumen -rumneti, sterm — stermeti.
3.	Od prirečej, p. blizo — bližati se, in posebno
4.	Od glagolov po prestopu iz ene verste v kako drugo. Od tega bomo vender pozneje obširneje govorili.
Glagoli so ali prosti ali pa z druzimi imeni posebno s predlogi sostavljeni.
Sicer gre pri glagolu paziti:
I. Na različne oblike glagolov.
II. Na doverševanje djanja.

III.	na izobraževanje časov in naklonov, in
IV.	na pregibanje ali sprezanje glagolov.
I. Oblika glagolov.
§. 59. V slovenskem jeziku gre šest oblik glagolov razločiti. V ktero obliko kak glagol spada, se iz nedoločivnika in sedanjega časa spozna.
Perva oblika.
Sem spadajo glagoli, ki privzemejo k glagolnemu deblu v nedoločivniku — ti in v sedanjem času — eni. Treba je tu šest razdelov razločiti:
Pervi razdel. Sem gredo glagoli, kterim se deblo na d ali t končd. Pred nedoločivnim nastavkom —- ti in namenivnim — t se ta soglasnika vselej v s spreminjata, p.
bred —	bredem	bresti (mesto bredti)
bod —	bodem	bosti ( „ bodti)
god —	godem	gosti ( „ godti)
bled —	bledem	blesti ( „ bledti)
plet —	pletem	plesti ( „ pletti)
cvet —	cvetem	cvesti ( „ cvetti) itd.
Drugi razdel. Sem spadajo glagoli z deblovim koncom 8 ali z. Pred t se semtertje z v 8 spreminja, p. tr^s —	tresem	tresti
ras —	rasem	rasti
pas —	pasem	pasti
griz —	grizem	grizti ali gristi
lez —	ležem	lezti ali lesti
molz —	molzem	molzti, mlezti ali mlesti
i. t. d.
Tretji razdel. V ti razdel se štejejo glagoli z deblovim koncom h ali p. Pred nedoločivnim nastavkom — ti se blagoglasja delj 8 vrine, p.
grebem	grebsti (mesto grebti)
zebti) dolbti) skubti) tepti) sopti)
greb —	grebem	grebsti (mesto
zeb —	zebem	zebsti ( „
dolb —	dolbem	dolbsti ( „
skub —	skubem	skubsti ( „
tep —	tepem	tepsti ( „
sop —	sopem	sopsti ( „
	i. t. d.	
		4
Ceterti razdel. Sem spadajo glagoli s koncom g ali k. V ne-določivniku spreminjajo gt in kt v č in v sedanjem času kakor tudi v terpivnem priložaji g v ž in k v č, p.
streg —	strežem
strig —	strižem
seg —	sežem
vpreg —	vprežem
rek —• ,	rečem
pek —	pečem
sek —	sečem
i. t. d.
Sem se šteje tudi: morem, (mesto možem od mog—) moči in veržem (od verg —) vreči. V nedoločivniku se namreč er v re predene.
Peti razdel. Pod ti razdel gredo glagoli z deblovim koncom
streči (mesto stregti) strigti) segti) vpregti) rekti) pekti) sekti)
striči ( seči ( vpreči ( reči ( peči ( seči (
(čn )	(čnem)	(četi)
—	začnem	začeti
—	počnem	početi
—	pričnem	pričeti
(pn) -	pnem	peti
—-	pripnem	pripeti
žm —	žmem	žmeti ali žeti
mn —	manem	meti
(im-)	—	(jeti) •
—	jamem ali jemem	jeti
—	snamem ali snemem	snčti
—	vnamem ali vnemem	vneti
—	vzamem ali vzemem	vzeti
—	zajmem	zajeti
—	primem	prij e ti/na Kr aj nskem
še pravijo primti.
Sesti razdel. Sem spadajo glagoli, kterim se deblo na samoglasnik : a, e, i ali u konca.
1. Glagoli na a jemljejo razun dati, dam in znati, znam v sedanjem času med deblove glasnike samoglasnik e ali o, p. brati, berem	plati, poljem
prati, perem	zvati, zovem
srati, serjem	stlati, steljem
klati, koljem	sjati, sijem itd.
Sicer se je še treba posebej pomniti:
gnati, ženem stati, stanem djati, denem stati, stojim bati se, bojim se
spati, spim scati, ščim žgati, žgem aližjem tkati, tčem ali tkam po - slati, — lijem.
2. Glagoli s koncom e dobivajo v sedanjem času pravilno m, p
zreti, zrem žreti, žrem vreti, vrem
Sicer imajo: greti, grejem veti, vejem šteti, štejem pleti, plevem speti, spem ali spejem peti, pojem mleti, meljem
t. d.
cvreti, cvrem od-preti, —prem za-preti, —prem.
dreti, derem treti, tarem ali terem mreti, inrein ali merjem tlčti, tlim skleti, sklim zdeti se, zdim se. i. t. d.
3. Glagoli, kterih deblo se na 1 ali u konča, dobivajo v se-dajnem času pred končnim — m samoglasnik e in pred e soglas-nik j ali v, p.
viti, vijem	čuti, čujem
riti, rijem	ruti, rujem
miti, mijem	sluti, slujem
biti, bijem	suti, sujem
piti, pijem	ob - uti, ob - ujem
i.	t. d.
Druga oblika. Pod to obliko spadajo glagoli, kterih deblu se v nedoločivniku — niti (nuti, noti) in v sedanjem času — nem natakne, p. ganiti, ganem ali genem	suniti, sunem
g.init.i' ginem	migniti, mignem
riniti, rinem	vzdigniti, vzdignem
ziniti, zinem	verzniti, verznem
pihniti, pilmem	viniti, vinem
mahniti, mahnem	šiniti, šinem
minuti, minem
i. t. d.
Kadar se glagoli v to versto prenašajo, je paziti, da se pred
koncom — niti, — nem, sogIasniki b, p in k vselej izpahnejo, p.
4*
ogrebati — ogreniti vtopiti — vtoniti trepati -— treniti-vklepati — vkleniti
i. t. d.
berskati — bersniti praskati — prasniti stiskati — stisniti kapati — kaniti
Tretja oblika. Sem gred6 glagoli, kteri k deblu — eti, po šumečih pa ati, in v sedanjem času — im privzamejo, p.
terpeti, terpim serbeti, serbim kipeti, kipim veleti, velim germeti, germim sedati, sedim molčati, molčim klečati, klečim tičati, tičim Semkaj se štejejo tudi glagoli: imam in umeti, umem ali oblike na sebi.
umejem,
želeti, želim žvergoleti, žvergolim hrepeneti, hrepenim živeti, živim cveteti, cvetim medleti, medlim smerdeti, smerdim renčati, renčim slišati, slišim itd. hoteti, hočem, ali čem, imeti, ki imajo še znamnja perve
Četerta oblika. Glagolom četerte oblike se priveša nedoločivni nastavek, iti in v sedanjem času — im, p.
kupiti, kupim broditi, brodim lupiti, lupim gaziti, gazim rojiti, rojim ploditi, plodim rešiti, rešim soditi, sodim deliti, delim
i. t. d.
roditi, rodim roditi, rodim kositi, kosim grešiti, grešim loviti, lovim drobiti, drobim ločiti, ločim voliti, volim saditi, sadim
Opombe.
1. Kadar neprehajavni glagoli tretje oblike v četerto prestopijo, vselej djavno — prehajavni postanejo, p.
sedati, — saditi	bogateti, — bogatiti
beliti, — beliti	sloneti, — sloniti
živeti, — živiti	smerd6ti, — smraditi
moleti, — moliti	zveneti, — zvoniti
slabeti, — slabiti	slepeti, — slepiti.
2. Glagoli, ki iz perve oblike v četerto prestopijo, ozke samoglasnike v' široke premenijo, in tukaj kako ponavljanje ali daljši terpež kakega djanja kažejo, p. gnati — goniti nesti — nositi lezti — laziti vleči — vlačiti piti — pojiti > vezti — voziti
i. t. d.
vesti —voditi gnati — goniti grebsti — grabiti vreti — variti mreti — moriti iti (vedem) — hoditi
Peta oblika. Sem gredo glagoli, kterih deblu se nedoločivni nastavek — ati in v sedanjem času — ani natakne, p.
delati, delam	tergati, tergam
marati, maram	plezati, plezam
plavati, plavam	križati, križam
i. t. d.
Opombe.
1. Po ustničnih soglasnikih sledi v sedanjem času večidel — I j em mesto ani, p.
dremati, dremljem (—am) jemati, jemljem (—am) gibati, gibljem (—am) kopati, kopij em (—am) klepati, klepljem (—am) sipati, sipljem (—am)
i. t. d.
tipati, tipljem (—am) zibati zibljem (—am) škripati, škripljem (—am) kapati, kapljem (—am) zobati, zobljem (—am) ščipati, ščipljem (—am)
2. Pri druzih glagolih te oblike nastopuje em mesto am; tedaj se morajo pa deblovi končni d v j, h v š, k in t v č spremeniti, p.
beketati, bekečem (—Am) blisketati, bliskečem (—Am) gogotati, gogočem (—am) meketati, mekečem (—am) ropotati, ropočem (—Am) mikati, mičem (—am)
resketati, reskečem (—Am) phati, pšem ali pham skakati, skačem šetati se, šečem se (—am) tikati, tičem (—am) poijati, poijem (—am)
sukati, sučem (-am)	glodati, glojem (-am) '
smukati, smučem (-am)	kihati, kišem (-am)
hohotati, hohočem (-am)	pihati, pišem (-am)
i. t. d.
v 6 obliki111^ °rJem in ^^ VarWm Var°Vati' VarUJ'em'' Je Pa
. 3" Nekoliko g'ag°lov te oblike nima _ an. ampak le - en. m spreminja pred - em v sedanjem času z in r v ž s v i c m t v c in sk v. 44, p.	'
kazati, kažem rezati, režem lizati, ližem mazati, mažem vezati, vežem brisati, brišem tesati, tešem pisati, pišem
česati, češem iskati, iščem
piskati, piščem in piskam plesati, plešem lagati, lažem stergati, steržem metati, mečem alimečljem klicati, kličem t. d.
Opombe.
1. Pogosto se najdejo glagoli iz kake druge oblike v peto prenesem m tu kako ponavljanje ali daljši terpež djanja pomenjajo. Godi se tona več načinov. Sploh naj se pa tole pomni-
a)	Mesto odverženih zlogov se dostavlja ati, am. Večkrat je treba tudi samoglasnik premeniti, ki pred poslednjim deblovim soglasnikom stoji, kakor tudi ti soglasnik, p
sesti, sedem - sedati	grebsti, grebem - ogrebati
pasti, padem - padati	bosti, bodem _ (z) badati
tepsti, tepem - (pre) tepati, cvesti, cvetem - (0) cvetati točiti, točim - (na) takati vložiti, vložim - vlagati počiti, počim - pokati	terčiti, terčim - terkati
močiti, močim-(na) makati pičiti, pičim - pikati seči, sezem - segati	močim, morem (mogel)-(z) magati
leči ležem _ legati	dahniti, dahnem - dihati
vtakniti, vtaknem _ vtikati vmakniti, vmaknem - vmikati
b)	Pogosto se med deblove soglasnike i vtika p
žreti žrem _ (po) žirati	mreti, mrem, - (v) mirati
cvreti cvrem - (0) cvirati	prati, perem - (s) pirati
zgati, zgem - (za) žigati	speti, spem - sipati
zavreti, zavrem _ zavirati	odpreti, odprem - odpirati
poslati, poiljem — pošiljati	stlati, steljem — (na) stiljati
razgerniti, razgernem — razgrinjati kleti, kolnem — (pre) klinjati
i. t. d.
Začeti, začnem ima začenjati, napeti, napnem — napenjati itd. c) Mnogokrat se priveša vati, vam, p. liti, lijem — (na) livati mijem, mijem — (o) mivati peti, pojem — (o) pevati umeti, urnem — umevati kriti, krijem — (s) krivati stati, stojim — (po) stavati
siti, sijem — šivati vžiti, vžijem — vživati počiti, počijem — počivati deti, denem — devati
poznati, poznam — poznavati greti, grejem — (o) grevati obuti, obujem — obuvati zdeti se — dozdevati se t. d.
Mesto vati, vam se pogostp dostavlja jati, jam, p. viti, vijem — (na) vijati	biti, bijem — pobijati
vstati, vstanem — vstajati	zginiti, zginem — zginjati
dati.
dam — dajati
streliti, strelim — streljati
. ,i. t. d.
Veliko ponavljavnih glagolov te oblike je iz četerte prenesenih. Za pismeni j, s, c, ž, š, c ali za spremenjenimi soglasniki stoji a namest j a, p.
saditi — (na) sajati goditi — (po) gajati kaditi — (za) kajati pojiti — (na) pajati hoditi — (po) hajati kloniti — (v) klanjati streliti — streljati oživiti — oživljati graditi — (o) grajati skusiti — skušati
vdariti — vdarjati nuditi — ponujati ozdraviti — ozdravljati
-	stavljati
—	zgubljati valjati (za) našati
voziti — (za) važati ponoviti — ponavljati i. t. d.
staviti zgubiti valiti — nositi -
2. Nahajajo se tudi glagoli podaljšane pete oblike na avati, avam. Ti glagoli delajo prehod v šesto obliko, p.
prekopavati, prekopavam prekopovati, prekopujem ogledavati, ogledavam ogledovati, ogledujem zdihavati, zdihavam zdihovati, zdihujem itd. ahko pomanjšujejo, ako deblu Ijati,
prekopati, prekopam
ogledati, ogledam
zdihati, zdiham 3. Glagoli pete oblike se
ljam, — kati, kam, — kovati, kovaiii,—ncati, ncaiii pridamo, p.
ajati — ajkati pohajati — pohajkovati gledati — gledkati skakati — skakljati škerbati — škerbljati poležati — poležkovati
spati — spančkati stopiti — stopkati objemati — objimčkati rezati — rezljati cureti — curljati postopati — postopkovati.
Šesta oblika. Sem gred6 glagoli, pri kterih se nedoločivni nastavek — ovati (pri ozkih soglasnikih evati) v sedanjem času pa — ujem k deblu dostavlja, p. r
imenovati, imenujem gostovati, gostujem gospodovati, gospodujem praznovati, praznujem natoleovati, natolcujem zapeljevati, zapeljujem
kraljevati, kraljujem sledovati, sledujem stanovati, stanujem vzdigovati, vzdigujem vračevati, vračujem plačevati, plačujem.
napeljujem	plačevati, plačujem.
Glagoli te oblike se izobražujejo iz druzih že izobraženih delov govora, p/
gospod - gospodovati	skakati - (po) skakovati
ime - imenovati	. priporočiti - priporočevati
kralj — kraljevati	vračati — vračevati
žal - žalovati	peljati _ (pro) peljeyati
prazen - praznovati	deržati - (za) derževati
nič - zaničevati	oznaniti - oznanovati itd.
II. Doverševanje djanja.
§. 60. Djanje si moremo ali nedoveršeno, ki se ravno godi ali pa doveršeno misliti. Zatorej razločujemo glagole I. nedover-sivne m H. doverŠivne.
I.	Nedoveršivni glagoli. Glagoli nedoveršivni nam kažejo djanje nedoveršeno, t. j. djanje, ki se ravno, če tudi le en hip časa, god! ali verši, brez da bi se na njegovo doveršenje gledalo, b tirni glagoli se odgovarja na vprašanje: kaj delaš* kaj se godit p. dvigam, vstajam, spim, padam, delam itd.
Posebno pleme tih glagolov so tako imenovani ponavljavni glagolih glagoli večkratnega djanja in kažejo, da se kako djanje večkrat ponavlja, p. skakam, poklekujem, posedam, prepisujem itd.
II.	Doversivni glagoli. Doveršivni glagoli so tisti, ki doveršenje ah dokončanje kakega djanja pomenjajo, p. zaspim, umerjeni, padem, storim, kupim itd.
>
Semkej spadajo tudi glagoli enokratnega djanja, ki začetek in ob «nem tudi konec kakega djanja p omenjaj o, p. dregnem, sunem, kriknem, smuknem, Šverknem, vtaknem itd.
Tu .sledi nekoliko nedoveršivnih glagolov in glagolov enokratnega in večkratnega djanja:
ječim	jeknem	jekam
brenčim	brenknem	brenkam
derčim	derknem	derkam
klečim	pokleknem	poklekam
bežim	begnem	begam
vreščim	vrisknem	vriskam
smučim	smuknem	smukam
tičim	vtaknem	vtikam
	i. t. d.	t
Znamiija nedoveršivnih in doveršivnili glagolov.
§. 61. Spoznati, ali je kak glagol doveršiven ali nedoveršiven naj se sledeče pomni:
1.	Glagoli perve oblike so sploh nedoveršivni. Doveršivni so samo:
dati, dam djati, denem 16či, ležem pasti, padem
Zyun tih so tudi doveršivni vsi poslati, pošljem vžiti, vžijem počiti, počijem vmiti, vmijem snesti, snem oteti, otmem napeti, napnem začeti, začnem
i. t. d.
2.	Glagoli druge oblike so doveršivni, p. vtoniti, vtonem	prasniti, prasnem treniti, trenem kerniti, kernem bersniti, bersnem kerhniti, kerhnem kavsniti, kavsnem nagniti, nagnem mahniti, mahnem suniti, sunem
i. t. d.
reči, rečem sesti, sedem seči, sežem vreči, veržem. s predlogi sostavljeni, p. obuti, obujem vstati, vstanem vkrasti, vkradem vzeti, vzamem sneti, snamem prijeti, primem zajeti, zajmem vmreti, vmerjem
Nedoveršivni so semtertje samo:
sahniti, sahnem	gasniti, gasnem
veniti, venem	dergniti, dergnem.
3. Glagoli tretje oblike so sploh nedoveršivni, le sostavljeni s predlogi so doversivni, p.
germeti, germim veleti, velim doneti, donim ' hrepeneti, hrepenim žgoleti, žgolim
preterpeti, preterpim o c ve te ti, ocvetim zadoneti, zadonim obledeti, obledim
i. t. d.
terpeti, terpim merzeti, merzim trohneti, trohnim verteti, vertim šumeti, šumim
poveleti, povelim strohneti, strohnim pošumeti, pošumim omladeti, omladim
i. t. d.
4. Glagoli četerte oblike so sploh nedoveršivni. so vendar s predlogi sostavljeni in sledeči.
Doversivni
pustiti, pustim storiti, storim rešiti, rešim lučiti, lučim skočiti, skočim spremiti, spremim streliti, strelim vdariti, vdarim shraniti, shranim stvariti, stvarim
i. t. d. z malo
počiti, počim terčiti, terčim kupiti, kupim pičiti, pičim butiti, butim ropiti, ropim telebiti, telebim grešiti, grešim lotiti se, lotim se spriditi, spridim
izjemami nedoveršivni. s predlogi sostavljenih.
5.	Glagoli pete oblike so ___
Mnogo jih ostane nedoveršivnih še clo Doveršivnim gre vender prištevati
plačati, plačam	nehati, jenjati, neham, jenjam
venčati, venčam	srečati, srečam
končati, končam	prodati, prodam.
6.	Glagoli šeste oblike so nedoveršivni in ostanejo tudi s predlogi sostavljeni sploh nedoveršivni, p.
povzdigovati, povzdigujem	odvračevati, odvračujem
popotovati, popotujem	priporočevati, priporočujein
i. t. d.
Sploh velja tole:
Če je glagol nedoveršiven, postane doveršiven, ako ga v iz-virnej obliki s predlogom sestavimo, če v VI. obliko ne spada, p.
miti, omiti, omijem	liti — preliti, prelij em
hvaliti — pohvaliti, pohvalim igrati — zaigrati, zaigram delati — predelati, predelam	i. t. d.
Ako je pa glagol doveršiven, ostane tudi s »predlogom so-stavljen doveršiven, p.
stopiti — prestopiti, prestopim plačati — poplačati, poplačam verniti — poverniti, povernem nehati^— prenehati, preneham
i. t. d.
Povračivni glagoli.
§. 62. Povračivni glagoli, kakor smo že rekli," se zlagajo s povračivnim zaimenom se, ki nam za vse osebe služi, p. bijem se, biješ se, bije se, bij ena se, bijeta se oc. bijemo se, bijete se, bijejo se. Upotrebuje se pa :
1.	Kader se vzajemno (sprotno) djanje zaznamuje, p. biti se, bratiti se, posvetovati se, braniti se, pravdati se, shajati se, stekati se itd.
2.	Kader se djanje na delajoči osebek nazaj povrača, p. miti se, kopati, se, vrezati se itd.
3.	Kader delajoči osebek pri večej svojej djavnosti sam predmet postane. Sploh jih tedaj sostavljamo s predlogi do —, na — pre — in druzimi, p. najesti se, napiti se, nasedeti se, nazreti se, domisliti se, prehoditi se.
4.	Nekteri tih glagolov brez povračivnega se nikdar niso v rabi; imenujemo jih srednje, p. čuditi se, bati se, radovati se, pri-lizevati se, goditi se, smejati se, nadjati se.
Mnogi djavni glagoli, če se jim se privesi, spreminejo|svoj
pomen ali postanejo terpivni, p.	
zlobiti	zlobiti se
vtopiti	vtopiti se
vtruditi	vtruditi se
kaditi	kaditi ..se
čutiti	čutiti se
imeti	imeti se
klicati	klicati se
zvati	zvati se
imenovati	imenovati se
motiti	motiti se
si,
vbiti	vbiti se
nameniti	nameniti se
učiti	učiti se
zbuditi	- zbuditi se
verniti	verniti se
Plašlti	plašiti se
0!idraviti	ozdraviti se
tresti	tresti se
terSati	tergati se
kaliti	kaliti se
strašiti	strašiti se
Peljati	peljati se
voziti	voziti se
vPehati	vpehati se i. t. d.
Nekoliko povračivnih jemlje mesto se rajši si, p. prizadjati ~ nadevati si, upati si ali se, igrati se ali si.
. vV terPivnem Položaji in	v glagolnem imenu gre se vselei izpuscati, p .peljati se - peljan - peljanje; bliskati se - bliskanje, čuditi se — čudenje.
Doba, število in oseba glagolov.
in iLT'	^ ?aloga_glag°lov je trojna: djavna, terpivna
V	djavnej dobi je glagol, kader kaže, da oseba ali stvar kai dela ali stori, p. Brat piše, sestra bere, otroci igrajo.
V	terpivnej dobi je glagol, kader pove, da oseba ali stvar kaj terpi, p. Sovražnik je premagan. Hudobni otroci se kaznujejo.
V	bivnej dobi stoji glagol, kader pove, v kterem stanu se oseba ah stvar nahaja in nič kaj ne dela ali terpi, p. Spomladi se vse veseli. Drevje zeleni in cveti.
Število glagolov je trojno kakor tudi oseba.
Časi glagolov.
§. 64. Čas je v slovenščini prav za prav trojen, namreč-
1. sedanji, kteri nam kaže, da se ravno sedaj kaj godi ali versi. Ker pa doveršivni glagoli že doveršeno ali dokončano djanje zaznamujejo, se mora, kader se od djanja v terpeži, ali v oponavljanji ali od nedoveršenega djanja govori, samo z nedo-versivmmi glagoli govoriti, p. voda pada; postava zapoveduje; riba plava; novice naznanjajo; bukve obsegajo itd.
2.	pretekli, kteri kaže, da se je nekaj že godilo ali zgodilo;
zatorej izobražujemo pretekli čas sploh z doveršivnimi glagoli._
Nedoveršivni glagoli v preteklem času ne nadomestujejo le tako imenovanega polpreteklega časa nemških glagolov, ampak še bolj razločno terpež ali oponavljanje djanja kažejo, k. Ko sem po vertiču hodil, je v cerkvi k molitvi zazvonilo. Kamen je pet sekund padal, predenj je padel.
3.	prihodnji, ki kaže, da se bo nekaj šele godilo ali zgodilo, p. bom delal, se bomo sprehajali.
Doveršivni glagoli sedanjega časa se rabijo v povestih tudi za pretekli in prihodnji čas, p. Peter vstane, vzdigne svoj glas in reče oc. Dans se v mesto podam. Če hočeš, pa sedem. Moram počakati, da list spiše. Ce te je volja, mu pa povem.
Razun preteklega imamo tudi predpretekli čas, ki nam kaže, da je bilo djanje že končano, predenj se je drugo začelo, p. Ko se je bilo sonce nagnilo, je hladev^veter pripihal. Komej sem bil na vejo stopil, se je bila odčesnila.
V predpreteklem času se zamorejo samo doveršivni glagoli rabiti.
Hakloni glagolov.
§. 65. Glagol nam na več načinov povedati more, kako se kaj godi; zato imamo sledeče načine ali naklone.
1.	Ce glagol naravnost ali določno pove, kako se kaj dela ali godi, stoji v znanivnem ali določivnem naklonu (določivniku), p. Človek obrača, Bog oberne.
2.	Če glagol povč, da se kaj pod kakim pogojem dela ali godi, stoji v pogojivnem naklonu ali pogojivniku, p. Ko bi vedli in spoznali, kaj je čas in kako hiti, bi vse drugači obračali njega minljive dni.
3.	Če glagol željo na znanje daje, da se naj kaj zgodi, stoji v želivnem naklonu ali želivniku, p. Naj bi nam bilo dano, vselej srečno živeti!'
4.	Če glagol kaj veli, opominja itd., stoji v velivnem naklonu ali velivniku, p. Delaj ali pa stradaj.
5.	Ce glagol ne pove osebe, stoji v nedoločivnem naklonu ali nedoločivniku, p. Delati je treba. Posnemati je ložej kakor kaj na novo iznajti.
6.	Če glagol kak namen naznanuje, stoji v namenivnem naklonu ali namenivniku, p. Idi delat, igrat itd.
7.	Če se glagol verh znanitve časa tudi podobe in lastnosti priloga vdeleži, se mu v tem naklonu pravi deležje ali priložaj, p. cveteče drevje; izobraženo ljudstvo; gnjilo sadje.
8.	Če glagol v podobi narečja stan osebe ali stvari kaže, stoji v narečnem, naklonu ali narečaji, p. Kleče odpuščanja prositi.
9.	Če glagol v podobi samostavnega imena tudi terpež djanja kaže, mu pravimo glagolno ime, p. pohajkovanje, odpuščanje, •pitje, vnetje.
III. Izobraževanje časov in naklonov.
§. 66. Sedanji čas in nedoločivni naklon sta tako rekoč korena, iz kterili se vsi drugi časi in nakloni - glagolov izpeljujejo ali izobražujejo.
I. Sedanji čas.
V sedanjem času izhajajo vsi slovenski glagoli, razun „bom" z svojimi sostavami (dobom, pr%bom, znebom se) na — a ni, — eni ali — !m. Lice pregibanja v sedanjem času je tole:
Enojno.
—	em	— im
—	es	— iš
—	e	— i Dvojno.
—	eva žensk. — eve
—	eta in — ete
—	eta sredn. — ete Množno Število.
1.	— amo	— emo
2.	— ate	— ete
3.	— ajo	— ejo (—o)
Opombe.
1.	Glagol sem (sim) se v sedanjem času takole pregiblje:
Enojno.	Dvojno. Množno število,
.mesto	mesto	mesto
1.	sem, sim (jes-m)	sva žensk, sve *) (jes-va, ve) smo (jes-mo)
2.	si (jes-i)	sta in ste (jes-ta, te) ste (jes-te)
3.	je (jes-t)	sta sredn. ste (jes-ta, te( so (jes-at).
2.	Nekteri glagoli perve oblike, kteri v sedanjem času edem
v em okrajšujejo, v	3. množnej osebi spet d prijemljejo, pred t
1.	— am
2.	— aš
3.	— a
1.	— ava žensk. —ave
2.	— ata in — ate
3.	— ata sredn. — ate
—	Iva žensk. — ive
—	ita in — ite
—	ita sredn. — ite
—	imo
—	ite
—	ijo (— e).
*) Semtertje je slišati: srna, ž. in sr. sme.
ga pa v 8 spreminjajo. Taki so sledeči: grem (mesto gredem), jem (jedem), dam (dadem) in vem (vedem) v vsih sostavah: povem, snem, podam itd. — Ravno to velja tudi od pomožnega lom (mesto bodem). Pregibljejo se torej takole:
grem, gr6š, gre, greva, gresta, gresta—e gremo, greste, gred6(grejo) dam, d&š, da, dava, dasta, dasta — e damo, daste, dado (dajo) jem, ješ, je jeva, jesta, jesta — e jemo, jeste, jedo (jejo) vem, veš, ve veva, vesta, vesta — e vemo, veste, vedo (vejo) bom, b6š, bo bova, bosta, bosta — e bomo, boste, bodo (bojo).
3.	Glagoli perve oblike jemljejo v 3. množnej osebi večidel zategnjen o mesto ejo. Verh tega morajo tisti, ki se na—čem dokončavajo, e pred o spet v pervotni k spremeniti, p. tresem — treso, rečem — reko, pečem — peko itd.
4.	Tretjo množno osebo okrajšujejo v e posebno glagoli, ki se na — i ni dokončujejo, p. učim — uče, zgubim — zgube, živim — žive; vendar tudi ljubim — ljube, vidim, vide itd.*)
Iz sedanjega časa se izpeljujejo:
1. velivni naklon, če se končnice — am v — aj, — eni v ej, — em in —. im v —i spremenijo, p. delam — delaj, jem — jej, povem — povej, pasem — pasi, ljubim — ljubi itd.
Glagoli s koncom — jeni ali — Jim, samo em in im od-veržejo, p. sejem — sej, gospodujem — gospoduj,"stojim — stoj itd. Tisti glagoli na — jim pa, ki se v nedoločivniku na —iti končajo, k j še i pridevajo, p. tajim — taji, dojim — doji itd.
Lice pregibanja v velivniku je torej tole:
Enojno.
Množno.
Množno število.
Enojno.
1.	— aj
2.	- aj
3.	— aj
—	eJ (ij> °j> uj)
—	ej
—	ej
1.	— ajva, e
2.	— ajta,e
Dvojno.
—	ejva, e
—	ejta, e
—	iva, e
—	ita, e
3. —
Množno število.
1.	— ajmo
2.	— ajte
3.	—
—	ejmo
—	ejte
—	imo
—	ite
*) Na Štajerskem je semtertje navada, posebno tedaj, kader si dva j poredoma sledita, druzega v d spreminjati, p. oznanujedo, vojskujedo itd.
Opombe.
«; Za tretjo osebo se pogosto zadevna 3. oseba	želivnega na
klona jemlje, p naj plača, naj plačata, naj	plačajo,- naj seje, naj sejeta itd. J ' J
i) Glagoli perve oblike na - čem in žen, spreminjajo c v c
m z v z, p. rečem - reci, pečem - peci, slečem - sleci strizem — strizi, sežem — sezi itd.
cj Glagoli perve oblike na men,, ki v sedanjem času a spri-jemljejo, ga spreminjajo večidel v e, p. vzamem ~ vzemi snamem - snemi, žanjem ~ ženjiM. Tako tudi staknem-stekm, ganem — geni ali gani itd.
d) Pri glagolih tretje in četerte oblike prestopuje naglas na predposlednji zlog, p. molčim - molči, živim - živi kro pim — kropi itd.	'
e; Nepravilno delaj o velivni naklon: sem - hodi z vsimi sestavami dobim - dobodi etc.) imam - imej, vem - vedi, grem - idi lazem _ lagaj, hočem ali čem - hoti, vmerjem _ umri
f)cZT~>PTvt P;P~ B°g! VaH 86zaPeffive9asveta.
f) Glagoli pete oblike, ki imajo stanoviten ndglas na deblu in
izhajajo v sedanjem času na - vam, pa so tudi v iestej obliki s polglasnim u pred _ jem v sedanjem času navadni, izpeljujejo velivni naklon raji iz pete oblike, p. ver-vam m verujem - vervaj pa tudi veruj; vdrvam m vdru-
J6m. ~ varvaj> Pa tadi ™ruj in vari. Ti zadnji velivnik pa izvira iz četerte oblike, ki je v sostavi s-variti, s-vari van se sploh navadna; tako tudi škodi iz 4. oblike škoditi, škodvaj iz 5. Škodvam in Škoduj iz 6. škodujem
. 2•	s^anjega časa, če tretjej množnej osebi i prive-
simo, p. delajo — delajrjč, vidijo — vidijdČ itd
Glagolom, ki v pregibanji ejo v 6 in ijo v e okrajšujejo se c k okrajšanemu koncu prideva, p. tresd - tres6č, pek6 - pekoč, stoje — stoječ, vrd — vroč itd.
. Gla,g°H. 6" °blike' ki nimaj° sicer °krajšbe v navadi, vendar svoj pnložaj iz nje izpeljujejo, p. posvečujoč, pričuj6č itd. ne pa posvečujejoč, pričujej6č.	1
Opombe.
a) Nekteri glagoli se v 3. množnej osebi sedanjega časa scer
na o dokončujejo, imajo v sedanjem priložaji vendar le ec
p. Zg6 - žgeč, bodo ~ bodeč* cveto - cveteč, dero - dereč
in se nekaj druzih.
C
■ v	65
\ " ' ' s i ' (
b) Rečem ima v sedanjem priložaji rekoč* ki se samo kot pri-rečje rabi in morem mogič. Sicer doveršivni glagoli nimajo sedanjega priložaja.
Nedoločivni naklon. Kakor smo že vidili, se v nedoločivnem naklonu vsi glagoli na — ti dokončujejo, ki se na več načinov z glagolnim deblom veže. Iz tega naklona se izpeljujejo:
1.	namenivni naklon, če se zadnji i odverže in se rabi kakor v latinščini za glagoli, ki premikanje iz mesta v mesto znamenu-jejo, p. grem molit; pojdemo delat; se peljem klasje pobirat.
2.	narečni naklon ali narečaj preverže pri glagolih pete in šeste oblike — ti v — je« p- delati — delaje, igrati —- igraje, gospodovati — gospodovaje itd.
Pri vsih družili glagolih se —em ali —ini v e spreminja, p. stati, stojim — stoje; molčati, molčim — molči; grem — grede; sedim — sede; klečati, klečim — kleče.
Doveršivni glagoli vendar nimajo narečaja.
3.	pervi pretekli priložaj djavne dobe, če se nedoločivna končnica —ti v 1 preverže, p. pisati — pisal, rediti — redil, želeti — želel, nagniti — nagnil, kraljevati — kraljeval itd.
Glagoli perve oblike jemljejo verh tega, če se jim deblo na soglasnik konča, pred I za moški spol premakljivi' e k sebi, p. pasti — pasel, pasla, paslo; rasti — rasel, sla, o itd.
Vsi glagoli perve oblike, ki v nedoločivniku deblovi d in t 'v s ali z v 8 spreminjajo, morajo d, t in z spet nazaj dobiti, p. padem, pasti — padel, dla o; pletem, plesti — pletel, tla, o; ležem, lesti —•' lezel, zla, o itd. — Veliko Slovencov pa v tej obliki preteklega priložaja d in t izpahuje, p. pal, pdla, palo; plel, plela, plelo itd. •
Ravno tako dobivajo glagoli te oblike 4. razdela spet deblovi g in k, p. streg — strežem, streči — stregel, gla, o; rek — rečem, reči — rekel, kla, o; pek — pečem, peči — pekel, kla, o itd. — Glagoli 3. razdela pa s, ki se nedoločivniku blagoglasja delj vriva, spet odveržejo, p. tepem, tepsti — tepel, pla, o; dolbem, dolbsti — dolbel, bla, o itd.
Popolnoma neredno dela ti priložaj glagol iti ■z vsimi sosta-vami, ter ima šel, Šla, šlo.
S pomočjo tega priložaja se izobražujejo: a) pretekli čas, ako se temu priložaju pomožni glagol sem, si, je oc. predpostavi, p. sem, si oc. delal, vidil, terpel, a, o itd.
5'
Prostominuli čas se je v novoslove.nščini že zgubil; samo 2. množna oseba je semtertje še slišati, toda le v pomenu sedanjega časa, p. delaste, kazaste, zgubiste itd. — Ravno tako je že zginil stari nedoveršivnik (imperfect). *)
b)	predpretekli čas, ako se te temu priložaju sem, si, je bil, a, o itd. predpostavi, p. sem bil, a, o stavil a, o; plačal a, o itd.
c)	prihodni čas, ako se temu priložaju bom, boš, bo oc. predpostavi, p. bom, boš, bo oc. delal, vidil, terpel, a, o itd.
1.	beh (bih)
2.	b& 3. be
1.	behova
2.	besta
3.	besta
1.	besve
2.	beste
3.	beste
1.	behomo
2.	beste
3.	beho'(beše)
ja
a
bisim (bih) bisi bi
bisva bista bista
bisve biste biste
bisino biste biso.
•o
CS
*) Kakor g. Muršec v svojej slovnici str. 35 piše, se gdegde bi že popolnoma pregiblje:
bejah bejaše bejaše
bejahova bejahota bejahota
bejasve bejaste bejaste
bejahomo bejaste
bejaho	_____
Staroslovenski prostominuli Čas in nedoveršivnik sta se z malo premenami pri vsih drnzih Jugpslavenih ohranila in se blizo takole izobražujeta:
Prostominuli Čas se delale se nedoločivna končnica -ti za 1. enojno osebo v h spremeni; za 2. in 3. se samo nedoločivni -ti odpahne; za 1. množno se stavi smo, za 2. ste in za 3. se. Ako se pa deblo na soglasnik kon&i, se v enojnem številu: oh, e, e in v množnem osmo, oste, oše priveša, p. pročitah, proČita, pročita —pročitasmo, proeitaste,pročitase; greboh, grehe, grebe, — grebosmo greboste, greboše.
Če se pa deblo na kak premenljiv soglasnik d, t, z, g ali k konež, je treba na sedanji čas obzir jemati; verh tega se morata g in k v 2. in 3-enojnej osebi v ž in £ spremeniti, p. pekoh, peče, peče — pekosmo, pekoste, pekose; mogoh, može, može — mogosmo itd.
Dvojno število so razun Slovencov vsi drugi Slavjani zgTibili; končnice za taisto bi bile: sva, sve; sta, ste; sta, ste; p. pročitasva, sve; — sta, ste; sta, ste itd.
Nedoveršivnik dobiva za 1. osebo ah, za 2. in 3. ase, v množnem številu za 1. osma, za 2. aste in za 3. ahu, p. Čitah, čitaSe, čitaSe — čitasmo, či-taste, žitahu.
Glagoli na eti in iti s končnim d, t in l imajo končnice: jah, jage, jasmo itd.: vidjah, vidjaše.
Dvojno število nedoveršivnika ima ravno tiste končnice kakor prostominuli čas, p. čitasva, čitasta, čitasta itd.
Doveršivni glagoli, kteri pomenjajo premikanje iz mesta v mesto, imajo s predlogom po v podobi sedanjega časa kakor bom prihodnji pomen: pojdem, poletim, pobežim, poležem, ponesem, popeljem, potečem, poženem, podivjam, pojez-dim, porečem itd. — Od tod izpeljan velivnik: pojdi, poženi itd. ima pa pomen sedanjega časa.
Vendar imajo, kakor bomo poznej vidili, tudi drugi doveršivni glagoli v podobi sedanjega časa prihodnji pomen.
d)	pogojivni naklon ali pogojivnik, ako se temu priložaju ne-sklanjljiva besedica bi*) ali bi, bil, a, o predpostavi, p. bi delal, a, ,o; bi bil, a, o nagnil, a, o itd.**)
e)	želivni naklon ali želivnik, ako se gori razloženim časom in naklonom naj ali nej predpostavi. Vender je besedica bi tudi želivniku brez besede naj lastna, p. Ko bi zdrav bil!
Iz I. preteklega priložaja se more dalej izobraziti:
f)	drugi pretekli priložaj ali prehojivnik, ako se pri glagolih perve oblike, ki se v pervem preteklem priložaji na premakljivi e pred 1 končajo, ta končnica v —ši spreverže, p. vergel — vergši, rekel — reksi._***)
Pri vsih druzih glagolih se pa končni I preteklega priložaja v —vsi spreberne, p. dal — davši, pil — pivši, nagnil — nagnivŠi, terpel — terpevši.
g)	terpivno-pretekli priložaj, ako se pri glagolih perve oblike razun 5. in 6. razdela končaj -—cl v en sprelije; verh tega se mora tudi predstoječi g v ž in k v č spremeniti, p. tepel — tepen, strigel — strižen, rekel — rečen. — Glagoli 5. in 6. razdela te oblike spreminjajo končni 1 v t, samo če se jim deblo na a končd, imajo —an, p. začel — začet, sterl — stert, bil — bit, čul — Čut (pa tudi čujen), cverl — cvert, grel — gret, spočel — spočet oc. dal — dan, klal — klan, žgal — žgan.
Glagoli druge oblike spreminjajo končni —il v —jen, p. plunil — plunjen, vtaknil — vtaknjen, sunil — sunjen.
*) V jnžnih krajih Slovenskega se ta besedica tudi takole pregiblje: bim (bem),
bisif bi; biva, bista, bista; bive, biste, biste; bimo, biste, bijo.
**) V Zilskej dolini na Koroškem in v Istrii se upotrebuje tudi H. pretekli pogojivnik, ki se nareja, ako se preteklemu priložaju: bi sem, bi si, bijeoc. predpostavi, p. bi sem rekla, bi ste vidili.	*
***) Stari priložaj: rek, verg, nes oc. se nikdar več ne rabi. Vendar priložaj na v s predstoječim samoglasnikom ge je jel semtertje in po vsej pravici spet_ rabiti: vidiv, biv, delav, stopiv, p. Pred kralja stopiv se je globoko priklonil.
Glagoli tretje oblike spreminjajo sploh —el v —en, p. mer-zel — merzen, vsedel — vseden, hotel — hoten. — Glagol imeti iin;l imet in umeti — umet.
Glagoli četerte oblike spreminjajo končni —il v —en, p. učil — učen, tajil — tajen. Pred priložajnim koncom —en se mora vender vselej glagolom te oblike d v j, g in z v ž, s v š, t v č, in st v šc spremeniti, p. rodil — rojen, vozil — vozen, nosil — nošen, gatil — gačen, kazil — kazen, pustiti — puščen. Za v, b, p in in sledi —Ijen, za 1 in r pa—jen, p.postavil — postavljen, zgubil — zgubljen, stopil — stopljen, spremil — spre-mljen, vdaril — vdarjen, solil — soljen.
Glagoli 5. in 6. oblike pa spreminjajo—al v—an, p .igral — igran, natolcoval — natolcovan itd. Iz terpivnega priložaja se dela:
a)	glagolno ime, če se mu je privesi, p. pit — pitje, igran — igranje, nagnjen — nagnjenje.
b)	vsi časi in nakloni terpivne oblike, p. sem tepen — sem bil tepen — bom tepen — bi bil tepen — naj sem. tepen — tepen biti.
Pravo izobrazovanje vsih glagolskih delov ali lastnij se najbolj razločno pokaže po razdelitvi glagolov v pet razredov, kterih pftrvi je deblo brez vezivnega ali izobraznega samoglasnika v ne-določivniku pred končno slovko —ti, v drugem je vezivnik a^ v tretjem v četertem i in v petem u.
Pervi razred obsega vse glagole 1. oblike in sicer pod tremi razdelki:
a) glagole, kterim je na koncu debla: b, p, z, s, d. t, g ali k: dolb-em, tep-em, lez-em, nes-em, pad-em, plet-em, seg-el, tek-el itd. Pri teh je glagolska naloga (Verbalthema) s soglasnikom končano 'deblo, ki se iz njega vsi glagolski deli ali odrodki izpeljujejo, p. velivnik: dolb-i, tep-i, nes- i, pad-i, plet-i, sez-i, tec-i; pretekli priložaj djavni in ter-pivni: dolb-el, dolb-en; tep-el, tep-en; lez-el, pre-lez-en; nes-el, nes-en; seg-el, se ž- en; rek-el, reč-en; drugi pretekli priložaj: dolb - Ši, tep - ši, lez - Ši, nes - ši, pud - ši, plet - ši, seg - Ši, rek - Ši itd.
Iz tega se vidi: 1) da so goltniki med vsimi sogIasniki naj bolj nagnjeni v spremembo, ker se zmed vsih soglas-nikov pred —e le samo g in k v šumiče in pred —i v si-kavce spreminjata: sežem, sežen, sezi; rečem, rečen, reci itd. Polglasni e pa nima moči, g ali k pred seboj spremeniti,
tedaj: segel, segla, seglo; rekel, rekla itd. — 2) Da se po visokem in globokem e in o v deblu tudi razloček spola razodeva: rekel, pekel, nesel itd. je v moškem visoki, v ženskem pa: rekla, pekla, nesla itd. globoki e; tako tudi: bodel, bodla; mdgel, mogla itd. Kar se tudi v 4. obliki, pa nekoliko drugač kaže: hodil, hodila; nosil, nosila itd.
b)	glagole, kteri so v sedanjem času n ali ni pred —em ohranili ali d pridjali, jih tudi obderže v velivniku in pre-hojivniku: začnem, začni, začenši; zapnem, zapni, zapenŠi; primem, primi, primŠi; pridem, pridi, pridši. — V nedolo-čivniku in v preteklem djavnem in terpivnem priložaji ni več teh soglasnikov; med Planino in Postojno pa vender se pravijo primti namesti prijeti.
c)	glagole, kterih deblo im& v nedoločivniku pred —ti, e, i ali u in v sedanjem času j pred —em (t. j. jem) pri vzamejo, ti izobražujejo svoje dele takole: nedoločivnik: greti, peti, suti itd.; sedanji čas: grejem, pijem, sujem; velivnik: grej, pij, suj; prehojivnik: grevši, pivŠi, suvši; terpivni pri: ložaj: gret, pit, sut itd.
Pri druzih glagolih, ki imajo vselej eno teh nedoločivniških končnic —ati, —eti ali —iti, se dobi glagolska naloga, če se jim —ti odseka: dela-ti, žele-ti, redi-ti.
Drugi razred zapopada glagole, kf imajo v nedoločivniku a pred —ti in njih glagolska naloga je: dela-, kaza-, molča- itd. Ta privzame na koncu za pretečen priložaj —1, za prehojivnik —vsi in za terpivni priložaj —n; delal, kazal, molčal; delavŠi, kazavši, molčavši; delan, kazan, za-molčan. Velivnik dobiva vselej i, tukaj pa, kadar a tudi v sedanjem času ostane, v j spre-minjen i za seboj : delaj, igrajt itd. Če pa v sedanjem časn a odpade: kažem, molčim itd. dobi velivnik i namesti tega —em ali _im; kazi, molči itd., narečaj pa tistih, ki imajo v sedanjem času e, k glagolskej nalogi —je natakne: kazaje, namesti —im pa —e, molče, kleče itd.
Tretji razred naznanuje e pred — ti v nedoločivniku: boleti, žele-ti, germe-ti itd. Ti glagoli dobivajo k svojej nalogi v preteklem priložaji —I, v terpivnem — n in v prehojivniku —vsi: bolel, želel, germel; bolen, želen, germen; bolevši, želevši, germevši itd. Le samo v sedanjem času in v velivniku imajo končni i namesti e glagolske naloge: bolim, želim, germim; boli, želi,
germi itd. narečaj : boU, žele, germe itd.
> ' •
Glagoli tega razreda, kteri v sedanjem času nimajo — im: ime-ti, imam; ume-ti, urnem ali umejem; 'smeti, smem imajo po pri-ličnosti glagolov 2. razreda v velivniku: imej, umej, smej in v naročaji: imeje, umej e, - smeje.
Četerti razred ima glagolsko nalogo s koncom i: svari-ti, malini-ti, sadi-ti, vozi-ti, nosi-ti, ljubi-ti itd. Vsi ti glagoli imajo v velivniku nespreminjeno glagolsko nalogo, ki se jej v sedanjem času (razun unih 2. oblike) le — m natakne: svarim, sadim, vozim, nosim, ljubim itd. Glagoli 2. oblike pa'v sedanjem času po od-pahnjenem i dobivajo —eni: mahnem, sunem, dregnem itd. — V preteklem priložaji dobivajo vsi glagoli te naloge —1, v pre-hojivniku —vsi in terpivnem priložaji —en. Tukaj pred e se pa i (kakor tudi sicer pred samoglasniki) v j spremeni in j spreminja zadnje spremenljive soglasnike glagolskega" debla ter se va — nje vtopi: svarjen, mahnjen, saj en, vozen, nošen. To se takole godi: glagolskim nalogam svari, mahni, sadi, vozi, nosi itd. se —en natakne, tedaj svari-en, malini-en, hvali-en, sadi-en, vozi-en, nosi-en itd. in ker se to z eno besedo ižreče, se i pred — en v j spremeni in vzrokuje premembo predstoječega soglasnika v njemu sorodni glas ter se j v njem vtopi. Zato pravimo soglasnikoma »j m Ij, da sta topljena, ker je j tako ž njima zedinjen, da se v tej zvezi posebej ne izgovarja (kakor za r v: svarjen, ker se j v r nikoli ne vtopi), *npak le tema soglasnikoma večo meh-koto daje. Za tega voljo ne smem razdeljevati: hval-jen, sun-jen ampak hva-ljen, su-njen itd. Tako je tudi v vsih šumičih: vozen, nošen, očiščen itd. j vtopljen, ki jim v izreki mehkoto daje in ravno zato ga za njimi ne pišemo, ker je ž njimi v edini glas vtopljen in ker imamo šumičem primeijena edina pismena ali čerke, ki jih pa za glasova z nj in lj naznanjena pogrešamo. — Z Jt0Pj.[enim j tudi pišemo nečtere priloge v drugej stopnji: veči, viŠi, nizi itd. namesti: večji, višji, nižji itd.
Tolikanj mogočen je ti v j spremenjeni i, da skorej le sam vse premembe soglasnikov dela in velikrat tudi s, akoravno se ga sam ^ ne pritakne (ker je I ali n med njima) vender le v š spreminja: mislim, premišljen, premišljevati; ž njim, S njo itd.
Soglasnika d in t pa vendar le, ako ravno le pri malo glagolih, ti tolikanj mogočni vezivni i izpahneta in svoj lastni glas ohranita: spriden, spoden, nasiten, gaten itd.
Samoglasnik, kteri glagolovo deblo s končnico —ti veže, se imenuje vezivni samoglasnik ali vezoglasnilc. Vezoglasnika a in
e ostajata brez premembe in vse premembe pridejo le od vezo-
glasnika i iz tega se vidi:
1.	Da je napčno pisati nesen, skubljen, željen itd., ker glagoli perve oblike nimajo nobenega vezoglasnika; njih glagolska naloga je samo deblo, ki se mu v terpivnem priložaji —ennatika; tedaj je le prav: nesen, skuben itd. in vezoglasnik tretje oblike je e, ki se mu v terpivnem priložaji samo — n natika; tedaj tukaj ne more biti nobene premembe: želen, solzenje, bolenje, germenje itd.
2.	Da glagolska naloga iz nedoločivnika vzeta pri glagolih druge oblike ima vezoglasnik i in odtod je: mahnil, dvignil in mahnjen, dvignjen itd. Napaka je tedaj v slovenskem pisati: mahnuti, dvignuti itd. ker se mahnjen, dvignjen itd. le od mahniti, dvigniti itd. da izpeljati, ne pa od mahnuti, dvignuti itd.
V Serbskem imajo ti glagoli v nedoločivniku — nnti: minuti, ganuti, taknuti itd.; od tod imajo pa tudi v terpivnem priložaji: minut, ganut, taknut itd. Ker pa nekteriSerbljani tudi pravijo: minjen, ganjen, taknjen, spomenjen itd. se da to, kakor tudi g. Babukič v svojej slovnici uči, le iz slovenskega miniti, ganiti,
takniti itd. izpeljati.
Nedoločivnik s končnico —nuti se sliši na Kranjskem pa le na Gorenskem in večidel na Koroškem pri enem samem glagolu; ti je: miniti, minem, ki je pa na Dolenskem sploh le v 4. obliki navaden: miniti, minim, kar kaže, da ima svoj n iz debla m svojo korenino v glagolu manem, meti (nekdaj men t i) m ne iz druge oblike kakor: ganem, sunem itd. - Na Štajerskem je pogosto nedoločivna končnica -noti v navadi, ki je staroslovenščmi najbližja in torej zaslužuje, da bi se je za glagole 2. oblike sploh poprijeli in: minoti, ganoti, dvignoti itd. pisali.
Tem pravilom, ki se posnemajo po razločku vezivnega e in i, šo bili naši predniki zvesteji od nas, ki so govorili in pisali: živenje in terpenje ; ker se življenje in terpljenje, kakor sedaj govorimo, ne more izpeljati od živeti in terpeti, ampak je le prisiljeno iz neprave oblike živiti in terpi ti.
Peti razred ima glagolsko nalogo s koncom u, ki se dobi v sedanjem času glagolov s koncom -uje.u, ako se jim končnica —jem odseka: kupu-jem, plačujem, omahujem itd. Tukaj se vidi: 1. da se vezoglasnih u (kakor v 4. razredu i v j) v soglas-nik v večidel s predstoječim o ali e spreminja, tedaj: kupovati, plačevati, omahovati ali omahdvati iti.; u se tedaj povzdigne v ov, ev ali av, kakar se tudi v velikrat v u spremenja :ven, vnanji, zunaj; dveri - duri; brevno, bervno - bruno itd". Tako
je iz sanskritske besede uda pri nas voda, kar ravno tisto po menja. In še sedaj pravijo na Kranjskem in tudi v Rožji na Koroškem: grem na udo, je sla po udo, in Udmat (vodomet) se imenuje vas pri Ljubljanici pod nekdanjim slapom.
2.	Da dobi vezoglasnik u v sedanjem času vselej —jem za seboj: kupujem, plačujem omahujem itd.; tode u je takrat, kadar je naglas na deblu, breznaglasen in se le malo sliši v izreki,-varujem, verujem, Škodujem itd. Vezoglasni u, če se tudi v izreki malo sliši, je vender zavolj izpeljave nedoločivnika potreben; tako je iz varujem po povzdigi vezoglasnega u v nedoločivnik varovati ali varvati izpeljan; torej je napčno pisati: varjem, ver jem, Škod-jem itd. kar je pravej čistej izreki in zmožnosti izpeljave nedoločivnika m njega odrokov nasproti.
3.	Da vezoglasnemu u stanovitno sledeča slovka —jem ie sedanjemu času lastna; torej jo imamo tudi pri nekterih druzih glagolih perve in pete oblike: umerjen, Sanjem, poljem, zibljem, hpljem itd. m s popolnoma vtopljenim j: kažem, pišem, mečem, ropočem itd.
Znanje razdelitve glagolov v razrede dodeluje jasno znanost vsih glagolskih lastnij in zmožnost, se v pisanji glagolov vsih napak ogibati.
§. 67. Glagole tako spreminjati, da se na njih oblika, naklon, čas, število m oseba zaznamva, se pravi jih pregibati ali sprezati.
. Vsi glaS°h shajajo v sedanjem . času na —am, -eni ali —im; .zatorej je nam zadosti trojno lice pregibanja.
Ker se pa sprožanje pomožnega glagola od pregibanja druzih glagolov razločuje, naj tukaj sledi:
Pregibanje glagolov,
Enojno 1. sem, sim
I. Pregib pomožnega glagola. 1. Določivni naklon. Sedanji čas.
Dvojno
Množno število smo ste so.
2. si 2. je
sva žensk, sve sta in ste sta srednj. ste Pretekli čas.
E n o j n o 1. sem 1
sva i žensk, sve sta \ — in ste sta I srednj. gte
Dvojno
Množno število smo 1
81 bil, a, o 3. je
so
ste ! bili, e, a
Prihodnji čas.
Enojno	Dvojno	Množno Število
1.	bom (bodem) bova	žensk, bove	bomo
2.	boš'	bota, bosta in bote, boste bote, boste
3.	bo	bo ta, bosta sredn. bote, boste bodo, bojo.
2. P o g o j i v n i naklon. Sedanji ali prihodnji čas. Enojno	Dvojno	Množno število -
bi j
bila, bile	bi ' bili, e, a
1.	bi j		bi
2.	bi	bil a, o	bi
3.	bi		bi

a
Pretekli čas.
Enojno	Dvojno	Množno število
o l bi 1	® Ibi ]	«s ibi i
j! jl)i bil, a, o jfjbi j bila, e S bi ( bili, e, 5 (bi j £ |bi j g (bi |
3.	Želivni naklon.
Sedanji čas. naj sem, si, je, sva, sve, smo oc.
Prihodnji čas. naj bom, boš, bo, bova, bota itd.
Pretekli čas. naj sem, si, je oc. bil, a, o oc.
Pogojivno-sedanji čas. naj bi bil, a, o oc.
4.	Velivni naklon.
Enojno	Dvojno	Množno število.
1.	bodi	bodiva	ž. bodive	bodimo
2.	bodi	bodita	i. bodite	bodite
3.	bodi (naj bo)	bodita (naj bota) Sr. bodite	bodite (naj bodo).
5. Priložaj i. Sedanji priložaj : bijoč, a, e Pretekli „ I.: bil, a, o „ „ II.: bivši, a, e
„	„ terpivne dobe samo v sostavah: pre-bit, a, o
Prihodnji „ : bodoč, a e.
»
7-1
6.	Nedoločivnik.
biti.
7.	Namenivnik.
Manjka.
8. N are čaj. Manjka.
9. G1 a g o 1 n o ime. bitje.
Opombe.
1. V starih bukvah se bere, kakor še zdaj nekoliko Sloven-cov govori: nejsim, nejsi, nej itd. to je ne jesim, ne jesi itd. kakor tudi: nejmam, nejmaš itd. iz ne imam, ne imaš itd.; sedaj pa sploh: nisem, nisi, ni, nisva, nista, nismo itd. Ravno tako v preteklem času: nisem bil, nisi bil, a, o itd.; sicer pa ostane ne od pomožnega glagola ločeno, p. ne bom, ne bi, bi ne bil itd.
Ravno tako se pregiblje tudi: prebiti,-prebim, prebiš itd. ali pa prebom, preboš itd.
II. Pregib druzih glagolov.
Djavna doba ali zaloga.
1. D o 1 o i i v n i naklon.
Sedanji čas.
Enojno
nagnem	ljubim
nagneš	ljubiš
nagne	ljubi.
Dvojno
-eve
nagneta, —ete nagneta, —ete
1.	delam
2.	delaš
3.	dela
1.	delava, —ave
2.	delata, —ate
3.	delata, —ate
ljubiva, — ive ljubita, —ite ljubita, —ite
1.	delamo
2.	delate
3.	delajo
1.	sem
2.	si
3.	je
M n.o žno atevilo nagnemo nagnete
nagnejo, nagno
Pretekli čas. Enojno
ljubimo ljubite
ljubijo, ljube.
delal, a, o
nagnil, a, o
■ ljubil, a, o
1.	sva, sve
2.	sta, ste \ delala, e
3.	sta, ste
1.	smo j
2.	ste \ delali, e, a
3.	so
- i ■ ■ Dvojno
| nagnila, e M n o ž n o število
I
nagnili, e, a
Predpretekli čas. Enojno
\l
D v o j n o
1.	sva, sve bila, e 1
2.	sta, ste bila, e J manjka . nagnila, e
1.	sem bil, a, o J
2.	si bil, a, o' manjka | nagnil, a, o
3.	je bil, a, o j
3. sta, ste bila, e
1.	smo bili, e, a,
2.	ste bili, e,a\mailjka
3.	so bili, e,a'
1.	bom
2.	bos delal, a, o
3.	bo
1.	bova, e 1
2.	bosta, e delala, e
3.	bosta, e I
1.	bomo
2.	boste j delali, e, a
3.	bodo
\
Množno število
L
nagnili, e, a
Prihodnji čas. Enojno
I
nagnil, a, o
Dvojno
/
^nagnila, e Mnnžno število
| nagnili, e, a
ljubila, e
: ljubili, e, a
manjka
manjka
manjka
; ljubil, a, o
/ljubila, e
ljubili, e, a
2. Pogojivni naklon. Sedanji in prihodnji čas. Enojno
L v I	I	)
2• bi \ delal, a, o (nagnil, a, o 3. bi	>
. ljubil, a, o
76 1. bi
Dvoj no
4. bi j dekIa' G (nagnila' 6 '	j ljubila, e Množno število
1. bi j
3 bi ( delali' a | nagnili, e, a	j ljubili, e, a
Pretekli čas.
1 Vk-1 ,	Enojno
1. bi bil, a, o 1
{{SteH* h**' p1-«.«
1 ■ bi bila, e 1	,
Množno število
1. bi bili, e, al
l bibil!;^{delaIi' a (nagnili'e> a	e, a
3.	Ž e 1 i v n i naklon.
Sedanji čas.
naj delam, aš, a oc. naj nagnem, eš, e oc. naj ljubim, iš, i oc.
Pretekli čas,
naj sem, si, je oc. delal, a, o j nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
Prihodnji čas.
naj bom, boš oc. delal, a, o | nagnil, a, o j ljubil, a, o oc.
Pogojivno-sedanji čas. naj bi oc. delal, a, o	j nagnil, a, o J ljubil, a, o oc.
Pogoj ivni-pretekli čas. naj bi bil, a, o oc. delal, a, o j nagnil, a, o | ljubil, a, o oc.
4.	Velivni naklon..
Enojno
delaj	nagni	ljubi
2- delaj	nagni	ljubi
3. delaj (naj dela) nagni (naj nagne)	ljubi (naj ljubi).
Dvojno
1.	delajva, e	nagniva, e	ljubiva, e
2.	delajta, e	nagnita, e	ljubita, e
3.	delajta, e(naj delata) nagnita, c (naj nagneta)	ljubita, e (naj ljubita)
Množno Število delajmo	nagnimo'	ljubimo
delajte	nagnite	ljubite
delajte (naj delajo) nagnite (naj nagnejo) ljubite (naj ljubijo).
5. P r i 1 o ž a j i.
Sedanji priložaj. delajoč, a, e	manjka	ljubijoč (ljubic), a, e
Pretekla priložaja. L
delal, a, o	nagnil, a, o	ljubil, a, o
	n.	
delavši, a,	e nagnivši, a, e	ljubivši, a, e.
	Terpivno-pretekli priložaj.	
delan, a, o	nagnjen, a, o	ljubljen, a, o.
	6. Nedoločivni naklon.	
delati	nagniti	ljubiti
	7. Namenivni naklon.	
delat	nagnit	ljubit
^	7. N a r e č a j.	
delaj e	manjka	ljub6
	9. Glagolno ime.	
delanje	nagnjenje	ljubljenje.
i	Terpivna doba.	
Terpivna doba se izobrazuje na dvoji način:
1. Ce pred djavno dobo povračivno zaime postavimo:
Sedanji čas. se imenujem, se imenuješ, se imenuje itd.
Pretekli čas. sem se imenoval^ a, o, si se imenoval, a, o itd.
tPrihodnji čas. se bom imenoval, a, o, se boš imenoval, a, o itd.
Sedanji pogojivnik. bi se imenoval, a, o itd.
Pretekli pogojivnik. bi se bil, a, o imenoval, a, o itd. Sedanji želivnik. naj se imenujem, naj se imenuješ itd.
7b"
Velivnik. imenuj se, imenujva se itd.
Nedoločivnik. se imenovati.
Priložaj. imenujoč se — imenovavši se.
Opomba.
Ker je veliko djavnih glagolov, ki se z zaimenom se povra-čivno rabijo, se terpivna doba ne more zmiraj tako izobrazovati, da kaka dvoumnost ne navstane, p. Zlo se štima in hvali. Tu se ne ve, ali se on sam štima in hvali, ali ga drugi štimajo in hvalijo. 2. Če pomožni glagol pred terpivni priložaj postavimo:
Sedanji čas. sem, si, je oc. imenovan, a, o itd.
Pretekli čas. sem bil, a, o imenovan, a, o itd.
Prihodnji čas. bom, boš, bo oc. imenovan, a, o itd.
Pretekli pogojivnik. bi bil, a, o imenovan, a, o.
Sedanji želivnik. naj sem, si, je oc. imenovan, a, o itd.
Velivnik. bodi oc. imenovan, a, o.
Nedoločivnik. imenovan, a, o biti.
Splošneopombe.
1.	Nekteri glagoli se morejo neredodni imenovati, ker se ne pregibljejo po redu in v nekterih časih ali naklonih iz enega lica
v drugo prestopajo: berem — brati, idem — iti — šel, sem _
biti, vem — vedeti itd.
2.	Nahajajo se v slovenščini tudi pomanjkljivi glagoli, posebno taki, ki so samo v velivniku v navadi, p. neb, nata, nate; udri, udrita; nuj, nujta, nujmo; hajde, hajdimo; bes te plentaj.
Pre (češki pri) pomenja toliko kot se pravi.
• 7y
Primeri.
Nikoli ne odlašaj na jutro, kar zamoreš dans storiti. _ Vse
7) svojem času preide; kar je rojeno, smerti ne odide. — Pod son-com je vse mogoče. — Kar se v igri dobi, se v igri zgubi. — Rad
ostani, kjer pojo, hudobni pesem nimajo---Bog ena vrata zapira,
in sto družili odpira. — Nič jti ne pomaga, če si se dobro učil in veliko naučil, če nehaš dobro delati. — Kdor dolgo obeta, ali storiti noče ali ne more, — Kakor se drugim posojuje, se tudi nam povračuje. — Kdor pomaga drugim iz nadlog, rad pomore mu tudi Bog. — Kakor se bote zdaj v mladih letih delati in živeti navadili, tako bote tudi v prihodnje ostali.
Kdor svojih želj ne premaguje, sam sebi smertno sulico kuje. — Tam kjer glad mori lenuha, najde priden dosti kruha. — Skrivnost ti je sužnja, če ti pa uide, si ti nje suženj. — Prijatla zgubiti je naj večja zguba. — Kdor strasti prizanaša, čednost kaz-nuje. — Darila se lahko pozabijo, dobrote vikdar. — Dans hudo navado ložej premagaš, kakor jutre. — Ko bi mladeneč hotel in starec mogel, bi nič ne bilo, kar bi se ne zgodilo. — Sreča nam prijatle dobi, nesreča jih skusi.
v
Sesti o d s t a v e k. O predlogu.
§. 68. Predlogi nam kažejo, v kakšnej razmeri da so imena med seboj. So ali cisti koreninski zlogi, ali pa speljani in so-stavljeni. Tako so: v, k, po, do, za, na itd. koreninski zlogi; — okoli, okrog, vpričo, namesto, zavolj, zraven itd. pa sostavljeni predlogi.
Predlogi so dvoj ni: 1. neločlj ivi, ki se razun zveze z druzimi besedami nikoli ne rabijo in 2. ločljivi, ki tudi sami za se nekaj pomenjajo.
Neločljivi predlogi.
§. 69. So sledeči:
pa — : p. pataka, paperk, pamet, paglavec. pra — : p. pramati, praded, praprat.
pre — : p. presuniti, prestol, prebivališče, prerok, prevelik,
prestopek, pregrešek. pro — : p. prostor, prodaj, prorok, prostreti4 vz — : p. vzhod, vznak, vzdigniti.
Pogosto se nahajajo ne samo tu omenjeni neločljivi temue tudi mnogi ločljivi predlogi s samostavilimi imeni, prilogi in pri-rečji sostavljeni. Še večkrat se to z glagoli godi. Zatorej sledi tu kratko razjasnjenje vsih predlogov, ki se posebno z glagoli sostavljeni nahajajo.
1.	Bez —, Urez — se samo z nekterimi imeni in prilogi sostavlja in pomcnja kako znebljenje ali odvzetje, p.
bezum	bezumen, nina, o
bezpamet	bezpameten, tna, o
brezbožnik	Brezbožen, žna, o
brezrokavnik	brezvesten
brezdušje	brezdušen, šna, o
i. t. d.
2.	Do — pomenja, da se kaj do svojega konca dožene, dodd ali stori, da se kaj doseči more.
doseči, dosežem	dodelati, — am
dokončati, — am	dopisati, dopišem
donesti, — sem	doplavati, — am
doveršiti, — im	dorasti, — epi
dojti, — dojdem	dodati, — am
dopustiti, — im	dostaviti, — im
dopolniti, — im	dovoliti, — im
došteti, — štejem	dopomdgati, — am
i. t. d.
3.	Iz — znamenuje namero djavnosti iz znotraj na zunaj. izvoliti, — im	izdelati, — am izpustiti, —■ im izpisati, — pišem izliti, — lijem izbrati, — berem izmisliti, — im izpraševati, — šujem izzuti, — zujem izpeljati, — peljem iznesti, — em izkopati, — kopljem
i. t. d.
4.	]Va — kaže kako napolnjenje ali nakopičenje več reči p. naliti, — lijem	napiti se, — pijem najesti se, — jem nadrobiti, — im nasititi, — im . navoziti, — im nasoliti, — im nanesti, — em
napasti, —- em	naložiti, — irn
naspati se, — im	navaljati, — am
namazati, — malem	nadevati, — am
i. t. d.
, Včasi pomenja, da se prememba kake reči samo začne. nalomiti, — im	navezati, — režem
nagniti, — em	nakaziti, — im
načeti, — enem	nakužiti, — im
nažagati, — am	naviniti, — im'
nažgati, — em	nasmoditi, — im
i. t. d.
5.	Nad — znamenuje namer djavnosti k čemu večemu ali višjemu, kakor so drugi predmeti, p.
nadpisati, — pišem	nadviŠati, —: Sam
i. t. d.
6.	Ob — kaže tako rekoč obdanje ali zajetje kakega predmeta od vsih strani, p.
obstopiti — im	objamem — jeti
obzidati — am	obrobiti, — im
obdati, — am	obŠiti, — Šijem
obhoditi, — im	obsijati, — sijem
obleči, — ležem	oblcopdti, —<- kopljem
i. t. d.
Po predlogu ob se v večidel izpušča, p. obezati mesto obvezati	obeza
obleči „ obvleči	obleka
oblačiti se „ obvlačiti se	oblak
i. t. d.
7.	O — je s predlogom ob skorej enak. Pomenja kako djanje, ki se na več krajih ne pa okoli in okoli predmeta stori, p.
osmoditi, — im	omiti, omijem
omlatiti, — im	okisati, — am
opisati, — pišem	opeči, — em
i. t. d.
Kader je korenina tih glagolov kak prilog, pomenja predlog o, da se kakemu predmetu lastnost le polagoma in ne na enkrat pridaja, p.
obeliti, — im	ovlažiti, — im
osušiti, — im	ohladiti, — im
omočiti, — im	onečediti, — im
6
oslepeti, — im	osnažiti, — im
očistiti, — im	omesti, — em
i. t. d.
8.	Od — pomenja večidel odpravljenje ali oddaljenje kakega predmeta od druzega, p.
odstopiti, — im	odlomiti, — im
odnesti, — em	odkupiti, — im
odstreliti, — im	odjužinati, — am
odvezati, — vezem	odmakniti, — nem
oddati, — am	odstaviti, — im
i. t. d.
9.	Po — kaže kako pokritje ali dod&nje česa k čemu: pokriti, — krijem	pošlatati, —am politi, — lijem pognojiti, — im pokropiti, —• im položiti, — im pozlatiti, — im posoliti, — im posrebriti, — im pobeliti, — im
i. t. d.
Djanje se raztegne s časom blizo na vse predmete, p. posekati, — am	pomreti, — merjem
pomerzniti, — em	podaviti, — im
pohoditi, — im	pomoriti, — im
i. t. d.
S predlogom po se najdejo sostavljeni glagoli, ki se scer v sedanjem času pregibajo, pa vendar nekaj prihodnjega zaznamu-jejo, p. pojdem; pobežim; porečem; poletim; popeljem; podirjam; pojezdim; poležem; ponesem; potečem; povlečem; poženem i. t. d.
10.	Pod — znamenjuje namero djavnosti pod predmete, p. podkopati, — kopljem	podjarmiti, — im podpisati, — pišem podvezati, — vežem podpreti, — em podrezati, — režem podvreči, — veržem podnetiti, — im
i. t. d.
11.	Pre — znamenjuje namero djavnosti črez predmete, p. preleteli, — im	preplavati, — am prenesti, — em preskočiti, im prestopiti, — im prestaviti, — im
i. t. d.
Včasi pomenja kako ponovljenje, p.
prebrati, — berem	prešteti, — štejem
preobleči, — em	preobuti, — obujem
prekuhati, — am	prepeči, — pečem
predelati, — am	prepisati, — pišem,
■ i. t. d.
Semtertje kaže pre — toliko kot raz —, p. pretergati, — am	prebiti, — bijem
pregnzniti, — nem	prerezati, — režem
i. t. d.
Scer se nahaja pre — ali pra — v preded ali praded; pre-mati ali pramati; prevnuk ali pravnuk i. t. d.
12.	Pred — pomenja namero djavnosti pred predmete, p. predložiti, — im	prednesti, — neseni predpisati, — pišem predstaviti, — im predplačati, — am predposlati, — pošljem
i. t. d.
13.	Pri —, per — pomenja večidel kako namnoženje ali dodatek predmetov, p.
priložiti, — im	pridati, — am
priti, pridem	pridjati, — denem
pripustiti, — im	pripraviti, — im
pridelati, — am	prikupiti, — im
i. t. d.
Včasi kaže kako približanje, p.
Prileteti, — im	pripeti, — pojem
prižvižgati, — am	prijezditi, — im
priplavati, — am	prijahati, — jašem
i. t. d.
14.	Pro — pomenja večidel to, kar pre —
15.	Raz — pomenja razdelitev ali razširjenje, p. razločiti, — im	razdrobiti, — im razdeliti, — im razpustiti, — im raztergati, — am razplesti, — pleteni razgnati, razženem razglasiti — im razdvojiti, — im razpisati, — pišem razdati, — am razdjati, — denem.
i. t. d.
16.	U — znamenuje večidel ustavljenje ali zmanjšanje predmetov, p.
ustaviti, — im	ugoreti, — im
unesti, — nesem	urezati, — režem
uterpeti, — im	ugledati, — am
i. t. d.
17.	V — pomenja sploh v noter, p.
vstopiti, — im	vriniti, — em
vpeljati, vpeljem	vliti, vlijem
vžiti, vžijem	vstaviti, —' im i. t d.
18.	Za — kaže sploh majhen del djanja, dokončanje djanja ali odstopljenje od namere, p.
zablisniti, — ne 1	zasvetiti, — im
zapeti, pojem	zakopati, — kopljem
zakašljati, — am	zapečatiti, — im
zažvižgati, — am	zanesti, — em
zavpiti, — vpijem	zadušiti, — im
zakričali, — im	zavozljati, am, > i. t. d.
19.	S — Z — So — pomenja večidel združenje ali pomešanje predmetov, p.
zvezati, zvežem	složiti, — im
zbrati, zberem	sostaviti, — im
združiti, — im	soznaniti, — im
* T	'
zmešati, — am	sneti, snamem
i. t. d.
Ločljivi predlogi.
§. 70. Ločljivi predlogi vladajo ali eden ali dva ali clo tri sklone. Predlogi, ki eden sklon vladajo, in sicer 1. drugi sklon (rodiven): bez, brez, p. brez upa rešitve; brez starišev; bez telesa; brez
sebe biti; brez očeta. delj, p. delj tvojega brata.
do, g. ljubezen do Boga, do starišev, do vsih ljudi; do kraja;
do jutra čakati; imam prošnjo do vas ; do dobrega ; do smerti. iz, p. iz mladega; iz vasi; iz železa ; iz blata; izpoštovanja do tebe. konec, konc, p. konec zemlje priti; konec doline; konc mesta prebivati.
kraj, pokraj, p. kraj zida; pokraj potoka.
krog, okrog, okol, okoli, p. krog hiše letati; krog ognja sedeti;
okoli dveh, treh i. t. d. namest, namesti, mesto, p. namesti tvoje matere. od, p. od konca do kraja; od dne do dne; od prevelike žalosti; od dolzega časa. — Predlog od se semtertje izpušča; p. lakote vmirati; žeje zevati.
poleg, p. poleg njive; poleg Drave se peljati. prek, vprek, p. se prek travnika peljati.
razen, razun, zun, p. razun tvojega očeta. — Vsi so bili razun tebe.
s, z (niz), p. z mize pasti; z drevesa zlesti; s križa vzeti.
tik, p. tik stene je klop.
verh, p. verli strehe; verh zvonika.
vpričo, pričo, nazoč, nazoči, p. vpričo gospodarja; nazoč
starišev. zarad, p. zarad mene.
zastran, obstran, p. zastran tvoje sestre govoriti. zavolj, zavoljo, p. zavoljo sovraštva; zavolj pravice. zbog, p. zbog bolezni ne more priti.
Verh tih predlogov vladajo drugi sklon še sledeča prirečja, ako se mesto predlogov rabijo: Mizo, bližej; memo,mimo; posred, vsred, sred; Štrit, štric, vŠtrit; takraj, tikraj, unkraj, unkrej; zunaj; znotraj, znotrej; zvaven, zverh ; p. blizo mesta prebivati; takraj potoka ; unkraj jezera ; posred potoka; vštrit naše hiše je vojašnica; znotraj mestnega okoliša.
2.	tretji sklon (dajaven): x
k (pred k sledeče besede večidel, h) p. k očetu; h kmetovi; k večeru.
proti, p. proti sovražniku; proti izhodu sonca.
Nasproti in naproti se vselej za svojim sklonom stavita, p. sovražniku nasproti stati; očetu naproti Uči.
3.	šterti sklon (toživen):
črez, čez, p. čez vodo voziti; čez Štiri leta. Cez vodo ni mosta. skoz, skozi, p. skoz vodo bresti; skoz vertič teči; skozi mesto jezditi.
raz, p. raz mizo vzeti; raz drev6 pasti,
4.	peti sklon (mesten):
O, — p. o božiču; o veliki voči; o novem letu; pesem o zvonu. pri, per, p. pri morji; pri laseh; per pokoji.
5.	Sesti sklon (druživen) :
s, z *) (so), p. z menoj; z božjo pomočjo ; s poterpežljivostjo in vdanostjo.
*) Pred samoglasniki in pred b, d, g, j, l, m, n, r, v, z in z stoji večidel z, sicer pa s. Pred „njim, njo, njegovo" itd. se z rad v ž" spremenja, p. z njim, S njo.
Predlogi, ki dva sklona vladajo.
1.	Tretji in četerti sklon hoče:
zoper in scer, a. 3. sklon, kteremu se vselej zad postavlja, na vprašanje: komu (čemu) nasproti? in b. 4. sklon na vprašanje: zoper koga, (kaj) p. Vse meni zoper ravna; zoper sovražnika; sin zoper svojega očeta.
2.	Četerti sklon na vprašanje: kam? in peti na vprašanje kje ali kedaj? vladajo:
na, p. na vertič iti, na vertiču biti; na Dravi in Savi, na tri ali štiri mesce; na kačo stopiti; na Dunaj potovati ; na Koroškem in Kranjskem; na Štajersko iti; na zgubi biti; na pomočpriteči ; na pomagajo vpiti; na Dolensko, na Gorensko popotovati. ob, p. ob vse premoženje priti; ob dveh, treh, Štireh itd.; ob kruhu
in vodi Živeti; se ob reki peljati. po, p. po vodo iti; se po vodi voziti; po gorah; po tri dni; po morji in po suhem; po Štajerskem popotovati; po doverŠeneni opravilu; po hlapcih kej zvedeti; po tri, po štiri hruške za groš; po letu; po zimi; po dne; po noči; po našem; po bra-tovsko; po malem; po paru; po kom vprašati; se po pošti peljati; po domače ali po domačem.
Po vlada včasi tudi 2. sklon, kader se kak del od česar v misel jemlje; p. idi po kruha ; po vina skočiti; po vode iti. Prav za prav ne vlada po rodivnega, temoč izpuščena beseda: nekaj, nekoliko, v, u, p. v nesrečo pahniti; v nesreči biti; v Celovec; v Prago; v šlireh ali petih dneh; v roko seči; v Boga vervati; v miru zaspati.
3.	Četerti in šesti sklon vladajo:
med, mej, p. med ljudi priti; med ljudmi živeti; med duri stopiti; med durmi stati; med razbojnike pasti; med večerjo; med ternje zajti.
nad, p. nad sovražnika planiti; nad čem ostermeti; nad glav6
viseti; nad grehom žalovati; nad Turka iti. pod, p. pod glavo djati; pod glavo imeti; pod milim nebom; pod -kaznijo zapriseči; pod drevo leči; pod kap stopiti. Predlogi, ki tri sklone vladajo:
Tri sklone in scer II. IV. in VI. vlada samo en predlog namreč:
za. Drugi sklon se stavi na vprašanje: kedaj 1, p. za dne; za cesarja Ferdinanda, t. j. ob času cesarja F. četerti sklon stoji na vprašanja: kam, za koga, za kaj in za
koliko? p. za toporišče prijeti; za dva zlata dobiti; za porabo slovenske mladine; za brata plačati; za roko peljati; to ni za rabo.
Šesti sklon se rabi na vprašanja: kje, za čim, za kom? p. za vodo koperneti ; voz za vozom, nesreča zanesrečo; za mizo sedeti.
Primeri.
Iz malega rase veliko in slavno. — Blago se po niti nabira, pa po vervi zapravlja. — Na razpotji sreča sedi. — Kader žalost do verha prikipi, se veselje že glasi. — Na razvalinah novina oživi. — Dober sosed je boljši od deset stricev. — Je do ušes v nadlogi. — Marsiktera bukev k svojemu koncu toporiŠče da. — Brez zraka nam ni Živeti. — Težko je proti vodi plavati. — Ako že pri kraji ne vidiš dna, ne bredi čez vodo. — Stare vrane ne pobirajo červov blizo brane. — Kdor dobroto skaže, k svojej sreči kola maže. — Prava snaga ne sega samo do praga. — Podsoncom je vse mogoče. — Polž prileti, kader se čez prelaz zverne. — Za kerta ni treba plota okoli verta. — Iz orličev postanejo ob letu sami orli. — Na enej verigi imata dva psa med seboj mir, pri enej kosti vselej prepir.
Sedmi odstavek. O priredji.
§. 71. Prirečja nam kažejo, kak6, kje in kedaj se kaj godi.— So ali koreninski zlogi, kakor: le, ne, še, tu itd. ali s pomočjo izobraznih končnic izpeljana, kakor: druge j, nagloma, vekomaj itd. ali pa sostavljena, kakor: doslej, poverhoma, dans itd.
Izobraževanje prirečij.
1.	Blizo vsi prilogi se morejo s srednjim koncom o ali e kot prirečja rabiti; p. veliko, malo, globoko, vroče, nizko, goreče itd. — Namesto : bližnje, pravo in daljno se vselej le: bliz, blizo, prav in dalječ govori.
2.	Pri prirečji rad, rada, rado se vselej tudi spol zaznamovd, p. rada je; radi so se imeli.
3.	Prilogi na — ski ali Ski imajo kot priredja radi i mesto
o, p. nemški in slovenski govori ali nemško in slovensko govori.
4.	Natanjčneje določiti, kako se kaj godi, se prirečju pogosto po predpostavlja, p. po živinsko ; po bratovsko ; po materno ali po maternem; po prijateljsko ali po prijateljskem.
6. Kakor prilogi se tudi prirečja stopnujejo. Druga stopnja se nareja na e, ej, eje, še ali ejše blizo po enacih pravilih kakor pri prilogih.
Nepravilno se stopnujejo: bliz, blizo — bliže j, bližje; dalječ, deleč — dalje, dalj, del j; dobro — bolje, boljše, bolj; visoko — višje, viŠej; nizko — niže, niže j; lahko — ložej, laglje; kmal, krhalo — prej, pred, poprej; zad, zadej — zadeje; spred, spre-dej — spredeje itd.— Tretja stopnja "se nareja, ko se drugej naj ali nar predpostavi, p. naj težeje; naj topleje.
Včasi se prirečju za drugo stopnjo bolj in za tretjo najbolj predpostavlja, p. visoko — bolj visoko, naj bolj visoko; rudeče — bolj rudeče, naj bolj rudeče.
Naj navadniše končnice.
Naj navadniše končnice za izobraževanje prirečij so: a j: vekomaj, včeraj, zgodaj, zdavnaj, vsaj, kaj, naj. am, ama, (glej om, oma).
č: pervič, drugič, tretjič, četertič itd. proč, preč. daj: kdaj, kadaj; sedaj, zdaj; tedaj, tadaj; ondaj. de, dej: kde, kje; ondej; drugej. lej: doklej, doslej, potlej. m: tam, sem, kam, drugam. n, en: narazen, preden, zraven.
oni, oma: nagloma, spotoma, strahoma, vekoma, mahoma, natihom.
od: tod, kod, povsod.
oraj, ore: dokore, dosore, toraj.
Sostavljena prirečja.
Prirečja se pogoste sostavljajo z druzimi prirečji,kakor: z ni: nikdar, nikoli; nikar, nikarta, nikarte; nikoder itd.—z ne: neki, nekam, nekdaj, nedolžno, nedavno itd. z oziravnim že, mesto kterega vendar razun v uže (že) r privešamo, p. kjer mesto kdež; nikdar mesto nikdeže itd. — s kazavnim zastarelim zaimenom s, p. dans, letos, zvečer, snoč itd. in poslednjič z mnogo druzimi besedicami
kakor: si, koli le, kaj, krat itd., p. dasiravno, kakorkoli, kjer koli, tule, tamle, tukaj, tamkaj, takraj, unkraj, enkrat, dvakrat, trikrat itd.
Verh tega se najdejo prirečja tudi na druge načine sostavljena, p. vsekmalo, vseskozi, javelne, dosihmal, posilimo!, čedaljebolj, sem-tertje, namreč, čeznamoč, vsaksebi itd.
Naj pogosteje so prirečja s predlogi sestavljena, in sicer: do: dovolj, dokler, dokore, dopoli, dosti itd. iz: iznenada, zunaj (mesto izvne) itd. na: naprej, narobe, nalašč, navpik, navdol itd. o: okoli, opoldne, okrog itd. od: odslej, odsihdob, oddrugod, odkod itd. po: poleg, pozno, pomalem, počasi, potem itd. pre: preveč, prevred itd. s: spredej, stikoma, sopet itd. V: vštric, vsred, vkraj, vkupej, vpričo, vnemar itd. z: zdavno, zverhoma, zlasti, znak itd.
V časi stoje glagoli in celi izreki mesto prirečij, p. cvete, kleče, igraje; morebiti, kratko nikar ; po nobeni ceni; češ; kaj pa da itd.
Razun prirečij, ki so iz prilogov, številnic in zaimen izpeljana so najnavadniša sledeča:
1. Prirečja kraja.
o) na vprašanje kje:	
Miz, blizo, bližej;	povsod, povsot;
dalječ, deleč;	pred, predi, predej ;
daljej, dalje, delj;	preč, proč;
dol, dolej, doli;	santre;
doma;	semtertje;
drUgej, drugde;	sovne;
inde, indej	spod, spodej;
gor, gori, gorej;	sred, sredi;
kje, kde?	štric, štrit, vštrit;
kjer;	takraj, tikraj;
kjerkoli;	tam, tamkaj;
nikjer;	tamle;
nikde, nigde, nikdar;	tovne;
neki;	tu, tukaj, tule, tukaj le;
notri, notrej, znotrej, zunej;	unkraj, unstran;
onde, ondi;	unod;
ovde, ovdje;	vmes;
polek, poleg;	vsred, vsredej;
ven, venej, venod; zad, zadi, zadej; zdol, zdola, zdolej; zgori, zgorej;
b)	Na vprašanje: Jcod? drugod;
koder, kodar; koderkoli; nekod, nekoder; nikod, nikoder;
c)	Na vprašanje od Jcod? od drugod, od koder;
od nekod; od nikod;
d)	Na vprašanje: kam? amo;
dalej;
domu, domov,; doli; drugam; gori;
inam, kam; kamor; kamorkoli; kviško; memo, mimo; naprej, napred; naproti;
saksebi, narazen;
2. Prirečja časa. a) Na vprašanje: kadaj? berž;
berž ko berž; sčasoma; dans, dons; davi;
davno, zdavno, davnej, zdavnej;
dr&vi;
inda;
jutri, zjutrej, zajtro; kedar koli;
znotraj, znotri; zraven, zravno; zunaj, zvunaj; itd.
ond6d, onod; prek;
skoz in skoz; tod, let6d; vesnod, vsakod.
od onidod; od unod; od tod, od unod;. od vsakod.
nazaj, zad;
navzdol;
nekam;
nekamor;
noter, santer;
sem, lesem, sem le;
soven;
tanter;
tje, tot;
toven;
vstran, spoti; ven, venkaj; vznoter;
i. t. d.
kmalo; koj, tkoj; lani;
letos, letaš;
namab; naposled, zadnjič nedavno; nikdar, nikoli; noc6j, nicoj; nekdaj i,
novic, znovega, vnovo;
opoldne; opolnoči;
po jutrinem, pojutrišnem, po jutranjem;
popoldne; popred, poprej; pozno;
poznej, pozdej; potlej, potem; počasi; počasnej; pred, prej ;
predlani, predlanskim; predvčeraj, pred včerajnjim, pred večerajšnim, predvčeraj šnim; precej, prece; rano, zarano; ravno;
skor, skoraj, skoro;
snoči;
še;
aajtro, zjutra, zjutrej; zdaj, zdej; zdajci;
zgodaj, zgodej; zmiraj, zmiram; zvečer; že, vže, uže; taki;
takrat, tačas, tedaj; unidan, undan, unkrat; vedno;
vselej, vsolej;
včasi, včasih, časi, časih;
včera, včeraj;
vpričo, pričo;
zvečer.
sicer, scer
b) Na -vprašanje čedalje; do klej? dokler;
kako dolgo ? kako dalječt do tle; večno; vedno;
doslej, dosihdob, dosihmal; zmiram, zmiraj. 3. Prirečja razmere in namere.
bolji; drugači, drugač; enako;
inak, inako, inači; jako; kakor; kakor koli; komaj, komej ; križem, križam; kviško;
mahoma, mahama; na glas; nalaš, nalašč, napak, napek; narazen:
narobe; naskrižem; natihama, natihoma; navbreg, na vzgor; navdol; navpik; navprek; * navzrit; nekako;
nevtegama, nevtegoma; nevedoma; nevidoma; okoli, okrog; podolgoma, podolgama; raji;
najraji;	treba;
ritniski, ritnisko;	ukljub;
samotež;	vedoma;
scela, scelama, sceloma;	vedno;
ščurkoma;	venomer;
sčasoma;	ponaredi;
skrivaj;	popolnoma, popolnama ;
skup, skupej, vkup;	posamem, po samim;
sploh;	posebej, posebi, posebno;
spotoma;	poverhi, po verhi, poverhoma
stikoma;	prav;
strahoma;	prek;
zapored, zaporedoma;	prenehoma;
zastonj, zapstonj ;	rad, rada, rado;
zgolj ;	vidoma;
zlagama, zlagoma;	vkreber ;
zlast, zlasti;	vkup, vkupej,
zlo;	vnaglo;
zfnak, znaki;	vnemar;
tak, tako;	vprek;
tako, kakor;	vsaksebi;
prav tako ;	všeč;
tikoma;	veninven, ven in ven.
4. Prirečja kolikosti.	
Dovolj, dovolj, dosti;	malo; majhno;
kaj, kej;	manj, menj;
koliko, koljko;	veliko;
kolikor;	več;
toliko;	preveč;
	premalo.
5. Potverdivna in odrečivna ali odnikavna prirečia.	
Ali, jeli, j elita, j elite;	H;
beržkond, kajne?	mar;
morde, morebiti;	mar ne?
mende;	ne, nak;
res, zares;	nikar, nikarta, nikarte;
javelne;	nikakor.
Primeri.
v
Človek! nikdar ti naj upanje ne vpade! — Nadloge so povsod, kjerkoli je razširjen človeški rod. — Tudi kar je dobro, se koj
ne poterdi. Hitro pomagano, je po dvoje pomagano. — Koder se volk valja, tam dlačje pusti. — Rane rože rade povenejo. — Kdor je pred moker se dežja ne boji. — Koder solnce teče, se povsod kruh peče. — Velike skerbi zgodaj lase vbelijo. — Kamor ' se drev6 nagne, tje pade '. — Kadar naj bolj igra teče, jej oberni hitro pleče.
Osmi odstavek. O vezlh.
§. 72. Vez je beseda, ki posamezne besede in cele stavke veže in pomaga, da bolj okroglo in gladko govorimo. Vezi so raznega pomena:
1.	Vezavne: i, in, ino, noj, ter (veže večidel cele stavke); tudi; kakor — tako; nekaj — nekaj, več — več, čim bolj — tim bolj.
2.	Razkrojivne: ne —ne; čim manj —tim manj; niti —niti.
3.	Ločivne : al, ali, al j; ampak; pa, pok; temuč; marveč; ne le _ ampak tudi; ne le — temuč tudi; desiravno — vendar.
4.	Pogojivne: ako, ak; če; ko bi, ako bi, čebi; dale, de le, oko le, če le.
5.	Nasprotivne: al, ali; ali — ali; ali — pa; samoda, sa-mode; toda, tode; vender, vendar.
6.	Dovolivne: akoravno, desiravno, desitudi, akotudi, čeravno;
sicer.
7.	Vzročivne: ker, ki; da, dabi; torej, zatorej, zato, tadaj,
zategadelj; kajti; zakaj.
8.	Sklepavne: tedaj, torej, taj, zatorej, zato; zategavoljo; potem ker, potem, poteni takem.
9.	Uredivne: verh tega; zraven tega; potlej, potler, potem; zadnjič, slednjič, naposled.
10.	Primerjavne : kakor, kot, ko, kakti.
Primeri.
Velik gospod velik strah nareja, pa tudi veliko odpušča, -r-Vsak si pomore, kakor more. — Če golob med orle zajde, gotovo smert najde. — Kakor se oberne, tako se zverne. — Več ko ima sebigrabič, tim več si želi. — Ne le stare, ampak tudi mlade smert
kosi. — Kolikor silniŠi veter drevo maje, toliko bolj, če se vetru v bran stavi, se njegove korenine razširjajo in drev6 toliko bolj vterja. — Skušnjave, če so tudi nadležne, so vender človeku zelo koristne, da se v njih njegova čednost poskusi.
Deveti odstavek. O medmetu.
§. 73. Medmeti so besedice, s kterimi posamezne notranje ali dušne občutljeje na znanje dajemo. So:
1.	Znamnja veselja: ju! juhu! juhaj! heja! hejsa! hopsasa! trala!
2.	Znamnja žalosti: ah! oh! joj! jojmene! gorje! o kaj; žali Bog, žalibog! pač res!
3.	Znamnja začudenja: o!d! oj! tete! dete! dete vender! plen-taj ga! bez te plentaj! buzarona! raca na vodi! bogme!
4.	Znamnja spodbade: ala! hola! no! nu! ncl, ndta, nate! nuj! nujta, nujte! jeli,jel'ta, jel'te! jelipa! lej, glej! lejta, lejte!
5.	Znamnja zamolklega klicanja: st! pst! bst! oj! čaj! čaj čaj! čajte! bali, balita, balite! nikar, nikarta, nikarte.
6.	Znamnja gnjušenja: pej te bodi! fuj! fuj te bodi! ba!
7.	Znamnja hude bolečine: as! asa! oh!
Primeri.
Nujte mladenči! leta tek6! da ne vemo kam in kako! — Jelite, toplota dobro de! — Lejte, oj dragi moji! razuzdanega Člo veka. — Gorje nam, če poti življenja zgrešimo! — Žali bog smo sopet eno uro bliŽej smerti!
Drugo poglavje.
O skladoslovji.
§. 74. Skladati se pravi posamezne dele govora tako postavljati, da drugi lahko razumejo, kar hočemo povedati. Pravila, kako se ima to goditi, nas uči pa sklada ali skladoslovje.
Vsak tudi naj manjši stavek je zložen vsaj iz dveh delov in scer iz tega, od kterega se govori, in iz unega, kteri kaže, kaj se od pervega govori.
Pervega imenujemo osebek (subject), in druzega povedek (prae-dicat), p. Gorkota greje. — V tem stavku je gorkota osebek, in greje povedek.
V	časi sta osebek in povedek v enej besedi združena, p. zavkazuje t. j. on zavkazuje.
Osebek stoji vselej v imenovavniku na vprašanje: kdo? ali kaj ? Da se pomenek razume, se mora osebek s povedkom vezati. Večidel ju veže pomožni glagol sem in tedaj leži povedek v prilogu, priložaji ali imenu. Če je pa sam glagol povedek, leži vez vselej v njem, p. Človek obrača, Bog oberne. Bog je vsegamogo-čen. Duša je neumerjoča. Angelji so čisti duhovi.
V	prigovorih in izrekih se vez je ali so pogosto izpušča, p. Kakoršna služba, tako plačilo. Dolga bolezen, gotova smert. Bog bogat milosti. Celi svet oko božje.
Včasi v izrekih tudi besedica in osebek s povedkom veže, p. To in pa nič mesto to ni nič. Tvoj trud in žaba pri orehu mesto ves tvoj trud nič ne zda.
Pervi odstavek.
Raba samostavnili imen.
t
§. 75. Kader dve ali več imen kakor imena enega osebka v enakej primeri zraven endruzega stoji, imajo scer enak sklon,
tode pogosto različen spol in broj, p. Mesto Vineta je nekdaj jako slovelo. Vas Borovlje.
Ime mesta ali kraja pa rajši v prilog premenjamo, p. Avstri-anska carevina mesto carevina Avstria. Dežela Gorotanska mesto . dežela Gorotan.
Raba i m e n o v a v n i k a.
Imenovavnik stoji
1.	na vprašanje kdo ali kaj?
2.	Nekteri glagoli, kakor: biti, se imenovati, se zvati, pisati se, postati i. t. d. tirjajo v slovenščini dva imenovavnika, p. Lev se imenuje kralj štirinožnih živali. Dobra dela so naj veče blago za nebesa.
Sem spada tudi izreka: meni je ime, tebi je ime i. t. d. p. Bratu je Franc ime.
Ako koga nagovarjamo ali kličemo, stavimo ime v klicavnik, ki je vendar sploh imenovavniku enak, p. Oj sin! Ojpreserčni ljudje !
Raba rodivnika.
Rodivnik stoji:
1.	Na vprašanje: koga, Čega ali česa?
2.	Po imenih, p. Daj žejnemu kapljico vode in'vina.
Kader hočemo pa posestvo ali last zaznamovati, rodivnik
sploh v prilog premenimo, če že prej kak prilog pred njim ne stoji: p. otročja obleka, ne obleka otrok; sosedova hiša; tetin vert — vert naše tete.
Drugi sklon hočejo tudi imena: groza, strah, sram, škoda, kvar, treba, potreba, mar in skerb, p. Vselej naj te bo strah pregrešnega Življenja. Moških je skerb učenosti. Dobrega človeka je strah in groza tacih hudobij. Naj ti bo starišev vselej mar.
3.	Za prilogi, kteri kako skerb, strah, obilnost, željo, potrebo, pomanjkanje, deležnost i. t. d. pomenjajo, kakor: skerben, maren, marljiv, boječ, poln, prazen, lačen, sit, žejen, pijan, potreben, pozabi jiv, zvest, željen, vreden, kriv, lakomen, vesel i. t. d., p. Poduka-željnega učenca vse čisla. Čast je časti vredna. Ne bodi denarjev lakomen. Bodi si zvest mojega posebnega varstva. Bog je hvale vreden, človek pohvale.
4.	Za vsimi nedoločivnimi in temeljnimi številnicami od „pet" naprej, p. Veliko je ljudi, ki se zmirej priporočujejo in se vendar nikoli ne priporoče. Tudi naj manjša stvarica nam donaša kaj koristi. Sedaj štejemo pet delov sveta. Skop šest dni v morje vidi.
Dalej stavimo rodivnik:
5.	Ce se kaka lastnost osebe ali stvari zaznamva, p. Človek visoke učenosti in bistrega duha. Dobre volje (biti) mošnje kolje. Laž je kratkih nog.
Sicer pa govorimo: Austrianski cesar, ne pa cesar Avstrie. HrovaŠki in slavonski ban. Imenitna stvar ne pa stvar od vihenitnosti.
6.	Kader se kaka mera zaznamuje, p. Mernik žita; polna steklenica vina. To poslopje ima dvanajst sežnjev dolgosti, ali bolje to poslopje je dvanajst sežnjev dolgo.
7.	Če se samo nekaj kake reči v misel jemlje, p. Mamka, dajte nam kruha. Vrežite nam bele pogače. Sestra je po vina skočila. Prodajte nam žita. Letos bo žita v obilnosti. Kar človek od lakote moči zgubi, je Še dobi, kar pa od žeje, je nikdar več ne dobi.
8.	Kader se na vprašanje „kedajPe čas zaznamuje, p. Velika nesreča je preteklih dni našo mirno dolino zadela. Leta 1300 je bil Karol V. rojen. Spomladi pride cela truma lastavic in dru-zih ptic v nase kraje.
9.	Glagoli, ki vladajo 4. sklon osebe, imajo 2. sklon reči, p. Angelj božji nas varje nesreče. Bog nas obvari take hudobije in krivice! Beračija je mladim ljudem zlo škodljiva, zakaj ona jih lenobe in hudobe uči.
10.	Po vsih povračivnih glagolih, p. Kogar kača piči, se zvite vervi boji. Vari se slabe tovaršije. Dokler ima medved še gnjilih hrušek, se lakote ne boji. Boj se Boga čez vse. Lenuh! idi k mravlji in uči se marljivosti.■ Od dalječ se ogni hudobnih ljudi.
11.	Po glagolih, ki kako željo ali dušni čut zaznamujejo, kakor: upati, želeti, pogrešati, čakati, iskati, potrebovati, stradati itd. p. Kdor ne dela, kmalo kruha strada. Človek upa enkrat boljšega in lepšega življenja. Človek Človeka potrebuje. Velika ptica velicega gnjezda potrebuje.
Tudi pri namenivniku mesto 4. sklona radi rodivnik rabimo, p. Proti vsim svetim hodijo kmetje hlapcov in dekel prosit.
12.	V vsih zanikavnih stavkih stoji 2. sklon mesto četertega. To pravilo vendar ne velja za potverdiven stavek, ki je z nikav-nim v zvezi, p. Ne prMaj kože, dokler medved v berlogu tiči. Treh reči se človek ne sme braniti; dela, kruha in spoznati Boga. Zavoljo ene muhe ne veže si pdjk mreže. Ni druzega viditi, kakor puščavo in nebo. Ne iščem tvojega bogastva, ampak le tvoje prijateljstvo.
s
98
Besedice nič, kaj in nekaj ostajajo vendar večidel v 4. sklonu, p. Nič ne da nič.
Rodivnik se stavi tudi mesto imenovavnika, kader nedoločni osebki ne bode (ne ni bilo, bi ne bilou v stavku stoje. Toda razun povedka ne sme biti druzega imenovavnika v stavku p. Ni nesreče brez sreče. Kader mačke ni doma, so miši dobre volje. Brez zdravja ni ga bogastva. Brat ni gospodar. Kjer ni postave ni prestopka.
13.	Za nekterimi predlogi inprirečji, kakor bomo na svojem mestu povedali.
14.	Tudi nekteri medmeti ■ vladajo 2. sklon, p. Glej mojih rok! O nesreče! Oj nehvaležnosti, da je ni!
Raba dajavnika.
Tretji sklon ali dajavnik stoji:
1.	Na vprašanje: komu ali čemu?
2.	Dajavnik se rabi mesto rodivnika, posebno če sta dva imenovavnika v stavku, p. Bog je oče vsim ljudem. Bodi podpornik vsim, ki tvoje pomoči potrebujejo. Solza pobožnemu ne pada na tla, v večnost puhti. Eevi je nadloga sestra. Vino Človeku seree razveseljuje.
3.	Po nekterih prilogih, kakor: enak, podoben, milostljiv, postrežljiv, škodljiv, koristen, ljub, tečen, prijeten, znan, lasten itd. p. Pravi kristjan je tudi svojemu bližnjemu milostljiv. Gosence so našemu drevju zlo škodljive. Kert je našim travnikom bolj koristen, kakor škodljiv.
4.	Po nekterih povračivnih glagolih, ki so samo v 3. osebi v navadi, kakor: ljubi se mi, hoče se mi, toži se mi, noče se mi, sanja se mi, zdi se mi, vidi se mi, pravi se mi, ime mi je itd.
Dalej glagoli: čuditi se (komu), prilizevati se, streči, ukloniti se, vklanjati se, ukljubovati, zabavljati (komu), zaviditi (komu česa), nagajati (komu), se zameriti (komu), se smejati, se posmehovati, ' ponižati se (komu) primerjati (koga k® mu), radovati se čemu itd. p. Divjej zveri ga primerjajo. Prav kristjan ne zavida svojemu bližnjemu njegove sreče. Zahvali se vsak dan Bogu za sprejete dobrote. Vse se čudi velikosti morskega soma.
5.	Po pomožnem glagolu biti, če toliko pomenja kot imeti p. Sirota ne ve, kaj da jej je početi.
6.	Pred nedoločivnikom, ako že kak 3. ali 4. sklon v stavku stoji, vendar se včasi dajavnik zamolči, p. Uči se od mravlje •pridnemu biti. Učitelj uči učence pokornim biti. Nemarnost ne
da nikomu kedaj srečnemu hiti. Boljše je lačnemu zaspati, kakor dolžnemu ostati.
7.	Kadar glagol dam z nedoločivnikom v stavku stoji, se rabi mesto rodivnika večkrat dajavnik, p. Ne daj se slabim tovaršem zapeljati — mesto — ne daj se od slabih tovaršev zapeljati. Ta sovražnik se vam ne da vkrotiti. Voljno se je dal Izak svojemu očetu zvezati.
8.	Po nekterih predlogih, ki tretji sklon vladajo, kakor: k, proti itd.
9.	Po medmetih: gorje! blagor! p. Gorje mu, ki poti čednosti zgreši! Blagor otroku, ki ima še ljube stariše na živlenji.
Raba toživnika.
3
Ceterti sklon se stavi:
1.	Na vprašanje „koga ali kaj? kako daleč, kako globoko? kako visoko? koliko stari" itd. p. Sestrica je dans ravno tri leta stara. Pot do Celovca je ravno tri milje dolga. Kdor milost skaže, milost zadobi. Mnoga stoletja so naši predočaki po odre-šeniku sveta zdihovali.
2.	Djavni glagoli imajo na vprašanje kaj? vselej 4. sklon pri sebi, če nimajo zanikavnega „ne" pred seboj.
Nekteri glagoli imajo clo po dva toživnika, p. Občina ga je župana izvolila.
3.	Toživnik se tudi postavlja na vprašanje: kedaj? o kterem. času? kako dolgo? ako pred imenom prilog stoji, p. Perve čase so se na svetu velike prekucije godile. Se na dan eno ali dvi, uri pod milim nebom sprehoditi, je jako zdravo.
Ako pa pred imenom priloga ni, se stavi pri dnevih v enojnem 4. sklon s predlogom v, v množnem 5. sklon s predlogi ob ali po, p. Naš zveličar je v nedelo od smerti vstal.
Pri praznikih stavimo vselej 5. sklon s predlogi o ali ob, p. O božiči obhajamo rod Jezusa Kristusa. O božiču, o novem letu in o svetih treli kraljih hodijo po Slovenskem koledovavci.
4.	Po nekterih predlogih, kakor bo na svojem času povedano.
Raba mestnika.
Mestnik ali 5. sklon se rabi na vprašanje kje? Vselej ima kak predlog pred seboj, p. Človek po svetu, kakor bučela po cvetu. Pri suhem panji je lahko ogenj netiti. Sreča na razpotji sedi.
Nekdaj se je mestnik rabil tudi brez predloga in nekaj ta-cega se je še -ohranilo, p. jeseni, spomladi, jutri, Časi ali časih
mesto v jeseni, v času itd. Tudi vnej ali zunej, zgorej itd. je mestnik.
7 *
Raba d r u ž i v n i k a. Druživnik ali 6. sklon stoji na vprašanje: s kom? in s Čim? p. Veseli se z veselim in jokaj z jokajočim.
_ Tudi druživnik se v sedajnej slovenščini brez predloga ne rabi, razun povračivnega zaimena: seboj in križem, cend, silo p. Silo dolgo sim ga čakal, pa vendar ceno kupil.
Raba prilogov.
§. 76. Zastran rabe prilogov imamo na sledeče paziti:
1.	Prilog se ravna vselej po sklonu, broji in spolu svojega imena, naj stoji pred ali kot jiovetkJž. za taistim, p. Svet je lep, da lepši biti ne more. Kar je hudobnih ljudi, bode na večne čase pogubljenih. Dobrih otrok so starši zmiraj veseli.
2.	Kader stoji prilog ali priložaj mesto osebka ali se dolo-čivno z imenom veže, ima vselej določivni konec, p. Hudobni se svoje sence boji. Zdravi ne potrebuje zdravil. Hvaljeni se rad prevzame. — Kader pa prilog mesto kakega nedoločenega imena stoji, se v srednji spol postavi, p. Kar je.krasno, ni vselej dobro.
3.	Samo nedoločivni konec imajo:
«) Prisvojivna zaimena, p. moj brat ne moji brat.
h) Prisvojivni prilogi na ov (ev) in in, p. bratov klobuk ne bratovi klobuk; deklin brat ne deklini brat.
c)	Prilogi, ki kot povedki za svojimi imeni stoje, p. Moj klobuk je nov ne moj klobuk je novi.
d)	Rad, rada, rado in eden, ena, eno, p. Sosedov sin rad v slabe tovaršije zahaja. Znotrej Up, zunej slep. On bo bogat, ko pes rogat.
4.	Mesto kakor ali kot v 2. stopnji stoji pogosto od ali mimo z rodivnikom ali čez, črez s toživnikom, p. Ni hujšega podjeda od slabega soseda. Ni manjše ptičice čez kolibria. Zemlja je veča od mesca in manjša od solnca.
Raba štcvilnic.
§. 77. Zastran rabe številnic. gre na sledeče paziti: 1. Vse temeljne številnice od pet daljej se v imenovavniku m toživniku kot prava imena rabijo ter imajo vselej osebe ali reči, kterih število kažejo, v 2. sklonu pri sebi. Ravno to velja, kakor smo že omenili od splošnih imenskih in nesklanjljivik pri-ložnih številnic kakor tudi od plemenivnih številnic v srednjem spolu. Glagol se stavi vselej v enojno število srednjega spola; sledeči glagoli morajo vendar v množnem ostati, p. Mnogo ptujcov
je letos v nase mesto prišlo, so več dni pri nas ostali in vse ime-nitniše reči ogledali in preiskali. Doslej poznamo pet delov sveta. Dobra misel je pol zdravja. Akt) hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti. Le malo se najde ljudi, ki bi sto let preživeli. Le malo jih je prav srečnih ljudi na svetu.
Kader pa te številnice ne stoje v 1. ali 4. sklona, se ravnajo v sklonu po imenu, ki je pri njih, p. Z nekoliko učenci učitelj ni zadovoljen. Z dvanajstimi konji vozariti..
2.	Navadno stoji manjša številnica pred večo. Ako se vendar eden ali dva za večo številnieo postavi, p. dvajset in eden, dvajset in dva itd. stoji v pervem primeru šteto ime v enojnem, v drugem pa v dvojnem številu, p. trideset in dva učenca; dvajset in en konj je cerknil.
3.	Pri letnih številkah se samo poslednja v redovno številko postavi, vse drage ostanejo nepremenjene, p. Karol V. je umeri eden in dvajsetega kimovca*) v tisuč petsto in osem in petdesetem letu. Premisel Otokar je poginil tisuč dvesto osem in sedem desetega leta.
Ako pa leto pred številnieo stoji, se rabijo nesklanjane temeljne številnice, p. Karol V. je bil rojen leta tisuč in petsto. Leta tisuS petsto in devetnajst so ga nemškega cesarja izvolili.
4.	Na vprašanje kedajl kdaj? odgovarja Slovenec:
a)	večidel z rodivnikom, p. Leta 1853; .enega dne.
b)	s toživnikom, p. Peti dan po smerti očeta se nam je ta nesreča prigodila.
c)	Z mestnikom, p. Končal je svoje mlado živlenje v petnajstem letu.
Raba zalmen.
§. 78. Zastran rabe zaimen je na sledeče paziti:
1. Osebna zaimena imajo v nekterih sklonih enojnega broja in zaimena tretje osebe tudi v množnem številu dve obliki krajšo in daljšo. Večidel se stavi krajša oblika, daljša se samo rabi:
a)	v začetku govora, p. Njemu se moraš potožiti, ki ti je v stanu preložiti.
b)	Kader se ima zaime posebno važno izreči, p. Denar le ti imej, pa vari se, da tebe denar imel ne bo.
c)	za predlogi, p. Nimam zaupanja do njega, ki me enkrat goljufa.
*) Za svoje notranja opravila se deržimo slovenskih imen meseov, Če tudi v pismih deloma ali celo veci del ptujcom namenjenih ptuje imena stavimo.
d)	Če se z samim zaimenom odgovarja, p. Komu spravljaš? sebi.
e)	Kader kaka vez zaimena veže, p. On bo meni in tebi pisal, kader do njega pride.
2. Ako stoje pred 4. četertim enojnim sklonom ta sklon vladajoči predlogi; (kerprav za prav ima ta sklSn 1. in 2. osebe in moškega spola 3. osebe le eno obliko): na, za, med, nad, po, pod, čez in pred, se predlog s krajšo obliko zaimena sostavi in naglas na se potegne, kakor, p. name, zame, zdte, predse, nanj (na-nj), zanj (za-nj), črezni (črez-nj), prednj (pred-nj), ponj (ponj). Pogosto se vendar tudi govori: na me, za me, za se, pred se, po te, na se itd.
Pri ženskih zaimenih se pa vzeme daljša oblika: zanjo ali za njo, nddnjo ali nad njo, nanjo ali na njo, p. Mu je mar sanj (zanjo), kakor za lanski sneg. Veliko so stric zate zdajali, glej da jim boš vse enkrat poverniti zamogel.
Na mesto v njega ali v njo se pravi sploh vanj (va-nj) in vanjo (vanjo).
3. Povračivno zaime sebe velja kakor smo že rekli za vse tri osebe, broje in spole, in se vselej mesto osebnega zaimena stavi, kader se na osebek taistega stavka nanaša, p. Jaz se veselim — ti se veseliš — on se veseli — mi dva se veseliva — vi dva se veselita, — ona se Veselita — mi se veselimo — vi se veselite —^oni se vesele, p. Bodi H zvest, da dežju kmalo solnce sledi. Cesar sebi ne želiš, tudi drugim ne naklanjaj. Ne plaši se, ako se zbodeŠ na poti živlenja, ali ti nesreča za petami gre.
Ravno to velja tudi od prisvojivnega svoj, svoja, svoje. Jaz sim svojega očeta zgubil Vi dva sta svojega očeta zgubila Ti si svojega očeta zgubil	Mi smo svojega očeta zgubili
On je svojega očeta zgubil	Vi ste svojega očeta zgubili
Mi dva sva svojega očeta zgubila Oni so svojega očeta zgubili.
Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Po končanem delu bomo svoje plačilo prejeli. Le urno hodimo svojo pot, ki nas v večno zveličanje popelje. Mladenči nauka svojih mladih dni ne zamujajte! Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da se ti bo dobro godilo.
Kadar pa prisvojivno ime kej več imenuje in obsega, kakor djavna oseba; pove, je bolj prav „moj, tvoj, naš" itd. staviti, p. Mi gremo v našo cerkev, vi pa v vašo idite. Molimo za našega (ne pa svojega) cesarja. — V sprotnem govoru se pa vendar svoj postavlja, p. Ce vam naša hiša ni po volji, pa v svojo idite.
4.	Kadar hočemo kaj posebno zaterditi, uverstimo pred ali za nikavnimi posebno pomožnimi glagoli krajšo obliko 3. osebe v 2. sklonu in spolu dotičnega imena, p. Ni ga (ali ga ni) ljudstva na svetu, da bi prav nobene vere ne imelo. Je ni skorej čudniše živali, kot slanik. Jih ni bolj poštenih ljudi od te uboge družine. Ne oponašaj ga ubožca, ki jeclja ali krevlja, ampak zalivali Boga, da ti zdrave ude dd.
5.	Mesto prisvojivnih zaimen njun in njihov stoji večidel osebni rodivnik nju in njih, p. Njih kinč je ponižnost in bogabo-ječnost. Znana so mi nju lepa dela.
Včasi namestuje prisvojivne zaimena krajši 3. sklon osebnega zaimena, p. On mi je nar veči dobrotnik. Nedolžnost je nam, nar lepši kinč.
6.	Namesto kazavnega zaimena stavimo pred oziravnim v pridjanem stavku večkrat osebno zaime, p. Ne verjamem mu (mesto tistemuki enkrat laže. Ne pečaj se ž njim, ki te je že enkrat zvodil. Kdor se dela veseli, njemu nič preteško ni.
7.	Včasi stoji mesto oziravnega zaimena ki ali kteri vez da, p. Veliko jih je, da se nočejo pošteno živiti — mesto — ki se nočejo pošteno živiti. So učenci v šoli, da se nič ne uče — mesto — ki se nič ne uče.
8.	Kader se nemško zaime sein na osebek druzega- stavka nanaša, stoji vselej: njegov, a, o, njen, a, o, njun, a, o in njihov, a, o, p. Nisim lakomen njegovega (ne svojega) dnarja. Njegova (ne svoja) močna roka nas varuje vsili nesreč. Tvoji starši in učeniki ti zmiraj le dobro žele; nikdar torej ne pozabi njih (ali njihovih) lepih naukov.
Raba glagolov.
§. 79. Zastran rabe glagolov si je sledeče pomniti:
1. Glagol se mora glede osebe, števila in spola po osebku ravnati, sicer naj se pa tole pomni.
a)	Ako sta dva osebka v stavku stoji dvojno, če jih je več množno število, p. Kmet in gospod sta si pred postavo enaka.
b)	Perva oseba je imenitniša od druge in druga od tretje. Ravno tako ima moški spol prednost pred ženskim in ženski pred srednjim; pri živih stvareh nad mertvimi, p. Seršeni, ose in bčele bodo vedno prepir imeli. Ti in on sta prav marljiva učenca. Oče in mati sta popolnoma zdrava. Bra-tanec in bratana, sestranec in sestrana so večno zložnost obljubili. • Sestra, dete in brat so bolni.
c)	Ženski in srednji osebek v stavku hoče glagol in prilog v dvojnem moškega spola, p. Žena in dete nista zdrava.
d)	Za dvema ali več enojnimi osebki' enaeega spola sledi lahko enojno, dvojno ali množno število tistega spola. Če so pa osebki različnega spola sledi glagolu naj bližji spol, p. Siromaštvo in kašelj se ne da zakriti ali se ne dasta zakriti Morje m zemlja je polna božjih stvari. Griči, doline in vse,, kamor pogledaš, je z merzlim snegom pokrito. Gospodar, gospodinja in trije otroci so bolni. Pravica in resnica se je povsod visoko cenila ali ste se visoko cenile. Kruh in voda sta človeku potrebna ali je Človeku potrebna.
2.	Kader kaj pripovedujemo ali popisujemo, rabimo pogosto tako imenovani povestni sedanji Čas mesto preteklega, p. Pisistrat umepe v visoki starosti in njegova sinova nastopita vladarstvo. V lepi zložnosti vladata Atence z veliko slavo; vse ju Čisljd itd.
3.	Druga oseba velivnika velja tudi za tretjo, p. Izidi se tvoja volja. Bog vam daj mnogo srečnih let doživeti. Boq vas sprimi.
Pogosto se vendar tretja oseba z želivnikom izobrazuje, p. Kdor delati noče, naj strada. Kdor ima vero, naj jo tudi v djanji pokaže.	J
Včasi nadomestuje velivnik želivni naklon, p. Govori ali molči. Bodi tu ali tam, delati moraš. Skerbi ali ne skerbi, si vendur ne morem opomoči.
4.	Za glagoli, ki kako premikanje iz enega mesta do druzega pomenjajo, stoji vselej namenivnik mesto nedoločivnika, p. Pojmo delat, igrat, jest itd.
5.	Vse priložaje razun 1. djavno-preteklega moremo kot popolne priloge sklanjati in rabiti, p. Cveteče drevje, pekoče solnce. Izza mize vstavŠemu veselo naproti grem. Pastir gre zgubljenih ovČic iskat.
. Pervi djavno-pretekli priložaj, če ni terpivnega pomena, prijemlje priložne končaje samo v pervem sklonu, p. Otroci so igrali, deklice pa cvetlice brale.
6.	Nektera zbol-na imena, če ravno v enojnem številu, hočejo
prilog m glagol v množnem, p. Gospoda so sklenili; družina so nezvesti.
7.	Ce je zaime to osebek, se ravna glagol po drugem ime-novavniku, p. To so ti bili dobri in pošteni ljudje!
Ce je osebek neznan ali nedoločen, se rabi tretja oseba glagola v srednjem spolu. Kavno to velja tudi od nedoločivnih in
l
temeljnih številnic dalje od pet in od besedice pol, p. Je zagro-melo, da se je vsa hiša zmajala. Revnim pomagati je lepo. Veliko rok mnogo opravi. Šteje se deset božjih zapovedi. Pol gradu se je posulo.
8. Kader Slovenec z ljudmi govori, kterim je spoštovanje dolžen, jih vika; kader pa od njih govori, jih pogosto onika; vselej rabi vender množni broj moškega spola, p. Teta so že pol leta bolni. Ljubi oče? kam se hote jutre podali? Mati! zakaj ste žalostni? Osebe, s kterimi govorimo onikati ni slovensko.
8. Da prijetniše in ličniše govorimo in pišemo, pogosto tudi v slovenskem jeziku dva ali več stavkov v enega samega skrajšujemo ali vjemamo, kar se zgodi, če zaimena ki, kteri, a, o in vezi in, ko, ako, Če izpustimo in sicer:
a)	Kader imata glavni in pridjani stavek taisti osebek, p. Priložnost enkrat zamujena (mesto, ki se enkrat zamudi) se nikdar več ne verne. Dva prijatelja sta tako rekoč eden v dveh telesih prebivajoči duh (mesto, duh, ki v dveh telesih prebiva).
Ivazavno zaime ti, ta, to in pomožni glagol se pri skrajševanji vselej izpušča, p. Sreča človeka na zemlji je negotova (mesto, človeka, ki je na zemlji). Zadovolni je tudi srečen (mesto tisti, ki je oc.)
b)	Ako v glavnem stavku kako zaime stoji, ki se na pridjan stavek nanaša, se mora priložaj v sklon zaimena postaviti, p. Domu pridšega so oče serčno sprejeli (mesto, ko je domu prišel, so ga oc.). Pavlu v Damask gredočemu se je Kristus prikazal (mesto, ko Pavi v Damask gre, se mu je itd.)
c)	Ako hočemo stavke okrajševati, ki jih vez in veže, je treba gledati, kteri glagol se po drugem ravnd. V stavkih: po vertu je hodil in hruške poberal moremo oba glagola v priložaj ali narečaj postaviti in reči: po vertu grede je hruške poberal ali po vertu je hodil hruške pobiraje. Zakaj reči moremo: ko je po vertu hodil je hruške pobiral ali pa ko je liruŠke pobiral je po vertu'hodil. — Tako vendar ne moremo vselej stavkov skrajševati, temuč treba je vselej na čas in djanje paziti, daje ne zavozimo.
d)	Pogosto se morajo predlogi na pomoč jemati, če se nobeno zaime kakega stavka na kako ime druzega ne nanaša, p. Po dokončanem delu, hočem priti (mesto, ko delo dokončam, hočem priti).
e)	Mnogokrat se pri izpuščanji vezi ko nedoločivni naklon mesto priložaja postavlja, p. Viditi, da je od vsili strani
zajet si sam persi prehode (mesto, ko je vidil itd.). Slišati, da oče vmirajb, ves prepade (mesto, ko sliši da itd.).
Raba doveršivnili in nedovcrSivnih glagolov.
§. 80. Raba doveršivnih in nedoveršivnih glagolov je bila, posebno kar sedanji čas zadeva, do naj novejših časov semtertje močno popačena in napčna.
Se le letaš je nam učeni g. J. Navratil po slov. Bčeli to
važno rec prav razložil in z mogimi izgledi razjasnil. Ker ne
vemo o tem kaj boljega povedati, njegove lastne besede (malo okrajšane) semkaj postavimo.
Nepogojni naklon sedanjega časa na vprašanje, kaj delam, as a? ali kaj se dela? kaj se godi f nam pravi, da se djanje ravno zdaj ce tudi le en hip časa) godi ali verši; glagol doveršivni nam kaze djanje doveršeno, glagol nedoveršivni djanje nedover-seno, to je djanje, ki se ravno godi ali verši; tedaj se smejo v slovanskem jeziku v nepogojnem naklonu sedanjega časa samo nedoveršivni glagoli rabiti.
Slavni naš Kopitar je v svoji zares „modroznanski" slovnici na strani 309 lastnosti in rabo glagola slovenskega pervi izverstno . razložil, ah ravno tega ni tako razločno povedal, kakor bi bilo želeti. Vse druge mlajše slovnice so njegova vodila z drugimi besedami ponavljale. Po njegovem vodilu pa, „da se sme na vprašanje kaj delaš? le z nedoveršivnimi glagoli odgovarjati, sodim, da je bil morebiti tudi on že ondaj te misli, ktero tukaj razkazujem; zakaj njegove besede na strani 309: „wenn Truber (Luk. XIV. 2_4) erzahlt: Inu Jezus odgouori inu prani htim vuČeni-kom pisma mo litim Farizeiom, rekoč: Aku se spodobi ob tej so-boti ozdraulati ? Oni pag omolče. Inu on nega prime inu na oz-draui inu ga proč pošle/' - so sind odgovori, omolče, ozdravi, posije eben so viele Prasentia von verbis perfectivis, und den Kramer muss es befremden, wenn er hort, dass z. B. strelim, skočim, vzdignem, pokažem u. a. bei. den Bohmen, Russen und anderen Mitslaven eben so viele Futura sind; - bei uns sind das lauter Prasentia (freilich perf. Bedeutung, da es Prasentia von dieser Art Verbis sind) und bedeuten: ich schiesse, springe, hebe u. s. w. (einmal) und machen ihr eigentliches Futurum mit bodem (bom), wie die Verba imperf." _ te besede Kopitaijeve - pravim se tičejo le rabe časa sedanjega" (povestnega, praes. histo-ricum) namesto »preteklega«. Zakaj razun določivnega naklona na vprašanje kaj delaš? itd. rabijo tudi Rusi, Gehi, Poljaki in
ogerski Slovenci doveršivne glagole v sedanjem času, kakor mi, namreč: v nedoločivnem, pogojivnem in velivnem naklonu. Glagoli doveršivni jim zaznamujejo prihodnji čas samo v določivnem naklonu sedanjega časa, in to, ako je djanje enkratno, ali če si mislijo, da bode doveršeno; — če se djanje' ponavlja, ali če ne bo doveršeno, skratka: za zaznamek prihodnjega časa glagolov nedoveršiv-nih jim pa služi, kakor nam pomožni glagol „biti" (budu, bede).
Enojni obliki prihodnjega časa (futurum simplex) drugih Slovanov in staroslovenščine se ne bo vendar po moji misli Slovenec toliko čudil, pomislivši, da tudi nam oblika ali podoba sedanjega časa doveršivnili glagolov: pojdem, porečem, povlečem in več drugih s „po" sostavljenih v določivnem naklonu prihodnji čas zaznamuje. Tudi v sledečih stavkih stoji sedanji čas namesto prihodnjega: Ako brat pride (ako bo brat prišel), daj mu te reči. Ce hočeš, mu pa povem. (To se še ne godi in se še ni zgodilo, tedaj je prihodnje.) Kiizmič (ogerski Slovenec), ki je novi zakon po gerškem poslovenil, piše Jan. XV. 26. Gda pa pride obvese-litel, steroga (kterega) vam jaz pošlem . ... on bode sve-dočo .... Jan VIII. 10. in 11. Nišce te je nej (te ni) osodo?— Ni jaz te ne osodim (nec ego te condemnabo); — Jan XXI. 6. Verzite na desno stran ladje (te) vlak, i najdete (rib).Iz teh izgledov se vidi, da so ogerski Slovenci staro enojno (nesostavljeno) obliko prihodnjega časa glagolov doveršivnih popolnoma ohranili. Kteri Slovenec pa ne ume zgornjih stavkov? — Svetujem toraj. gredoč pisateljem slovenskim, da bi se nesostavljenegaprihodnjega časa zavoljo kratkote in lepote bolj posluževali, vsaj tedaj, kedar se ni dvoumja bati, posebno ako je v stavku ktera beseda, ki sama po sebi prihodnji čas zaznamuje, kakor: jutri, pojutrišnjem, drugi teden itd. n. pr. jidri zgodej vstanem, se oblečem, vzdignem hlapce in nasekam ž njimi derv za ves teden. To se vjema s slo-vanščino in z druzimi jeziki.
Kakor bomo pozneje vidili ne ukljubuje moji misli tudi nobeden drug izgled Kopitarjev.
Ali porečeš: Ce pravim: Bčela naznanja ali naznanuje, brat te pozdravlja itd. kažejo glagoli dalje ali večkratno ponavljano djanje; če je pa djanje enkratno, komej en hip terpeče, ali če si djanje doveršeno mislimo, moramo doveršene glagole staviti.
Prijatel! ravno to je naša pomota, da si (pa le v nekterih primerlejih) vsim drugim Slovanom ukljub djanje doveršeno mislimo, dokler se (ako prav le en hip) godi. Ali se ne poslužujemo nadalje tudi mi glagolov nedoveršivnih ponavljanega djanja, dasi
je djanje enkratno,_ govori: ravno zdej klicar novo postavo ozna-
Z e Teh	^igujem, poklekujem,,
(iasse rnich auf dle Kme meder, mache ich einen Fussfall?) _
Za to Lr T; ft " * ČUdn0 in naPčn° ne zdi? ~ Zakaj™? t	' T"" T ^^	navajen, ker nisi ter-
dega Slovenca drugače govoriti slišal. _ Ker pa grajana raba
glagolov doveršivnih v tistih razmerah rabi v Ldnjih Tgledt
ktera se z govorom vseh drugih Slovanov soglaša, nasprotufe, gre
Sj^a^rdan'da je naga raba v—i -
slovlah?6 Daj Sam° ^ S°StaVim PraVik' ktCTih V sedanjih I. Glagole nedoveršivne moramo rabiti
a)	Kak°r f6.™ Z d°l0Čnem nakl0Ilu sedaW časa na vprašanje: kaj delaš? (pa tudi na vprašanje: kaj delam? kaj
dela? kaj delamo itd. Kaj se godif) Taka je posebno v brezpogojnem ah naravnost pripovedavajočem govoru. Naj stoji tukej se opomba, da po tem takem glagoli nedoveršivni -celo ponavljanega djanja ne le ponavljano ampak (na vpra-sanje: kaj delaš itd.) tudi enkratno djanje kažejo.
b)	Vprašati smemo v določnem naklonu sedanjega časa, najsi je djanje enkratno, tudi samo z nedoveršivnim glagolom n p. (Jan. xym. 23.) Ce sim hudo govoril, skazi mi, če sim pa dobro, zakaj me biješ? (ne: zakaj me udariš, dasi je samo
• od enega udarca - od ene žlafernice govorjenje). Ravno tako nebi bilo prav rečeno: zakaj kamen vzdigneš (namesto vzdigujes)? Cemu poklekneš (namesto poklekuješ)? To se vjema prav po pameti s pervim pravilom: Kakor se ne sme namreč z doveršivnim glagolom vprašati, tako tudi odgovarjati ne. Kdor bi hotel v pervem izgledu enkratno djanje zaznamovati, bi moral v preteklem času vprašati, kar ne bi bilo napak, ker je djanje že popred minulo, namreč: Zakaj si me udarilt Dostikrat bi bilo našemu jeziku celo primernejše, v preteklem času govoriti namesto po nemškem v sedanjem n. pr. Neven je prinesel (ne prinese!!) novico. .lakih izgledov je v novem zakonu vseh slovanskih jezikov veliko veliko.*)	J
ZZ te Lt , T" 11111 anZUbeten); - "pridemo" - Mo nikakor
c) Glagoli: začenjati, začeti, počenjati, početi, nehovati, nehati, in sostavljeni zahtevajo samo nedoveršivno obliko glagola v nedoločnem naklonu k sebi, n. pr. začenjam prepisovati, (ne: prepisati), začel sim. oznanovati (ne: oznaniti), nehal bom poklekovati (ne: pokleknuti). II. Glagolov doveršivnih v določnem naklonu sedanjega časa se pa smemo posluževati, ako si djanje doveršeno mislimo, v pogojnem govoru, to je, kedar je stavek od stavka zavisen, in sicer:
a)	Namesto prihodnjega časa, ki se je v takih primeriejih v ' svoji stari nesestavljeni obliki ohranil, n. pr. Kaj staviš, de te kamen dvignem (ne: de ga bom dvignid')? Kopitar. — Ako
.nam oznani (ne: ako nam bo oznanil), bomo šli. Ako ne maraš, te dam (ne: te bom dal) zapreti. Kedar pride (ne: kedar bo prišel), mu bom povedal. — Ce se umiješ, boš bel. (V zadnjih treh primerlejih bi rabil Latinec Svoj futurum
exactum.) • *
b)	V pogojnem govoru tudi namesto preteklega časa, n. pr. Ko se umije [ko se je umil — umivši se) hoče vselej berž kosila imeti. Kedar koli k meni pride, mi pripoveduje novice vsega sveta. — Namesto preteklega časa smemo tudi sedanjega rabiti pripovedovaje, in to z glagoli doveršivnimi in nedo-veršivnimi, ako si preteklo djanje tako rekoč pričujoče mislimo, — sedanji povestni čas (praesens historicum) — n. pr. v izgledu Kopitarjevem iz Trubarja (Luk. XIV. 2—3).' In Jezus odgovori in pravi itd. Oni pak omolče. In on njega prime in ga ozdravi itd. (ne: je odgovoril, rekel, so omolčali (umol-knuli'), ga je prijel in ozdravil).
c)	Namesto naklona pogojivnega, n. pr. (Mat. XXIV. 4.) Gledajte, de vas kdo ne zapelje (ne: da vas ne bi zapeljal). Ruski: Beregites', čtobi kto vas neprel'stil. — Ako je treba, prisežem (bi prisegel) da je to res. Ali vzdigneš, ne: ali bi vzdignil (to je ali moreš vzdigniti) ti kamen ? Ali mu daš (bi mu dal) svoj nož? Iz tega se lahko prepričaš (ne: se bi lako prepričal — se moreš prepričati), de je res taka. Včasi si je treba stavek, od katerega je drugi zavisen, misliti, n. pr. Vselej ga pozdravim, kedar ga srečam.
d)	Se smemo glagolov doveršivnih v določivnem naklonu sedaj-nega časa posluževati, pripovedovaje kako se djanje za djanjem hip na hip sploh (ne ravno zdaj) godi, n. pr. Ko vstane, se hitro umije, obleče, počeše, pokrije, bukve vzame in gre.
e) Tudi govorimo vsi Slovenci in Jugoslovani: Ne dam mu
naj manje stvari (ne: nečem mu dati . . . J;. Hote nazna niti, kaj se ravno godi ali ne godi, pravimo 'pa vendar le-dajem, ne dajem. ' <
V drugih naklonih sedanjega časa (od drugega ne govorim) namreč: v nedoločnem, velivnem, želivnem, pogojivnem in name-nivnem smemo rabiti, kakor si djanje mislimo - doveršeno ah, nedoverseno, enkratno ali večkratno, _ glagole doveršivne ah nedoversivne, n. pr. Moram oznaniti ali oznanovati, oznani ali oznanuj-, naj oznanim, ali oznanujem, itd. itd. .
. Doveršivni glagoli se ne morejo rabiti v sedanjem priložaji m narečaji, ne do ver Si vni pa nimajo predpreteklega časa. •
v. V ve^nem naklonu se rabijo sicer doveršivni in nedover-sivm g agoli, vendar za besedico ne slede sploh le nedoveršivni P- Ne hodi po teh nevarnih potih.
Raba nesklanjljlvili delov govora.
§. 81. Slovenski jezik ima to posebnost, da se moreta včasi
dva predloga zaporedoma staviti. Ti so izmed, iznad, izvod iz
pred, izza, od črez. Določena beseda se ravnd tedaj vselej poper
vem predlogu, p. Solnce izhaja izza gore. Od črez morja sparni veter biroko piši.
Namesto izmed, iznad, iz pod in iz pred se sploh zmed, znad spod m spred govori in piše, p. spred oči zibniti; spod zemlje rudo kopati; spod skale vreti. Eden znied vas me je izdal.
2. Pri stopnovanji prilogov in priredij se za drugo stopnjo mesto kakor, kot ali ko pogosto od ali memo z drugim ali črez C(1Z. 8 četertim sklonom Postavi, p. Dober sosed je boljše od deset stricev. Ni ga podjeda Črez hudega soseda. Ni lepšega kraja od domačega.
3. Zanikavna besedica ne stoji sploh pred svojim glagolom, vendar se s taistim razun v glagolih nisim (nesim), nimam fne-maml1X1 noSem (nečem), nikdar v eno besedo stopiti ne sme.
Če ravno druge zanikavne besede v stavku stoje, se vendar „ne" ne sme pred glagolom izpustiti, p. Nima ne matere ne očeta več. Zvestega prijatelja nikoli ne moremo pozabiti. Dober sin svojemu očetu nikoli nič ne odreče, če ni zoper božjo zapoved.
Kader nič kako reč pomeni, se vendar ne vselej izpušča, p Vse blago je pod nič speČal. Nič samo sebi Škodje.
4.	Besedica ne v časi zanikanje odpravi in sicer:
a)	x stavkih, v kterih se kaka z ne sostavljena beseda znajde, p. Bogu ni nič nemogoče. Gospodova molitev ni nobenemu kristjanu neznana.
b)	Če ne ravno pred drugo zanikavno hesedo stoji, p. Ne nikoli, ampak vsaki dan grešimo. Ne nič, ampak veliko ima dolgov.
5.	Če se glagoP nimam z nedoločivnikom veže, se mesto nič, nihče ali nikdo besede kaj, kej ali kdo postavljajo, p. Ze cel dan nima kej jesti. Nimam koga vprašati.
6.	Medmeti sploh ne tirjajo nobenega sklona; vendar se ž njimi različni skloni združeni najdejo.
Večidel stoji imenovavnik, p. O ljuba sestra! Joj,prenesrečni otroci! O dobrotljiva duša!
Verh tega se pa tudi najde rodivnik, dajavnilc in kazavnik, p. Glej mojih rok! joj mene! gorje vam; blagor tebi! lejte ga!
Drugi odstavek.
O besedoredu.
§. 82. Blagoglasje in jasnost govora tirja, da se stavki in pozamezne besede lepo med seboj vežejo in čredijo in tako govor prav lahko razumljiv in prijeten delajo. Sploh pa je tole pomniti.
1.	Osebek in besede, ktere v govoru posebno povzdigujemo, stoje večidel na pervem mestu; zna se pa tudi povedek pred osebek postaviti, če je v namenu govorečega ležeče in če skoz to kaka dvoumnost ne navstane, p. Luč telesa je oko. Starost prinese nemarnost. Slišal sem, vidil pa ne.
2.	Prilog stoji sploh pred svojim imenom, vendar mu zna tudi slediti ali se od njega ločiti, p. Berhke deklice po zelenem travniku pisane rožice ter gaj o. Sin božji, cerkev božja, ljubi moj! Volja mi je dobra, moč pa slaba.
Prirečje se stavi pred glagol, p. Lepo piše, razločno bere.
3.	Rodivnik, ki ga kaka druga beseda vlada, stoji navadno za to besedo, včasi pa tudi pred njo, p. kos sira; svoje matere edino dete.
Večkrat se manjše besede vsmes devljejo, ,'p. Veliko ljudi je bilo viditi ali ljudi je bilo veliko viditi itd.
4. V vprašavnih ali pripovedajočih stavkih stoji glagol večidel na pervem mestu, p. So mati tn ali oče 9, J b °
TOe t ^ Z Sg01 T61™ ne	^ krajša zaimena
Z itd rt J -	Tt ?°m0Žnim gla8'0l0m * in Pred ^n, boš,
bo M po vsih osebah m brojih, p. Kako si bo pomagal! Kje t& je srečal ? Povračivno zaime »' se pred osebna zTimena VoZll p. Jezik se mu vstavlja. Nič se jim ne smili.	? J '
n pJL°"hmh Zaimenih St°ji dajaVnik Vsc!eJ Pred rodivnikom, p. -rriporocujem vam jo.	'
dela ®eSCdiCa " St°ji Fed glaVnim glag0l°m' P" Brat «• ~
Zavolj teršega zanikanja se postavlja tudi mnogokrat še na koncu, p. Ne boš ga dobil ne.
K J;VeZiCa/ 86 Panjih za pervo besedo postavlja, p. Je h pa to mogoče storiti?
j • 7" Med,bCSWla frkoU> kdorkoli, kamorkoli, kadarkoli itd. desiravno akoravno, čeravno, četudi se mnogokrat bi, se in <We manjše beseda postavljajo, p. d so JLo 0,e ^ J^
nh n č m pomagalo. Kamor se koli ozreš, je vse polno božje tasti m krasote. Ako sva ravno v žlakti, 'se\vendar ne moZ
Dodatek.
»Tekaj o slovenskem slogu.
i §V83- Kak0.r vsak J'czik ima ^ slovenski veliko veliko posebnost, ktenh je treba zmiraj pred očmi imeti, ako hočemo dobro
: dutu sovoriti 111 pisatL SpIoh naj 9e
dni J' StaTH -80, VSelej P° m°g°čosti kratki, jederni, ne pa dolge zamotane penode, kterih se je skerbno izogibati. Posebno
naj je slog enojn m lahko razumljiv, posebno v vsih za ljudstvo
vsZr, ,	J ^^ gre ma"j ~ bescfc in izreke
vselej razložiti ah ph z bolj znanimi zameniti.
staji,	pr6VeŽ samostavnih imen, posebno samo-
tZo Ve m S,°StaVljenih' ki Selijo .-s spis. Vsako drugo pleme besedi se slovenščini bolj prilega, kakor to. Treba
l !1"reJ- P0P° n0ma iZpUStiti aliPa Jiks prilogi, zaimeni, gla-fniPnfJ1 nadomestovati, p. je rudeče, zeleno, belo mesto J(i rmMe> *dene> UU ba™e. Kratko in negotovo človeško živlenje
%	o
mesto kratkost in negotovost človeškega živlenja. Zvonik je šestdeset sežnjev visok ne pak visokost zvonika znese šestdeset sežnjev. Počakaj, da pride mesto počakaj njegovega prihoda. Pazljivo so ga vsi poslušali mesto s pazljivostjo so ga poslušali. Še dete, Še otrok mesto v detinskih, otroških letih. O velikej noči mesto ob času velike noči itd.
Sicer se samo od sebe razumeva, da se s prepogostim in pregnanim takim okrajševanjem lepoti in krasoti jezika mnogokrat kvar dela. Zato v tem ni nikar meje prestopiti.
3.	Naj se slovenski izreki in pregovori pogpsto v spisih upo-trebujejo, ker postane skoz to cel spis nekako bolj domač in naroden.
4.	Ptuje besede, ki se jih je slovenščina' sčasom navzela, je treba, če je mogoče, z domačimi zameniti, pa Bog obvari, da bi bilo to lahkorazumljivosti v kvar.
Sploh
naj se pri slovenskem pisanji tudi slovensko misli, ker postane sicer slog celega spisa ptuj in slovenskemu duhu nepriličcn.

PREGLED
SLOVENSKEGA SLOVSTVA.
/


■ p t "J;
. f
-
i '' - ' >;" .. i .'• ' f} i- ■ • ■
■
V.	' ■ ' ;■>;■} '<] u> • . . . '
' ' '■■■•;■■ • ■ :.: t • fc.
Uvod.
Narod slavjanski, kteremu se tudi mi Slovenci prištevamo, je za Arabljani blizo 'Tiaj veči cele zemlje: vsega skup je okoli 80 miljonov duš. Njegovi sedeži se razprostirajo čez polovico Eu-rope med baltiškim, jadranskim in černim moijem, tretjino Asie od sevel-ja tje do Kitajskih zidin in velik kos severne Amerike. Ponosno zamore torej Slavjan s češkim pesnikom Kollarjem za-klicati: »našemu narodu solnce nikdar ne zahaja".
Kolikor se more iz podobnosti slavjanskega jezika z sanskrit-skim, in velike enakosti slavjanskega bogoslovja z indiškim so-diti, gre pervotno domovino Slavjanov v prestarej Indii iskati, kjer so se morali že v naj stariših časih odcepiti in neizmerne prostore v Europi, ki jih imajo večidel še sedaj v oblasti, obljuditi, kakor nam naši zgodovinarji jasno spričujejo.
Bili so ajdovske vere. Spoznovali so sicer edinega Boga, stvarnika nebes in zemlje, vender so imeli zraven njega še več druzih bogov, ker so mislili, da eden sam vsim potreboin človeškim zadostiti ne more. Razločevali so jih v dobre — bele in zle — Seme: zatorej Belibog, darovavec vsega dobrega in Černibog, Čart, izvir vsega zlega ali hudega. Naj imenitniši so bili: Perun, bog groma in bliska; Svantovit ali Svetovit, bog luči in solnca, kakor tudi junaštva; Radegost ali Radogast, bog gostoljubja, varh popotnikov in ptujcov; Živa ali Živena, slavjanska Venera, boginja živlenja; Lada boginja krasote, ljubezni in zakona; Mora sli Morena boginja smerti; in še veliko druzih manjih. Darovali so jim zematljske pridelke in domače živali. Posebno v posvečenih -logih v senci košatih hrastov in lip so jim svoje žertve prinašali.
Slavjani so že večidel v zgodnjih časih svojih molikovavskih zmot popustili ter se edinozveličavne kerščanske vere poprijeli. Ze v sedmem in osmem stoletji so jeli laški in nemški mizionarji
%
posebno iz Ogleja in Solnograda našim Slovencom kerščanske resnice oznanovati. Da ni kerščanstvo že tedaj tako veselih kali pognati moglo, kot ab času Cirila in Metoda, je vzrok sosebno v tem iskati, ker ti božji oznanovavci našega in naši Slovenci njih jezika prav umeli niso. Kako bi bilo torej v tacih okolšinah zaželjenega sadu pričakovati! Tode že v 9. stoletji je luč keršeanske vere, od slavjanskih apostelnov v slavjanskem jeziku ozna-novane, skorej pri vsili Slavjanih černe tmine molikovavstva razgnala.
Naši preddedovi so bili po spričeVanji prijateljskih kot ne-prijateljskih spisateljev sploh pobožni in verni, delavni in pridni, •krotki in pohlevni, pošteni in gostoljubni, ter so petje in nedolžne veselice, domače običaje in domači jezik čez vse ljubili. Prc-slavni nemški spisatelj Herder jih takole hvali in časti: TKamw so tihi in mirni Slavjani prišli, so z veselim sercom polje obdelovali , radi hleve polne živine iv omare polne žita imeli, oni so se z različnimi rokodelstvi pečali in s tem, kar jim je domača zemlja donašala, na svoj dobiček kupčevali. — Na Nemškem so rudo kopali, jo znali kovati in liti, so sol narejedi, platno tkali, med kuhali, saclonosno drevje sadili, godce radi imeli in po domače veselo živeli. Tudi vsmiljeni so bili, druge ljudi radi skorej prerodi gostovali in ljubili, svoje predpostavljene so radi poslušali in ubogali, ropati in požigati pa iz vse svoje duše sovražili." Posebno so s petjem, z muziko in plesom vse druge europejske narode prestregli. Da so že, od nekdaj čez vse radi peli, nam kaže brez številna množina narodnih pesem, kterih nekoliko v globoko sta-rodavnost sega. Noben narod jih nima toliko in tako lepih, česar clo naši neprijatelji tajiti ne morejo; in slavni nemški jezikoslovec Grimm pravi od slavjanskih narodnih pesem: „>iad njih krasoto bi Kuro pa ostermela, Če bi jih poznala".
Bili so sploh v več rodov pod različnimi imeni razdeljeni; le ob času potrebe ali vojske so se združevali, ter si kacega vojvoda izbrali. Znotrajne zadeve so zgolj sami oskerbovali; vsak hišni oče — starašina — je vladal svojo rodbino. Na narodskih skupšinah so si zbirali kneze in vojvode, ki so jih poznej različno: bane, župane, bojarje, vladike, lehe i. t. d. imenovali. Vsi Slavjani so si bili enaki; sužnjih in siromakov ni bilo najti med njimi; sploh so živeli po očakovsko ali patriarhalno.
Ni dvomiti, da so Slavjani v začetku samo eden jozijc govorili, kteri se je v dalji časov in po sosedstvu raznih narodov v Več narečij razcepil. Že v silodavnih časih so se bili v južno-
izhodno in severno - zahodno vejo razkrojili, kterih sedaj vsaka dve glavni narečji razločuje. Po tem taj štejemo četiri glavna narečja: jngoslavensko, rusko, češko in poljsko.
1.	Jugoslavensko, ki ga govori čez 10 miljonov ljudi in sicer: Bulgari, Serblji, Iliri in mi Slovenci, kterih je nas blizo iy2 milj on.
2.	Rusko, sem gredo Veliko - in Malorusi in Rusini ali Belorusi; vsih vkup čez 50 miljonov.
3.	Češko govori 8 miljonov ljudi in sicer Cehi in Moravani, Ogersko-Slovcnci (Slovaki) in Lužičani.
4.	Poljsko, ki ga Poljci ali Polaki okoli 10 miljonov duš govore.
Ta narečja vendar niso tako različna med seboj, kakor si marsikdo misli. Kdor eno taistih popolnoma ume, bo gotovo tudi ostalih brez vsake težave razumiti mogel.
Kakor drugi narodi so iz početka tudi Slavjani svoje misli z različnimi čertami in podobami zaznamovali; oni so namreč pisali, kar je v starih časih toliko pomenjalo, kakor malati ali barvati ; zategadelj pravimo še sedaj: pisana trata, pisano oblačilo itd. Ker vendar s tacimi podobami ni bilo mogoče vsih svojih misli natanjčno zaznamovati, so si poslednjič za vsak glas posebnih znaminj — pismen — izmislili. Da so Slavjani že zgodaj pred devetim stoletjem brati in pisati znali, nam priča razun besede „pisati", ki je pri vsih različnih sla-vjanskih rodovih enaka, tudi Ditmar Meziborski, ki govori od nadpisov, s kterimi so poganski Obotriti svoje molike popisovali. Toliko več velja to od južnih Slavjanov, ki so z izobraženimi Gerki in Rimljani neprenehoma občevali. Berš ko ne so taisti že zgodej poskušali, gerško ali latinsko abecedo za slavjanski jezik prikrojiti ali si pa po izgledu taistih novo izmisliti.
Mende nar poprej so pisali stari Slavjani z glagoliskimi in šele potem s cirilskimi pismeni, čeravno to doslej še do jasnega spričano ni. Da so se pa posebno v južno-zahodnih deželah Slavjanov tudi že zgodaj latinska pismena rabila, nam kažejo tako imenovani Brizinski odlomki.
Namen našega spisa je samo, kratek pregled slovenskega slovstva od naj stariših do naj novejih časov podati; zatorej bomo zanaprej o vsih družili slavjanskih narečjih molčali in se samo pri Slovencih, ki na Stajarskem, Koroškem , Krajnskem, Primorskem ter nekaj na Benaškem in zahodnem Ogerskem prebivajo , nekoliko mudili. Ker je vendar naša sedanja slovenščina
naravna hči staroslovenščiue, kakor jo v štirih rokopisih nahajamo , hočemo tudi nar poprej staroslovensko slovstvo malo pregledati in naj imenitniše rokopise te dobe kratko popisati.
toi ono s jjboi o j oor/«*rq oJ iJ .tontjl imroi	»[■ -
Pervo poglavje, Staroslovensk« »lovstvo.
Pravi početek staro- ali eerkvenoslovenskega slovstva sega v sredo devetega stoletja; vendar ni dvomiti, da so se naši predde-dovi že pred Cirilovo dobo semtertje v pisanji poskušali, kakor nam Brizinski odlomki jasno spričujejo.
Ti Brizinski rokopis, naj stariše pismeno posestvo Slovencov, je bil najden v nekej Monakovskej knižnici 1. 1807. ^ "Obsega tri od dveh različnih mizionaijev pisane odlomke, ki ima vsak svoj poseben pravopis: 1. eno očitno spoved, ki jo ima srenja za duhovnikom moliti, 2. homilio o grehu in zveličunji in 3. eno spo-vedno molitev. Imenuje se Brizinski, ker je bil naj popred v mestu Freisingen na Bavorskem hranjen in šele poznej v Mona-kovo prenesen. Sostava tih dragocenih spomenikov, ki so se nam v prepisih iz XI. in XII. stoletja^ ohranili se pripisuje bri-zinskim mizjonaijem, ki so med 1. 769 do 1000 kerščansko vero Karantanskim Slovencom. oznanovali. Omilia je neki sostavljena po Abrahamu Ivarantanskem, Brizinskem škofu od 1. 957 do 994. Una dva spisa sta, po jeziku soditi, še starejša. Naš slavni rojak J. Kopitar je ti preimenitni rokopis v svojej knjigi „Glagoli'.a Clozianutt" natisniti dal ter ga učeno razložil.
Še starejši ali saj toliko star je pa slovenski napis na voj-vodskem stolu, ki na Gospesvotskem polji blizo pol drugo uro od Celovca na desnej strani ceste stoji. Kakor sploh zgodovinarji terdijo, je ti stol in napis iz dobe Ingua, poslednjega Vojvoda .Slovencov proti kpncu osmega stoletja. Se dan današnji so sledeče besede brati:
VERI MA SVETI VERI PRAVDO BraNY VDOVE.
Da so se Gorptanski vladarji do 12. stoletja v slovenskem (windischen) jeziku ustanovljali, nam priča naj starejši Goro-tanski letopisoc Janez, opat v Vetrinju (Viktring) blizo Celovca,
ki je okoli leta 1280 živel. On piše takole: „Pervi dan septembra 1286 je bil Majnhard Tirolski po starodavnej navadi veličastno na vojvodski sedež povišan. Pod Kernsko goro (Karn-burg) blizo cerkve sv. Petra je neki kamen: na ti kamen se vsede prostorojen kmet, ki to pravico po rodu ima; z eno roko derži blekastega bika, z uno pa blekasto kobilo.
V sivej bornej suknji in kmečkih črevljah stoji nedaleč vojvoda z deželno bandero, obdan od svojih žlahtnikov in vitez'ov. Med njimi je tudi Goriški grof, kakor falski grof dežele (Pfalz-graf) z 12 banderami, zraven njega stoji grof Tirolski, kot deželni grof (Landgraf) in drugi grofi: vsi bogato in lepo oblečeni.
Kader se vojvoda, na palico naslonjen, kmetu na kamnu sedečemu približa, popraša kmet v slovenskem jeziku: „Kdo je tisti, ki se tamo približuje ?" Na to odgovorijo okoli sedeči: „Je knez deželni." Po tem kmet dalje vpraša: „Ali je pravičen sodnik, ki išče sreče domovine? Ali je prostorojen? Ali je prijatel in varh prave vere?" .Na to vsi odgovorijo: „Je in vselej bode?" Kmet reče dalej: „Po kterej pravici me pa zamore pregnati od mojega sedeža?" Vsi odgovorijo: „Dobiš 60 beličev,'blekastega bika, kobilo in obleko, ktero knez sedaj na sebi ima, in rešil bode tvojo hišo od vsega davka." Sedaj kmet kneza lahko na lice vdari, opomnivši ga, da naj bode pravičen sodnik, odstopi in pelje obedve živinčeti seboj. Potem stopi knez na bomi, neo-kinčani kamen, potegne meč in mahne ž njim na vse štiri strane sveta in glasno zapriseže, vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici.
Kakor se sliši, jo pri tej slovesnosti tudi ta navada bila, da se knez iz kmetskega klobuka napije, da bi se ljudstvo iz tega učilo, ne preveč za vinom hrepeneti, temoč zadovoljno se s tem ži-viti, kar domovina rodi.
Tudi je knez vsakemu, ki ga je pred cesarja tirjal, le v slovenskem jeziku odgovor dajati dolžan bil.
Iz Kernske gore je šel vojvoda v Gospe — svetsko cerkev, kjer se sveta maša opravlja.
Grlag-oliško slovstvo.
Do leta 1830, ali prav za prav do leta 1836, ko je našega slavnega Kopitarja „Glagolita Clozianus" na svitlo prišel, je bilo učenemu svetu samo tisto glagoliško slovstvo znano, kterega domovina in polje je stara Hervatska v zmislu Konstantina Por-firogencta, to je del današnje Istrie, celo Primorje, del Hervatske
in Dalmacie do reke Neretve zobližnjimi otoki. Pa nje ni pisani spomeniki z gotovim letnim številom ne segajo dalej nazaj, kakor do trinajstega stoletja, če ravno narodne pravljice iznajdbo glagoliških pismen sv. Jeronimu pripisujejo in torej začetek gla-goliškega slovstva že v peto stoletje postavljajo.
Kedaj in od koga je bila glagoliška azbuka iznajdena je še neznano, samo toliko je doslej gotovega, da se je glagolitica v drugej polovici 9l stoletja že pisala. To nam priča neka gerska listina z glagoliškim podpisom od leta 982, ki jo je Uspenski ar-himandrit Porfiri, L 1845 — 184G na Atoškej gori najdel in prepisal. Od prihodnosti gre pričakovati, da bo to skrivnost razjasnila in Kopitarjevo mnenje poterdila, ki pravi, da je glagolitica, če ne več, saj toliko stara kakor cirilica.
V glagoliškem slovstvu gre dve dobi razločiti: perva sega do konca 12. stoletja: druga se začenja s 13. stoletjem in gre do naj novejših časov.
Glagoliških rokopisov iz perve dobe, *v kterih se staroslo-venščina s« v svojej popolnej čistoti nahaja, je poleg slavnega Šafarika doslej vsih vkup 10 znanih. Naj imenitniši so tile:
1. Podpis Jeriškega miiilia Jurja pod gerško listino 1. 982 v Iverskem samostanu na Atoškej ali sveti gori.
^2r-""fako imenovana bidgarska abecednica (abecenanum bul-garicum) najdena v Pariškej knjižnici. (-UM t>< ^	t ' '']
3. Ajpttrfniamko evangelje v Vatikanskej knjižnici v Rimu, kamor je bilo 1. 173.6 iz Jeruzalema preneseno in obsega berilo sv. evangelj na celo leto, 159 listov. Konec manjka.
'/' * ^Ar^Četveroevangelje Viktora Grigoroviča v Kazanu. Rokopis na belani (pergamenu) 172 listov. Začetek in konec, kakor tudi list 167 manjka.
5.	Palimpsest Bojanski, rokopis na belani. 109 listov.
6.	Četveroevangelje Zografskega samostana na Atoškej gori,
f^Tit^A že zloj>omankljivo.	'
/U Glagolita Klozianns. Pod tim podpisom se razumevajo redki ostanki večega glagoliškega rokopisa iz 11 stoletja, ki jih je naš slavni J. Kopitar 1. 1836 na Dunaji izdal in razjasnil. Se v 15. stoletji je bil ta rokopis cel in prekrasno vezan v rokah Janeza Frangopanskcga, vlastnika Kerškega otoka. Po njegovej smerti 1. 1482 je dobil del tega rokopisa duhovnik Luka de Rey-naldis, ki ga je vitezu Brcisaeherju 1. 1500 daroval Od tega ga je potem grof Pariš Kloz v Tridentu podedoval.
Verh tega se pa nahaja iz perve dobe tudi nekaj cirilskih rokopisov, lcterim so glagoliška pismena in stavki primešani.
Pričakovati vendar gre, da se bo še več rokopisov iz te dobe, ki doslej po različnih knjižnicah v neznanosti leže, s časoma svetu odkrilo.
Druga doba se prične, kakor smo že rekli, s 13. stoletjem, ter je v jezikoslovnem obziru mnogo nevažniša kot perva, če ravno veliko več rokopisnih in tiskanih spomenikov šteje. Stari slovenski jezik se je čedalje bolj zanemarjal in po novem obračal ; pri vsakem prepisovanji se je kaj prenarejalo. Tako se je stara moč in krepost jezika zmiraj bolj zgubljala.
Iz te dobe se še najdejo naj različniši spominki: zakoni, listine, pisma, nagrobni in cerkovni nadpisi, kakor tudi precej tiskanih del. Tiskalo se je posebno v Benetkah in Rimu in ob, času reformacije tudi v Tibinku na Nemškem. V naj novejšem času je bila po prizadetji preslavnega Šafarika tudi v Pragi prekrasna glagoliška tiskarnica napravljena, kjer so letaš njegovi prevažni „Pamdtlcy hlahdlskeho pisemnictvi" na svitlo prišli.
Da se v glagoliških spisih toliko ruzismov nahaja, izvira odtod, ker so glagolitje mislivši, da se je ob času preganjanja staroslovenščina v svojej nekdajnej čistoti na Rusovskem ohranila, mnogo izrazov iz rusovskih knjig povzeli.
Današnje dni se rabi glagolitica samo v cerkovnih bukvah nekoliko Dalmatinskih Slavjanov Senjske škofije. Za slavjanskega jezikoslovca ostane vendar zmiraj naj vredniši predmet preiskovanja in premišljevanja. Gre upati, da se bo v izdavanji starih glagoliških rokopisov marljivo napredovalo; temelj je s Šafariko-vim gori imenovanim delom položen.
Cirllsfco slovstvo.
Mnogo imenitnija in tudi dan današnji veliko dalej razširjena abeceda je cirilica ali cirilska azbulca, v 9. stoletji od svetega Cirila po izgledu gerških pismen sostavljena. Rabijo jo Rusi, Serbi in Bulgari, to je, okoli 60 milj ono v Slovanov v cerkovnih in deržavnih opravilih.
V devetem stoletji so gospodovali po slavjanskih deržavah trije mogočni knezi Rastislav, Svatopluk in Kocel, goreči za zveličavno vero in kerščansko izomiko svojih podložnih. Pošljejo torej 1. 863 v Carigrad k gerškemu caru Mihaelu III prošnjo rekoč: „Naša deržava se je pokristjanila, pa učeteljev nimamo, da bi nas vodili in učili, ter nam svete bukve razlagali. Mi ne umemo
TalZ^T f l<ltimkega ^ 6dm WU tak°> d™9i drugače, in po takem ne zastopamo razuma sv. pisma, ne nj» J,, ' >
kterl r ** —•« - P-
u r • - Bers.l>raŠa Car sv°je svetovavce, koga naj bi poslal m ti mu imenujejo učena brata Konstantina (poznei Ciril imenovanega in Metoda iz mesta Soluna. Car ju da plltl ter jima prošnjo slavjanskih knezov razodene. Obadva WoliU in se podasta slavjanskim narodom luč kerščanske vere PSiW
SVV- d0m1era jeziku VeČne	sostavita sla-
vjansko_ abecedo in poslovenita potrebne sv. bukve. Zdaj so Uli
Slovenci veseli, slišati velika čuda božja v svojej besedi Blizo
tako nam pripoveduje stari časopisec Nestor, ki je v Kievu I
Rusovskem med letom 1056 - 1116 živel in pisal'
Tako sta postala Ciril in Metod naj veča dobrotnika slo vanskega rodu Med K™ • . „ uuromiKa sl°-t v , med tlm> ko je sv. pismo družim Europeiskim
l iT""" b,1°.' S° S*	<" »J« prizadetji 4. v
? ^ . T doma&J »"lenej besedi stajah in brati zamoili P„ ™Jaashtitito ilahtno to. slavjanskih .^"tj
Eden slavjanski «JepUec CiJ ^ TSfrZZ
se že od mladih let ,a dnhovski pripr,vljaIlL Metod t
m Gospod z njegovim bratom Cirilom med Kozare, j^otem k Bulgarom m 8korej med Slavjane za apostelna poklical. " « 'Ji fed vstopom v samostan Konstantin imenovan ie J Z mlad^a k°f™1 P« pravej modrosti kerščanskei. Krni je vse soucence daleč prekosil. Zavolj njegove globoke učenosti
ki;:11: n?osti v jrikih ga
JC S tatim USPehom prednašal, da so ga učenci iz vsih
12f)
okolnih mest in krajev poslušat hodili. V prepiru o podobočastji in o veri kerščanskej je v svojem 24. letu vse protivnike premagal. Potem se je podal s svojim bratom Metodom v samostan na gori Olimp. Pa tudi tukaj nista dolgo v pokoj i živela; zakaj cesar ju je odtod poslal, h Kozarom, ktere so Židi in Mohame" dani na svojo vero spre6berniti skušali. Kmalo se soznanita v Cherzonu s njihovim jezikom in jim začneta kerščansko vero razlagati, kar se je jima tako dobro vdalo, da je vojvoda Kozarov pod kaznijo smerti dalje razširjanje židovske in mohamedanske vere prepovedal. Vredita novo založeno cerkev, postavita nekoliko duhovnov v novem vinogradu Gospodovem in se po osvobo-denji nekoliko zajetih Gerkov spet nazaj vemeta.
Tu sta obernila svoje oči na Slavjane, kteri so bili sicer že večidel kristjani, vendar zavolj pomanjkanja pisem in knjig v lastnem jeziku poganskih zmot še ne popolnoma očiščeni. Sklene tedaj Ciril, tej potrebi v okom priti in sostavi okoli leta 860 popoln slavjanski pravopis na podlagi gerške abecede, ktera se po njem cirilska abeceda ali cirilica imenuje. Kmalo (ali že na gerškem "ali šele pozneje v slavjanske dežele poklicana) jameta tudi naj potrebniše bogoslužbne knjige prestavljati. — Jezik slavjanski, kteri se v teh spisih najde, se imenuje cerkveni ali sta-roslovenski in je bil nekdaj ali pri Bulgarih ali pa po vsej priliki pri naših slovenskih prededovih v navadi. Sedaj ga še vži-vajo, se ve da ne več v svojej izvirnej čistoti, pri božjih službah Rusi, Serbi, Bulgari, kakor tudi več z zapadno cerkvijo zedinje-nih Rusinov in Dalmatincov. Tistega časa je bil posameznim slavjanskim narečjem veliko bližji in razumljiviši.
Slavjani so bili vsi navdušeni božje službe v domačem jeziku, zatorej je slava kralju nebes in zemlje in hvala Cirilu in Metodu v kratkem po vsih slavjanskih deželah zadonela. Kmalo so vendar zbudili ti slaveči glasi kačo zavidnosti v sercu nemških škofov in posebno Solnograškega nadškofa Vihinga. Zatožijo sveta brata papežu, kakor bi pod zagrinjalom slovenske božje službe krivoverske zmote med slovenskim ljudstvom razširjala. Na to ju papež 1. 867 v Rim pokliče, da bi se sam nju pravovernosti prepričal. V popolnej savesti svoje nedolžnosti se napravita brez odlašanja na pot. Mod tim je papež Miklavž zameri in Hadrian II. njegovo mesto nastopil. Komej je slišal o prihodu sv. bratov ostanke sv. Klimenta seboj nesočih, ki sta jih na nekem otoku blizo Cherzona najdla, jima gre s celo duhovšino in množino rimskega ljudstva nasproti ter ju z veliko slavnostjo v Rim do-
vccle. Tu se opravičita pred papežem obdolženja tako, da on Metoda za nadškofa in Cirila za škofa Moravie in Panonie postavi. — Ciril vendar zavoljo bolehnosti te časti ni prevzel, te-moč v Rimu ostane in v nek samostan stopi, kjer je 14. februarja 1. 8G9 svoje z večnimi zaslugami oslavljeno življenje končal.
Metod se verne spet k svojej vernej čredi nazaj. Goreče in nevtrudljivo oznanuje zopet kakor popred besedo božjo po obeli straneh Donave blizo Save in Drave, vravna moravsko nadško-fijstvo in kersti nezadolgo tudi češkega kneza Boriboja na dvoru kralja Svatopluka.
Slavjanom toliko draga služba božja v domačem jeziku se je razširjala tudi po sosednih krajinah med Hervati, Serbi, Cehi, Polaki itd. Kakor popred so nemški in latinski duhovni tudi sedaj le z nejevoljo gledali na veseli razcvet slovenske liturgie ter so Metoda znova pri papežu Janezu VIII. zatožili, da ne opravlja službe božje po obredih svete rimske cerkve. Papež ga pokliče na presojo v Rim in ga zopet nedolžnega spozna, ter v lastnem pismu kralju Svatopluku priporoči.
Papežev pohvaljni razpis vendar ni vdušil čerta zoper svetega moža. Hudo preganjanje je zopet vstalo po naših krajinah zoper slavjanske duhovnike in mnogo jih je zdihovalo vklenjenih po ječali. Od nevernikov preganjan, od krivih bratov in sosedov sovražen in obrekovan, potoži svoje težave papežu Janezu in ga prosi, da bi s svojo mogočno besedo sovražnike pokrotil. Kakor ljubezniv oče mu papež odgovori, ga potolaži in poterdi v apostolskem djanji. Verh tega ga povabi v Rim na pokoj, kjer je tako dolgo ostal, dokler ni Svatopluk poslancov za njim poslal, ter mu obljubil, ga krepko zoper napade sovražnikov braniti. — Ostali čas življenja je tako pobožno preživel, kakor je začel in po ustanovljenji Gorazda za svojega namestnika v nadškofijskem uredu je 6. aprila 885 mimo v Gospodu zaspal *); njegovo ime pa slovi od naroda do naroda, vsim Slavjanom slavno in drago.
Koliko in ktere svete knjige sta Ciril in Metod prestavila, se ne da gotovo povedati. Sploh se jima pripisuje prestava nekoliko sv. pisma stare in nove zaveze: kot 5 Mozesovih bukev, psalmov, pridigarja, evangelj in nekoliko listov. Rokopisi so se že davno pozgubili, samo semtertje se je še kaka prepisatev taistih ohranila.
. *) Nekteri pisatelji terdijo, da se je bil na stare dni »e enkrat v Rim podal in tam »ele 1. 010 zameri.
Verli tega je bila v štireh pervili letih na JVloravskem tudi dognana prestava poglavitniših takratnih obrednih spisov, kakor sv. berila iz starega zakona (paramejnik), časoslov (horologij), molit amik (ritual), službenik (liturgjar) in osmospev (oktoih, to so cerkvene pesme. Ni dvomiti, da so se tega dela pervi in naj ime-nitniši učenci Cirila in Metoda: Kliment, Natim, Angelar, Sava in Gorazd vdeleževali. Pervi je bil Bulgar, poslednji Moravljan in od Metoda za svojega naslednika postavljen.
Kakor Ciril in Metod so bili tudi ti možje vsi vneti za razšir prave edinozveličavne vere med Slavjani. Ko so pa po Metodo vej smerti očitni sovražniki Slavjanom, nemški škofi, staro preganjanje zoper slavjanske duhovnike v naših krajih sopet pričeli, so morali vsi svojo čredo popustiti ter se v Bulgario vmakniti. Kako marljivo so pa tudi tam v Gospodovem vinogradu delali, priča njih blagi spomin še pri njih današnjih vnukih in njih dela, ki so se deloma do naših časov ohranila. Bulgarska cerkev je posvetila spomin teh slavjanskih apostelnov s posebnimi cerkvenimi šegami. Še dan današnji nosijo samostani in cerkve imena tih svetih mož, p. cerkev in samostan sv. Klimenta, sv. Nauma, sv. Go-razda i. t. d.
Njih naj imenitniši učenci in slov. spisatelji so bili: Konstantin, bulgarski Škof, Grigorij, Joan eksarh neimenovani pre-stavljavee dve h življenj opisov, Božidar Doskov, mnih Ilraber in car Simeon Veliki, ki je v Bulgarii od leta 888 do 927 ca- , roval. Ta preslavni mož ni samo druge pisatelje v njih znanstvenih delih na vso moč podpiral, ampak se je tudi sam z naj boljim uspehom na slovstvenem polji poskušal.	• "> A
Na tak način se je v 65 letih (862 — 927) staroslovenščina z mnogimi preimenitnimi spisi obogatila. Po pravici se more reči, da je bila doba do Simeonove smerti zanjo zlati vek. S smertjo mnogo zasluženega cara vendar ni popolnoma prestala delavnost na polji slavjanskega polja: še zmiraj se je delalo in pisalo, kakor nam mnogi različni rokopisni odlomki, po različnih knjižnicah raztreseni, slavno spričujejo; pa jezik je svoje čistote in čverstoto zmiraj bolj zgubljal in se po novem spreobračal.
Naj prikladniše se da zgodovina staroslovenskega ali cerkvenega slovstva v tri dobe razdeliti:
Perva doba sega od Cirila ali 9. do 13. stoletja. Tu se nahaja staroslovenščina v svojej popolnej čistoti. Ta doba je torej za slavjanskega jezikoslovca naj imenitniša.
Naj stari ši, rokopisi staroslovenskega jezika segajo <lo srede 11. stoletja. Razun že imenovanih glagoliških in Brizinskih odlomkov so naj važniši.
Ostrim irsko evangelje, ki jih je dijakon Grigori v 11. stoletji spisal. Hrani se v carskej knjižnici v Petrogradn. G. Vo-stokov ga je dal v Petrogradu in Hanka v Pragi natisniti.
Sujpxfselski rokopis, tako imenovan od nekega samostana na Rusovskem. Naš preslavni domorodec g. Dr. Miklošič ga je 1. 1851 prav krasno na 452 straneh natisnjenega v Beču na svitlo izdal.
Reinpk6 evangelje, na ktero so francozki kralji pri kronanji Prisegah. Imenuje se tudi Sasavsko evangelje po nekem samostanu na Češkem.	*-•»-<-
Druga doba teče od do 16. stoletja. Iz te dobe se najde še velika množica rokopisov, kteri so vendar že močno z ruzismi in druzimi novejšimi izrazi napolnjeni. Naj imenitniši rokopis te dobe je Lavrentinski kodex, naj stariša znana prepisatev letopisov Nestorja, ki se more oče slavjanske zgodovine imenovati.
Tretja doba se začne s šestnajstim stoletjem. Jezik je zmiraj bolj slabel in pežal; na Rusovskem so se celo mongolizmi vmes vgnezdili. Sploh se je želelo, da bi se pokvarjena starosloven-ščina spet popravila. Zatorej se je tcdajšni car Bazili Ivanovič, ki je svojo deželo mongolskega trinoštva oprostil, na Carigraškega očaka s prošnjo obernil, mu moža poslati, ki bi bil za to delo popolnoma zmožen. Ta mu pošlje 1. 1512 mniha Maksima iz atoške gore, prav učenega in zvedenega slovenskega jezikoslovca. Devet let se je Maksim trudil in popravo obrednih knjig srečno dognal. Ali v preveliko škodo skliče car tako imenovane slovst-varje, da bi Maksimovo prestavo še enkrat pregledali. Ker niso duha prave slavjanščine umeli, so brisali in prenarejali, kakor se jim je poljubilo. Ker se je Maksim, pravega prepričan, temu vstavljal, je navstal med njim in popravljavci hud prepir, ki je delj časa terpel in poslednjič s tim končal, da je bil Maksim v ječo veržen, ker se je v tem prepiru caru zameril. Vmerl je po 33 letnem zaporu- 1. 1556;
Ce so se ravno poznej' še nekolikokrat tega dela lotili, je bila vendar poprava obrednih knjig šele 1. 1667 in sv. pisma 1. 1751 doveršena. Pa tudi s tim si staroslovenščina nič ni opomogla, ker so bila pravila, po kterih se je popravljalo, duhu sla-vjanskega jezika popolnoma nasproti.
Tako je staroslovenščina že v naj stariših časih prav krepke in mogočne korenine pognala. Kako veličansko drevo bi bilo s časoma zraslo, če bi ga ne bilo toliko nemilih okolšin dušilo in v rasti zaderževalo. Pa vendar si' moramo svesti biti, da se tako zgodaj noben kerščanski narod s takim obilnim slovstvom ponositi ne more.
Na koncu še dostavljamo knjige, po kterih se moremo s staroslovenskim jezikom popolnoma soznaniti; in te so skorej zgolj dela našega preslavnega jezikoslovca g. prof. Miklošiča, namreč:
Radices linguae slovenicae veteris dialecti (Lipsiae in libraria Weidmannia MDCCCXLV.)
Lautlehre der slovenischen Sprache (Wien, Braumuller 1850.)
Formenlehre der altslovenisclien Spraclie (ravno tam).
Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti (ravno tam).
Verqleichende Lautlehre der slaviclien Sprachen (ravno tam).
B. Kopitarja Glagolita Clozianus (Vindobonae apud Grerold MDCCCXXXVI).
Dobrovskega institutiones linguae slov. veteris dialecti.
Schleicherja Formenlehre der Kirchenslavischen Sprache (Bonn bei Kiinig 1852).
Slovar cerkovno-slavjanskago i ruskago jezika (Petersburg 1847).
Drugo poglavje. Xovoslovensko slovstvo.
Po preganjanji slovenskega obreda in oziroma tudi slovstva, je bilo naše slovstveno polje noter do 16. stoletja popolnoma zapuščeno. Duhovni so , se skoz in skoz latinskega bogočastja po-prijeli, in slovenski jezik je zginil iz svetišč in na mesti njega je prišel posebno latinski kakor tudi nemški v navado. Čedalje bolj se je širila nemščina po uredih in šolah v javnem in sem-tertje tudi v domačem življenji. Pa hvala Bogu! še se je ohranil naš jezik saj v priprostej koči slovenskega deželana, da si je bil ravno iz poslopij gospode že davno pregnan. Tamota je jela počasi zginjati, burja je ponehala in travniki slovenskega slovstva so v 16. stoletji na novo zazeleneli. Od sih dob se slovensko slovstvo neprenehoma obdeluje in čedalje lepših in terdniših mladik poganjati jema.
Naj prikladnfSe se (la novoslovensko slovstvo v tri razdele razdeliti.
1.)	sega od 16. stoletja blizo do 1. 1770,
2.)	od leta 1770 do ieta 1843, in
3.)	od leta 1843 do današnjih dni.
Pervi razdcl.
Spodbada k slovenskemu pisanju je bila verska homatija na Nemškem, od kodar se je žalibog; njeno seme naglo tudi po naših deželah razsejalo. Mnogo slovenske gospode in tudi nekoliko katolških duhovnov je od stare vere odpadlo, ter se nove popri-jelo. Da bi luterausko krivo vero ložej tudi slovenskemu narodu vcepiti zamogli, so jeli berž svetopisemske in druge verske bukve spisovati in jih ljudstvu v domačem jeziku v roke dajati. Kakor je bil na Nemškem Martin Luter, glavar vsih prekucij in homatij, tako so bili na. Slovenskem krivoverski pisatelji slovenski jezik v novo življenje zbudili.
Naj imenitniši prijatelji in podporniki slovenščine v tem času so bili:
Primož Trubar, rojen v Raščici na Dolenskem leta 1508. Njemu se imamo Slovenci zahvaliti, da se je zapuščena in zane-marana slovenščina v šestnajstem stoletji pervič pisati jela, in ga torej po vsej pravici našega slovstvenega Kolumba imenovati moremo. On je slovensko slovstvo spet zbudil in svetu pokazal, da naš jezik ni tako okoren, da bi se v taistem pisati ne dalo, kakor so poprej sploh mislili.
Ko se je jela luteranska krivovera tudi po slovenskih okraj-nali razširjati, ter si čedalje več prijateljev pridobivati, se je je zmed mnogo druzih tudi naš Trubar, bivši Ljubljanski korar, poprijel. Serčno je kopernel tudi Slovence za novo vero predobiti. Ker so se mu slovenske, prostemu ljudstvu umevne bukve naj boljši pripomoček k temu zdele, je jel premišljevati, kako bi se to naj bolje osnovati in naj potrebniše verozakonske bukve v slovenski jezik prestaviti dale. Spisal je torej narpoprej abecedo in katekizem, ki jih je pod izmišljenim imenom mesta in tiskarja leta 1550 v Tibingu z nemškimi pismenkami natisniti dal. Temu je sledil 1. 1555 še veči katekizem že z latinskim čerkopisom tiskan, kterega je v vsih njegovih daljih delih upotreboval, ki jih je še mnogo izdal.
Med tim je moral zavolj nove vere domovino zapustiti in se na Nemško vmakniti, kjer je luteranska vera že sploh razširjena
auiu trn	i"	i ^ ~

.	A .. I X .1

bila. Vselil se je v glavnem mestu lutrovstva v Vitenbergu, pa vendar svojih Slovencov ni pozabil in zmiraj prestavljal in v slovenskem jeziku bukve tiskati dajal. Leta 1555 je izšla njegova slovenska prestava sv. Matevža, leta 1557 pervi del novega zakona (t. j. 4 evangelji in apostolske zgodbe) in leta 1566 celi psalter s kratkimi razlagami. Drugi natis celega novega zakona je od leta 1582. Ker se je rtied tim nova vera tudi po Slovenskem že bolj razširila, je bil od krajnskih stanov leta 1561 spet nazaj poklican. Pripeljal je seboj tiskarja, Mandelna po imenu, kterega so pa Ljubljančani zasmehovavno Mandelca klicali. Ker so bili njegovi pervi izdelki katoličanom neprijazni spisi, se je moral kmalo s svojo umetnostjo spet na Nemško preseliti. Cez. , nekaj let pride spet v Ljubljano in je tu 1. 1575 Jezusa Sirahal	''
in 1. 1578 Pentateuha natisnil, ki sta bila menda perva v Lju- h ' ) r bljani tiskana slovenska spisa.
Ako ravno se je Trubar nekaj časa na Kranjskem zaderže-val, je vendar neprenehoma za tiskanje slovenskih bukev v Ti-bingu, Witenbergu in Urahu skerbel, kjer se ni samo za Slovence, temuč tudi za druge Jugoslavene z latinskimi, cirilskimi in glagoliŠkimi pismeni tiskalo. Zato si je bil več pomagavcov najel, med kterimi gre posebno Ant. Dalmatina, Pet. Ver g tria, bivšega Koparskega škofa, Štefana Konsula, Matevža PopoviSa, Janeza Maleševca, Jurja Jurišiča, in Lenarda Merčeriča imenovati. Vsi ti so si vzajemno pomagovali, prestavljali in v slovenskem, horvaškem in dalmatinskem jeziku bukve natiskovali.
Po njegovem pregnanji iz Krajnskega je bil Trubar po različnih krajih na Nemškem y Rotenburgu, Kempnu, Ljubnu in v Derendingenu, za pastorja kjer je tudi 78 let star 28 junija 1586 zameri.
Trubarjeva prestava je bila, kakor je v začetku povsod taka, močno pomankljiva in popačena. On ni delal razločka med ojstrim in rahlim s, z; pisal je mesto ojstrega rahlega in"narobe; je rabil po izgledu nemščine členico in je sploh zlo nemškutaril. Pa vendar mu gre pri vsih tih pomanjkljivostih čast, da_je_bil slovenščino^ zbudil in slovenskemu slovstvu_podlago> j>ostavil. Za njim naj imenituiši delavec na slovstvenem polji je bil:
Juri Dalmatin, rojen, kakor se iz nekega njegovega slovarja vidi,, v Kerškem na Dolenskem in zameri 31. avgusta 1. 1589 v Liuafjaljni. Prestavil je ^PeJttaieuha, ki je bil 1. 1578 natisnjen m 'celo sveto pismo. Ker je bil dalji slovenski natis v Ljubljani od vlade prepovedan, so dali kranjski stanovi celo sv. pismo
7» Mi ^Mt 4U*, , t, wU',|uiui tu,	* T^i^f (nI UJ tJ tvvvn L. ^^	ftt	J

I j LJu, ( fu^Urt K
i. i«> jf v £ k-V^'. -«
-UM ,, 4
I	f^n
132	. .
juJ	• iM&ft. M*- )>-'*TV	™ ^ ^^
v Bohoričevem popravljenem pravopisu v Vitembergu 1. 1584 natisniti, od kterega se po knjižnicah še nekaj iztisov dobi. Dalmatinova prestava je že mnogo boljša in družim slavjanskim narečjem bližja, kakor Trubarjeva. On je že bolj natanjko ločil sikavce, pa vendar še ne prav. Ravno tam in ravno tistega leta je tudi izdal Duhovne pesmi in neke moliteme bukvice.
Dg, bi se v pisanji veča edinost ustanovila, je spisal Adam vodja stanovnih šol v Ljubljani pod naslovom Arcticae horulae (pozimske urice) pervo slovnico slovanskega jezika, ki je sicer pomanjkljiva , se pa vendar za perve čase dobra imenovati zamore. V taistej je ustanovil pravopis, ki se je pod imenom Bohoričica posebno v molitevnih bukvah do naj novejih časov ohranil. Izdal je tudi še nekaj druzih spisov, med timi bukvice svetih pesem s podpisom A. B., ki jih je mende sam skoval. Bohoriču in njegovim prijateljem se imamo zahvaliti, da se je slovenščina po njegovej slovnici že v pervih časih precej pravilno in dosledno pisala.
v
Boštjan Krel je poslovenil Spangenbergovo postilo (homile-tiško razlaganje), ki je bila cela 1. 1578 v Ljubljani natisnjena.
Po nesreči so bili vsi štiri pisatelji protestanti. Zatorej so bili ob času preganjanja njih spisi ojstro prepovedani, in kjer so se najdli, brez prizanašbe pokončani. Po deželi so se nalašč' pobirali, na polnih vozeh v mesto dovažali in na tergu očitno soži-gali. Se ve da se je le maloktera knjižica semtertje v kakem kotu ohranila. Tudi Ljubljanskej tiskarnici ni bilo prizanešeno.
Ravno zavolj krivoverstva pisateljev je imela zbujena slovenščina le malo ali clo nobenega uspeha.
Iz tih časov je treba tudi omeniti posebnega podpornika slovenskega slovstva Janeza Ungnada, barona v Žineku (Soneg). Ti slavni gospod, rojen Avstrianec, je bil naj višji vojniški zapo-vednik na Stajarskem, Krajnskem in Koroškem; poslednjič se je vendar zavolj *nove vere na Nemško vmaknil, kjer se je v mestu Urahu vselil in tam z besedo in z djanjem izdavanje slovenskih bukev na vso moq podpiral. On je napravil, da so tudi nemški vladarji in mesta tiskanje slovenskih bukev v dnaiji pod-pomagovali, clo cesaija Maksimiliana je premogel, da je v te namen „weil das christlich lobliche Werk zum zeitlichen und ewigen Wohl der armen Umvissenden diene" 400 goldinaijev daroval.
Še na smertnej postelji je svojej gospej živo naročal, za natiskovanje slovenskih bukev skerbeti rekoč: Glej to so moja deca. Vmerl je v Vintricu na Češkem leta 1564.
Po smerti tih mož je spet vse potihnilo kakor v grobu, samo od časa do časa se je prikazala na slovstvenem nebesu kako ber-leča lučica, ki vendar osamela ni mogla globoke tamote razsvetliti. Možje, ki so se do konca te dobe v slovenščini poskušali, so:
Tomaž Kren, Ljubljanski škof, je bil pervi, ki je slovenstvo znova /v svoje lepo varstvo vzel. Izdal je 1. 1612 evangelje in listove, ki jih je v Gradcu natisniti dal, ker je v Ljubljani tiskar-nica razdjana bila. Prestava je popolnoma po Bohoriču vravnana in clo nektere nemške besede, kijih je Dalmatin upotreboval, so z boljšimi slovenskimi premenjene. Drugi natis je osnoval 60 let poznej t. j. 1. 1672, ljubljanski stolni dekan Šenleben. Pravopis je tudi Bohoričev vendar je „ad faciliorem populi intelligentiam" Krenove čistoslovenske besede z bolj znanimi nemškimi premenil.
Miha Mikec, korar v Ljubljani je spisal katekizem z dosti lepimi podobami, ki je bil 1. 1615 v Augsburgu natisnjen, kjer je tudi 1. 1626 perva Krajnska pratika na svitlo prišla.
Janez Čandik iz Višnje gore, jezuit v Gradcu, je izdal katekizem Petra Kanizia 1. 1618. Drugič ga je dal pater Marka 1. 1768 na Dunaji natisniti.
Janez Volf, frančiškan, je spisal bukve „Sclndla tiga pre-mislduvana", ki so bile leta 1633 v Inšpruku tiskane.
Adam Skalar je prestavil sv. Bonaventura ad pokore v letu 1643. /	■/>■,.. , . . . /-..: ,
Matia Kastelec", poslednjič korar v Novomestu, je izdal 1. 1678 BraJfbuske Buquice S. Eoslienkranza in 1. 1684 že v nekaj boljšem jeziku: Nebeschki Zyl. Sploh sije tudi na vso moč prizadeval, slovensko branje med prostim ljudstvom razširjati. S tiru, da so jeli počasoma tudi kmetje slovenske bukve prebirati in kupovati, se je slovensko knjigoterštvo močno pospešilo, Zameri je 1. 1688.
V ravno tem duhu je tudi pisal kapucinar Joanes a s. Cruce, rojen Vipavec, ki je med 1. 1690—1700 štiri ali šest zvezkov Krajnskih pridig na svitlo izdal.
Da se proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja tudi na Koroškem slovenščina ni popolnoma zanenrarala, nam priča slavni , zgodovinar Jerouim Megiser, ki je 1. 1592 svoj vDictionarium S__ quatuor linguarum, vidčlicet Germanicae, Latinae, Illuricae (quae vulgo Sclavonica apellatur) et Italicae. Se ve da je to le slaba poskušnja; pa vendar je bil ti slovar 2 ali 3 krat izdan.
Iz te dobe je treba tudi omeniti preslavnega zgodovinarja baron Janez Vajkart Valvazorja, ki jo celo svoje življenje in vse
ub U^**'.	* d £•/>■» •
svoje premoženje domovini posvetil. Pisal je sicer le v latinskem in nemškem jeziku, vendar se tičejo blizo vsi njegovi spisi jugo-slavcnskih dežel. Naj imenitniše njegovo delo z mnogimi podobami okinčano je med mnogo druzimi Slava vojvodine Krajnske (Ehre des Herzogthums Kram), kterih obsežek ni le Krajnska domovina temuč clo občna zgodovina Slavjanov.
Rojen je bil v Ljubljani 28 maja 1. 1641 in je zameri v Kerškem mesca septembra 1693, 52 let star in ubožen. Ko je bil namreč vse svoje premoženje za natiskovanje bukev in na-pravljanje bakrorezov k različnim delom izdal, je moral na zadnje svoj grad in svojo knjižnico prodati, ktero so si jezuiti v Zagrebu za majhen denar nakupili. Zares resnične so besede rajne Cbelice:
Za Krajno premožen, Za Krajno učen, Za Krajno ubožen, Za Krajno rojen.
Ponosno tega prestavnega moža svojega rojaka imenujemo.
Leta 4715 je izšla druga slovenska slovnica, ki jo je nek pater IIi|H)lit iz Novega mesta izdal. Natisnjena je pri J. J. Majeiju ,/ki je po prizadeli Šenlebna iz So In ograd a v Ljubljano poklican bil. V predgovoru dokazuje potrebnost slovenske slovnice in pravi, da mu je, ko je bil rokopis že doveršil, tiskar silno staro že natisnjeno slovnico prinesel in ni se mogel načuditi, da so Krajnci že kedaj slovnico imeli. Berš je svoj rokopis po tej popravil. To je bila namreč stara Bohoričeva slovnica. Na pervi pogled se pozna, da jo je samo prepisal; more se taj po vsej pravici drug natis Bohoričeve imenovati. Kakor Bohoričeva je tudi Hipolitova močno pomanjkljiva. Pater Hipolitf je tudi oskerbel pervo prestavo Tomaža Kempčana, kije 1. 171na svitlo prišla in) je spisal precej obširen latinsko - nemško - krajnski slovar, ki se v rokopisu v baron Coizovej knjižnici nahaja. Zameri je 1. 1722.
Leta 1730 je izšla tretja izdava evangelj in listov pri založniku Hipolitove slovnice. Posvečena je tedajnemu ljublj škofa grofu Sratenbachu. Na koncu je nekaj slabih pesem pridjanih in kratek katekizem.
Leta 1734 je izdal P. Bas ar svoje Pridige na celo leto , ki so v dosti slabem jeziku pri Ljubljanskem tiskarji F. Reichhartu na svitlo prišle. Spisal jih je, kakor bi nikdar ne bil od kake slovnice slišal.
r
135
Leta 1741 so bili evangelji in listi pod ravno taistim škofom Šratenbachom četertokrat izdani. To četcrto izdanje je bil prej ko ne fajmošter-Paglovec iz mosta Kamnika, Japelnov učenik, oskerbel. On je bil neki še več slovenskih bukev prestavil, čeravno svojega imena ni nikjer podpisal. Sploh se je podpisoval : r Skusi miljo eniga Mashnika s gorenske Cruinske Strani." Japel ga hvali kot dobrega jezikoslovca?? Vmerl je okoli 1. 1770 že 80 let star.
Viditi kako različno in napčno slovenski pisatelji pišejo, so se jeli posamezni možje čedaljebolj s slovensko slovnico pečati. Treba je tu pred vsimi druzimi omeniti učenega Celjana Ivana Popoviča. Izdal je v nemškem jeziku „ Untersnchungen vom Meere". Verh tega je zapustil precej dobro slovnico v rokopisu. Njegova živa želja, jugoslavenske dežele obhoditi in popisati, se žalibog zavolj pomanjkanja podpore ni mogla vresničiti. Vmerl je kot učitelj nemškega jezika na Dunajskem učilišču 1. 1774 v Perchtolsdorfu.	. /
To dobo sklene pater Marka Pohlln , ki je*leta 1765 abe-/ cedo in 1768 svojo slovnico, pod naslovom „Krajnska Gramatika" izdal, ki je, čeravno skoz in/skoz slaba in napčna, vendar kmalo dva natisa doživela. Tudi on od nobene drugeslovnfce ved.it i noče in se naj boljšega jezikoslovca misli. Skerpana je slovnica, da je joj. Izdal je tudi še nekoliko druzih ravno tako slabih spisov. Ni ga še bilo pisatelja, da bi bil Pohlina v nemškutarenji prekosil. Vselej je poprej nemško mislil, predenj je kaj zapisal, pa jo je tudi zadel, da se Bogu smili. Podamo tu samo nekoliko izgledov. Ker ni vedil za nemško besedo Ursache primerne slovenske , si kmalo iz zadrege pomaga. „Sache" si misli je „reS" in „nr" zaznamuje, kar je od začetka, a pa je pervo pismo v abecedi, tako je bila po njegovih mislih primerna beseda „areČ" y~t y gotova. Tako je spisal bukve: Nauk, zakaj se mora katolška ^ i vem vsim drugim pred qječi__(vorziehen). Naj lepše je slišati 'mola, ki je hotel dokazati, daje „Buh" ne pa „Bog" prav pisano rekoč: b je pervi soglasnik, pomenja Boga očeta, v sredi je II, fr,nenja B°g» sinu, na koncu te li fopomeni sv. Duh%j,ii^ taci h neumnosti več. Izdal je tudi pisaiice lepili umetnosti, kjer ^e nekaj slabih pesmic in druzih manjših reči nahaja in en pomanjkljiv slovar.
Njegova naj veča zasluga obstoji v tem, da je društvo učenih mož osnoval, "E še~je Ljubljanska družba modrine delavnih imenovala. Mnogo bistrih glav se je bilo združilo in vesela spom-
J j -t^ b-^Ijj. t fUj Avfi
ui v*^"
lad je po njih slovenščini prisjala. Poslovenili so mnogotere lepe in koristne bukve, ki se še sedaj poredkoma po Slovenskem nahajajo, p. Opravek človeka v Ljubljani 1781; Janeza Nep. Čupika: Pridige na Dunaji 1785; in še več družili.
Drugi razdel.
Čeravno se je po smerti protestantiških pisateljev še skorej neprenehoma kak posamezen mož za slovenščino poganjal, je ostal vendar njegov trud brez posebnega uspeha. Okoli leta 1770 se je pa bilo, hvala Bogu, na enkrat nekoliko prav vnetih mož zbudilo, ki so slovensko pisanje čedalje bolj vgladili in vravnali. Kakor perva obsega tudi druga doba naj več verozakonskih in pobožnih del. Tudi polje pesništva ni ostalo brez obdelovavcov; naj imenitniša je pa ta doba gotovo v jezikoslovnem obziru.
Imenitniši pisatelji tega razdela in marljivi podporniki slovenskega slovstva so sledeči :
Osvald Gutsniann, duhovnik iz jezuitskega reda na Koroškem. Kot slovenski pridigar v Celovcu je imel dosti priložnosti, se v slovenščini čedaljebolj izuriti. Nar poprej je izdal 1. 1770 bukvice „Kristianske resnice" v koroško - slovenskem poč-narečji, v kterih se očitno Markovim popravam ustavlja. V pisanji večo edinost, vtemljiti je spisal na prošnjo svojih prijateljev kratko slovensko Wovnico, ki je 1. 1777 pervikrat beli svet zagledala in v nekoliko letih več natisov doživela. Zapopada marsik-; tero dobro drobtinico. Ker je bila slovnica tako dobro sprejeta, je sostavil tudi precej obširen nemško - slovenski in kratek do-vensko - nemški slovar, ki je 1. 1789 v velikej četvertini na svitlo prišel. Če je ravno nekoliko z germanizmi namešan, se more Tendar za tiste čase še dosti dober imenovati.
Anton Linhart, rojen v Radolci na Gorenskem 1. 1758. P.
Marko pravit--„ad sac. Jes. susceptus, qua citius subata
ad eam non erat admissus"; bivši c. k. okrožni komisar, pozneji c. k. tajnik deželnega poglavarstva v Ljubljani; zameri 1. 1795.
Že v svojem 15. letu 1773 je zložil v nemškem jeziku posebej natisnjeno pesem na povzdigo grofa Herbersteina v Ljubljanskega knezoškofa. V letu 1780 je dal v nemškem jeziku na dan žaligro (Trauerspiel) natisnjeno v Augsburgu. V 1. 1781 je dal na svetlobo „Blumen aus Krain" pa tudi v ravno tem letu „Poetisches Tagebuch", ki dva prevoda iz krajnskih narodnih pesem „Lamberg in Pegam" obsega.

Njegova krajnska zgodovina „Versuch einer Geschichte von Krain und der ilbrigen sildlichen Slawen Oesterreichs" je skorej vsakemu izobraženemu Slovanu znana. Kaj posebnega je, da je f* ;	Linhart v svojej pervej mladosti v nemškem jeziku žaligro, v
poznejih letih pa v slovenskem jeziku vesele igre pisal in te so: J1.'''a) Županova Micka, dosllj še ne tiskana in b) Veseli dan ali Matiček se ženi, ki jo je v prav gladkem jeziku iz francoskega prestavil. ^ M i . Dalmatinovo sveto pismo je bilo, kakor druge od protestantutiških pisateljev izdane bukve, povsod ojstro prepovedano in kjer se je našlo, neusmiljeno pokončevano, tako da ni bilo med ljud-hJUt	skorej nobenega iztisa več najti. Zatorej so se nekteri učeni
^r^rH^ini blagomisleči možje združili, celo sveto pismo na novo pošlo-^ veniti in ga Slovencom v roke podati, kfir se je zares 1. 1784 zgodilo. Ti marljivi delavci so bili: Juri Japel, Blaž Kunier-M- v dej, Jožef Škrinjar, Modest Šraj, Anton Travn, Jožef Ri-har, Matevž Wolf in Janez Debevc.
Naj imenitniši vsih je bil Juri Jdpel, rojen v Kamniku na Krajnskem leta 1748:^ Bil je za duhovnega pastirja v Terstu in po različnih krajih na Krajnskem. Zavolj njegove učenosti je bil 1. T799 za korarja in ogleda ljudskih šol na Koroškem postavljen, na kterem mestu si je velike zasluge za šolstvo pridobil. Po celi Slovenii je bil čislan in spoštovan. Ravno na smertnej postelji mu dojde glas, da je za Teržaškega škofa izvoljen, pa prepozno. Vmerl je 11. oktobra 1807 in njegove kosti počivajo na Št. Ru-pertskem pokopališču blizo Celovca.
Razun sv. pisma je spisal: Veliki katekizem v praŠanjih in odgovorili. V Ljubljani natisnjen 1779, vdrugič 1787 tretjič 1793 in četertič 1809. Kako močno je s tim katekizmom ljudem vstregel, kažejo njegovi štiri natisi. Potem zbrane molitve v Ljubljani 1788. — Pridige za vse nedele v 2 zvezkih iz druzih jezikov poslovenjene 1794 — Liste in evangelje v Ljubljani 1787, v drugič 1792 in tretjič 1806 natisnjeni. Njegovo poslednje delo je bila lepa iz latinskega poslovenjena pesem: Ribici ljudi, kije v Celovcu 18b3 na svitlo prišla. Tudi je zapustil slovensko slovnico v rokopisu.
Tudi Japelnov sodelavec Blaž Kutiierdej si je za izobra-ženje slovenskega jezika veliko priza^fal. Spisal je primerjajočo slovensko slovnico ; pa predenj jo je doveršiti mogel, ga je smert n |UW 'p'' prehitela. Japelnova in Kumerdejeva slovnica v rokopisu se hranite v licealnej knjižnici v Ljubljani. Tudi bogoslovska knjižnica je v posesti neke slovenske slovnice od Janeza Debevca, ki (A-fl^Mn« 0<a<AU Vrupo -
Ht< f^*^"^	V birlo-tiuu , 'ft&f /-niAv t"
\JU-4 1- vi^Jt^t	tyJijJlA , >Ju> ri*M~V) yj	-t^-tv-« V/ti '
čf a G	V 'u/l V	i A/	ivin	Vt-S-K U. ■if -ir
' i, čuti ■
je L 1795 bogoslovcom slovenski jezik razlagati začel. Pa žali-bog je moral ta koristni nauk 1. 1797 spet prenehati.
Janez vitez WoIfstein, zdravnik na Dunaj i, je spisal po zavkazu visocega vladarstva kratko podučenje o Živinskih boleznih. Prav koristnih naukov obsegajo te bukvice in so 1. 1792 v Celovcu na svitlo prišle. Posvečene so renči rajne cesarice Marie Terezie, ktera jih je sostaviti vkazala. Iz te dobe se najde tudi več ukazov in podukov, ki jih je visoka vlada v slovenščini na svitlo izdala, kar je k izomiki slovenskega jezika veliko pripo-magalo. Obstati moramo, da so nektere reči skoz in skoz iz-verjgtno prestavljene; ni samo beseda slovenska, ampak tudi duh tih prestav. /
Valentin Vodnik*) je sosebno, kakor pervi slovenski pesnik, da tega imena zasluži, znameniten. Svoje življenje nam sam takole popisuje:
„Rojen sim 3. svečana 1758 ob 3. uri zjutro v gorni Šiški na Jami per Sibertu iz očeta Jožefa in matere Jere Pance iz Viča. — Dva brata ino ena sestra mojiga dedca (stariga očeta) so mene dostikrat pestovali in potlej hvalili, kader sim pridno v šolo hodil.
Devet let star popustim jegre (igre), luže in dersanje na ja-menskih mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, kader očem, ako mi uk ne pojde od rok. Pisati in branje me je učil šolmašter Kolenc 1767 , za pervo šolo stric Marcel Vodnik, Franciskanar v Novim Mesti 1768 in 1769. Od 1770 do 1775 poslušam per Jezuitarjah v Ljublani šest latinskih šol. Tiga leta .... grem v klošter k Franciskanarjam, slišim visoke šole, berem novo mašo, se z oblubami zavežem; al 1784 me Lublanski škof Herberstein vun (na Grorensko) pošle duše past."
„Krajnsko me je mati učila, nemško in latinsko šole ; Jastno veselje pa laško, francozko ino sploh slovensko." Leta 1795, se je, kakor na dalje piše, učil kameri je in pozneje tudi zeliša poznati.
Že poprej je bilo več mož vstalo, ki so se sosebno trudili, slovenski jezik omikati in povzdigniti. V Vodniku se zbudi ljubezen do maternega jezika, in tudi on si je z vso močjo prizadeval, svoj materni jezik opiliti. Baron Žiga Cojz, ki je Krajnski deželi veliko dobrega storil, je tudi Vodnika, s kterim se je bil na Grorenskem soznanil v vsih vednostih močno podpiral.
*) Po Vedežu.
M- itiu
' U JUfc
ir'
ikUut .
HIT11 v
V'>Kvt "
Leta 1773 je Vodnik — kakor on sam pravi — perve krajnske 15~. pesmi zakrožil. \f»4v« i-ctk M .
Leta 1795 je po svetu imenovanega /igata Cojza in še enega druzega učenega Krajnea po imenu Linharta, kteri je med drugim tudi krajnske navade, šege in noše popisal, Vodnik pervo_veliko /•v.«* L■ pratikg^s slovenskem aM krajnskem jeziku na svitlo dal. Pa le ; , tri leta je na svitlo hodila, mende zato, ker je potlej — kakor bomo slišali — dosti druzega opraviti imel. Ker je Vodnik dobro vedil, da so krajnski Slovenci zmiraj radi dobre volje, je v svoji veliki pratiki marsiktero smešno zastavico in pesmico natisniti dal. Imenovane tri pratike in sicer let 1795, 1796 in 1797 se dobe še v Ljubljanski knjižnici v enem zvezku. Na pervem listu še najdeš popis njegovega življenja, kolikor nam je do sem znan od njega samega s svojo roko pisan.
Leta 1797 je že naš Vodnik zavoljo svoje učenosti, sosebno j. pa zavoljo svoje pesniške glavice tako slovel, da je bil še to leto v Ljubljano za učenika pete in Šeste šole poklican. Z vso skerb-nostjo je učil tukaj slovenske mladenče, rojake svoje. Pa ne le za omikanje šolske mladosti, ampak tudi priprostih (neučenih) ljudi na kmetih, je skerbel. Torej je začel, ker je zdaj francozka j u L vojska že peto leto terpela: „Ljubljanske novice od vsih lcrajev celiga sveta" prec leta 17(.)7 po slovensko pisati in na svitlo dajati. * ^vj Tri leta so na svitlo hodile in kmetom prav po domače pravile in razlagale, kako da se cesarski s francozom bijejo in druzega več? — Nezvesti vojvodi ali generali so bili krivi, da so Francozi v letih 1797, 1805 in 1809 tudi na Krajnsko priderli, in dvakrat izgnani, tretjo pot v deželi ostali. — Desiravno pa je Francoz naš sovražnik bil, je našjezik vendar bolj spoštoval^ kakor je bil pred spoštovan. Torej je bil on, kakor je zdej naš svitli cesar, tudi po vsih malih šolah na Slovenskem namesto nemškega slovenski jezik vpeljati ukazal. Po izučenji maternega jezika pa so se otroci po vsih slovenskih šolah, tedaj tudi v Ljubljani po francozko ucili. Tako so bile šole v letu 1810 osnovane.
Vodnik je bil izvoljen za vodja malih, rokodelskih in višjih Ljubljanskih šol, učenika francozkega jezika in pa pesništva. Iz-verstnega pesnika se je bil namreč skazal sosebno s svojimi leta-^) fua - j* j y2, . 1806 in 1809 natisnjenimi pesmimi za pokušino in pa za bram-J^< bovce, ki so zlo dopadle. Leta 1840 so zbrane v enem zvezku J-«' f na svitlo prišle.
Da bi se otroci svojega maternega jezika tudi prav pisati ■ .	r
naučili, jim spiše Vodnik (1811) pismenost ali slovnico v slo-
venskem jeziku. Zunej teh bukev je spisal tudi eno abecedo samo v slovenskem, drugo abecedo in ker samici nauk pa v slovenskem, francozkem in nemškem jeziku, eno slovnico pa za la-tinsko-francozke šole. Kako da je on za prid svoje domovine, svojih rojakov skerbel, spričuje to, da se ni sramoval, clo kuharske bukve iz nemškega v naš jezik prestaviti, da bi jih ženske brale in se v tej umetnosti bolj doveršile. To pa še niso vse njegova dela.
Spisal je tudi velik nemško - slovenski slovnik ali besednjak. V teh bukvah so zakladi našega lepega jezika. Že leta 1813 jih je mislil na svitlo dati; med tem pa so Francozi premagani, morajo iz naše dežele in z njimi tudi naš jezik iz šol. Namesto tega se zopet nemščina vanje vrine. Vodnik je o času francozkega vladarstva lepo pesem „lliria oživljena" zložil in v nji Nap o Iona, pa le zavolj tega hvalil, ker je bil našemu jeziku njega pravico dal. Gospoda so pa to vse drugači razlagali in djali, da je on Francozom vdan, in Vodnik, nar veči rodoljub, mora šole zapustiti. Samo laški jezik sme še v šolah učiti, in le 200 goldinarjov mu dajo na leto. Tako hudo se mu je godilo, da si je mogel v Ljubljani z učenjem francozkega jezika po hišah, življenje boljšati. Po tem takem ni mogel rečenega slovnika v natis dati. Prisiljen je bil to od dne do dne odlašati, dokler ga je 8. dan mesca prosenca 1819 v 61. letu nagla smert prehitela.
Leta 1791 je izdal Štajarc Selenko svojo slovensko slovnico; še nekaj popred Pavi Knobl v Kranji štiri pare kratkočasnih novih pesmi. Eno delo je slabše od druzega. Po vsej pravici pravi Vodnik o poslednjih: da so polne drekanja. Zares niso piškovega oreha vredne.
Eden riaj imenitniših in naj bolj učenih Slavjanov je bil Jernej Kopitar, rojen 23. avgusta 1780 v Repnjah na Gorenskem. Po srečno doveršenih šolah ga vzame za našo domovino posebno vneti baron Žiga Cojz za domačega učitelja svojih otrok, kjer je priložnost imel, se z veselim Vodnikom soznaniti, ki ga je kmalo z ljubeznijo do slovenščine navdal. Leta 1808 se je šel na Dunaj pravdarstva učit in je kmalo uradnik v c. k. dvoniej knjižnici postal. Leta 1814 so ga poslali v Pariz po bukve in rokopise, ki so Jjih Francozi 1. 1809 iz Dunaja v Pariz odnesli, kar je vse prav srečno opravil in še bolj -sloveti začel. Vmerl je kot pervi varh c. k. dvorne knjižnice in cesarski svetovavec 11. maja 1844 v 64. letu starosti.
Spisal je prav izverstno slovensko slovnico pod naslovom; Gramatik der slavischen Sprache in Krain, ki je 1. 1808 v Ljub-
/l-ijtU-e* > t ' v
ljani na svitlo prišla in vse prejšne slovnice daleč prekosi. Tudi predgovor in pristavek k taistej je zlo znameniv; zakaj v taistem najdeš našo kratko slovstv. zgodovino in vse naše pisatelje, ki so pred njim živeli. Vsi Slavjani so jo radostno sprejeli; neki dr. Franul jo je clo v italiansko prestavil in 1. 1811 v Terstu natisniti dal. — Naj slavniše njegovo delo je pa Glagolita Clozianus. Obsega, kakor smo že prej omenili star glagoliški rokopis, zavolj pomanjkanja glagoliških pismen s cirilskimi natisnjen, dalej naše Brizinske odlomke razložene, kratko staro slovensko slovnico in majhen slovarček. Izdal je tudi bukve, ki se jim Hesgchius pravi. Verh tega je napisal veliko jezikoslovnih in zgodovinskih sostav-kov v različne časopise. Sploh gre njemu čast in hvala, da je v nauk starešlovenščine tako rekoč vrata odperl. Slava mu.
Matevž Ravnikar, vnet podpornik slovenskega jezika, rojen leta lf76 v Vačah na Krajnskem. Bil je učitelj dogmatike v Ljubljani, potem vodja ljubljanskega semenišča, pod Francozi 1. 1809 kancelar vsih šol in poznej vodja modroslovskih šol. Leta 1827 je prišel za svetovavca pri deželnem poglavarstvu v Terst, leta 1830 je pa postal škof v Terstu in je tam 70 let star 1.1845 zameri. Prestavil je petere Mozesove bukve, ktere vendar niso natisnjene bile; dalej je poslovenil Smidove Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi. Veliko se je trudil za čistoslovenščino, kakor sam v predgovoru k zgodbam piše: „Ne le mi Krajnci, šestdeset mil-jonov ljudi govori slavenski jezik in vsim pridejo naše bukve v roke, in gerdo je, j elite, če nam očitajo, da smo Krajnci vso besedo skazili." Njemu se imamo tudi zahvaliti, da je bila v Ljubljani stolica slovenskega jezika ustanovljena. On se je bil zategadelj pervi na učenega Žiga Cojza in g. Kopitarja v tej reči o-bernil; in ta sta tudi zares izposlovala, daje presvitli cesar Franc to potrebno stolico ustanoviti blagovolil. Kako je rajni škof tje do konca življenja za slovenščino skerbel, nam kaže njegova lepa ustanova v dnarjih, s kterimi se ima slovensko slovstvo podpirati, slovenske bukve-nakupovati in se med ljudstvo raadelovati.
Verban" Jarnik, rojen 11. maja 1784 v Zilskej dolini na Koroškem in zameri 11. junija 1844 kot fajmošter v Blatogradu. Bil je mož visokoučen in je svojega učitelja Gutsmana daleč prekosil. Ves vnet za slovenščino je poznal vsa slavjanska narečja. Njegovo naj imenitniš« delo je Versuch eines Etimologikons der slovenischen Mundart in Innerosterreich, ki je 1. 1832 v Celovcu na svitlo prišlo, in gotovo zaslužuje, da ga vsak Slovenec marljivo prebira. Dalej je izdal več spisov za mladost in molitvinih buk-
vic ;"tudi kratko sadjorejo je sostavil. * Vsi ti spisi razun pervega so okoli 1. 1820 pri Janezu Leonu na svitlo prišli. Verh tega je zložil nekoliko prav mičnijt pesmic, med kterimi ste Zvezde in Kres blizo povsod znane. Tudi njegovi narodopisni in zgodovinski sostavki v Karintii so dokaj imenitni.
Skoz celo svoje življenje je marljivo zbiral slovenske besede za obširen nemško-slovensko-latinski slovar, kterega je bil tudi popolnoma za natis doveršil. Že so bile perve štiri pole natisnjene, ko je tiskar in založnik zavoljo prevelike obširnosti slovarja dalje natiskovanje prenehal. Nekaj njegovih rokopisnih odlomkov se hrani v Celovškem zgodovinskem društvu.
Tudi na Štajarskem so vstajali od časa do časa možje, ki so za slovenščino lepo skerbeli in si prizadevali, jo čedaljebolj omi-kati in izobraziti. Priča tega sta J: L. Šmigoc in Peter ( Dainko. Slovnica pervega „Windische Sprachlehre" je ižsla 1. 1812 v Gradcu in med plevo marsiktero dobro drobtinico zapo-pada. Drugi je izdal svojo slovnico ravno tam leta 1824, in ker " • se mu je Bohoričev cerkopis pomanjkljiv zdel, mu je nekaj no-vili pismen pridjal, ktera vendar Slovencom niso dopadla. Razurv^/..,: . . o nektdtih manjših pobožnih knižic od Dainkota nič ni bilo v tem
čerkopisu tiskanega. r—<t~i—< ^ r~<. i^-f.,	- * «•>"	-
ij . 1	Posebno marljivo se je cerkveno slovstvo obdelovalo. To
nam kaže razun mnogo druzih manj ali več vrednih molitvenih knjig, lepo število pridig ali bolje reči pridižnih poskušenj od P. Paškvala, Skerbina (1814) , od Šwaba , ki jejaidi nekoliko druzih bukvic spisal, od Šerfa, Ranita, kremprfiia i. t. d.
Leopold Volkniar , rojen 18. oktobra '1741 na Štajerskem in zameri 4 februarja 1816, vesel pesnik slovenskih goric. Njegove fabule in pesme je g. Murko 1. 1836 na svitlo izdal. Skoda, da so s toliko pterjim duhom navdane.
Valentin Stanič, rojen 12. februarja 1774 v Bodrežu nad

Kanalom in vmerl 31. marca 1847 kot višji šolski ogleda Go-
T6 TT.V
i
riške škofije. Krepko je zmiraj podpiral slovensko slovstvo. Ker je v tistih časih le malo slovenskih bukev v Gorici dobiti bilo, si jih je iz druzih slovenskih krajev naročeval in jih posebno, slovenskej mladini razdajal, kar je slovenskemu knjigoterštvu dosti koristi donašalo. Nad lepim petjem je zmirej svoje veselje imel; zatorej je tudi sam od časa do časa kako manjšo pesmico zapel. Spisal je molitve in premišljevanja v zadobljenje odpustkov, s pristavkom 41 cerkvenih in drugih pesem, v Vidmu 1826. Drugi pristavek starih in novih cerkvenih in drugih pesem je od 1. 1838
>h y '"'f^	-u-fah- jHrufnsi •jA'/U^ivyirft~, jlft An^ fj^tpiuA^h
u f^j W«u (Ht- 'Mincu ^ ^ ^^ iu-.^a r* n Ita ,
Hm vU-v	V* T1^ ^ ^^
v Gorici natisnjen. Že od mladega je bilo njegovo naj veče %. veselje po visocih gorah plezati. On je bil med pervimi, ki	/
je na verh previsoke gore Grossglockner splezal. Gori Triglav '> ° je on pervi na verh prišel in karkoli je visocih gor in hribov na Goriškem in v bližnji okolici, na vsih je bil s svojim zrakomerom.
Matia Ahace), rojen 24. februarja 1779 v Št. Jakopskej fari Rožne doline na Koroškem in vmerl kot profesor matematike, kmetijstva in naravopisja v Celovcu 23. novembra 1845. Če ravno sam nič ni slovenskega spisal, je bil vendar zmiraj Slo-vencov naj iskreniši prijatel in podpornik. Za lepo petje ves vnet je izdal „Koroske in Stajarske -pesmi z napevi, ki so že 3. natise doživele. Naj več pesem obsega ta zbirka od g. knezo-škofa Slomšeka in nekega prostega tkavca Miha Anderiaša, Aha-celnovega rojaka, ki niso brez vsega pesniškega duha.
Toliko bolj je slovel Ahacel kot učen mateftiatikar in umen kmetovavec. Njegove zasluge za Koroško se ne dajo prešteti.
V Kmalo po Vodnikovej smerti je prisvetila krasna luč v slovenskem jezikoslovstvu, namreč slovnica pod nadpisom: Lehrge-bauie der slovenischen Sprache itd., ki jo je učeni g. Frane Metelko, profesor slovenskega jezikoslovstva 1.^825 v Ljubljani izdal. Zmed vsih slovnic, ki šo bile pred njo in za njo spisane, se nam svetli kot edino neprecenljiv biser, njena krepost ostane stano- • > vitna. Vsi poznejši slovničaiji so skozinskozi dobili luč od nje-nega leska, in njihove slovnice so le izsnutki iz tega v resnici mojstrovsko izdelanega poslopja, ali pa so spisane za posamezne stranke, ki so jih naši časi zbudili. Ta slovnica ima lasten čer-kopis, ki pa ni nikdar splošne veljavnosti dosegel. V njem je bilo do leta 1837 nekoliko knižic pobožnega zapopadka natis- / v - j njenih.	a L^e
Slovnica je skoz in skoz z globoko premišljenostjo sostav-ljena; zatorej se je je pa tudi teško izučiti. Naslednjič vendar poda sladek vžitek poterpežljivemu bravcu; gotovo bo njegov	/
jezik čist, gladek in lahkorazumljiv, kar se mora od vsih spisov, ki so po pravilih te slovnice spisani bili, očitno izreči. Razun te '
slovnice, abecednika za slovenske šole in male slovnice za uči-# --
teljske pripravnike je g. Metelko tudi izdal v preizverstnej slovenščini: Razlaganje evangelija sv. Matevža 1. 1849.
Po pravilih in tudi v čerkopisu Metelkove slovnice so pisali:	'
Zalokar, Potočnik, Jelovšek, Burger in Pekec, ki so več
'	ggfcSS 'j
pobožnih spisov v prav gladkej slovenščini izdali.*) Naj imenit-niša tih sta g. J. Zalokur, ki je ravno popoln nauk kmetijstva v slovenskenTjeziku dokončal ter ga ljubljanski kmetiškej družbi izročil, ki ga bo berš natisniti dala. Že dolgo smo Sloveinci ta-cega dela pogrešali, zakaj razun marljivih Novic in 1. dela v Celji 1. 1821 natisnjenih bukev pod naslovom „Bukve za pomoč inu prid kmetom ukup zložene za Slovence od J. P. Ješenaka" nimamo nobene knjige tacega obsežka — in g. Blaž Potočnik, ki je 1. 1849 svojo po Metelkovej slovnici osnovalo Gramatik der slovenischen Sprache izdal. Posebno vrednost jej daje svet v obrazih od Komenskiga prav izverstno poslovenjen. Verh tega je bil pervo leto vrednik vradnega „Ljubljanskega časnika". Tudi njegove po raznih časnikih natisnjene pesmice, k kterim je večidel, sam napeve zložil, so kaj mične in lepe. Posebno se čisla njegova iz laškega prestavljena Slava Marie , h kterej je slavni mojster Rihar kaj lepe jiapeve zložil.
Po smerti veselega pevca Vodnika (1819) se je obnebje slovenskega pesništva žalostno potamnilo. Bilo se je bati, da bo mlada komej pricvetela cvetličica naše poezije, zapuščena in za-nemarana, zopet poveniti morala. Toliko bolj je Slovence razveselila „Krajnska Obelila", ki jo je Miha Kastelic sedanji varh ljubljanske knjižnice 1. 1830 izdajati začel. Do leta 1833 je štirikrat in 1. 1850 petokrat obrojila.' Ako so se ravno pervemu zvezku marsikteri posmehovali, se je vendar pri sledečih zvezkih posmehovanje v občno veselje in čudenje spreobernilo. Dasi je ravno Čbelica pervič samo četiri roje dala, mora vendar g. izda-telju vsak Slovenec hvalo vediti, da je bil on slovensko pesništvo na novo obtidil. Precej prav lepih pesmic je prišlo po Čbelici med Slovence, ki so jih kot predhodnice lepših časov z velikim veseljem sprejemali. Imena njenih dopisovateljev so: Mil^ Kastelic, BI. Potočnik, Ignac Holcaptel, J. Kosmač, Jak. Zu-
*) Od g. Zalokarja: Splohni nauk od krajmkih čerk 1825, Nauki in molitve za mladost, 1825; Kratko podučenje o nar potre/miših ker samskih resnicah, 1826; Dvanajst bukev Tomaža Kempčana, 1826; — od g. Potočnika: Svete pesmi za vse velike praznike in godove, 1827; 2. natis 1. 1837; — od g. JelovSka: KerUamki nauk za slovenske šole poleg katekizma po e. k. derža-vah, 1. 1831; — od g. Burgerja: Nedolžnost preganjana inpoveličana, 1832; Evstalii, povest od Šmida, 1832; S. Terezie premišljevanje in preserčni pogovori z Bogom, 1834; — od Pekeca: Bazlaganje dopoldanje službe božje, 1834. Ta knjiga je posebno močno čislana; Kristusovo teiplenje v 8 postnih pridigah, 1831.
pan, Juri Grabnav, Urb. Jarnik, Jan. Ciglar, Levicnik, Jan. Kemija , ki je tudi večo pesem „sedim sinov" izdal , dr. Tušek, Jan. Čop, A. ŽakeJj, Mat. Šnajder in naj imenitniši vsili Franc Prešern.
Dr. France Prešern, rojen 3. decembra 1800 v Verbi na Gorenskem', zraven Kos^ki-ita' naš naj izverstniši pesnik, ki ga moremo po vsej pravici slovenskega klasikarja imenovati. Njegove poezije, ki so 1. 184jfi zbrane na svitlo prišle, so zraven Ko-' seskitovili naj žlahtniši biserji slovenskega pesništva. (Milina jezika, izvirne misli, vedna premenja meril, naj čistejši stihi, čisto naroden duh in visoka umetnost v obdelovanji predmeta, vse to ga stavi med perfe liriške pesnike celega slovanskega n Aro da. Z živimi besedami nam popisuje svoje znotrajne občutke, kakor tudi zunajne vzroke; vse kar je skusilo njegovo serce, vse bolečine, vse rane njegovega serca najdemo v njegovih neumerjočih pesmah. „Primeriti se da — g. Malavašič prav lepo popisuje — primeriti.se da labudu, kteri preganjan in ranjen od nemilih viharjev po samotnem jezeru življenja plava, išče, česar pa doseči ne more, in zdaj v žalosti svojega serca milo zdilmje, zdaj spet v nevolji nestanovitnost in golfivost bridko toži." Kteremu Slovencu je neznana njegova prekrasna pesem „Slovo od mladosti" živo ogledalo njegovega bridkega življenja?
Njegove poezije razpadajo v pesme, balade, romance, gazele, sonete in nadpise. Njegova naj imenitniša pesem pa je: Kerst pri Savici, v kteri nam tudi bor ljubezni z osodo in zmago ker-ščanstva nad paganstvom popisuje.
Kakor se sploh godi tudi Slovenci Prešerna od začetka niso kaj posebno obrajtali. Mislili so, da je tudi on tak pesnik zgubljene ljubezni, kakor jih je več. Šele preslavni češki pesnik Ce-lakovski in drugi slavni možje so nas Prešernove veljave popolnoma prepričali. Pozno prepozno so ga Slovenci šele prav za-popadli.
V očbno žalost celega slavjanskega sveta ga je nam nemila smert 8. februarja 1849 pokosila. Njegov grob kinča lep spomenik, ki so ga mu „V pesmih neumerlimu" njegovi častitelji postavili.
Matia Čop rojen 1. 1797, eden naj bolj učenih Slovencov. Govoril je 18 jezikov. Spisal je 1. 1833 abecedno vojsko, ki je sicer majhen spisek, pa vendar velike vrednosti, ker je Slovence razcepljenosti v pisanji ovaroval. Zložil je tudi zgodovino slovenskega slovstva, ktera pa še ni natisnjena. Rokopis ima g. M. Ka-
10
stelic. 6 julja 1836 je v Savi vtonil. Bil je varh Ljubljanske knjižnice.
Franc Veriti, rojen 1. 1771 na Laškem od terdih talianskih starišev. Spoznavši potrebo popolnega znanja slovenskega jezika, se je 1. 1800 z vso marljivostjo tega teškega dela poprijel. V treh letih se je slovenščine popolnoma izučil, da ni samo slovensko govoriti, temučtudi kmalo prav gladko slovensko pisati znal. Njegova imenitniša dela so : Življenje svetnikov, 4 bukve pervič 1. 1828, drugič 1831 natisnjene; Razlaganje svetih evangeljev za vse nedele in praznike leta 1830; Keršansko - katolŠki nauk za odrašene ljudi (1834). Premišljevanje Kristusovega terplenja ; povest: Feliks na voski in široki poti. Eno posftdnjih del je bilo: Perpravljenje k smerti, ki je 1. 1841 na svitlo prišlo. Razun tega je marljivi pisatelj še veliko druzega izdelal, kar se še v rokopisu hrani. Beseda je sploh vglajena, lahko vsim zastopna, ne preolišpana, ampak modro osnovana. Vmerl je mnogo zasluženi mož 1. 1849 kot korar v Novomestu.
Med tem ko se je slovensko slovstvo na Krajnskem tako veselo^ razvijalo in napredovalo, je slovenščina tudi na Koroškem in Stajarskem čedalje lepše kali poganjati jela. Zmiraj ve<5 mož se je za slovenščino zbujalo, ki so se v slovenskem pisanji poskušali.
Na čelu vsih so stali in še stoje preslavni Lavantinski kne-zoškof Anton M. Slomšek, ki so po svojih prelepih spisih slovenščino na Koroškem in Stajarskem bi rekel na novo prerodili. Ni je skorej poštene slovenske hiše, kjer bi njih „Keršansko de-vištvo, Življenja srečen pot ali Blaže in Nežica najti ne bilo. V mnogo tisuč iztisih so že te bukve po vsih slovenskih okrajnah razširjene in se še zmiraj rade kupujejo in prebirajo. Ni ga pa tudi slovenskega pisatelja, da bi jo bolj po domače v pisanji zadel, kakor ravno g. Slomšek. Njih slog je skoz iu skoz vglajen, besede in podobe domače, izmed ljudstva posnete, narodne. Torej tudi narodu v serce segajo.
Njdiovi naj imenitniši spisi so: Hrana evangeljskih navkov za vse nedele in praznike celega leta, že dvakrat natisnjena; Apostolska hrana; Kerščansko deviŠtvo, ki je že 6 natisov doživelo; Življenja srečen pot v treh natisih: Blaže in Nežica, posebno priporočivna knjiga za mladino, ktere se ravno 3. natis pripravlja in še mnogo druzih povestic in molitvenih bukvic.
Leta 1846 so osnovali po celej Slovenii dobro znane „Drob tince", ki Slovencom že skoz osem let v podučenje in kratek čas
izhajajo. Mnogo zlata vrednih reči so nam v svojih predalih že podale. Vreduje jih sedaj g. Jož. Rozman, korar Lavantinske škofije, vendar so g. knezoškof še zmiraj Drobtinc naj veči podpornik. — Današnje dni se naj več pečajo z izdavanjem šolskih bukev za ljudske šole in obširnega dela „Zivljenje svetnikov" s podobami.	--
A. J. Murko, rojen 1. 1809, dekan na nemškem Štajarskem^ je spisal prav dobro slovensko slovnico, in precej obširen nemško slovenski in slovensko-nemški slovar, ki je že popolnoma razpro dan. Dalej je izdal 1. 1836 že omenjene pesmi in fabule od Volkmerja.
Anton J£*empel, rojen blizo Rodgone 1. 1790, zameri 1. 1844. Tzdal je neke molitevne bukvice in dva zvezka pridig. Naj važniše njegovo delo je pa „Dogodivščina> Štajarske zemlje" ki je očbe prav dobro osnovana. Krempelnov slog je vendar precej tverd in okoren.
Stanko Vraz, rojen 1. 1811 na spodnjem Štajarskem, zameri L 1851 v Zagrebu, slaven jugoslavenski pesnik. Pisal je sploh v ilirsko-književiiem jeziku; v slovenščini je samo slovenske narodne pesmi izdal, ki so jih posamezni rodoljubi po raznih krajih iz ust prostega naroda zapisali.
Naj več si je pregnani Poljak Koritko prizadjal, kej slovenskih narodnih pesem nabrati. Skorej celo Krajnsko je obhodil, po starih pesmah popraševal, jih zapisoval in jih tako večnega pogina otel. Izdal jih je pet celih zvezkov. Če so ravno narodne pesmi Slovencov močno ptujega duha navzete, in se sploh z druži mi slavjanskimi meriti ne morejo, jih je vendar še mnogo prav lepih in popolnoma izvirnih med njimi najti.
Razun ravno imenovanih pisateljev se je pa tičas še mnogo druzih mož z velikim pridom v slovenskem pisanji poskušalo. Posebno marljivo se je verozakonsko polje obdelovalo. Toliko in tako lepih molitevnih bukev imamo iz tih časov, da nas v tem obziru malokteri narod prekosi. Naj imenitniši tih pisateljev je gotovo sedanji Mičiganski škof v Ameriki Friderik Baraga. Kteri Slovenec ne pozna njegove „DuŠne paše", njegovih „Zlatih jabelk", „NebeŠkih rož" itd. Še zmiraj je Dušna paša naj lepša slovenska molitevna knjiga.
Njemu sledi ranjki g. Šimen Klančnik, ki je tudi več lepih spisov izdal, kakbr: Premišljevanje in molitve za bolnike; Bilje in černa maša i. t. d. Razun tih bi še mogli mnogo druzih našteti, ki so posamezne molitevne bukve izdali.
Tudi za šolsko mladino se je jelo lepo skerbeti, kar nam obilno število mladim ljudem v poduk in kratek čas namenjenih povestic in druzih spisov spričuje, ki so se posebno iz nemščine v slovenski jezik prestavljali. Naj marljiviši so bili: Felician
Globočnik (Martin, mladi puŠavnik - Hudobni Bric in blagi Fridolin — Cujte, čujte, kaj žganje dela i. t. d.) Jožef Burgar CEvstahi — Nedolžnost preganjana in poveličana — Pomoč v sili — sv. Terezie premišljevanje itd.) J. Cigler (Sreča v nesreči — Življenje sv. Heme itd.) L. Dolinar (Izidor, brumni kmet itd.) in še več druzih.
Kmetovavcom, na ktere se doslej skorej nič ni obzira jemalo, kaj koristnih bukev v roke podati, so izdali: F. Pire svojega iz-verstnega krajnskega vertnarja, g. Jonke svojega Čbelarčka, g. Bleiweis Bukve 'za kmete itd. Posebno je vstregel sadjorejcom Krajnski vertnar, ki ga po vsih slovenskih okrajnah z velikim pridom prebirajo.
Tako je bilo, kakor smo kratko pregledali, od 1. 1770 do 1. 1843 slovensko slovstvo precej obogatelo, čeravno je razun več druzih opovir posebno pomanjkanje vzajemne delavnosti in pogosto premenjevanje čerkopisa književni napredek zaderževalo. Eni pisatelji so pisali po starem v Bohoričici, drugi z novo izmišljenimi Dajnkovimi, tretji z Metelkovimi in tako so prosto ljudstvo, ki se je komej slovenskega branja poprijelo, motili in od branja odvračali, ker se ni moglo toliko različnih čerkopisov privaditi. Vendar tudi v tem obziru se je kmalo na bolje ober-nilo, ko so marljive „Novice" 1. 1843 izhajati jele, ktere so zveste prijatelje slovenščine na novo k vzajemnej delavnosti oživile in mnogo poprej mlačnih ali nemarnih Slovencov za domači jezik in za slavjansko slovstvo sploh zbudile.
Tretji razdel.
Že davno so posamezni Slovenci spoznali, da je nam, ako hočemo na slovstvenem polji kaj napredovati, pred vsim dragim lepo zedinjenje v pravopisu potreba, kteri mora vendar tudi našim ostalim slavjanskim bratom znan biti, da bodo tudi oni naše duševne izdelke brati in kupovati začeli. Vsak pristranski pravopis, naj bo še tako izversten, razcvet slovstva le zatira ne pa podpira. Hvala Bogu ! da je enkrat abecedne vojske konec, da smo z našimi brati Čehi in Iliri v pravopisu zedinjeni. Brez ukaza, brez silovanja, brez šol se je vpeljal sedanji organički pravopis, ki ga že v vsih slovenskih spisih upotrebujemo. Po
prizadetji g. Smoleta so bile L 1840 perve knjige, namreč: Vodnikove pesme in veseli igri: Matiček se ženi in Varh v tem pravopisu natisnjeni. Občno veljavo je vendar šele po Novicah dosegel, ki so ga sčasoma mesto Bohoričice vpeljale.
Ti prekoristni časopis, ki nam pod vredništvom slavnega g. Janeza Bleiuseisa že enajsto leto izhaja, je najti po bajtah pripro-stega kmeta kakor tudi v poslopjih imenitne gospode, kjer se povsod z velikim veseljem in pridom prebira. Vsim brez razločka delijo Novice svoje bogate zaklade vsakoverstnega znanja. Resnično moramo spoznati, da so one naj več pripomagale k omiki našega-prostega ljudstva in našega jezika, česar se more vsak sam prepričati, ki poslednje tečaje s pervimi primeri. Kte-rega Slovenca bi ne veselilo viditi, kaj se je v tem kratkem času že storilo, kako se je jezik že olikal in slovstvo pomnožilo. Čast in hvala torej g. vredniku Novic, po kterih je Slovencom svitla zarja lepše prihodnosti zasijala!
Lepo število vnetih domorodcov se je zverstilo okoli preljub-ljenih Novic, ki so se na vso moč za blagor domovine poganjali. Žive v sercu celega naroda. Naj imenitniši so:
Janez Bfeiweis, dohtar zdravilstva, vrednik in skozinskoz, naj večL-jktdpornik Novic. Zmiraj je bila njegova perva skerb, naše prosto popred popolnoma zanemarano ljudstvo z vsimi vednostmi navdati, ki mu jih je za srečno izverševanje njegovega opravilstva neobhodno potreba. Razun bukev za kmeta in obširnega „Živinozdravništva", ki ga z g. Strupitom vred spisuje, izdaja tudi slovenskega Koledarčka s podobami slavnih slovenskih mož. Verh tega mu je tudi vis. ministerstvo uka sostavo „berila za nižjo gimnazio" izročilo, ktero nalogo bo s pripomočjo slov. pisateljev gotovo prav izverstno doveršil.
Luka Jeran, sedaj misionar v Afriei, že od pervih časov J«,,-,-j'i> , marljiv podpornik Novic, 1. 1852 do julja 1853 vrednik cerkvenega lista „Zgodnja Danica" je izdal več molitevnih in druzih pobožnih spisov (Keršanski junak, Stezica v nebesa, Zgodbe sv. pisma, itd.) ^Zložil je tudi nekoliko dosti lepih pesem. ]y MatiaVertovc, bivši fajmošter v Št. Vidu, zameri 2. septembra' 1851, eden naj imenitniših slovenskih pisateljev. Spisal je Vinorejo, Kmetijsko kemijo, en zvezek duhovnih nagovorov in Občno zgodovino, ktere vendar žalibog ni mogel doveršiti, ker mu je nevsmiljena smert življenja nit prerezala. O njegovih delih je le eden glas, da so skoz in skoz izverstne, naj se gleda na njih slog ali zapopadek. Le redki so možje, ki bi znali o
predmetih, kakor so postavim: kemija, zvezdoslovje itd. tako temeljito pa vendar tako lahkorazumljivo in po domače pisati. Njegova proza bodi v izgled vsim slovenskim pisateljem. Vsi Ver-tovcovi (spisi, razun duhovnih nagovorov, so bili po marljivih Novicah med Slovence razširjeni. Kavno sedaj nam donašajo njegovo poslednje blizo naj izverstniše delo, namreč občno zgodovino, ki je tako prijetno sostavljena, da bi jo človek koj prebiral.
Matia Majar, rojen v Zilskej dolini 7. februarja 1809, faj-mošter v Gorjah na Koroškem, že pred 1. 1843 ves goreč za ze-dinjenje jugoslavenskih narečij, je izdal, razun mnogih sostavkov po raznih časopisih, naj poprej povest „Pavle Hrastovski" iz nemškega poslovenjeno, 1. 1846 cerkevno pesmarico, ki mnogo slovenskih narodnih pesem z napeVi vred zapopada; L 1848 Pravila, kako iz obraževati ilirsko narečje v mnogem obziru pre važno, pa semtertje premalo obrajtano knjigo, kratko slovensko slovnico, spisovnik in cirilsko-slavenske predpise. Blizo vsa njegova dela merijo tje, si posamezna slavenska narečja čedalje bolj približati. Njegovo geslo je slavjanska sloga in uzajemnost.
Jovan Vpsel-Koseski f pervak slovenskih pesnikov, ki si je po svojiif poezijah pri vsih Slavjanih občno hvalo pridobiL) Predmet njegovih pesem so sploh veličastne reči, zatorej ga smemo pesnika resnosti in veličastnosti imenovati. Kakor je osoda Prešernu — pravi g. Malavašič — natočila več britkosti v kupibo življenja, je Koseskovo serce bolj s serčnostjo navdala. V tem je iskati vzrok, zakaj so Prešernove poezije tako mehko-čutne, zakaj večidel iz njih večidel žalost, bridkost in nevoTjaT dihar in zakaj so Koseskove 4ako čverste in krepke, da serce vsacega tako povzdignejo, kakor ga Prešernove pomilovavno ome-čijo." — Njegov jezik je čist, visok in gladkotekočj kakor ga samo pri Prešernu enacega najdemo. Posebno doveršeni so njegovi šestomeri, kterih doslej še noben slovenski pesnik ni dosegel.
Ce se je ravno Koseski z naj boljim uspehom že večkrat v izvirnem pesništvu poskusil, si je vendar z njegovimi prestavami naj večo slavo pridobil. Kdor je njegove prevode p. Divico Orleansko, Nevesto mezinsko in druge Šilerjeve pesme ali prestavo lliade v slovenskem jeziku bral, se je prepričal, da slovenska prestava za izvirno nemško besedo čisto nič ni zaostala, jo semtertje clo prekosila. Vse je tako olikano, doveršeno, v pravem slavjanskem duhu pa vendar zvesto prestavljeno, da se človek njegovej gibčnosti in umetnosti dosti načuditi ne more. Ravno tako izverstni so tudi njegovi prevodi iz češkega in ruskega.
Njegove naj lepše izvirne pesme so: Slovenija caru Ferdinandu •pri njegovem prihodu v Ljubljano, njegova Visoka pesem kolikor je je doslej priobčil, Vojaška itd. — G. Koseski je sploh znamenit zavolj visoke povzdige in izomike slovenskega govora, kterega je zmed vsih pisateljev naj bolj obogatil.	.
K boljim slovenskim pesnikov se šteje tudi g. Franc; Mala-vavašič , ki je bil do 1. 1848 Novic naj marljivi|j^gšdelavec in i f -1. 1849 vrednik »Pravega Slovenca". Spisal je kratko slovensko slovnico in izvirno .povestico : Erazem iz jame. Verh tega je poslovenil in izdal več druzih povesti: Genovefa, Timotej in File-mon, Zlata vas, ki so jo marljive Novice izdale, grof oče Ra-decki, Stric Tomova koča in še več druzih spisov manje ali veče cene. Njegov slog, posebno v izvirnih delih, je prav cist in lahkorazumljiv. Zatorej se njegovi spisi tudi pogosto prebirajo in se sploh močno dopadajo.
P. Kari Robida, učitelj naravoslovja v Celovcu, je razun dveh molitevnih knjižic tudi izdal prav koristno delo ,^Zdravje nar boljši blago, v kterem se prav po domače razlaga, kako je treba ravnati, da si zdravje ohranimo, in če smoga zgubili, spet pridobimo. Drugo njegovo imenitno delo je „Naravoslavje ali fizika po domače razložena. Tudi v tem delu je beseda prav gladka in zastopna.
Dr. Jožef Muršec, učitelj veroznanstva v Gradcu, iskren rodoljub in marljiv dopisnik v razne slovenske časopise. Izdal je kratko slovensko slovnico, ki je 1. 1847 v Gradcu na svitlo prišla in bogočastje katolške vere, za našo mladino prav primerna knjiga.
Oroslav Caf, kaplan v Frauheimu, izversten slavjanski jezikoslovec, dela že več let na obširnej primerjajočej slovenskej slovnici in na slovenskem slovarji. Verli tega je izdal v slovenščini: Svetodenski red, Robinzona mlajšega in poslednjič Romarsko palico. Njegovo polje je jezikoslovje, s kterim se neprenehoma peča.
Naj veče zasluge za slavjansko jezikoslovje si je vendar pridobil, učeni g. prof. dr. Franc Miklošič, urednik v c. k. dvor-nej bukvarnici, kterega izverstna dela smo že gori omenili. On je naj imenitniši obdelovavec staroslovenskega slovstva med vsimi slavjanskimi jezikoslovci. V novoslovenskem jeziku sostavlja slovensko - nemški slovar in po ukazu visocega ministerstva slovensko berilo za višjo gimnazio.
Eden naj marljiviših slovenskih pisateljev je tudi g. Štefan Kociančič, učitelj bogoslovja v Gorici. Razun nekoliko manjših
spisov je poslovenil lepe Soavetove povesti in Fleuryovo zgodovino stare in nove zaveze. Pod njegovim vodstvom so se jeli tudi nek-teri goriški bogoslovei v slovenskem pisanji poskušati, med kte-rimi posebno g. Blažiča imenujemo, ki je kratko pocestnico goriške nadškojije spisal in veliko lepega za prihodnost obeta.
Razun tih ravno imenovanih, se je v tem času še mnogo druzih pisateljev za slovenščino trudilo, kterih vendar ne moremo vsih po imenu navoditi. Tako je naše slovstvo, od Novic k novemu živlenju prerojeno, skorej v vsih vejah človeškega znanja že prav veselo napredovalo.
Še veseliše, še krepkejše kali pa je pognalo slovensko slovstvo leta 1848 ob času občnega nadušenja za domorodno stvar iti nepremakljive zvestobe do presvitle cesarske rodovine. Kamor si oko obernil, je bilo viditi veselo gibanje za povzdigo tolik« let zanemaranega slovenskega naroda. Osnovala 50 se slovenska družtva v Ljubljani, Terstu, Gradcu in Celovcu, kjer so.se slovenski rodoljubi shajali in se v svojem maternem jeziku vadili in izobraževali. Posebno slavno se je obnašalo Ljubljansko in Terst-jausko j pervo je izdalo en zvezek svojega letopisa, 4 zvezke slovenske gerlice" z napevi, „popis sveta" od Hicingeija in Duhovne nagovore od Vertovca. Verh tega je izdelalo obširen nemško-slovenski slovar, ki se sedaj v Ljubljanskej knjižnici hrani. Velika škoda, da ni moglo tega prekoristnega dela na svitlo izdati. Terstjansko društvo pa je izdajalo 1. 1850 pod vredništvom učenega g. S. Biidmaša, sedanjega šolskega svetovavca na Koroškem, mesečen časopis pod naslovom: Jadranski Slavjan v slovenskem in ilirskem narečji. G. Rudmaš je tudi izdal kratko Šte-viloslovje in potovanje v Krajclingo.
Zdelo se je, da je nastopila doba splošnega prerojenja našemu narodu, da so prišli zlati časi v naše pokrajne, da se je slovensko obnebje za vekoma zjasnilo. Samo v Ljubljani je izhajalo pet časopisov, v Terstu je bil eden in v Celji eden in vsi ti časniki so bili polni sladkodišečega medu. Novice, zveste prijateljice slovenskega naroda, so ga učile in varvale stranpotic, na ktere so nekteri avstrianski narodi zagazili; mogočna Slovenija,^ vredovana po učenem g. M. Cigale-tu, je prinašala neprecenljive sostavke političnega in nepolitičnega obsega; ljubeznivi Vedež pod vredništvom g. J. Navratila, izdatelja kratke slovenske slovnice za sodnijske uradnike, našej premilej mladini namenjen; Zgodnja danica, ki še sedaj pod vredništvom g. Zamejca izhaja, vsa skerbeča za lepo nravnost Slovencov in Pravi
Slovenec, od Malavašiča vredovan, vsi ti časopisi so se uzajemno za izobraženje našega naroda poganjali. Tim so stale na strani Slovenske novine v Celji in Jadranski Slavjan, ki so svojo nalogo prav lep6 spolnovale. Če je ravno slovenske novine, Jadranskega Slavjana, Vedeža in Slovenijo zgodnja zima pomorila, še predenj je petdeseto leto steklo, so nam vendar dosti žlahtnega blagu v svojih predalih nagromadile. — Celjskej Slovenskej Cbelici pod vredništvom g. Drobnica, izdatelja ilirskega rečnika in dveh veselih iger (Dvoboj in Raztrešenca), je sledil lepoznanski list Slovenska Bčela v Celovcu, ki je od 1. 1850 do 7. julja 1853 izhajal in se potem v Glasnika slovenskega slovstva premenil.
Tudi za slovenske šole, v kterih je popred samo ptuja nemščina gospodarila, se je jelo lepo skerbeti. Že so po zavkazu visoke vlade v narodnem duhu osnovane in nam mnogo žlahtnega sadu za prihodnost obetajo. Vse hvale vredno je prizadetje Šolskega prijatelja, ki nam pod vredništvom mnogozasluženega g. A. Einspielerja, kateheta na nižjej realki v Celovcu in vodja
St. Mohorjevega društva izhaja.
Kako' se tudi od strane visoke vlade za izobraženje vsili av-strianskih jezikov skerbi, nam pričajo deržavni zakonik in mnogi deželni vladni listi, ki v raznih jezikih vsake kronovine izhajajo. Naj veče zasluge si je tu pridobil učeni g. M. Cigale, vredmk deržavnega zakonika za slovenske dežele, ki je že vse imenitniše postave v slovenski jezik prestavil kakor deržavljanski zakonik,
kazenski zakonik i. t. d.
Posebno marljivo se je jelo od 1. 1848 lepoznansko polje obdelovati. Razun mnogih pesem in druzih leposlovnih sostavkov od raznih pisateljev po slovenskih časopisih je izdal g. Lovre Toinan svoje Domorodne glase, od pravega pesniškega duha pre-šinjene. Vsaka struna njegove lire diha gorečo ljubezen do domovine. Njegova domišljija je prederzna, njegove podobe nam kažejo nadušenega rodoljuba, njegov jezik sploh čist in gladek.
Eden naj plodnejših slovenskih pesnikov je, g. Miroslav Villiar, ki dušno in materialno k povzdigi slovenskega slovstva pripomaguje. Razun mnogo druzih pesem, ki so po raznih časnikih raznesene, je izdal za 1. 1851 „slovenskega koledarčka," kte-rega sedaj g. Bleiweis nadaljuje. Njegove pesme, sploh v glad-kotekočej besedi in v pravem narodnem duhu spisane, močno k političkim pesmam cikajo. Izdal je tudi spevigro Jamsko Ivanko v treh djanjih in dva zvezčka pesem, h kterim je vsim sam prav lepe napeve zložil.	,
.. Src, tudl ,menovati nevtrudljivega pisatelja in iskrenega prijatelja mladine, g. A.iclr. Praprot„ika, od kterega mičnih povesti m pesmic so vsi slovenski časopisi polni. Osnoval je knjižnico za slovensko mladino, ki jo bo društvo sv. Mohora izdajalo, ktera toliko lepih pesem in povestic obsega, da se mora vsakemu Slovencu na pervi mah prikupiti. Verh tega je izdal prav dobro knjižico „Spisje za slovensko mladino".
Leta 1850 je izšlo obširno delo Razlaganje keršansko-katoliškina nauka od g. Andr. Albrehta, ki je 1. 1848 kot prošt v Novo-mestu zameri.
Ko so 1. 1848 v Ljubljani po prizadevi slovenskega društva slovensko gledišče pa žalibog brez uspeha napravljati jeli, se je vec marljivih mož spisovanja potrebnih igrokazov lotilo, p. g. Fr Cegnar, v poslednjih časih vrednik Slovenije in izdatelj nekoliko Jaisovih povesti, je#poslovenil Mosenthalovo Deboro; g. »1 Vs,l-javec Halmovega Sina divjine in Gotliejevo Iphigenio; g. Ženic Čudodelni klobuk od Klicpera in Pozabljence od Kotzebua i. t d i ode razun dveh iger za slovensko glediše: Juran in Sofija ter btepan Subic, iz ilirskega prestavljenih, nič ni bilo natisnjenega.
Leta 1852 se je osnovalo pod pokrovitelstvom svitlega La-vantmskega knezoškofa g. A. Slomšeka društvo sv. Mohora za izdavanje koristnih bukev za Slovence. Šteje že čez 800 društ-venikov in naj lepšo prihodnost našemu slovstvu in narodu obeta. V tem kratkem času svojega obstanka je že izdalo: povesti Bla-gomira puščavnika in Božidara, Gofineovo Razlaganje cerkvenega leta Šolo veselega petja z napevi, Blažičevo Povestnico goriške nadskojije, Zgodovino sv. vere od Ciringeija, Starega Urbana in domače ogovore od Kafola. To društvo je nova zaija za naš narod.
Bodali smo tu kratek pregled delavnosti slovenskih pisateljev od naj starših do naj novejih časov. Razun tih je pa še mnogo druzih krepkih podpornikov slovenščine, ki sedanje dni z vso marljivostjo naše slovstvene polje obdelujejo in našemu narodu vesenso in srečnišo prihodnost napravljajo. Imenitniši so po abecednem redu blizo tile:
Božič J. (Božidar, Blagomir puščavnik, Stric Tomaž), Bur ger J., CesnarFr., Godina, Hašnik, P. llicinger (popis sveta, cerkvena zgodovina), Javornik Plac. (Mozes^e bukve), Jeriša (Vetomil) Juri Kobe, Ledinski, Likar Andr. (Venec lepih molitev itd.) Macun (cvetje slov. pesništva), Oliban, Orožen L. Fintar (Nebeške iskrice), Podgorski (Svetec), Raič B. (slovnica ruskega jezika), Ravnikar (PoŽenčan), učen zgodovinar, Razlag
(Zvezdice, Zora), M. Stojan (Fmangelp^/Liloserhiost do živali itd.) J. Šubic, Terdina J., Terstenjak Davorin, sloveč zgodovinar, Valjavee Matia (Bog nikomur flblžen ne ostane, Divji Hunci Itd.), Verne, Virk, Vodušek, Vogrin, J. Volčič, Zamejc, Žepič
in se nekoliko druzih. Tim gre tudi prištevati našo slavno pisateljico Josipino Urbančič (Turnogradsko), ki je že nekoliko prav mičnih povestic spisala.
Na koncu tega pregleda se nam še treba zdi, omeniti g. g. knjigarjev Janez Leona in Ed. Liegelna (Sigmundova bukvarnica) v Celovcu, J. Giontinita, v Ljubljani in Paternolita v Gorici, ki so doslej naj več slovenskih spisov na svoje stroške izdali in tako k hitrejemu razcvetu slovenskega slovstva mnogo pripomagali.
Delajmo vsak po svojej moči za povzdigo in razsvetljenje našega ljudstva, da ne bomo za druzimi pod milim žeslom našega presvitlega cara Franc Jožefa stoječimi narodi zaostajali. Le krepko in uzajemno naprej — in prihodnost je naša.
CIRILSKA IN GLAGOLIŠKA AZBUKA
Z MALIM
STAROSLOVENSKIM BERILOM.
Cirilska in glagoltška azbuka.
Cirilica		Glagoli-. tica		Ime	Latinska	Cirilica		Glagolitica		Ime	Latinska.
§	a	+	+	Az .	a	OV	ov		9	Uk	u
K K	G R	Vi 1?	e i?	Buki Vede	b v	t	i	<p 000	<i>	Fert	f,ph
r	r	%	%	Glagol	g	X	X	Jo		Hčr	h
A	A	£b	<n>	Dobro	d	(0	(d	O	<P	Ot	6
e	e	3	3	■Est	e	H«	¥			Sta	št
m	2K	36	35	ŽivSte	ž	M	'1	•v	•v	Ci	C
s	8	£		Zglo	z	Y	Y	$		Črv	č
l	l	&	G,	Zemlja	z	111	U1	U1	UJ	Ša	v s
H 1	H 1	S 5	<p S	Iže I	i i	Ti	l	<8	•8	Jer	o e
K	!>■ K	M	* "1 ji	Dgrv' Jot Kako	dj>j k	TJ h	11 5 b)	S 1	•8 I	Jeri Jerek	y e k
A	A	6b	<ft>	Ljudi	1	1i	t.	A	A	Jef	S
M	\ M j	M	Alj	Mislite	m	M) A	10 A	P ■e	W €	Ju	ju §
N	11	•P	■P	Naš	n	m	ft		»e	As	
0	0	§	9	On	o	LA	IA	3€	3€	Jes	J9
n	n		P	Pokoj	P	bn				Jas	
P	P	b	b	Rlci	r	e		■e-	❖	Thita	th
C	c	2	a-	Slovo	s	v		g.	&	Ižica	y-
T	T	UU	00	Tvrdo	t						
Števila v cirilici.
a (1), e (2), r (3), * (4), e (5), s (6), 3 (7), h (8), *(9), ? (10), k (20), « (30), m (40), h (50), * (60), o (70), n (80), <; alj v (90),
p (100), c (200), t (300), ov (400), <J» (500), (600), ¥ (700), o (800), a alj i| (900), .-a (1000).
Števila v glagolitici.
+ (1), e (2), v (3), % (4), a (5), 3 (6), « (7), * (8), * (9), r (10), s (20), m (30), c (40), <3, (50), « (60), * (70), a (80), r (90), b (100), s (200), « (300), » (400), « (500), h (600), o (700), w (800), -v (900), « (1000).
Star oslove nsko Berilo.
I. ISrizinski spomeniki.
KGLAGOLITE PONAZ
v-r	-t« < '-<K
REDKA ZLOUEZA.
I?. K".
2 Bose gozpodi milozti-uvi • otze bose • tebe iz-spovuede • I vuez moi
' l	ur ti.	T
greh • I zuetemu creztu« I
4	zuetei marii- I zue j temu micliaelu • I uuizem cri-'.;.. latbem bosiem • I zuete-
5	mu pe I tru« I uzem ze-
lom bosiem* I uzem mu-
g senicom bosiem« | I u-;' v"	, .
zem vuermcom bosiem-
r	•
I uzem • devudm praud-7 riirri- I uze j praudnim- I tebe bosirabe • choku-biti • izpovueden • uzeh-s moih | greh • I -vue-ruiii • da mi • ie • nazem zuete beusi • iti se • na
jun^te?^ K- i'C .
o^ H -
mroivKTe no na oh
PH&MA CilOKCCžl. Korae rocno^H mhaocthkt.ih>
OThVC E0SK6 • TCKT. HCIIO-
Btfln KtCb M0H rp^jcii • h
CKAT6M0V KpbCTOV • H CRATUH MAftHH • H CBAT6M0V MH*ae-AOtf • H KhCU.ni KpikVVrbllbCMl
KoasHieMi • h ckatcmov ne-
TpO\' • H BbCtMl C1AOM1 B0-!KIII€Ml • H BhCtMIi M%YENH-UOMTi KOiKHIEMl H KbOiMt BtpbHHBOMl KOiKHHiMTi • H Bb-CtMl. JURaMl UpABbJbMUMl H BbCbMl llpaBh^hlimit • H TecT. uoatiiH pase- jcoijift bii-TH HCNOBtAbHl BbCUVb MO-
HXT> rptNi. • H Bnpoyix A*
MH l€ na C6Mh CKtTH KtKt-
iii h HThrae Ha oni CBtu ♦
■ae^1
9	611 | zuet • pakise uztati • nazod	Imeti
10	mi ič • sivu<5t I pozem-Imeti mi ie • otpuztic
u moih gre choij, • Bose | miloztiuvi • primi moiv • izpo vued • moih gre-
12 chou • fese | iezem zfcLO-pot den pon-
g;ese bih nazi zvuet • |
i -1.-1. vuuraken
ril zla
ibih /cris-ken • Ese pomngu • ili u ne pomngu • Ili | vuolu • ili ne vuolu • Ili vuede • ili ne vuede.. Ili ti ne, v j— 15 praud | nei rote • ili lilsi • Ih tatbe • ili zavuizti • 16 ih v uzmazi • | Ih v zmi- >

stue • ili ese mizetomu. chotelo • emuse mi n bi • ne doz | talo chote-ti • Ih vpoglagolani • ih zpč • ili nezpč • Ih ese | i8iezem- ne zpazal • nedela • ni zueta vdecera •
19	ni mega | pozta • I ino-ga • mnogoga • ese pro tiu bogu • i pro tiu me |
20	mu creztu • Ti edin bose • viiez • caeo mi
21	iega potre | ba vdehca • Bose gozpodi miloztivi-
22	tebe ze mil I'tuoriv• od«
'	r
zih po ste nih greh • I odi m neh mnozeh • | I • vtien-
na™ me bictuth na c<t^i>-
HIIH ftbHh- HMliTH MH K SKH-BOTt no CeMh' HMUTH Mil K OTUlOVfCTliKt 1.1011X7» rpH-
jcobi ♦ Gorce MHAOCTnutiH
npHMH M0I.T. HCnOKt^b MOHtfl
rpnjcoKt • lerce iecMh citbo-(*hai 3T>aa no ti flbHB rio-
IlieiKe GTJ?CL HA Ch OBUTI 0\'-poiKflem 11 GLIVE K()hi|i<:ii7» •
icne noMLios iiaii ne nouih-
Ili.Vi ♦ HAH B0AEK HAH H6 B0-AIS« HAH bhftl; HAH h6 BfcJH-IIAH bi iiciiflablftlht.h pOTT. HAH BI AUH HAH bt TAThBt HAH 3ABHCTH • HAH Bi OlfCMaCH HAH Bi YHHHCTBt, HAH icjk6 MH CA TOMOV JCOTtAO . leMOtf
ase mh bu neftocTaAO jcott.-TH • HAH BL nOrAiHrOAaHHH HAH CinA HAH lieCtnA • HAH icnse iecMh ne cinacaai ne-H h CBATa Bevepa • mh Mera nocTa h Hiiora miho-rora lerce npoTHBt Borov h npOTHBl. M6M0V UphCT0\f ♦ Tti iepin» Goase bucu KaiiO mh iera noTptEa bcahisa • Roase rocno^H MHAOCTHBtiH Ter.n CA MHAT. TB0plX 0TC» CHJCt
noYbTeHWK rpt.XT> h ott. HHtJCl M1H03WL II BAI|1HXI
h Miiiiiiiiiiijct iea;e iccms ce-
TBOpHAt ♦ TW CA T6E1i M11 Al TROpiS H CBATtiH MA-11
sili • i minsih • Ese iezem
24. ztvoril • teh zč • tebe I mil tuo riv • I zve tei ma-rii • I • vzem z vetim ||
251 dabim nazem zuete • tacoga ;i,.grecha pocaf*
26	zen vzel | d cose ti mi za-denes • la co se tua mi-
27	lozt • itebe liubo I Bose
V^V+U	ajUrJ IvTvl
ti pride zenebeze • vse ze da vmoku«^ za vtiiz |
28	narod • Dabini zlo deiu otel
29	Zlo
L+
SO
ot mime vzem deiem Miloztivui bose [ tebe poronso me telo • I I mo du su • 1 • moia • slove-za • Ime delo • I m<5
41 vuoliu j lmoi sivu6t
I1
mo vueru. • 1 da bim sžuzlissal nazodni I' den
tu<5 milozt vneli u • Z te- %
mi
n flLfc/i* 1 tvi^,
ot za me-
Vc
33	mi lese vzovues tvoi vzti • Prideta ________
34	ga • izvuolieni • pri ] mete viiecsne viiezelie • I vti-ecsni si—vu6t Ese v I
35	iezt • 'ugo tou lieno • iz uueka v uuek • amen-
f>HII II BbCtMl CBATLIMt H EtlMt II« CCMb CKtTH TA-Kora i(»t,\.\ noiU3iih rt>3,aat> aKoase tii mii 3^tiieun. h anoase tba MHAOCTh h Test aioeo • Eoase tu npHje cr ne-Eece, ovase ca fla bi 3«
BbCb Napodi • flK Eli IIti 3lA0^tH) OTMl • 0TT.MII MA KI.CtiUTi 3T>A0^t.l€Mt ♦ MHAO-CTHRIIII E0JK6 T6KU nOpXYSi M6 TtiAO ♦ H l.lOISi flffiUlfi H MOIA CA0R6CA • H M6 r1,1;.\0 H M0K» BOABK H M0lili KT.p.V. H M0II ilSHBOTt ♦ H ElIMb OVCAU-II I.I Al« II« c;i>,lhlll>lll flbNb TBO-1/11 MHAOCTh BCAHIft 61 Tt>MH mase Bi30Beiiib tbohmh ov-ctii • npH/^tTe 0Thi|« Mera H3R0AICHH ♦ npHMtTC B1>Yb-116 B6C6AHI6 H BHVhllllH 3SH-
boti • icase btj iccTb oy-TOTOBAieilO H3 KI, K A BI K t lili AM6H-
2.
lEcce bi detd nas neze 2 grešil tevuekigemube s siti starosti neprigem 4 li6ki nikoligese pet
č\l|ie Eli	IIAlilb 116 Cl-
rptlllllAl, Te BtKIl ICMOV Et JISHTH, CTApoCTH 116 nphieMABS-ifioy • iiHKOAH/T^e ase iicvaah

j>	oavivd
r, sali neimugi nislzna
7	telezeimoki niiuvue ki
8	gemubesiti bone | se priiaz-

9	zavuiztiubui ne
10	ninu uvignan | Odszlau
11	uibosige Potoni
12	rodzlovuezki 1
13
strazti
Ipetzali boi do neimoki ,. ulbzzre | duzemirt Ipagi
1 _e (T^l^^"""?-ilU^f I" -ii«1 TO	A-mnr»orvi
bra | tri ia pomenem io ze dai zino imebosi na |
Xi,	p™ r\ I. -
n resemze botomu U z- ?H
** - i j is stanem zicn imrzcih | del
io Ese sunt dela so&o I nina
20 Esetrebu tu^rim | bra-

21	tra OcTevuetam Ese I ta-
- K i
22	tua Ese raszboi Ese pni-
23	ti | ngongenige Ese roti 2i Cboi | se Ih ne pazem 25 nnge pre j stopam Ese ne 2c nanuizt I nizee teh del
trJ-
pred bosima

' 26 nauuizt
27	mirzene
28	ozima mo j sete potomu
29	zinci uvi-] deti Ižami ra-
30	zumeti 3 [ esebese j priu
31	uae zlou I ueži Uliza ta-
32	zie aco | se lmmgezim
33	tere ne—priiaznina uz-3i nenauvi | dešse A bosiu
35	uzliubise k 11 da botomu
36	nine Ucircu j vali ich cla-
37	nam ze Imod [ lim ze im s« Izesti ich | pi£em/ I 39 obeti nasse im I nezem
(UtkM »Vr i«	.T
m Ozcepasgenige
■Jtrt/V
i ,
telez
uAi iU,
1	163
116 I1M1IH MM CA1>3IIA T1>ACC€
•
H I.KulMI • lil Rt BURI! 1CMO" Eli JKHTH • MOMIC^e 3ABHCTHI<Yi rii iienpniA3iiHHi£ Kun-iiaiii on« ca a bij roikiua • no-
TOMh 11A HApO^l YA0B1YI»-C Kil II CTj)ACTH H I1GYAA11 nOH-ftft H lieiJOqiH H E631 CM.lfH.TI, • 11 IIAI51I RpATpHtA llOM.Sint.MlC.il	H C1III0R6
Me
GO/KI1H IIApeYeMlCfl, nO TOMOV OCTAMliMl CHJCh Mbj>31Kll-
11x1 ,T,r.A7i lArce c;iiTh (t,haa CO-toiihha • lerae TptEft TRopiiMi, GpATpA OKACBCTAICMI • ICJKB TATbRA • IC/T.C pASGOH l€!Ke nAlTIl OyQIII6HHI6 • Kffie po-tii jcoaj^biiie hm Jie nAceiii •
HI IS llf>TXT/Y,llAI€U! • ICiliC 116-IIABlICTb. NI1Yb l€ TI;XI fltAl Mbp3bHt.ie lipt^ B05KHHMA OYHMA • MOiKeTe no TOMOtf Cllllhl|ll KUJHTII II CAMH j>A-
3oyut.TH • iea;e KtuiA npbRtie YA0K1il|!l BI AHI|A TAI|H/K^6
ako sne h mu lecMi, Tepe iie-
n p I I1A31111H A B13 lieil AKH JUH A a KOSKlia B13AIOKHUIA, no TOMOV HMHt R! l|hpKl-RAX1 11X1 KAAHIAieMlCA H UOJ-AHMCA H Ml H YRCTH H\1 IIH-iei.ll H OKtTH IIAUi a H Ml He-ccmi o cinAceNHie meči ha-11111X1 H flOVlIlh HAUIHXl • Tiiai^eine MOIECMI ii mii leijic
^L. 11 *
iinasili idus naših | Ti-gesemosem imui este |
42	buiti ecce tage dela
43	našnem delati iaseo | 4445 ni delase - Onibo las | na 4G natrovuechu seg. na na?
47	boiachu bozza | obuia-
48	chu naga ode I acliu ma-
O JV , I
49	lo mOgoncka | uime bo-
50	sie, bozzekaeho mrzna
51	zigreabu stran I najbod-
52	crovvi zuoge | uvedechu
53	Utim | nizali iuzelez-54neh | vvosick Uclepenih |
i?* ^ 55 bozcekachu I
ti ime
5c57bosie te utessahu | temi ss temitiže deli | bogu brisa plišaze taco | zinzi inam
60 ze mod I liti tomiige
* v^-f^v1^4 ii- Ti V ci vuircli | nemo Otzu Goz-
62	podi dos | dani tamo
63	ge vzed | li vzežarstuo
64	suoge I Ese iest lisro-
65	touleno iz | coni doconi 6G izvvo-4 lenico™ bosiem I 67 gezm | bratria bozuuani es ib | bgeni Egosenemo-
69	sem [ | niki se liza ni
70	ucri | ti nikakose ubega- | 7172 ti nugestati pred | sto
73	lom bosigem ze | zopir-
74	nicom našim | zezlod-
75	gem starim | igestze
76	pred bosi | ma osima
77	vzaco | mu zuoimi vzti |
eiith, aijie Tarase AtAa HJYh-hcmi fltrtaTH n;ne oiih
AAUIA • OMH BO AAYbHS HATpO-BIAJCS ♦ JKAflbNA IIAIIOIAVV. • G0-C£l 0G0\'IAXm ' nar«	•
maaouoiviujia bi hma goikhic UOCt.l|IAX<T> ♦ Mf)l,:(IIA Cirf>tlS-N-Vv CTpAHbllCl 110,1,1. KpOKLI CBOIA K7\KCtTtt.\XiT>, BT> ThUh-lllll|.\XT> H BT. ,TveAr.3hllf,X'h
i:;i\n;n\T, KiKAtneHiijcL no-
CI,l|l\X,r. ♦ H BI HM,A GOffiHIC Tli OVTtUia^S * T t. MII . Tt.MII TH CA fltAlI corov HpHKAII-^HIIIA • TAKO CKItlbipH H IIAUT. CA MO^AHTH TOMOV K B|>bXE
hcmov 0Thi|0\f rocnojH, ftorae
flU Hll TAMOiK^e KLCe^AH BI
i|ecaphCTBo ckoic iea;e »ecTh oy-
rOTOBAlCHO HCKOHH ,1,0 KO IIH HSBOAICMHKOMI EOffiHICMl • H ICCMt GftATpHlA n03T,KAIIH H GhICIlH icrome 116 MOiKCMl IIII-KLIpbffie GHYA in.I OyupilTH • NHKAKOiKC OVT.niATII • H "L IC CTATH npt^l CTOAOMb EOiKH-16Mb CT> C.iillbpllHUOMh tlAIIIIII.il, CT, 3lA0^11l6Mb CTAplIMli; H
i€CTh ce nptfli goikhhma oyh-I! A BhCIAKOMOV CBOHMH Oy-CT'1,1 H CROHMb TAArOAOMb HC-noBt^ATH icme ic ha ceMb CBt-Tt Ktas^o CITBOpHAt AH-GO Gm.VI ^OGpO AHG0 AH CH 31A0 • Kt TOMOV ftbllH
78 7sizuoim glagolom | izbo-80 vuedati Esege | našem si zuete chisto | stuoril
82	lil)o bodi do | bro libo
83	lizi zlo | Dactomudini
84	zinzi | muzlite ide ne
85	ca | moze vcloniti nu 11
86	ge pred bosima osima |
87	88 stati izio prio imeti | iuse
89	gezim bovvedal | Nas
90	gozbod zueti cruz | ise
91	gest bali teleznassih | i zpasitel dusnassih ton j
92	bozzledine balouvani [
93	ge pozledge pozstavv |
94	iucazalge im seze nam |
95	dozstoi odgego zavne |
96	kati igemu zeoteti |
97	preise nassi zes ztoco j
98	stradacho nebo ie te |
99	pechu metlami ipri |
100	nizse ogni pecsacliv |
101	imetsi tnachu ipolezv |
102	vuesacbu iselezni cliusi |
103	ge raztrgachu atobac | im mni ninge nasu prau | 105 dnu vuerun ipraudnv j ioo izbovuediu toiemosim | 107 ztoriti eseoni to vue- | los lico strastiu stuorise | 109 dapotomu zinzi bosi | no raba prizzuause tere | m im greclii vuasa poste |
112	te fim izpovvedni bo |
113	dete grecliov uuasih.
CT>lllhl|H MIICAHT6 11/1,6 H€ K\-MO CA 0\'liA0HHTH NI IC npt^t EOffiHlIlM 0YIIM A CTS-TH H CHIft llhpiJS HMtTH IV.IKC
iccui. noKtftfliAt • iiJiut roc-no^b cratuh i!pncToycT> n;ne ICCTh EHAHH THACC! liailll!Xt »
ctnacHTeAh A°V,llb muimi *
Ttllt nOCA^bllie GiSAOBSHHIC nOCAHflH nOCTARH ♦ OtfKimAT. ie HMbffie CA IIAMt ftOCTOII OTt icro 3ABT»l|ItVTII H ICMOV CA OTA-TH • lipUIK&hllie IIAIIIH ateCTOKO
črpala; • »e eo ia Tenia^fli Me-TlAilMH H npHHh3lUie orHii [IGYi\}CS H M6YII TKIlANm H no Atco\f Ktiiiax^ n raeA-m-
Hll ISAIOVH IA pACTpbrMS • <*
to naist mu militi H»iiieix npaKh^bHois; Btpoift h npa-i;i>,\iiiioi,Yi iiciioi'.T,,\iii;ii Toas^e Moaseut ciTRopHTH lease orni
TOfcY» BCAHKOK CTpaCTHfiS Ct-TKOpillllA • HOTOMOV Cllllh-i|H ♦ Bornim paEft npiisiRA-Btiue • Tepe hmi rptxti bsuia
llOYbTt.ie H HM! HCnOBtAh-
iiH BAJUTC rptNORt BAUIHXV
I6(»
12	Iazze zaglagolo | zlo-
3	deiu ♦ I nzem iego | de-
4	lom ♦ I uzem iego | lepo-s cam • Tose uue | ruiu e u bog uze mo | goki • I ' u iega zin; [ I u zuueti s duh • Data j tri imena • s edin bog | gozpod zu-io ueti ♦ | ise zuori nebo ♦ n 12 Iz | emlo ♦ Tose izco ie j ga
13	milozti ♦ I sce | ma-« riae • I sce mic | hahela • 151 sce pe | tra • Iuseli is bosih zil • ] Iuzeh bosih niomose | nic • Iuseh n za ||
19	connic •' Iuseh zu&ih j deuuiz • Iuzeh t, moki |
20	Da mirasite napomo-
21	ki biti ♦ Ki bogu moih
22	gre | chou • Dabim cisto
23	iz | pouued ztuoril ♦ Iod | . si puztic otboga priel ♦ |
25	Bogu uze mogokemu |
26	izpouuede uze moie
27	greche • Isce marie • |
28	Uzeh nepraudnih del * |
29	inepraudnega pomisle-so rja, • [ Ese iesem uuede
31	ztuo | ril • ili neuuede.
32	nudmi | ili lubmi zpe ili
33	bde • | Uzpitnih rotah | si Vlisnih | resih • vtatbi-35iiah • Uznicistve • || Ula-
IA:st ca s.uauoak 3tA0jtro
H RbCKMt l€rO fltAOMt H
Kbmit rero AnnoijiAMt ♦ Torae Rt.pOViiK KI ROrt RhC6ivlOiyftl|lb
h Rt iera ctnit h ki cbatuh
A0VXl f W T« TpH HM6NA •
re^mit Rort rocnojb cratuk
HJK6 CtTROpll II6RO H 36MAEK •
Toaie Hciuh icrA mhaocth h
CRATtllA MApiilA • H CKATATO MhxaeAa • h cbatato neTpa-h i!hct>Nt i;o;kiiiixt> ctAt h Rhct>xt r,o;t;Miixi M,hYeHHKt H Ri.cr.Nt i;o;!;imvr. 3Ai>oiib-HHISt H GhCtXt CRATtlXt A1iKHI|b H BbCtJCb RO!KHHXt MOlfIHH ,1,A MH pAYHT6 HA 110-MOl[lb GtITH • KI G0r0\f M0-HXt rpTOCORt • ffi Rti M h YHCT« HCnORUJb CtTROpHAt H OTtnOVCTtKt OTt ROrj
npHiAAt • Rorov Kbceuormijie-MOlf HCnORtJU RbCA moia rpt-XII • H CRATT.H MApHH. RhC£Xt
HenpARhjbHtixt £HAt h ne-
npARb^biierA iiom.iiiiAicmiiA Kaše l€CMb RtfltlH CtTROpHAt HAH 116 RT.^tlH • NftAbMH «MI AlORbMH • ChflA HAH Gb^A, Rt CtntlTb»ltlXt pOTAXt. RT. At!KbHHXt pt.YhXt Rt TATb-GHHAXt • Rt 3HHYHCTRt, Rt AA-
comztue • Vlichogede?] • se Vlichopiti ♦ Vuzmaztue *
37	luuzemlicho diani • Ese |
38	iesem ztuoril protiuuo |
39	bogu • odtogo dine |
40	ponese xpen bili ♦ dase | «dodiniz negodine • To-
42	go | uzego izpouueden
43	bodo ♦ | Bogu • Isce ma-
44	rii ♦ I sco laurenzu goz-
45	podi • | Iuzem zuetim ♦ I
46	tebe | bosi rabe ♦ Caiuze
47	moih grechou ♦ Iradze | 4849choeu caiati • elicose | zi-
50	mizla imam eche | me
51	bose postedisi • Daimi J
52	bose gozpodi - tuuoiu 11
53	milozt • dabim nez | ra-
54	men • i neztiden | nazu-
55	dinem dine • | predtui-
56	ma osima | ztoial • igdase
57	pri | des zodit • Siuuim ♦ | 5»i59lmi-tuim ♦ comusdo | po 60 zuem dele • Tebe | bose eimiloztivui | poruso uza
62	moia | zlouuez Imoia |
63	dela • I moie pomis [
64	lenie ♦ I moie zridze ♦ | 651 moie telo • Imoi | siu-66 uot • I moiu dusu • ) 676sCriste bosi zinu ♦ [ ise «9 iezi razil • nazi 11 zu &
70	priti ♦ gres | nike isbau-
71	uiti • ot | zlodeine ob-■a lazti • | Uclirani me ot
KtMUCTKt • KT. AHXOIfcfltNHH, B"b AHNOnilTIUI - Kt OVCUJC-TK1> H KI KbCCI.tl. MIX0,T,T,IS-llllll ♦ ICffie ICCUI. ClTBOpHA-R
npoTHBS Roroy * oti> Toro ri,!,He nomose xpi|iein» i;t.ixt> • ^aaie fl,o ^bHbiubimro ftbiie -Toro Bhcero HCiTOKt^but ks-ftSi Borov H CKATT.II MApHH H cbatomov iiavPe,,ll°V roc"
nO^H H BhCtMt CBATUMT. • H TCKt EO/KHII p»G6 ♦ KUEKCA MO-HXT> rpwoBt H pa^1 CA X0l|l-T. Kil KIT H ICAHKO/KC C7.M1.ICAA H-uamii aijie m a Koa:e noiiiTA-puni ♦ MH G0!Ke rocnoAH
TB01.Y» MHAOCT flK KT.IM1. H6 CpMhNl H lieCTH^hllt IIH Cm-flhllliMb ftbHH lIpT.^ TBHMfc
oyhkm cToisAt rerjurce npH-
flClJUb CffiflHTb IKHBT.IMI H M(>b-TBlIMt • KOMORO HO CBCMh ^t,AT. • TCr.t. KO/T.C MHAOCTH-B1IH nopflivffi Kl.cn MOKV CAOK6-ca • h uoia ' Moie noMuui-
AICIIMIC H MOie Cpb^blie H MOie TtAO • H MOM JKHBOTt h MOEK ♦ KJlMCTC KOn.llII CT.IH0V Hase icch paYHA"E na cb cbuti. npHTH ♦ rpt.lUhllHKT.1 H3G(\-BHTH OTT. 3T.AOJT.HinJ OK-
ASCTII ovNp^tin MA OTI uhcera
73 uzega | zla • Izpazime | 7<75vuzcm blase • | AMEN-7»	amen-
:n„v\ • n cmiach MA KT> ubccub
EA33t • AMCII, AM6II-
C i r i 1 s k o.
I. Iz Suprasclskega rokopisa.
1.
Ivi 1. C Al I A Mnpn B Tt Al. Hi II T II IC r p H T 0 p A n I n II
j> o v m c k a' r o.
KAaaieiraH rpHropHH nocTARbiein. eiicti naTpHApjc! cba-tuh K03SHH i|piKRii pHMhCTtH, a nptasfle naTpHApmicTBa Iipino-pH3ii|t Et bi MaHamipH CBATaaro anocTOAa (\in>jpeA, napHi|ai€-Maaro Kahockavpa, eah3i cbatovio m^vciihkov l®&Ha h IIavaa. KHAiiie ase HrovMen-L Toro MANacrbipt, imth sne icro EAaaseHaiA ClIAKHlA ffiHBtaiiie EAH3! BpATt CRATAArO flApA anOCTOA« IIA MtCTU IIApill|Aieur>t,MT. KCAA IIOBA. TI TRG EAA35eilllH JTf>HTO()lili cn^arne Bt xtj3hns cboich h riHCAauie, npH^e kl ncmov
MAAOlJOllJrt, MOAA H H rAATOAA. IIOMIIAOVM MA, pAEC KOTA Bll-UlblllArO, IAKO CTApUlIlllHIIA EtXl KOpAKIIIIKOMTi, H HCTOnHXOM"b CA H norovEHNOMi MNoro iiur,Mine, h ckoic h CToifa^e. aioko-HHUITNN ase H no HCTHNE pAE! XpHCTOCOB! npH3lBABl CAOV^ CRoioro rAAroAA ieMoy: EpaTe, uie#b flaasfli ceuoy š 3aathi|1. EpATt aie llie^b CiTBOpH, lAKOaie nOBCAt ICMOV pAEl EOaSHH rpH-TOpHH, H &ACTI MAAOMOUITH Š 3AATIII|T>, H OTHfle. IIAliM OyEO MAAO nptMOVAHB! BT. TMtfe SCIIb IipHJC TMJje MAAOMOlUrh KT»
EAAaieiiovovMov TpHropov rAAroAA: iiomiiaovii ma, pase Eora BTJUlhHiAaro, IAKO MNoro noro\'KHxii, a maao mh icch ^aai. eaa-aseniiH ase npH3'KaBi CAovr« cBoiero rAaroAa i€Moy h^h, EpaTe,
AAilSAl KMOV ApOVr^K Š 3AATH1JX,. CITBOpH a:e EpATl TAKO.
Bb3bMi ase nhiiithh bT 3aathi|i OTH^e. naiai ase maao nonov-AHB! TpeTHic B! Tta^e AbNb iipH^e K! EAaaseiiovovMH rpiiropino
TAArOAA- I10MHA0VH MA, pAE€ EOfA BlIllIbNIATO,	MH flpoy-
roie EAarocAOBbidiHie, fiMiO MHoro noroyKHNi. EAaaseniiH ase npH-3iKaKt CAoyrs CRorcro rAaroAa icmov hah,	»cmov
Š 3AHTHI|l. OHBtUITilKl /liG rAarOAa' Ktps MH IIMII, YbCTtHtH OThY6, IAKO HtCTT. OCTHAOl HH le^HHa 3AaTHI|a BI pH31illHHH. TA»-roAa k N€Moy EAaascuiH' ne HMauiH ah Htioro HHKaisoroase cicx-Aa, HH AH pHSina, A« A»ch icmov; — oh i ase oTiRtumR* peve. HHoro racKA^ YbCTiin.ni OTbYe, ne HMaMi pa3Bn cbpcEpi-iiaaro eak>a&, nase ie nociAaAa rocnoasA« BeAHisaia ci i«o\(i|His. TAarOAa Kt HCMO\f.	EOaSHH T()HrOf>HH- HAH, EpaTe,
ieMO\f KAio,yb ti. Rparb ase ciTROpH, raisoase hobcah icmov EAa-jneHMH, h a*«* hhuitovovmov- hhhithh ase B136M1 ET 3AaTHijt h cbpeEpbHUH KAIOAI othac. icrA» ase h nocTaBHHiA naTpHapxa cbatuh i|pbKBH pHMbCTtH, no 0EiiYai0 naTpHap'im.CKO^ nOBCAti caKeAapov cboicmov bi icahhi AbHb K^ova npHBCCTH maao-moihth na Tpene3x cbok, a* OEtAOVKTt Cb nhmi. cajpaprni ase ciTBOpH, lauoase hobca« icmh naTpHapyt, h npHSiBa bi Msasb h h ihti. h icrAa chaoiha ci naTpHapxoMi na Tpene3t, OEpuToniA ca ri. npH3tRaBi> ase caiseAapa rAaroAa icmov ne EtyK ah th peKA-K lif no3iRaTH, to isaiso EC3 Moicro noBCAtiiHia Tpii na Ae-catc iecH no3iBaAi; caKCAapb ase cauuiaB-b h npHCTpaiuenT, eiibi OTtBtlUTaBl peYe K HeMOV BtpOVH MH, YbCTlHlH BAAAUKO, A^Ka Ha A^CATe hxi iccti, TpeTHiaro na accatc ne KHAtauie HHis'Toase pa3Bt iiaTpiiapvb icahhi. oEUAOviaiuTeMi ase hm-l BHAtanie na-TpHapjci TpeTHiaro na ACCATe ctAAUiTa na ispaH CTOAa, h ce, AHqe iero OEpa3ii H3Mtnii\uie, OBorA« oveo bhahth h sname cnAa, OBorAa ase OTpoisa. h icrAaase BtcTauiA ct Tpene3ii, h hm BbCA ot-lhovcth EAaaseniiH, a TpeTHiaro Ha a^catc, BiipMaaro TaKO YOVA™a, HI h 31 pfilSft H BbBeA^I H Bb KAtTb CBOIS TAa-roAa icmov 3ai5AHiiaisi ta o bcahi|t,h ciiAt Ebce^piasiiTeAia nora, noRnasAb mh, k'to tu icch, h yto icct-e hma tboic ; oiit ase peYe k H6MOV h icase BiripaiuaieniH hmcnc Moicro, to h to yoya?>no icctt., ORaYe a3t iccmi ovEoriiH npHiiieAUH K tceh, icrAa Et bi ManacrtipH CBATaaro ftiibApea anocTOAa, napni|aic-Maaro KAHOcisap-b, icrAa ctAtauie bi xli3hh« h nHcaauie, icMOvase Aa A^^a na a^catc sastiiicr h cipeRpiHiiH i;aio,\t>. nase th k-r
IIOCtAAAa Ct KOyi|HEK EAAaseiiaiA ClIABHA M(\TH TBOIA, H fliJ OlfBUCH, iako orc. fthiie Toro, OTt neAHase nop mh ct ptroTptnuiiHieMt h npocTOMt cph^hifeMi, i»ApeYe ta rocno^K naTpiiapNov eiith
CBftTT.il l|pMiKII CKOICII, 3« Nižine H lipi,KI, CROIS llpOAlllA, H EtITH TH nptHMhllHKOV H tlAMUCTNHKOV BptNOBhlllArO ailOCTOA« riCTpA-rAaroaa ase i: neMoy EAaasentiH rpHropmr kako BtCh tu, iako Ttr^a napeYe rocno^h EtiTH mmiu iiATpiiApxoy; oni ase OTtBt-UITABl peY6- 116 ICA h IJA AH aiT6At rocno^a BbCejptaSHT6AIA ICCMt A3t, TO Toro pA.ltl BH^t, H TOr^A GO rOCIlOflb MA Bt IIOCtAAAt IS TCEt. IIOKOVCIITII OyCphftHI€ TBOIC" AHIT6 0yE0 YA0R1iK0AH)EbHt a H6 YA0B*IS0Mt TBOpHIIIH KH,\T>TII MHAOCTh CBOIS. EAAHieNtlH ase TO CAtllUAKt OVEOIA CA, IIC 0yE0 EtAllie ,1,0 TOAt BHJtAt ArreAA, Alitl KI YA0BHK0y EO EeetAOBA h Bb3HpA IIA Hb. pCY6 ase arreAt ki EAa;iieiioyoyMoy ne eoh ca, ce, noctMAt
ma icctti rocno^h fin Easjs ct toeok bi asHTiui ceut. EAanse-
'" di-} i
hlih ase CAtmiaBt to OTt arreAA na^e hhi|i> na 3cmh, h no-kaohh ca rocno^oy rAaroAA- aniTe Maaaaro Toro pain Maima n
HHYCCOJKe CftUITA TOAHKO MIIOaSbCTBO UlTe^pOTt I10KA3A 0 Mhll« iipt.MiiAocTiiKT.nl rocno^b, laisoase arreaa CBOiem hoclaath nt Mbiit, eiith icmov ct miiok bi hhss, kakoia oveo caabii ctno-flOKATt CA npT>KtlBAISUIITHH Bt 3anOBtJ6Xt ICrO H AtAAEKUITe npaB^«, EC3 AtJISA BO ICCTt peiitlll, IAKO MHAOCTh XBAAHTt CA HA Cffiflt, H MIIAOVIAH IIHIIITA Bt 3AICMt flaiCTt E0r0y. TI 356 caMt arreAhCKUH rocuo^h CTpoiAii YA0BiiYbCK0ie ctnaceimic raaroAeTt lit O A6CHSIS CTOIAUITHHMH' rpAfltTe, BAArOCAOKMCIlllH OThlJA MOlCrO, npiiiiMtTe 0yr0T0Baii0ie BaMt iitcapbCTBO OTt iiayaaa Miipoy aaVeiit eo Etxt, h (T,acTe mh iactc, asA^tmit Etjct, h nanoHCTe ma, cTpaneiit ET.yh, h HaBejocTe ma, E0Atxt, h npHc&THCTe Mene, liart KtXt, H OEAtKOCTC MA, Bt T6MbHHI|H, H npHJOCTe Kt 1.11.tl i;, ICALMA OVEO CtTKOpHCTe l€AII0M0y OTt KpATMIft CGIA
moia xoy^tiiA, to MbH« ctTBOpHCTe' e^h ase BbcuMt hami no-
YHTaiMlUTHHMt 3S6 H llOi:\OVIIIUY,linilllI.IT» OyCAtllllATH EAAaSCIltlH Tt raact, h BT.Yhntmxt EAartitih, lAase 0vr0T0Ba sort aiokaui-THHMt H, fta liti CtnpHHMIlllKtl CtTKOpllTt XpilCTOC EOrt npt-YHCTbiiA pa^H MaTepe icro CBaTtim Eoropo^tiiiA, iako tomov no-
AOKaarh cAARa, ycol n noisAivtmimie, hlihk\ n iipHcno u bu
BtKLl BLKOML 5MHM.
2.
M o a h t b i\ c b a t a a r o n I (D II H n , H a; e ca o e p l t e k t h n o n h c a ti h ie. H Bb CIINL KHHrajCt YT6 CA pO\'MLCKLr HhCOIIIIH CA ML CA HcnoBHAa KpbCTHiAiia csuna, ;i;hrl a* ca CLateaieTL u ovroA^io elictv EAAaieuun me uieAL na MteTO, Iia-V.v.rce Btauie ortih paa;-ALaJCHL, BII^LBL HAAMCIlb nAAAlUTb, MOAII CA BCASiHITHHML ICrO BOHHOML, OCAASHTH ICMOV VACL MAAL, M MOAIITBS CLTBOpHTV H npLKAOHHBL KO AL H t. H Bb3^LBL pi|L IIII t ML nOALApMSAUITeML,
iero, caml ko otl Miiora bhcliihis ne Moasaame o ccbl psuov Bb3ALTH, naYA a>e moahth ca rocnoAOV h rAAroAanr caaba tcbl, lev XpHCT0C6, CLIMOV BOSKHH HIIOVA^LIH, Cb IIIIML CLI npHCHO, CAOBO BOaSHie, iT.HBaia CHAS H SKHBLI TBOpA BbCA, CLKpOBHIIITC otyov BLALHIK), EAaroie isopenme HOBOVOVMOV caAOV, Hrce kl Eorov nAOAOiipniiouieHHio nauicMOV, ec3 aljka na^e^a no3iia-BLlllHHML TOEOlft OTLI|a H CBATaarO AOVXA, HIiHCI|l> CAABL OTbl|OV Ha;e pa3AHYLIIMLIXL CBLTL HCIlOBLAatlHIO liaUlCMOV CLnAHTAlCML
na EAarx bom« otm|OV, Tamia cLispLEcnaia otl blkl h huhl
OKAMYHMAIA HaCL pa^H HCnOBLA^111™*^ BAAALIVbCTBO TBOie, CTpOHTCAb BbCCH TBApH, ApLaSAH KpLMtt HCECCLIlSilSi, 16356 I6CTL CBATL1H AOV^t, " H3EABA ELC/n AO\'Ulm KASTAIUTS CA BL TOpCCTH AHaBOAOBL, HJK6,	AOEpLIH, pa3AAYAIA AOVM>ML CBATLIHML
IIALBLI IVIHEHIU)A, NALBL H6E6CLCKLIH OVTBpLTCAaiA CpbAbl|A B*Afl»-iiithmi.il AOEpaia troia a™""1*, rhh0 BAaroie noBaaro BHiiorpaAa,
B6C6AAH H CBLTLAOTBOpAH AHI|A OaSHAaiSlUTHHML lipilJCOAa TBOIC-ro, HCTOYHHKL aJHBOTBOpAUITOVOVMOV A°Y*°Yi liepa3A&YHMAIft A^" CHHl|a OThl|a, aiHBLIH OKpa3L 0TY8 nOAOEHH), THKOie OTHUlIlie nAaBaiSUlTHIML, HAACaSA^ EeSliaAeaJAlHLIHML, CBATOCTb E02KHH EAarOAfcTH, llpaBCALHLIH CftA""! ML3AOAaBLI|b HCnOBLAaiSIHTHMML CA HpHA^ YAOBLKLl, HttTb BOAAII KL OT^IOV, Ak,1P" OTTOlf BLJCO-AOV, nacTOVXL EAarLJH noAomHKLiH	3a obuja, h Mene
rpninnaVo h3EAbhbl otl kai>ka, RbChasAe cli, iia^erce ta kto
IIOMOAHTt, HCTHHHOIC l|tCApbCTBO, HOKOK) EptMCHtHtIHMt, Kpd-Yoy GOAAUiTHHMt jovujamh, H356 i;o;i;iii;i', baacthek octabeiaia rptxti, Bmiei|t Mii.vciiiiKoi.n,. iicTiiiitutm Bort, Hate iiAjt km:i,!.;ii sort Ct CtIHOMt H CBATtlHMl H ilillKOTBOp AUITHIIMt H H6pA3A;i>YHMtlH OTt E035HIA CAAKtl H CKATAATO	TBOICrO Bt TA 35HRtlH H
BbCA, IA356 HA H6E6C6Xt H IIA 36MH H Rt MOpH IICIIAUIT.KA HpH-XO£OMt, H CTpOlA H nOJMA IIHIIITm BliCCH IIAliTH. T6Et nOJOEAATt XRJAA, CAARA, RCAIIKOAT.HOTIIIC, CRATOCTb OTI|Oy H CBATOyOVMOV AOYXOY Rb RtKtl AMHHt. H C6 p6Kt CAtlUlAUITBMt BbCtMt CtTBOpHRt XpHCTOCOBO 3HAM6HHI6 BbAH36 Bt OrHb H 3HHfiBt npt^A ^0\flII(T» H CtKOHhYA CA CBATtIH MftY6HHKt E035HH Bt ^MVpbllHH. A3t 356 BAACt Bt G^CCli Ctl Bt TO BptMA OYnpA3HHBt ca OTt ^tAa i|tcapa npisnHcaxt npoTAtKOKABt OTt poyMtcK£i Ml3tllSA HA rptl|CCKt.
II. Iz Ostromlrskega evangelja.
1. Mat. VI. 1—33. l PeY6 rocno^b: RtHCMAtTe MHAOCTtllJIA EAI1I6IA MCTBOpilTH nptftt YAORHKtl,	BH&HMH Effift6T6 HMH '. dlfie AH HH»
2	Mb^t' H6HMAAT6 OTt OTbl|A BAllierO, H356 ICCTb HA H6E6C6Xt. ICr^A O^liO TBOpHIlIH MHAOCTtlHBS, IleBtCTpfliBH npt^t COEOIS, JAKO AHI|CMtpH TBOplATb Bt CtEOpill}IHHXt H Bt CTbrHAXt, fl« fipOCAABATb CA OTt YAOBtKt: AMHH TAArOAfS BAMt, IAKO BtCnpH-
3	ICMAISTb Mb^ft CBOK. T6EH 356 TB0piAI|10Y MHAOCTtIHK, JS,X i H6Y0yi6Tb HIOyill|A TBOIA, YbTO TBOpHTb ^6CHHI|A TBOIA. flA
EX^6Th MHAOCTtIHH TBOIA Bt TAHH1.. H OTblfb TBOH BHflAH
5	Bt TAHIIt, Bt^ACTb T6Et lABt. II ICr^A MOAHUIHCA, HeEtfJH IAKO AHI|6MtpH, IAKO AlOEATh IIA CtEOpHljlHXt H Bt CTbrilAXt H HA paCnXTHHXt CTOIAl|ie MOAHTH CA, flA lABATh CA YAOBHKOMt.
6	AMHH TAiirOAK BAMt, IAKO BtCfipHICMAITSTb Mb^K CROIS. Ttl356 ICr^A MOAHIIIH CA, BtHHflH Bt KAtTb TBOK H ^»TBOpH ^RbpH TBOIA, H MOAHCA OTI,l|OV TBOICMOV Bt TAHNt: H OTbl|b TBOH
7	RH^AH Bt TAIIIITi, Rt^ACTb T6Et IARt>. MOAHU|ie356 CA II6 AHXO
8	rAArOAHTe, IAKO 356 l^tlYMIIII|ll: MbllATb EO CA, IAKO Bt UtllO^T. rAArOAAIIHII CbOlCMh OVfCAtllllAHH Efl^ftTb. HCnO^OEHTC CA OlfEO
hui: KtCThEO OTbi|h KHiub, HXia;e TptKovreTe, npnffije n(>C-
9	menim Bamero. Tai<o oveo moahtc bii ca. 0TbY6 nauib, h 356
10	i€cti Ha neKecexi, ckathtlca hma tboic, p npH^eTh i|ap-
CTKHie TKOIC, flA EXftCTb BOAia TBOItl, ISIKa H« H6ECCH H HA
11	?6MAH : JCAtEl IIAHIb HACMIlIbHlIH fta35Jb	flbNbCh : H OCTi\KH
12	NaMt flAlCbl NaUlA, IftlSO H Mtl OCTHKAIi\l€Ml p^bNHKOMl Ha-
13	lllHUTb: H HCBlBe^H II KI BI NAnaCTb, HI H^EAIUI Hll OTl H6nf)H-k\^hh. ihko TBOie lecTb i|A|>CTBHie h CHAa, h carba bi bukii »mhh.
i4t\ijie ortnovcTHTe vaobukomi ctrpnuienHta hve, onnov-
15	cTHTb h Baut oTbi|b Kauib iieEecbHiiH. aijieAH NeoTtnovijia-l€T8 YAOKT>KOyE CbrptUieHHH H?Cb, HH OTbl|b BaillL OTIHOV"
16	CTHTb ESMl CbrptUICHHH BMUH)C&. ICI^a 356 nOCTHTC CA, HCEft-JV6T6 IAKO AH1|CMT.()H CfcTOVISIJie, nf>0CM|>a35aiKTbK0 AHI|a CBOlil, fla CA EIIUIA IABHAH YAOB'EKOM'b II0CTAI|I6: AMHII rASrOAlS Ki\MT>,
17	ISKO B"bCnf>HI€MAIXTb Mb^ift CKOBK. Tli 356 HOCTA CA nOMA35H
18	TA^BS TBOIS, H AHIJG TB0I6 0\fMT>IH : ftA HCiaBHUlH CA VAOBliKOMli nOCTACA, H"KOTbl|Oy TEOICMOV, H356 ICCTb KI T(\HHt: H OTbl|b
19	TBOH BH&AH BT> TAHIM;, KV^aCTb TCKT. IAKH. HCCbliplIKAHTe CCEfc CbKpOKHl|lb NA ^CMAH, HJ6356 Y|)bKb H TbAlA ThAHTb, Hft6356 TaTHIC
20	IlO^bKOIMBClISTb H KpAfttfTb: CtKpTJKClHTe 356 C6Kt CLKpOBHIJie HS H6E6CH, HJ6356 HH Y))bKb HH TbAia TbAHTb, HJ6356 TATHI6
21	Heno^KonaBaisTb hh ispajftTb. HJ6356 eo iccTb CKKf>OKHme
22	Baiue, TOVf ICCTb H Cphflbl|6 Bauie. CBUTHAbHHKl T'fiAOY ICCTb
oko: aipe oveo Es^eTh oko tkoic npcTO, Bbce tkao tboic
23	EfiftCTb CBtTAO. ai|!C AH OKO TB0I6 ASIsaBO Efi»&6Tb, BbC6 THAO TB0I6 TbMbHO EftjeTb. »1(16 0\E0 CBIsTl, H3S6 BI T6Et, TbMA
24	ICCTb, TO TblM ISOAbMH; Nil Kil H 356 EO (»aEl M0356Tb
rocno^HNOMa paKOTaTH: aheo re^HHoro Bi^neNaBH^HTb, a jps-raaro ki^aiokiitk : ah icftHHoro jpbssHTbCA, a o jpov^Mb ne-
25	pa^HTH NaYbN6Tb. HCM0356T6 Eorov paEOTaTH h MaMOHis. cero pa^H rAaroAis Kaut: Nenbi|tT6CA jovihck kauicix, YbT0 tcre, HAH YbT0 IIHICTC: IIH TTiAtl.lb BaUHIMb, Bt YbT0 0KABY6T6 CA:
26	H6 JIIIAKOAblUH ICCTb nill^A, H TMO 0^e35JA; Bl^bflHTe na niTHIIA H6E6CbHlllA, IAKO HCClilSTb, IIH 35hllKTb, HH CT.EH-paiSTb BI 35HTbtlHI|ft, H 0Thl|h Baillh HCKCCblfblH nilTaiCTb IA :
i7 ne kii ah rme aovyi»iiim iixt> icctc ; kito ;t;e ot^ ka6t> neiai ca
28	MOiTiCTh npHAOiKHTH T1>A6CH CKOICUI. AAKlTb IC^HIIT.; H O 0,^,6^,1,11 YI»TO II6V6T6 CA: CbMOTpilTC Kpilllll CeAblllllft, KAKO pA6T,YiTb ;
29	netpova;ai,Y.th ca, mi npiAflsvrb. raaroai;iwi;c bami, iako hh co-aomohl	KbCCII CA AKT. CK0I6II 0KAtY6 CA, iako le^hhl ott.
so chni. ai|ie;ne ct.uo ccAbiioie AbiibCb cmi|ieie, a o\t|>t. kt neijib si EtimaieMO, con tako o^tieTb: KOAbMH iiay€ rack maaori>phh ; H6IIU|i.T6 ca 0\G0 TAArOAlSlJie: YbTO tMl, HAH YbTO llHieMl, hah YIII.II> O^e^etllCA; KKCt;\'l> i;0 6HXT> IA5£7Jl|ll lll|l/i\Tb: 32 RUCTb GO OThl|b BAlllb IICUCChllT.IH, IAKO TptKOVICTe KbCt,XT. CHVb.
iii|h,tc;i;c iipT.n;,\e ijecapbctbhia goskhia h npabhftti lero, n ch
KbCIA llpHAO/KATh CA KAMI.
2. Luk. XIX. 1—10.
i Ki, Kpt.MA 0110 BlIlH^e HICO^CTi BI ICpHX<A. H C6 MSiKb
2	nMCIieMh HApill|AI6M7.lll ^AKX6II: H Cb G« CTAptfi MlITApCMl,
3	H TI Kt GOrAT-L, H HCKAAI1I6 Bll^tTH III601TA, KT>TO ICCTb: H
4	lieMOffiAAIlie IIApO^lMb, IAKO TT.AtUb MAAT. Gt. H nptJlTeKl Bl^At.^6 HA CVKOMOpHKS, ,T,A KII,1,11Tb HICO\fCA, IAKO T/fi^t XOTt,-
5	Allie MHM0IITI1. H IAKO HpHJC IIA MtCTO, IIT» ^bpt.RT. HlCOVCb, Kil,1,1; H, H p6Y6 157» 1116 M O Y : ^AKX6I6, IIOTTilfl AKT» CA CT>At^H :
o i^bllbCb GO nO^OGAlCTh MH BI ^OMO\f TROlCMb GT.ITH. H I10TK-
7	I|1AK7> CA CMt^e, H npHHirb ll pA^OVIACA. 11 Kll^tiKTillIC H,
pT»ni>taaxoy, raaroaksi[ie: iako ki rpt.uibiiov m^oy k"khh,i,6
8	KHTATl. CTAKt 356 ^AKX6II p6Y6 KI TOCIIO^OV: CC nOAT» HMHIIHIA Moiero, rocno^h, ,i,ai.ii. iiiii(iiiiiin>: h Ai|ic iccMb yhmk Koro
9	OKIIf\T,A7», KTi^KpAljLh Y6TB0pill|etX: p6Yeaie K7> IH6M0V Hieovci: IAKO AbllbCh CnACeilHie AOMOV C6M0\f GT>ICTb, S£AHIf H Cb CTilllli
10	ABpAAMAh ICCTb. nptl^eGO Cllllt YA0B1lYbCiaiH B7>^HCKATT. H CIIACCT7, nOrblGUllAArO.
III. Iz Sišatovskega rokopisa.
1. Act. apost. II. 38—43. 38. Kb (ahm flbtih peYe IleTpb ki, AiojeMb- hokahtc ce, h
&A KpbCTHTC ce KbiKflO BaCb Bb HM€ IHCOlf xpHCTOBO Bb toTbnOy-
Hieiime rptsoBb' h npHHMCTe &apb CBCTaro	39. BaMh ko
KCTb COKtiTOBJIllllC H YC£OMb BSlUHMb II BbCtMb pAhHHMb, 16 AH KO
aijie nph30b8tb rocnojb Borb tiaiiib. 40. h hhumh ase caobgch
EOAblUHMH CKtAtTeAbCTBOBAlUe, H MOAIAIH6 rAArOAlC' cnActTe ce
WTb po^a AOVKABAro cero. 41. ©Bil ase 0yK0 Bb CAACTb npnie-Mbuie caobo icro KpbCTiiiue ce, h npHAoasil ce Bb Tb Abiib &oyiub iako tph Tbicovqie- 42. khisjcov ase Tpbneipe bi ov^ciiuh anoc-
TOAbCI|t> H Bb (OKbllietlblll H Bb nptAOMAICHHH XAtKOy H Bb MO-
AHTBANb. 43. KbicTb ase BKCSKOH j\oyiini cTpajcb, Mbiiora ase Yoy-
flCCa H 3liaM6IIHIA anOCTOAbl Kblipe Bb Hl€pOyCAAHMti.
IV. Iz Šafarikovega dela: ..1'ainalkj drevnilio piseinnictvi Jihoslovanuv.
0 niiciieiie.vi. ypi.iio(>ii?i|s XpaGpa. nptas^e o\'K(o cAOBtne neHMtNSi khhi"l, hs YpiTAMH h pn?aMH YbTtxs h raTaajcs, norairn casijie, h^ctiikuig ase ca,
pHMbCKAMH H rpbYbCKblMH nHCM6Hbl HSaS.^ajCS CA nHCaTH CAO-BnilbCKSi ptYb Ke^Ti 0\'CTp06HHA. Hffi KAKO MOaSCTb CA NHCATH AOEpt rpT»YbCKblMH HHCMCHbl'. KOrb , HAH aSHBOTb , HAH ^HACO, HAH IJpiliOBb, HAH YaaHH6, HAH lil H p ©TA, HAH lAftb , HAH HAH lOHOCTb, HAH A^blKl H HliaA nO^OBHaa CHMfc? H TAKO BT.11IA MHOrA AUTA.
no TOMb ase YAOBtKOAIOEbl)b EOI"b, CTpOAH BCli, H 116(0-CTABAtiA YAOBtYA, pO^a	pA^O\fMA, Nfi RbCA KT> pa^0yM0y
HpHBOftA H CnACCHHlO, nOMHAOKAB-b pOj^T. CAOBtllbCK-b, nOCAA HMt CBATArO KfflCTAHTHIIA <J>HAHCO<J>a, IIApHI|aCMarO KHpHAA , MS3S» IlpABe^HA H HCTHHHA. H CbTBOpH HM"b nHCMCHA TpH flCCATC H OCMb, (OBA 0yK(0 110 YHIIOy rp-bYbCKWb IIHCM6IH, ©BA aS6 nO CAOBtllbCTliH pUYH. (OTl llffbiuro 3S6 HAYLHt 110 rp-bYbCKOy: <OIIH OAfBO AA<J)A, a CbH A^b , (.)TT> a?a IIAY,\Tb (0B06. H lAKOaSC ttllH nOAOKAblue CA aSHflORbCKblMl nHCMeilCMl CbTKOpiHIIA, TAKO H CbH rp"bYbCKbiM-b. asH^OBe ew npiBoe hhcma HMSTb aac«^, ease ca CKAjraeTb, 0VYeniie c^Bp-binasipe, BIKO^HMOV AtTHI|10V, H taa-roAmijie: o\[YH ca, ease ecTb aac^i. h rp-bi|H, HO^OBAijie ce TOMOV, aA(J)A pt.uiA. II cno^oBH CA peYenne cKa^aima asiiAORbCisa
rf>T>YbCKOy A^hlKOV, a* pCY6Tb fltTHlJIOV BI OVV6HHH Mt.CTO: ii1jih. AA<I>A CO HljlH pCY6Tb CA rpi.YbCKOMb A^blKOMb. TUMl KO ilo^OKA CA CRATbIH KHpllAT. CTBOpH (lfUROe [1HCMA A^T>. Iliii iako h np-hBOMOV csijiov iihcmcnh , h ©ti Eora ai*hoY po&ov CAOBtllhCKOMOV HA OTBpiCTHB OyCTK, BI pA^Ml 0\fYA-111111.1'K CA KOVKBAMl, BCAHKOMb pa^BHavCHHeMh OyCTT. BT.^T.rAA-CHTb CA, a ©ha nHCMCHA MAAOMh (>a^kh!ke,,hemb °vcrt ^rA(\-CATb CA h HCnOR1»AAXTb CA.
Ce ase csTb nHaieiiA cAOBtHbcuaa, CHi|e \ noAOEAeTb hh-
CATH H TAArOAATH: A, E, B, T, H npOYAIA ftASKC A« A. H ©TT. chve CMTb YeTbipbi Meas^oy ^ecATbMA noAORiiA rpvfbCKbiMt nHC-
mchemi. cstb sr.e cha: a, b, r, a> e, h, i, k, a, m, h, o, n, p, c, t, y, <I>, N, t, ©■ a vetbiph ha agcatk no
CAOBliHbCKOy A^blKOy, HJK6 CaTb CHA: E, JK, S, l|, Y, 1», l|l, II, b, t, 10, ifi, A.
^poy^Hii ase rAaroAžvrb: iioyto ecTb -ah- iinaieiiT. cTBopHAt ? a uonjeTb ca h menbuihmi Toro iihcath, iakoskb h rp-Kifti AKt. m a
HeCATbMA H Y6Tl.lpbMH IlHllliT.Tb. H lieBt^ATb K0AHl|1iMb IlIllllmTh rpii|H. ecTb bo am ftecATe n YeTbipH nHCueMt, ms HeiiAnAi-MbXTb CA T T. MII KlIHrbl, tlm npHAOJEHAH CfiTb ABOrAACHblVL Al-
h k-k YHCMenexi sne -r- uiecToe h ACBATb-^ecATnoe h ACKATb-
ClTIlOe. H CIKHpASTb HM Tpll ACCAT6 H OCMb. TtMb TRG T0U0y IIOAOEIIO H BT. TliT.AC ©EpA^h CTBOpH CBATbIH KlipilAT. TpH A^CATB
nHCMCHl 11 OCMb.
^poy^HH sr.e rAAroAsvrb: YecoMoy sr.e ci&Tb cAOBUHhciai KHHru? HH TOI-O EO CCTb EOrt CTBOpHAT., HH TO »ITeAH , IIH C/iiTh H/T.A*-KOHHH, IAKO SKHAOKbCKbl H pilMbCKbl H CAAHHbCKU, HiKA^ ©""» KOHA C,Y.TK, H npilATbl C/iiTb EOrOMb?
č\ A(>Oy?HH MIIATh, IAKO EOI"L CAMT. CCTb CTBOpHAT. I1HCM6HA, H lieKUAATb CA YTO rAArOAmlJIC ©KAAIIIIHH. H IAKO TpHMH A^blKbl CCTb GOH. nORBAHAT. ISHHrAMT. KbITH, IAK0IK6 BT. CVAITeAH IlHIlieTb: H Eli A"KCKA IIANHCAHA !KHAOBbCKbl H pHMbCKbl H eAAHHhCKU, A CAOfitHbCKbl lltCTb TOy. TtMb JT.e NtCfiTb CAOBtHbCKblA KlIHrbl ©Tt EOrA.
Kt tt.u7. YTO rAArOACUT., I1AH YTO pGVCMT. k T. TAI|f.Mt OVMHblMl? (0EAY6 peYeM* ©TT. CKATbl*! KHHTl, IAK0SK6 IIAOyYH"
*©Mt ca: iako Khctno pAA«V kugami, ©t t Bora, a »e ©rt
HllOrO. IHiCTh BO Bori CTBOpHAt !kii,l,OKbCKA A^blKA npt3SA6, HH pHMhCKA, HH 6AAHtlbCKA, Htt CHpbCKbI, HM356 H AftAMt TAArOAA, h ©Tt A^AUA AO HOTOI1A, h ©Tt nOTOHA, AOHAC356 BOH, pa^" a?bJKH npH CTAtllOTKOpCHIH, IAK0356 nHIlIBTL: pA^MlillieHOMt 356 KhlBlll6Mt a^UKOMt. H IAK05E6 CA A^ll|H pA^MtCHUlA, TAKO H lipABH , H OEhlVae, H OVCTABH, H ?AKOHH H ICbITpOCTH NA A^biKhi. erHiiTiiiiMMt ase ^CMAeMtpetiHe, a nepbc©Mt h xaAAe©iit H ACHp6©Mt ^Bt^OVbTeHHe, KAtUlBetlH6, BpAY6BAHH6, YApO-KAHHA H BCR JCblTpOCTb YAOK1lYA, 35HAOBOMt a56 CBATbIA KIIKriJ Kt HHXa56 eCTb I1HCAIIO, IAKO EOrt HCBO CTKOpH H ?6UMi H BC®, ia356 u a iieii, h vaobuka h kct. no pA^ov, ^oase nHiiieTb,
6AAHII©Mt rpAMATHKHS, <I>IIA0C0<I>H-7, IIS lipe^C CCrO 6AAHHH IIGHMI*« CKOHMb a^blKOMb llHCMeilt, h * <J>HHHYbCKblMH llHCMCIlbl nhca^ CKOX CH pt.Yh. h tako EHI11A MIIOTA At,TA. IlAHAMHAt ase hocah^e nprnub^t HAYb.it ©Tt AA(J)bi h bhtij uiecTb ha ACCATb nHCMBHt TtKMO CAAIIIIMUt ©EpIiTC. npHA035H 356 HMt KAAbMt MHAHCIH HHCM6HA TpH. TUMb 356 MHOrA AtTA a6bathi!i HA ACCATb IIHCM6IIM OHCA«**. H HO TOMb CHMOHHftt ©KptTt. npHA035H m HHCM6HH , enHXAf>lH 356 CKA2JAT6Ab Tpil HHCM6HA tOKptTe. H CtEpA CA HJCt ftBA J6CAT6 H Y6TblpH nO MHO^tJCt 356 AHTItft flHOHHCt rpAMATHKt UI6CTb ABOrAACHblXt ©Bp*T6, nO TOMb 356 ApOVPblH nATb H A^ItlH TpH YHCM6HHTAA. H TAKO MIIO^H MIIOrbIMH AtTbl epa CLGfKUUA -AH« nHCMCIlt. nO TOMK 356 MHOrOMt At>T©Mt MHHSBU16Mt, E035H6Mb nOB6AtHHI6Mb ©EptT6 CA O- M»35t, H356 IIpt.A035IIUIA ©Tt 35HAOBbCKA« HA rptYbCKblH a^IJKt. a CAOKt.HbCKblA KHHItl 6 AH H t CBATbIH KWCTAHTHHt. HA-pHI|A6MUH KHpHAt, H i1hcm6ha CTKOpH H KHHTbl nptA035H Bt MAAtNt At.Tt.Xt. A ©HH MIIO^II MIIOIIJ A t, T M CCAMb HJCt nHC-m6ha 0\fCTp0H, a CCAMb A^catt nptA0356HH6. TtMb 356 CAOKtHb-CKAA nHCMCHA CKATt.lllllA Cff.Tb H YbCTHthlllA, CBATt K© Mtt35b CTBOpHAt IA leCTh, A TptYbCKAA 6AAHHH nOrAHH.
&l|16 AH KTO p6Y6Tb: IAKO lltCTb OtfCTpOHAt A«^ n0H6356 CA nOCTpAlASTb H CI|I6, ©TKt.Tt p6Y6Mt CHMt' H rptYbCKbl TA-K035A6 MHOr«35AH CSTb nOCTpAlAAH, AKIIAAA H CHMMA*t, H 110 TOMb
12
hnh mno^h. ovAOEte eo ecTh nocAii/Tv^c noTBopHTH, norce npiKOe CTBOpllTH.
ftijie eo fanpocHiliH k mirti vi ia rp-bvbckhia, raaroAA: kto Bhl eCTb nHCMOlia CTBOpHAl, HAH KNHTbl npHAOJKHAl, hah BI k06 BptMA? TO p^bljlH WTL nhjcl BtpTb. ai|i6 ah KinpOCHIHH CAOBHIIbCKblA KO\'KApA, rAAHJAA: KTO Bbi iihcmcha CTBOpHAl CCTb, hah KNHrbI npHAO/tihal ? TO BbCH BliflATb, ji <ATKtl|lJlBUie peKSTb: CBATblH koctilmthh-b ^HAOCO^L, HapblI|aeMhlH KHpHAl, tih nami nHCMCHA CTBopH h KHiirbi nptAOSKH, h Meo-o^he EpATi ero. CtfTb efi) eqie jkhbh, nase cstb bh^ah hjci. h aijie KinpocHuiH: bi
K06 BpliMA ? TO BtflATb H pOKmTh: IAKO B"b Kpt.MCHA MHJCAHAA IJbCApt rp-bVbCKA H KOPHCA KHA^A EAtrApbCKA , H paCTHIJA KHA^A MOpaBbCKS, H KOI|CAI; KHA^a RAATbllhCItA. BI AtTO iKC a>Tl
ci^anha Bbcero Miipa YST5r*
cstb a:e h hnh ©tbuth, ajkc hh^c peveui, a huhs
llfiCTb KpT.MA.
TAK-b pa^OlfMt, EpATHO, KO rt eCTb AAA"b CAOBtlllCOML, eMovrce CASBA H YbCTb H flpiffiaBa H nOKAAHUHHe, Ubltlft H npHCHO H BI E€CK0NbYNblA BtKbl. AMlIlIb.
Glagoliško.
I. Iz Klozovega glagoli ta.
Iz govora
ftniTe ne OTinoifCTiuiH Bpa-roy tbocmov, Me Toro cch oeh^tai, nl caM-b cese; oho-mov eo MLHorauiTi wa ceMb
SKHTHI naKOCTb TBOpHAl CCH,
caMime cese cch ctkophai
ecsorbuiita ha o^bhlh ^eill,!
HHYecoa:e nnoro nenaBHAHT-b Eori, tKoaje Toro iiir.e Ap7,-
Zlatousta.
+UITO3 p330b'8F»a(ro8lIIip 1?b+-toimsig'®, -p3 uu3%9 38<p scf-ma-8, -p 8 8+x8 83c3. e;3 x-8-P3Sb+mao8 -p+ as^-s asTouTs f+i^gtraa uvibahVA-s
38t, s+^fl a63 83c3 38? aumabmtf e30,3ou-8VA(ro('p)+ ■p+ ase^-s-p-e^ <n,3-p-8. •ps#3-aa&s "p-pasta •ps-p+v^dvpiro-e
SRHTt imBl; TAKO EO CCTl t,ko;ne ha^ihmaiaca cpl^ijc, h OBATfHslSlIlITICA ]i,0\lli\ ' nO-C.AOVIIIAII bo, yt.to CATi: CI^a llftHHOCHIllll flapl tboh, H TOV nOMtHBUlH tko bpatpl tboh h m ati mly7»to ha ta, octabh tov pp1 tboh, HftH nfrtRne ClMHpHTt CA Cl Gf>ATOMb CBO-hmh, H toi^a ui6a1 npHHCCH ftapi tboh.
es«.«, At-«as3 cms, fa63 Ab-ea&TTO« *>-PAIP«. <ro+-h3 ca
3800«, Ai-3363 P+<Sb«'PX+3€ 8€ 8b«<fW3 v 3E€<robAG«Liuros g<e <«,»111+. fifiASlll+T C3, 8€<TO«: „35b<fl>+ f b<F-P38<PU]<P rfb+b-8 0C'U>3<P,'PW3»P3WA-P311I<P,
as-3 eb+oob« uovst f>x+mj« j>a«"8(TO3 -p+ tro«, aaoo+w«p
00® .Sb+b« OOVST,	Fb«1?A3
8«XcPb<i>00« a« 8-8 Eb+0U9Wfl SVST^-S, T 003%<fl>+ UI3<Jb°6 f>b1>-P38<P <ft+b<8 OOVaT."
n. Iz Aseinaniansfeega evangelistarja,
Jo. IX. 1—4.
3-P3 WbAX€ rUkUA« 883)88, W<P<SbA #A3WA:>+ a<R>AF+ 300« b3<0)-88001?+. S V«fb3a«PUl€ "P »*M>SVF 3«>3, 5bA+9>3<5b^ei"<TO3 MSbbAUIT, a«	8^8 UAVmAA 35b3, <ft+
arfbar-e b3A<p a«? 3uova«+ sa»a«: j>8 a« a«s>bALii<r, re b3-
<SVPUU3ift>A 35b3, -p« <ft+ A1?€0U« 8€ AAA* C3368+ -p+ X«fA r>8A8e+3<TO« AAA+UOT A&A+ r38«rfb+V«UJ++5b3 X«,
ASMMb3%3	saoo«. Pb-wwow J>sw«, sma* fs^m^
■P3X3UD« Jl&A+ilf.
III. Iz četveroevangelja firigoroviča.
Marc. IV. 3—9. 83, s0o8i!t>3 8a3c8 8a+u0«. t e«t80w,	8a+u13,
3v+	f3€w8, t fbsas« ff-oosv« , 8 r3^3c+llic a.
+ <sbb9%33	-P+ !-+X3P«PA3X«, ■msass *38®A
<P +C«3 FbSMSES, &>+*3 f38^A+U13 e,3WMf3e. 8<st«'P«<va& ass w«a8Ai?«u]jp, rbsav€.sb3; * mm ■P38XAU13 h3b3P8A, ®8«U13. V M099M i°+<*3	Wb«f88;
<*> <u>«fcs,k,3 00b«*>83, 8	3, 8	-p3.fc+aoo«. v
Ab»W3 f-KH.	MKbA, <*> fbBf^S 3V3 TObSMSeUUS,
12*
3W3	3W3 8-8003. <¥ 5bA+5b3<fl>+lI]3: T^ASCS »U1S 8<iV8<P-
uiAOfls, <n>+ ba-stuiboo-s !
IV. Iz četveroevang-elja Ifliliauovica.
Matih. VI. 1—16.*) V-SPS^AAOOS ,ss,8.ft>3aoo-8<p-P€ v+rnoe ^sooimsiros fbA^-8
mSIPAh-S'?,	VSAS^S-S t!3€(fl>3003 B3?S. +UJ003 <«>8 553 ■PS,
W-8ft)<fb-8cP fSS^+OOS 300-8 3TO-8*V+ V+UIS^, 8553 3B00-8 -p+ ■p3-C383M. (3%(fl.)+ ®C3 001P3b8UJS '3S,8<fl>3a00-8,¥,-p'&e, p3<tf-8B00b3€t:S fbA.ft-8 83C3#€ , A!>3 »PSi-bSOOS 001P3b«00-8 1P-8 8-8-p-8W8llliro8b« 8 W-8 800-85b-p+k.8, <ft>+ Pb38A+1?«UU-8 8€ 300-8 ^<R>3VA!"8. +gg'8-p-8
sbA+ibSA,-^ v+x-8, .(b-eafbBs^aeoo-s "ssmcfts« aiPS^e. oosca
553 0DV3b€WF ,3S,8<ft>3800-8<P-P3€, <ft+ •P3^F30D-8 UJP"P'V+ 001?3A, #•8003 001P3b800-8 <0,38*8^/+ 001?3A, t!T>+ C3€<n>300-8 0W3A 00+8PA. 8 3003<V-8 001P38, 1P8crt>€8 1P-8 00+8-PA , 1P-8eb<ft+aOO-8 003CA +1?A. <P 3S=<fl>+ '8S,3<ft,8LiJ8 8€, -P3C3€<fb8 A!-3 8 ABVS^AbS, A!"3 <fl>JPe€00-8 83-P"8W8U1008)c."8 8 1?-8 800-89,-P+Jo-8 8 b+8f3€-008H.-8 80033€LU003 'SSSABOOB 8€, <&+ (fb38a)+)l?€00-8 8C #<fl>31?A-■■•3X8. +*8S,8'P-8 5b<«>+S>3<ft>£€ V+^fl, Ah3 SMafbSS^AGeOO-S, "Sgm<fl>3€ 8V33C. 00<8<F 363, 3Sb<ft+ W3rfl8UJ8 8€, W-8J>8<ft8 1P-8 h.fbAOO-8 81P3G6, 8 &,+001P3bS <svtp-8b8 001?33€ ps^srfls 83 300-8^33 1P-8 OO+SfA. <f> 3003"V-8 00V38, 1?8<!?>€8 1P-8 00+8PA, V-80b<n>+8OO-8 003CA +1?A. "SS^rfk-etfS 353 8€ •P3<fl>8k35Wl>+5l>3.ft>A003, At-3553 <p »e&OT^-S-PBm W-8-P€00-8 C3 8€, Ah3 sp3 "SS^-PSČA 5b<ft>+5b3<a>+-PS 81P33W-8 338<fl>-8<FUJ+-P8 e3€<!l>3e00-8. ^SFSrfl^eSOOS B« 33c3 B^SM}. 1PAB00-8 C3 SOUSV-B 1P+UJ-8, 8k-8563 00bAC©3003, PbA55rffc3 Fb3W3-<>8A V+lll35b3. oo+f-3 »C3 X3<ft8003 1?»8<P 8€: 300-8^3 f+UJ-8, (3)8553 88 rp+ -P3e:383Jo-8, 8A€00800 fi€ 8®3 001p33. <fb+ Fb8-<rt>300-8 "vab+b-SBOOVSS 00V33. csl>+ £3e<sl>300-8 1p3aa 001?3A, Ah3 ■p+ ■psesbb 8 *>+ flbS^S. Jb<ft>Ae-8 -p+lll-8 •p+800+1?-8UJ++5b3 <!b-8-P3
■p+x°8 A^rsa«. v soo-sra&aoos ■p+'sg,"8 cSia-s^-st -p+uj«,
A.h3 VS'-8'P SOOSf^UlOO+S^ AA-SaS-S-PBf-S^-S f+UI8W-8. <P f31?-8-V3<!1>8 rP+a-8 V-B -p+r+aoufl, -P« BflbC+VS -P8 300-8 f3fb8A0b-P8.
*) Primeri str. 172, II.
AS-3 <TOW93 38W-8 -VAS+b^BlTOVSa <P 88A+ <P 8A+V+ V-8 WAM»T. +<3S-8-P-8.	£3 31TO8rSW+3003 ^ASIPA!^®* 8-85bbAUI3-P8A S)o-8,
s iP+x-8 sodsv* v+uj-8 -psesai-ST. +uiuu3 as
rPSamMJPStf+SmJS ^ASVAi-S®* 8-8«>bAllJ3-Ps(8) SMJ, 4>8 IP+UMJ	8-85(>bAU]3-P8S W+W8M(. 3«>A+ ^3801)801)3
ac, ■P3e3€<(i.ATO3 A!-3 s »psi-bsiros. mam+asA+aeou-e es as<v+ 8V3A, <n>+ (a« e-STUl« +V8A8 #A3VAMW« f38(TO€lljm).
v. Ix Remskega evangellstarja.
Jo. Apoc. XXI. 2—5.
Vi 3-P8 A-PS V8AAJ.I 5bb+AI 81?3U1!8 3b»8+A8MI -P3VI, 8)o9AAWI a -pscsas 30U C35b+, »5b91TO9W+*l A!>3 *AWA80U+ !BS-b+-IH3-P+ MS36S& 8V33M». 8 8ASlll+fcl %A+8I 1?3A8 3TO PbAaOU3A+
%a+»,9Ai™i: 83, fbavi esass a #a9<u>a:.s, 8 rbAe»AAuui a
*SMs! 8 <TO8 APA8 3 $>3 e»A»<TOI, 8 UD+ £9*1 a OTS CiBASODI £351,1 Slol. 3TOTOb30DI C3«.l 1P8+1<® BAlft.® 301) 9#8JF 81.1: 8 aMblUDS S- 0D3M® f AeaMfcAOTI, -P8 FA+S+, -P8 WA+, ** K!3AA<M>8 J. 003M» eS&ASUOI, A>9 fbiw+ fbA8A5B. 8 b3#3 83AAS fbA801)3AA: 83, -P3V+ 0U1?3b® S?8+!
in. Odlomek brevirja v Iijublj. knjižnici.
Jo. Apoc. n. 1—10.
5 +-PM3A® SfSShSS "VbBi-VS fSllJS : B3 5feA+5b3A30t)l <ft.bl.S38 MPA&AI V b»-VA ai?338, )o3AAS 1? f9abAAA -36- aiPAlTOSA' •PSM AbA+TOSfal. 1P8MI MA+ TO1P3A 8 UUbSAl 8 TOblfSfSS, AS-9 •P3M936311IS -P3aSOT8 fcASfcl. <P 88!-»8-P8M 388 %A+8>3APW3S3 83rA +F3a003AS, 8 J>AB»0UI. 8 9CbA0U3 3 AI368V3. 8 UObl-FAP83 8M+UJ8, 8 F3-P38+AI 388 M 8M3 M33, 8 -PSOObSAS 83. •Pl 8M+MI fb301)8<lj>» OUSCA M+A+, A» AJPKIVI 01JV9JP fbvsp-aaira+i?8Ai sas. F3M3f8 »ea, sodila® as p+A3, s P3I-+8 as,
5 FbW+ AAA+ 0UW9b8. +W3 A8 *>8, 8i-3b3 FbSAS 0U3CA, B 9008M3& 81PATO8A-P8M 00W9S 3U1J M380U+ C0W93S>9, +W3 -P3P9-I-+3UJ8 83. -Pl 83 8A\+UIS, Ai-9 -P3-P+1PSA8I118 AAAI -PSi-SA+SBi-Blol,
8fc«3 5 +&I -P3-PIVSaSA®. 8MA3 39UIS fiASUJ+OUS, A+ SASUlSTOf, #003 rfb3})ol S,<fb+5b3<fl>3(JUI "VbShV+MI : FS^ASMlIlliSM® <!b+MI 3M» A8UU8 3(70 <ft>bA<J?+ aS81P3lTOI-P+5b3, 3,553 38001 P38bArfl3 b+A C3a5SA. S +-PM3A® SA<Sfc3W»M® 1P 0bM»b+-PI2"VAS "VbSi-IPB fSUiS: 00ia6<«>3 S,<ft+»>3<ft>300l %38P3c(M fbIPS S F38<fl>3<SVP8, 8553 C888 MbOO+IPI 8 a581P300i: 1PAMI <rt,Arfl>+ 001P3A 8 8!>bei 8 -P8UJ300S: -Pl eSfc+OU 388. 8 f3fe&<fl>3.P83, 3363 30U %<3>+%3<fl>FW8fcl 8FAA8 £8008 83CA, 8 ^ASaSDDI, f\ 839001 8£8b8W3 83003-P8-P3. -PBtfSSa^ ■P3t!38 83, A3S3 fc3W3W8 Pb8A008.
V založbi
Eduarda Liegelna, knjigarja
so tudi izšle sledeče slovensko bukve:
A. Janežic, Popolni ročni slovar, slovenskega in nemškega jezika, 16. 1851 — 2 dela mebko vezana veljata 3 gld. 30 kr. sr.
—	Leichtfassliche Slovenische Sprachlehre fur Deutsche. Erster Jahrgang. Dritte umgearbeitete Auflage, 8. 1854.
—	Leichtfassliche Slovenische Sprachlehre fur Deutsche. Zweiter
Jahrgang. Dritte umgearbeitete Auflage. 8. 1854.
—	Zgodovinski katekizem v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in dom, 8. 1853, 3 deli veljajo 3 gld. 24 kr. sr.
Dalej je tam tudi izšlo: Lepo darilo za pridne šolarčke, 4 lepe povesti, 12. 1852, terdo
vezano za šolske darila 16 kr. sr. Divji Hunci pred mestom Meziborom, lepa povest za mladino in odraščene ljudi, 12. 1853. Terdo za šolske darila vezane 16 kr. sr.
<U^T	f^ Ufdlr+^lJ
* L 4k
a
%■•> .r
. I ; / * •
3 \

r
/i
Ž > * * ^ 30,
/
/
-Pa*
v
x -