■ ■■■ ■ HD H P: '",r»!!WT«i v''.j ■■■ -..... ■-'"'-:>': • "" '1!"*:. imoiiniat V«U* "k «« liptlim NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rsucroH: w?« coktlanbt. Entered as CUts Matter. SI. 1903, at the Post Office at Kew York. H. Y, tsder the Act of * ism TKLXPOH: 4687 COKTLANDT. MO !« — IPTBV. ;S6 HEW YORK, SATURDAY AUGCST 9. 1919. - SOBOTA. 9 kV i\ oTA. I.'!:». VOLUME XZVIL - LETHIK XXVII. PREDSEDNIK WILSON 'PROTI IZKORIŠČEVALCEM FEED EON GREHOM JE ODLOČNO ZHTEVAI* DA JE TREBA ZJttEATI CENE ŽIVIL. — EONORES NAJ SPREJME POTREBNE POSTAVE. — PREDSEDNIK SE STRINJA Z DELAVCL KO ZAHTEVAJO VIŠJE PLACE. — NJEGOV GOVOR SO ODOBRAVALI RAVNOTAKO DEMOKRATI KOT REPUBUKAHCL VLADAR BREZ HLAČ . nadvojvoda jož36f JE pozval celo ogrsko TER vse | RAZREDE. naj wj pomagajo PRI zatrtju anarhije TER RE&ENJU NESREČNE dežele. — JOŽEF BO najbrže predsednik. NE pa kralj ogrske. GIRLS boprxmJjS^I _ iW TRUCK At ATLANTIC FOURTH AVENUES BOUND FOR MANHATTAN } ______■--- »waTo »v w,Hm*»«t>«y.H. .„ " ' • ' ■ ^ ; ; . ■; V Brooklynu štrajkajo želcznčarji. Ljudje se morajo v trnkih voziti domov. Washington, h **. a^tru^a — Predsednik Wilson j«* imel tloitifs v zboinari ziu • Jru n*g«»v«»~ glede visokih if", ki ji||Je zahtevajo k a pit a. i <4 i i* %wkdanj« potirbwincNa podlagi sedanjih po-lav tii taogM-r u^pešu" nastopiti proti izkoriščevaleem. zato je pa treba sprejeti uo%e |w>*tave, ki I >**!«» v polni meri dosegle svoj -ilj. - Pred«*du:k je priporočal. naj Im» tudi v mirnem »"-aMi v veljavi kotitrolna p*«4a\a glede živil le* naj jo izvaja v v^eh njenih po drohnostih V*e korporaeije. kt vtše meddravuo trgovino, morajo meti posebno zxetnol ieroeo Ttbon \ojiif j* bilo prepovedano gromad:ti živila. Zanaprej j naj r-f * a prrppned t «*e »udi frrof?ia«Jrr»j krme, kuril, obleke m dru- j potrebni;;. Vkak. kdor se We ukorisčati prevelikimi d«d» /ki. naj bo »trogo kaznovan Zauapr**) mora biti natančno dol«»čeno. ko! ko .a^a sme imeti tovarnar sv« j« izdei'te r -kladiv ih ki tekom katerega časa postaviti prekupčevalec živila na trg Predsednik je nadalje zahteval odobrenje mirovne pogodbe ter rekel: — Toliko časa dokler je ves naš gospodarski in finančni s;-stem na vojni podla.fi m more biti nobenega miru. Začel se je pro • cs ki bo skorajcotovo, če se ne bo ničesar zgodilo, dvigal eene ži \il in najemnine *>i« i" višje, kar pa ne bo privedlo do nobenega logičnega oziroma »»ravnega Loma. Profitirji dvigajo eene na nepostaven in kriminalen način. Proti tem je treba postavno na :,topiti ter izvesti potlato do skrajnosti. Predsednik je reke!, da mi delavske zahteve i»o višjih plačali p« polnomj opravičene. Po njegovem mnenju ne more delaven razen vije plače nobeno d-ugo sredstvo omogočili življenja.^ Zaenkrat *e Wo obupnemu položaju odpomnglo z enakomerno razdelitvijo vneli preostalih arni.-.diiih zalog. Vlada bo gledala na to. da ne bodo prišle zaloge v roke profitirjev in izkoriščevalcev. Za uravnavo razmer je potrebno odobrenje mirovne pogodbe. Mir je zaenkrat »khiijen samo formalno. Svet je v političnem, go »podarafcem in s.unjaioem «z»ru še vedno na operacijski mizi. l>o ! tvr ne bo odol.rrpn pogodba. more nihče imeti zaupanja v in- su,) P° Budimpešti. 1 neki buleliu Narodne zemljepisne lu"triio, r 1.redite. - obnovitev trgovine in v rekonstrukcijo. ^^ *<> ntmunski v.jakij *****. Sp-nsK«. h. avgusta. - družbe> Ulede OMHhrjalrev na drobno je izjavil: Brez dvoma so proda-l ustrelili ze dvajset ogrskih dela v- ari a men t je drmes glasoval za _ Južna Amerika ima lah** odgovorni za visoke eene.|«"v | predlog. uhj se Španska pridruži, svoje revolucije, narodi drugod Berlin, Nemčija 7. avgusta. — l-'?1 narodov. RUMUNI DIVJAJO PO BUDIMPEŠTI ARHANGELSKA FRONTA London, Angli ja, >. avgusta. Angleški povel jt.ik na arliang« l- --ski fronti ponn-i. da so vse ve- Dosedaj so usmrtili že dvajset de- st' ° napredovanju boljševiko' lavcev. — Rumunski kralj v odrskem glavnem mestn._ London, Anglija. 8. avgusta. — Morning Post je dobila z Dunaja brzojavko, da romunske čete stia-j - šno divjajo po Budimpešti. | Dosedaj ko nimunski vojaki neresnične. Pravi, da vlada v teui sektorju popolcii mir. Duiaj, Avstrija, b. avgusta. — Nadvojvoda Jožef, ki je določen za novega goveruerja ogrske republike, ima smolo. Pred enim mesecem so mu komunisti zaplenili skoraj celo nje-govv veliko zalogo oblek. Včeraj je moral formalno obiskati zavezniške zastopnike v tukajšnjem mestu. Ko se vstal iz postelje, da se obleče, je našel, da icu je nekdo zmaknil edine hlače, ki jih je imel. Z velikim trudom se mu je posrečilo dobiti druge hlače na posodo. nakar, je šel obiskat zavezniške zastopnike. Budimpešta* Ogrsko. S. avgusta. — Nadvojvoda Jožef, novi državni governei je izdal danes naslednjo proklamaeijo, v kateri po-:*.!V*a vse razrede, naj mu pomagajo v njegovem boju anarhi- ji in njegovem naporu, da napravi red. — Pod pritiskom neminljivo ljubezni, ki me veže z ogrskim narodohm. :n ozirajoč se nazaj na skupna trpljenja zadnjih petih let ter obenem v odgovor na številne želje, ki sem jih cul od raznih strani, sem se lotil rešitve naloge. ki je bila videti skoraj nemogoči:. Ne morem biti nn strani ter gledati, kako se politiki in različni interesi prepirajo med seboj glede usode naše uboge domovine. Vsepovsod vlada popolna anarhija. Neizmerna katastrofa preti, če ne bodo ogrski izobraženi razredi \ družbi s poljedeljskim prebivalstvom zopet vstanovili red. Nadvojvoda je 'lato navede! seznam novih ministrov ter nadaljeval : Prehodua vlada bo vstavljena v par dneh po končanih pos\t> t* vanjih z meščani, poljedelskim prebivalstvom in delavskimi zastopniki. Vsakdo v kojega sreu je le še ena iskrica domoljubja, naj podpira z vsemi svojimi močmi vlado v sedanjem težkem polo-1žnju. Proč z razdorom, kritiziranjem in sofizmi! Uveljavimo enotnost. sporazum in delo.'Predvsem pa zaupajmo v boljšo bodočnost domovine. _ . • Dunaj, Avstrija. 8. avgusta.. — Poročila iz Budimpešte, ki so Zemljepisne prednosti evropske-j prigla semk»j. kažejo, da ni nobenega namena, da bi proglasili ZAKAJ VLADA EVROPA SVETU? ga kontinenta dajejo prebivalcem nadvlado nad narodi Orijenta. Jožefa ogrskim kraljem in da bo izključno le ŠPANSKI PARLAMENT ZVEZO NARODOV. ZA koliko sine i .'■»b-i na drvimo v gotovem o/.iru na j ve« Ljudstvo uaj dobi ra razpolago natančne informacij« »lil.t i /a to ali ono -tviir. To naj bi preskrbele posebne a gen t ure, j ** Ogri nadvojvodo predsednik. Čeprav je obdan od starih luonarhističuih uplivov, je v nekem Washington, I). (.',. 6. avgusta.|pogovoru izjavil, da bo skušal delovati v isti smeri kot je deloval Ali c že kedaj vprašali, zakaj jejs»"t> Michael Karolyi. Rekel je.- E v ropa tako važna? — vprašuje! — Jaz sem resničen demokrat. Skušal sem .dokazati to s tem, da sem izročil večino svojih posestev tekom pretekle jeseni. Moj namen je voditi vlado, dokler se ne bodo vršile volitve ter bo parlament končno sklepal o celi stvari. Po različnih posvetovanjih z zavezniškimi zastopniki se je nad Zakasnelo poročilo.) — V !>o-| med Ruuiuni in I mevno jv. da mora »vet plačati za veliko vojno opustošenj ! prebivalci ogrskega glavnega ii.e-j ter no«iti poledice. Ker so bila velika plodovitna polja izpremeuje »ta. so bile »rtv« štiri osebe. To-i,n ^ Im.jio p,rtjanr vft ne smem« skrbeti sami zase. ampak poma-1 zadevnoi poročilo je dospelo danes ^ati tudi Evnr|»i: Mr in e»l:i*o mi za moremo vzdržati ravnotežje. [ z Dunaja. V ,ei največji krizi v-epa Človeštva, mora Amerika dokazati svoj j»o- S Kumuni so napravili za več :ui-j V SMIRNI VLADA MIR. lahko izginjajo. Kitajska strmoglavi lahko svojo prazgodovinsko, monarhijo in vendar gre svet po >vojih opravkih j»opolnoma ne moten. "f — V Evropi pa naj kak prena- iej najveej gum. Ko je predsednik kon«*-al svoj govor, je nastalo v kongresu veliko navd-isenje. Tako demokrati kot republikanci so prisrčno o-d« bravali pmlsetlnrkoro KtaliwV. Ne potujte v Evropo! dosedaj so ostala vsa pogajalca j brez vsakega uspeha. I Paris, Francija, 8. avgusta. — ' Iz Biiflimpešte poročajo, ila je Jo- AMERllKI POSLANIK V LONDONU PRAVI. DA NAJ AMERI-| spo, tja nimunski kralj Ferdi- •T f 9 Budimpešta, Ogrsko, 8. avgusta. — Dočiin vzdržujejo zavez- CarigTad. Turčija. S. avgusta.,pet 4inobody home" ustreli ka- - Poveljnik an^Uških čet v So-'tega princa in vsi kontinenti sve- lijonov škode ter še neprestano'lunu Francis Milner je dobil na- tu se l>rie»pJ° tresti vsled potre- plenijo mesto ro£.jJo Mj ame vrbovno j-«, ki sledi temu. ' • Protizidovska propaganda z«v-' , ... - Buletm navaja izjavo dr, Ed- „ i t v iveljstvo nad vsemi zavezniškimi ,, • i •• j : zema vedno ve«v obsege. Zavez- _ vin Grosvcnor-ja. ki pripoveduje, niki se že več dni pogajajo, da bi ,"etami »a Balkanu. 'zakaj je najmanjši mefl šestimi spravili Rumunc iz mesta, to-'a Xadaljna poročila pravijo, da u kontinenti proizvedel "tak prak- vojvwla Jožef v spremstvu svojih generalov oglasil oficijelno pri vseh glavnih zavezniških zastopnikih. , lesa ali duhu>. Nikjer ne omejuje daljšo obrežno črto kot imeiiovt. prevelika in trajna vročina ener- na oba kontinenta skupaj. Sever-žije ali sitbi volje. Nikjer ne od-'na Amerika ima dvojno površino stran ja prevelika radodarnost na-j Evrope, a je obrežna črta obeh . spel tja KAN0I NIKAE NE POTUJEJO V EVROPO. KEE SO PROMET- nand. NA SREDSTVA V EVROPI ZELO POMANJKUIVA - PAR NA SVETOV NAŠIM ROJAKOM. niki v Budimpešti mir. so se b<,'j-ševiki polastili kontrole v jugozr. London. Anglija. 6. avgusta. — Ameriški poslanik v Londonu.' padni Madžarski. Davis, namerava sporočiti državnemu department«!, da naj posvari " ~~~ v-e Amerikanee in druge, ki hočejo potovati v Evropo kajti ti l j.,- EICHHORN V WEIMARfKEM "1 P APT A T111 d je se izpostavljajo nevarnosti, da bodo morali ostati cele tedne in 1'iesece v različnih pristaniščih in to radi pomanjkanja železnie. Weimitrf xcm(.ga. 8. avgusta. Ameriški poalanik namerava obvestiti državni department r: _ Danes se je nienkrat pojav-l v ditega. ker se je glasilo, da bo državni department dne 1. novem narodni skupščini Kichehorn, biv-rnlpiavTl vse omejitve glede potnih listin. zavladal v išmirni popolen mir. ill"ni monopol splošnega vodstva ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. ______Približno istega obsega kot - DENARNE POŠILJATVE V - < anaravi Grosvenor. Izvršujemo denarna izptaeilt - Sibirija je za več kot miljon popolnoma zanesljivo in sedanjin kvadratnih milj večja kot pa cela m r r» era m pHmemo tudi hitro pf Evropa. Na zemljevidu "iztočne celi Tstri, na Goriškem in tudi n« pr.loble je Evropa komaj vredna Notranjskem po ozemlju fci je za omenit ve. Na jugu je videti maj-se.!*no po italjanski armadi. hna vsled velike razsežnosti Afri- Jamčimo ali garantimamo dočim jo potiska Azija, kate- vsalco pošiljatev, toda za kake mo re se drži, zaničljivo proti seve-goče zamude v izplačilo ne more ro zapadu. mo prevzeti nikake obveznosti. Evropa ne predstavlja niti ene 50 lir $ 6.80 št:rinajstine kopnine eelega sveta ši berlinski policijski načelnik. 100 lir Ustniki parobrodnih družb izjavljajo, da se ^ sedanje . Izza zadnjega januarje ga ni btl >| 600 lir ...... . . . j u • 4 na i/.pregled. ker te izdala /a J.UW ur ugodne razmere komaj izbojaale pred nastopom z,me In da bo^.o ^ nio %> tiastopUe retine razmere nič prej kot prihodnjo spomlad ali pa ^ijai^ti so mu priredili pozneje. j velike ovaeije. To je bilo prvič. Veliko ameriških trgovcev v Londonu je resno vznemirjen"1!,'da je prišel v parlament. od';.;r I so «ra izvolili ra«'ikab*i. I.« r ne morejo dobiti prostora na parnikih, da bi se vrnili domov.i Nekateri so prišli semkaj v namenu, da ostanejo tri tedne, a bodo najbrše morali ostati tri mesece ali- pa še daije. . * • Ta notica je važna tudi za naše rojake, ki nameravajo r kr»* krm čaau odpotovali v stari kraj. Mi svetujemo vsem rojakom, nij ostanejo lepo ie nekaj časa v Ameriki ter služijo denar naprej, iue-s\n da bi ga trošili v kakem francoskem pristanišču. t'e *o čakali pet let. bodo počakali lahko še par meaeeev ali te- $ 13.00 $ 64.00 $128.00 Denar nam poslati je najbolj* po Domestic Postal Money Orde? ali pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK SAKSER. W Cnetlanm St-. Now York. N V in manj kot eno petdesetino cele-2.' površja sveta, a vendar živi \ Evropi 4:>0.000.000 človeških bitij ali več kot ena četrtina celega rloveštva. Vseh Evropejcev pa ni i;:!,;ti v Evropi. Oni in njih otroci so zasedli in obljubili celo zapadlo* poloblo. katero so razkrili. Razdelili so si med seboj in podjarmili celo Afriko. Z izjemo Ki- Vsi ostali železniški vozovi so pa v službi prevažanja živil, »oviu za industrije ter prevažanja vojnih jetnikov iz ene dežele \ 1,-ijvke in Japonske kontrolirajo drugo. VfJedtega je tudi prišlo, da mora sedaj približno 100 ti-.« č e«lo Azijo in vse otoke v vseh potnikov iz Amerike, ki so bili tako neprevidni, da so hoteli liitro! morjih. Tekom zadnjih petindvaj- rave potrebe dela ter zavaja v brezposelnost. Tukaj, kjer zrak krepi, mora človek delat«. 5o hoče preživeti. skoro enaka, če ne vzamemo vpo-šte** arktičnega dela. Evropa je preprežeua s številnimi. ozkimi ali širokimi zalivi iti Plačilo dela je skoro gotovo, a morji, ki daljšajo obrežno črto setih stoletij je žarela iz Evrope , umeinost. znanost in misel eele- priti domov, čakati v francoskih pristaniščih ter frošiti trdno zi. služeni denar za liiano, ki je brezprimerno dražja in slabejša ^ NVeta i jo imeli v Ameriki. y fizikalnih prednostih, "katere Rojakom prav nič ne pomaga, če pridejo s parnikom preko V ■ ima Evropa, tiči tudi vzrok, ki je Ittov. kajti nikomur »ene mudi tako strašno domov, da bi ne me-j Antika, ker ne morejo s Francoskega nikamor naprej, razen če bi Evropejcem in potomcem njih t.'* I p«čakati toliko časa. da se razmere v domovini urede in da bo, ^ napotili peš, kar je nemogoče. Značilno je nadalje, da ne pore- nadkriljemanje. ... , , . . Skoro ceia Evropa lezi na se- . riezntfcki promet po Kvr«»pi zopet v redu. j Čaj« rojaki, ki so odpotovali v Francijo, niti ene besedice v Amor;- vpr|JI poIu..;t.: SeVCrnega zmerne Kot je rnano nešim čitateljeni. so evropske ieleznTce v straš-.o ko. Nihče ne ve. če so prišli v domovino, ali če so še na Francoske! i. ^aSu. Skrajna severna točka slabem »tauju kajti tekom celili petifa let vojne «e ni nihče bri-t i Poštne oblasti gotrt-o zadržujejo taka poročila, v katerih so gotovo Fvrope. Severni rt, leži devetnajst /ato ler tinli ni imel eaaa. 4« Vi popravljal ŽelemišH- vozove in tn^ same pritožbe, kajti cenzura še ni odpravljena. , njih za Vrat nem napadu na Grško iu Srbijo leta 1913. Kljub temu pa so dve leti pozneje Bulgari zopet napadli Srbi j jo ter vdrfi v Grško. Posledira tega je bila, da so izgubile one moč-Objav,i \ pariških listih, da je \ sled izjalovljeaija mirovne k» n- »»sleške sile. ki so izza dni Gladstona sinipatizirale z Bul ga rs ko. feren«*e \ jradev »h Balkana in prav posebno vsled ameriškega sta'i jvsako upanje, n r, «ri,tl v holm- pij uči h. da bi vsa i n pop« >1 u«>ina ujjuhljua za zaveznike. Postala bi ucteiut rno drag«*-«mV(M|j. v kilU,ri ,.aztopimo sU. pmikrMiJ ^ na ; <>-tojaiika /a nemške podmorske čolne in zmagovita macedtn primerno množino sode; še bolj i-j.š! sk* kampanja \ septembru preteklega leta bi se liv mogla vršiti. j gotovo pa je razkuženje. ak«» po- bil Boj proti jetiki Dr. Josip Volavšek. sodo in /lire skuhamo vili. jfj" ali pljujejo bakeile. bi ves boj proti jetiki dosti lažji . •• . -i i -i # . *"'JL lo- Boljše so razmere v Nemčiji Iti.iil s (tin nsl ugo nepr.r»«unljive vrednosti v onih kritlemh urah Razum«- da mora imeti bol-: kjer imajo na .stotine V Parim kot na različnih mirovnih konferencah po balkanskih lastno posodo, katero ral»i sa- ratorijev. kjer se pi k;,/al Venizelos zmernost, kar je predstavljalo oster koo-, "'V.""* sVwj ul,,ivaIllik- svojo bri- ni|, eenah lahko zdravijo tudi ni- it ali s.- u zastopnikov drugih majhnih, a ambieijoz=r a ^ fsVUJl' žlice.,/jI doji. med tem k<> so pri na. .. , . .. . - 1 1,1 'W.\sMosom(iw |M^a„atoriji rezervirani le b«»«ratim 1 prvega pn. etka je bd zagovornik to- nioyo,en za^- h| JR. ^^ z drugo j ljudem. sanatorijih za j^tlčUe V J pitma- razmert ljudskih sa-pri zelo zmer- _ . ... . mu ..it vi'ii. »uiiiraimb ....... .--: i. . ■ . , vojnah ji traxt proti narodov. (M i orni k Lige narodov, ne le kot ideala, temveč tudi kot praktičnega posodo. |CI1 del* bolnikov izgubi bakeile i.tro.M k-.,,namen je bil zavarovali manjše države pred veliki- bolnik umre ali >e ^a pre-jdrugi del pa četudi ne izgubi bak- mi ne le k«>t stroja za mir med velikimi narodi, temveč tudi kot ,M'!jr v tedaj je trebaielov. ni ve,- nevaren, ko se vrne -midva neodvisnosti in pravic majhnih držav - kot je nj^ova;^ e,.Tnaj- domov, ker je natančno poučen. , , P"J, V...................Pos**bno slučaj- kako mora braniti svojo okoliec laMn*- ,,e sIwiovp ........—" — pred okuenjem. Vsi ti, ki se vrne- jo iz teli sanatorijev. naj hi bili kakor so jih videli v zdravilišču naj širijo po.em med ljudstvo. Važne so oskrbovalniee ali oskrbovalni uradi za tuberkulozo, ka- Preiskanje bolnikov, zdravljenje itd. je v teh oskrboval niča ti brezplačno. Stroški se krijejo iz podpor in državnih prispevkov. Nevarnost okuženja prihaja vedno °d jetičnega človeka, zato je treba dotienega. ako ni več spodoben za delo. kolikor mogoče izolirati, drugače pa p«^čiti njega in njegovo okolico, kako se naj branijo okuženja. Za druge nalezljive bolezni so po postavi določene kontumacije. itd., kar pa je pri tuberkulozi vslcd dolgotrajnosti in raznovrstnosti boleni in iz s<»-• eijalnih razlogov nemogoče. Velikokrat so jetični. ki imajo odprto tuberkulozo (pljujejo ba eile i veliko let sposobni za delo. prihajajo v družbo in se počutijo relativno dobro. Ti so najnevarnejši ako niso poučeni o svojem stanju iu o tem. kako morajo varovali svojo okolico. Večkrat izgledajo taki 1 juti je v obraz jako dobro in navadno niti ne misli mo. da bi mogli biti dotičniki je-t čni. Lahko se je varovati, ako se vidi in pozna nevarnost, toda ;:c-lo težko, ako se ta nt pozna. Pri iskanju izvira infekcije v obitelji sem veekrat našel, da je en starejši .'-lan obitelji. kateri si uiti n, mislil, da je jetičen. okužil vso druge in posebno otroke. V *p«> minit mi je iz Trsta družina, kjer je v teku sedmih let umrlo 14 o- b ua jetiki; le stari oče, kateri j«- vse druge okužil, še živi in se počuti relativno dobro. I>anes ko vemo. da je tnberku ha ozdravljiva, lahko povemo bolniku resnico. Ako pozna bolnik resnost svojega položaja s* be veliko vest ne je zdravil in gotove je ozdravil, kakor pa re mu rečemo. da ima navaden *• katar" in da ni nevarnosti, pod dabokrv-nostjo. pljučnim katarjem in drugimi holeznmi se skriva tuberkuloza. dokler m> da. Vsa profi-!i'ksa je uemogoea. ako bolnik ni poučen o svoji bolezni. V sluča-jili. kjer se iz raznih razlogov ne more bolniku naravnost povedati. naj sorodniki izvejo resnico o tuberkelbakciji. Vi trgovinah z živili naj ne bodo na-' ta vi jeni jetični ljudje. Tudi mu- Mesec Junij: Jugoslovanska © Katol. Jednofa B! totMmnfrm leta M96 ^ lakarpenrami leta 1900. Glavni urad * ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: t'rwlsedalli: MIHAEL ROVANŠEK. bo* 251. Conama ti Kb. p». Podpreds-dnikr LOITI8 BALA NT box 10« Pearl Av*. Lormin. OUd. Tajnik: JOSEPH riSHLGR. Ely. Minn. 3Ia*aJnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn 31acajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTELLO. Ball da. Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK: Jr. JOS V. GBAfiGK 941 K. Ohio St, NS. Pltt»bur»h. Pa. NAOZORNIKIl 1 IOHN GOUŽE. Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. M41 Aro. M. Bo. Chlca«o. m. IVAN VAROGA. K12« Natrona All«} Pittsburgh. Fa. % -«• I - * ^ L i t POROTNIKI: »4 :UEGOR J. PORENTA. bo* 17«. Black Diamond. Waah. r ' LEONARD SLABODNUC. bo* 48«. Ely Minn. IOHN RlIPNIK. S. R. bo* S«. Export. Pa. * "T PRAVNI ODBOR: T /OSEPH PI AUTZ. Jr. 432-?th St. Calumet. Ml eh-fOHN MOVERN. 624-Xnd Ave.. Duiutb. Minn. WATT PCGORELC. 7 W. Madison SL Kcora «0« Chlcaao. «IL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. «02« St. Ctair Ave.. NE Cleveland. Ohio. frank BKRABEC, Stk. Yd*. Sta box 63 Denver, Colo. 1REGOR HRE5ČAK. «07-8tb Ave.. Johnetown. Pa. Jodnotlno rtasllo: GLAS NARODA. Vil dopis!, tikajoči a« uradnih tadev kakor tudt dennrns pošilja t v* naj M joStlJaJo na slavnega, tajnika Jednole. ve« pritožb« pa na predsednika porotneca m1 bora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se na bode oalraio. Jugoslovanska Katolldka Jednota se priporoča vsem Jujroriovanom sa obl-en pristop. Jednota posluje po ""N'ational Kruternal Con(r«ii« leetvicl. V blaga]-nI Ima kro» »300 000 (tristotsoč dolarjev). Bolnikih podpor. po«kodnln in »mrt lin Je te izpla.0a.la do ll.GOO.OOO (en mlljon ln pol dolarjev). Bolniška podpora j« centralizirana. Vsak opravičen bolnik al fs svest ds tobl podporo, kadar Jo potrebuje. DruStva. Jednote se nahajajo po raznih naprednih alovenaklh naselbinah. ram. kjer jih £e ni. priporočamo vstanovitsv novih. Drofttvo aa lahko vstanovt t I člani ali članicam:. Za nadaljna pojasnila a« Je obrniti na alavneca tajnika. iu v vsiki imio/iui. Hoj proti al-li ohol u jt' doloma tudi hoj proti jot iki. Slednjič uapravljajo vse bolezni, posebno pa dolgotrajne, dispozicijo za tuberkulozo. -Jetični ljudje naj se ne porodijo. dokler niso ]>opohi<>iua zdravi. kor ji' zakon zanje zelo lieva-r-tn. Nekaleii mi predlagali, naj izda država posebne postave, ki zabraujujejo jeti< nim ženitev. S mestiieje je. ljudstvo poneevati iu svariti v splošnem iu v posameznih slučajih. Na Angleškem je n. pr. zelo razširjena navada, • i; dajo nevestni starši ženina od hišnega zdravnika preiskati in še le po njegovi izjavi. d;i je ženin zdrav, dobi hčerko za ženo. Ravno tako se ženin iu njegovi starši iu-formirajo o zdravstvenem stanju neveste. To je v- prvi vrsti naperjeno proti jetiki iu spolnim bolez takšnimi postavami pa bi m- tež- " >n. Koliko nesrečnih zakonom se ko dosegel zaželjeui uspelt. C-' (Nadaljevanje na 3. stranic FINANČNO POROČILO J. R. Z. 2A MESEC JUNIJ IN JULIJ. (Finančni odsek J. R. Z.) . _ ne sledove j»ljuneev. in potem raz Nh mir«.vni koiifereiiei je zahteval Venizelos zv svojo deželo le kužiti » fornialinoni. Ta aparat rjt»"i«lja, v katerih ie prebivalstvo grško, oaemljn s helenskimi tra- 'fzkuževanje s formaliin.m je tako priprost iu poeeni, da >i g.« " "',m! lahko nabavi in ga porablja vsa- Ko j.- zagovarjal te zahteve, je naletel na sovražnost Itali.a- občina. Ako je razkuževanji. not ter i.,,s, |. • la niso h Italijani nasprotni z ozir. -n na Traeijo in ^ foriiialinom nemogoče. umralkor obstojajo na primer v Nem-Kgejsku morje, temveč da t it«. 1 i Združene države zagovarjajo izroči so^a <3obro oči t i jj»'d poribati in Čiji ž<* veliko let in kakor so jih nazadnje pobrisati z 2-oftstotlm1 v bivši Avstriji začeli ustauav Iizolovo tekočino. Z isto tekoči-11jat i mnogo pozneje, posebno med ijiio je treha obrisati pohištvo. ste-jv«gsko. ko se je začela tnberknlo- ]»ostel j-' razvkluo širiti. 1" oskrbovalni uradi skrbijo 1. he prenašajo bakeile. ako lazijo po pljuneih in potom letajo na živila. Mleko je večkrat okuženo s tuberkulozo goveje živine. Človek j«- dostopen za jetiko goveje živine in doguano je. da je vsak deseti slučaj človeško tuberkuloze j »o vročen po bakeitih goveje tu- Fijuik Grilc .fenny Liiul. Ark.......... Kad. Pleleršek. Hri.'geville. Pa........ Ki Milavee. Hlačk Diamond, Wash...... Okr. org. Ilerininie. l*n. ............... I>r. Slogit, š . 1 Jl'sZ.. Aiilawaukec. Wis. -J. Miiielič, Tomboy J\Iine. Colo.......... •J<»e Setina, Oregon City, Ore............ L Krasna. • 'onemaugli Pa.............. Kr Trsar. Pullman, ill.................. Jos. Cebular. Fores« <'itv. Pa. ......... 111."............... berkuloze. Ta bakeilus (Typus bovinus) se le malo razločuje od Kred Arzenšek, Peru bake it a človeške jetiko (Tvpus j Frank Spoiler. Heading, Pa. . humanu>i in napravi iste izjue -Mike Selau, Sublet. Wyo. ... menihe in posledice v telesu. Co-I-Jack lstenič. E. Palestine, Ohio. tev teh oz«-inelj v roke — Ruigaroin. T**ži»«-e celega položaja je ležalo v odločit vi pdede Traeije p,a\ poM-buo onega tlela Traeije. ki leži me«! reko Marico ter sed;.- ,Ai eventualno preheliti. njo grško mej«. Za^-deiije t»-ga ozemlja je dovoljevalo Bulgaria jllllio- perilo, obleko itd. razkužiti napad na Crško tekom «lru>r«- balkanske vojne in sicer brez provr,. i Mi< ,,tVJ "ačin. V sobi je da dobijo pregled vseh jeličnih kae.je o,| .irmii (ir^ke l'"' * im*UU "ekaj ,cdnov odpr-j bolnikov. Zdravniki, bolniške bla- T r • t -- , , v ' 1 iUt 2 P«j« JHKljMima društva, bolniš- pa je bilo tudi dragoceno iztoeisce .-a bolgarske ope- meseca ne stanovati (vsaj spat.jniee itd. prijavljajo jetične temu uradu. Druga naloga je. preiska- vedo pa se no more okužiti s čl o- -J. Volkar, Virden. lil...................................^ "i ' /J ^ L" i k t I I I wild' I > I .... . n . . 1 ^ !..!.!_ L >!•■ I < I. L" ... . . . 1 ' l ' 1*' 1 1 lil ----$ 6.J6 — $ 6y.r»o — $ 1.00 . ...* 24.75 ____$ 50.0(1 ----$ 5.00 ----* :J.10 ----$ 10.00 ----* ti. 60 ----$ 4.00 ----$ 5.00 ----$ 24.00 ----iji 5\f)0 ----$ 5.90 »■»'•jje tekom svetovne vojne. V rokah Bulgarov je predstavljala n<> v |stl sobi. Ce se razkuži soba Tra- i,., stalno ogrožanje Soluna. ^ fol"»»aHiii>m. se lahko še isti dan . . . « . ^»"»jc v ti sobi. ne da bi se oku- Armiment, da naj pripade to ozemlje Bulgarskt. počiva izklj'e*- žilo no na dejstvu, da bi ne imela Bulgarska brez tega ozemlja nobene Ako menjate stanovanje, vpra- i^ati nhitolj in sploh vse ljudi gu i/h«MU na Kgejsko morje. To ozemlje pa nima noln-nih pristanišč ^J'c najprej, kdo je doslej tam k: stanujejo skupno z bolnikom, in oskrbi za da Italijanom'' Italijani pa so nadalje sami tekmeci Grkov ter •iku razkuženje prejšnjega sianovanja. šajo ortij>ati (Jrško ozemlja, ki so brez dvoma njena soglasno s pr«- tako skrbi drža\> za zt!ra eipiji predsednika Wilsona. Vsledtega so Italijani hitro iu preme- ^l,Jt ini/oliranjc. teno stopili ua stran onih. ki zahtevajo koncesije za Bulgarsko ko! so se ie preje zavzemali za romunske zadeve na škodo Grkov. V en use los vprašuje — iu ne brez \zroka — zakaj vstraja Amt-. rikn. ki ni napoveda Bulgarski vojne in koje inteiesi niso pri temi prizadeti, pri zahtevi, da dobi Bulgarska — dedna sovražnica Or-1 kov — ozemlja, ki so grška In bistveno potrebna za griko vamos'.j I«ieja. da naj Liga narodov zagovarja uničenje grSke varnosti; tf»r razveljavi gTake pravice, je očividno izpreobrnila Venizelosa o«J i nazorov, katere je imH, ko nem govoril z njim pred petimi meseci. Ker ae je odpovedal vsakemu delovanju pri Ligi narodov, je slednja oropana enega njenih največjih predstaviteljev, kajti tako na j ariški konferenci kot sploino v svetu je Venizelos ena glavnih veakem pomenu besede. Da ae zavzema Amerika za bolgarske sahteve se mi zdi ena Iti «i jlli more elorek rtdafiti. bolnišnice, da jih izolirajo. 4. Pregledati stanovanje, kjer i)iv:i bolnik, iu poučiti ljudi, kako naj se varujejo pred okuženjeui. ki?- ])e- rilo. p«»smlo itd. Ako je stanovanje že samo na sebi nezdravo, ga treba menjati. Ti uradi navadno tudi prisjK'vajo za izboljšanje stanovanjskih razmer jotičnih ljuč no in hrana je eden glavnih čini-teljev pri zdravljenju kak»>r pro-iilaksi tuberkuloze. Brez primer- Vi ste toliko zdravi Si^iSilu . Pn"m najb°^m idravnkiu v P.tt»unihu, DOKTOK- m VSS^'Z^*?1" UradU - 0OV°r' "o-"-' W « "»H-i- na 113 SmftMMM Street, dr««, n.drtropj«. Dobite sa lahko. On jamč. za pravo zdravljenje vale bolezni, zdrav« pa vse bolezni, možfce In ženske. Posebno se pazi. da hitro in trajno ozdravi vse privatna bolezni možkih. K njemu se lahko s zaupa njem obrnete. On zna varovati tajnost. K njemu pri na-Jajo ljudje od blizu ln daleč da jih zdravi. Njegove ce_ ne so zmerne, zdravljenje najboljše. On ima svojo lastno lekams In vse električne stroje za pregledovanje. On zdravi vtaktga enako: bosatlna ln siromakdk Pojdite k njemu fn se sami prepričajte. Pazite na naslov: tfravnlk PROFESM 00KTB8 OSBORNE It nadstropje) PWllH|l, fh veško tuberkulozo. Seveda lahko Frank KrmeJj, Springfield. 111. mleko okuži jetični človek tudi z M. Zugelj. Murrv, 1'tah ........... bakcili človeške tuberkuloze. Tu- j-John Blaži.'-, Aurora l!l............ berkuloza meti govedo je zelo raz. Fr. Kramar. Farrcll. P;«............ širjena. V Hamburgu napravlje- !Hutler Papu- Co., Chicago. Ill...... na statistika kaže. da je čez 20 odstotkov goveje živine okuženo s tuberkulozo. Nikdar ne uživajiuol surovega mleka, ako ga ne dobi Mesec Julij: mo od poznane, gotovo zdrave' krave. |John Blažič. Aurora. Ill............ Nezdrava stanovanja, posebno -Jack Smautz. Dietz. Wvo.......... temne, vlažne, solnčnim žarkom j A Kristan. Klein. Mont............ neilostopne sobe pospešujejo iaz j Mike Selan. Sublet. Wyo.......... voj tuberkuloze in pripravljajo F. Kokalj. HeKalb. !!1.............. dispozicijo za njo. zato si iščimo Fr. Šifrar. Chicago, ill............ suha. zračna, kolikor mogoče pro-j A. Zornik, Heriniiiie. Pa............ prostorna stanovanja! Čistimo iiil-1. Langcrhole West Newton. Pa. ... zračimo sobe vsaki dan! Svetloba.' Fr. Trsar. Pullman. I!1............ zrak in solnee so največji sovraž- j-J. Krain«-. Milwauk-«. Wis.......... niki tuberkuloze in najboljši za- T Osredkar. Thomas. W. Va........ ščitniki zdravja. l)a so hiše pra-ir'. Huv nev. t levela;»d. Ohi«> . ...... vilno zidane :i stanovanja higi- Ponikvar. (Jieat Falls. Mont...... jtnična, za to pa naj bi skrbela B. Verant. Aliquippi. Pa.......... »tržava. j-'oe Setina, Oregon City. Uro........ Primerna. tečna in zadostna! I... Lotrič. <'l»ieago. lil.............. Luzar. Silver Springs. N. V...... I. B. Mihe!ie. E. Hoiena. Mont...... L Grebclnfik. Harri burgh. Ill...... Fr. Erzuožnik. Fronlenae. Kans. ... ne hrane se telo ne more braniti i Anton šular. (ir«^s, Kans.......... infekcije ali jo premagati, ako je J Skupna slovenska društva v Detroitu že infieirano. Pomanjkanje u- F. Lepar. Tromniabl. Minu.......... stvarja vedno dispozicijo za tu- Fr. (irile. Jenny Lind............. berkulozo. to nam potrjuje tudi Fr Sajovie. Muddy. Ill............ vojna. Tudi je tuberkuloza med Ti. Paulič, Mathersville. Ill.......... revnimi sloji dosti bolj razširje-1 Joe Hodnik. Graft oi:. Cal.......... ua kot meti premožnimi. j L. Krasna, i 'onematigh. Pa........ Tudi alkohol, posebno v pre- Jack lstenič. E. Palestine. Ohio...... veliki množini uživan. pripravlja -Max Pustovrh. Imperial. Pa........ pot tuberkulozi. Od 30. leta na- Anton Zornik Ilerminie. Pa........ prej nmre dva do trikrat toliko Martin JndciČ,. Waukegan, 111...... možkih na jetiki kakor žensk, če-j Fr. Zvanut. St. Louis. Mo.......... sar je najbolj kriv alkoholizem,! John Teran. -Ely. Minil............. ki je med možkimi bolj razsuje« J V-an k Krmelj. Springfield, 111...... kot med ženskami. Poseljno za j M. Kos, Bridgeport. Olrio .......... otroke in mladino, ki se še razvi- i F. Lipar, Womlrow. Minn.......... jc. je alkohol zelo škodljiv in naj-1 v. Eržen, Pittsburgh. Pa.......... reeji pospeševatelj jetike. Alko-iL. Po0l ...........$ 4.2.1 ...........$ l.od ...........» Skupaj... .$242.98 ...$ 6.oq 55. ...$ 32 ( . . $ 21 751 .. 0.511 . 0.501 . 18.231 ...$ 1.0l| ..M. u m . . $ 0.5(1 0.5(1 0.(i( . 10.0(1 0.5^ ..$ 1.3 . .$ 0.511 . .$ 0.6.1 . z.t. i.orj . 6.0(1 1.0(1 . .$245.22 3.7(3 4.5 0.21 0.7(1 . 10.0(1 . .* 5.65 ..$ 1. . .$125.( 9.001 4.5 9.451 4. 3.001 1.151 0.J 0.101 .............. ...........$ 0.4 mu __ _____ •, ■: ... 1.-H ...... -V" ■ :.':, CUg NARODA, !». AVO. 1919 Ženske v sobi številka 27 Is sapiskor nekega prof osa mar- sala. Areherhorn, prijazno francosko' Ta transportna ladja pa je bi-mcstcce, ležeče v notranjosti kiju j la namenjena v Bordeaux. Sled-ke, ki tvori Archerehon zaliv, je nje mesto ne leži ob obali, tein-poletuo razvedriače, kjer se je ▼ j vee nekako trideset milj navzgor normalnih časih zbirala vesela oh reki Gironde. Kadar hočejo f rant-oska družba in kjer je bile' priti ladje v reko, morajo iti videti tudi tekom vojn** povsem i preko neke plitvine, katero je kozinopolitiako množico. V tem mogoče prevoziti le ob visoki pil-kopališču je videti veliko itevi-'mi. — 10 krasnih vil. Ko je prišel od častnika imc- Pred vojno je bil tamoanji Ca- novani parnik do ustja reke, je ftino znan kot drugi Monte Car- prežal tam nanj neki nemški podlo, ("fpri» ga uporabljajo se.aj Na krovu parnika. kot bolnico in na zunanjem robu Ob neki drugi priliki so zal»a-mesta je bilo tudi dirkališče za vale te ženske gotove častnike z konjske dirke. V bližini se je tu-' enega ameriških transportov, L* }ihj«I Camp Hunt, eno največjih so razkladali v Bordeaux svoje artilerijskih verbalnih taborišč, blago. Ženske so si pridobile pri-kjer so preiskušali nove topove jateljstvo teh Častnikov na tako naše armade in kjer so se možje premeten način, da so jih častni-' urili v artilerijskem streljanju, ki povabili naj pridejo na krov Ker je bil Archerehon ed»ri parnika ter obedujejo z njimi, kraj v bližini, kamor »o mogli iti Ženske so povabilo z veseljem naši ljudje za zabavo, je bilo iue- sprejele in po obedu sta dva ten sto v sobotah in nedeljah seveda častnikov razkazala ženskam Nepolno častnikov in vojakov. To lo ladjo. Pokazala sta jim različ-mesto so obiskovali tudi A meri- ne inštrumente, katere so rabili kanci iz Bordeauz-ja. ki so prilia- za ugotovljenje sovražnih pod-jali tjakaj, da plavajo v morju morskih čolnov, ter preživo vesel dan. Pogosto se, lastnika sta šla eelo tako daje zgodilo, da je bilo tamkaj ka- \da sta pojasnila nove inštru •! ko nedeljo do tisoč Amerikanccv. raentr katPre se rabi, da se vodi V al ed tega je bil to tudi prostor, |adjo v zig-zag črti. kjer je bilo lahko nabirati infer- Uboga norca sta drago plačata macije, katere je potrebovale ^ BVojo l>edastočo. kajti na par nemško vrhovno poveljstvo in v nik ,-.aka| veVlh dvesto milj .k' Archerehon so bili vsled tega p< - 0ba|j nekj nemški podmorski čonl slani nekateri najboljši nemški tfT potopil. apt j oni. p0 našiii mislih ni bilo nobene- ga dvoma, da so te ženske poslal** dpijoni — ženske. „a ta Hjj onj način informacije Nemčija je uporabljala kjerko- podmorskemu čolnu, ki je potopil 11 in kadarkoli je bilo mogoče — parnik in da so bile odgovorne /en*ke. kadar je hotela dobiti m- z* smrt številnih dobrih mož. — formacije glede ameriške arma- mož. katere so zabavale in od ka de. Nemci ho dobro poznali zna- terih so se pustile zabavati. čaj Amerikama — da je namreč vedno na i*ti na«-in obziren pro?I Težka naloga. vsem ženskam in da (»ostopa z nj; Nismo pa imeni nobenega dimi kot bi postopal s svojo mater- rektnega dokaza ter jih nismo jo ali sestro. Vsled tega si nava- mogli aretirati, dokler bi ne iz den Amerikanec skoro ne more vedeli, na kak način operirajo, misliti, da bi se mogla ž<-iiska po- kdo jim pomaga in kdo je vodja nižati tako. da bi opravljala — cele zadeve. Treba je bilo dohiti nlužbo špijona. V-ded tega je bi zadostnih dokazov, da se jih lab-lo zelo lahko ujeti Amerikanca ko obsodi, kajti hoteli smo uve- V Archerehon je nastanila Wni Ijaviti svarilen vzgled za vse d-u čija med drugimi špijoni tudi tri ge. l>ahko hi jih aretirali kot ne-zelo premetene ženske. Te ženske varne splošnemu blagru. a kaj *o r. veliko vnemo nabirale infor- takega bi bilo povsem različno i«MM**je te jih na ta ali oni način ml prave obsodbe, opravljale iz Francije v Nemčijo. t V jim dokažemo krivdo, je I«' ena kazen, namreč smrt in mi sr?o Ženske zabave in — računi. * se hot»*li na absoluten način pre- N.-kega line je na vlaku, ki je pričati, da ne pošljemo v smrt vocil v Bordeaux, čul neki iloj nedolžnih ljudi, mož pogovor dveh častnikov, ki Razentega smo hoteli dobiti v sta govorila o tem, da jih te žen- roke vse. Vsledtega smo sklenile ve< I n« /abtvajo. kadar pri- |j izpremeniti našo taktiko ter dejo v Archercb.in in da plačajo prideliti slučaju enega naših mož v vsakem slučaju ženske vse ra- • ime. Oba častnika sta smatrala "Lepi Jones". to za dobro šalo. Bila pa je to ta-' Vašemu department« je bil pri-ko nenavadna prikazen, da smo »! deljen ameriški častnik lepe zu-vedli preiskavo. Našli smo, '» ladij ter pričakovani dohod trans zalivu. Zapazil je tudi. da naja-portov ter na različne druge mejo vedno isti čoln, da gre. i o utvari, ki so morale zanimati so- vedno same in d i ne more dobiti vražniaki inteligenčni depart- dovoljenja, da bi jih spremljal v ment. čolnu. Nekega večera je na taki za- Kadar so šle na morje, so se iz-bavi eden naših častnikov govo- krcale na nasprotni strani zali-ril o pričakovanem prihodu neke, va. kjer smo imeli mi mornariške, ga transportnega parnika ter sc zrakoplovno postajo. Tam so ob- j bahal. da amo pognati nemil - iskale častnike, o katerih so ve-1 podmorake eolne z morja, da si dele. da so nastanjeni tam. nieo upali lotiti ae naših ladij in da ni dotična transportna ladji Previdne babe. r lovei na pod- Po sprejemu tega poročila smo j i spravili nekaj svojih ljudi v ne- .................II lili........................... ! SEDAJ LAHKO. POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO aih vzrokov. __ vzroka vslsd vitvama ali zelenjava, v ti Seven's Diarrhoea Remedy (Ssvaroro Zdravilo »par drisko). Ujmam, fiadiioct je jiaiii uisna v zdravljenju driske, eotice. poletnih potažb, želodčnih krčev in raaah notranjih neredov. Dobro je za o-troke in odrasla. Cena SOe in te i Naprodaj v t*eh lekarnah. i Odklonita imitaeua. W. F. SEVFRA CO CEDAR RAPIDS. I O VN A Glavni urad American Express Camp. M Broadway, New Tor* popolnoma varno, hitro Sostavijenis In po cenah potom AMERICAN EXPRESS COMPANY Glavnica $18.000.000.00 najnltjlh Male in velike kmetije Dr. A. Gosar. Pošljite svoj denar petem stare poltene tvrtfke. Ta veifka družba je bila vstavljena leta 1S«1. ima veliko glavnico, agente In ura4« v vsakem delu sveta ter poillja v evropeke deiel« veliko ve« denarja ko« vsak drufif odpoiiljalec. V svoji troovinl je popolnema poštena. Vsak odjemalec dobi isto ceno Izmenjave. Cene Izmenjave so sedaj -iime. Če pošljete sedal •voj denar, bodo vaši domiil dobili veC kron za en dolar. DANAŠNJA CENA (ae lahu izpremenl) Je 100 kron za 94.10. Poštnina 25 centov z« naročilo za vse v Jueosl W-JI. VI nam lahko pišete v svojem m a ter nem Jeziku, ali pridete v katerkoli American Eatress Offics- Varnost HHro.1 Nizke Cene Izpolnite In denarno tiak^enk-o. pndenite eks-j Pr^i.i Money Order. in>štiii Money Order ali aotovlno v registriranem pismu in pošljite na: Foreign Money Order Department ■ AMERICAN EXPRESS COMPANY CS Broadway, 18 Chatam Squire, ali New York New Yar< 118 W. 38 St. New York Ap^ntjc ii) dopsniki povsod. K.t.larkoII odpošljete denar glejte, da dobite American Express Co. potrdilo. ZNESEK IME. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR KJE PKEBIVA ...................... POŠTA ............................... OKRAJ ............................... DEŽELA ...................... DNE. 19 ki čoln v zalivu in naloga teli! mW ~ llTC" mož je bila opazovati okna v ho- To veliko in krasno po-telu s svojimi daljnogledi. V šte j SSS^fT vilnih naporih, da dobimo dokaze nJeiia _ v tem slučaju, ga ni bilo bolj te-i žavnega kot je bil oni mož. ki so, stražili v zalivu. Tam zunaj v ^a-livu je bilo ptmoči inrzlo, vlažiu. in viharno. • Včasih se je zdelo našim m«>-' žem, da so komarji direktno v i zvezi z Nemci, k*ijti storili so k;ir je bilo v njih moči, da jih prepo-j »le. Skozi številne noči je bilo au-! še st razen je neuspešno. Konečno pa je prišel pravi tre-, nutek. kajti videli smo. kako so > signalizirale z majhno lučko iz j ------- ----------- - - ___________________j - ^- ----„— — ____v ene sobe. Celo pri svojem signali- j kundo, nakar je prišel odmor, na-1 čolnu s pomočjo brezžičnega br- Število živin žira u j ii so bile ;zvanrediio pre* to zopet dve rdeči luči in koneč- zojava. C'e pa so iineli špijo*ii bedeče: konji o1 j kmetij, tako da je torej merilo I vsako posestvo povprečno 11 ha. Čisti donos zemljišča se je vsled tega dvignil od lrt.000 M na 23. mesta in industrijski kraji mogli edino z dežele dobivati nove iu krepke moči. Gorenje številke govore tudi za naše kraje in razmere dovolj jasno. da moremo edino z malim pa intenzivnim poljedelstvom ustvariti naiin ljudem na domačih tleh tako ugodne življenske pogoje, ila jim ne bo treba bežati v mesta in v tujino, kjer postanejo — prej ali slej proletarei. Zrakoplovska doba Piše Gustav Lindenthal. 022 M. Število živine -je narastlo zojava. Če pa so imeli špijoni's,®deče: konji od 27 na 70, govc-splošno informacijo, so poslali 115 na prešiči od 120 •knu, temveč držale nekoliko! Ko smo izvedeli vse to, sme druge vrste spoiočilo ter vrgli 1 na <*40, perutnina od 20 na 771. v ozadju. Žarki luči pa so bih j spoznali, da je prišel eas resuič- slednje, skrito v steklenici, na go-' Namesto 50 sadnih dreves je na vedno obrnjeni v eno smer. nega dela, kako ujeti jih. tovem mestu v morje. jsajenih sedaj 550 in število 1 ju- j Opazovali smo njih signalizira ! Naš prvi korak je bil, da smo Domnevani Bcigijec je prišel ** Preživ,iai° t^ni zem- nje ter skušali ugotoviti sprejem- j ojačili ugled Joncsa s tem. da ,iat0 na dotičiio mesto vzel st«- \ ic ,iarastlo otl 70 na M0C! no postajo na nasprotni obali za- «»o ga aretirali radi dezertaci- klenico iz vode ter jo obdržal ' " vscm tem pa ni vštet donos liva. Mi nismo videli nobenega j J*1- Ker je bila to le zvijača, smo dokler ni obvestil zadnje posta ie ! °stanka zemljiž*a v velikosti od znamenja odgovora, ("e smo hoteli [ga seveda takoj oprostili. Ravno da jma sp0ročilo za Nemčijo —'129 ha' biti popolnoma uspešni, smo pa to pa mu je dajalo še večji ugle«! yz0| je nato sv<)j -0jn ter j^j^j y Najemnik drugega zemljišča, morali dobiti ta Člen v verigi ProPat3el- Sot,ai P° razdeli- Sklenili smo jiin dati dosti na- vecJ° pozornost, da so njegove !i- nje postaje, ki ie bila v zvezi «! tvl Posestva P'^nje 30 malih parnih informacij, da bodo zapo stine v r^nici ponarejene, da je podmorskim čolnom. j kmetvo za ha 5;) M za obresti it. slene s svojim signaliziranje u amerižki begunec in Nemec, ki Vrgel ie snoročilo iz eoli " amortizaciia' Pa dobro uspevajc. ter txlposlali v ta namen nadiij-j** boriti P»-«ti svoji lastni kopalet< je s' ril v svoii konaT Ko5nja sama se podvojila, —j nega častnika. bit» <»l njih in ker je bil dobro založen z na-1 *1,kake^a P«J«s»ija o glavnem paenimi informacijami, jih je dr-j sp,Jonov" i Tu«u nam niso dale ženske prilike. da bi jih zasledovali do uo- prlšl° ,,a ta ,,aCin v Nemčijo. - i . nudili vse mogoče prilike. Tekom Kljub temu pa nismo mogli ugo- . , . . . ... ri^i. „ ^ - . ... 1 * - - , i^'pffa ii jih bivanja v Panzu jih Cela tolpa ▼ mreži, t oviti sprejemne postaje in 1- • — - J žal zelo zaposlene. Signalizirale so ves ta __i:__ . ». , . . "jKMinai a, eden naših naj radi premetenega načina, i-«'-« * se je vršilo signaliziranje Konečno smo pozvali momari- i ,- - T v . .. <*»»«► preklicano m Jones se ie vr eo na pomo<* m s pomočjo »m- •. .. 4 , . J i * • i i j • .. nil v Acherchon. Ijevula je slednja Uffotovila mnjb no ozemlje, na katerem je bilo ^ ftn p^jj^ edinole mogtw'-e videti signale ▼ pasti. Na ta okraj smo osredotočili vse svoje napore. Poslali smo nekaj mož. da opazujejo hiše ter našli konečno pra vo niesto. Bila je to hišica, v kateri je živel človek, ki se je izdajal za Belgijca, ki je živel v Parizu, ko se je pričela vojna *er ni bil v stanu vrniti se domov. S pomočjo Francozov smo aretirali kuharja, ki je bil v službi pri tem človeku ter postavili na njegovo mesto enega naših ljudi. Ta človek je kmalu razkril, da je po vsakem signaliziranju in potem ko so odšle ženske s čolnom na morje, odšel na morje s svojim motornim čolnom tudi ta domnevani Belgijec. Vsaki pot, ko je odšel na tako vožnjo, je v isti noči" signaliziral proti neki točki, kjer je bilo vee hišic. Glavni stan špijonov. Nai naslednji korak je bil. da smo zajttražili te hiše ter konečno izsledili ono, ki je ponoči pošiljala signale na morje. To se j«1 vedno zgodilo ob deveti uri. nato ob desetih, enajstih in tako dalje. dokler ni odgovorila rdeča luč. Našli smo tudi. da se je p«« vsaki taki noči signaliziranja č!o vek. ki je živel v dotieni hiši, splaval na neko eer t morju. — Opazili smo tudi. da so se tudi n?! dragih časih pokazale zunaj na morje dve rdeči luči za eno ee- ________jflsSw(|id-jsii »B-JSs'Sfci'.ifeA Sbfe". .:• BiH' Ko je objavil Allan Edjjar Poe preti nekako osemdesetimi leti svoj *pis: — Brezprimerni doživljaji Hans Pflaala, — ki je potoval na luno, sc je celi svet čudil temu čudovitemu spisu radi navidezne vrjetuosti takega potovanja ter preprečljivosti znanstvenih posameznosti. akti daleč bi pač segla rodovitna domišljija Poe-aJ če bi imel na svojo razpolago sedanje znanje glede aeronavtike! Prav kot so sc uresničili na morju iu pod morjem, o katerih je sanjal in katere je opisal Jules Verne, v teku par let po objavi, tako da so bile tudi uresničene nekatere bistroumne iznajdbe llans Pfaala, če niso bile celo prekošenc pri zadnjih velikanith zraka. V jeseni leta 1916 so poročali o potovanju 'nekega nemškega zrakoplova iz Bolgarske pi'eko Sredozemskega morja, po dolini reke Nila navzdol ter nato preko portugalske kolonije na iztočnem bre tJu Južne Afrike in nazaj — kar znači potovanje IHXM) angleških milj brez izkrcanju. To poročilo je vzbudilo malo pozornosti v o-nem času ter >e izgubilo med vojnimi novicami onih dni. Ta uspeh pa je kazal na prepričevalen naein. da je mogoče vprizoriti taka dolga potovanja preko kopnega ii. morja brez prekinjenja in na večje r«zdalje kot je mogoče to na kopnem ali vodi. ne tla bi so dotično prevozno sredstvo ustavilo. Zadnje potovanje angleškega zrakoplova K—34 vzamemo lahko za znak. kaj vse bo dalo v kratkem doseči. L*vedli bomo lahk-> nov in reden sistem trgovskega transporta, ki je zmožen razvoja kot si ga sedaj ne moremo predstavljati. S tehničnega stališča je gotova stvar, da je mogoče zrakoplove, k; vsebujejo več miljonov kubičnih čevljev, izdelati tako hitro kot paruike s par tisoč tonami. Nobene težkoče ni zapaziti pri konstrukciji zrakoplovov, ki bodo o-stali v zraku skozi tedne, čc bo treba. Nadomeščen je vodika s helijem. nekim drugim plinom, ki se ne more uneti. bo absolutno odpravilo nevarnost ognja ali požaru. I/.guba plina vsled pronicanja skozi oklep balona je bila že sedaj skrčena tako. da ne presega šest odstotkov plina v teku enega meseca. Hitro se bliža čas. ko bo mogoče obkrožiti eelo zemljo v nepre-slanem poletu, ki bo trajal petnajst dni. ne da bi čutili potniki kako neugodnost. Ravno nasprotno bo res. Imeli bodo na razpolago kom fort, katerega ni mogoče nuditi pri potovanju na parnikih ali železnicah. Perspektiva možnosti, tako trgovskih kot onih tikajočih se novih razkritij, je vsled tega neomejena. Konstrukcija zrakoplovov bo gotovo izpopolnjena kot je Lila kontrukcija vsakega drug«, gn prometnega sredstva. Vsled tega se bodo tudi stroški zračne *transportacije zmanjšali na ponižne svote, čeprav ne bodo zrakoplovi nikdar primerni za prevažanje velikih tovorov. Za prevažanje potnikov, pošte in luksurijoznih predmetov pa bo transportacija v zraku v teku nekaterih let najbolj hitro, primerno in varno prometno sredstvo. To prometno sredstvo bo veliko pripomoglo k izmenjavi idej, produktov in informacij med narodi in plemeni človeštva. Na celem tem planetu ne bo v kratkem niti najmanjšega koščka zemlje, ki bf bil nepoznan. (Nadaljevanje . & atrani) 4 Reorganizacija Ogrske Thrift IS Power Ni kdo ui pričakoval, da bo inileniju neposredno sledil odstop Bela Kuna, vendar pa bi lahko pričakovali nekaj boljšega kot pa to, da se je dejanski zgodilo. Začasna vlada, ki je sledila padcu Kuna, je bila oeivkfno preveč raznolika družba, da bi mogla drža- j ti skupaj, a je mogoče nudila boijše izglede v časih kot so ti kot pa1 kak bah>burjki nadvojvoda. Nadvojvoda pa je soglasno z zadnji { mi pi rot-ili Uejatmki ua čelu vlade ter uživa baje tuai podporo za- ■ ■ —■ veznikov. Jutri se bi mogoče umaknil kakemu drugemu. Na vsak vsled česar je bil tudi poslovni način pa je težko Mdeti. kak dobiček bodo imeli zavezniki od te-1 iispeh lanskega leta manj ihv?i-ga, če podp:r<*jo Ilabidmr/aiia. jljen. Vendar z oziiom ua prwej llesuiea je. da je to posebne vrste Habsburžan. Skozi številna •»♦n rezervni ruŠtvo 5 last-k:jtičenjem vsake dr!ge. «-elo nemške. Najti je bilo take, ki so re-j,l|h '»i- in sie»«r n« Vieu-43)inea!i. kli. da se prrpravljs na dan. ko se bo Ogrska odtrgala od zveze z v i-jubljaui na Zaloški cesti, Hta-Avstrijo in da*je hal>burška družina odobrila to postopanje, ki naj1 ,eui v Spodi.ji Siski ter v bi rešila dragoceno krono za družinske interese. liranju. Po revoluciji Karolyi-ja v pretekli jeseni je on s celo svojo! ,z .^orčir-nega srna. ki ga je podraži no izjavil, da s« >matra od tetlaj naprej navadnim madžar-j10^1 v zendjo razni dr. Krek. je skim državljanom in v >led tega je lahko domnevati, da je bila že-.zraatlo veliko drevo, pod katerim Ija bili uslužen svoji deželi motiv, ki je tičal za sedanjim napredo- *euci na>* delavstvo. Drug« Vaiijem do najvišje -'le. llabsburžani pa so v sedanjem času nekoliko iz mode. Mogoče se bodo vrnili, a ravno v sedanjem času so komaj voditelji, katere bi narod splošno (»odpiral. Vse kaže. da je obnašanj«- rumunske okupacijske armade od-gov«HTiio za nekatere zmešnjave v Budimpešti, vendar pa je kritizi-mnie Rumtineev. katero je čuti v številnih krogih vse prej kot u- »laviji, za katero je naš nepozabni leto ho društvo praznovalo svojo 2ob tnieo. Liog daj. tla bi se tedaj zn.~'.šli v lepi sl«>gi/ da proslavimo siv brni jubilej delavskega zadružništva v arej«*ni in utrjeni Jugo- dr Ivivk žrtvival moči in življenje. zadnit- svoj*1 Agrarna reforma Belgrad. 17. junija. Danes pravičeno. po»- radi treh ali šarili »nilj«uiov Kumuncev, ki so stokali pod nia l/arskim jarmom, je zastrupil čustvovanje skozi leta. Pred manj kot enim l»;oin m» hiSe madžarske čete še vedno v rumunskem glavnem mestu in Madžari so se vdeležiii oplenitve ~Buniunske, tekom katere so odnesli vse, kar je predstavljalo kako vrednost. Madža ri »o proglasili, da ne ImhIo privolili v oproščenje svojih podjarmi jenih nar«M.Jiiosti in tlokler *<> čutili tako, so predstavljali stalno nevarnost za Romunsko. Bela Kun je prišel do moči radi tega, ker je domneval narod. ev tu ter i s: t«* stare Bolgarske na ju-j jru, je bila Romunska v smrtni nevarnosti. .Mirovna konferenca ni ... . ... ■ , . i iki i? • liko 111 se imajo rzvesti ona vpra storila ničesar »Iriijrega kot da se je pregovarjala z Bela Kunorn in \ _ * rtimuiiska ; minila jv- kouečno slednjega strmoglavila. V tetn oziru je služila niinuiiskim interesom ter onim sveta ter delovala za nas v ii!«"- manjši meri kot za >ebe samo, ko je zahtevala razoroženje Ogntke. Cilj zahtev .stavljenih v rumunskem ultimatu, je praktičnega, ne sentimentalnega značaja. V teoriji so te zahteve upravičene, il.imunska re zahteva ničesar drugega kot povratek tega, kar je bilo ukradeno ali pa isto vrednost. Storila je le varnostne kora- . a- da \h> nevaren s .sed razorožen, nakar ne h«, mogel več delati zel tor vollko steVlio P***^«" ^«pod»rji položaja. Za obe te stvari pa so Madžari direktno j dežel naš«' nove države k posve- odgovorm m le pamet, ne pa pravica, zahteva, da se jim pusti vsa j i tovanju, da so rešijo važna vpra-nekaj. > čemu i lahko pričnejo iznova. j sanja agrarne reforme. V svojem kou« em kom a ?>a je treba pomisliti, da so izvršili Rumuncij govoru je povdarjal veliki zgodo-«b'o sveta, so ga ni hotel nihče drugi izvršiti. Polickta se kara. in vinski pomen agrarne reforme v p«. praviei. «-e ra«h nepotrebno nasilje |»roti jetniku, katerega spre- socijaLuem razvoju našega nare-miji. na |Ht>iajo in \-a znamenj;* kažejo, da delajo Rumunci sedaj da. Nobmefiu smisla pa nima karati policista rad i tega, ker je izvr-šd aretacijo. Dr. Krek v 1. ljubljanskem konsum- nem društvu Dne -_»4 m-, run 1 "'''t s«- j» vi šil i dividend* «nl blagovnega prometa prvi u-::j"«.vni .»!>• ni zb«»f !«• z:i-(ki J* v tej dobi znašal nad S mi «f*-uge Me«! prvion .-lani i« »a diu jljon^v kron, jiokaže, da te j«-šf\a se bere jM»leg imena Jožeta članom izplačalo t^kom jir?teee-l Agrarna reforma je nadalje', a nje gibanja iz leta 1848., ki je pa imelo za posledico le odkupijenje | kmetov, ni pa rešilo veliko število dragih k met.skill vprašanj. — Kmetje so takrat dosegli samo o-sebno svobodo .gospodarsko pa ™ ostali odvisni tudi naprej od velikih posestnikov. Avstroogrska politika je tudi nadalje vdrževala fevdalizem, si cer v drugi obliki, da nagradi svoj«' verne služabnike in da o-hrani v bodočnosti v fevdalni gospodi svoje udane sluge. Danes je iz na- • i*»stm«ar;a in Ivana Itnkovca tu- tliia 1*4 let nad tisoč kron doti! itn«* «lr J-in t.*. Kreku. j lička, ne o/iraie se na druge u-/ ««lrHtof»ila kaka kri 20 kad tu* ie bil knk izlet, kadruje bila vsakob-'na prireditev, ve činoma n« Hožniftu, t«'«laj »e ii*o r«l l«:ti v naši +retli rntni dr. Ivan K Kr»k. Dmštve utorj inu't; za svoj i'etek kapital ali kredit. Kapitala p« naše Jota v »t ni imelo. ask;'ti j#t in »rai.> t >n | krrtlit. 1'oleg dru-uib /» na*e delavstvo uvzrtili go-►P^hIov k» mi jaaa&iii za ta krt^lit. iiiiidtino tudi Krekovo im*« K« r je ptitm "nrrušil pr»»st«ire Ustauovit«-lj« ui, ki s,, ve oprij. lij P°,noraa odpravi' in sicer zadružne misli, katero jo razširjal stoPmh razlogov: : i skrbno s« jil naš nepozabni dr. — To zahtevajo gospodarski Ki. 1; interesi naroda, ker se s tem. dv-»- t^-a »<«romnega napasd-1 »n<* P^otlnkcija zemlje; •i ni /im »I i eun sama protlajal-' — To ^hteva socijaluih ua, at. so >e pričele ustanavljati po*™*,-to zahtwa naša narodna podnižne prodajalne, in sicer naj- , demokratska mentaliteta. katere pre,'«- na Olnievlt pri Ljubljani, i tvori v naši državi Srbije, p« t.>m na Zaloški o-sti, po>ucje 1° zahteva današnji duh Časa v ua Dunajski cesti. Pa tudi izven agrarnem delu. '.tubljaii-' je društvi razširilo svoj zahteva tudi, da sc ukine, d< l, hi..g ter odprlo prodajalni v tudi ona posest ki je nastala kn-Trvi.-u na * :»»r ?nj-keiii ter Krilati pitalističnim potom. Ponovno na-pri r^iču i>ute;i* v Kranju iu! glasa, da hoče vlada prevzeti vso sltnlnjič uit v -sv. Križu i»ri Ko- odgovornost za razvoj razmer v Ktanjeviei. tako da šteje zadruga državi in da je t-eba s tem račn-n« Kotigi i-snetn »run »t 2 kjer sejdan«-s o?-m pt«» laj.ilen z nad ijQQ uati. —- nahaja z«- «»l iMMctka zadružna!'"'lani , Nato seje razvila takoj «leba?a* pi Hlaialu t. je Sb»ven^»ko ddivsk«) »»t. društvo «ielo za :ta raz- p»»l nvojw soi>«>. kamor s»- j-.» na-wlila prodajalna, i/ fvmr »ledi da je bila dt lavs k j zadružna onrari- /C ««J IM»-Vtka v ozl:<-m .sli- prav p.)5?»a» delavsko ko usuir no i V bliži.ji '»o 1 Milosti s« pa na- ° l>osameznib vprašanjih, ki zah-III. lav i Utvoriti V razuiii krtjih ^.'t«vajo nujne rešitve, v . " navili ]»rodajalen. i ~ Tekom vojne, ko je e velo ede phaznovernost indijan-ruštvo. sr je pa nasprotno izkazalo cev. k i z «Mav«ko J»..lit»či,«» org a 11 »za - J d m št vo s trm, da een ni navij a loj CtM "tici sati t udi velikanski navai zu pri- pati v douemm rae^u ali se vozi-|st*»p k društvu, ki >e kaže v letih ti krog-njega v čolnu, kajti izjav-Jo- vi jnc, k«' je stanj ' članov »osko- ljali so. da je voda tam olje. 'društvo S tetn, da een ni navijalo,! Jskozi stoletja oo imeli mehiakii |v>ird c.sar a« at! pcwlwaj prt« ti i Indijanci velik strah preil stvar-Otvoritev pi-alajalne se vr- leta vojne ka/..ib- velihe azlike v jo. katom so imenovali kužno Šila s sv opravilom na Rožniku 'e«-ny;i rrznih prod:ijr.le«i in kou- mesto v jezeru Chapala. v bližini k n tir j je opravil dr Kr>k, iu {»'•'siminega dmštvc. Temu ,.e pripi- ohali Tizapan. Niso se hoteli ko-evrav. nem opravilu **» udeln/^ncijsati tudi velikanski naval a\ pri- pati v dotičnim mestu ali se vozita vili k * Dolgemu me/iiarju". Prvi luMmk društva j*" bil „„ „v /e i*mtinčar. Ho ..ti 107» na U'lJ To števdo bi; Dolgo časa pozneje pa so p"i- Kako se j* društvo razvpal«. je pa h.hl:. tudi p.»desi-torile. če čeli previdno mara t i svoje lesene m/vidua i/ sbvltVega pregl.d.i n.*-(bi društvo imelo za v«e priglašene čolne s tem oljem, kar se je iz-iwti.-nb Ut člane dovolj prostora in blaga, zalo kot zelo koristno, kajti čolni Dobiček Ke> pa tegn ni Mo dobiti, je mo- niso vee zajemali vode in navada je poKtala vsletl tega splošna. Niso vedeli, da je to olje petrolej, ki prihaja iz nekega podzemnega vrelca, ki pokriva vodo s petrolejem na razdaljo dveh milj. Kadar je roda r jezera plava petrolej i>* porrBni jezera Te&ti l^et*. ( bitov Pt »met r»7 t«H4.<» rit4 461 4'vl lOIS was MITT rms\ V letih vojne 1914 Sji:} 1il ralo društvo v varat vo starih čla-4 i7-t.17j.iov - prejemi nje nmih odklanjati. *»-"• z.r!« se tek ua leta 1014—15 tudi r».m<*i stanje čtaiMwv ni zvišalo. 1,^1 Splošna panika na trgu ter ne-je n*dm padee een. ki je bil po^lc* al. to.ia di-a zrušen j« slare avstrijske najstar. slov. dnevnik v Ameriki Izhaja vsaildan razen nedelj in praznikov. Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta. Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti. Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika. Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze Najboljše sredstvo za oglaševanje. Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto Za pol leta Za četrt leta $2.50 $1.25 New York Za pol leta Za četrt leta $5.50 $3.00 $2.00 Naročite ga zasvojce v starem kraju Za Evropa za celo leto $6.00 Za Evropa za pol leta $3.50 Tehnično osebje je organizirano. 82 CerlM Street Ne« York City DA VICA Mark Twsi*. pes m Ko je straina in neozdravljiva I ii* kaj arrozm»gjt. Nj^vi bob/en a razvajala po ni*-Mii | nj.» je premlad* in preneizkn* na iti »vil t »I strahu vsi- mater«*'Min jo denemo spat k njej, d i bo Pene ob pamet, np»l/!»riH SV*>jo Mi s MeWilli;wm, ttu ma!o K 70 iu re«*« iii. * Dratrn. ju na tvojem mestu ne hi pustil da bi otrok žvcril ti-♦ t» .telo v i klt*£ek." I. kaj pa jv> to hudi-ira?" j revi on«, m o! **r>*u; «• pripravi, da h: vz*dn ofr-iku ktinček iz u-.t. J mi '»dgovorim : I • juba moja znano je, da je j**lov b-s najt. ran j redilen les tta »meje stroji jesti." Moja aMui o ost a n« /c«io, prt r. knh. Če v k.i.j zgodi z r-jko ''Misel je doba, a kdo l»o tebi. (Mtuiasal T" " Ti m i lah Ho pomaga« \se. kai .ie t it!»a V takem času, kakor je /daj, ne rm rem dovoliti, da bi kd » drugi kako kaj one ga vil, nego jaz Mirna." IVn-lopa zakašlja dvakrat v spanju "Oii ta zdravnik, zakaj ne r>»i-de! Mortu*ee, soba je prrgorka ihlpri ziaeeivo. j« brž'" Odprem jo, |»ogledam oiiniogre de na toploti« ! in se z i čudi nt ka ko more biti sedemnajst stopinj j »r. vroče /.» bolnega otroka Koč baz pud-.' iz mesta z novieo, HO PO (XNOL £3 i nuuie čin« s boie- siid zrna naj ne zanosi ve«", do-kler ne ozdravi, najmanj dve do tri leta ne sme imeti nobenih znakov tuberkuloze. Jetična matt naj ne doji svojega otroka: vsak 1 tilk dojenček zapade smrti, ako Sf ga ne loči od maere. Tudi ma-| terina tuberkuloza se /. dojenjem 'zelo poslabša. j Jetična žena seveda tudi lahko ------ okuži moža in narobe. Za moža. ki i Pa ni povedal «. Prezirljivo se j.*.ima slučaj jetike. je v neka | T« »pravil v ml otrolj« kite in narwdil da bo*te čutih dobro in •vež«. Patiw na xn»i SIDRO. Po lekarnah po S5c in «T»c ali pa pi>ite na F. AO. R1CHTER A CO, . 330 Broadway. New Ycrk | Urih slučajih zakon ugoden. ako eden tistih I>lu,e dotieiiik po zakonu v bolj-v v najinem življeniu. ki ** ma*e,*ijalne razmere in urejeno jih nikdar ne dotaknem. Iu ta- ž:vljenjc za tuberkulozno ženo rani teko dnevi v čisti ter ne- l'a J1* zakon vedno neugoden. obrnila ter šl i \/. sobe. •'»d t'ua časa je to d..-.«!! s« k. Eveleth, Kinn.: Lsala Qovie le Jartf Kotse. Gilbert, Minn, in ekoUca: I*. Tini Hibhing. Minn.: Iran Poofe. Virginia, Minn.: Frank Hrorattobj St. Louis, Mo.: Mike Grabrlaa. Great Falls, Mont.: Math. Url* Klein. Mont.: Gregor Zobec. i Govanda, N. Y.z Karl sterol««. Little Falls, N. Y.: Frank Masla. Barberton. O. in okolica: Frank Po» ie In Alb. Potjanec. Collin wood, 0.: Math. Blapnlk. Cleveland, 0.: Frank Bakaer, Chafl) i* M'li* i v/eti klinček, brzda m. oč*vkli*o in r»*če: ti zna-i vee ne»«j same to 11 v» i, da z i a«. Vsi zdravuikij piaviif, da Je smola v jelovem le->u dobra iboteti hrbet." A niseti- vedi-l tla je otrok !•*»!;, n v l.ioiu in da jj domači'glasom: zdrtvnik pripni.M-al — I "T.- je usoda Natneii.ieno .ie. Kdo p.i j - rekel da je otrok, Nikoli prej ni i.il bolan. Mortimer, I f lan v tirbtu "ljuba moja, ti si namignila ' • Kaj še! Teg-i nisem nikoli namignila " * Dragu moja. ni d\e minuti, kai »i rekla —" "Meni nič mar. kaj sein rt'k In < e lune otn.k žvečiti košček je-|ovei;a lesa, ni pro v nič hudega in ti v«S t,i n<>'M>Inoma dobro l*a Uit be tudi žvečil. Tako, na'"' '' N. irovori več, predraga. Sc daj vtditn. kako iiiia«^ na vso moč piav, tu š> dam-s pojib-n- naročit dva alt tri najboljšega j«-- loviga lesa Moj otick naj m* t:r« ša ni^e^ar, d**čim jaz —' *"l.ei»o te pros'm, ptijdi p«i -vo- 5: v i da jih ji ;«*»i opravku m j»usti ms malo v samo, di mu ti 1'lovi-k m sme napraviti i»ke ' . . i iittjtnao.ise opazke, da bi je (i ne p- ♦ ti). i»»r k:izovnl iti d«»kazeval vr tebe, v takem groznem časo. kakor je zdaj. ko je tvoj otrok —'* "Tak saj storim vse. kar ho češ Toda s t *ni one«-nt ne izkli-čem nikogar, ker so čili vsi sp-it. Kje je '»osja mast!" \a fnrli--i v otroški sobi. Oe stopiš k Mariji in ji rečeš —" riuieseiii gosjo ni.i^t in znova zaspi m Spe* me ;>of;!iče. .. , , .... - i, ,- "Mortim-r. prav nerada te natl- o tike \ me ni pravi z zamolklim , t , • . . lei'Ujenr toda soba premrzla. «l:i bi mogla rabiti to mast. Ali ne hi zakuril. Saj je vse pripravljeno, da zatrneš. * Izvlečem se i/, postelje, du zakurim. nato pa sedem vse obupan. "Mortimer, nikar ne sedi tam, J.-i ne prehlaiiš. Pojdi v i*o- ja< si , i• -j Stl'ljC! Ko l'*zeir vanjo, lin pravi • "l*oea.»aj treir>tek. !*ro*:m. daj otroku še zdravila/" /fli:i\ii«i je bilo tako. da je o-1 roka \ z-Jramilo. in moja >:»'iia je porabila čas ko je bil et*.ek fnlt-č. Ja va je namazala in čez ? ui-i>tjo ('ez dol^o za spim zn«e. a, u t mi je bilo treba vstati "Moiiiirer. prepih čutim. Prav - Tukaj so. Ca\al " čutili«. Nič ni sl .bšega mi daš malo pri- P" bob-zni nego prepih. Pro--iui. primakni p«*steljieo k o-jiiju. * Jtcbm. d.ij jih sem! AH ne Napravim to i« se i/pojak:iem d^ je d i agoeena vsaka minu- ** ■llct r,|» ki j«, v.ž.in v da je naš zdravnik bolan, da leži. -Mrs. .MeWilliams upre svoje i»v»t-i midva nisva žuela kakor bi bila ......... I>o>tikrat sem ti to pravil:. Zdaj vidiš po.-Iedi« e. Najin «-ii.»k ne o.-.di i vi nikoli |;o razum no ali vsak zase. in ...... , . j koristno hi bilo, tla ta navada (Nadaljevanj z strani) [popolnoma udomači, ker bi ko obvarovalo i i .ni" 11 \< likih ta-ne- naSi zastopniki. kateri so pooblaSčem noMratl nat.^ nino u dnevnik "lilaa Naroda**. Vsak zast upnik iz«ta potrdilo «a avoto, katero je prejel In Jih n.Ja ' kom prlpnr«V*mo i . XariH'-nina za 'HJlas Naroda" Je: Za eelo leto W 00; za pol leta f2 rvo ' aa Četrt leU $1.25. gtt nt v k k t jxmje. Ifečem ;i Ena najbolj vanih ptisletiie T»o'sreči in marsikaeri žalostni zakon "Oraga moja, to tlelo je j a ko nevažnost političnih meja ter vlail izostal, mučno iu otroku je najbrže do nih inetotl. temelječih na prineipu' volj g rrko v vseh teh posebnih narodnosti, ki je bil povdarjen do odejah Saj bi lahko položila po- t«:kega grotesknega obsega v voj se be j še eno plast obkladkov nanj ni. ki se je ravnokar končala. In-111 — ' telektualei vseh nartniov in ])le- Nistni izgovoril, ker me je pre- men- voditelji misli, botlo prv^. kinila. Privlečeiu drv z:t nekaj ča- bodo prišli v bolj tesen -.1 ik p«> sa. p:»tem pa ležem '.n za "-nem knn zračne plovbe kot ^o bili ke-smreati kakor človek, ki je ob vse či in čigar duša ie izrabljena Prosta trgovina, ono splošno Ko je n:l že velik dan. iza'utnn. protisredslvo proti plemenskemu tla me nekdo prijemlje z.t ramo. sovratvu ter trgovinski vojni, In. kar mi* hitro spravi k zavesti. Mo- postala te.la j nekaj več kot pa le la žena strmi vame in šopih d: krasen sen bodočnosti. Prosta tr-" Vse je proč, vse je proč! (Urok g« vin a bo sposobna, tla se jo tise poti. Kaj naj storiva T" dejstvi. "Za bo/.jo voljo, kako me sira- Iz vsega tega na bodo izvirali šiš! Kaj jaz vem. k;.j nama )l* ^lo- novi. povsem tazlični in višji itlea-riti! ' li glede dela. življenja iti uživa- "Niti treuotek se ne sme zainit- nja in ti ideali se bodo tikali <-e-diti. Pojdi po zdiavnika. Pojili 1< ga človeštva. Bolj kot katerako. sam! Keei mu, da mora priti, živ li vera. bolj kot katerakoli člove- t "bko d »Mer ne v<< ve*, t-, i j ' Tcda kaj pomaga j>ošiljati '»-'""J- 14' voiiš. m ne veš'" zdtuvila, če ztlraviidc ve. da je bo- P'^^'U ' Dobio. Stoi im, kakor želiš, lezeu neozdravljiva."* Toda kje ,;e logika v tv«>.;i /ra«ln;i! (HI* .-fvoiim, d:*, kjer je življenje opazki, ki —" J t am je upanje. T«.da /■• je /. jezo odšla, predno' « *ianj« ! Mortimer, t; ne ves »• ni umu*« i i/govoriti, iu vzela o več, kaj govoriš, kakor nerojeno t rek a s sib.»j 'dete te bi bd — za božjo voljo. Z reče i priti«- predme '»leda ka-! ordinacija pravi: vsako uro po kot zid. j eno čajno žlico! Vsako uro i»o * <», Mortimer. že sptt eden' eno! Kakor da bi imeli eelo leto Mali ' ieotgie < i on! o« |«» j.- do-jča^a. ua .>lirauiuio otnika' Morti bil!" i m« i, nru eno namizno žlie i >)i( — uh. otroku bi bil o triba tudi belathtue in ?iko-uita Uoj V'li;, Mortimer' Zdaj me pa ptisli. -la delam jhi svoje. Ti takih stvari ne razumeš pr*> v bn / nami ' * Kmalu [»rin-se pestunja našo l'en«-|opo. v«mh'jI !a'ik»- noč, kar deklica nalahko zakailja. Moja zenn pade vzuak. kakor bi'jo bila zade!a kap. a v tr»*:iotku je po-kotlcll m je \ sa prekinjena »lo-ti, KakiMio navda str?h Uj.. /apove na| se otrokova jrt-Jii!iV fteljie« prinese ii* kioski solie vi »iteVii v jMisteljo in postaviva 11RJI0O -palniv-o, in gre vi in a po ' post-ljieo prav tik blazine moje {Jedat. k*ko s*- nka/ im^ M.-io- ž« ne. s ! ■ tlirindaj me ie izimi- ril in za dve minuti /aspim malo Mrs. MeWilliams sko-'i s reši prepmgo iz ognja in sjH-t se u< koliko sporeč >va. K-« vjumem tlrugo trohieo spanja moram na njeno p-ošnjo zo-pt t v »tati ter napraviti obkladek i/, lanenetra stiifiia Ta obktajek p.doŽi «»na titioku na pr-a in gn. pn^ti tam. da >toi i svoje zdravilno delo *»xenj i/, drv tu stalna re*. Mu i al -em vstajati vsakih <'va;M't kuri*'. To je dalo moji z« m prilike da je okrajšala čas / -i dajanje zdravil na vsakih deset 'iiiltiit. kar ;i n* bilo v veliko zadoščenje ScmteiMa seui »časih bkladek in uporabil ali mrtev!' Izvleč eni ubogega moža iz postelja in i*a piipeljem Zdravnik pogleda otroka in jhivi*. »la ne u-mira. Mene je to m izni -i iio raz-ve>flilo. mojo ženo pa ujezilo, kakor bi jo osebno razžalil. Nato reče zdravnik, tla k.išlja otrok zato ker va kaka neznatna stvariert 1 draži v grlu. Moja žena pogleda. kakor bi mu hotela poka- na t z.ati vrata, iu reče. naj da otroku kaj. da ji prežene dvome Zdravnik tH dekliei nekaj, da je močno /JllUlsj v -.aSjl z;il:ašl.iala in takoj se p-ikažda iz llo jt.tika ,litI asi <-jta .di dv.-Jeseni treščici "Ta tleidiea '»iina davi<-e* pravi zdravidl:. "ampak ž\»n*i!a je kako je!o\.» tresko ali kaj podobnega. pa ji ji prišla kaka t roba v «rlo To ji ne !m» škoddo." ' Ne", pravim jaz "pač pa je snojia v jeb;vii:i prav dobra za ra'lične vrste bole/ni. ki lih imajo ponavadi r»troei. Moja žena vam lahko pove to Ska iznajdba, ho plovba po zraku prispevala k moralnemu in estetičnemu pokretu celega človeškega rodu. San Francisco. Cat: Jakob Lovfttn Denver, Colo.: Loula Andoioek u Frank Škrabec. Pneblo, Colo.: Peter Cnllg, Johrj Osotnik. Kartlnger, Frank Meh In Jakob Etefrl nlk- Loraia, O. la okolica: Loota Balaal J. Kumše tn M. Ostanek. Nilea, O.: Frank Kogorlek Yoangstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Dre.: M. Justin. Allegheny, Pa*. M. Ktarleh. Ambridce, Pa.: Frank Jikh« Bese mer, Pa.: Loola Hribar. lpa?ee. Bardine. Pa. la skoUeat Jotui DemSar. Coneniaoch. Pa.: Iran Pajk. WS Bronrbton, Pa. In okoliao: Rorari^ek (laridee. Pa.: At>U uanreduje. še bolj | i }m» porodu. Ako je upanja, da -e mater še lahko reši. je treba nosečnost umetno prekiniti. Tak- Germ, Frank Janesh in A. Kochevar Salida, Colo, in okoUea: Lonu Coatello. Somerset, Cola.: Math. Kernel/. Indianapolis, Ind.: Alois Rudraau. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Chicago, I1L: Jos. BosUC, Jos. Bltsh Joa. BeveiC in Jonn Zaletel. Joliet, I1L: ' Frame Bambtch, Frani La u rich m John Zaletel. Mascontah, IlL: Fr. Aa^natln. La Salle, IlL: Matija Kom p. Livingston, IlL: Mich. Clrar. North Chirac*, IlL in skoliea: Ant Kobal ln Math. Ocrm. So. Chicago, IlL: Frank (Vrne. Springfield. IlL: Matija Barborlft. Wankegao, IlL: Frank Petkoriek Franklin, Kana. In skoliea: IT ran I LMkoric. Fronteoae, Bans.: Kok Firm. Ring«, Kans.: Mike PenelL RitzmUlcr, Md. In skaliea: Fran» Vodoplrec. Chlrtdai. Minn.: Frank Gorie. Jak Mirh. to okoUca: ML 9 Manor, Pa. In okolica: Fr. Deali^ Moon Run, Pa.: Frank Mafiek ln Fbi Pe>lmllRek. Pittsburgh. Pa. In okolica: U. IL Jakobieh. Z. Jakobe. Klarlch Mat. M 1. Masrister. Ralphton, Pa. la akoUcat Martltf Korow'bcU. Beading, Pa. Za jw-ftnija potcljo \ -' S^dni sebi j ** I't e«|r ab »e bi premakni! pa pravi .Mrs. post* Ijice na tv ijo ^trau postelje * V debati o trimesečnem provizoriju je pojasnil finančni miiii ler Ninčič nekatere zadeve, ki so splošne važnosti za nas, odnos-o za naše dnevne potrdbščine. Znano je. kako so člani Jugoslovanskega kluba, pa tudi drm:i bolj nc-.ro napol. Mrs. MeWilliams poslanci vedno in vedno opozarjali na strašno pomanjkanje soli. me vzbudi oetroleja. sladkorja, be ne i na. tobaka iu raznovrstnega blaga. Fi- l)|-ai»i unij, ali je zraenica za- i ančui minister je pojasnil, kako se je vlada trudila: 1. — da nakupi blago v tujini: 2. — da spravi blago domov iu ga izroči koiizuineiitom. Nakupovanje ne povzroča drugih nep:t~ iik kakor te. da je blago povsod na svetovnem trgu razmeroma zek> drago in se vsled popolnoma padle kronske vrednosti podraži posebej za one kraje, ki imajo ie krono. Vlada je sklenila pogodbo za dobavo petroleja iz Auierike. i: da ni dovolj ladij, da bi takoj prve tedne petrolej prepeljale. Sedaj Premaknem ji. toda izpotak- J«' P« Petrolej že na potu in mora prispeti v kratkem v Dubrovnik •n-m %e >h pre-orogo in vzbudili' ali v Reko. »*ir ka. /adremljem ^e enkrat, nu-di- iM ko j,- /ena mirila otiT*ka Tu je zračni-*« nrtblizti. Titkt'j nato MrWilliant"« da bi se fanVk naj-br/e nalezcl ml PcwIsjc Ta mi *el prešine njeno sree z n«»v»» t»i»-piko. m vsa di užitni rte more spraviti jur^eI*»*-«* iz i»titwk»' sol»e tlo- v« g nagbi, da bi bfla iu-j:i /.euaj j"» nekaj "-asa p rid "jo skozi zadovoljno, čeprav sama poHsa- Megla moje za^poamii te-le mnu g:*ls in poUeljbo skoraj raz^K>te-aruta v svoji b'.i/nt v litri, Premaknemo se v pritličje. Toda lukaj ni biH» kam de*i p"*i i-lije Mrs Mt-Wdliams pa je rekla, da je i'.kuvruost ;»e*ttinjc nepre-etiiljivtt p>m«»«"v Tako se vnteinojpr:eevahio br o z v-o ropotijo zopet v naji*»|*t*l istd« nje. spaluieo ie občutimo preveliko ra-J Mortimer * Kaj pa ti je treba dost. kakor ptiči v nevihti, kadar odvijati plin in spet buditi otro iikjttvjo ^oj«* gnezdo. Jka." Mn MeWillWnm leti v otroško, *lZato. da vidim, kako sem se sobo. ta po«b-dn ksko j** tam V'lp.bit"-, pravim. treuoti.ii je nazaj < novo st.r^!iotol "I>obro, ji» oo«]t-j tudi atol. r*' ' liJofevo si p.lomil Iboim mač- no dogovorjene pogodbe za sol in petrolej niso hoteli podpisati — Ztkaj eeki fantek tako spi' ika' Misliei. dj si jo —"* «>d oi\oriin: " -«nz pa zdaj :ie Um prav me , , ^ , . * , . . •Prethaun *«j fmt. k v. dno'p«-mt^l.al, k.iko je z mačko. To v fc*dnao«raakem. »ve ravnokar sklenjeni pogotlbi naia spi kakor bi ubil " " |l*i s> bilo nikoli pri|»etilo. čn jamčita, da dobimo predvsem bencin, ki je za naše obratovanje \ * VVm, vem Ali kakor rdaj spi j bi M'a Marija tukaj in bi vi^ila pf«mo|rokopik in za kmetijske stroje pri mlačvi neobhodno potreben. je nekaj p »^bn-ga. Zdi sc mi, dajsvojo dolžnost, kakor je njena Ako ae nam fttareei spraviti blago, za katerega smo se že pogc- dtha - tako redno O je stvar pa ne maja ' dfli in pa delo«n šeplaeati ali pa daK nrfe blago v zameno, potem v 'Mi'it4M«r. eiislnn da te je Uh- ___. -r, ___, -m- ... ko sram, da kaj take-a tvoriš ®®secJl bo®<> pomanjkanja, ne petroleja, r.e m ** --* - * ** * — - ---- - Da so težkoče zaradi ladijskega prostora, je vzrok sledeči: Angleži. Ainerikanei in Franeozje so takorekoč rekvirirali ise s.oje trgovinsko brodovje in so vzeli v prisilni najem tudi velik O.A rane besede: brodovja nevtraleev. išedaj spravljajo domov ves ogromni apaia-. "Mortim r. da bi v«ij imela svoje vojske, deloma pa privažajo še potrebščine, ki so za velikan-niab. gosje'masti. Ali pozvoniš'* sfce armade naravnost nepregledne. Izlr/eni v sanjah i? post«'ie na T i- . , ,. . . st,pim na ma ko. ki od-ovii s ^ m tlOV°lj Premo^a ^ tak ogromen promet, ker je prodrk-proo-Mt.ui. in t' »bila bila pre- Vsletl trpela, a ladje same so izrabljene. da je ni dobil — T*ko na*" kljub vsakovrstnim urgeneam tn Intervenei- jam ni dobila potrebnega ladijskega prostora za prevoz potrebšči i. Povrhu so prihajale euteutne komisije v naša jugoslovanska mesta »:i poročale, da še nismo tako pri kraju, kakor so marsikje drugod Xed os tajanje ladjevja je tudi vzrok, da ne moremo prepeljati soli »z Tuniaa. kjer nam leži že nad eno leto. Teak oče so bile tudi s Poljaki kateri nam že sklenjene, odnos-logovorjene pogodbe za sol in petrolej niao hoteli podpisati. Morali smo se obrniti na Rumune, ki imajo sedaj v oblasti vse i*r dovolj, dm ne moreš storiti teh malenkosti, ki jih actum «&' 4« soli in ne tobaka. Tudi nekatera druge potrebščine bodowo imt Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In ♦o čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanjo tn posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstav.jali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki ao nas prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati vee, če smo mi prisiljeni plačati več in da ao tema na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost lo pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od jemalca. TRINER-JEV m aieriški |iiiir greakega tin ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vso zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trincrjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja ensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo plina, ae bo ▼aakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izrvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-strani vso utrujenost. V vseh lekarnah. T&IKEKJKV AlfnPXJRTN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo *za splošno notranjo uporabo. Uporablja ae sa grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Srn Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, 11 Manufhcturlng Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE. CHICAS8, 111 k i ■ '; ŠM-Aadi o;--t ^ ^ ■MIMM T GOZDNI ROMAR FRANCOSKI SPISAL GABRIEL ferry. Za "Glas Naroda'* prevedel O. P. 3 (Nadaljevanje.) Na obzorju je jmkazala črn*. »korc nevidna točka, ki p« j«, postajala vedno večja. Kmalu nato se je pojavil čoln. ki je puščal Si seboj bel*a>to !ti čoliu: Iz »ni K ma I t je vi«b-l kako je čo!n obetal kol roparska ptica. k. plava x zraku, da -.i izbere mesto kamor hoče planiti. Naenkrat pu *« je pričel i'«ln »aort pihati v j»mfi proti zalivu. Ne obotavljajte -e. — je rekel vojak. — Storite kot da str doma. Iu mu m» b.fi vi.'«»i veslači varni pretiavadi nosijo tiho tapei. Kdo. ;a vraga, so pač ti ljudje? — si je mislil vojak. Skozi skupine p.euM-ne trave, ki je krila obronek, na katere« ms je nahajal Pepe. je slednji lahko opazoval, kaj delajo ti trij« m o/, je v čolnu. Na dr na povelje onega. ki je sedel pri krmilu, si. skočil* oba trtala na kopno, da preišče! a okolieo ter pustla one ga, ki je bil očiv dne nijh načelnik, samega v čolnu. Pej*e in /a trenutek vedel, če hoče pustiti oba v zaseko. Poglei' n* čoln, ki j«' bil iirn^m varMvn le enega človeka, pa je izpreme nd njegov sklep. (Mat je nepremično na svojem mestu ter /.adrže val telo %apo ko sta š!a oba lnožka. oba oborožena s katalonskim možem, par čevljev pod njim :\»iino. Pep«* je mogel v »deti le »o, «la je bila mornariška obleka, ka t *ro st« oba nos la, *l:čna takratni k or carski obleki ter se držah nekako v ■■.redini an! uniformo kraljevske mornarice ter ono tr g*^vske mor iariee. obraznih potez obeh pa ni mogel spoznati po< iM^kišktm pok rival on . Naenkrat pa sta oba mornarja obetala. K oš •;ek zemlje m je od;-gaI pod kolenom ter zdrknil z lahnim sumoii po obronku navzdol. — Ali ims! liifwr si šal* — ie rekel eden i/.uied obeh. -— Ne. Mogoče t.! Zdtlo se mi j* kot da je pudlo nekaj od tam dol, — jc re kel ter poka al na mesto, kjer ,*e ležal mejni stražnik nepremično Hila je gotovo poljska miš. ki je stekla v svojo luknjo. Ce bi ne bil I a obronek tako strm. bi šel gor, — je reke prvi, Keetiu ti. da se nama ni treba ničesar bati. — je reke' drugi. — Noe je leieita ter nam je "oni drugi"* zagotovil, da lah k>i jamči za stražnika ki spi eete dneve. — Ku v/rok več. da ne more spati ponoči. Ostani ti tukaj. ; ju. pojdeui j/or. (V najdem tam zaspanca, — ji rekel ter pokaza svoj široki n«>ž, — '.cm slabše.... ali tem boljše, kajti potem b« večno spal. Hudiče, ta ti je pa filozof: — si je mislil Pepe. — Sedaj sen že do*'i spal. Kot kač* tero je pu>.ti flLAS NAHODA. 0. AVO 1919 HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK sna. najstarejših bank, ki stoji pod stalno državno kontrolo razpošilja denar na vse kraje s polno garancijo prodaja vozne listke za vse črte po originalni ceni izvršuje vse zadeve v starem kraju Ki žele potovati v staro domovino, ki iele poslati denar ali kateri lr«a-io opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj oe obrnejo na nato banko, ki sluii svojim rojakom t« preko 25 :*t v popolno aadtvolj •two. poiteno in slpurno. VSESTRANSKA NAVCOILA IN P0JASNII.4 dobi vsaado takoj v materinskem jeziku. Henry J. Schnitzer State Bank 141 W.sk nglon Street New York. Ft Y. — -Malenkost. Kapitanu ste dali štirideset unč____ — Dvajset, reče'n ti____ — Kajše bi videl, da jih je bilo štirideset, — je ponovil Pepe. — t radi mene naj jih bo dvajset, lločeni biti skromen, kajti jaz sem e navaden vojak on pa je kapitan. Vsled tega tudi nisem tudi ta nespameleu, da bi ne zahteval dvojno tega, kar je dobil on. Tako oslcparjeuj tujec je zaiilel. a ni ničesar odvrnil. i^i.dUa Bilo srtčno! — Zelo dobro vem, — je nadaljeval Pepe, — zakaj je to ma- j 1 ri tedne zakonskega življenja o, kajti on dobiva trikrat več plače, a ima trikrat mauj potreb kot j.- <>d> .jr v..lj za Fr. Bodoviča. Tr: .u Vsled tvga bi imel pravico do trikratne svote. Ker pa so časi I p dm- ie p iroVu. pa gaje v tem • udi. hočem ustrajati pri svoji prvi zahtevi. jča-u žena ;-e iiikr.it spodila iz hi Save and Succeed Anton Zuidaršič, 1114 K. bi. St.. :n i .Veil i ja Snudič lnie julija sta bila poročena Ah-jzij Hočevar in -Josipina Fink i Oba sta dobi o znana tukaj Ženin .'C rojen v starem krajši v krilci r.iv*. Nevesta j.' hči Antona in Jo "i p ■ne link Bila je Že kot dekle zi l » delujoča pri vseh do\>r:h ^tv:'.-. it-h. I Silit }-z eorkvena pevka več n-t Kot člani-1 dekliškega dru-j*lva je veliko storila za društvo j \-i je lila v« du t in cd delujočimi j in za napredek vnetimi članicami i "i udi na odru je bila izvrstna NAZNANILO. Tužiiim sivem naznanjam vsem urednikom v\ prijateljem žalostno vst. >11 je nemila smrt pri tr-•i.-iia n:t življenja moj ji ljubi materi MARIJI KRAŠOVEC, roj. P;ntar. I "mrla .ie dne '». oktobra V'1? v stanm kiaji fara iVinisk« vo Zr.pu&č« moža. «-nevu sina ter eno ličer V Ameriki /r-pušča .luaTa sina in ment žalujočo hčer M.irv Gorlšek. Rada bi izvedela za naslov svoje sestrične 1*1 !.E VOZEI-I. Nekdaj je bivuli, v Wauke^aiiu. 111. in zdaj p;r že dve leti niseui pn-jela no) .-nega pisma od nje. Prav lada bi kaj izvedela od svojih stari**v v stari domovini po iiiii*uu Ah i iu Neža Bosrata i iz (»oru jka pri Žirih na Notranjskem. 1'rosint. da se mi oglasi, ali pa če kdo kaj ve, da mi j»o-roea. -- Authonia Jurjavčič. l ast Palestine, Ohio 1'iV ZAHVALA. lfo.jai Tek a ve, K .V,. St.. Cleveland Ohio VAŽNO ZA POTNIKE. Oster boj se je očividno vršil v srcu neznanca in sicer med še S, daj t >ži zn rai'.poroko. H.'bjo in jezo. Kljub hladu je bilo njegovo čelo orošeuo z znojem. Veka zelo velika potreba ga je morala privesti na ta skrivnstni pro- ! tor in ta ootreba je du&la njegov srd. ki je bil videti brezmejen, i z raz zauičljive odločnosti, ki se je kazal na licu Pepeta. mu j«. | i.uventega svttoval, da je tak dogovor nujen in potegnil je s pr j ta dragocen prstan, katerega je izročil vojaku. f — Vzeiui 1 o in glej. da se izgubiš. — mu je rekel. Pepe je vzel prstan, si ga ogledal ter se obotavljal. — No, hočem riskirati ter pa vzeti za štirideset unč. Od sedaj .i,)rej sem s jn Hrvate. Zato naj ostanejo na - nt svojem mestu, dokler ta odlok ne l ikuik v korist slovenske vde bQ razveljavljen in bomo to obja-ii .-trk vir s v Cirila in Metoda bo (vili v Glas Naroda. Oni pa. ki ima- Uad I j izvedel, kje se nahajal i Tn.MAZ i/, yiavine in FRANK sil. A .M A iz vas: Kitoineče nn Primorskem. Prosim ju, da ^e m: j Ji vita. ali pa če kdo ve za iiju našli v. du ga mi ;i:i/u:ini. Phdip Markttžii, J Slane v, ,Mi.-li. V-S-ll—s, s'-oj-^a svaka 1.1'KO JAMI/ iu MATIJO !»AJ\jr'. prvi je oil lansko leto v Dodgeville. Mieli. drugi pa v Mobile, Ala., pied dvema letoma; dnmi sC /ove podomače Banca iz Gerova l*n -ni! cenjeno rojak«? če kd » ve za naslov od katerega, naj m, «a n izu.uii "a kar um !.om zelo hval-žeii, ali »uij se mi p.- nil« vie. jo že jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo za pojasnila. Citati In aforlzml Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem ohjjgka! naa potnil Ivi«1 jem se očita, da ne čujejo noli n sui-*e; ali jo ljubijo, če .um ni pi:jetua. narodi? Nekdaj so ki so jih v lice jim Ko je bi! enkrat sam, je prieel Pepe ogledovati v mesečini de- P"vili resnice, katere jioi niso hi-nant. ki je bil vdelan v prstan, katerega je s silo iztirjal ml tuj a. »>0 vo'j' -^'i ^edaj narodi »b- Ce ni ta kamen ponarejen. — si jc rekel. _ ni treba.da bi diu^a-'e-' Samo da kame-.je, I'bijyjn Mi-pov »! ne ji:u prcvo kamenje, ka- " v KvuaiijLu, — m ji- jt-Kvi. — in xreoa.ua bi e" vlada sploh kedaj plačala. Kljub temu pa hočem od jutri naprej s ^»tetini po! >• »klelo /.n bu vi jat i j.a zadrževanje plače. To bo napravilo dober ^variieljr. ni 15 'S. (Dalje prihodnjie.) Slovenske novice ••vi. /uiu/iiil i/, svoje vrhnje suknje, ka er pričel plezati naprej tako pre v jd no. da ji ki ht ležati oil /e daleč pror, ne da bi povzročil uiti najmanjši šum iu ne da b g* čula /emija »ama. kot pravijo Španci. S puško v roki je do .-»pel i-Mvtio nad l«»eko. pt* .•< O'ldahnil ter iskal z žareč i m i očmi uioža. ki je osta sam. Sleditj jc bil \ideti zatopljen \ globoke sanje, kajti nepre tu i; no sedel v sv ijetn širokem plašču, ki je ogrinjal njegovo -tavo ter ga obenem varoval pred vlažnim nočnim zrakom. Ker s» • •ile njegove oči uprte ua široko morje, ni mo^el videti temne po South Chicago, 111 d<.m.ivino. v A!eiia» IIi •••Iser«. li Ptsmo u domovine je -lobil ro- let stari u adeni. :r iu- jr.k ; .u; i n ln v Collmw-iMxtuJ jii-inu p« r. ea s':ri tla je mora! v \.».i.ii.f iH-tnajstem letu lt'»i! j" ••'ttalu 'J ' ..>jM:ie iinsell*:ne Frank Zal-»kar. H.l je pri vojakih 1» m-ev. v 1 'ilntšniei j»a se j.- muč.l < me-c- iu da jc bi? ves čas vojn«- na t- .n-V V. Plen i l i * zbolel, se name- ti S. daj s,* nahaja nem in > : * nem trenutku j<* i/pustil pepe veje nekega grmovja ter skočil iu \r.»:in se |n»*»ira po ' Jesip Stritar. • v [ [ _ * Kri po* t i la/makni srce na stežnj a sKiliu-i ^a strasti zakleni' Simon Gregiirši"'. • * * Ki v i nali. -'* kdjj se žejna tisra hi,i» i»o gladim plea krvavi pav, m.xijiš1vu ui»."i ni napasti ulada •li»iij» I 'imperii:.:!!. # * Krvna vez jo vendar še vedno najtrdn> jš,i ua svetu za človeka. Ui rna »i-r. prva ljubezen ki blaži -lov. ka. uotovo ;e ljid»ezt'!i »1<» iM.lt- mater \ «!o skrbnega ot-»*ta in d«, listih, ki < i .» nami vred i< eiie- Mr. JANKO PLZSKO, ki je pooblaščen pobirati naroi nine in izdajati pravovelja-vna po trdila Rojaka r rešimo, da mu gredo na rok«. «ti»M»ntltT« Glu Naroda. stave mejnega stražidk*. ki -e je dvignil na višini strmega rob; j * m licit: pa /.,-pušča staHše. biit- še vidin p« <1 militai i o ob|:i-*jo. rega. Tu j m štiri sestre. Počivaj v miru* ^tariši .Mat. m)Vw, St. Clan vV(. ..........: k n-i , . - . '.ra vita dobili življenje Naj tudi -Ul • pojf lesaj > svoj-j I (»letno n-er , , . .. * oh*:idii.ieino t»-:ro zakoisoijsjoije v tujca kot tiger na svoj plen. — Jaz ?ein. — ■ je rek« I. — Ne gnnite se. kajti drugače sle o i lr«k Murti, — je dobavil ter nastavil «»ev svoje puške na prsi pre j *encčenrga tojca — Kdo hi* jc vprašal »ujee. ko jc ga «rl srda planit eče w niso kazale »obenrg-i straha. K j. rm. Pepe :cm, »«j veste, oni Pepe. ki vedno spi. — Slabo zanj. če )IH> j«, izdal. — je rekel tujce kot da govor j sam zase. Jo lie t, HI, julija sta si obljubila Dne 21 julija zvečer si jL-ik< n>ko zvc«toi»o pred oltarjem m:!a rol o šestletna hčerka l>ue T: ,:lo- iu luil.iuki pati ij vi/em slov« ••v*u k. j«- z c,»ko svojo umo- »„> r, .. t • t » tt . "a.iil sina. kateri je pr?treši . v. .Joz« ta v nisi cerkvi » John llrovala u ( ollimvood:* 113 AdJi- Kovač in gtlč. Annie Mu sir. Ženin >"ii Uoad liro. a? je vocil »vajo !;••* doma od L »ke pri Zidanem mo- družino z avtomohilom iu in-sreca - 1 '. Vk ideje, Itodisi se tako vjepljf p« r d'lmnviiiOi - a v*a !uh*e n- z 1- / naravnega stali-itode ojtravičeval. ti. Petra JM bolela, tla niso b:!a vrata pri a nc\cs*a pa je hči g iiisiea ua .1'-"» S^ott Ht«-cet av tomo-ulu d o v.J j tesno zaprla. L-tnsko leto spomladi s«- je ]v» Pri »uuku. k«i jc avtomobil us*a- . . .. , . . „ daje bil kor-»oral Jos L. so »e viata odprla iu d«I:lica Ce mislile s :em l >011 Luko. ga je pre kind mejni stražnik 1 (Vtiovčič - — »■ - .. : .• . ... veze " " v ne -tv m sdio sree. umaknejo se včasih ču-m. ki jih je Stvarnik-iva reka vaadtla v človeško src.* da ... , . . . . . . . i g^-pe Marij«* Pc- Je pa*llu r.a glavo raz avtomobil. - vam lahno zagotovim da on kaj takega ni zmožen, (e sem ja/hrcvčič iz Marble St., v vojni na pri čemur s, je zlomila roko Dr. tukaj, se je /godilo to raditega. ker je bil o«i oprezen proti tiho IFrajn-uikem. Te dni pa je prišla Kern je pou-srečenki dal prvo po-' laperm vest, da je vrhovni poveljnik aim- ni.* Tih«»t. p«-em * - je rekel neznanec z izrazon, najvefjeg, za ; nkai.sko voj.-ke odlikoval korpo- |*„ž»ii Janežič. kateri je pred Jala Jos. U Petrovčiča s križcem kratkim umrla mati je sedaj umrli) > i., za posebno hrabrost in la :,len,a hč*rk.j Frances i»ogum v vojni na Francoskem. V *"bot«. 2b. julija z.iltraj je boluištiiti Mrs Marv 1 »M-e'a s st IV. si'iom. bra^a s Josip JurOi ve- Cleveland, Ohio. rekel neznanec z izrazom največjega za ničevaoja. — < e sem rekel tihotapei, — je rekel Pepe, zadovoljen s svoj« prekanjeno*!jo, — »e je zgodilo to raditega, da vam ne rečem kaj hujšega, kajti vi nimate tukaj niti za euo unčo trgovskega bla ga.... Pepe je lahko povsem mirn i opazoval neznanca. Bil je to mlad • lovek, star nekako petindvajset let. Imel je od solnca obžgauo lice mornarji*, tiotete in temne obrvi so se krepko odbijale od širokega čela. Velike črne oči, ki so žarele s skrivnostnim plamenom globoko v j;e bedele so z«t. Njegova obleka "rt bila oua častnika španske mornarice. 'sH&vale pj vedi Poglctl, ki bi prestrašil vsakega drugega kot mejnega stražnika, je izd-:jal tiesfrpnurtt tuje« ki jc videl, da ga stražnik tako natančno motri. — Šalo na stran, ti navihanee* Kaj hočeš? Govori! umrla v liajilnik v starosti 42 let. Umrla je Mr F. Trugeiju uredniku mati in d* e. ko je bilo rojeno hiiak« j»ra>vn< si: itmrlii v Ji, u/iua liajdmk stanuj.* v Colli... 1 ra»:.i -.u pri l.o,k *m potoku nje. ,VmHlil li;i Pok o.'niča je »Iru-iva sv .7 JSKJ. Kultur i je viedc.ost nar »da 11 irmonska j»opolnost in svobodna vzxiscnost te kulture pa je p*»s:*.-oifziMt**:. v Kolikor ga n.ore p.i-silni. da s ;»š«"-enjeui stremi do nje t din« merilo njesove nar»nt:?e dolžnosti VI. Levstik. • . » mati. kakor c.i: naznanja ,'|:,|,l(.a brat v pismu, katero sprejel. V št letu pismu je nadalje r« čci-.o *-Re-č-ein le to. da nas je vaš gospod Italjaui u.i UoLeka v Logatcu. Pogojni na TJeUi in v 1 'nIju .. Popolnoma aio-van-t:i kr:iji so pod lahkim jar-je r«-)i»trm! Tebe in nekaj tovarišev s-» . i ineli za časa vladanja stare jc rekel Pepe. — Jaz" sem zado-"| ?t rije za pis trte v črno knjig«* Av in i«>- ;hui ud Ura^cioerja pn Ljubljani in »e jc p»piej pisala Čuden. V Ameriki j* bivila 18 let. Tukaj. z;.:*uš a čilo iičv»r in dva s-iua Pogreb -c jc vršil julija. ^lalu pt>xl j o I moč jo iti. jul. se je aii-vriiil av.oiu »bil, katerega jc v.iilii (Jeor^e Krajec, stanujoč •ta je v.»dil Cb„r|fs |i»-ijz, na ISroadvvav in .">5. ee^ti. Krajec je moč*io *»»-fc i.-djvai- m r>o >dp«^j-j»li v bol nuniei,. Društvo sv Vida št. !»;» KSKJ I'O ::n« !o vrtno veselico ua Louis. v N.ttiuarha- L&čen človek, ak> ima le količ-k;ij upornosti proti usedi, >e ne jailC7a strelja iz nesrečne ljubezni ter ne Dama je ciankalija na zdravje Dulci- .«je. VI Levstik, Dr. Koler SLOVENSKI IDXAVWK «38 Pew Ave-, KttsUrgfc, Fa Dr. Kol ar >• •tarejM alorenakl idrtrnlk. Ipw]*- net ▼ Pltuburchm. mi Ima a- l*tno prakeo f adreTlJe-nju ■eetruplhtnj« krrl affirm vl • |U- ■ovium «0«. kl is V> lxuiBfi dr. prof. frHcb. Ce Imata moaolj« ali —-*rnr Ota po telaeu. ▼ »rlu. Izpadanje la* boledne t koateh. pridite ta IsCletU ram bom art. Ne Čakajte, kar ta W- Vaa motite boleanl adrartm pe akraj •anl m-todl Kakor hitro opaalta, da earn prenehuja sdrarK aa Čakajte. tamveC pridite la Jaa earn sa bom aopet povrnlL Hrdroaele aa vodao kilo aadiarlm v M arah In atcer brae operacija. Boleanl mehurja, kt ponrodjt be leCtaa t krika to hrbta la -*ij| pri paSCanJ« voda. eadrarim voatjo. Bermatlsam, trganje, bolan id I tokBne. arboOee, IkroHe la dime kotne botesni. kl aaatanaH valad Btd-ate krvi, oidraiini ▼ Kratkem al potrebno blatL Uradne are: Tnakdan od C. are traj do t. ave^T v »etkth od a traj do L popoldne. )b nedelja »■ ajatraj do k popoldne. • ooMo ne delam. - Pridite — fee pozabita Ime In ločeni JoIlNA Z LP AN. Zadnje pi^nio nam je pLsal decembra L.'l> i/ Lebanon. Pa., potem pa ne vem,-kani se je preselil. Pred dvema letoma sv;>. bila skupaj v A k ron, Otiia. Želim mu nekaj va/iiPLM sporočiti, zatorej ea prosim ako čita te vrstice, na i tse oglasi ua naslov • Joseph švi uel. Pox "Ji»4. Forest City, Pa. l>čeio svojeaa brata in očeta, oba AVION PO I' R K B E KŠ F K. Za loata /e ne vem kakih J."» r iti o«'-e je bil pa pred voj.io ue\je n .-i Nemškem. V slučaju, da kdo izmeti rojakov kaj ve od leh ih vh. naj 'ni poroča, za kai mu b«.:ii zelo hvaležna Jaz sem na smrt bolna iu bi želela, da jima izločan svojo zadnjo /eljo. Frances Podreberšek, Ho\ I 'M», idlle-pi-, lit. (8-11—S) 1 ■ • s** .!OŽKW KCSAll, doma iz Dom/.al pri Kamniku Pred dv itiii letoma sva delala skupaj v Coliiiisvdie lil Imam mu nc-kaj važn^a jioročati radi tlela. Ako on sam to čita naj mi ta-l.»ti :inxiiaui sv«»j naslov in ako kilo njegovih prijateljev v St. Lot;:*u. .Mo., zna za njegov naslov, prosim *.»aj mi nazuaiy. M-»., na>!ov je: Louis Siiyd«-r. Cabin iJrcek Junction, \V. Vsi. (7-0—S) Miho Tomac i/. Delnice na H-"vat-sk-m iš"* • sv ijega strica AN-r;».N.\ TOIA'J in ostale svoje z^ai.e«.. Pi-osi jih, da se mu ja-v ij i na naslov: Miho Tomac. L jii'jnsltivauski polk "Matiju i i ubca . Toms!;. Sibiria. (7-0—S) Had bi kaj sdisil o srvoji družini, k j nahaja v stari domovini. Naslov moje žene je bil klanja Maljevac, vas Kute/.anovo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pi^al sem že več doliiui odiiovora. pisem pa ne — Frank Ma-Ij^vae. Bos i;t7, Norwich, !*a. Slovenske liste v domovini se prosi, da ponatisnejo. (7 9—8» IŠČEM DOBRE DOGARJE Imam dober les v Tezaš. ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta. Max Fleischer. 258 Lewia 8t„ Memphis. Tenn. M13 ohi-*». Ta odgovor je prav tako dober kot vsak dm- z-uil|o! I/ l^»?' imro-ti, Se hočete, da »e odstranim. * |Pkmo sklepa z željo." da «*? Mr. žitu- l.nštn. !čilr» v list. PrLobHli tnono r vesc- mudiio. Itfniger .cini^reje vrne v svojo o-l Poročno dovoljenje sta dobilailjt-m. I Dr. LORENZ kdihi nonmo aOVOKEd SDEAVlia traCWAUR 644 Penn avenne »T^ Prttsbnrgh, Pa. ---MoJa otroka Je adravljenje akntalb ta mm Ce adrmrtai aad 23 tet ter Imaa akofaja v kar nam doreniku, a to vaa morem popolnoma ecatl raAo boietca, da Taa oadrartm la n atim ■kod 23 let m pridobil poeebao ekoinjo pri adravljodja MhI Zato aa mnH popoteoM aaoead aa mm m]i *r K da vaa pnpnf— eodmvtm. Me edlalajte, ampek srtdlto Jas yflrmflM aaatrapljaao fell, akaa&lje ta Ha* po e griv, Ispadaaje laa, boleflM v kosteh, stave ran, kolesni, oslaheloet, holeeai w mehurju, Isdlcak, Jetiali to Bslaftaa. itUem, katar, sla to Kilo, naduho WL ure set V »eeedeijklh, aredah la petkih ae ft. «7« de i. miltot .V tend h, ICrtrtklh la sai«f ■ ed str Sjwtraj de a. eve iiilir. O nedeljah »a de t. are ps»s»*ao> — DrTLoRENZ, ||4 Pim wM^tarSTPi. .. >! t • s <»•... ~ -«.■- , 1 JiASčSffl&SZ '