I GLAS NARODA
- list slovenskih Marcev r Ameriki -
_" Swond Claag M.Hct Sfptmbw nth W4* »t the Port »Wit e t New York. N. t- mdtr Act »t Connm .f Mmrcfa Zri, »7».
- LETNIK Lil.	XEW YORK, MONDAY, OCTOBER 9,1944 — PONEDELJEK, 9. OKTOBRA, 1944
(xfipWRm
M BONDS
_ _ _ * Tel: CHelsea 3-1242
I M* rnmmMJ T9C Ul	II
2«u dan dobivaš*..
C 'GLAS VAS ODA" I
w mf ^ ^ vno« wa now j
ClTAJTK. Ki	ZANIMA
1	A ^
No. 197 — Štev. 11 t>LUME LH
RUSI 30 MILJ OD MEMELAl
Rdeča armada, ki šteje okoli pol miljona mož, je v svoji veliki ofenzivi na 175i milj doki fronti v Litvi napredovala 62 milj ter skuša (»d severa vdreti v Vzhodno Prusijo ter zajeti nemške armade v baltskih državah,	1
Ko x> Rusi razbili najmoč. nejše nemiške utrdbe, se je vnela silno vroča bitka s tanki i'li intanterijo, ki je trajala »tiri <fcii in Rusi so se približali velikemu pristanišču Mentolu ob Baltiku na 30 milj, na 33 milj do pristanišča Til-sita v Vzhodni Prusiji in do1 35 milj (lo letskega pristaniška Libave.
V	teb bdjih so Rusi osvobodili nad 2000 itdenih kra- j je v in med njimi šest večjih nemških utrdb. Na tisoče ■ Nemcev jo 'biLo ubitih ali vje- i till. Ru>.i -o presekali tri velike te in je Nemcem za u-mik i7. Rijye in Litve ostala sa- ; mo še ena železnica in dve stranski oe*ti.
(j lavno mesto Letske Riga ' je že tudi ogrožena, ko je padla trlniava Ogre južno od Ri- ' jtfe, Rusi ko zavzeli tudi Ti mizi, 1."» milj jugovzhodno od Ri. *
K*.	1
Tudi na južnem koncu 1300 milj dol'ge fronte, na Madžar- ^ skem, je včeraj rdeča armada t dosegla velike uspehe. S tan- t i%i in infantcrijo potiskajo Ru_ " si nazaj Nemce in Madžare'J -o napredovvji 11 milj in se; približali Bt.Ampešti na 7 2? milj in dospeli do Tise, ki je 1 Klina, naravna ovira pred ma- 1 ilžarsko pre^folico. Nad 4000 Xemeev in Madžarov 'je 'bito c vje tih.	U
V	prodiranju proti Beogra-I1 thi *© Rusi pričeli pritiskati 3 ud jugovzhoda na 22 milj dol- * gi fronti in Berlin priznava, ' da -o Rusi postavili dve opo- * rišči ob južnem bregu Donave l manj kot deset milj od zadnje 1 železnice, po kateri se more- i jo Nemci umakniti iz južnega Balkana.	j
60 generalov vodi ofenzivo
Premier Stalin je naznanil i veliko ofenzivo v Litvi, ki i- i ma namen Nemce pregnati iz -Litve ali pa jih uničiti, nakar ] bodo Rlusi imeli na razpolago i tri nadaljne armade za vpad v Vzhodno Prusijo. Ti boji se i bi jejo ofb ruski zgodovinski obletnici, ko je ruska armada v i sedemletni vojni 9. oktobra 1. i 1700 vkorakala v Berlin. -3
Ofenziva v Litvi je tako obrežna, da jo vodi 60 genera- i lov. Kot poroča Berlin, je v i tej veliki of mizi vi najmanj 35 i infanteri.Hkih divizij, štirje taneni zbori, pet tančnib bri- j gad in več sto aeroplanov.
General Ivan C. Bagrami-ian je poslal v -boj vso silo rivoje prve baltske armade na kraj, cjer so Nemci že dalje časa z vedli več zelo močnih napadov, v namenu, dei prečrtajo Bagramianov vojni načrt v prodiranji proti Vzhodni Prusiji.
Dokrotraljna kampanja v baltskih državah, tekom katere je bil^ Estonska osvoboje-na in do polovice tudi Letska in Litva, se sedfej bliža svojemu koncu, ko so se Rusi 60 na tnilj fronti približali Baltiku na 30 do 40 milj.
Med Varšavo in Vzhodno Prusijo eo v teku siloviti iboji «a dve rudlri oporišči Ob za-padnem bregu Narewa in Rusi so odbili vse nemške protinapade južno od Pnltraka.
Na Madžarskem je druga ukrajinska armada g enerala
Pr\Ta ameriška armada je >koiv> jxojwlnoma odrezala Aaachen. S .sunkom vhodno od Aaachciui so «=e približali na 1000 jardov zadnji »n-^ti. po (kateri se še morejo Nemci umakniti proti Kolinu. Nad razbitim Aaekenom s o drug«' ameriške čete od TTl>a-<*ha napredovale eno miljo v Smgfriedovo črto.
Tretja armada generala Pat-tona >«' še vedno bori zki Fort Hriant, ki je zadnja in naj-ntočnojša trdnjava pred !Nfet-zom. (>l>oma ameriškima ofenzivama znatno pomagajo aero-pbini.
Amer. ariilerija in tanki so pričeli preiskuKati utrdbe Aaohona, ki je največje nemško mesto, do katerega so prišli zavezniki. Na 800 čevljev vi-sokeni hribu Krmral^ergu so bite zavzete tri vasi, od koder artileritja obvladi^e nrt>s e ž n o pokrajino •severno od Aaehe-na.
Medtem ko ameriške armade pripravljajo oprišra, s. katerih 'bodo napadle čez Re- j jo prva kanadska armada ; zasedla <ieste, Id peljejo do hokmdskega Otoka Walcherenj in do polotoku Zuid Beveland ter je s tem odrezala nemške garni z Lie, ki ovirajo zaveznike, da se ne moretio posluževati Antwerp en a.
AMERIŠKE IZGUBE
Vojni tajnik Stimson je včeraj naznanil, da znašajo ameriške izgube do 21. septembra 417,85. Samo na ikopnel armade pripade 351,203 iizgub, na mornarico pa 65,792.
V Italiji je imeti kopna ar-1 mada 82,111 izgrib.
Od 351 ,293 izgub topne ar-j made je bilo uflntih G8.569, ranjenih 185,921, pogrešanih 45,-488 in vjetih 51,316.
Od 65,792 izguft> pri mornarici jih je bilo 35,963 ubitih, 25,588 ranjenih. 9701 pogrešanih in 44-^i vjetih.
Stimson je rekel, da se je pri kopni armadi 84,379 ran jeni h vrnilo na fronto.
V številu rzgnib na italjan-ski fronti nfso vključone iz^ru-be zračne armade. Ubitih ie bilo 15.889, ranjenih 56.178 in I>ogresanih 10,(H4 do 25. sep-temihra.
Malinovskega napredovala na 94 milj dotgi fronti in je na severnem koncu fronte zavzela Natrykaijem, 10 milj o<l De-brecifn - Budimpešta železnice, po kateri je za Nemce edina možnost umaikniti se iz Transilvanije.
Na osrednji fronti so Ru^i zavzeli Meaoetur, 72 milj jugovzhodno od Budimpešte in so napredbvali 11 milj čez reki Koeroes in Berettyo in čez oelo omrežlje kanalov.
Nišje proti jugu so zavzeli Szentes ob vzihodnem foreign Ti se, kjer se križaljo Štiri železnice«
REGISTRACIJA
Kdor hoče voliti 7. novembra, se mora registrirati ta te. den, 8. do 14. oktobra.
Nemci se poslužujejo tudi atletov.
News Chronicle poroča, da je 12 nemških posebno izvežbanih plavačev, med njimi tudi dva pbtvača, ki sta se odQikovala pri Olimipjskili isrrah, v noči 28. -sejrtemibra plavalo 18 milji daleč po "Waal Roni. da r.az-strelijo dolin inost rez R«^no j l»ri Nijmeirenn. Pa namera >;e jim ni posrečila.
TTen ry S t a ndi s h. po roee va -ItN- lista "News Chronicle" v Ninjinegenn je sporočil, da je bilo 10 nemških plavačev vjetih, dva pa sta bila vstrelie-na, toda so že položili raz-strcljivo pod stebre mosta. — AnglcsSki inžinirji so razstre-ljivo o/ts'tranili malo pred ča-som, ko pe je imelo razleteti.
Plavitči so šli v votlo 18 milj i juy.no od Nijmecrena v ■skupi-i ni |>o štirje in vsak je nesel s seV»j easmmo l>omb(» v obli-; ki torpeda.
Srečno priplavali pod most in so navzlic brzemu toku položili bomd>e, toda na ]>o-vratku so morali plavati.proti toku reke in so priplavali samo šest milj, ko so se utru-; dili. Prišli so na suho, zavezniki pa so jih deset polo-vili, dva pa vstrelili.
----
Nemci se skrivajo v rndniku
Po slabo razsvetljenih in vlažnih rovih starega premogovnika pri Paleirtbergu v Siegfriedovi črti se skriva o-koli .*»(X> mož, žena in otrok kot ptiči v rrajbab in čakajo, kaj Ihodo ž njimi napravili Ajme-rikanci. Tam žive že tri tedne, ko nad njimi divja bitka.
Spočetka so mislili, da jiIi bodo Amerikami obgLavili. Ko pa sta jih slučajno našla Lt. Glenn Poppe iz Mason, Ohio in Cpl. William Reifsnyder iz East Sf>atli Bond, Xnd., ko sta se -krila me<l nemškim artilerijskim oajnjem, ^ o ljudje kleče prosili, da jim prizanašata.
Zavetišče je približno dolgo 200 čevl jev, šest čevljev široko in sedem čevljev visoko in postranski rovi peljejo na obe strani.
Pre<l tremi tedni so Nemci ukazali prebivalcem, da se izselijo iz Palembefga, ki je sredi Siegfriedove j o rte. Okoli GOOD ljudi se j^T^mn," PO prenrtogarjev s svojimi družinami pa je dobilo povelje, da ostanejo in obratujejo rudnik toliko časa, dokler je sploh mogoče.
Delavci s o pobrali nekaj najpotrebnejših stvari in so se skrili v rudnik. Amerik a net jih bodo pustili v rovu toliko časa, da se bodo mogli varno, vrniti na svoje domove. Ob vzhod n v rov stoji ameriška straža.
Amerikanci obkoljujejo Aachen
Ameriška armada je v dvojni ofenzivi za Aachenom Nemcem stisnila odprt;no za beg na štiri milje,1 na jugu pa so Amerikanci napredovali šest milj! med Metzom in Nancy jem ter zavzeli šest mest.
VELIKANSKI ZRAČNI NAPADI
Zavezniško vrhovno poveljstvo naznanja, da je včeraj proti večeru napadlo Nemčijo 3100 težkih bomb. nrkov v spremstvu 7000 napadalnih aeroplanov in bo bombardirali industrijske naprave in vojaške predmete od Dunaja do Baltika.
V 42 urah do šestih sinoči je bilo nad Nemčijo 13,000 do 14,000 zavezniških aeroplanov. Zavezniški zračni poveljniki so se nagloma poslužili lepega vremena i n bombardirali kar največ nemških krajev, ]»redno pride zima v deželo. Med po po Id nem in dveh popoldne je fbik> vrženih okoli tisoč bonnb samo na Nemčijo, na vse kraje, kjer ima nemška armada svolie postojanke, pa je bilo vrženih najmanj 10,000 ton bomb.
Od zapasda je priletelo nad 1400 bombnikov, ki pripadajo ameriški osmi zračni sili, in 700 angleških aeroplanov. Hz Italije je okoli 800 ameriških težkih bombnikov, ki pripadajo 15. ameriški zračni sili, bombardiralo petrolejke čistilnice južno od Dunaja ter železniška križišča in letališča med Dunajem in Budimpešto. 1
Poleg tega je 200 angleških! bombnikov napadlo holandskij otok TValcheren ob izlivu' Schelde, kjer nemška artileri-jja zalbranjfuje (zaveznikom, da ,se ne morejo posluževati Ant-i werpena kot pristanišča, j Ameriški ^bombniki so tudi bombardirali tovarne za ume-
tni petrolej v Poelitzu, d?vet milj severno od Stcttina; Ruh_ land, 30 milj severovzhodno od Draždan; Magdenburg, ju-gozapadno od Berlina, Bohlen, Letakendolif in Mersefcurg bli-zm Lipskega. Ravno tako so bile zadete Kruppove tovarne v Magdeburg*; tovarne za Tiger in Panther tanke v Kas-selu, tovarna za letalske moto r je v Clausthal - Zellerfeh, južno od Braunschweiga; Fo-eke-"V\Tulfovo tovarno za popravila aeroplanov in letališče v Zwickau blizu Lipskega.
4merikanei obstreljujejo Bologno
Ameriška artilerija je z o-bron-ko\' severnih Apeninov ob_ ^treljevala predmestje Bolo-gne na razdaljo 12 milj, infante r i ja tanki pa so pod .zaščito topovskega ognja sre-| d i hudega naliva prižli dve mi-, lji do Loiana.
James E. Roper, poroceva-jlec United Press, ki je s peto armado v Italiji, poroča, da vsakih ges«t iizimed 15 kot 4<člo. vek težkih" topniških izstrelkov zadene določeni cilj in navzlic veliki razdalji in gosti ■ megli.
Infanterija Južnih Afrikan-cev se je morala bojevati med snegom in dežjem, da se je približala Bologni na 12 milj.
Osma armada ob Jadranu je prekoračila reko Piumicino, ki je zadnja dva tedna pripravila mnogo ozemlja, in je dospela do ustja reke 9 milj severno od Riminija. Indijska divizija je zavzela Kan Martino di Bagnolo, 14 milj zapadno od Riminija ter je sla skozi So-gliatno al Ruibicone, eno miljo nižje na jngjn.
Družba črnega zmaija je vodila vohunstvo v Združenih državah in urad F®I je od pričetka vojne aretiral več Japoncev, Id so bili člani te družbe.
Celemu civiliziranemu svetu je Ibil Tojama znan kot najbolj zločinski človek. Sam je priznaval, da je i>il morilec že iz svcfcje mladosti. Družba Črnega zmaja je bila slična italijanski mafiji in fcamori.
Tojama je bil poglavitni po. vzročitelj japonsko - kitajske vojne leta 1894 in itisko-ja-ponske vojno lqta 1904. Bil je voditelj gibanja za zatiranje Kitajske. Bil je neizprosen sovražnik Anglije in Združenih držav.
Tojama je bil suh in je nosil dolgo ibradio. Nekoč ga je vgriznil pes, toda je bil pri-jasen ž njim in mu je celo dal piškotec Komarja ni mogel nfoiti, toda ves drugačen je bil proti ljudem. V svoji mladosti ni bil poselbno briihten. Kakor SchickeljgTnfber-Hitler, <je tudi Tojama v svoji mladosti živel pod napačnimi imeni. Njegovo pravo ime je bilo baje Offcožiro. Japonsko časopisje se ga ni upalo imenovati, ker
se ga je balo, tako mogočen in nevaren je bil.
Zelo je bil delaven pri volitvah in leta 1892 je s svojimi pripadniki podpiral nazadnjaške kandidate in prišlo je d.o bojev, v katerih je bilo 35 vo-lilcev ubitih, ranjenih pa 300. Tojama je vstanovil protiru-sko drnižibo, ki je ministrskemu predsedniku princu Ito zagrozila s smrtjo, ako ne prične vojne z Rusijo. Tojama je bil odgovoren za japonski vpad v Mandžurijo in na Kitajsko. Mnogo umorov je ibilo izvršenih na Tojamovo prizadevanje.
Na Japonsikem je Ibilo se vedno nekaj taikih, ki so imeli rajši mir kot vojno, zato pa so bili umorjeni. Leta 1932 so bi-•i umorjeni premier Ijmikaj, fL nančiri. minister tEnonjeo in baron Takjnma Dan. Leta 1936 so (bili umorjeni štiige ministri in na Tojamovo zah-tevo so bili morilci razglašeni za rodoljube. Bilo je ie mnogo drugih umorov. Njegov pristaš je bil tudi Hideki Tožo, H je postal ministrski predsednik in je podi njegovo vlado Japonska sledila Tojaimovi volji in je bila Amerika zahrbtno napa-dena v Pearl Harfborin. .k j t
JAPONSKI KRVOLOK TOJAMA UMRL
Japonska časnikarska agentura Domei je sporočila, da je iimrl 90 let stari Micura Tojama, načelnik družbe Črnega zmaja. Domei ga označuje kot najbolj spoštovanega voditelja med japonskimi rodoljubi.
Willkie je 'bil izvoljen z a predsedniškega (kandidata na najbolj sezacijonalen način. Na konvencijo je prišel skoro nepoznan brez slavospevov, odšel pa Je kot nosilec republikanske zastave in kot kandidat. za najvišje mesto v Združenih državah.
Bil je sicer nevarno bolan, toda. že zadnjo noč s-o zdravniki z ozironi na to, da se mu je tekom dneva stanje zelo izboljšalo, domnevali, da je prestal križo in .so imeli upanje, da bo okreval.
Pred emm mesecem je prišel Willkie v bolnišnico po navadi bogatejših ljudi, da se puhtijo vsako leto /zdravstveno preiskati. Oi=tal je v bolnišnici zaradi bolezni v grlu. Zdravje se mu je stalno obračalo na. boljše, ko |je v soboto zvečer dobil srčni napad. Takoj so mu morali dati kisik. Drugi napad je dobil od 10 zvečer in tretji napad ob eni ponoči. Od tedaj je vidno pojemal in poklicana je bila njegova žena Edytbe in nekaj njegovih najožjih prijateljev. Willkie je u_ mrl v spanju in ob njegovi -mrtni postelji sta bila poleg njegove žene zdravnika d r. Benjamin Salzer in dr. A. D. Grheselin.
Njegova žena se je onesvestila in so jo morali odnesti iz bolniške sobe. Wendell Lewis Willkie je bil po poklicu odvetnik, ne da hi se bil kaj posebno udejstvoval v politiki. Sele ko je bil izbran za predsedniškega kandidata, s e je bolj zanimal za politiko. Ko je bil poražen, je bil ves čas v najboljših prijateljskih odnosa jih s predsednikom Roose-veltom, ki ga je pri volitvah poraziL Roosevelt ga je poslal, ali pa je Willkie sam šel na Rooseveltovo željo na potovanje, ter je prepotoval Rusijo, Sibirijo, Kitajsko in se je čez Pacifik vrnil v Ameriko.
Willkie je ibil rojen 18. februarja, 1892 v Ebwood, Ind. Ko je postal odvetnik in pravni zastopnik velikih tvrdfk in si je pridobil precejšnje premoženje, je kupil mnogo zemlje v Indiani in: je postal "gospod farmer", živel pa je v New Yorku.
Bil je šest čevljev visok in močan. V politiki je bil (bolj sam svoj, kot pa pristaa
Willkie umrl
Wendell Willkie, ki je bil leta 1940 republikanski predsedniški kandikat, je v nedeljo zjutraj od 2.20 umrl za srčno kapjo v Lenox Hospital v New Yorku. Star je bil 52 let.
stranke. Ves čas, navzlic p°-j razu pri predsedniških voli-jtvah, je predsednika Roosevel. | ta v mongih ozirili podpiral, j Zavzemal se je za nestranlcar-I sko vlado, zato ga republikanci tudi letos niso izvolili za svojega kandidata, temveč so ga samo 4'iz prijaznosti" kot gosta povabili na konvencijo.
Njegov edini sin Philip je dovršil Harvard vseučilišče z odliko in je sedaj pri mornarici kot ensign. Willkijevo stanovanje je bilo na Peti ave-n i v New Yorku, nedaleč od Metropolitan muzeja. Najbolj ponosen je bil na svojo veliko farmo v Indiani.
JAPONSKA MORA BITI RAZOROŽENA
Predsednik Harvard vseučilišča James B. Conant je v soboto govoril pied Foreign Policy Association v Neiw Yorku in rekel, da mora biti Japonska po sedanji vojni ravno taiko razo rožen a kot Nehnčija in da jima sme fltriti puščena samo najpotrebnejša industrija, tako da ne 'bosta mogli nikdar več pričeti kake vojne.
Po njegovem zatrdilu mora biti odstranjena vsaka nevarnost, da bi mogli pričeti kako vojno, drugič pa mora biti postavljena mednarodna organizacija, ki bo v kali zatrla vsak poskus kaliti mir.
Conant je rekel, da nas zgodovina uči, da se vsak narod, ki je bil v vojni poražen, želi maščevati in se v približno 25
JAPONCI v MOČNI OFENZIVI NA KITAJSKEM
V veliki nevarnosti sta dve kitajski mesti Kweilin v južni Kitajski, ki je v plamenih, in Fučov, kjer so v njegovi bližini Japonci izkrcali močno armado. V predmestjih Fučo-va se Kitajci silovito branijo proti Japoncem.
Japonski glavni stan je v soboto po radio naznanil, da je bil Fučov popolnoma zavzet in da je bila v teh bojih kitajska 80. divizija popolnoma razkropljena.
Fučov je zadnje večje kitajsko pri-stanižče in kitajsko poročilo pravi, da Kitajci mesto še vedno branijo.
Kitajsko vrhovno poveljs^tvo priznava, da so Japonci dobili močna ojiačenja in da so blizu Tajunkjanaga, 23 mili severovzhodno od Kweilina pričeli močno ofenziva proti Kwangsingu, kjer pa Kitajci z artilerijo razbijajo Kweilin, da morejo z artilerijo streljati na sovražnika.
V jugozapadni Kitajski pa imajo Kitajci več sreče kot o-srednji Kitajski ter so zasedli dva iizmed šestih vrhov San-kuanpe gorovja, od koder obvladujejo cesto j/ugozapadno od Lunglinga.
letih zopet pripravi na vojno. Želje po maščevanjiu pri Nemcih in Japoncih se moremo obvarovati samo s tem, da bo sedaj še nerojen narodi zrastel in bo pričel vladati.
Za pobiranje obleke
;Za pobiranje olbleke za naše reveže v stari domovini je pripravljen rojak Jerrv Corel 67 SchoTes St., Brooklyn, N. Y., priti na dom s svojim avtom, samo če mu sporočite potom dopisnice kdaj, da naj pride.
Kupite en t"extra*'
ihond dnnec!
Hi..
Dumbarton C
"še in še
direktno z nedavno ustanovljenim sovjetskim osrednjim odborom verskih izadev in vprašanj, čogar predsednik je Ivan Vaziljevič Poljanski. On je sedaj,. vsted zgoraj navedenih "šepetanj" oibjavil podrobnosti o pravicah neomejenega rizi voja vseh nepravosLatvnih veroizpovesti v Sovjetski Rusiji. Imenovani osrednji odbor ima iste pravice, »kakor že preje ustanovljeni odbor za pravice in vprašanja pravoslavja. Novi odbor ima trideset tzastopnikov sirom Rudije, in to zastopništvo se bo sedaj povečalo tako, d!a bodlo nepravo slav-vni verniki imeli sto zastopnikov v vseh krajih, kjer bivajo toverni državljani*
Ta odbor zastopa dosedaj petero veroizpovesti, nam--toieo—Armeoksiko-Georgijainsiko, Starovelrce, Rimokatolike. ini Lurterane. Istodobno pa zastopa tudi pravice obojevrstni'h iMohamediancev, oziroma Sunitov in Šiitov, Židov, Budistov, Baptistov, Adventistov in drugih evangelskih sekt. Vsaka-verska kongregacija ali skupinja ima pravico predložiti svoje eventualne pritožbe imenovanemu odi boru. Ako pridejo verniki teh veroizpovesti do uverenja, da potrebujejo več cerkev, mošej, siraigqg, itd., predlože svoje tozadevne želje osrednjemu odbohu v Moskvi, kateri poskrbi za to, da se nove cerkvene občine takoj ustanovijo, kajti vse vere prostrane Rusije, imajo iste neovirane pravice.
Povsem naravno je, da se verniki in njih vodje v Rusiji ne bodo »bavili z svetovno politiko, temveč bodo delovali iz&tju-mo le v prid in blagostanje cerkve, tako, da so med rjimi posvetne intrige, a la Framz von Papeu-Pacelli, povsem izključene.
Zasedanje konference v Dumbarton Oaks se je vršilo in — v kolikor pride v poštev prvi, oziroma evropski del te-zasedanja — se je tudi nekako končalo, ne da bi rešilo vsa glavna vprašanja.
Predno se je ta konferenca pričela, je vsakdo pričakoval, da je nastopila velika doba vsestranskega sporazuma v kolikor pridejo male države v poštev in da bode temu sporazumu sledila doba svetovne mednarodne organizacije.
Že predno se je pričelo zasedanje imenovane konferen-l y svoji, pred kratkim izdani ce, so se sporazumeli nas predsednik, maršal Stalin in pre- in iia široko diskusirani knjigi inier Churchill glede ustanovnih pogojev, toda, ko so se nekako pred šestimi tedni sestali delegatje držav, katerim naeeljujejo imenovani trije vodje, je vsaka delegacija prinesla seboj v Wa'shimgton svoje posed»ne zapiske, kateri seveda, se niso nanašali na ves svet kot celoto, pač pa na medsebojno raizmerje, (ki je nastalo med Zjedinjenimi državami, Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Potem je prišlo takoj do vprašanja, kako je treba v bodoče omejiti takozvane agresorje med narodi, in to vprašanje se je potem spremenilo v vprašanje: kako bode treba omejiti — agresivnost.
Med imenovanimi tremi velevlastmi, nastopila je Ru-pija nekako tako, kakor da na nikak način ne zamore osta-viti bojazni, da aiko pride med velevlastmi do slučajnega nesporazuma, bodeta Zjedinjene države in Anglija nastopali sporazumno v vsakem vprašanju in da, ako v resnici pride do ustanovitve nove Lige narodov, se (bode koncem konca ta liga spremenila v nekako zvezo proii Rusiji. Ker ima vsaka velevlast svoje takozvane sfere svojega političnega in trgovinskega vpliva — se to vpraJšanje niikalkor ne zamore po-▼oljno zaključiti v kratki dobi šestih tednov. Aiko je to nemogoče, potem je ravno talko nemogoče izdelati konkretne načrte za ustanovitev splošnega in trajnega miru.
Doznalo se je tudi, da zavezniki še vedno niso izdelali načrte glede postopanja z poraženo Nemčijo. Churchill4 sploh več ne omenja kaka bodle ibodočno&t Nemčije, kajti, ko je 'bil pri konferenci v Kanadi, je to vprašanje prepustil nekna-dnemu sestaniku med njim, predsednikom Rooseveltom in Stalinom.
ITALIJANI IN NEMCI
Napisal Louis Adamič
(War and Post-War Bulletin, September-October, 1944)
Kljub temu je pa predvsem potrebno, cta, se določi bodočnost Nemčije, ker inače med omenjenimi tremi zavezniki ^plolh ne pride do bodočega trajnega sporazuma. Sovjetska Ruisija je protestirala glede skupnosti okupacije dela Nemčije po Zjedinjenilh državah in Angliji. Posvetovanje glede delitve Nemčije v okupacijske sfere je nekako absurdno, kajti anglo-ameriiSki del bi (bil1 potem večji, kakor ruski in pri vzajemnih tozadevnih posvetovanjih tudi — dvojaglasen. Posadke v teh delih Nemčije IbUe hi odgovorne le svojim vla-tlaim. lin tudi mesto Berlin bi moralo ibiti razdeljeno v tri okupacijske dele. — Ako zasedejo, na primer, angleške čete znani Alexanderplatz, Američani, dobro in svetovno znano ulico Wilehlmstrasse in uKco Thiergarten, ter Sovjetske čete sredinca zabavnega dela mesta, oziroma Kurfuersten-damm, potem, pride v Berlinu do splošne selitve berlinskih meščanov in — delavstvo se (bode takoj selilo v sovjetski
okraj nemškega glavnega mesta.
• • •
Vrhu vsega tega pa prihaja v Washington tudi šepetanje glede načrtov, katere sta baje izdelala sporazumno stara prijatelja—Franz von Papen in Euigenio Pacelli, sedanji pa-pež, gfede ustanovitve reakcionarne sfere v zapadni Evropi tako, da «e ustanovi katoliJko-ikonsei-vativna zapadha Evropa pod navideznim pokroviteljstvom znanega pajaca—Otona babsIburSkega, kot nqkafco protiutežje proti ostali napredni Evropi.	v-
• •
Na vae zgoraj navedene intrige starega kalibra pa prihaja sedaj neikaiko bolj glasno "šepetanje" iz Moskve, kajti bilo je ohjavljeno saj deloma v moskovskih Tistih, — namreč:
Verniki vsake poedine nepravoslavne veroizpovesti so ustanovili posebne odbore, katerih naloga je posvetovati se
"Nemčija in Evropa" (Random Hous-'e, $1.25), stari italijanski filozof Benedetto Croce dela razlike med italijanskim fašizmom in nemškim naciz-iiiont On opisuje prvega kot nepotreben »ocijalni razvoj, ka-terenlu manjka korenin v ita-iijanski preteklosti in ki nosi "nepobitni izgled komedijan-stva" sredi svoje grobosti in zločinov, medtem ko v Nemčiji (on tako trdi) izgleda da je nacizem zadnje dejanje neizogibne zgodovinske tragedije. Nekoč je Croce, pogovoru z enim nemškim prijateljem dejal. da so Italijani superiornej ši od Nemcev.
"Superiomejši, zakajV ga je vprašal s pazljivostjo Nemr ca, ki vedno poizkusa poslušati in se učiti.
i 'Za to", nra je odgovoril Croce, -'Sker naši Italijani, to se pravi, oni med nami, ki se delamo fašiste, vedo da delujejo v slabi veri, ali vi Neinoi ste v to resnično verjeli".
Nemec: "In kaj je v tem su-periornega T' *
iCroce: "To: da mi, z našo slabo vero, vsaj čuvamo sijaj intelekta in ostajamo sla/bi ljudje — toda ljudje — medtem ko ste jra v! Nemci popolnoma izgubili in ?te postali zveri".
In seveda, nekaj je na tem. Ali to bi rad razpravljal z A-besinci ki, čeprav niso imel)": diretknega stika z Nemci, so bili izšolani na italijanski način leta 1937-4,"5. Oni bi morali imeti nekaj zanimivih pri-|>ompomb.
Rad l»i o tem razgovar jal z Grki, ki so okusili oba načina in seveda z Jugoslovani, ki so preživeli umorstva, ki so jih izvajali »italijanski fašisti v 1. 1941-4,*) v Sloveniji, Dalmaciji in Črni Gori. Medtem ko s*o ubijali prebivalce, so zažgali •in pognali v zrak skoro 200 mest in vasi. Rati bi vedel, če imajo Grki in Jugoslovani, ki so preživeli ta grozodejstva, smisel razlikovnaja med italijansko in nemško brutalnostjo, če so, ko so njih družine bile klane, znali ceniti "konuedi-jantski izgled«'' <in "sijajen in-telekt" italijanskih fašističnih čet.
VOJNI BONDI
Z dnem 2. oktobra pričela' se je pri nas doba, ko zamore Vsakdo, ki želi svoje vojne bon. de zameaijati v denar, iti v ka. terokoli banko, in zamenjati svoje bonde (Series A, B, C, D in E) ne da bi mu bilo potreba plačati kako pristojbino.
Javnost se sedaj vprašuje, kake Ibodo posledice temu splo. snem h zamenjevanju vojnih bondov / Bode li to mekaka va-da lastnikom (bondov? Bodo li lastnki pričeli zamelnjevati svoje bonde kar na de/belo?
Bonde E, F in G, pričeli smo kupovati nekako početkom maja 1941 in od tedaj do 31. julija 1944 se je prodialo teb bondov za skupno svoto v znesku $36,252,000,000, dočim jih je istočasno nase ljudstvo zamenjalo za denar v skupnem znesku $3,347,000,000.
Ako bi sedaj vsakdo skušal prodati svoje bonde in sicer hkrati, potem bi prišlo do nekake krize glede z ozirom na tozadevno financiranje. Tudi položaj vsake banke bi bil dokaj težaven, ako bi vsi ljudje hkrati zahtevali izmenjavo svojih bomk>v.
Radi tega svetujemo vsem ljudem, ki so kupili tozadevne bonde, naj jih obdrže dokler ne dosežejo svoje vrednosti potom obrestovanja. Ne izmenjujte vladime bonde in storite to le v slučaju, da so ti boitdi vse Vaše premoženje, o-ziroma ves denar, kar ga i-mate.

t* fftp^mco tudi tiakovn) pzfiir in frag* tttar-pofrifri&ix*. Dsa si jojaM zasigurajo redno (topotanj* Buta, lahko gredo upravnUtvn u robe m tem, da imajo Ye$io, do le mogoče, prej plačano. qpročnino. AI*I NEBi; OBNOVILI SVOJO NAROČNINO fiE DA1IES in ne čakaj-te opomin, ker a »tem priWnile upravnittvu-fiopotyebae trojke?
RAZGLEDNIH
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Bostonski "Herald" javlja,• RUsi, ker inaiee se bodo Polja-da države, katere so že osvobo-iki londonske 44 vrste" prepozno jene, znajo soditi kviziinge in'uverili, da so "padli raz vlak
da so se v tem oziru tudi odlikovali Prancozje, Nizozemci in celo Italijani, tako, da ko bodo zavezniki osvobodili še ostalo Evropo od nemške kuge, ne bodo imeli mnogo posla z to zadevo. Skratka: "Fra-ncoeje in
zgodovine", kakor se izražajo Rusi v svojem pregovoru. List tudi pristavlja, da prava poljska vlada s sedežem v Luiblinu, je sedaj v položaju ustanoviti pravilno in pošteno ljudsko vlado za vso Poljsko, in svetu-
tiudi litaJyani so se naučili pra- je londonskim 4' žlal«neem",naj
vilno — linčati'
New>oršika <4Suii" je mnenja, da je Kitajska sedaj tako blizo poraza, kakor še nikdar popreje tekom sedanje vojne in izraža mnenje, da je v sled tega japonski nadaljni načrt vojne v Aziji poviseni jasen: popolna osvojitev Kitajske in nič dru-zeg^i,
*
Bostonski "Globe" piše v. o_ žirom na položaj v Niponu: —
ne grizejo roke, katera je osvobodila Poljsko.
*
44 Washington Star" izraža mnenji*, da je angleško vojaška pomoč v .Ju-goslaviSi tolnxa čiti tako, da ti* '4pomoč" čuva angleške trgovske interese pred izredno naraščajočim vpljivom Rusije na \ sem Balkanu.
Moskovski časopisje poroča.
. _ _ ,_____ da je zastopnik prave poljske
4'Japonci prodajajo svoje oio-j vl«fIo v Liiblinu, Ed. B. Osnb-'ke tako drago, kakor je sploh i ku-Morawski, pozval ubeglo fa-niogoče, kajti v kolikor pridejo! Cistično poljsko vlado v Londo-1i otoki v poštev, so sedaj uver- mi» nemudoma naznani, kaj ^eui, da bodo morali ost a vi t i za je ta "vlada" storila > zlatim
vedno svoj otoški business.
real estate
Drug interesanten predmet za razpravo s preživelimi Ju gosi ova ni bi n vogel biti. da profesor Crooe in njegov kolega v sedanji italijanski via- y di, znani "naprednjak" in '1 demokrat*' gi-of Sfoi-za, nista voljna obhoditi italijansko obnašanje v Jugoslaviji, ali •povedati, kaj bi povojna Italija bila voljna storiti na račun odškodnine.
Izgubljeno
V	nedeljo, 1. oktobra je bila v slovenski cerkvi na Osmi v New Yorku ali pa kje v njeni bližini izgubljena ženska buc ka. Najditelj naj jo blagovoli prinesti v župmšee.
Pobit v Jami
V	Piney Fork, O., se je ponesrečil pri deliu v premogovniku Ivan Robas. Ob steno so ga pritisnili jamski vozički, mu zlomili ključno kost v rami Ln več reber. (Zdravi se doma.
SMRTNA KOSA
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
%
Man of the Hour
V angleščini Upo4 peresa slovitega pisatelja
Howard Fa&t-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25c v uradu *— 30c po poeti.
K«r Je zaloga teh knjUlic celo omejena, Je priporočljivo, da poSljlt« naroČile prej ko inogoCe. K naroČila priložite t dobrem, zavitku gotovino o2. znamke (Združenih držar). — Naročite lahko pri:
XXJiaj&mi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
US Weal 18th Street	* ^ Ne^ York 1 ClL Y.
V soboto je v Brooklyn«, Y., umrla Mrs. Ana Gaš-perim Rojena je bila 9. oktobra, 1875 v Novi vasi pri Ra-doljiei na Gorenjskem. Njeno truplo leži na 94 Seholes St., Brooklyn. Pogreb !bo jutri v torek.
Prizadeti družini naše soža-Ije.
*
"The Register" v Des Moines, Ta., izraža mnenje in svetuje poljski uibeirli vladi v Tjoiidonu, naj so hitro polnvta z
denarnim zakladom. Ibitereora j<* "nki-ndla poljskemu na rodu." Pristavljamo: Kdo razpolaga z zlatim zakladom, katerega si jr neopravičeno prilastila — jugoslovanska ubearla "vlada"?
ZA PRAVICE DOMAČINOV V FRANCOSKIH KOLONIJAH
Bernard Ukajanc
V mestni (bolnišnici v Cleve. la.nd, kamor je bil prepeljan pred nekaj dnevi je umrl Bernard Ukajanc, samski, star 78 let. Bil je dobro poznan po naselbini, ker je veliko vozaril s konji pri kontraJctor-jih. Doma je Ibil iz Klečet, fa-ra Sniihel pri Žužemberku.
Anna Nose
Po dolgi in mučili bolezni je premenila v Cliaritv bolnišnici, Cleveland, Anna Nose, rojena Anžtovar, stara 51 let-Doma je bila rz Št. Vitla pri Zatieni, 'kjer zapušča mater, 2 sestri, 2 brata in več sorodnikov. Tukaj je (bivala 33 let. Tiskaj zapušča žalujočega soproga Johna, in stili otroke: Anno, poročeno Mestek, Sta-nv, poročeno Rosic, Vlado, poročeno Goodwin in Albino, sestro Josepihine Yarc v Elkhart, Ind., tri vnuke in več sorodinikov.
John Klep umrl v Bridgeport, Ohio
(Dne 12. sept, je umrl v Brideport, O., John Klep, star 70 let. Zadela ga je snčna kap |in v petih urali je bil mrtev. .Doma je ibil iz vasi Zaboje na Štajerskem. Tukaj zapušča ženo in tri hčere.
Odkar so vsi narodi sveta iz_ vedeli, tla "Atlantic Charter" jamči pravice in neodvisnost vsem narodom sveta, pričeli so tudi domačini v francoskih kolonijah zahtevati neodvisnost-, ali pa saj samoupravo takozva-nih kolonij.
Iz irancoske kolonije Anam v iztočni Aziji, prihaja poročilo, da se je med Aiuuniti, oziroma domačini francoske kolonije Anam, pričela vsestranska a-gitaclia za po]>olno politih •m svobodo iu za vsestransko izboljšanje prniotneura položaja tamošnjeora prebivalstva, ki seveda. ni francosko, Devetdeset odstotkov tainosnje^a pod j a r-mljenega prebivalstva, prebiva v bornih kočah in vsak djelavee zasluži pri trdem delu — le po $1'<>. na leto. Premolar v Ana-mu zaslužilo nekoliko več, kajti njegova dnevna plača znaša ogromno svoto — 15 centov na dan.
Delavske organizacije so za. hranjene, toda kljub temu so tauiikaj, zlasti pa v glavnem mestu Saigoniu, demonstracije na dnevnem redu.
Tainošnii list 4:'La Lutte" zahteva, se ustanovi "New DeaP' in sicer takoj, ter zahteva za domačine: Pošteno in človeško plačo; 4<>urni delavnik na teden; kolektivnost; de-
lavsko zavarovalnino; amnestijo za politične katznjence; nadomestitev francoskih uradnikov z domačim uradništvom in odpravo monopola na sol in tobak, in dostavlja, da šele potem bode imel francoski izrek "Liiberte, Egalite, Fraternite" saj nekoliko veljave.
POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern> — Veaana knjiga
Cena $2.~
Brezposelnost
»pisal Fran Erjavec
Cena 50c
Mlekarstvo
Spinal Anton Pero. H slikami. 168 strani. — Knjiga u mlekarje ln farmerje t inloSnem.
Cena 50c Obrtno knjigovodstvo
258 atranl. eaana. — Knjiga Je namenjena ▼ prrl vi jtl m stavbno, omet no ln strojno kljnCav-nlčaratvo ter teleeotlraratro.
Cena $1.—.
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Cena 60c Problemi sodobne filoxofije
Spisal Dr. Iterance Veher
Cena 50g
Knjigarna
Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11
^tiiiiMiHiBiHiEriiairaiiiiiu!^.!' iinariHinanairsid^^^^rag H..............
MaK Oglasi
imajo velik uspeh
mm 0
Prepričajte se!
i SB
• ^GJLAS NARODA" -
^ nntanua nmr, wuw TOBK U. H. Z.
51st Year _____^
yjmm f "fa" li	««ry <*J except Satortlara, B—day
li CBLO UlO VSJA LIST ZA tDBU&Ml DRŽAVA IN lANAPOj
m*—i KA Ppit IMfA	ZA OpTBT LJTTA .
«*<Hae Naroda" lafcaja mM da* li i ■ lil aobot. nduj ta i—tfa-
"flu« iti—i", tis mmi lam wmtT. nkw sink am


SEJA GLAVNEGA ODBORA JPO-SS
19. septembra 1044
Vincent Cainkar, predjed- trebila ena-ka seja, zlasti ker iiik JPU-iJS, je otvoril sejo ob je ZOJSA izposloval dovolje-pol deseti uri dopoldne v kun- nje za nabiranje in razpečai ferenčni sobi Slovenske narod- van je skupne pomoči pod ime-ne podporne jednote v Ohica- nom War Belief of Americans gu.	| of South Sla vic Descent, ki bi
Za >zapi»nikai ja zapričete »o- posloval z dovoljenjem Presi-je je imenovan Janko X. Ro- dentrs War Relief Control gel j.	'Boarda, registracijska številka
Navzoči >o sledeči od borni-ki: V. Caimkar. zastopnik Slo ' Nadalje izjavlja predsednik, venske narodne podporne jed-jda se je v Washingtonu delalo note; .Joseph Zalar, zastopnik na to. da bi se združile vse ju-Kranjsko - slovenske katoliške goslovanske vojne pomožne jednote; Janko X. Rogelj, za- organizacije v eno pomožno ak-stopnik Ameriške bratske zve-Jeijo, oziroma, da bi se spojile ze; Josoplrne Erjavec, za.-lop-(vs€ obstoječe s tako zvano niča Slovenske ženske zveze:, United Jugoslav War Relief Loo Jurjovec, zastopnik Zapa Fund of America, katere pra-M dne slovanske zveze: Josephi jvo ozadje je organizacija Akne-ne Zakrajšek. zastopnica Pro-jrican Friends of Jugoslavia in gre^ivnih Slovenk, in Frank katera ie bila faktično pod do-J. Wed ic, zastopnik Družbe ^.;irt'nacljo jugoslovanskega ve-
Družine.
Odsotni so: John Gornik, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze; John Krmenc, zastopnik Slovenske podporne zveze "Slo-ga*\ in Frank iWnik. zastopnik Slovanske moške zveze.
Predsednik JPO-SS' poroča, da je bila sklicana ta seja iz večih razlogov, pretlvsem pa zato, ker .že dolgo nismo z1k>-lovali in ker se razmere na vojnih frontah slednje čase tako naglo spreminjajo in vsak čas se lahko zgodi, da bo jxv
lepo>lanika Fotiča. Radi teara je bilo med nami mnogo dopisovanja in zastopnik omenjene organizacije je tudi osebno obiskal njega (br. Cainkarja) ter Jos. Znlarja in ju po>'kn-^■al pridobiti, da bi pristala v spojitev. Ob« -4a mu pojasnila. na kak način snK> mi orga-nizirani in kako >e vri": na-e zbiranje prispevkov ter kako imamo .začrtano pomožno delo spi oh, ter da vsled tega spojitev ni mogoča, nakar je vse ostalo pri starem- O teh posku-
S V O B O P A SE BLIŽA —
NAROD POTREBUJE POMOČI!
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje.
Golih rok je in kliče: "POMAGAJTE!"
Zlbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsafci hiši, da jim bomo poslali.
V RIDGSWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RtBLlBF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na.:
665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue.
V NEW TORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT
282 - 9th Avenue, blizu 25th Street.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova!
nosli, zato »tudi nimam veliko poročatL
Delo v zvezi z mojo službo
ne k en < slovenskem časopisu, da se namerava izročiti denar JPO-SS "komunistom" v Ju-
moč nesrečnim rojakom v sta-'^ih je izvedel tudi br. L. Ada-
ri domov ini res mogoče dostaviti ter je |K»trebno. da smo na to pripravljeni. Kot veste, je prav iz -tega razloga bila sklicana skupna *eUa vseh narodnosti, ki s"o včlanjene v Združenem odltoru južnoslo\ anskili Amerikancev, da bi se pogovorili glede možnosti skupne ak-eije v pomoči, katero bi mogli nuditi osvobojenim krajem. Datum te skupne seje je hči določen za soboto IG- septembra v Slovenskem narodnem domu v Olevelandu. Napovedana seja je bila zadnji čas odpovedana iz razloga, ker Hr vat je niso hoteli priti na to p f*ejo. čeprav so .«e na >kupui seji ZOJSA v New Yorku vse naiodnosti strinjale, da je po-
Note
ea
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
centov komad — 3 za $1.—
*	Breeufl of Rprlng
Time of Blossom (Cvetni Cas)
*	Po Jemeru Kolo
*	Spa raj Milka Mola Orphan W&ltj
*	Dekle u vrta
Oj, Matička, pegU'l
*	Barčica
Mladi kapet»«a
*	Gremo na Sta Jenka fttajerl*
*	Happy Polka če na tujem
*	Slovenian Dane« Vanda Polka
*	žldana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel am nekaj Ko ptlčica U Mala
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlfica ta mala
*	Helen« Polka Hlovenska Polka
*	Pojdi s menoj Dol a planine
*	Barbara Polka
By ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-tiarmoniko za $L
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČita pri:
Knjigarni glovenic Pnbliahlng Oo.
SI« W. 18tk street York U. M. 1.
imič, ki je nato nierodajnim osebam stvar £e posebej pojasnil. Hrezd\ oiiHio je tudi njegovo posredovan ie preeej po inagalo. da so potem odnehali.
Končno je posegel v zadevo Združeni odbor ali ZOJSA. Prizadetim uradom je pojasnil, da bi bilo najbolje, ako bi >e njim izdalo dovoljenje, nakar b: lahko sledilo skupno de i o vseh jugoslovanskih narodnosti. In to so čez čas tudi dosegli- Kot je že bilo deloma objavljeno, jim je izdano dovoljenje pod imenom War Re-
>ciii izvrševal točno in po svo-1 goslaviji, kar ne odgovarja reji najboljši zmožnosti. Denar snici. Louis Adamič, ko je go-
ki je bil meni »poslan, sem ga takoj odposlal bratu blagajniku. Brat blagajnik liu je pa ločno vsak mesec poslal izkaz vseh mesečnih prejemkov.
Kei je posle vanje naše akcije pod nadzorstvom in kontrolo federalne vlade, se zahteva.
voril o nt em akupnem pomožnem odboru 2QJSA, je po-vdaril, da ves denar, ki je bil nabran pri Slovencih v Ameriki, bo poslan le Slovencem v domovini.
Poiočilo direktorja publicite-te se sprejme.
,	. i-, . F. J. Wedie poroča, da smo
da se poročila o prejemkih in .... , . , . ,.
i-i -i • j -t_ i i Ai bill sedag malo 'bolj počasni morebitnih izdatkih redno kot	, - ,
. .	... .	n . pri. pomožni a»keiji. ker so se
predpisano pošljejo The Presi-
dent's War Relief Control Bo aidu. Washington, D. C- Taka poioč.ila >*o bila vedno pravočasno na pristojno mesto poslana.
O finančnem stanju ne bom poročal, ker l>o 1o storil brat blagajnik. Želim pa omeniti nekaj in to je:
JPKje bil organiziran 19. aprila 1941. Z našo akcijo torej poslujemo že približno tri leta in pol. Za ves ta čas
zna akcija je bila ustanovile-'tudi. tajnik SANSa, Mirko O. I akcije. Do sedaj je Ameri&a na i>o predstavnikih slovenr I£uliel, ki zasleduje potek seje j bratska zveza trpela največ skih bsatakih organizacij iai JPU&S in da se seznani v. de-stroškov za pošiljanje svojega je torej slovenska pomožna lovanjemL Ka konvenciji SA^- zastopnika na skupne seje. akcija. lienar, ki ga atbiramp, Sa v Olevelandu je bil sprejet je *v s mi'slu naših izjav in pra- sklep, s katetim se priporoča, vil. na podlagi katerih smp ,|a JPO-SS in SAMS delujeta vodili agitacijo, namenjen slo- skupaj, v kolikor je mogoče, venskemu narodu, in JPO-SS
mora sam deliti ter gledati in , Ko,1Vn? Je ,	Predl0?'
skrbeti, da pride v pomoč o- dta.se ]lda	apel in pn-
nim, za katere je nabran, vsled °,K'l.v popisih, ki so naklo-
česar nača pomožna akcija o- njei11	/f^ da
stane samostojna, kakor je bi-!86	.P«febna kampanja
la do sedaj	lza mihiranje »lenarnih pnspev-
Jvar se ,pa tiče po^iljanja kovMn pripravljanje obleke za obleke v staro domovino, je odposjl/atev v stari kraj; obt-bilo sklenjeno, ker ima ZOJ-jnel» Se «estavi, tudl Pls"10 in SA sedaj tudi dovoljenje za	ua ^lavne m"ddo m\
■lazpečavanje blaga, zato naj centraliziranih organizacij,
se odbor ZOJSA naprosi, da kl t'0, zastopane v JPO-SS, s
bi se nam dovolilo posluševati Pr^njo'. da «a	sxo?mi
se njih perniiita za pošiljanje k,aJevni,u društvom in pri1M)-
Pjedsednik zaključi sejo ob 3:15 po]x>Idne.
V. Cainkar,
predsednik.
Joseph Zalar,
tajnik,
Janko N. Rogelj,
zapisnikar.
in nrzpecavanje obleke naše-	da prispevajo v po-
mu narodu v stari domovini. ,llozno akci-l°-Razpeeavanje blaga se ima vr-| Apelira se tudi na vse lokal-j
siti pod nadzorstv om JPO-SS- m' iodho,v	da » liai 110
(zadržujejo denarnih pnspev-Predsednik zaključi dopol- kov Y svojih blagajnah, am-dansko sejo ob dvanajsti nii.'pak naj pošljejo na glavnega Popoldansko sejo otvori pred- blagajnika v diicago
sednik ob oni popoldne.
(Navzoči govorijo, da bi az-dali skupno izjavo glede našega stališča v bodoče. Ker ne
Priporoča s*e nadalje tudi. da naj v?i govorniki, ki bodo govorili na shodih SANSa. go-
vemo. kaj bo zaključila glaV-|von-i° tudl ZJ<	.pomožno
na seja ZOJSA v Pi.ttsburghn akcI-'(K
gled skupne pomožne akcije J	opozarja navzoče. <h\
bi to izjavo izdali pozneje, da so Prdiodnja seja JPO-S« bi bila v soglasju skupnih za- vrši v Clevelandu. kjer so štir-
ključkov. Te seje se udeležijo
Cainkar, Rogelj in Zakrajšek,
ki bodo tisti čas v Pittsburghu-
Apelira se tudi na Zalarja, da
naj se udeleži. Tako naj se
sporoči tudi mrs. Marie Pris-
: i i- i ■ *. i- Miami, tla naj pride v Pitts'-Sl o venci bolj udeistvovali pri' *	' \ . t. . .
SAXSu	'burgh. Obvesti jo Cainkar.
'Wedie obvesti rev. M. Kebeta,
liel A Americans of South Sla-.znašajo poslovni stroški $79.50.
vie Descent in to. da smejo zbirat: »prispevke ter pomoč dostavljati v Jugoslavijo. Možnost sedaj pošto j i, da se bo tudi že prej imenovani United Jugoslav War Relief Fund of An ter i ca priključil tej aikcijn.
Predsednik Še poudarja, da je prišel ča?, da poživimo našo pomožno akcijo kakor največ mogoče ter poziva, da na tej seji nekaj konkretnega zaključimo Zaeno omeni, da je prejel telefonično sporočilo, da je jugoslovanska ladja že na poti v Ameriko, da naloži potrebne stvari in jih odpelja v Jugoslav i jo. Računajo predvsem na na^o materialno pomoč sestradanemu ljudstvn v stari domovini.
Torej v treh letih in pol smo imeli samo $79.50 stroškov. Pa tudi ti stroški bi ne bili v toliki meri kot so. ako bi ne bilo zaradi premije blagajniko-vega poroštva in če bi ne bilo treba vladi v Washingtonu. D. C., pošiljati p°ro&la* ti morajo biti pripravljena po
Poročilo se vzame na znanje.
Josephine Erjavec poda svoje -poročilo, da je delala in bo tudi v bodoče tako. Povdarja. tla moramo mi sami deliti denar, katerega smo mi nabrali. Govori nadalje glede nabiranja obleke, katero bomo po>Iali v domovino.
Poročilo se vzame na znanje.
Josepliine Zakrajšek poroča kako so se ženske v Olevelandu že organizirale v tri skupine, da bodo nabirale, šivale in pripravljale obleko, katero bodo pozneje poslale v domovino. ko dobe navodila, kako »e more pošiljati. Pravi, da obleka mora biti vsa čista in opra na. ker drugače se je ne more poslati. Stare čevlje in klobur
računskih veščakih. Z drugo k.T m	n"b,™t'' ker ~
boedo rečeno, stroSki. ki » "h «"»♦»"><»«» ~ ^ jih do fed a j imeli, so bili po P0:,,•|a,l P^eko n«,r.,a. To *ku-
•	•	v.,. ~ r snjo smo imeli pri Kuskem
vecmi v zveei s .poročili račun- '	„ 1 m
pomožnem odboru, l udi noga-
v ice morajo biti nove.
škili veščakov (Certified Public Accountants) in pa plačano p re miijo od blagajnikovega poroštva.
To onfcnjam zato, da bo jav-no>t vedela, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakšnih plač ali odškodnin, ter da ne trosimo denarja, pač pa gledamo na to, da denar, ki ga prejmemo, pride v pomoč onim, za •katere je bil darovan.
Ker nismo mogli obdržavati skupne seje v Olevelandu kot je 'bilo namvnjeno. sem smatral za (potrebno, da imamo vsaj Slovenci svojo sejo, na kateri bi se pogovorili glede vprašanja pridružitve za skupno akcijo in da sklenemo vse drugo m , . ,	... potrebno. Zato smo torej d* ^.ugton. C-, tudi reso-
nes skupaj. Kot znano, zadnje uc,Ja-
Xa zahtevo je bila 21. julija t. L poslana The President's War Relief Control Bourdu.
Poročilo se vzame na znanje.
Predsednik se zahvali joliei-sken\u odboru za tako velik dar.
Nato se razvije razprava glede bodočnosti JPO-SS. Soglasno je bilo sklenjeno, da ves do sedaj nabrani denar, kakor tudi ves denar, ki bo v bodoče pri JPO-SS nabran, ostane pod nadzorstvom in orotrolo .TPO-lSSS. Naša pomo-
ra se nismo bili kaj posebno aktivni, to pa radi udejstvo-vanja pri SANSu.
Poročilo predsednika se vzame na znanje.
Tajnik JPO-SS poda pisano poročilo, katero se glasi: Bratje in sestre!
Odkar je bila ustanovljena politična organizacija (SAiNS) ni bilo pri naši pomožni akciji onega navdušenja in živahnosti, kot 'bi bilo pričakovati.
Z ustanovitvijo SANBa in organiziranjem (Združenega od bora južnih Slovanov je bila naša pomožna akcija (JPO SS) nekako v ozadje postavljena. Sicer so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one prave in žive atktivnosti kot bi morala biti. In ker r.l bilo že mesece in mesece prave in resne aktiv-
Josip Zalar, tajnik. Poročilo .tajnika se sprejme. Blagajnik JPO-SS iporoča, da ima sedaj v blagajni $77,-074-35, kar smo nabrali v treh letih in pol. Skupni stroški znašajo samo $92.00, kar je ze lo malo, ker vsi uradniki delajo brezplačno, a včlanjene podporne organizacije plačujejo stroške njih glavnih uradnikov, ki se udeležujejo sej glavnega odbora JPO-SS.
Poročilo blagajnika se vzame na znanje.
D»i rektor public itete poroča, da je pisal članice, katere s«te vsi čitali. Nadalje pravi, da nismo toliko napredovali, kot se je pričakovalo, kajti imamo med Slovenci v Ameriki neprijatelje, ki zanašajo vesti med nat3e ljudi po naselbinah, ki niso naklonjene našemu delu. Tako ie bilo priobčeno v
tla zastopa njegovo organizta-cijo. Sporoči se tudi Johnu Gorni-ku. tla naj pride v Pittsburgh. tla. bo slišal razpravo glede skupne akcije.
Nuidalje se govori, kako se bo pričelo z nabiranjem obleke. da se jo pošlje v domovino. I>o sedaj nimamo še nobenih navodil. Edino, kar more naš odbor svetovati, je to, da naj ljudje pripravijo obleko ter jo obdržijo na svojih domovih, a kakor hitro bomo dobili navodila od ZOJSA, bomo obvestili slovens'ko javnost v Ameriki.
Razpravlja se nadalje, kdo bo plačal za .prevoz obleke do pristanišča, kdo bo plačal za dovoz v domovino. Tudi o tem ne pride odbor do definitiv.ne-jra zaključka, kajti v navodilih, ki jih bo dal odbor ZOJSA. bo tudi to s ključeno.
V razpravo pride vprašanje, kako bi začeli veliko kampanjo za denarne prispevke. Sledijo nasveti, da bi pričeli z nabiranjem od hiše do hiše. da bi pisali pisma vsem članom in članicam naših podpornih jednot in zvez, da bi poslali pisma samo na vsa dru. štva, na vse lokalne odbore JiPO^SS in na vse .podružnice SAXSa.
Popoldanske seje se udeleži
je glavni odborniki pomožne
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDERS ON PARADE
Ker fell, da m ilm bolj razfilri ift
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
je Mr. Jerry W. KoprlvAek aredil i založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni. to Je
Sedaj 35c
Dva komada ia 79 centov.
NaroČite lahko tudl pri:
Slovenic Publishing Ca
216 West 18th Street New York 11. N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
•3.
Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*^
Bectpti to napisani t angleškem jeziku; ponekod pa bo tudi t jedka naroda, ki mn je kaka jed pos«bno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za knhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti.
M&rotile pri
KNJIGARNI SLOVENIC: PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11. N. Y.
BESEDNJAK
Izšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani
Cena je $5#°°
Naročite jo pri:
KNJIGABNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2.50 ZAZVEZEK
"Two Way Passage"
V t«j knjigi, Id je zbudila pozornost tmki ameriškega naroda, daje pintelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih dri ar, todi iz Jugoslavije^ so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Zdruiene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, kl razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . O-
tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigL
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Po&lljam Money Order n 9.............. sa lastnoročno
podpisano (1) knjigo (1):
Mojo Ime .....................................................
It, ulica all Box it............................................
lCesto in ....................................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK U, N. Y.
WIA1WTUBI L Ml
PROKLETA
:: Spisal EMTT.K RICHEBOURG Ix francoščine prestavil J. L.
(137)
"Croquefer je tiranski, neeimeren, domišljav, grozovit iii surov človek, tako, da so se pred njim tresli vsi podložni urn giuinači. Jaz pa še bolj kakor drugi! Saj od njega je bilo zavisno, ali dobim svojega otroka, ali ne. Mislila sem, «la kaj poizveduje, kam je prišel Ubegli Pavli ha; pa lagal se mi je hudo. Bilo um je samo na tem, da je imel deklo, ki ga aie ni stala. O, jaz sem mu vse storila, kar sem mu le brala v očeh, da »bi mi bil le naklonjen. On je bogat, a prav — u-niaz&no skopuščen! Pri njem sem morala trpeti lakoto! S »•asoma se me je bila lotila neka topoglavnost, podobna sem bila mašim, avtomatu! In vendar je z mano ravnal surovo in brutalno. Nekolikokrat sem ga celo pustila ter sem sama beračeč rojila po svetu. Pa nadejati sem se smela, da le po ( roqueferu pVidem Pavlihi na sled, in tako sem se zopet ill zopet vračala v svoj jarem!
"Nekega dne opazi Croquefer,, da znam pisati in računati. Od tega časa (biLa sem povišana v denarničarko. A tudi pri predstavah sem morala, čudno o^emljena, molče sodelovati. Kolikor mi je tudi to bilo zoperno, vendar sem storila vse za — svojega otroka! Mislila sem, da le Croque-J'ct mi ga more zopet dati! Tako sem se zmerom (bolj in fbolj I>ogrezovala v revščino; a h vata Bogu, svojo poštenost, spoštovanje do sebe sem ohranila zmerom! . . . Tako smo prišli minolega maja v Orav na letni semenj. Croquefer se je zmerom prizadeval, da je ponujal občinstvu kaj novega. Na misel mu pride, da pokaže ljudožrko. Jaz naj bi prevzela to vlogo. Bil je pa gotovo, da porečem 'ne'! Zatorej mi začne pripovedovati, da je prijel na sled ubegljega Pavlilie in da moj sin iše živi. Jaz sem bila vsa iz sebe samega veselja. Croquefer mi je pripovedoval, da je Leon postal velik in bp, a da gu Pavliha ski'bno skriva. Le 011 more Pavliho primorati, da otroka zopet vrne. In to hoče tudi storiti, samo moram mu narediti ljiibav: predstavljati moram 'divjo ženo.' Kaj sem hotela storiti? Imela sem samo eno misel, misel na libogega svojega otroka! Pustila sem se torej "o-/aljšati kakor se je Croqueferu prav zdelo. Tako opravljena sem stopila 11a oder. Zdajci zagled<iam med gledalci tu di — Rouvenata! — Moja srčnost me naenkrat mine. Gnjus in zaničevanje se me loti pred Croqueferom in kri mi stopi v glavo. Croquefer me je hotel siliti, da bi nevredno svojo nalogo izvršila; a jaz sem ga pahnila od sebe, ter zbežala. Strgala sem nesrečno krinko s sebe, milosrčna komedijan-linja mi je pomagala, da sem zopet dolbila svoje Oblačilo, hkrati mi pove, da se Croquefer nikdar ni brigal za mojega otroka, nego da se mi je zmerom le lagal. Ubežala sem še isto uro z malimi franki, kaitere sem si bila pristradala. In Bog me je potem čudno ohranil do današnjega dne, dokler nisem prišla do svrhe, dokler se nisem vrnila domov! O11 me je rešil prekletstva, odprl je moje srce zopet nadeji in veselju! Ime Gospodovo bodi češčeno!!!'*
12.
Jean Renaud in Lucila sta ostala ves dan skupaj ter se razgovarjala o svojih otrocih.
Pri tem pa Lucila ni pozabila hudobnega načrta obeh Pariz lov, niti ne strašne nevarnosti, ki se je v nji nahajala uboga Blanche. Ali naj ibi vse razodela Jeanu RenauduT Stari mož bi potem gotovo počakal mladega malopridnika pri svoji hčerki, in nasledek temiu bi lahko bil uboj. Zatorej jo izumila drug načrt, da reši Blancheo.
Ko sita se nagovorila o ljubezni svojih otrok in o sreči in prihodnjosti le teh, reče Lucila: "Imam neko misel, Jean Renaud, neko želja. Ko se naredi noč, bi rada neopažena zle-7Ja na pristavo; zakaj rada bi že to noč prebila v bližini >vojega očeta, ne da bi me kdo videl; morda v izibi Rouve-natovi".
Jean Renaud je sicer bil iznenaden zaradi tega; vendar reče r
"Naša želja, Ločila, je meni povelje. Pa zakaj se nočete naravnost vrniti 'k očetu T"
"To storim šele takrat, ko pride moj sin. Povedala sem vam že to, Jean RenaudL Rada bi bila danes ponoči na skrivnem doma. Ne povprašujte me, zakaj sem si v glavo vte pla to misel; rekla (bi skoro, da mi je stvar uprav navdihnjena. Ljubi Bog tak hoče, zdi se mi. Ali niste bili nikdar slično navdihnjeni, Jean Renaud t"
"Gotovo, gotovo!" odgovori Jean iRenaud resno. 4'Ali bi bil sicer taiko živel kakor doslej V1
Potem mož vstane.
"Dobro je. Najdem sredstvo, da pridete to noč neopa ženi na pristavo.
• • •
Jean Renaud se -napoti na pristavo. V veži sede ter gledat kako kuharica pripravlja večerjo za delavce. Pomagal ji je podkurjevati ogenj ter se razgovarjal ž njo o velikem delu. Žena si obriše pot s čela rekoč:
"Ah, res, res! O žetvi človek ne ve, kam bi dejal glavo! J era ima dovolj dela v hle\ru; gospodična, no, ta mi že pomaga, a zdaj je že nad eno uro pri gospodarju gori. Mož je strašansko vznemirjen in čuden, če ni Rouvenata doma, in tedaj "bi zmerom rad imel gospodično pri sebi. Tako! Kdaj pa moram že v klet, da natočim vina ..."
"A* ne more tega oskrbeti gospodična Blanche?" povpraša Jean Renaud naglo.
"Se ve, da bi lahko, pa ni praktična v tem obziru. Po navadi je to delo opravljal gospod Rouvenat."
(Nadaljevanj« sledi.)
RDEČI KRIŽ POZIVA NA SODELOVANJE I ^mobranska /
^^^ I PRISEGA
Poudaitjajoč, da pripada A- vojni službi izvežlbal mnogošte-
ineriški rdeči križ vsemu ljud- vilaio plačano osebje, katero vr-stvu, ter da je v ideji Rdečega' ši delo in nudi postrežbo in po-križa zapopadeno upanje člo- moč, kakršno bi vi radi sami
nudili svojim sinovom, hčeram,
i t
veka, je novi predsednik Rdečega križa, gosp. Basil 0'0>n-nor, v svojem uvodnem radijskem govoru sirom dežele pozval slehernega človeka v Ze-dinjenih državah, da sodeluje v akcijah za Rdeči križ. Tujerodni Američani ter njih otroci, najsi l>odo slovenski, ruski, francoski, angleški ali katerekoli d mige narodnosti, so ravno tako dobrodošli kot oni, ki so v Ameriki že generacije.
Ni dolgo tega kar je predsednik O'Connor dal priznanje Američanom tujega porekla za njih sodelovanje v aktivnostih za Rdeči križ, rekoč, da je bilo njih tozadevno prispevanje velite človečanske vrednosti. V svojem radijskem govoru pa je tudi poudaril, da je potrebno, da se še l>olj živo udejstvujejo v aktivnostih Rdečega križa, da bo njih glas in njih reprezen-tacija v tej organizaciji vidnejša.
"Na kateremkoli bojišču te vojne," je dejal predsednik O' Connor, "je danes Rdeči križ v službi nudenja pomoči in tolažba našim fantom, možem in dekletom, ki se žrtvujejo za našo domovino. Rdeči križ jim služi v imenu vas vseh in slednjemu izmed nas je v veliko zadošče-nje dejstvo, da krvna plazma, zavoji za vojne ujetnike v sovražnih deželah in bolničarska postrežba vojnih bolničark povsod rešuje dragocena življenja.
"Rdeči križ je v s vrb o uspeš, nejšega in širšega delovanja za vaise fante, može in dekleta v
soprogom in 'bratom, če bi mogli biti z njiimi.
"Kljub največjemu številu najetih in plačanih delavcev o-ziroma uslužbencev v svoji zgo_ dovini, pa Rdeči križ danes kot v preteklosti dolguje svoj obstanek milijonom članom krajevnih postojank Rdečega križa. Potom teh prostovoljnih delav-ev se organizacija Rdiečega križa ude j stvu je kot narod.
"Kot je žo vsiaikoniur znano, je Ameriški rdeči križ del organizacije Mednaro d n e g a rdečega križa, ter Lige društev rdečega križa. Nič se ne ve kaj nas še čaka v bodočnosti
Spodaj oblj avti eno je besedilo prisege, ki pove, kako slovenski fašisti pod vodstvom kvizlinga R upnika prisegajo zvestobo Hitlerju, velekrvniku in "fi-rarjm macijskili barbarjev. —
Prisega je bila priobčena v Iju/bljamik^m ikJfjrotfaišističnem Slovencu z dine 21. aprila 1944. V isti številki Slovenca je bilo tudi rečeno, da je škof Rožman blagoslovil slovenske fašiste, ki so praznovali Hitlerjev rojstni dan v ljubljanskem opernem gledališču.
Prisega se glasi:
4 * Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da (bom zvest, hraber i 11 svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem l>oju z nem-•|ško ol)oroženo silo, stoječo pod vojni dogodki zastirajo olbzor-j poveljstvom vodje velike. Nem. je. Toda neglede na potek voj- čije, SS četami in policijo, pro
VWk
ne, ste lahko prepričani, da dolžnosti Rdečega križa v prihodnjem letu ne IkkIo nič zmanjšane, ampak raje še povečane, kajti na mnogih poljih se bodo potrebe znatno povečale.
"Rdeči križ mora sodelovati v dostavljanju pomoči prizadetemu ljudstvu v Evropi, kar pomeni, da bodo vojne aktivnosti naše organizacije nadaljevane še leta po zaključeni vojni. In medtem, ko bomo nudili skupno pomoč prizadetim narodom, pomnimo to, da kakršenkoli novi svet bomo zgradili na ruševinah in pogorišču sedanje vojne, moramo gledati, da bo ta svet temeljil na ideji Rdečega križa, kajti v tej ideji leži jedro pre rojenja
NOVI GROBOVI
ča, v »stari domovini jj|a več
V Duluth, Minn, je po daljši'«»;°dnSkov. Bila je tudi soro-
lezni umrla v bolnišnici Mrs.	fsat^a ^sa Adami-
ča. Pokopana je bila tukaj.
bole
J. M. Kochevar, stara 40 let. Rojena je bila v Calumetu, Michigan., v tem mestu pa je živela 31 let. Zapušča moža, dve hčeri in sestro.
Dne 21. septembra je po kratki bolezni v bolnišnici v Dulu-thu umrla Anna Pikush, vdova stara 53 let, in rojena v starem kraju. V Duluthu je živela 10 let. Zapušča, šest odraslih otrok, katerim je bila mačeha. f)d treh pastorkov je eden pri Vojakih, dragi pri trgovski mornarici.
Nov grob v Kansasu
V	Arma, Kans., je po dvomesečni bolezni umrl Joseph Gor ene. Bil je operiran na žolču, kar pa mu ni pomagalo. Doma je bil iz Biške vasi pri Mirni peči na Dolenjskem, star 55 let. V Ameriki je bil od leta 1907, ves čas v Kansasu. Zapušča ženo, dva sinova, hčer in sestro, por. Parkel v AVillardu, Wis., v stari domovini pa dve sestri in brata, če so še živi.
John Wohlgemuth umrl
Dne 17. septemibra je po dolgi bolezni uonrl v Milwaukee, Wise., Jolui Wohlgemuth, star 62 let. Zapušča ženo, dva sinova. dve hčeri, sestro Mary Kratchnik in sedem vnukov.
Milwauski grobovi
Dne 17. septembra je na svo. jem domu umrl John Wohle-gemuth, star 62 let. Bolan je bil šest Tet. Rojen je bil v bližini Škofje Loke na Gorenjskem in v Ameriki (Milwaukeeju) 40 let. Zapiišča ženo, dva sinova in dve hčeri.
V	La Feriaji, Texas, kjer je živela zadnjih 13 let, je 23. sep. upmrla Julia Perme, stara 59 let in rojena v Velikih Laščah, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 let. V Milwaukee je prišla |z možem iz Ueadvillie, Colo., leta 1916. kjer je živela do preselitve v Texas. Poleg moža zapušča tukaj dve sestri, poročeni Medved in Babič, v Argehtini (brata Louisa A Hum?
ti banditom in komunizmu kakor tjudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno inpoln je_ val za svojo slovensko domovino kot del >vol>odne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj."
MUSIC HALL KAŽE IZVRSTEN FILM
Prizor iz saloigre "Casanova Brown", v kateri nastopajo Gary Cooper, Teresa Wright, Frank Morgan in zbor zvezdnikov, sedaj v Radio City .Music, llall, fitli Avenue in 50th St., v New Yorku, in poleg tega gala predstava na odru.
Bodoče neprilike v Aziji, — kot posledica sedanje svetovne vojne
Dr. S. Cliandna - Sekhair, profesor umetnosti in znanosti 21a vseučilišču Pennsylvania, se je nedavno mudil v New Yorku in je tem povodom predaval v Englewoodu, N. J., o sedanjem položaju v Iztočni Indiji. Med; drugim je dejal:
"Prebivalstvo Iztočne Indije nima niti najmanjšega razloga! pričakovati, da za dob i svobodo po sedanji svetovni vojni." — Predno je podal to izjavo je predaval o zgodovini kontrole, katero izvajajo Evropejci, oziroma Nizozemci, Francozje in
sedanja svetovna vojna v prid potem združi z drugimi geogra-evoibode in demokracije.	j l ičnimi federacijami nesvobod.
Ako Anglija podeli Iztočni'nih	Ta velikanska, o-
Indiji nekako samovlado v obliki dominija, bilo bi to po mnenju predavatelja, povoljno, toda le začasno, kajti prebivalstvo ne bodo preje mirovalo, dokler ne zadoib popolno neodvisnost. Toda to trni i ni št> vse, dejal je dr. Nekhar. kajti vodje prebivalstva Iztočne Indij«- u-pajo in tudi delujejo na to. da pride do federacije med Iztočno TudLio, Kitajsko in Sovjetsko Rusijo, in da -e ta federacija
zi roma največja skupinja človeštva lw.de potem postala gin. vni del — narodov. . .
Dr. Sekhar rodom iz Iz-to"-n<» Indije, kjer je bil svoje-dolmo član Indijanskes^a Naro. dnesra Konfirresa.
Nesreča
V !ohrrišnico v l iriontown. Pa., ><• moral *Ji>. sepetm-bra podati .John Pm-I1»-. Podvreči je moral Ježki operaciji.
NASI
Angleži nad domačini prebival. ZASTOPNIKI* *tvriTn Daljnega Ttoka, posebno
še v gospodarskem pogledu. Dr. Selikar je tudi izjavil, da prebivalstvo Iztočne Indije nikakor ne verjame, da se vrši
California:
San Fraiu'isco, Jacob Launhlu* Colorado: I*ueblo, Peter Oulig Wulsenburg. 11. 3. Bajuk* Indians:
IndianapoUs. Pr. MarkLch Illinois: Chicago, Joseph Bevčič* Chicago, J. Fabian (Chicago. Clce ro la Illinois' Juliet, Jennie Bumbich La Salle, J. Spellcb Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago In Wankegan. ilatb WarSek Michigan:
Detroit. Lu P lan kar* Minnesota: Chleholm, J. Lakanlcb Ely. Joe. J. Pep h el Eveleth. Louis Cotife Gilbert. Louis vessel Montana:	H^T-
Roundup, M. M. Paul an Nebraska:
Omaha, P. Bmderlck New York: Gowanda, Karl Strnlaba® Little Falls, Prank Masle* Worcester,- Peter Bode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek. Charles
KarUnger®, Jacob Besnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmie Youngstown. Anton KlkelJ Oregon: Oregon City, J. K obla r
Pennsylvania: Conemangb, J. Brezorec* Corerdale In okolica. Jns. PaterneJ Bessemer, John Jernlkar Export, Louis SupančlC* Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin* Frank
Blodnikar Greensbnrg. Frank Norak , Homer aty, Joseph Kerin Imperial, Vence Paldch Jobnsto»-n, John Pol ants* Krayn, Ant. Taufelj Luzerne. Frank BaUoeh Midway, John 2ust* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee. West AUis. Frank Skok« Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Sprlngfc, Loots Tauchar* Diamond vilJe. Joe RoUch (•Zastopniki, ki Imajo poleg hne na •, so upravičeni obiskati tudi dni ge naselbine v njih okraju, kjer jo kaj nsMh rojakov naseljenih.)
Vsak ssstopnlk Istfa potrdilo ca svo ta, katera Jo prejeL
NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VETOVNI A T L A 8
V njem Tiajdete zemljevide vse^a sv^ta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "O L A S ti NARODA", 216 West 18th Street New York 11 N. Y.

KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West 18th Street_________New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA ~~~
IGRE
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albrebt
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllman
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal Gjuro Pand uriC
13
PariSki zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke sa mladino
Spi asi Rtlveftfer Roftntnik
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisat Josip OgrlDer
18
Mladim srcem
DrugI zrezek. Zbirka za slovensko mladino. Splsm! Kwer Meftko
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
28
Magda
1 lgrs » — Alojzij Rem«*
29
Peterčkove poslednje sanje
< igra • — Pavel Gol Id
30
Potopljeni zvon
t Ijfra I — Gerhart Ranptmann
31
Revizor
(igra > -- Nikolaj Vatiljevlr
25
Duhovni boj
(Izdala družba gv. Mohorja) L. S kupoli
32
Spodobni ljudje
(Ijfra ) — L. Lipovec
26
Denar
Dr. Kari Engtls — Po^lnvenil Dr. Albin Ogrla
IS
Snneški invalid
gpiml Sllvsoter Koiutnlk
Edini vojni bond, za katerega vara bo žal, je oni, ki ga. nistf kupili I
35 r
Praški Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole
33
Črne maske
(Igra > — L. Andrejev
34
Antingone
(Ijrra > Poslovenil C. Oolar
36
Sveti Just
(Igra 1 —
Spisal dr. F. Petrouio
38 '
Tončkove sanje na Miklavžev večer
C Igra 1 — J. Erbežnik in F. IUiJc
IR^Ker je saloga teb knjig selo omejena, je pri naroPtln priporočljivo fei»**nitl več shirk, da nam bo na ta nsčin mogoče vsakega vadovoljltL
534853535348235353532323484848232348235348534848484853534848
4848234823532348485353535353
3129598430194987323