Naročnina mesečno 25 Din. /.a inozem-•tivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi u 1.6/lil WEMEC Telefoni »redni«vat dnevna služba 205« — nočna 29H, 2994 ia 20$« Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ček. račun: Ljubljana št. 10.650 m 10.34*) za inseiHle, Sarajevo štv 7563 Zagreb štv 3V.U1I, Praga-I )unnj 24.707 Uprava: Kopitar jeva 6. telefon 20«»; Očistimo narodu vire zdravja Irec 0'Flaherty, avtor znane knjige, polne najtoplejše simpatije za moderno Rusijo, se je začudil, ko je v tej deželi najdoslednejšega socialističnega internacionalizma naletel na vi-sokega sovjetskega uradnika, ki je vsa vprašanja mednarodne politike naše dobe gledal s pristno ruskega nacionalnega stališča. Zupaditi pisatelj bi ne bil tako presenečen, ako bi vedel, da se noben zdrav narod, naj bo njegovo mišljenje zaključeno po še tako širokem, bodisi religioznem bodisi socialnem vsečlovečanskem nazoru, ne more odreči nacionalnemu čustvovanju, ki je nnturna nagonska podlaga vsemu njegovemu življenju in udcjstvovnnju v svetu. Naj moderni nacionalistični pokreti, ki jih — kar je jako značilno — povsod nosi zdrav mlad rod, v svojem zagonu še tako pretiravajo, na njihovem dnu je zdravo jedro, zakaj njihova zmota je le v prevrednotenju na sebi pravega in življenjsko nujnega narodnega čustva, v katerem morajo koreniniti tudi najvišji duhovni pojavi, nko se nočejo izroditi v abstraktne teorije, ki življenje naroda rušijo, namesto dn bi ga gradili. In sovjetski uradnik, v katerem ogorčeni irski žurnalist vidi v starini okostenelega birokrata, je v resnici dober sin ruskega naroda, ki po svojem zdrnvem nacionalnem gledanju gotovo le koristi uniji socialističnih sov. jetskih republik Rusije Zakaj to danes na tem mestu povdarjamo? Zato ker nam je tudi v naši državi, v kateri gotovo ne manjka najmočnejšega povdarjanja nacionalizma ob vsnki priliki, časih zelo treba resničnega in globoko fundiranega narodnega gledanja nn marsikatero važno vprašanje našega življenja. Nihče na primer ne ho oporekal, da je največje zlo vsakega naroda pa tudi našega v oni plasti prebivalstva, ki ima vsega preveč, ki samo zase kopiči gmotne dobrine v škodo narodnega in državnega občestva in ki se je polastila privilegiranega položaja v narodu, zato da se okorišča od poštenega truda ljudstva. To je tista kasta, naj se že imenuje »inteligenca« ali »čaršija« ali pa zagrebška »či-futarija«, koje potomci navadno degenerirajo, zastrupljeni od cvička in klckovače. pa niso nič drugega ko družba zajedavcev, dočim gradijo državo in popravljajo škodo, katero ji ti prizadevajo, kmetski sinovi in delavski rod iz Šiima-di je, iz hrvatskih ravnin in slovenskih Alp — oni, ki pošteno delajo in trpe in na bojnih poljanah umirajo za domovino- Vsi pojavi moralne krize in gospodarske anarhije, ki ima svoj prvi vzrok v moralnem propadu, pa izvirajo iz kaste privilcgirancev, iz katere se širi razpadanje družine, pokvarjanjc spolnih odnošnjev, n (»rodovitnost, izpodkopavanje tradicije, avtoritete, ljubezni do poštenega dela in do matere zemlje, rušenje rodbinskega in domovinskega čustvovanja — pojavi, ki so privedli v svojih posledicah do tistega kulturnega boljševizma, s katerim sc država bori zaman, če ne naperi tvojega orožja nn korenine! V predvčerajšnji proračunski razpravi je gospod minister prosvete Stankovič izrekel več misli, ki se morajo s pravega narodnega stališča podpisati z obema rokama. Pravilno je minister pokazal na rak-rano protekcionizina, ki je kriv, da so mnoga mesta v upravi države za-8( dena z nekvalificiranimi močmi, ki odjedajo zasluženi kruh mnogim absolventom visokih šol. Res je tudi, da država troši za šolstvo preveč narodnega premoženja, da bi mogle še dalje trn jati nenormalne razmere, radi katerih so prosvetni zavodi časih prisiljeni pol leta uživati počitnice v največjo škodo znanosti, nčencev in narodnih financ. Ne moremo se pn strinjati z guspodom ministrom v eni zadevi, glede katere se nam zdi, da gospod minister ni našel pravega sredstva, da se regulira dotok mladine nn naša vseučilišča, ki spričo današnjih kritičnih razmer gospodarstva producirajo veliko več inteligence, nego jo more državni aparat rabiti. To so visoke šolnine, na katere naša najvišja prosvetna uprava polaga vse svoje upe. In če se je v proračunski razpravi od več strani slišalo, češ, da nejevolja proti šolninam utegne izvirati iz sredine elementov, ki goje razredno sovraštvo do današnjega družabnega reda, oziroma do njega nositeljev, potem se nam zdi upravičeno in potrebno naglašati, da se nam visoke šolnine zde ponesrečeno sredstvo baš z nacionalnega vidika, kakor smo ga uvodoma naglašali. Novo uvedene šolnine so brez dvoma zelo obremenile prebivalstvo. Če mora srednji uradnik ali pripadnik srednjega stanu v obče trositi za sina, ki se šola nn univerzi, vseh taks s šolnino vred povprečno 500 Din vsak semester, jc to gotovo veliko breme, ki ga mora uradnik odtrgati svoji plači ali kvalificirani delavec svoji mezdi, dočim je za človeka, uživa jočega dohodke iz drugih virov, breme za šolanje otrok relativno manjše in veliko znosnejše, da ne govorimo o takozvnnj plutokraciji. če še pomislimo. da so družine srednjega stanu bogate otrok, od katerih eni pohajajo srednjo, drugi visoko šolo, osnovni pouk pa je danes tudi dosti drag, potem si lahko vsak izračuna, kakšno težko žrtev predstavlja danes šolanje otrok za malega in srednjega človekn kljub vsemu diferen-ciranju šolnine. Res, da jc danes šolnina (kljub temeljnemu načelu demokracije, da mora država, če je uvedla obvezen pouk in ga odtegnila privatnim družbam, ta pouk deliti brezplačno) uvedena že v več državah. Toda bilo bi potrebno imeti pred seboj točne številke, dn bi mogli naši starši najti v tem dejstvu nekoliko tolažbe za višino svojih bremen. Na vsak način plačuje nn primer primeroma z nami zelo bogati francoski državljan vseh taks zn sina nn univerzi majhno vsoto 25 frankov vsak trime-inester. Pn naj bo tako ali drugače, previsoke šolnine imajo nujno za posledico, da postaja srednješolski in univerzitetni študij nemogoč baš zn one stanove, na katerih počiva zdravje naroda in solidnost državnega občestva, to je za malega in srednjega človeka. Kar država od šolnin dobi, daleko ne odtehta velike škode, ki io utrpi vsled odrezanj* dotoka &arslčaja Namere Hitlerjeve vlade pri preureditvi države Štiriletna diktatura Berlin. 18. marca. tg. Državna vlada še vedno razpravlja o vsebini zakona o polnomočju, ki ga bo predložila državnemu zboru in s katerim si hoče dati široka pooblastila, da brez parlamenta izvede vse potrebne reforme na upravnem, ustavnem, gospodarskem in političnem polju, ki se ji bodo zdele potrebne za učvrstitev razmer v nemški državi. Zakonski predlog bo kratek in če ga sprejme državni zbor s potrebno dvetretjinsko večino, bo s tem uvedena prava diktatura hitlerjeve stranke za dobo več let. Zdi se, da namerava Hitler zahtevati polno pooblastilo za 4 leta, kajti toliko je potrebno, da se očisti hlev, ki je nastal v 14 letih uprav svinjskega vladanja Nemčije«. Hitler razpolaga z 288 poslanci in če komunističnim poslancem pristop ne bo dovoljen, ima absolutno večino. Dve-tretjinska večina pa je mogoča le s katoliškim cen-trumom. Zato se je Hitler odločil, da stopi v pogajanja s centrumom in zato tudi je v drugič potoval v Monakovo. Kako zaposliti tO milijonov? Berlin, 18. marta. tg. »Angriff«, glasilo dr. Uobbelsa, desne roke državnega kanclerja Hitlerja objavlja danes zanimive podrobnosti o novi denarni politiki nove Nemčije. Di. Luther, dosedanji predsednik nemške Narodne banke je moral iti, rm njegovo mesto je prišel že znani hitlerjevec dr. Scharht, znan iz časov bojev za reparacije. Z dr. Luthrom je izginila zadnja vplivnejša osebnost gospodarskega liberalizma iz Nemčije. Dr. Luther se je vedno zoperstavljal raznim programom vlade, ki je hotela izpeljati mogočna javna dela in zaposliti nemške brezposelne s pomočjo ogromnih posojil, ki naj bi jih dala Narodna banka. Dr. Luther je sedaj odšel in sedaj bo vladi laže mogoče, da s pomočjo denarja v državni banki gre na delo, zaposli Reševanje razorožitvene konference Sestanek štirih v Rimu Prihod angleških ministrov Rim, 18. marca. tg. MacDonald in Simon sta danes popoldne ob dveh dospela z vodnim letalom, ki ga je dal na razpolago zrakoplovni minister Balbo, na letališče v Ostii, kjer ju je prisrčno pozdravil Mussolini in jima dolgo stiskal roke. Opoldne je imel Mussolini v beneški palači še poldrugourni razgovor s francoskim poslanikom de Jouvenelom. MacDonald in Simon sta se takoj po sestanku odpeljala naravnost v angleško poslaništvo, katero bosta zapustila šele ob 6 zvečer, ko bosta imela prvi ofici-jelni razgovor z Mussolinijein. Program pogaon Za prvi razgovor sta določeni dw uri. Takoj potem pa bo priredil Mussolini v beneški palači oficijelno večerjo, na kateri bodo govorili tudi na-pitnice. Zn nedeljo opoldne je določena južina v kvirinalu, ki ni odpovedana kljub temu, da je nenadoma umrl vojvoda Abruški. V nedeljo zvečer pa bo oficijelna večerja v angleškem poslaništvu. V ponedeljek dopoldne bo papež sprejel angleška ministra v posebni avdijenci. Če bo vse šlo po načrtu, bosta MacDonald in Simon v ponedeljek opoldne zapustila Rim. Ali se bosta ustavila v Parizu, ni znano in je pač odvisno od poteka razgovorov v Rimu. MacDonald govori Ko je MacDonald stopil na italijanska tla, je podal izjavo: Zavedamo se težkoč, ki čakajo na nas, mislim pa, da bomo s tesnim sodelovanjem velikih narodov na svetu našli pot, ki nas bo rešila iz teh političnih in gospodarskih težkoč in napravila naš svet tak, da bo varen in prijetno bivališče za našo in za prihodnje generacije. Toda ne smemo zgubljati časa. Kdor resnično hoče mir, mora ta mir hitro organizirati. Prihajam v Italijo, dn se razgovarjam z vašim velikim voditeljem o organizaciji miru in prinašam s seboj mnogo zaupanja. Itali a zadovoljna V uradnih krogih so zadovoljni, da je bil Rim izbran za ta poskus organizacije miru ler nagla-šajo, da se taka organizacija miru ne sme omejiti na posamezna vprašanja, temveč da mora v prvi vrsti zagrabiti velike smernice. Angleška ministra bosta našla, tako pravijo, našla Italijo, ki nima predsodkov in ki na ta način povsem razume vse evropske potrebe. Angleška gosta bosta našla pri duceju največjo pripravljenost, da sodeluje pri načrtu obnove, ki naj privede do resničnega miru med narodi in do gosjiodarskega preroda. Diktature velesil ne bo Pariz, 18. marca. tg. Ministrski predsednik Daladier je pristni na MacDonaldova načela le če bo 1. Anglija podpirala Francijo v nevarnosti, ker sicer Francija nikakor noče prodati jamstva, ki ga ima v svoji vojski; 2. če se klavzule o mednarodni kontroli izpremenijo popolnoma. Pomorska pariteta mod Francijo in Italijo je že knnčnoveljavno odklonjena. MacDonald je v razgovoru i zastopniki malo antante in Poljske tudi že dal pomirljiva zagotovila, tako da se v Kimu nc ho zgodilo nič glede revizije teritorijalnih določb mirovne pogodbe ali glede ustanovitve revizijoni-stičnega direktorija štirih velesil. MacDonald ve. da za to ni dobiti niti Francije, niti male antante, niti Poljske. MacDonald -ari papežu Vatikan, 18. marca. AA, Papež bo jutri spreiel predsednika britanske vlade MacDonalda in zunanjega ministra Simona. Anglešho-rushi spor Angleško tolmačenje London, 18. marca. ž. Odnošaji med Anglijo in Rusijo postajajo vse bolj napeti. Korake, ki jih je napravil angleški poslanik v Moskvi radi aretiranih angleških inženjerjčv, so ostali popolnoma brez uspeha. Od komisarja za zunanje zadeve Li-tvinova je angleški poslanik dobil izjavo, da so aretirani angleški inženjerji obtoženi radi proti-revolucijonarnega gibanja po 61. 68 k. z., ki določa smrtno kazen. Javna razprava se bo vršila čez mesec dni v Moskvi. Litvinov je dodal, da noben vpliv ne bo mogel spremeniti sklepa sovjetske vlade, da bi ne postopala proti onim inozemcem v Rusiji, ki bi kršili ruski zakon. Državni tajnik Thomas je v svojem govoru v parlamentu izjavil, da je prišlo radi tega dogodka s sovjetsko Rusijo do tako ostrih odnošajev, da Angljia ne bo prekinila samo z gospodarskimi, ampak tudi z diplomatskimi odnošaji s sovjetsko Rusijo. Naziranfe sovjetske v'ade Moskva, 18. marca. AA. Tas je objavil komunike z odgovorom zunanjega ministra Litvinova na demaršo poslanika Velike Britar.>ije glede aretacije angleških državljanov. Litvinov pravi, da hočejo Angleži s svojimi zahtevami odtegniti vse angleške državljane sovjetskemu pravosodju in zajam-čiti proste roke vsakemu britanskemu podaniku za morebitne zločine. Sovjetska vlada smatra an- gleške zahteve za nesprejemljive za neodvisno državo, ki mora paziti na svojo varnosi in dognati, ali so aretirane osebe krive ali nedolžne. Tudi v drugih državah je že prišlo do podobo h aretacij, ne samo v Sovjetski Rusiji, ne da bi to skalilo medsebojno razmerje prizadetih držav. Dalje Litvinov pravi, da prebiva v Rusiji.mnogo tujih državljanov, ne da bi jih sovjetska vlada preganjala. Vlada se zateče k aretacijam samo tedaj, kadar gre za varnost države. Sovjetska vlada je odločena izvršiti preiskavo do konca vzlic grožnjam in pritisku. Madjarsko-itafi an. prijateljstvo Rim, 18. marca. ž. Madjarski zunanji minister Kanya je dal za časa svojega obiska v Rimu časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril, da je v razgovoru s predsednikom italijanske vlade ugotovil, da so bile smernice madjarske zunanje politike iz leta 1927 v trenutku, ko je bil podfisan madjarsko-italijanski prijateljski pakt, pravilne in da niso bile koristne samo za Italijo in Madjarsko, ampak tudi za tso srednjo in vzhodno Evropo. ftafoowshi ni b>l ubit Moskva, 18. marca. ž. Agencija Tas demaniti-ra vesti, da bi bil ubit bivši sovjetski poslanik v Parizu in Londonu Rakovski. Ta vest je bila sporočena iz Carigrada na temelju neke informacije, ki jo je dobil biviši sovjetski ljudski komisar Trocki. iz kmetskegn in delavskega stanu v srednja in visoka učilišča in vzgojuliščn naroda! če bi država zvišala davščine nn največjega sovražnika jugoslovanskega naroda, nn alkohol, bi desetkrat več dobila kot od šolnin, zraven tega pa storila dvojno delo za ohranitev fizičnega in moralnega zdravja našega naroda — dočim si ni mogoče misliti večje škode za našo nacionalno stvar, zn razvoj naših zdravili sil in za utrditev vseh onih čustev, ki so podlaga domoljubju, zdravi nrnvstvcnosti in vsem narodnim krepostim, ako bi visoke in srednje šolo vzgajale pretežno potomstvo bogatih slojev, tiste gori imenovane privilegirane družbe, ki se povsod nagihlje k bolnemu izrodenju, iz kmetskegn in delavskega stanu pn nc bi izhajala več narodu vodilna inteligenca. S toni bi sc samo pospeševalo usihanje onega vira, iz katerega se vsak narod pomlaja in dviga, da ne propade! Mi smo uverjeni, da ho naša najvišja prosvetna uprava, če to pomisli, svoje stališče izpremenila. Saj je gospod minister sam pokazal na pojav protekcionizina in nezadostne kvalifikacije. ki ga je treba odločno izkoreniniti, dn se najde ver ko dovolj mest za absolvente naših visokih šol. In čc se še postrožijo izpiti, bo storjeno veliko zn odstranitev zla, ki je v nad-produkciji inteligence. Naše stališče je stališče zdravega nacionalizma in duh časa. ko sc začenja Evropi svitnti spoznanje, da jo rešitev v povrntku k zdravim podlagam norodne morale in tradicije, v povratkn k ljudstvu, jo tak, da se mu nihče ne bo mogel odtegniti. svoje lačne in ustvari dela trajne vrednosti za nemško gospodarstvo. Iz tegu sklepajo v finančnih krogih, da bo Nemčija sprejela inflacijo, si tako pre-skrbela denarja in ga uporabila za velik program javnih del, ki naj bi stal več miljard zlatih mark Hitler in centrum Miinchen, 18. marca. tg. So proden jo prišel Hitler v Miinrhen na razgovore o sestavi redno Itavarske vlado, se jo narodno-sorialiNtični konii-sarski minister Srhemm izjavil proti vladni koaliciji z bavarsko ljudsko stranko. Prijavil je 14 točk proti koaliciji, ml katerih pravi sodma točka: Iztrebljenje toh črnili izdajulcov skoraj ni mogoče, Co bodo imeli v bodoči vladi hosodo tudi sanio na enom polju. Prosvetnega ministrstva nikakor no smejo dobiti. PoVshi narodni orožnih rraznik sv. Jožefa, je volik narodni praznit, poljske republike, ker obhaja ta dan svoj god od iskreno ljubezni in globokega spoštovanju ohdiini legendarni narodni junak in osvoboditelj poljskega naroda, maršal Jožo! Pilsudski. Kot takrat, ko so je skrival prod proganjavri svojega tlačenega poljskega naroda in na skrivaj navduševal in podžigal plamen narodnega ponosa, kot takrat, ko jo trpel po ruskih ječah ali ko jo na čelu na smrt priprav. Ijciiih poljskih mladoničov vodil upore proti tuji ti>aniji, kot takrat, ko jo ob zatonu treh cesarstev, ki so poljski narod tlačili, prevzol vodstvo vstaja-jočih mladih rodov in visok« zavihtel poljsko zastavo svobode tor vodil do končno zmage poljskega nolcga orla, kot takrat, ko so boljševiške tolpo ohlogale starodavno prestoliro poljsko kulture, kot takrat ko jc njegov osvobojeni narod tonil v brezupu in malodušnosti, se odslej vsako leto na praznik sv. Jožofa zbira okrog svojega voditelja, ki jo osivol v službi narodno idejo, ves poljski narod. Stari horitolji in mladi rodovi. Stari, da zopet vi. dijo v njem šofa brez strahu, mladi pa zglod požrtvovalnosti brez mej. Tudi mi hi ta praznik radi porabili v to, da pošljemo maršalu svojo pozdrave, ki naj proko njega gredo vsemu polj. narodu. Božja Previdnost jo tako hotola. du smo Poljaki in Jugoslovani, skupaj tlačanili, skupaj trpoli, skupaj vstajali in skupaj zmagovali. B»žja Previdnost hroz dvoma tudi želi, da so drug od drugega ne ločimo v naši ho. dočno ti. Velike nalogo čakajo krščansko narmlo, ki živijo na mejniku vzhoda in zapada. Mi jih bomo reševali skupno, kot v davnini, ko smo hranili krščansko kulturo prod poplavami islama. In skupno homo postavili svoja prsa v hran. da nstovimo plaz brezboštva, ki grozi krščanstvu i r Azijo. Sknp-no bomo stali tla straži in molili /,r slovansko vza. jomnost v znamenju krščanskega križa. Poljaki na soveru, mi na jugu. Naj ho praznik sv. Jofcofa, praznik krščanskih družin, tudi nns praznik medsebojno ljubezni slovansko družino. Takšen odmov naj ima Pilsudskijov lian pri Jugoslovanih. Kronski svet na UJad ars^em Budimpešta, 18. marca. ž. V vseh madjarskih krogih je povzročilo pravo senzacijo uradno poročilo, ki je obvestilo javnost, da se bo danes popoldne vršila posebna seja vlade pod predsedstvom gerenta Hortyja v cesarskem dvorcu. To je prvi slučaj po dolgem času, da se jc vršila ta seja, V* je obrnila na sebe vso javnost in jo tudi vznemirila. Listi ne poročajo o seji nič drugega, kakor samo uradno poročilo, da so se seje udeležili vsi člani vlade, razen ministra Kanye, ki je trenutno v Rimu. Dunajska vremenska napoved: Vetrovno, iz-premenljivo vreme, temperatura se bistveno ne bo I izpremenila. Zagrebška vrcraeiiska napoved. Oblačno in d®> ' ievna /r Narodne skupščine Predlog proračuna za 1933-34 Ljubljana, 18. marca. Za naročnike nedeljske izdaj« »Slovenca* podajemo v naslednjem kratek pregled o proračunski debati, ki je pričela v torek in se Se nadaljnje. Poročilo finančnega odbora Finančni odbor je izdal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da jc predložil skupščini naslednje spremembe v predlogu proračuna: Državni dolgovi: Tu je zmanjšana postavka za finančno službo po posojilih za agrarno reformo v južni Srbiji v znesku 5 milijonov Din. Ministrstvo pravde: V tem proračunu so izvršeni samo nekateri prenosi iz postavk za doklade na postavke za plače in obratno. Ministrstvo prosvete: Tu je vnešena nova postavka 400.000 Din za podporo belgrajskenm Pcn-klubu za prireditev mednarodnega kongresa Pcn-klubov v Dubrovniku. Pri belgrajski univerzi so zmanjšane draginjske doklade manjšemu številu služiteljev, povečane pa nekatere nagrade. Pri narodni knjižnici v Belgradu se izvrše nekatere tehnične izpremembe v proračunu. Pri narodni pro-sveti jc zmanjšana postavka nagrad učiteljem, ki delajo v ambulantnih šolah, nadalje potni in selitveni stroški, pač pa sc povečajo izdatki za gospodinjske šole in tečaje. Nova je dotacija glasbenemu društvu na Cctinju v znesku 60.000 Din. Ministrstvo notranjih zadev: Poleg tehničnih izprememb v budžetiranju so zmanjšani izdatki za novo državno filmsko centralo v znesku 2CO.OOO D. Ministrstvo financ: Izvršene so bile samo nekatere tehnične izpremembe in jc višina proračuna ostala neizpremenjena. Ministrstvo vojske in mornarice: Poleg nekoliko manjših izdatkov za artilerijsko-tchnični oddelek se zmanjšajo v adjutantskem oddelku potni, prevozni in selitveni stroški za 1.5 milijona Din. Ministrstvo za gradbe: Vnešena je nova postavka v znesku 150.000 Din za gradbo cistcrn v okrajih Trebinje in Ljubinje. Prometno ministrstvo: Poleg tehničnih izprememb so sc zmanjšali izdatki za nova dela pri gradbi prog za 2.12 milijona Din, pač pa so sc povečali izdatki za trasiranje novih prog za 1 milijon Din. Poleg tega sc je povečalo tudi število osebja, r.a kar je več izdatkov 1.3 milijona Din. Kmetijsko ministrstvo: Tu je nova postavka 3.7 milijona Din: izplačilo začasne rente bivšim lastnikom tako zvanih čivčijskih posestev v nekdanji južni Srbiji in Črni gori. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje: V samem ministrstvu so se povečale po-itavkc dotacij za splošno državno bolnišnico v Belgradu, državni bolnišnici za duševne bolezni v Belgradu itd. — V naši banovini so se povečali izdatki za nagrade kontraktualnim uradnikom in dnev-ničarjem za 38.000 Din, zmanjšali so sc upravni stroški za 100.000 Din in povečana je dotacija drž. bolnišnici za 24.000 Din, skupaj več 62.000 Din, .nanj 100.000 Din. Državni delavnici protez sc poveča dotacija za 9380 Din. Skupno so se krediti v tem ministrstvu povečali za 1.5 milijona Din. Skupno so se krediti povečali za 6.8 milij. Din n za prav toliko zmanjšali, kar pomeni, da jc ostal prvotni predlog na isti višini. V ponedeljek 13. marca »th govorila glavni poročevalec dr. Oton Gavrllo-vič, ki je zagovarjal vladni proračun, dokazoval, da ne more biti manjši, in prosil skupščino, da ga sprejme. Iz njegovega govora povzamemo samo sledeče zanimive številčne podatke: 1. Glede državnih izdatkov je treba pripomniti, da znaša: •»nuitetna služba za dolgove . . 1.200,000.000 Din varnost države in obramba miru 2.400,000.000 Din prosveta......... 750,000.000 Din pravosodje . ....... 200,000.000 Din pokojnine......... 900.000.000 Din razen teh stroškov obstoja še druga vrsta, ki spadajo pod poglavje gradbenega delovanja, trgovinske politike, zastopstva v inozemskih državah, notranjega ministrstva, ki znašajo........1.500,000.000 Din ali skupno . . . 6.950,000.000 Din Ostanek . . . 3.400,000.000 Din pa predstavlja izdatke državnih gospodarskih podjetij, železnic, pošte, gozdnih podjetij, ki po večini svoje potrebe krijejo iz svojih lastnih dohodkov. 2. Naša država odplačuje inozemske dolgove s vsakoletnim plačilom 1.200,000.000 Din. Pri tem je treba vedeti, da znaša: a) naš inozemski dolg: zlatih frankov............983,000.000 dolarjev................128,000.000 funt šterlingov..........35,000.000 francoskih frankov .... 2.444,000.000 dinarjev................29,000.000 b) Naš notranji dolg pa znaša v zlatu Din 6.000,000.000. Za poročevalcem finančne komisije je govoril finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič, ki je orisal vladno finančno in gospodarsko politiko. Za enkrat je vlada zmanjšala stroške do nižine, mimo katere ne more več, sicer bi spravila v nevarnost funkcioniranje državnega stroja. Pač pa se bo trudila, da izvede potrebne reforme na polju uprave in uradništva. Uradniške plače se nc bodo zniževale. Tudi invalidske podpore in pokojnine ostanejo neokrnjene. Pokojnine znašajo letno 915 milijonov Din. Država pa bo predložila reforme, da sc bo sprejemalo manj uradništva v državno službo. S tem bo tudi breme pokojnin padlo. Vladna politika je po zatrdilu ministra načelno proti vsaki inflaciji. Zlaio kritje novčanic je edini zdravi temelj dobrega državnega gospodarstva. V torek 14. marca se je začela splošna debata o proračunu. Nastop jc prijavilo nad 70 govornikov, tako da jc predsednik skupščine moral odrediti, da bo seja trajala z malimi presledki noč in dan. Večinoma vsi govorniki tega dne, med katerimi jc treba posebej omeniti dva, dr. Metikoša (tisti, ki je predložil zakon o izgonu jezuitov in o ločitvi cerkve in države) in dr. Velizara Jankoviča, se je bavila z raznimi deklaracijami in punktacijami« (izjave dr. Mačka in dr. Korošca o ureditvi države) ter z njimi obračunavala. Nekateri govorniki so sc dotaknili tudi še drugih vprašanj in se zavzeli za potrebe svojih volivnih okrajev. V sredo 15. marca fe treba omeniti dva govora, ki sta vzbudila zanimanje po vsej državi Prvi je dr. Ante Kovač, ki jc govoril o škofovski poslanici o sokolstvu, se močno obrednil ob škole, tako da ga ie moral pred- sednik skupščine večkrat pokarati, in zahteval popolnoma laično vzgojo mladine, ki da je državna last. Govornik jc zahteval ločitev Cerkve od države. Drugi govornik bivši minister dr. Niko Nikič je posvetil prvi del svojega govora vprašanju o notranji ureditvi države. Pri tem je omenil poskus dr. Marinkoviča dne 8. maja 1932 na svojem govoru v Nišu, ki je to vprašanje sprožil. Tudi sedanji predsednik vlade dr. Srskič jc načel isto vprašanje v svoji vladni izjavi dne 7. avgusta 1932, ko je obsodil centralizem in zagovarjal decentralizacijo državne uprave in okrepitev banovinskih samouprav. V drugem delu svojega govora sc jc dr. Nikič pečal predvsem z delovanjem dveh aktivnih ministrov, ministra za kmetijstvo Dcmetroviča in ministra brez portfclja dr. Kramerja. Citiral je zanimive izjave iz politične prošlosti teh dveh ministrov ter ugotovil, da sc nc ujemajo z njihovim sedanjim stališčem. Minister Juraj Dcmetrovič je v reviji »Socialna misao« od 1. januarja 1929 objavil članek in obeležil stališče, ki jc baš nasprotno idejam, ki jil. danes zagovarja. Sc prej, ko je bil član SK-koalicije, jc v posebnem aktu obenem z Radičem govoril o »hegemoniji Srbov nad vsemi deželami in narodi«. Dr. Nikič vprašuje ministra Demetroviča, kako spravlja v sklad svoje prejšnje delovanje s sedanjim in kako je prišlo do to idejne konverzije. Minister dr. Kramer, tako je izjavljal dr. Nikič, je svoje dni na shodu na Krškem polju dne 14. avgusta 1932 zahteval mnogo več, kot pa zahteva Narodni klub v svojem današnjem programu. On jc obljubil »Slovencem isto avtonomijo, za katero je delal dr. Korošec polnih deset let«. Na banovin-ski konferenci JRKD v Splitu jc dr. Kramer, ki je »ideolog te stranke«, izjavil, da jc »prepričan, da je federacija Hrvatom priljubljena in simpatična. Vlada bo iz federativnega programa vzela vse, kar je najboljše. Dr. Kramer v dobi, ko jc bila država v nevarnosti, države ni tako branil, kol pravi, da jo brani danes in je organiziral delolvoren upor proti režimu 6. januarja, ki se naj, četudi s silo, vrže z oblasti«. Dr. Nikič vprašuje tudi dr. Kramerja, kako razlaga prehod od rušilca režima 6. januarja v najbolj gorečega njegovega zagovornika. Na koncu objavlja dr. Nikič šc Dcmctrovičev, dr. Žerjavov in dr. Kramcrjev načrt (od SDK-koa-licije), po katerem naj bi sc država delila v pet delov: Slovenija. Hrvatska, Bosna-Črna gora, Severna Srbija z Vojvodino in Macedonija. Med govorom je prišlo do dejanskega prerekanja med dr. Nikičem in Urckom, katera je moral predsednik oba kaznovati, Nikiča z opominom, Urcka pa z izključitvijo od ene seje. V četrtek 16. marca je govorilo veliko število govornikov, ki so sc pečali zopet z raznimi deklaracijami in punktacijami. Senzacija dneva jc bil govor poslanca Albina Ko-mana, ki jc definitivno obračunal s klerikalizmom v Sloveniji Proti večeru pa je ob koncu debate nastopil ministrski predsednik dr. Milan Srskič ter v daljšem govoru definiral jugoslovanstvo in vladno versko politiko. V prvem delu svojega govora se je dotaknil punktacij ter ugotovil, da jc sedaj jasno, da bo cela Jugoslavija složno branila državo, ako bi ji pretila nevarnost od zunaj. Za vladni program jc važen pojem o jugoslovanstvu, ki zajema vso državo, in jo nadreja interesom posameznih delov, ki jo sestavljajo. Integralno jugoslovanstvo se mu zdi manj važno, kajti v veliki enotni jugoslovanski državi lahko vsak Slovenec ostane Slovenec, Hrvat Hrvat in Srbin Srb, kot je že kralj sam potrdil v svoji izjavi angleškemu časnikarju. V drugem delu govora jc obljubil izboljšanje tiskovne svobode, nov zakon o banovinskih samoupravah, napovedal nove občinske volitve ter se dotaknil tudi škofovske spomenice o sokolstvu, podčrtavajoč, da je vladna politika veram naklonjena, da smatra versko vzgojo za najvišji postulat državne politike in da vlada ne bo dovolila kakšnih dejanj, ki bi mogla izzvati kulturni boj v naši državi. Po govoru se je vršilo glasovanje. Za proračun je glasovalo 246 poslancev, proti 26. V petek 17. marca se je začela podrobna debata o proračunu vsakega ministrstva. Sprejeti so bili proračuni za vrhovno državno upravo, za pravosodno, prosvetno in vojno ministrstvo. Pri debati o prosvetnem ministrstvu je prosvetni minister dr. Stankovič podal obširen ekspoze o naših šolah. Ljudskih šol je premalo, meščanskih šol je preveč. Meščanske šole bo treba dvigniti in napraviti mnogo težje. Glede učiteljišč navaja minister, da je vse preveč ženskega naraščaja. Tudi učiteljske moči niso vse zadosti kvalificirane. Treba bo ukiniti nekaj učiteljišč in minister bo seveda v prvi vrsti izvedel reformo pri ženskih učiteljiščih. Letos bo v dravski banovini 445 učiteljskih kandidate* brez službe, V srednjih šolah je 102.000 dijakov, na univerzah pa 15.000, kar je odločno preveč. Šolnina je uvedena radi tega, da bi se število akademikov zmanjšalo. On bo reformiral tudi univerze, da ne bo več prišlo do kakšnih demonstracij. Država veliko drži na akademsko mladino. Za ministrom je govoril poslanec Pavlic, ki je zahteval, da se naj število akademikov nc omejuje z visokimi pristojbinami in šolninami, ampak s po-ostrenjem izpitov. Kmetskiin in delavskim otrokom, ki so revni, se nc sme preprečiti dostop na univerze, ker sta ti dve plasli dali naši državi naj-bistrejše duhove in najbolj zdravo izobraženstvo. Debata sc nadaljuje. V soboto 18. marca Belgrad. 18. marca. 1. Na snočnji seji je prišel na vrsto proračun gradbenega ministrstva. Minister dr. Srkulj je podal izčrj>eti ekspoze in da so bili določena krediti reducirani, kolikor se je le dalo, ter izjavil, da znaša proračunski predlog za bodoče proračunsiko lelo brez investicijskih del ostalih ministrstev vsesjia 104,570.900 Din, lo je za 35,150.493 Din manj kakor laui. Nato je prišel na vrslo proračun prometnega ministrstva in je prometni minister |>odal obširen ekspoze. Govoril je obširno o težkočah in razmerah v prometni službi v naši državi. Železnice se morajo boriti s konkurenco avtomobilov, ki ji je zelo nevarna. Izjavil je, da se mora v mnogih smereh izvršiti revizija. V naši državi je. 450 avtobusnih prog. Tu je 30o privatnih i>odjelnikov s 700 avtobusi. Nadaljo jc govoril obširno o rečni plovbi te rpodčrlal pomen Save in Donave. Rekel je. da je stanje našega brodarstva relativno ugodno, ker je naša trgovinska mornarica ena največjih na Donavi. V osebne materialne izdatke so vnesene samo postavke, ki so neobhodho ]>ot robne glede bodočih del in da se omogoči pravilno nadzorstvo. Prometni miinister je dolgo govoril tudi o trajnem padanju železniškega prometa. Železnice so inornjo same vzdrževati, voditi morajo tarifno politiko, po- Tdko vreme škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo! Nadrgnite si temeljito vsak večer pa tudi po dnevu, preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna iu prožna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino iu svežost. ki jo vsi tako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eucerit, in /.ato se Nivea-krema ne da nadomestiti. NIVF.A-KREMA: V dozah po Din &—, 12-—, 25 —, v tubah po Dm 12 — in Din 17 —. si hžJtaŠE TS •' v ; Jtfflf^ls n Danes jo po daljši bolezni, na predvečer svojega godu umrl bivši ravnatelj narodnega muzeja, dvorni svetnik in univerzitetni profesor v pok. v Ljubljani, dr. .b p Mantuani, ki bi 28. t. m-, če bi mu bilo usojeno, iz|>olnil 73 let. Mantuani je pripadal vrsti markantnlh kulturnih osebnosti izza zadnjih naših desetletij. Njegovo ime bo za široke narodne sloje še tudi po smrti ostalo simbol njegovega bivšega poklica, manj pa je znana njegova življenjska pot in njegovo življenjsko delovanje. Rojen je bil 28. marca 1860 v Ljubljani v rodbini, katere ustanovitelj je prišel v Slovenijo iz italijanske 1'adove kot tolmač s francoskim generalom Mamiontom. Mlademu Mantuamju iz doma ni bila določena znanstvena 'kariera. Kot kolarski vajenec je začel pri trdem ročnem delu in ga je šele ueutešna želja po izobrazbi privedla iz delavnice v gimnazijo, ki jo je dovršil v Ljubljani. Potem je šel na Dunaj, kjer je bil kot eden redkih Slovencev dosegel redno članstvo na najvažnejšem srednjeevropskem zavodu praktičnih zgodovinarjev znanstvenikov, na Institutu za avstrijska znanstvena raziskavanja, vpeljan v podrobno znanje z vsemi pomožnimi vedami zgodovinske stroko in njene stroge znanstvene metode, zaradi katere je la institut slovel po vsem svetu. Za svojo stroko pa 6i je izbral kot prvi Slovenec sploli zgodoviiie umetnosti, ki si je prav v njegovih studijskih letih in letih njegove dunajske službe polagala metodološke teimije. Po dovršitvi študij na zgodovinskem institutu je bil Mantuani nastavljen leta 1893 na dunajski dvorni biblioteki. Dodelitev glasbenemu oddelku tega zavoda in start) mladostno nagnjenje k glasbi tor poleg glavnega študija pridobljena glasbena strokovna izobrazba (v Ljubljani ga je uvajal v to stroko Anton Forster, znanstveno in teoretično pa se je poglobil vanjo na Dunaju pod vodstvom Jos. Bohnui, kateremu je leta 1895 posvetil svojo prvo studijo iz te stroke, in slavnega Ant Brucknerja) je ustvarjala za njegovo življenjsko delo tako značilno dvojno lice, ki se kaže v vsem njegovem znanstvenem in prosvetnem delovanju. Mogoče je bil muzikolog Mantuani po širni domovini šo bolj znan in cenjen kakor umetnostni zgodovinar in domači zgodovinar Mantuani. V dvorni biblioteki je ostal do leta 1909, ko nvu jo tedanji kranjski deželni odbor poveril vodstvo po V. Schinidu pravkar v smer sodobnih potreb in metod usmerjeaiega tedaj deželnega, sedaj narodnega muzeja v Ljubljani. Priznanje za njegove zasluge na vzgojnem polju na raznih dunajskih učnih zavodih, kjer je v teku svojega službovanja na dvorni biblioteki predaval zgodovino umetnosti ali glasbe, mu je cesar podelil časten naslov profesorja. Nn službenem mestu v domovini pa je po vojni v novi državi dosegel stopnjo in čast dvornega svetnika. Ko je dosegel v službi zakonito predpisano najvišjo starost, je bil leta 1924 upokojen in je od tega časa živel v Ljubljani v lcrogu svoje družine, kjer je v svoji izbrani znanstveni knjižnici v zasluženem miru izdeloval načrte, ki mu jih službena zaposlenost ni dovolila dovršiti, in vedno znova dvigal iz bogate zakladnico gradivo, ki ga je nabral kot bibliotekar ene največjih svetovnih knjižic na Dunaju in pozneje na [>o-gostniih studijskih »odmorihc v avstrijskih, čeških in jugoslovanskih arhivih. V priznanje njegovih znanstvenih zaslug ga je Društvo za humanistična vede v Ljubljani izbralo za svojega pravega člana. Mantuanijevo življenjsko delo je etalo, kakor že omenjeno, pod znakom izrazitega duelizma: v svojem znanstvenem in praktičnem delovanju je bil on celo življenje vzporedno d*igo is drugim muzikolog in zgodovinar umetnosti, mimogrede pa tudi arheolog, saj je na ljubljanski univerzi predaval več let klasično arheologijo, narodopisec in publicist gradiva za razne panoge naše domače zgodovine, Z Mantuanijean lega v grob eden naših naj-agiluejših znanstvenikov, ki do zadnjega ni odložil peresa in je vse svoje bogate sile posvetil ljudski prosveti. Pokojnik se je z izbranimi znanstvenimi eseji večkrat rad oglasil tudi v našem listu. Zapušča ženo Marijo in siua Ivana. Naj počiva v miru! Položaj v Avstriji še vedno ni razčiščen Pet držav se trga za Avstrijo Torej le diktatura? Dunaj, 18. marca. tg. Ministrski svet ima danes permanentne seje. Večerni listi javljajo, da podkancler dr. Winkler noče več sodelovati pri sedanjem vladnem kurzu in da hoče svoje mesto prepustiti koroškemu članu Landbunda Schummi-ju. Te vesli do sedaj še niso potrjene. Čuje se, da bo izšla nova zasilna naredba, ki bo ukinila imuniteto govorov v deželnih zborih in zveznem svetu. Narodno-socialistični list »Deulsch-osterreichische Tageszeitungi je že zaplenjena. List >Bauern-btlndlerc, ki stoji zelo blizu državnemu kanclerju, napoveduje, da se parlament v sedanji obliki ne bo več sestal. Tudi nove volitve ne bi koristile, ker bi seveda prišli v narodni svet narodni socialisti. Parlament se bo moral prilagoditi temeljiti spremembi ustavnega in poslovnega reda Ziirich, 18. marca. tg. »Neuc Ziircher Zeitung« objavlja dopis svojega dunajskega poročevalca o razvoju avstrijske ustavno krize. Dopisnik pravi, du je uprav sedanja kriza pokazala, kako zamotana in naravnost kaotična je bila avstrijska zunanja politika. Danes jo postalo najbolj zanimivo raz-morje do Italije. Italija se navdušuje za Hitlerja v Nemčiji, toda v Avstriji podpira Starhombcrgov Heiimvehr proti liacioualsocialistom, ker sc menda boji, da bi prišlo do »Anschlussn« med Nemčijo in Avstrijo. Tudi razmerje do Francijo je delikatno, ker sedanji položaj nudi Francozom priliko, da sc močno vmešavajo v avstrijske razmere, dobro ve-doč, da se samo na Dnnaju da preprečiti zbližanje med Mussolinijem in Hitlerjem. Sploh pa so zunanjepolitične težnje avstrijskih političnih strank skrajno pestre. Ileinrvvelirovci koketirajo z Italijani, lcgilimisti sc naslanjajo na Madjare, krščanski socialci so zapadli pod čar Francije, socialisti se navdušujejo za Češkoslovaško in nncionalsocialisti obožujejo Hitlerjevo Nemčijo. V takih razmerah se niti bog nc bi mogel znajti in Avstriji dati hrbtenico, ki hi jo ohranila pacd stalnim nihanjem semtertja iu pred vsemogočimi neredi. Osebne vesti Iz srednješolske službe: Klasični gimnaziji v Ljubljani je dodeljena Brane Emilija, suplenlka realne gimnazije v Kranju, državnemu učiteljišču v Ljubljani Žgur Adela, suplentka II. državne realne gimnazije v Ljubljani. Za suplentc so nastavljeni: Tejkal Ivica na realni gimnaziji v Kočevju, Binter Bogdan na II. realni gimnaziji v Ljubljani in Petkovšek Viktor n< I. realni gimnaziji v Ljubljani. I magati nekaterim panogam našega gospodarstva, kakor turizmu, favorizirati morajo luke in pristanišča, prispevati morajo večje zneske z.a humane in narodne cilje, pomagati pri morju, kopališčem, kreditirati prevoz za državne institucije, dajati brezplačne vožnje in poleg tega šc vzdrževati druge institucije, kar vse da v proračunu efekt 250 milijonov dinarjev. Izdalki za strojno službo so znižani do skrajnih meja. V štirih letih so bili ti izdatki reducirani za 45%. Nato ie prometni minister podal statistiko stanja naših lokomotiv in železniških vagonov ter rekel, da je potrebno moderniziranje naših železnic. Nadnljo je izjavil, dn jc število |x>lnikov v stalnem vpadanju. istolaiko sc je tudi zelo znižal tovorni promet. Prometni minister jo govoril obširno o naših pošlah in o zračnem prometu, nakar je bil proračun po krajši debati sprejel z aklamnejio. Nočna seja je bila zaključena ob 2.50 zjutraj. Na današnji seji je bilo sporočeno, da je podal ostavko na poslanski mandat Jovan Vojnovič. Takoj nato so bile prečitane tri interpelacije poslanca Pavliča. in sicer na notranjega ministra radi razpusta Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru, dalje na notranjega ministra radi postopanja orožni- j kov v Zidanem mostu in Trbovljah in na prometnega ministra o nepravilnostih, ki so se dogajale 1 na pošli v Domžalah. Nato so takoj prešli na pretres proračuna z? kmetijsko ministrstvo. Daljši ekspoze je podal minister Juraj Demc-trovič, ki je v začetku .svojega govora povedal, da znaša proračun tega ministrstva 9 milijonov dinarjev več kakor lani. Kmetijski minister je orisal vse strahote, ki so zadele našo kmetsko ljudstvo v letu 1932 radi gospodarske krize, stalnega padanja cen in elementarnih nesreč ter izjavil, da bo vlada slo-rila vse, da se priskoči kmetijskemu ljudstvu v vsakem oziru na pomoč. Apeliral je na poslance da glasujejo za predloženi proračunski predlog. V debati so posamezni poslanci zahtevali zaščito zadružništva. Proračun kmetijskega ministrstva je bil sprejet z aklamacijo. Takoj za tem so prešli na pretres proračuna za ministrstvo trgovine in industrije ter je trgovinski minister podal obširen ekspoze. Na nočni seji bodo sprejeti še proračuni za ministrstvo za socialno politiko in za ministrstvo fizično vzgoja Lov za tihotapci s tobakom Skoplje, 18. marca. Današnja belgrajska »Politika« prinaša od svojega poročevalca iz Skoplja zanimivo poročilo o tihotapcih s tobakom ter o prizadevamo finančnih organov, da te tihotapce polove. , Tihotapstvo s tobakom cvete posebno v tistih krajih, kjer pridelujejo tobak. Ker je južna Srbija na prvem mestu tistih dežel, ki prideiu eio tobak, zato jc tam tudi največ tihotapcev, ki se je zadnje čase silno razpaslo vkljub velikemu riziku, ki ga ta posel zahteva. Vendar upanje na lahek in dober zaslužek daje ljudem korajžo, da se ne zmenijo za nevarnosti. i « VrtSTE TIHOTAPCEV SO Tihotapce dele v tri vrste: v prvi vrsti so tisti, ki tobak sami pridelujejo ter ga potem, ko ga obero. zase in za tihotapsko trgovino nekaj skrijejo. Teh je menda največ. V drugi vrsti so tako zvani prekupci. Ti od kmetov kupujejo tihotapski tobak bodisi za gotovino ali v zameno za druilo blago. Ti prekupci nekaj tega tobaka zopet porabijo zase, drugo pa prodajo za dober denar posameznim kadilcem ali pa tudi rosebnim tihotapskim trgovcem. Tretje vrste tihotapci pa so najnevarnejši in tudi najbolj prebrisani. Tem ie tihotapstvo postalo poklic in edini vir zaslužka Nakupijo večje množine tobaka, ga predelajo tako. kakor to zahteva okus njihovih stalnih odie-malcev, ter ga razpošljejo po krajih, kjer tobaka ne pridelujejo. Te vrste tihotapci so tako podjetni, da so organizirali izvoz tihotapskega tobak« celo v inozemstvo, posebno v Albanijo. V tej vrsti jo nekateri, ki tobak doma s svojimi pripravami kakor v tovarni predelujejo in križajo. ŠKOD', KI JO POVZROČIJO TIHOTAPCI Tako dobro organizirana tihotapska trgovina t tobakom, za katero največkrat stoje cele vasi, posebno muslimanske, je resna nevarnost za državne dohodke. Strokovnjaki šo to škodo takole računali: vas s 300 hišami ima naimani 600 kadilcev, ki vsi kade tihotapski tobak. Ko bi vsakdo izmed teh pokadil vsak dan le 10 cigaret »Sava«, bi državni monopol imel od tega na leto nad Din 300.000 dohodka. Takih vasi pa je na tisoče Zato čisto navaden račun dokazuje, da ima samo v teb krajih državni monopol vsako leto na stotine milijonov dinarjev škode. Neki strokovnjak je izračunal, da tihotapstvo s tobakom samo v južni Srbiji oškoduje državno blagajno vsako leto za okroglo 200 milijonov Din. Ta račun bo vsekakor točen, ker so tudi količine tihotapskega tobaka izredno velike Samo leta 1932 — tako rafunaio strokovnjaki — so kmetie v teh kraiih skrili okrog 1 milijon kilogramov tobaka, ki sedai kroži v tihotapski trgovini pod imenom »kačak«. Kakovost tega tobaka ie naivečkral mno*o boljša, kakor pa onega, ki ga prodajajo po trafikah. BOJ PROTI TIHOTAPSTVU Z oziro-n na vse to je v začetku letošnjega leta oblast organizirala odločen odpor proti tihotapcem s tobakom. Akcijo vodijo organi finančne kontrole skupno z monopolskimi oblastmi. Od dne 1. januarja do 6. marca patruljirajo posamezni oddelki vsak dan po vaseh in iščejo skriti tobak. Med največjimi napori so imeli odlične uspehe. Do 6. marca so našli 17.500 kg tihotapskega tobaka. Od 6. marca dalje pa so to akcijo še poostrili ter so v devetih dneh dosegli tele uspehe: kombinirana skupina Kumanovo—Vranje je v devetih dneh našla 3500 kg tobaka; patrulja iz Skoplja 1700 kg, iz Prištine 1500 kg, iz Prilepa 1476 kg, iz Stipa 400 kg, iz Carjevega sela 686 kg. Druge patrulje pa še niso naznanile svojih uspehov. KAKO TIHOTAPCI SKRIVAJO TOBAK Pri vsem tem je posebno zanimivo, kako tihotapci tobak skrivajo. Nekaj zgledov: Eni ga imajo skritega v staji za ovce. Drugod »o ga našli zakopanega pod gnojem. Ko so odmetali gnoj, so našli pod gnoiem dva metra globoko jamo. Ko so iz nje izmetali prst, so zapazili podzemski hodnik, obtožen z deskami in slamo, dolg 3 metre. V tem hodniku pa so bile lepo zložene bale finega tobaka v listu. Zopet drugje so kontrolni organi prišli v kmečko hišo. Prijazna izba s poldrug meter debelim zidom. Zid je bil pa votel in so v njem našli lepo zloženih deset bal dobrega tobaka po 50 kg vsaka bala. V giljanskem okraju stoji nekje na samem stara koča, spletena iz prot-ja in slame. V izbi, ki je zanikerna in vlažna, stanuje 70 letni starec z družino. Starček nima nobenega dela. Pod v izbi je prsten. Kontrolni organi i pa so začeli razkopavati ta prsteni pod in v globini 20 cm so naleteli na lesen pod. Ko so tudi tega odkrili in dvignili, so zagledali pod seboj pravo lepo sobo. suho in čedno ter bolj prijazno, kakor pa je bila izba, v kateri so stanovali ljudje. Bila je polna tobaka: nad 20 bal, okrog 800 kg. , Nova slika: Kontrolni organi so šli po njivah in so videli lepo obdelano njivo. Le vešče oko je moglo spoznati, da je ta njiva v sredi bila Globlje izkopana. Najbrž je bila na vrhu drugačna prst. Začeli so kopati ter so pod njivo našli celo klet, obloženo z deskami in slamo. V kleti pa je bilo več sto kilogramov tobaka. Drugi skrivajo tobak v po 20 metrov globokih prepadih, v katere ni mogoče drugače, kakor z vrvjo. Skrivajo ga v votlih bukvah, v lisičinah nad prepadi. Povsod tod se je tihotapcu posrečilo, da je skril svoje blago. Ženske si narede zgornjo obleko, nekak oprsnik, ki ga oblačijo čez glavo. Ta oprsnik je v resnici torba, v kateri je skrit tobak. Od vratu do pasu nagačijo spredai in zadaj tobak v to obleko in potem za-šijejo. Ženska ta tovor, ki ni težji ko 4—5 kg, vlači s seboj, dokler tobaka ne proda ali pa pokadi. Iz vseh teh navedenih zgledov je jasno, kako težko je finančnim organom priti na sled vsem trikom in skrivnostim tihotapskega poklica. Divji lovci na Dravskem polfti Maribor, 18. marrn. Lovski revirji na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem vzdolž Drave so znani kot najboljši v Sloveniji. Obilujejo zlasti na fazanih. Revirji so ^činoma v najemu mostne gospode, po-žetjenje j. ? plemeniti divjačini pa zagrabi včasih tudi domačina. Zato ni čuda, da revirji ponekod kar mrgole divjih lovcev, ki uporabljajo zlasti mesečne noči, da streljajo na drevju speče fazane. Ker pa zopet na drugi strani lovci svoja lovišča čuvajo pred nepoklicanimi strelci, so spori in tudi življenskonevarni spopadi med lovskimi čuvaji in divjimi lovci v gozdovih in goljavah teb obdravskih lovišč vsakdanja prikazen. Do posebno hudega spopada je prišlo v noči od 5. na 6. novembra v lovišču občine Sv. Miklavž na Dravskem polju. Lovska paznika v lovišču mariborskega odvetnika dr. Kupnika, Janez Požar in Bogomir Dolinšek sta sklenila napraviti v mesečni noči v gozdu zasedo divjini lovcem. Istočasno pa so napravili lovski pazniki VVestenovega lovišča v Loki, Turk Franc in brata Vinko in M. Brodnjak zasedo v gozdu med Loko in Sv. Miklavžem. Res so začuli skriti pazniki streljanje najprej v gozdovih onkraj Drave, nato pa so divji lovci prešli du-pleški most ter prišli v VVestenovo lovišče. Padal je strel za strelom, ki je vsak veljal življenje spečega fazana. Pazniki so pričeli divje lovce zalezovati, ko pa so prišli že v neposredno bližino, je počila pod nogami paznika suha veja in divji lovci so opazili nevarnost. Takoj so obrnili cevi proti zasledovalcem ter jih začeli obstreljevati, pa tudi pazniki so otvorili ogenj. Divji lovci so se začeli umikati proti Kukovi-čevemu mlinu, za njimi pa so pritiskali pazniki. Streli so odmevali neprestano v gluho noč, kakor ob bitki. Naenkrat je zakričal paznik Vinko Brodnjak. Zadel ga je strel v stegno. 45 šiber se mu je zarilo v živo ter ga hudo ranilo. Medtem pa sta že začula Kupnikova paznika, Požar in Dolinšek, Črni dan v Rušah Ruše, 17. marca. Črni dan za Ruše je bila pretekla sreda. V niši št. 92 so našli zjutraj mrtvo gospodinjo Ano Š a f n e r. Prijateljica iz Maribora jo je hotela obiskati kokoli 9 dopoldne. Trkala je četrt ure na njena vrata, soseda je zatrjevala, da mora biti doma, pa le ni bilo glasu iz sobe. Nazadnje je pogledata soseda skozi okno v stanovanje in je zagledala gospodinjo mrtvo na postelji. Stanovanje 3o nato s silo odprli in nudil se je grozen prizor. Po sobi je bilo vse razmetano, ženska pa je bila r-0 mig da tal. Rešili so samo leseno utico, ki ie bila zu barako „Veseli vinograd" pred sodnikom Ljubljana, 18. marca. V dobrem spominu so še burne demonstracije in ogorčenost javnosti proti vprizarjanju »Veselega vinograda« v ljubljanski drami. Ogromna veči-. na slovenske javnosti in z njo slovenskega naroda je bila proti vprizarjanju te igre, ki so jo celo oblasti v njeni domovini prepovedale. Višek tega ogorčenja pa so bile demonstracije pri zadnji vpri-zoritvi dne 27. novembra v drami. Poslednje dejanje leh dogodkov se je odigralo danes pred okrajnim sodiščem, ki je ob 8.15 razpravljalo proti obtoženemu Jovu Ferjančiču, črkostavcu v Ljubljani, pravoslavne vere, po rodu iz Idrije. Razprava je bila v sobi št. 28, sodnik pa je bil g. dr. Goslar. Akademik g. Silvo K n u p 1 e ž jc po svojem pravnem zastopniku g. dr. Marku Natlačenu vložil zoper Jovo Ferjančiča tožbo, ker ga je ta pri omenjenih demonstracijah brez povoda s pestjo udaril po levem licu. Priče, ki so bile radi tega zaslišane, so izpovedale, da akademik g. Knuplež temu civilistu ni dal nikakega povoda za napad. Sodišče se je prepričalo o obtoženčevi krivdi in je Ferjančiča obsodilo po § 297, odstavek 2, k. z. na 120 Din denarne kazni, v primeru neizterljivosti pa na dva dni zapora. Pri tem sodišče ni uporabilo § 65 k. z. o pogojni kazni. Tako ie dnhil akademik g. Silvo Knuplež svoje zadoičenja Kanonik Franc Cerjak 70 letnik Slovenska Bistrica, 17. marca. Te dni so se vzradostila srca prebivalstva Slovenske Bistrice in slovenjebistriške župnije. Dobrotnik našega mesta, oče naših sirot iu neumorni služabnik božji, č. g. kanonik Josip Cerjak, je obhajal 70 let svojega rojstva: na torek, 14. t. m. je padla obletnica. Tiho in brezhrupno je potekel po želji sivolasega jubilanta ta slavnostni dogodek na zunaj v življenju našega mesta, tem bolj pa je odjeknil v srcih vseh, brez razlike stanu in prepričanja, ki spoštujemo in ljubimo svojega dobrega gospoda. Skromno je preživel trenotke obletnice slavljenec med ubožno deco sirotišnice, ki je plod in sad njegovega dela, premnogih v skrbi in računih prečutih noči ter neumorne, železnojeklene vztrajnosti. Ko ga je 1. maja leta 1931 prisilila neizprosna bolezen, da je odhajal v stalni pokoj, smo prosili Vsemogočnega, naj nam ga še nadalje ohrani v naši sredi; njegov neumorni duh je bil še vedno čil in tvoren in njegove izkušene roke hi ustanove, ki jih je sam ustvaril, skoro ne mogle pogrešati. Naše želje so bile uslišane. Kljub sedmim križem je g. kanonik še svež, še si želi zopet sence svoje ljubljene lipe, ki jo je zasadil pred župuiščem prav na dan napovedi svetovne vojne leta 1914 in v kateri je videl simbol vstajajoče Jugoslavije, čvrsto verujoč v osvoboditev našega naroda. Se vedno s skrbečo roko nadzoruje in skrbi za svoje uboge varovančke v sirotišnici, ki jo je ustvaril sam v kratkem razdobju z neumornim delom kot trajen in najlepši spomenik. Čudovito tvorne sile je še v njem. Na ogromne ustvaritve, ki jih je zamislil in izvršil čisto sam z jekleno vztrajnostjo, lnhko gleda v preteklost. Veličastna bazilika Lurške Matere v Rajhenhurgu s celini naseljeni okoli cerkve: župniščem, kaplanijo. Društvenim domom, gospodarskimi poslopji — vse je plod njegovega dela. Komaj je prišel k liani leta , 1919 po hudi, skoro štiriletni bolezni, ki so mu jo nakopali napori zidanja rajhenburške bazilike, že je pričel ludi pri nas snovati sirotišnico. Žal, mu je zopet tu preprečila bolezen velike načrte, pa vendar je ustvaril dovolj: stari minoritski samostan s Štigerjevo hišo sta se izpremenila v provincijalno hišo šol. sester, v kateri se nahaja tudi sirotišnica. Tu se je po pokoju naselil, da preživi večer življenja. Jutri, v nedeljo, dne t9. t. ni. bo slavil sivolasi jubilant god svojega patrona sv. Jožefa. V ponedeljek pa se mu poklonijo s čestitkami k jubileju njegovi duhovni sobratje iz slovenjebistriške dekanije. — Pridružujemo se tem Čestitkam tudi mi ter mu želimo, da nam ga ohrani Vsemogočni še do najskrajnejšega števila usojenih let v čilem zdravju. Fantje vriskaio Ljubljana, 18. marca. Ljubljanske ceste so bile včeraj zopet polne fantovskega petja in vriskanja — pričelo se je namreč rekrutovanje lanskih nabornikov. Seveda ni pri tem manjkalo tudi raznih neprijetnih pri-, zorov, ki našim fantom niso v čast. Pred gostilnami so stali godci, ki so fante spremljali in dajali fantom korajžo: »Kar notri pojdimo!« lil fantje si res niso nikdar dali dvakrat reči. Moramo pa tudi povedati, da so se največ napili in najbolj razsajali »stari« soldatje, namreč tisti, ki so vojaščino že odslužili in so sedaj »izkušeno« svetovali fantom, da ni »pravi soldat«, kdor se ne napije. Vse dopoldne je na primer Ižanska cesta odmevala črez vse barje vriskov in klicev in mladih, a krepkih ižanskih grl. Pijan fant z lesenim kovčkom, kakor ga mora imeti vsak rekrut, se je na cesti po nerodnosti — nikakor ne nalašč — in zaradi pijanosti zadel ob častnika. Častnik je bil najbrže Srb. Fant je v z.a-j dregi odskočil in v strahu je bil toliko zmeden, da se častniku niti ni opravičil. Častnik je po<_ ial I v stran. Kaj si je mislil tedaj ob pogledu na tega j nerodnega nabornika. Bog ve? Morda se je spomnil, kako dostojno gredo Šuniadijci in drugi fantje po državi k vojakom, čeprav je znano, da ga tudi na jugu radi malo »poluckajo«, samo toliko so pametni, da svoje omamljenosti ne kažejo. Gruča nabornikov je prišla s harmoniko in z vinsko pesmijo na trg. Prestrašene ženske so že pričele pokrivati svoje blago, boječ se, da ne bi fantje vsega prevrnili in prekucnili. K sreči ni bilo nič hudega, samo fantje so bili iz neke takšne vasi, kjer so se dekletom najbrže močno zamerili in so morali v Ljubljano brez — šopkov. Fantje so si pomagali s tem. da so na trgu kupovali na-gelje in si jih pripenjali na prsi. Rekrut brez šopka, kakšen rekrut je to, so si fnntje mislili. Mestni fantje pa na to staro vero očitno ne dajo nič, šli so kar lepo brez šopkov, brez harmonike, še celo pijani niso bili. Premožnejši so se odpeljali v vojašnice s taksijem — kovčki so težka reč — revnejši pa so morali seveda lepo skromno peš. Drugo gručo pa so zvabile ljubljanske »barabe«, ki so kar prežale na to priliko, na »jeruS«. Fantje, nevajeni te družbe, so radi plačali za frak-Ije, ampak bili so vmes tudi taki, ki še nikoli niso imeli »zelenega« v ustih. En fant se je nakremžil, pokusil, izpljunil ter vprašal točaja: »Kaj nimate nič boljšega?« Ljubljanske barabice so se zakro-hotalc: »Kaj misliš mleko piti. sedaj, ko greš k vojakom. To je vendar najboljši »jeruš«, knr ga je v LjubljaniI« Fantu pa to ni šlo do srca in tudi cigara mu ni dišala. Fantje so kmalu prišli k pameti in pustili barabe, naj pijejo same in za svoj denar, če ga imajo ... Bili pa so ginljivi prizori. Nn vrtu neke gostilne, kamor hodijo po navadi Dolenjci, je fant objemal staro ženieo-mater, ki • je spremila na vozu in mii sedaj zadnjikrat dajani lasvete, naj bo pri vojakih pameteii in naj se izogiblje slabe družbe. Nasvet, ki mora veljati vsem slovenskim fan-Vitu. služečiui vojake po vsej državi... Gimnazijski ravnatelj dr. J. Komljanec 60letnih Dr. Josip Komljanec je sin naše solnčne Dolenjske, kjer je na Bučki dne 10. marca 1873 zagledal luč sveta. Prehodil je in pretrpel tipično pot slovenskega študenta: od doma ga je peljala pot v gimnazijo v Novo mesto, od tam na Dunij, kjer je na univerzi študiral kot glavni predmet slavistiko in kot postranski klasične jezike. Prva njegova služba je bila v Ljubljani na gimnaziji na Poljanah, potem pa je bil poklican v slufV>o< . ije na gimnazijo, Kjei deluje nepreiiguuia z<- enointrideseto leto. V težkih Časih narodnostnih bojev, ko je nemštvo napenjalo vse sile. da osvoji Ptuj in okolico, je vzdržal neomajan in bil in ostal zvest in neomadeževan značaj in sin svojega naroda. Kmalu je prišel v odbor ptujske Čitalnice, izprva kot tajnik, pozneje kot predsednik, kar je Se danes. Udeleževal se je tudi gospodarskega življenja in zavzema danes najodličnejše mesto pri ptujski Posojilnipi. Razen tega je tudi predsednik Muzejskega društva. Vse to mnogostransko delovanje ga pa ni oviralo, da ne bi posvetil vseh svojih moči svojemu poklicu kot profesor. Kot izboren pedagog je znal vseskozi vzdrževati stik med živini življenjem in šolo, mnogoštevilne generacije, ki so izšle iz ptujske gimnazije, ga imajo v najboljšem in hvaležnem spominu kot vzornega učitelja. S prof kons. sv. g. Antonom Kolaričem je še edini predstavnik onih slovenskih profesorjev, ki so obranili svoje pravo lice in svoj kleni značaj iz dobe, ko je bila ptujska gimnazija še nemška, do danes, ko ta zavod nosi ime jugoslovanskega kraljeviča Andreja. Po odpoklicu prof. Vajde je postal dr. Komljanec ravnatelj ptujske gimnazije. Težko breme si je nadel, saj ga morda ni pri nas srednješolskega zavoda, ki bi bil v zadnjih letih tolikokrat na tem, da se ukine, kakor ptujska gimnazija. S tehtno besedo in z vsem svojim vplivom je ob vsaki taki priliki zastavil vse svoje sile, da je rešil svoj za-I vod. Tega mu Ptuj ne more in ne sme nikoli po-i zabiti. Se bolj pa znajo ceniti svojega ravnatelja 1 oni, ki so dan za dnem z njim v stiku, profesorji I in dijaki. Prvini je dober in zvest tovariš, ki jim | pomaga v vseh težavah, drugim kakor dober oče, . ki več doseže s prisrčno, milo besedo kakor s i strogostjo. Izraz ljubezni in vdanosti učiteljev in gojencev svojega zavoda je doživel jubilant na svoj šestdeseti rojstni dan, ko je po končanem pouku sprejel skromne, a zato tembolj iskrene čestitke od obeh. Naj bodo tudi te vrstice jubilantu čestitka: Ad multos annosl 85. god Šmartno pri Litiji Gradišek Jožefa je bila rojena 10. marca 1848 v župniji Sv. Križ pri Litiji. Pisala se je Kotar. Dne 29. ianuarja 1872 se je poročila z Andrejem Gradiškom, ki je pa umrl 25. avgusta 1913. Sedaj živi na oddihu pri hčerki Zinki, ki vodi gostilno v »Zadrugi« v Šmartncm. Pri vsej svoji starosti je zelo živahna in hudomušna, a dobra krščanska mati. Saj jc dobro vzgojila tri sinove in tri hčere. Tudi kljub visoki starosti se še vedno zanima za vse dnevne dogodke 1 in bere celo brez očal. Le kadar natakne očala že i zjutraj, pravi, da potem tisti dan ne more imeti i beriva brez njih. Zanimivo jo je gledati, kadar moli »brevir«. Prebira namreč prav rada stare molitve-I nike, katere si ie naložila kot duhovne dnevnice »brevir«. Spominja se tudi rada starih davnih ča-I sov še na rojstnem kraju, kakor tudi vseh veselih | in žalostnih dni na svojem drugem domu pri »Ma-lenskih«. K njenemu 85 letnemu jubileju in današnjemu godu ji prav iskreno čestitamo in želimo še mnogo veselin uric v krogu svojih domačih, kakor tudi prijateljev in znancevl Bog Vas živi, mama! Angel varuh varoval otročiča Jesenice, 17. marca. Ko so se v četrtek otroci zopet igrali Tarzana, kar se ponavlja sleherni dan in na vse razne načine, se je igrajočim pridružila tudi desetletna varuhinja svojega enoletnega bratca. Deklica pa je otročička pustila v otroškem vozičku kraj izsušeno struge Ukava in v zatopljenosti v divjo igro popolnoma pozabila na otroka. Naenkrat pa se je voz premaknil in se prevrnil v dva metra globok jarek, v kater 'in je samo ostro kamenje in razna navlaka Na kričanje otrok so prihiteli ljudje iz sosednih hiš ter otroka rešili iz nevarnega položaja. Dn imajo otroci res vsak svojega angela varuha, se jo tudi tu izkazalo, kajti otročičku ni bilo. razen par po obrazu, nič budna* Ljubljanske vesli: Dukičev blok Ljubljana, 18. marca. iv i/v/anicmo regulacijo Ljubljanice in zgradbo Irgovske akademije, potem jc gradnja Dukičovcgn bloku največje gradbeno delo, ki sc sedaj vrši \ l.jubljnni. Ako nc bi lani izbruhnili! (lenarila kriza, bi sedaj že imeli med Gledališko ulico, Dunajsko cesto, Puharjevo iu Gajev«) ulico novo merit no četrt, ki bi obsegala 14 velikih in impo/antnih stavb. Tako pa je delnima kriza vsa ta dol« /natno zavrla. Vendar I>o jc letos le pričelo podjetje svoj blok zidali in dane.s je dozidunih od teh nameravanih 14 st« vl> že Pod streho mi sedaj: palača ob oglu Gnjeve in Gledališke ulice, ki je šestnudstropna in jo je pod jel je /gradilo za bolniški fond uredništvu IPD. lik tc stavbe je nadstropij ter bi bil oelo višji od nebotičnika Pokojninskega zavoda. Ta načrt iki ic propadel iz. več razlogov, glavni je pač ta, da bi podjetje težko dobilo tako velika denarna sredstva, ki bi jih zgraditev takega nebotičnika zahtevala. Nn drugi strani pa je tudi vprašanje, če bi sc novi nebotičnik tudi res rentiral in amortiziral. Hcntnbilnost poslopij, zlasti novih in večjih z modernimi stanovanji, je sedaj v času krize z.nntno padla in malokje presega 5%. Sicer bo pa za Dunajsko cesto in zu Ljubljano knr dovolj, ako bo podjetje letos ali prihodnje leto zgradilo še ostalih 9 poslopij, zlnsti pn scdemnndstropiiico oh Dunajski ccsti. ki bo v lem bloku najvišje poslopje in za nebotičnikom tudi največja stanovanjska in trgovska hiša v Ljubljani. ske slike iz vse Slovenije, a so predvsem delo zadnjih let. Razstava bo odprla do 15. aprila. Strokovna ocena razstave bo sledila. © Družba sv. Elizabete zn ljubljansko škofijo v Ljubljani ima danes popoldne letošnji občni zbor v Marijnnišču. Ob 4 popoldne bodo litanije v marijnniški kapeli, nalo ob pol 5 v zborovalni dvorani občni zbor /. naslednjim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničnrkc. 4. Volitev tajnice in 2 namestnic tajnicc. hlagajuičarke in 2 namestnic osrednjega sveta za dobo 3 let. 5. Slučajnosti. Člarfice družbe se nujno poživljajo, da se občnega zliora udeleže. Iskreno se vabijo tudi vsi prijatelji in vse prijateljice karitativ-negu gibanja. 0 Materinski večer zavoda za zdravstveno zaščito mater in dccc se bo vršil dne 22. t. m. ob 8 zvečer v dvorani OUZD. Vstop prost. Govori dr. černič, šef kirurg, oddelka o »Uplivu okolice na kirurtfične bolezni«. 0 Nn trgu. Včerajšnji trg jc bil kljub deževnemu vremenu dobro založen. Živahno jc te rpentinovo milo Mohorjani, ki sc želite naročili na Mohorski dar za leto 1933, sc lahko zglasite v Ljudski knjižnici na Miklošičevi 7, kjer se sprejemajo vpisi. Članarina znaša 20 Din. 0 »Mlini pod zemljo« na odru Rokodelskega doma. Igra »Mlini pod zemljo« nam slika v dramatični živahnosti zadnje čase poganstva. Po svoji vsebini in po zanimivem razvoju dejanja napravi prav veličasten vtis. Zato vabimo občinstvo, naj sc v prav obilnem številu udeleži drevi vprizo-ritve igre v Rokodelskem domu. Ker je pri mnogih dosedanjih prireditvah zmanjkalo vstopnic prosimo, naj si kolikor mogoče vsakdo že dopoldne od 10 do 12 zagotovi sedež v pisarni Rokodelskega ioma, Komenskcga 12. Pričetek prireditve je zvečer točno ob pol osmih. 0 Razstav« Matije Jame. V nedeljo je odprl priznani naš mojster Matija Jama v Jakopičevem pavilionu razstavo slik, kjer prevladujejo pokrajin- bilo zlasti na sadnem trgu ter na Krekovem trgu. kjer prodajajo sadno drevje in vrtno grmičevje. Jablane in hruške so od 6—S Din, pritlične hruške po (> Din. marelice 6 do 10 Din. vrtnice 5—10 Din. Gospodarji in gospodinje tudi pridno kupujejo vrtna semena, ki so letos zelo poceni, čobuljček jc 3—4 Din liter, zgodnji gral) pa 8 Din liter, pozni grah 5 Din liter. Korenje je od 2 do 3 Din liter, zelje (kapus) po t Din žlica — Lepili jabolk prinašajo še vedno dovolj nn trg. Za navadno porabo so jabolka po 2 do 3 Din, boljša, izbrana jabolka pa po 4—6 Din kilogram. — Jajca so v ccni dosegla najnižjo točko v zadnjih letih. Prodajajo jih žc po 50 par, po 1.25 Din par pa splošno. Pač pa so noče poceniti perutnina, ki jo je na trgu bol j malo. Kokoši so šc zmerom drage, od 20—30 Din ena. Priznano dober CVIČEK liter: 10 Din, čez ulico 9 Din in druga prvovrstna vina od 10 Din naprej.« Specialitete v slaščicah, sendvičih itd. itd. BAR BUFFET K O S A K SLAŠČIČARNA Prešernova ulica. 0 Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizorijo v ponedeljek, 27. t. ni. ob 8 zvečer v dramskem gledališču člani Srednješolske organizacije »Žar« na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Dijaki klasične gimnazije, ki so si ustanovili literarno in kulturno društvo »Žar«, ki izdaja tudi svoj mesečnik, stopajo vsako leto s kako dramo pred ljubljansko občinstvo. Letos so odločili za to Cankarjevo komedijo. ki lio s svojo satiro na »narodnjake«, ki nosijo v ustih blagor slovenskega naroda, v resiiici pa skrbijo 6aino za lastno blagostanje, vedno aktualna. Že na tem mestu opozarjamo občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice, ki se IkkIo prodajale na klasični gimnaziji in od petka dalje pri dnevni blagajni narodnega gledališča O Evidenčne tublicc. za motorun vozila. Uprava policijo v Ljubljani objavlja, da se vrši delitev evidenčnih tablic z« motorna vozila /a leto 1933 g« Bleivveissovi c. 22-11 soba 51. II ter jx>zivlja lastnike naj pridejo po tablice zn svoja vozila po sledečem redu: Zn potniške avtomobile: dne 21. t. m. od 8—12 štev. 1—200, od 16—18 štev. 201—300, ilnc 22. 1. m. od 8—12 štev. 301—500. Zn tovorne avtomobile: dne 22. t. m. od 16—18 šle v. I—100. dne 23. I. m. od 8—10 štev. 101—200. Zn motom« kolesa: dne 23. t. m. od 10—12 štev. 1—100. od 16—IS štev. 101—300. S seboj jc prinesti 25 Din za vsak par tablic in prometno knjižico s kolekom 100 Diu ter potrdilom o plačani letni laksi. banovinski davščini in občinski pristojbini. Plombiranje tablic /a vozila se vrši na to dne 24. in 27. t. m. od 8—18 v šubičevi ulici pred upravo policije. — spomladi, ko je zopet treba odpraviti nedostatke zimskega pranja. — Zaprano perilo potrebuje spomladanskega solnca in odličnega Hubertus-mila! Einspielcrjeva 21; Jušič Elizabeta, 66 let, zaseb-nica, Karlovška 1; Zore Janez, 9 mesecev, sin knjigovodje, Verovškova 14; Demšar Marija, 16 let, frizerka, Kranj, Savsko predmestje 63; Trapcčar Antonija, 11 let, učenka, Vižmarje 112. 0 Pasijonsko dramo: INRI bodo uprizarjali letos o velikonočnih dneh v Narodnem dramskem gledališču v Ljubljani, nakar občinstvo že danes opozarjamo. Dneve in čas predstav objavimo. 0 Toča. Včeraj, okoli 4 popoldne, je med dežjem padala v Ljubljani toča, ki je gotovo prva v letošnjem letu in za ta čas redek vremenski pojav. Herschel, pa tudi drugi vremenski preroki, napovedujejo za ta mesec še sneg in dež. © Mesto cvetja ob priliki godu gospe Josipine Slamič, so darovali gg. uslužbenci bifeja Slainič za slepe 220 Din. Srčna hvalnl O Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke najboljše kvalitete, solidne cene, nudi tvrdka Franc Erjavc, trgovina usnja, Ljubljana, Stari trg 8. © Reklamna odprodaja, nc razprodaja, kot je bilo pomotoma stavljeno v včerajšnjem oglasu, se vrši od 18. marca do 5. aprila v trgovini »JARA« čevljev v Ljubljani. © Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra ccsta 14. IGNACIJ NAROBE, TAPETNTK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU). Dr .Janko Pompe ŠPECIJAIST ZA BOLEZNI UŠES, NOSA IN GRLA ORDINIRA REDNO OD POL 14 DO POL 16. ULICA STARE PRAVDE 7 (NASPROTI OTROŠKE BOLNIŠNICE) Vitnl Vodniek: Nedelishe misli « Malokatere nedelje' imajo lako lepe in laku enotne liturgične molitve kot prav postne. Zalo je važno, da jih ne prezremo. Naj bodo torej današnje misli v opomin ludi za naslednje nedelje, da ne bomo vedno skušali čim bolj uiieeli v Cerkev in njene molitve. >Pden sedanjU najbolj vnetih in znanih voditeljev gibanja za lilurgično obnovo je gotovo dr. Parsch, kanonik v Klosterneubnrgu. Napisal ji' krasno knjigo (v treh delili): O letu zveličanja . V njej spremlja vse cerkveno lelo, od nedelj in praznikov do slehernega delavnika. Tudi. za nas Slovence bi bila taka knjiga neizmerne važnosti, zakaj poleni hi šele po dolgih stoletjih mogli popolnoma Uveli s Cerkvijo. Današnji odstavek jc samo del razlage za tretjo postno nedeljo. Danes stopamo v drugo dobo postnega časa. l'o uvodnih dneh, o katerih nam je Cerkev razložila, kako in v kakšnem duhu naj'se postimo, smo stopili n prvo postno nedeljo v Kristusovo bojno solo. Seveda jc bila to najprej defenziva: branili smo sc morali pred napadi h udobnega duha. ' Z orožjem zdrinosti smo si morali utreti'pol do gore spremen jen ja, poveličanja, luči. Sedaj pričenjamo drugo dobo postnega časa: Kristus prehaja od obrambe do napadu. Pomemben jc evangelij v »močnem«, ki ga »močnejši« premaga. Liturgija se ozira glavno na one, ki se pripravljajo na sveti krst; tri stare svete maše v tem tednu (v ponedt Ijek, sredo in petek) so večinoma posvečene kale-humenom. Kristus se bori v njih. Nedelja je čisto enotno in razvidno zgrajena: Kristus nas prenavlja v otroke luči in zmaguie v nas hudobnega duha: v krstu in evharistiji. Na. one, ki se pripravljajo na sveti krst, seveda maša še bolj vpliva; toda molitve in berila sv v polnem pomenu laliko obračajo tudi nn vse vernike. Vživimo sc v duhu v Rim v čas pred približno 1500 leti. le vidimo procesijo, ki sc vije skozi sveto mesto. Spredaj gredo katehumeni, potem spokorniki v ruševini, nalo verniki in ob koncu sprevodu duhovščinii s papežem. Procesija se pomika v slavno baziliko sv. Lavrencija izven mesta: ta junak med mučenci naj bo vzgled za zmago nad »močnimi, mul hudobnim duhom. Vsi so zbrani okrog groba sv. Lavrencija. S' kolikim hrepenenjem so morali danes stopili v cerkev! Njih oči so vedno uprle v Gospoda in vame se čutijo pred zanko hudobnega duha (vstopna pesem). Mati Cerkev podpira »molitve ponižnih in prosi zu njih obrambo (prošnja). Sedaj se oglasi Cerkev. Tam sloje osiveli možje, ki so se preborili do vere; mlade deklice, ki so radi Kristusa odbile bogatega ženina; nekateri, ki so jih starši razdedinili, ker so hoteli poslali kristjani. Vsi ti so prestali težke zunanje in notranje boje; končne zmage si še niso priborili. Danes naj pade odločitev: Kristus mora zavladati kot »Kralj in Bog«, ln Cerkev pričenja. Najprej se spominja nekdanjih dni. Kakšne vzore sle imeli včasih?« Lakomnost, strast, uživanje, lo jc bilo vse vaše življenje. To jc bila strašna tema. Sedaj pa je zasijal nad vami drug vzor: Kristus, nebeško soncc. Velika sprememba se je izvršila v vas, kakor is noči v svetel dan. Sedaj morate pa tudi hodili kakor otroci luči. Otroci sonca so zvezde. Torej svetli ljudje, kakor zvezde na nočnem nebu! To je odslej vaš poklic. Cerkev še nadaljuje s evangelijem: »Močni«, glavar lega sveta, je bil doslej vaš kralj. Dokler ste mu bili podložni, je miroval. Sedaj pa, ko sle ga vrgli s prestola, razgraja in razvnema vihar: vaši sorodniki, vsa okolica, ves pekel se je spravil nad vas. Na/ji Gospod, »močnejši« Kristus mora zasesti vaš prfCslol. Zmaga Kristusova v vas se mora uresničili— In še svarilo! Velike žrtve vas čakajo; vsemu sc morate i odpovedali: svetu, časti, imetju, uživanju. Boste vzdržali? Gorje vam, če spet odpadete! »Zakaj listih, ki so bili že kdaj razsvetljeni in so okusili nebeški dar, ki so postali deležni Svetega Duha ler okusili lepo besedo božjo in moči prihodnjega sveta, pa so odpadli, ni mogoče spel pripravili k novemu spreobrnjenju (Pavel Uebrejcem 6', A). — Škofove besede so izzvenele, v dušah razsvetljenih pa so dolgo odmevale. Sedaj jih odpuščajo. Samo verniki ostanejo, da darujejo. Tudi njim so šle besede d.o srca. Se vedno sc bojujejo za venec zmage. Ali ni v njih dušah nobene teme? Je »močni« že čisto brez moči? Ali kraljuje v njih srcih samo Kristus? Ali ie zanje popolnoma minila nevarnost, odpada? Kaj če bi krvnik potrkal na njihova vrata? Toda za vse te boje je neki zmagavec: Kristus v njih, Kristus v sveti daritvi, ki šc je iz ljubezni zanje daroval. 'Zato polagajo pri darovanju (pesem pri darovanju) na oltar svojo voljo, da sc hočejo pokorili samo Gospodovim zapovedim. V daritvi pa Kristus zapečati njih zmago: otroci luči postanejo. On naj spel pride v svoje kraljestvo. On jc dom vsake duše, On jc njih Kralj in Bog (oblin. jflna pesem). Tako je vodila sveta maša skozi boj postnega časa do zmage Velike noči! Ce bomo lako spremljali Cerkev v njenih mo litvah sleherno nedeljo in praznik in delavnik, nam bo v resnici vse življenje postalo pol k luči. pot h Kristusu; o žc ta, pot bo vsa svetla in lepa. Naznanilo preselitve! TVRDKA E. PETERKA PRI AŽNAN »» vljudno naznanja, da jo primorana a 1. aprilom 1933 preseliti svojo trgovino iz dosedaj-nega lokala, kjer jo delovala nepretrgoma 84 let. na. POGACARJEV TRG V ŠKOFIJSKO PAIiACO poleg stopnic. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem se ob tej priliki najlepše zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča še nadalje. AK8 Jezica Opozorilo damam! Uganla J.F." Do rešena 20. marca. Pazile še nadalje m „U.F." oglase Materinski dan bo priredila Marijina kougre-gacija na praznik Marijinega oznanjenja v soboto, dne 25. marca I. I. ob :s v cerkveni dvorani. Vse naše prijatelje vabimo, da sc prireditve udeleže. Posebno vabimo matere! Izpred sodišča. Pretekli petek je bila pred okrajnim sodiščem zanimiva razprava. Županstvo je ovadilo državnemu tožilcu g. Franca Severja z Ježlce 28, radi motenja uradnega poslovanja in hujskanja tukajšnjih občanov kmetovalcev proti izvrševanju njihovih davčnih obveznosti. Sodišče je ugotovilo, da jc ovadba brez podlago in jc g. Severja oproslilo. Glavna priča je bil g. Jakopič Anion, upokojeni žel. uslužbenec, ki je sedaj občinski niesoogleduik. Zlikovci na delu. V zadnjem času so dosedaj neznani zlikovci, ki gotovo niso' naši prijatelji, | razbili večje število šip v oknih cerkvene dvorane. : Skoda znaša nad 200 Din. Ne vemo, kaj imajo i dotični od tega. če uboge šipe, ki niso nikomur I v napotje, razbijajo in s tem kažejo svoje barbarstvo Jesenice Smrtna kosa. V petek zvečer jc po kratkem trpljenju umrla ga. Marija Frelih, soproga tovarniškega delavca. Pred par dnevi jc zbolela in morala na operacijo v Ljubljano. Ker so zdravniki lo malo upali na ujeno rešitev, jc pokojna želela, da bi umrla v domačem kraju in želja so ji jo izpolnila. (Pripeljali so jo na Jescnico z rešilnim avtom, kjer pa jc po treh urah trpljenja izdihnila. Zapušča soproga in dve deklici, katerih večjo, S-lctuo Mi,jo, Jeseničani prav dobro poznajo, ker jo nastopala na odru Krekovega doma v dečjem zavetišču. Z žalujočimi vsi, ki jih poznajo, sošču-stvujejo. Pokoj blagi duši! Starodavna zelju Jeseničanov se bo vendarle uresničila. Ze večkrat jo bilo čitali na tem mostu, da Jeseničani v poletnem času silno pogrešajo javnega kopališču, ki bi v resnici zaslužilo tako ime. Na Bled jc predaleč iu združeno s preveliki mi stroški, končno pn si /. Mleda prišel nazaj ua Jcscnicc ravno tako črn, kakor si šel tja, posebno ako so v letnem času vračaš z zadnjim, izletniškim vlakom. Jcs-.iice nimajo prilike za kopanje, Sava pa ic premrzla prj nas, lako da si jc žc marsikdo v nji nakopal trajno bolezen in ludi žc smrt. Vsem leni nopriliknm se bo zdaj odpu-inoglo s tem, da bo g. A. r,,fer. bivši jeseniški župan, velelrgovec In gostilničar, zgradil moderno kopališče in sicer ob svoji hiši na Stari Savi v bližini, kjer jc nekdaj stal stari ieseniš>ki kolo dvor. Kopališče j,- v glavnem žo betonirano in treba je ln še nekaj kabin, tako da bo kopališče so pred kopalno snzijo laklio izročeno svojemu namenu. Ako kopalne pristojbine ne bodo previsoke, je rentabilllrhi kopališča zagotovljena in sc io ln h.ill, da bo bazen kuj kmniu premajhen. Dnevna Kaj pravite? Izkušena slovenska vzgojiteljica mi je pripovedovala, kaj se ji je zadnjič primerilo pred neko izložbo na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Ta dogodek je vreden, da se objavi. Zakaj, to boste videli. Gospodična si je ogledovala kipce in slike v več izložbah. Kar na lepem se ji je pridružil mal fantiček, star kvečjemu 8—IJ let. Fantek je bil zelo zgovoren. Gospodična se ustavi pred izložbo, v kateri so bili tudi nabožni in svetniški kipi. Pri pogledu na nje se je fantek kar spremenil. Kar bruhnilo je iz njega: »Jaz pa Boga ne maram gledati. Če vidim Boga, sem strašno nervozen. Ne maram tega neumnega Boga.* Fantek je kar pobesnel, krčil pesti in se tresel. Onemela je gospodična pri tem strašnem izbruhu otroške duše: »Tako ne smeš govoriti! Ali ne hodiš v cerkev?« »Nc maram za cerkev, pa mama tudi ne in ata tudi ne!* je bruhalo iz otroka. »Zadnjič sem dobil v roke križ, na katerem je bil Bog, pa sem tako vrgel tja v kot tistega Boga... Moj sošolec mi je na križ narisal Boga, pa sem ga seiagal na drobne kosce .. Nepopisno je zgrabilo verno gospodično govorjenje tako mladega dečka, ki je očividno sin premožnih staršev. Ko je lo zgodbo pozneje slišal slovenski kulturni delavec, sc je prijel za glavo in vzkliknil: »Kaj bo iz takega poba? Najmanj, kar bo, bo morilec!* Da, najmanj morilec! Po čegavi krivdi? Oče in mati bosta prva dajala zanj odgovor! Ali pa je verjetno, da bi se bil tega satanskega sovraštva do Boga 8 letni deček navzel le od staršev? Ali so mogoči na svetu starši, ki svojega otroka vzgajajo v takem sovraštvu do Boga? Vsekakor so zanj odgovorni tudi drugi, ki ga tako »vzgajajo* ali kvarijo. Ali pa je ta deček edini v Ljubljani? Bog ve, koliko jih je, ki so že prav tako skvarjeni, samo dn tega lako zgodaj še ne pokažejo! Roljševiško satansko sovraštvo proti vsem, kar je božjega, bi na tem dečku imelo svoje zadoščenje! Vidi se. da boljševizaeija vzgoje in kulture tudi pri nas poganja in rasle v istem razmerju, v katerem se duši krščanska vzgoja in kultura. Tu je krivda! Tu so krivci! Vsem tem tako strašno prizadetim kličem z velikim Francozom: »J' accuse! — Obtožujem vas!* Obtoženi ste zaradi uničevanja narodove bodočnosti in stali boste ne le pred sodbo zgodovine, ampak tudi pred sodbo tistega Boga, katerega sovražili ste uiili mlade duše. In druga sodba bo strašne jia od prve! _ Spomladanske obleke ca gospode, površniki in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drsgo Schvvab Liubliana Jožefom in Jožicam! Seveda je res, da je na »vetu več slovenskih Janezov in slovenskih Marij, kakor pa Jožetov in Jožic, ampak Jožeti in Jožice imajo veliko prednost, katere naši Janezi, Micke, Francelji in Francke nimajo: skoraj vsi imajo na en dan svoj god, to je na današnji dan. Ce ne srečata dva Janeza ali Francelja in se zmenita za praznovanje godu, prav zanesljivo ga nc bosta, ker ima skoraj gotovo prvi god sredi poletja, drugi pa pozimi. Ce se dva Jožeta ali dve Jožici, ali niagari cela gruča Jožetov in Jožic zmeni za skupno godovanje: nič lažjega kot to. In danes mora vsakdo, kdor kaj da nase in na prijateljstvo. ugibati koliko Jožetov in Jožic, pozna, da nc izpusti niti enega in da mu čestita. Jožeti in Jožice so sami poskrbeli, da je tudi med številnimi soimeniki nekaj razlike. Tako imamo v Ljubljani in po okolici tudi Pe-pete, Pepčke, če je kdo bolj nobel. je tudi Josip, najmodernejši pa so že Ju, Jo, ali pa Pino, nekateri tudi Sepi, Sipko in podobno, ampak to so bele vrane med našimi Jožeti, ki imajo skoraj vsi raje docnače oblike imena Jože. Ženske so se tudi odločile raje za ljubke oblike, kakor Jožica. Pepca in jim dajo prednost pred Josipi; iiami. Pinami, Pepitami, Finami in podobnimi tujini importi. Kupuj domače blago, slišimo povsod in Jožeti ter Jožice so to načelo izvedli tndi tako daleč, da bi se reklo Imej domače ime. Med vsemi stanovi so Jožeti, povsod jih je in če bi Jožeti izvajali geslo, podobno »Svoji k svojemu!«, namreč »Jože k JožetuU, bi bila to najbrže največja sila med Slovenci, ki bi mogla izvajati proti drugim krut in neizprosen bojkot do uničenja. To bi pa bila večna škoda in zato svetujemo vsem slovenskim Nejožetocn in Ne-jožicam: J3odite si dobri z njimi, Bog ne daj zamere, zakaj dosti jih je! Zato pa danes, ko imajo svoj vesoljni god. če le srečaš kakšnega Jožeta: čestitaj mu z najbolj prijateljskimi besedami in mu želi še mnogo let! Vsem slovenskim Jožetom in Jožicam, naj lx>do kjer koli po svetu, pa želimo tudi mi: Vse najboljše, kar vam moreta dati nebo in zemlja I Tragična smrt ministrskega odposlanca y Splitu se je smrtno ponesrečil v noči od četrtka na petek Slovencem dobro znani svetnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marko Tujkovič. šef odseka za socialno zavarovanje. V četrtek zvečer je prispel v Split, da sc udeleži uslanovne skupščine borze dela za mornarje. Predno je legel v hotelu 3. 62 str. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je ravnokar izšla in stane nevezana Din 15 Eno vijolico v čast sv. Jožefu, en milodar za mnogobrojne revne osirotele otroke prosi v velik< potrebi DOM SV. TEREZIJE D. JEZUSA za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. — Praktični sadjar, spisal Martin lliimek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi Din 80. Praktični nasveti za uspešno in dobičkanosno sadjerejo so namenjeni tako preprostemu sadjarju, kakor tudi izkušenemu, ki stremi po napredku. Na 400 straneh nas seznanja knjiga s sadnim izborom in najpriporočljivejšim, ki pridejo v poštev za nuše kraje. Poglavje o požlahtnjevanju in vzjjJoji sadnega naraščaja, pritlično in špalirno sodno drevje, kako pravilno obrezujemo drevje in kdaj, kako sadimo in gojimo sadno drevje, oskrba starih in novih sadovnjakov, gnojenje in obdelovanje zemlje, sadni zajedalci in bolezni njih zatiranja in pokončevalna sredstva itd., so tako poljudno opisane, da jih bo razumel vsakdo. Knjiga ima 24 barvnih slik najboljših sadnih vrst in 92 slik nad besed i lom. Knjiga spada v vsako hišo, ki ima sadovnjak. Damski plašni so najelegautnejši in najmodernejšega kroja pri KDnrnilr šclenburgova ul. štev. I. • ■ M»lll«Vf nasproti iiavarne Zvezda Trenchcoati. hubertusi, površniki, dežni plašči in pomladne obeke za gospode in dame v krasni izber . — Kdo kaj ve? V jeseni lanskega leta se je poslovil od svoje matere v gostilni Vrščaj v Otov-cih pri Črnomlju njen sin Herman Kristan, doma iz občine Št. Peter na Krasu, star okoli 20 let, ter se odpravil v svet za zaslužkom. Sedaj se baje nahaja v Sloveniji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči to njegovi materi Ivani Kristan, ki je prišla iz Srbije in se nahaja sedaj v Ljubljani, Stre-Iiška ulica 2, Zavod sv. Marte. — Literarna veda, spisal dr. Jakob Kelemina, nam v kratkih pa izčrpnih obrisih razlaga vsa vprašanja, ki se tičejo literature. Dijaštvu višjih srednjih, 'lasti pa visokih šol jc prepotreben učbenik, izobražencu pa zanesljiv vodnik posebno v današnjih časih. Knjigo je založila »Nova založba« v Ljubljani. Pristna domača slivovka Pristni domači hruševec Fini čajni RUM V4 I Din 9 -i/41 Din 9-50 V4\ Din 6 50 fle.ihatese FH. HM, Miftiošičeua 8 Specerija — Občili zbor »Union« hotelske in slavbinske d. d. v Ljubljani se vrši 30. marca t. 1. ob 16 v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 24. t. m. v pisarni hotela Union. — Prijeten vonj iz ust je neobhodno potreben v vseh družbah, da človek ne postane nadležen svojim partnerjem. Prijeten vonj zanesljivo oskrbi ustna nega z Odolom, ki prepoji vse ustne sluznice in učinkuje več ur. Odolova ustna voda je v vporabi prav poceni, ker zadostuje že nekaj kapljic. — Nagrobno spomenike prodamo tudi za hranilne knjižice Kmetske hranilnice in posojilnice. Franjo Kunovar, kamnoseško kiparsko podjetje, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana. — Zobni in praktični zdravnik dr. R. Siiligoj sprejema v Tavčarjevi ulici 4 od 8 do 11 in od 2 do 5. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšani'' bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvori' uravnava »Franz Josclova« voda izborno toli v. no delovanje črevesa. PLETENINE inodne. pomladanske bluze od Din 20 — da Tovarniška zaloga KRISTAN Ljubljana — Sv. Petra cesta vs Najlepšo izbiro pomladanskih plaščev dobile pri Drago Gorup A Co., konfekcija Miklošičeva cesta 16/1. nadstr. Mariborske vesti: Gradbena delavnost Maribor, 18. marca Zdelo so jo. da letos nc bo prišlo do zidave večjih stanovanjskih poslopij; vse preveč jo pomanjkanje gotovine zajezilo posebno gradbeno podjetnost. To raznih znakih pa je soditi, da so jo položaj nekoliko iz.premenil in da dobimo proti pričakovanju letos le nekaj reprezentativnih poslopij. Poročali smo nedavno o dveh dvonadstropnih trgovskih in stanovanjskih poslopjih, ki bosta zamašili parcelne vrzeli ob Dvorakovi cesti. Prinese pn nam letošnja stavbena sezona še novo večjo stavbo in sicer trinadstropno trgovsko iu stanovanjsko posloip-jc. ki ga bo postavil ugledni r.uariborski vele-trgovec g. Miloš Oset, ki obhaja leto«, kakor znano, 20 letnico svojega plodonosnega trgov-sko-strokovnega delovanja. C. Miloš Oset je 1 1 Smrt zavednega katoliškega moža. Umrl je v Hočah v cvetu moške dobe Jože Lobnik, posestnik, cerkveni ključar, odbornik in član mnogih društev; blagi rajnki je bil iz ugledne Lobni-kove družine v Orehovi vasi. Bil je kremenit, neupogljiv značaj ter neustrašen katoliški mož. Dolga leta je bil naročnik »Slovenca« in drugih katoliških časopisov. Zapušča vdovo z 9 nepreskrbljenimi oLroci. Pogreb blagega pokojnika sc vrši v ponedeljek dopoldne v Hočah. Vrlemu slovenskemu in katoliškemu možu, uglednemu posestniku in plemenitemu človeku mir in pokoj, žalujočim njegovim svojcem naše iskreno sožalje. □ Iz Sojčeve umetniške delavnice. V Sojče-vem umetniškem ateljeju je bila ta teden dovršena krasna skupina Pieta za kapclico božjega groba oo. frahčiškanov v Zemunu. Umetniška kiparska skupina predstavlja mrtvega Kristusa v naročju Marijinem, nad katerim se dviga v ozadju prazen križ, simbolično oznanjujoč vzrok bolečin Žalostne Matere božje. Posebno lepo je upodobljen Kristus. Vsaka mišica je na njem pregnantno izražena in vsak kretnja izraža moža bolečin! Vidi se na prvi pogled, da Sojč vestno študira anatomijo telesa, da jc mogel tako točno zadeti skrito ritmiko telesa. Višek celotne skupine pa predstavlja Kristusov trpeči obraz. Iz njega odseva neizrekljiva bolest in neskončna globokost Kristusove bolečine, simbol tudi bolečine naše dobe, v kateri duševno trpljenje in gospodarska stiska dosega svoj višek. V Kristusovem korpusu je znal Sojč snov tako poživiti, da se zdi, da imaš njega dejansko pred sabo. Res lepa stvaritev, ki dela umetniku čast. V Sojčevcm ateljeju se nahaja še ena kiparska skupina Pieta, ki ni izrezana iz lesa, ampak izklesana iz umetnega kamna, ki sicer nič ne zaostaja za omenjeno prvo skupino, a še mora čakali — tudi simbol naših hudih časov — da dobi dobrohotnega naročnika. Q Skrb za rekonvalescentne delavce. S 1. aprilom prične poslovati v Mariboru važna so-cijalno-zdravstvena ustanova, ki bo prva te vrste v naši državi. V okviru ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru so ustanovili delodajalci in delojemalci postajo za socijalno skrb rekonvalesccntnih delavcev, ki ima značaj popolnoma samostojnega sklada s svojo upravo. Naloga, ki si jo je nova ustanova zadela, je skrbstvo za delavske rekonvalescente, ki po končanem zdravljenju še niso sposobni za trdo delo v obratih. Pokvarili bi si svoje še neutrjeno zdravje, ogrožali bi na zdravju sodelavce, če bolehajo na nalezljivih boleznih. Mnogo delavcev namreč tudi po preteku 26 tedenskega zdravljenja, ki jim ga maksimalno nudi bolniška blagajna, še ni ozdravelo. Tem hoče nova dobrodelna ustanova posvetiti vso svojo skrb, obenem bo pa skušala najti njihovemu zdravju primerno lažjo zaposlitev. Še širši delokrog si je nova ustanova zastavila: po možnosti bo skrbela za rodbine bolnih delavcev, nudila jim bo zdravniško in skrbstveno pomoč; delokrog bo obsegal tudi stanovanjsko skrbstvo: skrbstvena sestra ali zdravnik bo obiskoval varovance na stanovanjih da ugotovi in odstrani higijenske nedostatke. Nudila bo postaja pomoč svojim oskrbovancem ludi v naravi, da bo plačevala po možnosti njihovo prehrano, jim skrbela za obleko in podobno. — Za novo ustanovo je pokazala mariborska javnost, posebno pa delavstvo in delodajalci, izredno veliko razumevanja. Delodajalci so se obvezali plačevati v sklad ustanove od vsakega zaposlenega nastavljenca po 1 Din mesečno, delavci pa bodo plačevali od svojih prejemkov mesečno 50 par. Ustanovo bo vodil poseben kuratorij, ki mu na-čeluje prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič. V kuratorij imenujejo delavci in delodajalci po enako število članov, enega pa karitativna društva. kupil pritlično stavbo nu Glavnem trgu 22, ki so dotika njegove sedanje trinadstropne trgovske in stanovanjske stavbe. V pritličju bodo poslovno-pisarniški prostori njegove veletrgovine, zgoraj pa nova stanovanja. Podjetnosti g. Oseta gre vse priznanje, zlasti pa v današnjem času še vedno občutne stanovanjske krize. Poleg tega pa bo nova stavba znatno doprinesla k izpremembi lica Glavnega trga, ki je še vedno neenoten in razdraipan, posebno v vzhodnem delu. Vrzel, ki jc zevala sedaj med stavbami g, Oseta in Berga ter Židovsko ulico, bo z novo zgradbo efektno izpolnjena in celoten del trga bo dobil tukaj harmoničen zaključek. Kljub pomanjkanju gotovine in gospodarski krizi bo zasebna gradbena podjetnost letos prinesla našemu mestu najmanj 60 novih stanovanj. □ V nežni mladosti 12 let je ugrabila smrt Slavka Krajnca, sinka železniškega uslužbenca iz Maistrove ulice 12 na Teznu. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 4 na magdalenskem pokopališču, Žalujočim staršem naše iskreno sožalje. □ Iz mestnega sveta. V petek zvečer se je sestal mestni svet. Obravnavale so se obrtne in gradbene zadeve. Gradbena dovoljenja so prejeli: Pin-terič Paved za zgradbo dvonadstropne stanovanjske in trgovske hiše ob Dvorakovi ulici. — Kren Ivan, zgradba enonadstropne stanovanjske vile v Tur-nerjevi ulici. — Luknar Franc in Marija, gradnja visokopritličoe stanovanjske hiše v Marksovi ulici.— Mariborska mestna občina za zgradbo carin-sko-poštnega poslopja na Aleksandrovi cesti. — Orosel Ina, gradba garaže na Aleksandrovi cesti št. 20. — Abt Viljem, preureditev dvoriščnega poslopja. — Hutter in drug, gradba e«»nadstropnega skladiščnega poslopja. — Tomšič Frančiška, preureditev stanovanja v hiši v Cankarjevi ulici. — Ukorabna dovoljenja so dobili: Skušek Angela za enonadstropno stanovanjsko hišo v Koroščevi ulici. Hulter in drug za zgradbo prizidka za barvarno in priključna poslopja. Tvornica »Zlatorog« za preureditev kotlarne. — Dr. Hermini Bedjanič ozir. tvrdki »Motor-oil« 6e dovoli postavitev premične bencinske črpalke na Kralja Petra trgu, Tereziji Švigelj je odobren prenos prodajnega paviljona na križišče Strossmajerjeve in Smetanove ulice. Tvrdki Tavčar se dovoli prodaja vročih klobas na ulicah. — Upravni odbor, ki se je sestal k seji po mestnem svetu, je razpravljal o oddaji stanovanj v občinskih hišah raznim prosilcem. --- Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Jose!« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. □ Kolonija brezposelnih ob Radolni. Te dni so pripeljali iz Sv. Lovrenca na Pohorju v mariborsko bolnišnico zopet nove žrtve tifusa. Obolelo je na novo 5 oseb, vse iz kolonije brezposelnih ob Radolni, Dve osebi sta že umrli na tifusu. Pred dnevi se je vršila uradna komisija, poslana od okrajnega načelstva, ki je dognala, da v delavski naselbini ob potoku Radolna v hišah ni bilo doslej ne stTaniišč ne studencev. Ljudje so zajemali vodo iz onesnažene Radolne. Odtod tifus. Nujno potreben bi bil za trg Sv. Lovrenc in okolico vodovod. □ Sod zmečka! roko. Pri nakladanju sodov se je hudo ponesrečil Avgust Cilenšek. Poln sod se mu je zavalil na roko ter mu zmečkal dlan in prste. □ Cigar.-ubijalci. Trojico ciganov so prignali včeraj orožniki iz Murske Sobote ter so jih izročili v varstvo zamreženih oken mariborske jetnišnice. Cigani so obdolženi krvavega roparskega zločina, ki je bil izvršen cbae 12. marca v Skalovcih v Prek-murju. Skupina ciganov je vlomila pri posestniku Jožefu Gederju. Ker se je uprl, so ga ustrelili iz vojaške pištole. □ Vsi se že čudijo, ker se tako poceni kupi v novi Grajski starinarni. Trg Svobode št. 1, □ šlager, priporoča najnovejše gramofonske plošče. Dospeli novi šlagerji. Izposojnina 1 Din na dan. _Laslnica Frančiška Rotter, Slovenska ul. 18. □ Tovarniška prodajalna sulcna Teokarovič-Paračin, Ljubljana, Gradišče 4. — V Mariboru po zastopniku š. šlibar, Prečna ulica 6. Celje 0 Umrla jc v Kozjem dne 17. t. m. gospa Josip. Brglez, stara 76 let. Bila jo stara slov. korenina in je svojo številno družino 7 otrok, od katerih jih živi 5, vzgojila v strogo krščanskem duhu. Ena hčerka pokojnice je žena celjskega odvetnika g. dr. Jakoba Hodžarja. Pogreb se Im> izvršil danes dopoldne na pokopališču v Kozjem. Naj dobri Bog poplača ženici vsa njena dobra dela, njenim svoj. cem, med katerimi jo tudi 85-lotni mož,, pa izrekamo svoje sožalje. 0 Dar Vinccncijevi konferenci. Združenje trgovcev za mesto Celje je podarilo iz lanske pomožne akcije Vineencijevi konferenci sv. Danijela v Celju 26 metrov hlačevine in 3 fantovske obleke, za fante v starosti od 0 do 12 let. To je v kratkem času že drugo večje darilo, ki ga je sprejela tuk. Vincencijeva konferenca od strani tukajšnjega Združenja trgovcev in se za ta dar najlepše zahvaljuje ter prosi še nadaljnje naklonjenosti in želi, da bi konferenca našla med celjskimi krogi še več enakih dobrotnikov. 0 Rekriitni spisek za leto 1933 je gotov in je občinstvu na vpogled v sobi štev. 2, mestnega na. čelstva, Za obilen obisk se priporoča trgovina in delikatesa Stegu AftSCA GR4FONER DEČKOV TRG — CELJE 0 Ustanovni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, pododbor Celje se bo vršil dne 2. aprila t. 1. ob pol 1 popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. 0 Ljudsko delo in odkupnina za občinske ceste mesta Celja v 1. 1933. Opozarjamo vse obve-zance, da je seznam obvezancev za občinske ceste mesta Celja javno razpoložen na vpogled prebivalcem mesta Celja pri mestnem načelstvu celjskem v sobi št 10 ob navadnih uradnih urah do vključno 30. marca t. 1. 0 Goljufija z ženskim ročnim delom. Pred nedavnim časom se je mudila v Celju in okolici 30-letna Van Antonija, doma iz Lance vasi pri Ptuju. Omenjena je izvabljala od različnih premožnih gospa naročila za ročna dela in tudi sprejemala zato denar. V Celju je ogoljufala razne stranke za okrog 3000 Din, potikala se je tudi po Mariboru, dokler je niso končno aretirali orožniki v Račjem. 0 Čaj, kavo, maslo, rozine, cvebe in razne dišave kupite za vel. praznike zelo ugodno pri Drofenik Alojz, Kralja Petra cesta. 0 Zanesljivo kaljiva semena vseh vrst, poljska in vrtna, kupite v trgovini Anton Fazarinc, Celje. (2535) 0 Najdeno kolo. Kolo, katero je pred nekaj dnevi pogrešil mesarski pomočnik Zakušek Alojzij v Celju, je bilo sedaj najdeno v Bezeni pri Konjicah. DOBRNA! Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 15. juni|a 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200"— (dovoz in odvoz z autobusom, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi, takse in davek. Prospekti na zahtevo. Ptui Noč... Dvajsetletni Franc Peršuh, pos. sin iz Zg. Pleterja, je bil napaden v noči od 16. nu 17. .t m. na potu iz Župečje vasi proti domu. Na javni cesti pa ga je napadel še neznani storilec in mu prizadejal s sekiro nevarne rane na glavi in na rami, da je obležal. Ptujski reševalni avto je nezavestnega ranjenca prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje jc nevarno. Ukradeno —• izsledeno. Dne 17. februarja t. 1. je bil Rudolf Rola, gostilničar pri Sv. Andražu v Slov. gor. po opravkih pri Jožefu Čehu v Doliču. Svoje kolo je pustil pred hišo. Ko jc odhajal, jc opazil, da mu je bilo ukradeno 1500 Din vredno kolo. Tatvino je Rola prijavil orožništvu pri Sv. Urbanu. Po daljšecn prizadevanju so res izsledili tatu ter ga izročili sodišču, kolo (ki je dobil lastnik nazaj. Tedensko službo gasilcev od 19. do 26. t. m. ima prva desetnija drugega voda in sicer četo-vodja Franc Breznik in desetnik Miha Zamuda. Reševalna služba: šofer Kari Penteker, desetnik Lj ud ovit Kropf, od moštva Jožef Kinetec in Anton Kuhar. Trbovlje Za Mohorjevo družbo je zadnji čas poravnati naročnino, ki je ista kQ doslej — 20 Din za šest knjig. Danes popoldne uprizorijo v Društvenem domu »Slehernika«. — Obiščite! Pod voz je prišel, ko so vozili listje, Žagar Alojz na Kleku in se je na slabi cesti preobrnilo. Zlomilo mu je ključnico, izpahnilo roko in zlomilo nogo. Zdravijo ga v bolnici. Doma pa je 6 malih otrok. Siromaka je nesreča hudo obiskala. Strešice Dramatični odsek prosv. gasilnega društva Zakot pri Brežicah je vprizoril zadnjo soboto in nedeljo lepo žaloigro: »Prokletac. Igra je bila za preproste igralce diletante precej zamotan vozel. A vendar ne tako, da bi ga ne mogli razvozlati. Vsak igralec je rešil svojo nalogo dobro in dal iz sebe v glavnem, vse kar je mogel. Posebno Renard Mardolaj, berač, Peter Rorenat, oskrbnik, in Leon so pokazali, kaj zmore podeželski oder. i Igra je dosegla lep uspeh in je občinstvo zapuščalo dvorano z velikim zadovoljstvom. Pričakujemo, da nas igralci zopet razveselijo s kakšno lepo igro. Središče ob Dravi Boben poje svojo žalostno pesem tudi pri nas. Take stiske in pomanjkanja denarja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Saj je od 235 hišnih številk v trgu bilo pretekli teden zarubljenih predmetov , pri 137 posestnikih in obrtnikih. — Ne samo, da i so cene kmetskim pridelkom skrajno nizke, tudi lanska suša je pritisnila našega kmeta k tlom, tako da je redek oni, ki mu ni treba kupiti živeža za sebe oz. za živino. Razumljivo, da ljudje iščejo virov vsepovsod, samo da se prežive. Ker ni dohodkov iz živine in tudi vino nima nobene cene, so prišli na vrsto že itak slabi gozdovi, ki so jih desetletja čuvali in negovali naši očetje kot skrajno rezervo. Marsikateri hrast in bor, ki bi sicer še kraljeval, mora pasli, samo da.se družina obleče in hiša oskrbi z najpotrebnejšim. Ljudje se s j skrbjo sprašujejo, kdaj bo bolje? Knjižnica Marijine družbe posluje vsako nc- i deljo od 1—2 popoldne v Društvenem domu. Pridno se poslužujte lepih vzgojnih knjig. »Nedeljskega Slovenca« dobite pri zastopniku g. Fr. Zidariču in v trgovini Meke na Grabah. h*« Moste prt Ljubljani Občni zbor Viuconeijeve konference se bo vršil danes ob pol 11 dopoldne v Ljudskem domu. Pred občnim zborom bo sv. maša oh pol 10 pri karmeli-čankah na Selu s pridigo in petjem. Cerkveno petje pri sv. maši bo oskrbelo pevsko društvo -Zvezda« v Mostah. Vsi prijatelji krščanske dobrodelnosti ste vljudno vabljeni I ŠhoLoka Gostovanje ljubljanske drame. Danes gostujejo v Škofji Loki člani Narodnega gledališča v Ljubljani 7. Rostandovo dramo Vest«. Režira g. režiser Ciril Debevec. Predstava bo ob 8 zvečer v društvenem domu na spodnjem trgu. Drama, ki je imela v Ljubljani popolen uspeh, bo gotovo tudi v Škofji Loki zvabila lepo število gledalcev, ki bodo mogli občudovati naše dramske igralce. Nov most. Na občini si je že dalj časa mogoče ogledati načrte za predvideni novi most v Škofji Loki. Posebno iz razlogov težkega finančnega stanja so se pa istočasno pojavili močni ugovori proti načrtu. Fantovska Marijina družba v Škofji Loki slavi 25. marca 30-letnico svoje ustanovitve. V ta namen pripravlja večje slovesnosti. Pri dopoldanski službi božji govori ustanovitelj družbe g. župnik Petrič iz Ljubljane, pri marijanskem zborovanju g. dr. K. Capuder. Popoldne pa se predstavlja »Pasijon^. Na te slovesnosti vabimo vse prijatelje marijanske misli. qp v o v Irztc »Legijonarje« bodo ponovili danes popoldne ob pol štirih. Vsi obiskovalci »Našega doma« so bili danes teden z njimi zelo zadovoljni. Šmartno pri Litiji V nedeljo dne 12. marca se je vršil zadružni občni zbor. Nad pričakovanje velika udeležba priča, da je zanimanje za zadrugo veliko. Ta zadružna zavest se .je še poglobila po jedrnatem govoru g. dr. Basaja, katerega so navzoči z velikim zanimanjem poslušali, iz poročil načelstva in nadzorstva je bilo razvidno, tla je zadruga kljub hudi krizi ugodno poslovala, kar je gotovo zasluga previdnem vodstva in pa zavesli zadružnih članov, ki svojo potrebščine kupujejo le v zadrugi. Kolikor je bilo mogoče, je zadruga svojim članom storila usluge in nudila ugodnosti. Gotovo bi rada še več, ako bi dopuščala denarna sredstva. Člani so sprejeli poročila z odobravanjem na znanje. Posebno so bili člani zadovoljni, ker so bile razpisane tri nagrade za tiste, kri so kupili nad 5000 Din, nad 3000 Din in nad 1000 Din. Pri žrebanju, ki je v članih vzbudilo obilo zanimanja in veselega razpoloženja, je sreča naklonila prvo nagrado (moško obleko) Janezu •Breznikarju, drugo nagrado (obleko) Jožefu Kepi, tretjo nagrado (otroško obleko) Antonu Juriču. Ob sklepu so bile soglasno sprejete resolucije: 1. Svobodno smo ustanovili zadrugo, svobodno -~rn o se odločili za vstop v zadrugo, ker se zavedamo, da je v skupnosti edino uspešna gospodarska pomoč in' rešitev. 2. Zato bomo v bodočnosti še bolj zvesti člani zadruge in bomo prav vse kupovali v zadrugi 3. Hočemo vsak na svojem mestu vse storiti, da nam bo zadruga na splošnem zaupanju postala najboljša pomoč v časih težke gospodarske stiske. Opozorilo tesni! UsonKa U.F." Ho rešena 20.marcB. PazHe še nadalje na „11.1" onlase Novo mesto Župnija Novo mesto (Marijanska kongregacija) priredi danes ob 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu skioptično predavanje: V spomin 75 letnice prikazovanja M. B. v Lurdu. Predava g. Al. Košmerlj, stolni vikar iz Ljubljane. Dve nezgodi. Gornik Janez, 27 letni hišar iz Ločne pri Novem mestu, se je mudil 16. t. m. v vinogradu na Trški gori. Okopaval je trte. Domov se je peljal na vozu. Nekoliko vinjen je v Mačkovcu padel z voza na tla in se precej hudo potolkel po glavi. — Penca Anton, 11 letni šolski učenec iz Snidenje vasi je pomagal pri razkladanju listja, katerega so domači spravljali z voza v lopo. Pod desno nogo se mu je naenkrat udrla deska. Med lojtranjcami in desko inu je posnelo z noge kožo tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. &t. Jernej Šolske zadeve. Zaradi pomanjkanja učnih moči — 4 učiteljice so na dopustu — imajo učenci 1. in 2. razreda deljen pouk in obiskujejo šolo trikrat tedensko. Da to ni šoli v prid, jc samo ob sebi umevno. Hripa je tudi naše kraje obiskala in napadla ljudi tako silno, da leže po nekaterih hišah vsi družinski člani. Cerkvica sv. Miklavža na Gorjancih bo baje v kratkem dobila nov oltar, ki bo posvečen sv. Jo-j žefu. Darove zanj zbira naš neumorni g. Jenškovič v bližnji in daljni okolici. • Prosveta. Gasilno društvo priredi na Jože-fovo zvečer Vombergarjevo dramo »Vrnitev«, go-jenkc Gospodinjske šole pa na praznik Mar. Ozna-nenja igro »Dve materi«. — Vsi toplo povabljeni. Radeče pri Zid. mostu Meškova drama »Mati« na odru. Dilctanti Kmctske knjižnicc« vprizorc danes popoldne v Narodnem domu Meškovo dramo trodejanko »Mati«. Ker je vprizoritev današnjemu času primerna, ste vabljeni vsi! Prcdprodaja vstopnic dopoldne v trgovini g. A. Sotlarja; popoldne od 14 dalje pri blagajni. Začetek točno ob pol 16. Materinski dan bo proslavil 25. marca Marijin vrtec« z vprizoritvijo Savinškove igre »K mamici«. Marenherg Premestitve. Pred nekaj dnevi se je poslovil od Maronberga orožniški komandir g. auligoj Odšel jo v Dravograd, kjer je nastavljen kot komandir orozniske postaje. - Kavno tako je premeščen v Dravograd g. tlinko Kapun, preglednik tuk finančne kontrole. Poslovi se le dni Na njegovo I mesto pride g. Franc Rijavc, dosedanji preglednik finančne kontrole v Dravogradu. Gospa Maria Mantuani roj. Briimmer naznanja v svojem in svojih otrok imenu vsem prijateljem in znancem, da je dne 18. marca po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni in nepozabni soprog, oče, brat, tast in stric prof.drJosip veliki komtur romunske Krone, imejitelj reda Jugoslov. Krone. IV. razi-., dvorni svetnik, univerzitetni in konzervatorijski profesor, ravnatelj muzeja v p. itd. itd. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb preblagega rajnika se bo vršil dne 20. m drča popoldne iz hiše žalosti, Tyrševa cesta 17. na i*>ko-pnlišče pri Sv. Križu. Maše zadušnire se bodo brale v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dnp 19. marca 1933. Maria Mantuani, soproga. Josef Dominik, sin. Maria E. Mantuani. hči. Lndmila roj. Dolar, sinaha. Od leta 1813 odlično belo platno PO NAPORIH hitra pomoč Takojšnje gretje, pomirjujoče učinkovanje SLOANOVEGA LINl-MENTA Vam da naglo zložnost In pomoč. Prodira v kožo brez utiranja. — Učinkuje naravnost na vzrok bolezni, na razburjene živce in ranjena mesta. Naglo pomirja bolečine. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, bole-£inam v križu, iSiasu, bolečinam v hrbtu, distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobiva se o oseh LEKARNAH In DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine »Odobreno od Ministrstva socijalne politike in narodnega rdra»l« Sanitclsko odelenje z rrtenjem S. br. 4497 od 15. marca 1932 « Sporazum s francoskimi upniki Letno bi prišlo v poštev za izplačilo 18 milij franc. frankov. Zn ostanek pa se izdajo nove fun-diraue obveznice za 117 milij. franc. frankov. Ker traja odlog 3 leta, bi prihranili zaenkrat vsoto 351 milijonov franc. frankov, za kolikor sc v tej vsot i poveča državni dolg. Važno določilo v novem sporazumu jc tudi to, da se morajo tako za 10% plačila kuponov in za ostalo potrebe zagotoviti potrebni zneski, v ta namen ]>a je treba predvsem vporabiti proste presežke 20% iz kliringa s Francijo. *' Z izdajo novih obveznic se osvobodijo od države položeni dinarski zneski pri Narodni baukv Po naših računih je bilo doslej položenih za našteta posojila okoli 40.2 milij. franc. frankov. Ce so ti zneski vpoštevani na raznih računih v izkazih Narodne banke, nam je tedaj pričakovati osvoboditve okoli 100 milij. Din. Za ta znesek se bodo lahko izdali novi bankovci, odnosno se bo izboljfinlo kritje. Borza 1«. m«n« 193S. Denar Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi manjši: znašal je le 1.868 milj. Din v primeri z 2.158, 2.52, 2.345 in 2.4 milj. v prejšnjih tednih. Narodna banka je intervenirala v ponedeljek in sredo in je dala okoli SO.OOODin, vse ostalo pa je bil promet v šilingih in Budimpešti. Znatne je narastel promet v klirinških dinarjih. Curih. Amsterdam 208.425, Berlin 123.05. Bruselj 72.25. Dunaj priv. 58.70, London 17.87, Madrid 43.70, Newyork 515.75, Pariz 20.335, Praga 15.36, Sofija 3.70, Stockholm 94.47, Atene 2.07, Bukarest 3.08, Milano 26.625, Kopenhagen 79.65, Oslo 91.40. Varšava 58, Carigrad 2.50, Buenos Aires 103. Šport ILIRIJA A i ILIRIJA B Igrišče Ilirije ob 15.7« Našemu občinstvu bo danes predstavilo Ilirija dve svoji moštvi, ki bosta pokazali kaj znata. Po izgubljenih kvalifikacijskih igrah je vodstvo klubu posvetilo vse svoje moči intenzivnemu treningu svojih igrulcev. Llirija stoji pred podzve.zin. prvenstvom. Izide zaiagosluvnu iz njega, jo čakajo kvalifikacijske igre. Zmaga v teh jo pripelje prihodnje leto v državuo ligo. Sicer bolj pripravljeno, kakor bi šla letos. Nastop dveh moštev l»o pokazal, kuj znajo fautje. Ne bo to borba prvega moštva in rezerve, temveč 22 kandidatov za prvo moštvo, ki bo nastopalo v prvenstvenih borbah. V Budimpešti, Dunaju iu Pragi taki nastopi niso ničesar novega. Navadno privabijo več glodalcev, kakor prvenstvene borbe. Prijatelji kluba imajo ob takih prilikah priložnost videti, s kakšnimi močmi razpolaga njihov klub. Toda vodstvo Ilirije je odločilo, da bodo prijatelji kluba imeli tudi priliko s svojim nasvetom pomagati pri sestavi moštvu. Za najboljše igralce so razpisane lične nagrade. Kateri so ti najboljši igralci, ho odločilo občinstvo, ki bo gledalo tekmo. Med gledalce bodo razdeljeni posebni listki, s katerimi se lx> glasovalo. Moštvi liostH sestavljeni tako-le: A: Malič, Brgloz, Dernik, llnter, Varčič, Žitnik, Ilovar, Lah, Svetic, Verovšek, Pfeifer. B: Do-berlet, Francot: Žitnik, Pogačnik, Belak, Cer-nač, Zadel, Kos, ..Griutul, Košak, Primožič. Sami igralci, ki so že nastopili v prvenstvenih borbah za prvo moštvo. Današnja tekma bo pa obenem tudi uvod k seriji težkih aiednurodnih tekem, kutere bo letos Ilirija prirejala. Zatorej vabimo prijatelje kluba, da posetijo to zanimivo prireditev. Vstopnina je minimalna. SK Korotan. Danes ob 10 dopoldne se vrši v prostorih salezijanskega zavoda na Rakovniku IV. redni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani in prijatelji kluba. — Popoldne ob 16.15 (četrt na pet) pa gostuje vojaški tim Triglav, ki nastopi v nogometni tekmi proti Korotanu. Tekma se vrši samo v slučaju ugodnega vremenu. Današnje nogometne tekme v Ljubljani: Igrišče Ilirije: Ilirija A : Ilirija B. Ker varaž-dinski športni klub ne pride, bo priredila Ilirija tekmo svojih moštev, ki obeta biti zelo zanimiva in zasluži čim večjega obiska. Igrišče Primorja: Ob 14.15 igra eno moštvo Primorja proti Jadranu, ob 15.45 pa nastopi Grafika proti dvema moštvoma Primorja. Ker bosta Jadran in Grafika nastopila z najboljšimi močmi, je pričakovati zanimivih tekem. VSK Triglav in SK Korotan «e pa srečata na koro-tanovem igrišču ob četrt na pet popoldne. SK Grafika poziva v nedeljo, dne 19. marcu 1933 ob 15 iyi igrišče SK Primorja sledeče igralce: Bežan, Zupančič, Mihelič, Mekina. štuipica, Kmetič, Kutuvič, Šorn, Štrukelj, Streli majec, Potrato. Trobevšek, Veronik, Martinčič. Igramo z SK Primorjem. Vsi in točno! Cerkveni cestnik V Mladinskem domn na Rakovniku se bodo vršile duhofne vaje za mladeniče. Začetek 23. marca ob 8 zvečer, sklep 26. marca ob pol 9 dopoldne. Vodil jih bo prečastiti g. dr. Franc Valand, inšpektor jugoslov. salezijanske province. Sklepni govor in sv. mašo bo imel prevzvišeni g. škof dr. Gre-gorij Rožman. — Vodstvo. Poizvedovanfm Gospa, ki je v soboto popoldne zamenjala dežnik v slaščičarni Stritih, naj ga vrne istotam. Bnnkovcc za 100 Din je bil izgubljen včeraj okrog 10 dopoldne na Poljanski cesti v bližini gimnazije. Pošten najditelj se naproša, da najdeni denar izroči v upravi »Slovenca«. Naznanila Peresa »Ljubljane*. V ponedeljek pevska vaja odpade. Najktevilnej&i orkestralni korpus v Ljubljani moreta danes postaviti združena orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice in državnega konservatorija v Ljubljani. Ta korpus, ki šteje (H članov ter ima 16 prvih in 12 drugih violin, dalje 8 viol, 7 celov, 4 kontrabase ter vse lesne instrumente ter vsa trobila in tolkala, koncertira v ponedeljek, dne 20. marca ob 20 uri v Unionski dvorani pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanca. Na koncertu sodeluje tudi naš naj odličnejši koncertu i pianist Ivan Noč. Noč je pianist velikega formata, koncertiral je v tu- in inozemstvu, odkoder je prinesel najlaskavejše ocene najznamenitejših glasbenih kritikov. Naši publiki je prof. Noč dobro znan po samostojnih koncertih, ki jih je leto za letom izvajal z največjim uspehom. Spored, ki se jutri v ponedeljek izvaja, je za Ljubljano deloma popolnoma nov. Prvič se izvaja suita za klavir in orkester »Noči v španskih vrtovih«, ki jo je napisal Španec Manuel de Falla, dalje se izvaja Men-delsohnova simfonija op. 56 in Brahmsova »Tragična overtura«. Na koncertu pa je zastopana tndi domača literatura in sicer Stevan Hristič s svojimi »Tremi srbskimi plesi«. Predprodaja vstopnic jutri cel dan v Matični knjigarni in zvečer od pol 8 dalje pred koncertno dvorano. Za pomladno zdravljenje uporabljajte Planiki šal Bahovec ki čisti in osvežuje kri in tako obnavlja ves organizem. Zavojček Din 20"— v lekarnah in drogerijah. Deveto poljudnoznanstveno predavanje Pri- rodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se vrši v četrtek, dne 23. marca v dvorani Delavske zbornice ob 8 zvečer. Predaval bo g. dr. Oskar Reya o svojem potovanju po francoskem Maroku. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstopnina običajna. Turistovski klub »Skalu« podružnicu na Jesenicah, bo imel svoj redni občni zbor v četrtek, dne 23. marca v posebni sobi hotela Paar na Jesenicah. Dnevni red: poročilo fukcijonnrjev volitev novega odboru in slučajnosti. X. redni občni zbor Jugoslovansko-angleškega društva se bo vršil v sredo, dne 29. t. m. ob pol 9 v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Dnevni red obsega poročila društvenih funkcijonarjev in nadzorstva, spremembo imena društva in slučajnosti. Nove člane bo vpisoval tajnik pol ure pred pričetkom občnega zbora. Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Šiško priredi redno predavanje v torek, dne 21. t. m. ob pol 8 zvečer v osnovni šoli. Predava g.'Humek. Člani in prijatelji obvestite eden drugega. F. Brenk; Drama »Manjvredni«, izvirno slovensko delo, bo prvič podana na odru Delavske zbornice v nedeljo, 19. marca. Izvajalo jo bo Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« —- dramatični odsek, režijo vodi g, Zupan. Pričetek ob 20, konec ob 22. Vstopnice v predprodaji v trafiki Pugelj, Miklošičeva cesta. Cene: 10, 8, 6 in 4 Din. Vabilo na II. redni občni zbor Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Kranju, ki se bo vršil dne 3. aprila 1933 ob 8 zvečer v društvenih prostorih hotela »Jelen« v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcijonarjev glavnega odbora za minulo leto ;2. Volitev predsednika in ostalih članov novega odbora; 3. Slučajnosti. — Odbor JČL v Kranju. Prevalje. Jugoslov. strokovna zveza na Prevaljah vprizori v soboto 25. marca na Fari zanimivo igro »Slehernik«. Iz komunikeja Ag. Avale o sporazumu s francoskimi upniki je razvidno, da se predvsem ustavi amortizacija posojil za tri leta. To prinaša po naših računih letni prihranek 5.6 milj. franc. frankov. Nadalje je mogoče lastnikom vnovčiti 10% svojih dospelih kuponov v franc. frankih, za ostalih 90% pa dobe fundirane obveznice, ki nosijo 5% dne 14. aprila in 14. oktobra. Amortizacija pa traja 25 let od 14. okt. 1.932 dalje. V proračunu za 1933—1938 so bile za obre-stovanje posojil, ki so vključena v aranžmanu, določene naslednje vsote v milj. franc. frankov: 4% posojilo iz leta 1895 25.1 5% posojilo iz leta 1902 5.3 VA% posojilo iz leta 1906 7.9 4y»% posojilo iz leta 1909 10.7 5% posojilo iz leta 1913 28.8 7% slabil, posojilo 1931 46.8 i'A % posojilo DHB 1910 2.5 i'A% posojilo 1911 2.6 Srečke Rdečega križa 0.4 Skupno 130.1 Stanje Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke za 15. marec kaže te-le važnejše izpremembe v posameznih postavkah: Zlata podlaga je ostala neizpremenjena in znaša 1761.4 milij. Din, pač pa so narasle valute za 0.3 na 0.5, devize pa padle za 4.6 na 173.64 milij., tako da je sikupna podlaga padla za 4.3 na 1936.6 milij. Din. Odtok deviz v podlagi je deloma nadoknadil dotok deviz izven podlage za 3.3 na 13.3 milijone Din. Obtok kovanega denarja se je zmanjšal, ker so blagajniška imetja Narodne banke na srebrnem in ostalem kovanem denarju narasla za 2.84 na 213.83 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1811.1 milij. Din. Med posojili je padel eskont za 6.8 na 2088.7, lombard pa za 1.5 na 341.3 milij. Din. Med pasi vi je obtok bankovcev nadalje padel za 33.3 na 4587.0 milij. Din. To je v zvezi z dvigom obveznosti po vidu za 20.9 na 875.2 milij. Din. Med njimi so državne terjatve padle za 8.2 na 3.8, nasprotno pa sio narasli žiroračuni za 11.4 na 270.0, razni računi pa za 18.7 na 601.4 mildj. Din. Obveznosti barake so se tudi zmanjšale za 4.8 na 1318.2 milij. Din. Zaradi zmanjšanja obtoka bankovcev, česar ni kompenziral doitok obveznosti po vidu, je skupna vsota obtoka in obveznosti po vidu padla za 12.4 milij. Din. Ob tem razmerju je ostal odstotek kritja neizpremenjen: 35.43%, dočim je odstotek zlatega kritja narastel od 32.17 na 32.24%. Kreditni zavod za trgovino in industrifo v Liabliani V soboto je bil občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je odobril zaključne račune za leto 1932. Poslovno poročilo prinaša najprej splošni pregled naših gospodarskih razmer, ki je pisan zelo zanimivo. Iz bilance je razvidno, da je med pasivi postavka hranilnih vlog na knjižice padla «1 72.3 na 58.8 milj., upniki pa od 238.5 na 200.1 milj, tuja sredstva so torej padla za 41.9 milj. Din. To pomeni, da je bila likvidnost zavoda velika, ker je lahko izplačal tolike zneske z mobilizacijo svojih dolžnikov. To je razvidno iz zmanjšanja postavke dolžnikov za 38.8 milj. Din, kjer so se predvsem zmanjšala dobroimetja pri bankah od 12.5 na 6.5 milj. Din. Nadalje eo se zmanjšale menice od 51.0 na 43.8 milj. Blagajna se je zmanjšala v majhnem obsegu od i 1.6 na 10.4 milj., reporl pa je ostal na prejšnji višini 20.3 milj. Din. Donos obresti in provizij se je zmanjšal, dočim je donos deviz, valut in drugih poslov narastel, vendar je brutodonos nekoliko manjši, pa tudi stroški so bili nekoliko manjši, čisti dobiček je bresz prenosa manjši za 0.3 milj. kot za 1931, tudi dotacija rezervnemu fondu za dubioza se poveča. Dividenda se je zmanjšala od 10 na 9%. Končno je pripomniti, da so vse tečajne raz-j lik® pri drž. papirjih že odpisane. Vpisi v zadružni register: Mobilna kreditna zadruga, r. z. z o. z., Ljubljana in Prometna zadruga, r. z. z o. z. za blagovni promet. Konkurz je razglašen o imovini Krick Franca, trgovca v Celju,. Prvi zbor upnikov 1. aprila, oglasiti se je do 24. aprila in ugotovitveni narok 29. aprila. Poravnalno postopanje je razglašeno o imovini Konzumne zadruge, r. z. z o. z. v Hrastniku. Narok za .sklepanje poravnave 24. aprila, terjatve je prijaviti do 19. aprila, nudi 40%. Občni zbori: Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani 10. aprila ob 15 (v Zadružni zvozi). Na dnevnem redu je tudi sklepanje o likvidaciji družbe (ne zamenjati z Osrednjimi mlekarnami!) — Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru 1. aprila ob 18 (v Delavski zbornici). — Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi, r. z. z o. z. 25. marca ob 14. Kriza ameriške filmske industrije je zavzela velik obseg. Od 19.000 kinov jih je zaprtih žo 6000. Obisk je padel za 40% in so morale biti cene znižane. Konkurenca je postala izredno ostra in te dni je bil predlagan konkurz ene največjih ameriških filmskih tvrilk. ki jo poznajo kinoobiskovalci po vsem svetu: Paramount, nekdanja Laskerjeva družba. Družba ni mogla preiti sedanje krize. V Uniji je imela okoli 1600 kinogledališč. Samo obligacijski dolg družbe znaša okoli 100 milj. dolarjev. S. II. (Jutmann je ena naših največjih lesnih tvrdk. Njen čisti dobiček pa stalno pada in je znašal še 1930 4.4, 1931 0.9 in lani 0.2 milj. To pomeni, da ne bo niti za 1931 in 1932 plačana dividenda. Vrednostni papirji Dunaj. Dc«n. sav. jadir. 55, Alpine ti.60, Trboveljska 14.30. Les Položaj na lesnem tržišču se jc zopet poslabšal in izvoz je v istem stadiju kot konec leta 1932. V mesecih januar in februar je izvoz v Italijo nekoliko oživel, sedaj pa jc povpraševanje italijanskih uvoznikov ponovno popustilo. Drugače se nam po časopisnih vesteh obeta izvoz v Španijo, vendar je le-to samo nada, do večjih zaključkov s Španijo za enkrat še ni prišlo. V mehkem lesu sc kupuje le blago lil. vrste, vendar pa tega blaga ni dobiti, ker se pri nas posebno v blagu carinthia prodaja le blago I. in 11. kakovosti, blago III. in IV. vrste pa se dobavlja iz Gorskega kotara in Bosne. V bukovini je povpraševanje po suhem blagu, na žalost pa lega blaga primanjkuje. V drvah in oglja pa je izvoz očutno popustil. Radio Programi Rndio-LfBblftma» Nedelja, 19. marca: 7,30 Živinoreja (ing. ko) 8.00 Nasveti za kmeta 8.15 Gimnastika (M. Do-bovšek) 9.00 Božja postava (dr. P. Roman Tominec) 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 10.00 Energija in cnerg. gospodarstvo (ing. Mat-tanovich) 10.30 O elektriki (dr. M. Vidmar| 11.00 Salonski kvintet 12.00 Čas, plošče 15.15 Slovenske narodne na ploščah 16.00 Prenos koncerta gorenjske sokolskc župe iz Kranja 20.00 Prizor iz teaterske agenture 20.45 Salonski kvintet 22.00 Čas, poročila, plošče (plesna glasba). Ponedeljek, 20. marca: 12.15 Plošče — 12.46 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.90 Salonski kvintet -— 18.30 Ksperanto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura — 20.00 Prenos iz Zagreba — opera — 22.00 Čas, poročila, plošče. Torek, 21. marca: 11.15 Šolsko ura: Kavčuk (J. Žabkar) — 12.15 IPlošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Ivan Grafenauer) — 19.00 Plošče — 19.30 Junaki današnjega časa: Kapitan Evans v osrčju Antarktike (P. Kunaver) — 20.00 Glasbeno predavanje: 0 domačih godbah na pihala (S. Koporc) — 20.30 Komorna glasba: gg. Troet — violina. Mtiller — čelo. Svetel — klavir) — '21.30 Salonski kvintet — vmeR čas i r poročila. DrugI programi i Ponedeljek. 20. marca. Zagreb: 20.00 Operni prenos iz Belgrada — Milano: 21.00 Vokalni koncert — Barcelona: 21.15 Večerni koncert — London: 20.00 Koncert vojaške godbe - Toulonse: 21.30 Simfonični koneeri — Suisse Rnmaude: 20.36 Mandoline in kitare — Berlin: 21.00 J. Straussov večer — Belgrad: 20.00 Operni prenos — l/ancenberj:: 21.00 Schubert: Simfonija koncert v C-duru — Praga: 19.30 Operni prenos — Dunaj: 19.20 Joh. Strauss: Koncert — Miinehon: 21.06 Simfonični koncert rndio 'orkestru Torek, 21. marca: Zagreb: 20.00 Vever Oskar Jožefov i če vi h koui pozicij — 21.00 Jugoslovanske pesmi — JI -TO Violinski koncert — Milano: 21.00 »Kavantchina«, opera (Mussorgskj) — Brno: 19.10 Kabaretni program — Barcelona: 21.30 Moderna plesna gl — London: 22.00 Koneeri vojaške godbe — Ton louse: 20.45 Koncert vojaške godbo - 21.30 Sini- v fonični koncert — Bukarešt: 20.00 Vokalni koncert — 20.20 Radio orkester Snisse Romande: 21.00 Večer fantazij — Berlin: 20.00 >Klektr:i . oper. tragedija — Belcrad: 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 20.45 Pester koncert Mero inUnster: 20.00 »K mesecu«. kouiiČua oi>era — Dom in Svet NOVA KNJIGA I / ŠTEV. 1-2 46. LETNIK OD USTANOVITVE izide s sledečo vsebino France Kobfar / Na preloma France Vodnik / Sodobni umetnostni nazor Ioan Pregelj / Usehla setev Miran Jarc / Kmetje ■ Jesen ■ Plodovi o večeru (Pesmi) Miško Kranjec / Noč na poljani Narte Velikonja / Obraz Francč Stetč / Hram slove pri so. Krištofu Anton Breznik / O časnikarski slovenščini Braneč Vodnik / Črtice, novele, povesti V „Razg tedniku" in „Zapiskih" sodelujejo Tine Debeljak / dr. Fr. Ks. Lukman j J. Sile / dr. Jože Debevec / dr. Braneč Stelč / Silvester Skerl Uredniki lista so prof. France Koblar, dr. France Štele, prof. France Vodnik Naročnina za 1. 1933 (10 zvezkov v obsegu 560 str. H~ 10 umetniških prilog) je Din 100.—, katero vsoto sme naročnik plačati v dveh obrokih po Din 50 — Naročniki knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne uživajo ugodnost znižane naročnine z mesečnim plačevanjem po Din 8"— (12 krat) JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA LJUBLJANA t Zaftvasc — Karitas Po smrti moje žene mi je KARITAS takoi izplačala celo zavarovalno vsoto (preko župnega urada v Polzeli). Zato se tej solidni zavarovalnici toplo zahvaljujem in jo vsem priporočam. Podvin, 14. marca 1933 Vasle Alojz, 1. r. posest. Ker mi je KARITAS po 9mrti moža, ki je v 8. mesecu zavarovanja podlegel influenci in me pustil z nepreskrbljenimi otroci, takoj izplačala celo zavarovamo vsoto, se ji iskreno zahvaljujem. To je res prava, poštena in varna zavarovalnica. Podgorje pri Kamniku. 15. marca 1933. Anžič Marija I. r. vdova po krojaškem mojstru. KARITAS je vrnila vse vplačane premije (smrt v čakalnem roku): Božnar Frančiški, Selo (Polhov gradeč), Savš Tereziji, Mali Gaber 10 (Št. Vid pri Stični), Horvat Francu, trg. sv. Boltenk, Voršič Francu, Senik št. 29 (Sv. Tomaž pri Ormožu). Zdrave in lepo MJT^f' oblikovane noge! ii bolečine v nogah od- tJl/l^V^. ^ stranite takoj! ' no®e PeCe.i° 'n f i^^^S' \ i I 1)0le' ak° Vam ®ienl< i . ali risl (zalekanie n°ge)' i\) potem vzemite še tist večer kopelj za noge, v kateri je raztopljena so j hv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode. S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno te kočino, ki vsebuje mnogo kisika. V tej raztopini kopajte Vaše noge približno četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje in gibčnost, ki jo daje sol sv. Roka. Bolna in štrapacirana noga bo ko prerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopelji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da jih lahko brez noža odstranite. Ce bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodete tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah a Din 16'-. Dijaki fioue! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Luč z: fjora spisal Fr.Weiser D. J.poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din i5'—, polplatno vezani Din 22-— Založila Jugoslovanska knjigarna t Ljubljani Proti gotovini takoj naprodaj v srednji zložni in zdravi višini med Savinjsko ; dolino in Trbovljami ležeče, bremen prosto in po 'egi zelo rentabilno posestvo 26 oralov rodovitnih njiv, travnikov, sadonosnika j in 67 oralov doraslega gozda in smrekovega do 30ietnega mlaja bujne rasti, prostorna zidana po- j slopja v dobrem stanju — za ceno 250.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Smreka« - 2579. Ljudski Samopomoči v Mariboru izreka podpisani svojo najiskrenejšo zahvalo za točno izplačilo pripadajoče podpore po smrti gospe Terezije Rajšp. Priporočam istočasno vsakomur to posebno v današnjih težkih časih tako važno ustanovo. Nadbišec, dne 15. marca 1933. Tomaž Simončič. FM,r! SEMENA Pg,or! vsakovrstna kakor travna, deteljna — zele- r.tična, posebej pa za peso, neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka M. PERPAJS, MARIBOR Ustanovljeno 1869 — Tel. št. 23-51 (interurb.) OZEBLINE novo nastale, vsake vrste, na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoi izgineio, ako jih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din. Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Dolac krai Tržnice Dobi se v vsaki lekarni. Stavbni hranilnici ta poaofllnlct »MOJ DOJVU Ljubljana, Tyršer« cest* 3\fi Čutim se dolžnega javno zahvaliti m zadrugi za dodelitev ia nepričakovano hitro izplačilo zaprošenega brezobrestnega posojila. Vsakemu, ki želi imeti lasten dom, ali odplačevati svoje dolgove, zadrugo »Moj Dom« naj-tocpleje priporočam. Florenini Locijan, Trtx>vlje-Loke 276. Najprisrčnejše se zahvaljujem podpornemu društvu Ljudska samopomoč v Mariboru ki mi je po smrti moje žene gospe Marije Majhenič izplačala pripadajočo podporo hitro in kulantno. V času nesreče šele človek uvidi, kako velike koristi je to društvo. Zato nai ne bo hiše. kjer ni nikdo zavarovan. Dogoše, dne 9. marca 1933. IVAN MAJHENIČ. Ljudski Samopomoči v Mariboru podpisani najiskrenejše zahvaljujem za "tro in kulantno izplačilo pripadajoče podli'ore po smrti mojega očeta g. Jakoba 3czjak r-stočasno priporočam to prekoristno ustanovo r vsakomur. Maribor, dne 8. marca 1933. Jakob Bezjak. Za pomladansko sezijo velika izbira in nizke cene vsemu blagu v Trpinovem bazarju v Maribora, Vetrinjska ulica 15. Kakoršna setev, taka žetev Mauthnerjeva semena so najboljša Krijte svoje potrebščine semen pri JHxuMtWi Novi Sad, Futoška' ul.8-10 Izborne vrste semen, travniških semen in njih zmesi zagotavljajo absolutno dobro žetev Mautiinerjeva semena imajo svetovni sloves skozi 60 let Telefon: Novi Sad 31-60, naslov za brzojavke: Mauthnerek. Ponudbe in ilustrirani glavni cenik pošljemo radevolje zastonj in franko V zakup se daje HOTEL. UNION KRALJEVIČA tik ob pristanišču, popolnoma reno-viran. bre/. inventarja Informacije: lna. Z. Cihlar. Zagr»b, Zvonimirova 27 Vseh vrst semena i največjo kaljivostjo. posebno deteljice, štajersko lucerno, krmilno peso (Mamuth) rudeča, Eggendorfer, rumetia zboijšana. krmilno Korenje, travna semena za travnike, vrte, razne povrtnine^ sočivja in cvetlic je sveže došlo in ga dobite poceni pri JOSIP SKAZA, Maribor Glavni trg (rotovž). Kazprodajalci dobe poseben popust. Liudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala i>o smrti gospe Josipine Zaje pripadajočo podporo hitro, točno in kulantno, vsled česar je moja dotžuost, da se temu uglednemu iu koristnemu društvu tem potom na.ipri»rcnejše zahvaljujem. Istočasno priporočam to, posebno v današnjih težkih časih tako prekoristno in važuo društvo vsakomur najtopleje. Maribor, dne 15. marca 1933. ALBINA CRfc»N4R. Oglas Muiu.iaia.vu suma i rudnika ima nameru, cfca podigne katerestoran v I o^uiueru. Liratlnju ce ustupni najpovomijem ponuujaci^, kop ee ooaveze, da ce istom raspoiagati za majinanp broj godma. z-a 6 v o to vreme zaKupac če plačati samo »U Din godi&nje na une zakupne cene. Ovo ustupanje poti zaittup potrebnog zemljišta za podizanje nale-restorana v iopcioeru, izvrsice se na osnovu rešenia gospodina ministra šuma i rudnika br. BOGOLJUB< Družinski očetje in matere! Oikrbite si d >BOGOLJUB<-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje! Odprite orata >BOGOLJU B«-u, saj je »BOGOLJUBt najlepši cerkveni list, ki prinaša o vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik o bakrotisku. Cena Din 2 (h— letno. Bodimo apostoli dobrega tiska! Nabiralci in nabiralke novih naročnikov dobe lepe nagrade. — Povejte to vsem, kjer >BOGOLJUB<-a še nimajo. — Naroča sc v jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ah pa pri vodstvu Marifine družbe. Zahvala za mnogostranske plemenite izraze sočustvovanja ob smrti in pogrebu naše*«) najdražjega brata in strica,, prečastitega gospoda Josipa Ptantariča kanonika, duhovn. svetnika, bivšega dekana trebanjskega Predvsem se zahvaljujeva milostivemu gospodu proštu K. Cerinu za častno vodstvo pri pogrebu, veleč, zastopnikoma stolnega kapitelja ljubljanskega, ostali številni častiti duhovščini, ki je spremila dragega pokojnika na zadnji poti. preč. gospodu dekanu Tomažicu za ganljiv govor ob odprtem grobu, preč. gg. kanoniku Terškanu in vikarju Keku, novomeški svetni gosposki in Novomeščanoni, dragim župljanom, dekliški in ženski Mar. družbi trebanjski, trebanjskim darovalcem krasnega veinca, častitim usmiljenim bratom za strežbo v bolezni, čč. oo. frančiškanom in čč. sestram usmiljenkatn, ter končno vsem znancem, prijateljem in sorodnikom. Prav prisrčno se zahvaljujeva še posebje č. g. kanoniku Ferjančiču za duhovno tolažbo in gosp. dr. Polenšku za njegov trud in prizadevanje, da bi ohranil dragoceno življenje blagega pokojnika. — Bog bodi plačnik prav vsemi Priporočava dragega rajnega v molitev in blag spomin. Novo mesto, dne 17. marca 1933. Marija in Milka Plantariž. Jutri otvoritev naše nove manuiahturne trgovine Prodajamo po neverjetno nizkih cenah, najmodernejše blago za damske in moške obleke itd. Narodni magacin Splošna tekstilna d. d. Ljubljana, Mestni trg 17 Ob smrti našega nepozabnega in iskreno ljubljenega soproga, očeta, tasta, brata in strica, gospoda hotelirja in posestnika smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam Lajša neizmerno bol. — Predvsem so zahvaljujemo premil. proštu g. Karlu Cerinu in vsej preč. duhovščini. Globoko zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Marjanu Polenšku za njegov trud, požrtvovalnost in nego v času njegovega trpljenja. Iskreno se zahvaljujemo okr. načelniku, viš. vlad. svetniku g. Frideriku Logerju, županu dr. Jos. Režeku, drž. tožilcu g. Gustavu Barletu, predsedniku uprav, sveta Mestne hranilnice g. Josipu Ogoreutzu, predsedniku Gosti Iničarske zadruge g. Josipu Windischerju mi., deputaciji Sokola s starosto notarjem br. Matijo Marinčkom na čelu in Gasilnemu društvu, zastopnikom uradov, šolstva in ostalih korporacij za častno spremstvo. Toplo se zahvaljujemo gg. pevcem in Godbenemu društvu za ganljive žalostinke in vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ler končno izrekamo zahvalo vsem njegovim številnim prijateljem, znancem in ostalemu občinstvu, ki so dragega pokojnika v tako častnem in lepem številu spremili k njegovemu večnemu počitku. Novo mesto, dne 18. marca 1933. Žalujoči ostali. Itet, 66. »SLOV^CBC«, dne ». marce 1935. Str*n 9 Tudi angleški dijaki so si prepasali meč Faiistižna vlada je izdala nov propagandni iilm. Slika hoče osmešiti zborovanje italijanskih socialistov in internacionalizem sploh. V tolažbo slabo spečim Kaj pospešuje ia haj ovira spanje Dejstvo, da je spanje v prvih urah najbolj trdno, je mnoge dovedla do zmotnega zaključka, da je ena ura spanja pred polnočjo več vredna, kakor dve uri po polnoči. Poizkusi, ki so jih napravili na vseučilišču Colgate, so pa pokazali, da človek, čeprav v prvih dveh urah trdneje spi, kakor pozneje, bolj počiva v naslednjih urah spanja. Živčevje mnogo bolj popusti in zato se človek tudi bolj odpočije. Ta popustitev živcev je bistven element dobrega spanja. Raziskovanja so nadalje dokazala, da je bolj važno, da človek dobro spi, kakor okolnost, da trdno in dolgo spi. Telesno gibanje pred spanjem otežuje uspavanje in je vzrok, da se človek bolj pogosto zbudi ponoči in da je zjutraj bolj zaspan. Duševna utrujenost nima tega učinka. Čim manj je človek razburjen ko leže, tem večja je verjetnost, da bo dobro spal. Ljudje, ki se strašijo naslednjega dne, navadno slabo spijo. Natančna preiskava je dognala, da je glavni vzrok nespečnosti pri odraslih ali prevelika obremenitev želodca ali pa pomanjkanje hrane v njem. Lakota zelo kvarno vpliva na kakovost spanja. Ugotovljeno je bilo, da lahko prebavljiva večerja ali kozarec sladke pijače pospešuje spanje. Navadno zauživanje kave ali čaja pri večerji ni nujno vzrok nespečnosti. Navadno je tega krivo razburljivo večerno delo. Če si se razburjal do trenutka, ko se odpravljaš spat, potem se okoplji zvečer; če pa se redno koplješ v topli vodi zvečer, nima kopel tega dobrega učinka. Predpogoj dobrega spanja je prava telesna temperatura. Zrak v spalnici naj nikdar ne bo tako mrzel, da je potrebna težka odeja. Takšen pritisk odeje ovira telesni oddih. Če pa je v spalnici premrzlo in nismo dovolj pokriti, potem se mora telo samo truditi s posebnim delom, da se ohrani pri normalni temperaturi. Če ti je mraz, ko si vstal, potem je gotovo, da te spanje ni osvežilo. Poizkusi s posebnimi instrumenti so pokazali, da celo lahko šumenje, ki ga povzroča hoja mimo idočega po prstih, tako napne mišičevje spečega, da ga skoraj prebudi. Če leže kdo v posteljo v trenutku, ko že kdo poleg njega spi, to zelo kvari tovariševo spanje. Dejstvo je, da slabo spimo v krajih, kjer vozi mimo železnica ali cestna železnica, ne glede na to, ali ropot zaznavamo ali ne. Tudi svetloba moti spanje. Celo svetlobni žarek avtomobila, ki privozi mimo hiše, kvarno vpliva na spanje. Tudi barva spalne sobe vpliva na spanje, čeprav ne tako kakor ropot ali neprimerna toplota. Ko se človek odpravlja spat, si nehote ogleduje stene, in barve ga lahko dražijo ali umi-rujejo. Modra in zelena barva pospešujeta spanje. Ko se poleti speči polagoma prebuja, učinkuje nanj primerna barva pomirjevalno. Nasprotno rdeča ali katerakoli ostra barva učinkuje v nasprotnem smislu. Poizkusi so tudi pokazali, da spi bolje tisti, ki se je oblekel v nočno srajco, kakor pižamo. Lega telesa ni velike važnosti za spanje, saj se človek itak sam skoro vsake četrt ure med spanjem obrne. Telo išče nagonsko najboljšo lego. Tudi radi sanj se ne razburjajmo. Verjetno je, da nimajo škodljivega učinka. V glavnem lahko rečemo, da so nekake varovalne zaklopke, to je ventili za tiste ljudi, ki opravljajo podnevi delo, ki jim ne pristoja in s katerim so nezadovolj- ni. Kdor bi rad manj sanjal, naj si poišče bolj zadovoljivo delo ali pa bolj prijeten dom. Da bi ugotovili, v koliko spanec nadomesti porabljene energije, so napravili poseben poizkus na ta način, da so spanje nadomestili s sredstvi, ki proizvajajo energijo. V glavnem je poizkus pokazal, da je mogoče energijo, ki smo jo zapravili radi pomanjkanja spanja, nadomestiti z dobro hrano. Dve uri spanja lahko nadomestiš s tem, da : nila pravočasno zgraditi novo prestolico. Določila Zveza slušateljev Oksfordskc univerze je na svojem letnem občnem zboru označila vojno kot največjo nesrečo v človeški zgodovini. Iz tega razloga je sklenila, da »ne bodo nikoli rabili njeni člani orožje, in četudi bi morali braniti kralja in domovino«. Ta sklep je zelo razburil veliko dijakov, ki so izstopili iz Zveze in sklenili uničiti zapisnik občnega zbora, »da bi oprali čast univerze«. Ko se je zveza vnovič sestala, da bi razpravljala o mednarodnem položaju in izrazila sočutje Zvezi narodov o priliki spora na Daljnem vzhodu, so prihrumele stotine dijakov pred poslopje. Ko se je seja pričela, je prikorakalo v dvorano kakih 30 dijakov prvega letnika. Zborovalci so mislili, da bodo poslušali govornike, in se niso menili za nalašč glasne korake mladeničev. A sprevod je obkolil tajnikovo mizo, se polastil knjige z zapisniki, odtod iztrgal omenjeni sklep in nato zapustil dvorano. Čulo se je samo žvižganje. Mladi gojenci so zunaj pokazali tovarišem svoj plen in ga svečano zažgali na trgu ... Ko se je dvorana pomirila, in je odredil predsednik nadaljevanje seje, je zahteval besedo lanski blagajnik Zveze, knez Leonid Lie-ven, sin ruskega emigranta, ki je zdaj tudi izstopil iz Zveze. Očitajoče je rekel tovarišem, da seveda imajo pravico odklanjati rabo orožja celo pri obrambi kralja in domovine, a morali bi imeti vsaj pogum braniti svoj lasten sklep ... Nad 50 milijonov rabljev za novo mesto Moskovska »Izvestja« poročajo, da je spremenila reka Amu-Darja v Turkestanu strugo, poplavila veliko sveta in razdira breg, na katerem stoji mesto Turtkul (nekd. Petroaleksandrovsk), presto-lica Karakalpaške republike. Eno ali dve leti pozneje se bo zrušilo mesto v reko. Vlada je skle- zaužiješ nekaj ogljenčevih hidratov. Med nočno igro se ohraniš bolj svežega kakor tvoj tekmec, ako uživaš sladke reči. Čc se moraš na vsezgodaj podati na važno konferenco, potem je dobro, da zaužiješ pri zajtrku dovolj ogljenčevih hidratov, ker na ta način nadomestiš izgubljeno spanje. Želodec prav lahko prenese ogljenčeve hidrate, ako zaužiješ tudi dovolj običajnih mineralij, vitaminov in proteinov. Tako piše Donald A. Laird, ravnatelj duše-slovnega laboratorija na vseučilišču Colgate v Ameriki, je v ta namen pašnike Nukus sredi stepe. Nukus je zemljepisno središče Osrednje Azije. Novo mesto bo stalo 53 mil. rubljev in bodo še letos nakazani krediti, ki so potrebni za najvažnejša dela. Socialist se svojih načel drži in naroča le socialistične liste; zakaj se ne bi še katoličani držali samo katoliških listov? Lepotice pravijo, da znajo učiti moške vse, le kaj pametnega ne. Selitev ptic in luna Ptice se selijo pomladi in jeseni, vendar ne vsako leto ob istem času. Mnogo so raziskovali ' učenjaki, odkod prav za prav ta razlika glede časa, ki si ga izberejo selivke za svoj odhod, oziroma povratek. Splošno je bilo mnenje, da vpliva odlo-: čilno na ptice vreme. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da je ta | I vpliv na ptice postranskega pomena, ko gre namreč 1 za izbiro dneva selitve. Raziskovali so to vprašanje ; v raznih deželah sveta in opazovali ptice selivke I ter prišli do zanimivega zaključka: Ugotovili so ; namreč, da obstoji zveza med selitvijo ptic in stanjem meseca. I PtiCe navadno potujejo ponoči. Vse kaže, da najraje izberejo za potovanje čas polne lune, da jim hi sveti. Včasih se ptice napravijo na pot eden ali dva dni pred nastopom polne lune in na to ( odločitev vplivajo meteorološke razmere. Da je , temu tako, je pokazala ugotovitev, da se ptice vsakih 15 let odpravijo na pot točno isti dan v mesecu; to se razlaga z luninimi menami, ki se stalno ponavljajo ob določenih dnevih. delavnici je osvežil barve, zamašil poškodbe, spremenil zgodovinske pričeske in noše. Na srečo ia pravočasno zapazila vlada to početje in odslovila ravnatelja, preden je utegnil pokvariti vse zbirke. Med drugim je pokril neko špansko dvorno damo na portretu XVI. stoletja s sedanjo plavo baretj in ji vtaknil cigarcto v usta! Dne 13. t. m. je papež Pij XI. v tajnem kon-sistoriju imenoval šest novih kardinalov, med temi tudi dunajskega nadškofa dr. Teodorja Innitzcrja. Slika nam kaže dunajskega kardinala v trenotku, ko sprejema dekret (levo), s katerim je bil imenovan. 200.000 vojnih žrtev nepohopanih Zadnje dni so nemški listi razširili vest, da je na francoskih bojiščih še vedno okoli 400.000 nemških vojakov nepokopanih. Ta vest nc odgovarja popolnoma resnici. Dejstvo je, da pogrešajo še vedno okoli 200.000 vojakov francoskc, angleške, ameriške in nemške narodnosti. Torej ne gre samo za Nemce. To so pač vojaki, ki so našli smrt rned razvalinami raznih trdnjav ali bili pokopani pod zemljo, ki so jo dvignile granate. Francozi še vedno nadaljujejo z odkopavanjem teh nesrečnežev in vsak mesec odkopljejo okoli 100 mrličev. Med temi je okoli 50 Nemcev, Moderni goljufi Velika goljufija z refleksnimi žarnicami je bila odkrita te dni na Dunaju. Vse kaže, da so goljufi obhodili tudi našo državo. Verjetno je, da se nahaja njihova centrala v Zagrebu, odkoder ponujajo in razpečavajo svoje »ekonomične« refleksne žarnice. V tej stvari je dunajska policija obvestila s svojim dopisom tudi zagrebško policijo, da naj polom dnevnikov opozori meščane, da naj bodo previdni pri nakupu teh žarnic, ke; se jim zna zgoditi, da bi tudi oni nasedli. Pred kratkim časom so Dunajiani opazili v časopisju in na plakatih velilto reklamo, ki jim je priporočala najnovejši izum refleksnih žarnic, ki dajejo veliko intenzivno svetlobo, a trošijo jako malo toka. Jasno je, da so ljudje radi teh pred. nosti le radi kupovali te žarnice, čeprav so bile dražje, misleč, da bodo na toku mnogo prihranili. Reklama je trajala dolgo časa in prodaja je šla odlično. Toda po majhni uporabi so konsumenti opazili, da refleksne žarnice niso lako dobre kakor je bilo o njih pisano. V resnici niso lako prav nič prihranile, v primeri z drugimi žarnicami. Ko je bila dunajska policija obveščena o goljufiji, je pozvala strokovnjake, katerim seveda ni bilo težko razitolmačiti »tajnosti: tega ekonomičnega izuma. Refleksne žarnice niso bile nič drugega kakor samo običajne žarnice, le s to razliko, da je bila na njih pobarvana številka, ki predpisuje voltažo. Da bo stvar jasnejša, navajamo en primer: Ta družba si je na primer nabavila žarnico od 25 voltov jakosti in od tega števila je zbrisala številko 2, tako da je ostala samo številka 5. Konsument je v dobri veri kupil žarnico 5 voltov, v resnici pa je to bila žarnica 25 voltov; zato je pač tako dobro svetila in seveda tudi porabila toliko toka kakor 25 voltna žarnica. O prihranku na toku torej ni smelo biti niti govora. Dunajska policija javlja v svojem dopisu zagrebški, da je bilo samo na Dunaju od odkritja te goljufije prodanih preko 400.000 teh »refleksnih« žarnic. Ker ni izključeno, da so se agenti te družbe razširili tudi po drugih državah, kakor tudi po naši, se ljudstvo opozarja, naj se ne da zapeljati po agentih, ki bi mu ponujali podobne refleksu/ žarnice. Bedak in denar njegovega očeta se ka) kinalu razideta. Suoievrsfna modernizacija Prv« štorklje oznanjevalke pomludi so že tu. Ravnatelj nacionalnega muzeja v Sant Jagu (Chile) jc moral pod izrednimi okoliščinami zapustiti službo Sklenil je namreč »prenoviti« razstavljene slike nizozemskih .italijanskih in francoskih mojstrov, ker je bil ne učinkujejo na gledalce«. Ravnatelj je s čopičem in barvami osebno pričel »modernizacijo«. V svoji »Ti cvet, U cvet, tl cvet deklet —- pomlad je speli« MLADI SLOVENEC M. K.: Pomladni znaki Od daleč., s planin, skrivnostno zveni od blizu, s poljan, božajoče dehti, nebo lesketa se ko ogromen dragulj in prvi metulj ko prazničen svat prigugal se že odnekod je... Pomlad? >Ne, ne,« dvojni striček, »še daleč je maj; april-nagajivec nam včasih, holaj, vse pratike modre in prerokovanja na glavo postavi in zimi se klanja — namesto pomladi — do sivih tal. Bogve, kaj nam letos bo še zaoral?!« »Hej, ti črnoglede/, kuku, kuku, vse nič ne pomaga — pomlad je tu!-r iz gozda mu zvonko odmeva. Najbrž kakšen škratec prepeva ... Ce komu še vseh je teh znakov premalo, naj čuje sosedovo Reziko malo: >Hoj, zdaj pa verjamem, da res je rtomlad, da kmalu zeleno bo vse sred livad: pokukal je davi skoz okno naš ded — in šel kot martinček na solnce se grel....« Kako je a bog hlapec poslal bogat kmet (Stara pravljica.) Naslednjega dne je gostilničar dejal hlapcu, naj ostane »e toliko časa, da izkopljejo sode v kleti in doženejo, kaj je v njib. Hlapec je bil zadovoljen. Ostal je. Zjutraj so odšli v klet in začeli kopati v zemljo. Našli so sode, o katerih jim je pripovedovala mrtvaška glava. V prvem sodu je bilo zlato, v drugem srebro, v tretjem pa baker- Zlato je gostilničar pridržal zase, srebro je razdelil med revno ljudi, baker pa je izročil hlapcu. Ko je bil -zaklad tako pravično razdeljen, kakor je želela mrtvaška glava, je gostilničar svetoval hlapcu, naj ostane pri njem za vedno. Hlapcu pa se je čedalje l>oi,j tožilo po domu. Počakal je še do večera. Ko je videl, da se mrtvaška glava ne vrača več in da je v hiši spet zavladal mir. se .je poslovil od dobrih ljudi in se odpravil dalje. Po treh dneh potovanja je srečal na cesti tri mesarje, ki so bili namenjeni v bližnji Irg na sejem. Prijazno so ga pozdravili in mu začeli prigovarjali, naj gre z njimi po bližnji stranski poti. Peter pa se je spomnil kmetovega nasveta: >Hodd vedno po glavni cesti, nikoli po stranskih potih!« in odklonil je njihovo po-uudbo.. Mesarji so krenili na stransko pot, Peter pa je korakal dalje po glavni cesti. Ko je tako nekaj časa zamišljeno hodil, je nenadoma zaslišal s stranske poti, po kateri so se bili napotili mesarji, obupne klice: »Na pomoč! Na pomoč!« Peter je obstal in prisluhnil. In se mu je vse lako zdelo, da kličejo na pomoč mesarji. Gotovo so jih napadli razbojniki... Že je holel pohiteti za njimi in jim pomagati, tedaj pa je mahoma utihnilo vse. Peter je uvidel. da bi bila njegova pomoč prepozna. Nadaljeval je pot in ko se je spotoma ozrl v potok, ki je tekel tik oh cesti, jo zagledal v njem nekaj črnega. Sklonil se je nad njim in zagledal tri usnjene torbice, ki so plavate na površju. Odlomil je v bližnjem grmu vejo in poteguil torbice iz vode. Ko jih je odprl, je na svoje presenečenje ugotovil, da so polne denarja. V vsaki torbici pa je poleg denarja ležal tudi nabit samokres... Peter je spravjl torbe v bisago in hvali! Boga, da ga .je rešil nezgode, ki bi ga bila zadela, ce bi krenil z mesarji na stransko pol. Kmetov nasvet, naj sc izogiblje stranskih poti, mu je rešil življenje. Pozno zvečer je že bilo, ko je prirom:tl v domačo vas. Potrkal je na duri svoje hiše- Zena je prišla odpirat in premotrila poznega popotnika od nog do glave. Ni ga več poznala. Vprašala je: »Kaj pa hočete tako pozno?« Mislila je. da je berač... Peter se je potajil in .jo prosil za prenočišče. Žena mu je prinesla otep slame in mu pripravila ležišče kar v veži. Milo se je storilo Petru pri srcu, da ga lastna žena več ne |>oz,na in da mora v svoji hiši kot navaden berač prenočevati v veži, a molčal je in se ni pritoževal. Voščil je ženi lahko noč in legel na slamo. Žena je odprla vrata v bližnjo sobo — in tedaj je Peter videl, da sedita v njej dva mlada duhovnika. Natančneje si ju ni mogel ogledati, ker je žena lakoj spet zaprla vrata za seboj. Splazil se je |x> prstih do vrat, nastavil uho na razpoko, ki je zevala v vratih, ter prisluškoval. In je slišal, kako je eden od mladih duhovnikov dejal: »Oh, mama, kako bi bilo jutri, ko imeva novo mašo, lepo, oe bi bil tudi oče doma! Bogve, če je še živ in če ee še kdaj vrne?« Žena je vadihnila: »Gotovo se ne vrne nikdar več, ko že toliko časa ni nobenega glasu o njem. Saj bi ga komaj še spoznala — po dvajsetih dolgih letih-..« Drugi duhovnik pa je dejal: >Meni pa srce tako pravi, mati, da se v kratkem vrne živ in zdrav. Upajmo in ve-rujmok Po leh besedah je Peter spoznal, da sta novomašnika njegova sinova, ki sta bila takrat, ko je on odhajal v svet, še čisto majhna. Nepopisna radost ga je prevzela. Zahvalil je Boga, da ni poslušal glas užaljenega srca, ki mu je v trenutku, ko ga lastna žena ni več poznala, velel, naj krene dalje v svet, temveč Ee je ravnal po tretjem kmetovem nasvetu: »Kar misliš storiti danes, odloži na prihodnji dan!« Solze veselja in ganotja so mu privrele iz oči. Ni se mogel več premagovati. Odprl je vrata in stopil v sobo. Mladeniča sta se začudila in se vprašujoče zazrla v obraz neznanega jima moža. Tudi žena je osupnila in že je imela pripravljene očitajoče besede na ustnih, češ, kako si predrzne brez njenega dovoljenja stopiti v družinsko sobo?! (Konec prih. nedeljo.) Igrica za deklice Deklice se postavijo v krog in se primejo za roko. V sredini kroga stoji ena od njih z. zavezanimi očmi. Deklice zarajajo okoli njo. in zapojo po napevu kakšne narodne pesmi, ua primer -Sijaj, sijaj solnce, oj solnce rumeno .. .«: »Punčka sredi kroga, ringaraja, hej, katero imaš najrajši od nas, povej, povej!" Ko zapojo do konca, obstanejo. Deklica v sredini kroga zakliče ime ene od rajajočih deklic, na primer: »Minkok Deklice začnejo spet rajali in peli: »Punčka sredi kroga, ringaraja, hej, zdaj pa še ugani, kje ta punčka je!« In spet obstanejo. Deklica sredi kroga krene v smer, kjer misli da imenovana deklica stoji in sc jc dotakne z roko. Ce ugane pravo, mora slednja zamenjati svoje mesto z njo in se postaviti v sredino kroga, če pa ne ugane prave, ponovijo deklice igrico od kraja. Minka in divje gosi Bila je strašna noč. Zunaj je divjal takšen vihar, kakor da so bliža sodni dan. Vrhovi dreves so se lomili in zamolklo ječali v smrtni stiski, okoli oglov pa je piskalo in bučalo, da je človeka stresala groza. Minka ni mogla zaspati. Z uastežaj odprtimi očmi je strmela v temo in skoraj dihati ni upala, tako jo jc bilo strah. Očka in mama nista bila doma. Odpotovala sla bila v nieslo. Samo stara služkinja Me!a je ostala pri njej, a ta jc spala v sosedni sobi... Vse huje je besnel vihar. V njegovo tuljenje so se zdajci pomešali še čudno vreščeči glasovi, ki so se pošastno bližali in se nato spet oddaljili. »Prav gotovo so čarovnice na metlah jahale mimo!« je v grozi pomislila Minka. In je zbrala skupaj ves svoj pogum ter zakričala: Meta! Meta! Pomagaj!« Stara služkinja je prihitela in»začela miriti zbegano deklico: »Saj ni nič! Kar mirno /.aspi, dušica moja, saj bo kmalu jutro!« Ljubeče jc položila prestrašeno deklico nazaj na posteljo in jo skrbno odela. Minka je zagrebla glavo v blazino in zatisnila ušesa, da ne bi slišala strašnega bučanja in tuljenja. Šele proti jutru se je toliko pomirila, da je zuova zaspala. Stara Mela pa je ves čai; potrpežljivo sedela ob njeni postelji in bedela ... Ko se jc zjutraj Minka umila in oblekla, je hitro stekla na prag, da bi videla, kakšno škodo je ponoči napravil vihar- In je bila škoda res velika: vse polno dreves je ležalo s ko- reninami vred izruvanih na tleh. Stekla je na drugo stran liišc in kar je zagledala tam, jo je lako presenetilo, da je odprla usta in oči ua stežaj. Velika, neznana plica je čepela tam, kakršne Minka še svoj živ dan ni videla. Široko je odpirala dolgi kljun in vreščala ler opletala z desno perutnico, medtem ko je leva perotnica brezgibno ležala ob njenem telesu. Minka je zakričala od strahu in stekla v hišo. Tam je začela na vso sapo pripovedovati stari Meti, kaj je videla. Meta jo je prijela za roko in Minka jo je povedla na kraj svojo najdbe. »To je divja gos k jc starka poučila Minko, ko si jo ogledala ptico od blizu. »Gotovo si jo revica nekje ranila perotuico, pa se jo morala spustiti na zemljo, ko jo s svojimi to-varišicami letela čez našo hišo.« Stopila je k njej in jo hotela prijeti. Gos pa se je z obupno silo branila in vreščala, kakor da ji gte za življenje in smrt. Šele po dolgem trudu se je stari Meti posrečilo divjo gos ukrotiti in jo spraviti v bližnjo drvarnico, kjer je jela hlastno zobati podarjeno krmo. Ko se je vrnil očka domov, je Minki pojas-njl, da je to mlada gos iz družine potujočih divjih gosi, ki se pozimi spustijo nn naša jezera in močvirja, pomladi pa se spet vrnejo v severne kraje. Vreščanje, ki ga je bila slišala ponoči, jo povzročila takšna jata gosi, ki je priplula iz daljnih krajev k nam- Minka je bila lepe gosi na vso moč vesela. Skrbno jo jc pitala in mnogo ur je preživela v njeni družbi. Tudi gos se jc sčasoma tako privadila svoje male prijateljice, da je bila Minka prepričana, da bo za vedno ostala pri njej. Toda bridko se jc motila. Ko jc začel kop- neli sneg in je čedalje bliže prihajala pomlad, .je divja gos postal čudno nemirna. Zbudil se je v njej potovalni nagon iu domotožje po to-vurišieah je postajalo z vsakim dnem večje. Visoko je slezala vrat, ko so prve jale divjih gosi jadrale mimo, in dvigala desno perot; leva perot še vedno ni bila povsem začel jena in zdrava. Minke se je polastila tesnobna slutnja, da se bo morala nekega dne ločiti od svoje drage, ljube prijateljice. Podvojila je svojo skrb do nje in jo pitala z vedno boljšimi rečmi, da bi jo povsem pridobila zase. Vse zaman. Potovalni nagon divje gosi je bil večji od njene hvaležnosti in ljubezni do male Minke. Ko je nekega dne spet gosta jata divjih gosi letela nad hišo, je gos divjera-dostno zavriščala in z obupno odločnostjo skušala dvigniti obe peroti. In se ji je to slednjič tudi posrečilo. Veselemu vrisku podoben glas se ji je izvil iz grla. Dvignila se je v zrak ter se pridružila potujoči jati. Naj je Minka še tako iztegovaln roke za njo in jo prosila, rotila, naj se vrne — gosi ni biio nikoli več nazaj... Materin jezik je naslajša godba tega sveta. Majhna jc naša domovina — tem večja mora biti zato naša ljubezen do nje! Prijatelji mladi, ne pozabite, da ste Slovenci! (A. M. Slomšek). ZABISTRE GLAVE Izpolnjevalka: Sneženi mož odhaia .Sneženi mož pohlevno stisnil je v dlan popotno palico, otožno z« slovo po pri cd n I na pragu punčko Slavieo, Bogdanu, bratcu, v tih jjozdrnv zamahnil z roko: »Ostani —!« in šel--. Šc striček Mraz in teta Burja odšla sta jadrno za njim in brž kopreno je megleno raz sebe strgal očka —. Vse do najvišjih brd jc bila . vest radostna prijavljena. Pokukal zvonček je iz zemlje: »Cin, cin, fjomlad,----!« Upotnjevalka: Tihe želje Oj, do sem solnce, solnce nebeško! Vstajal bi z zarjami zlatimi, sipal z rokami---- morje toplote in radosti v koče. kjer deca gladna se noč in dan--. Oj, da sem slnvček, slavček sanjavi! S pesemeo sladko bi lajšal skrbi, krajšal sirotam brezzvezdne — —, misli samotne uspaval v sen zlati vsem, ki od tuge nc morejo--. Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite, zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Dve pravilni rešitvi bosta bosta izžrebani za nagrado. Rešitev pošljite najkasneje do četrtka, 23. I. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Snažilcc oken je opazil, da je izložbeno okno neke prodajalne zelo umazano, zato jc stopil v notranjost ter se gospodarju ponudil, da osnaži okno. Ta pa ga je pogledal skozi j svoja očala ter dejal, da okno šc ni potrebno čiščenja. »Tako? Potem pa dovolite, da vam osnaži m očala,« je dejal snažilec ter šel dalje. 471. Dragi Kotičkov striček! — Najprej Ti povem, da nc smeš zagnati mojega pisma v koš, sicer bom Tako joku I, dn bo vsa L jubljana, z okolico vred, jiod vodo. Torej Ie pazi se! Čc sc to zgodi, Te jaz — slavni plavač »Ilirije« — he pridem reševat. Star sem 13 let. Rojen sem bil v 1'vvelethn v Ameriki. Letaš sem dovršil II. razr. klas. gimnazije. Sedaj sem na počitnicah knr doma. Dopoldne pazim na sestrico, ki jc komaj pet me-secev stara, pa že sama — sedi. Kadar zaspi, jo popiham na njivo pomagat materi. Popoldne pa sc grem s tovarišem Jernejem v Savo kopat. Ti no veš, kako jo to lepo! V nedeljo, 17. VII. bo v Klečali in v Dolu »smajna nedelja«. Vabim Te nn krofe in na potico, ki jo bom sam spekel. Te pozdravlja Leopold Pavčnik, dijak 11. b rnzr. v Ljubljani. Dragi Leopold! — Devet mesecev, devet dolgih mcscccv sem neustrašeno čakal, kdaj uresničiš svoj strahovito grožnjo in izjokaš toliko grenkih solz, da se vsa Ljubljana v njih |>otoj)i — zastonj. Povodnji še vedno ni. Ljubljana še vedno trdno stoji... Kaj vendar misliš? Ali si čisto pozabil na svojo grožnjo? Tako radoveden sem bil. kako boš to reč napravil — iii sem zdaj strašno razočaran. Sprevidel sem, da nima jionieiia še dalje čakati, zato Ti odgovarjam in |x>vem vesoljnemu kotičku kotičku v brke, du si figa-mož! Počitnice so seveda že zduvuaj tniniie in bolemenito) srce, ker imaš tako rad vse otroke. Daj, striček, pridi kdaj v Zagorje! Zelo Te bomo veseli. Prav lepo Te pozdravlja Tvoja Olgiei Kuretova, učenka IV. razr. v Zagorju. Draga Olgical — Več kot leto dni si morala čakati, da je Tvoje drugo pisemce skočilo iz inoje torbe v kotiček. Med tem časom se jc na svetu mnogo izpremenilo in tudi v Zagorju sc jc izpremenilo marsikaj — Bogu bodi poto-ž.eno, nc na bolje, umpak na slabše... V že itak bedno življenje rudarjev so gospodje, ki imajo njihovo usodo v rokah, kanili nove kapljice bridkosti. Vsak otrok žc ve, kako hudo se jim godi zdaj — zato bi bilo pač odveč, dn bi še moje pero prelivalo črnilo o tej sramoti in žalosti. Nekoč morajo priti boljši časi. Če jih po ne bo, je najboljše, da pošlje Bog drug vesoljni potop na 6vet. Preveč je že krivice, preveč trpljenja na njem ... Kaj drugega k Tvojemu pismu nimam dodati. Ono primero o zlatem in umazanem srcu si sama tako lepo pojasnila in utemeljila, da podpišem Tvoje besede z obema rokama in Ti prijateljsko kličem: Bog Te živi, vrlo rudnrske deklica! — Kotičkov striček. 473. Preljubi Kotičkov striček! — Strašno sem se Ti bala pisati, zdaj sem 6e pa kar oju-načila — in tako boš dobil prvo pisemce od mene. Neka sošolka mi jc dejala, da Te dobro pozna in da ne sprejemaš 1 v svoj kotiček. Daj, povej mi, čc si res tako krut. Zelo bom' žalostna, čc ne bom »prejeta med Tvoje kotič-karje. Pozdrave vsem kotičkarjem; najlepše pa Tebi. — Ed it he W e r n e r-B i t ene , dijakinja n. razr. real. gimn. v Ljubljani. Draga Edica! — Bojim se, resno se bojim, da Ti od ljute žalosti jioči srce, če Te nc sprejmem v svoj kotiček, zato Te jadrno posadim vanj. Izjavo Tvoje sošolke, dn . uC spre- jemam v kotiček, pa s tem postavim na laž. j v celo kakšen zamorček-poganček in kakšen cignnček našla pri meni razumevanje jn na stežaj odprto srce — pa bi Tebe zavrnil, ki si iste krvi in iste vere kakor jaz sam!? Nc, tako k rut pa res nisem. Kakor rečeno, šc celo cigančka bi ljubeznivo uvrstil med svoje ko-tičkarje, tako imam vse otroke rad. Saj cigan-ček vendar nič ne more zato, da je cigan ček, črn kakor vranček in ne kaj drugega. Dušica njegova ic kljub temu lahko čista in bela kakor sneg. Tako je s to rečjo, vidiš. An pa k Tvoje ime pa nc dela kdo ve kaj časti. Edithc W e r n e r ... Če bi že vsaj ime prevedla v slovenščino ali srbščino in sc podpisala- Edica I P.i se nisi. Ne, vsekakor si mi čudna draga moja Edithc — to more priznati vsak. zaveden iu pošten Jugoslovan!. Pa brez zamere in Bog Te živi! •— K. striček. Za zabavo in smeh. Neki slovenski dnevnik je nednvno opisal grozen boj s kačami, ki sta ga doživela dve delavca nekje na Hrvatskem, takole: »Delavca sta razkoj>avala vrt. Nenadoma sla naletela v zemlji na gnezdo strupenih koč, med katerimi jc bilo tudi nekaj zelo velikih. Vseli kač je bilo 235. Nekatere so začele bežati, večina njih pa je navalila na delavca. V smrtnem strahu, videč, da strupenim kačam ne bosta kos, sta jih delavca zučela hitro pobijati z lopatama. Po strašni borbi je obležalo pred njima 187 kač, druge so se pa razbežale na vse strani.« Da sta delavca po končanem boju preštelo pobite kače in ugotovila njijiovo število (187), jc lahko mogoče. Kako pa sta hrabra delavcu sredi ljntegn boja štela žive kače in ugotovila, da jih je vseli skupaj nate lio ve... Škoda I t DELAVSKI VESTN1K K borbi za naše brezposelne delavce V naši državi jo bilo v letu 1931 zaposlenih okrog 800.000 delavcev in nameščencev; vpošte. vani niso poljedelski delavci. Leta 1931 smo imeli zavarovanih preko 600.000 delavcev Ln nameščencev pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, 50.000 rudarjev in kovinarjev pri Bratovskih skladnicali in okrog 70.000 delavcev in nameščencev pri Fondu železničarjev. V tem letu je gospodarska kriza povzročila že veliko brezposelnost, ki pa narašča vodno bolj in bolj. Znano je, da pri nas še danes nimamo obveznega zavarovanja za brezposelnost, kar je gotovo velik minus za našo državo. Sedanje Javne borze dela imajo nalogo, da brezposelnim delavcem preskrbe delo in v tem smislu posredujejo med delodajalci in delojemalci. Naše Javne borzo dela, ki itak niso najboljše organizirane, ue morejo vršiti dobro vse svoje funkcije, ker je danes vsak dan manj dela, — brezposelnih pa vedno več. Danes borze dela žo nimajo pri kom posredovati delo in ne vedo kani poslati delavcev. Na prispevkih za borze dela se zbere letno le okrog 12 milijonov Din, kar jc jasen dokaz, da so plače naših delavcev zelo nizke. — Od teh sredstev je bilo v letu 1931 izplačanih brezposelnih podpor 5,152.280.68 Din ali povprečno 70.84 Din letno na enega brezposelnega delavca. |Po statistikah so Javne borze dela izkazovale 1931. leta 67.050 brezposelnih delavcev. Zaradi vedno večje brezposelnosti, knr se dobro vidi po padcu članstva zavarovanih delavcev, je uspelo končno prispevek za borze dela povišati v letu 1932 od 3 na B pro mile. Sedaj se bo nabralo nekaj več sredstev za podpore brezposelnim delav-lavcem, a ta sredstva 5e vedno ne bodo zadosto- vala, da bi sc brezposelnim delavcem v polni meri I>omagalo. Na primer, če bi se brezposelne podpore povečale za 100% in bi bilo enako število brezposelnih, kolikor so jih izkazovalo borze dela v letu 1931, — bi dobil vsak brezposelni delavec povprečno 153.68 Din na leto. Ker nimamo zavarovanja za brezposelnost, pridejo mnogi brezposelni delavci v breme bolezenskem zavarovanju. Če dodamo, da nimamo pri nas izvedenega zavarovanja za starost, onemoglost in smrt, in da jc povprečna plača našega delavca 23 Din na dan, ki niti ne zadostuje za življenje delavca samega in njegove družine, je delavec — kadar je brez posla — prepuščen velikemu pomanjkanju in bedi. Treba bi bilo takoj izvesti zavarovanje za brezposelnost, v katero svrho naj država votira znatno vsoto v svojem proračunu. Troba je tudi čimpreje izvesti zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, da se tako prištejemo v red kulturnih držav in da s tem izpolnimo naše mednarodne obveze. Da se bolj uspešneje izvedo zavarovanje »a brezposelnost, jo treba s posebnim zakonom vse mestne občine in občine industrijskih centrov obvezati. da v svojih rednih proračunih dajo nekaj za zavarovanje brezposelnih delavcev. Ako hočemo brezposelnost znatno zmanjšati, je treba dati tudi našemu gospodarskemu življenju nov polet. Razume se, da ho prišlo gospodarsko življenje v normalno stanje samo takrat, če se bo naše delavce bolje plačevlao, kot sc jih plača danes. Delavcem je treba plače povišati. Na delo! Priznati moramo, da na marsikateri pojav 20. stoletja nismo bili pripravljeni. Predvsem nismo bili pripravljeni na industrijallMcijo in njene posledice. In tako se zgodi, da se pri nas zidajo tovarne, odpirajo ogromne delavnice, da se ljudstvo s svjo rodne zemije v trumah seli v industrijska središča, da se kaka tovarna kje nenadoma zapre in je brez dela in kruha toliko in toliko ljudi — pa se za to komaj zmenimo, in ne razumemo, da so to stvari, ki bistveno spreminjajo način našega dosedanjega življenja. Ali jc to prav? Ali ni slovenska katoliška skupnost dolžna bolj posvetiti se vprašanjem današnjega časa, bolj sodelovati pri rešitvi dnevnih socialnih vprašanj? Brez dvoma je skrajni čas, da prepojimo ves naš narod z razumevanjem, z veseljem in z voljo za socialno delo. Napačno dela. kdor misli, da je naš narod kmetski in ga socialno vprašanje dosti ne briga Delavci so povsod med nami. Ni je vasi brez obrti in industrije, ni hiše brez delavca. In hlapec in dekla in kočar na kmetih, ki dela za dnino — saj so to sami delavoi, katerih življenje ima vedno bolj proletarski pečat. Zato pa je naš klic na delo, na socialno delo, tako silno potreben, kot morebiti nobena druga stvar. Vprašal pa bo kdo, kje in kako naj delamo, česa naj se lotimo in kje naj pričnemo. Temu v odgovor tole: Začeti je treba in predvsem je treba začeti pri sebi. Izklešimo najprej sebe in svoj značaj, potem pa sc lotimo sosedov, prijateljev, znancev, vosi, stanov, društev in vsega našega ljudstva. Izprašajmo si vest, če postopamo pravilno, bratsko in krščansko s svojimi podrejenimi bodisi kot mojstri, preddelavci, uradniki, ravnatelji, obratovodje, gospodarji itd. Ali so nam vsi podrejeni bratje v Kristusu, ali jim dajemo pravično, družinsko plačo in pripadajočo nagrado za nadure, ali pazimo, da je delovni čas primeren in da je za zdravje in življenje dovolj poskrbljeno, ali jim damo vse to. kar jim gre po božjih in človeških postavah? Na ta vprašanja si odgovorimo najprej in potem naprej: vzgajati, izobraževati, organizirati nšae delovno ljudstvo od nekvalificiranega težaka do najbolj kvalificiranih in izobraženih delovskih slojev! USA in 40 urm delovni teden O splošni izvedbi 40 urnega delovnega tednika — pri dobri volji delodajalcev — ni danes mogoče že več dvomiti, čeprav se tolikšna reforma v vseh državah ne more takoj izvesti. Da je skrajšanje delovnega časa tehnično možno, nam pričajo zgledi posameznih podjetnikov, ki so brez škode, za svoja podjetja znižali delovni čas. Potreba po 40 urnem delovnem tedniku je našla posebno v Zedinjenah državah severne Amerike ugodna tla in vsesplošno umevanje. Ford je n. pr. že 11120 v svojih tovarnah uvedel 40urni delovni teder v obliki 5 oseinurnih delavnikov. Tudi velika United States Rubber Comp družba, ki zaposluje čez 25.000 delavcev, je zmanjšala za svoje delavce delovni čas za 8 ur na teden. Neka kratka uradna statistika, katera vsebuje čez 40.000 podjetij tudi, da 5.0 odstotkov vsega delavstva ne delu več kot H) ur na teden. Nekatera podjetja izkazujejo celo večji procent, kjer delavstvo ne dela več kot 40 ur tedensko. Tako n. pr. 44.3% v avtomobilski industriji. 34.4% v radio industriji, 27% v tekstilni industriji, 24,9% v le-talsk iinduetriji, 24.1% v industriji kovčuka, 23.3% v tobačni industriji, 16.2% v industriji damske konfekcije in 15.3% v industriji moške konfekcije. Znižanje delovnnega časa in z njim avtomatično združena zaposlitev novega delavstva —■ brezposelnosti sicer ne bo odpravila — pač pa more brezposelnost marsikje občutno omiliti. In to je tndi že nekaj- Marx ati Kristus »Mladi plamen« je v letošnji tretji številki med drugim zapisal: Osvobodimo sc antoritativnih nazorov obstoječe družbe in zgradimo nove! Iščimo novih potov, iščimo novega človeka, novega gospodarstva, novega religioznega tidejstvovanja oa kolektivistifui od Marsa podani osnovi. Tako je torej zapisano v »Mladem plamenu«, t. j. v listu, ki velja za glasilo krščanske delavske mladine. Greh bi bil. če bi še daljo molčali, ko so naši katoliški mladini počasi, kapljo zn kapljo veepljnjo mnrxistične idejo in se previdno, a zalo tembolj slrupcno ruši spoštovanje do Cerkve in njenega poglavarja in vse to pod plaščem krščanstva. Ne Kristus, ampak Marx nam bodi ideal — pa no samo za nov gospodarski red, temveč tudi za religiozno — versko u dejstvo vanje. Zgradimo norega človeka na osnovi podani od Mar.va. tistega Marsa, ki je zapisal o veri: Odstranitov vere kot ZENA IN DOM Tehnični pouk za ženske, kuharski za moške dozdevne sreče ljudstva jc zahteva njegove resnične sreče. Glasilo krščanske delavske mladine razglaša za svojega apostola tistega Marxa, ki jo o socialnih načelih krščanstva zapisal tole: Socialna načela krščanstva prenašajo kazen za vse podlosti v nebesa in opravičujejo tako, da podlosti na zemlji še dalje obstoje. Socialna načela proglašajo vsako zatiranje za pravično kazen za izvirni greh in drugih grehov, ali za izkušnje, ki jih Bog pošilja nad svet Socialna načela krščanstva so imela doslej osemnajst sto let časa, da so so razširila... Pri tem Marxu torej iščimo osnove m nova religiozna udejstvovanja. Spoštujemo prave murxistc, odločno pa obsojamo one, ki bi se rudi s krščansko krinko na obrazu vtihotapili med slovensko katoliško delovno ljudstvo in ga odtujili Bogu. cerkvi in njenim poglavarjem. Bodi katolik ali marxist, voda ali ogenj, ue moreš pa biti oboje, ker se to dvoje isključnje, kar je potrdil papež v svoji okrožnici :sQuailrazrešimo anno«. Marxist stopa po stopinjah Marxovih, mi katoliki pa stopamo po stopinjah Kristusa in l»oino slovenskemu ljudstvu kazali pot do socialne obnove in ga vzgajali in učili po smernicah, ki nam jih je On razodel. Iz delavskega zadružništva Eden za vse, vsi za enega. Zadružništvo jc mogočna sila v delavskem gibanju, ker dviga zavest skupnosti, odgovornosti nasproti sok" lanom in dviga tndi moralni čut posameznih članov do požrtvovalnosti v skupno zadružno korist. Te lastnosti pa so tudi največje važnosti v vsakem delavskem pokretu. V zadružništvu se marsikomu prirojeno sebičnost in pohlep ik> pridobivunju premoženja ali doseganju uspeliov spelje v pravo strugo zadružne solidarnosti in nesebičnosti. Zadružništvo goji marljivost in varčnost, zatira pa sebičnost in znprnvljivost. Zadružništvo goji s svojo vzgojo za samoupravo tudi državljansko zavest članov. Moderna demokratična država potrebuje samostojnih, treznih, razisodnih in praktičnih državljanov. Le taki državljani tvorijo steber vsake države. Zadružništvo pa s svojim demokratičnim ustrojem in udejstvo-vanjem vzgaja člane v praktične državljane, ki vedo, dklice najdemo v inozemstvu — morda bi se dali uresničiti tudi pri nas. Med ljudmi, posebno tudi med ženami, ki se morajo hraniti izven doma, jo veliko takih, ki bolehajo na tem ali onem in se morajo držali določene dijete. Po velikih mestih imajo že povsodi dobre in cenene vegetarianske kuhinje, razen tega imajo velike restavracije na svojem jedilniku poseben oddelek za dietne jedi. V Berlinu vodi neka iznajdljiva in podjetna zdravnica majhno lastno gostilno, v kateri strežejo gostom s hrano po najnovejših znanstvenih načelih. Stalni gostje se morejo podvreči tu raznim zdravilnim dietam, n. pr. s sokom iz svežega korenja, špinače itd. V centru Berlina vodi neka druga zdravnica lastno 7zdravi- ! ščno restavracijo-, kjer strežejo goslom prnkti-kantinje mcdicinke. Tc so vedno pripravljene, da vsakemu gostu na njegovo željo svetujejo, kaj naj je in pije. Oba obrata sta namenjena le ženskim j gostom, predvsem bolehnini. — Dalje imajo po ve- ■ likih mestih ženske klube in domove, kjer se mo- ! rejo žene ne le okrepčati, marveč ludi nemoteno ■ in udobno prebiti ure med onim in drugim vla- ' kom, enim in drugim opravkom; večinoma so to podjetja večjih organizacij, a obrati so seve izključno v ženskih rokah. —' V Berlinu imajo ludi ; hotel za otroke, v katerem sprejema jo deco katerekoli starosti v začasno oskrbo, bodisi dn potujejo s stariši bodisi sami ali pa da morajo starši za kratek čas odpotovati, dalje ob selitvah itd. Otroci so ves čas v izšolanih in zanesljivih rokah mladinskih voditeljic (bolel je lasi društva »Mladinski dom). Vsa taka nli podobna podjetja bi utegnila najti ugodna tla tudi pri nas, da bi jih le vodila vešča, poklicana roka. — Na Lošinju imajo svoj ponsion sestre križarke, ki izvrstno prospeva in sc zatekajo vanj posebno žene, ki prihajajo na morje hro7 moškega spremstva. — Danes jr: povsodi ve-j liko samostojnih žena. ki plačujejo davke in morajo same urejevati razuc pravne zadeve. Mnogo- Otroshe modne novosti Prehodni plašč r.n ileklire do 10. leta. plašč je iz enobarvne volnenine s pelerino in kravntn.im ovratnikom. Praktičen plašč za dcklicc do 8. leta. Plašček je iz vzorčil slo volnenine in so zapenja ob strani. kje imajo že društvene, pa tudi zasebne pravne posvetovalnice za žene. Vsaj po ena ženska gospodarska pisarna bi utegnila uspevati v Ljubljani in Mariboru. Toliko zdravnic že Imamo z lepo prakso, zakaj ne bi sc osokolile za samostojen obrat tudi naše pravnice? Stav. ti »SLOVENEC«, dne M. utm 1935. »SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik 8. N. Z. Trganje v nogah, mravljinje goma-•enje v bedrih, nočne bolečine v udih dajejo misliti aa živčno obolenje, morda res zavoljo prehlada, morda zavoljo kakšne druge bolezni aji zastrupi jen ja. To treba najprej ugotoviti, potema je smotreno zdravljenje mogoče. Če nimate sredstev za zasebno zdravljenje, |>a pojdite v ambulatorij klinike za živčne ali notranje bolezni, kjer vas temeljito preiščejo in določijo najprimernejši način zdravljenja, A. Z. B. Dihanje skozi usta je nezdravo in se prej ali slej maščuje tako, da ohole sopila trajno. Zato si dajte pregledati nos in odstraniti oviro v njem po kakšnem zdravniku strokovnjaku, če pa nimate sredstev, ali na šolski polikliniki ali pri bolniški blagajni ali v ainbu-latoriju za take bolezni v splošni lx>lnišnci. M. R. D. »Majhno srce« z osrčnikom, ki so •e nanj prirasle žleze, ni bolezen, ki je v kakršnikoli zveaa z materinstvom, ja/ sem jo opazoval tudi pri otrocih in mladeničih. Priij>oročam vam skrbno zdravljenje; če le morete, [mjdite za nekaj tednov k morju zdaj spomladi (okrevališče OUZD na Rabu daje dobro oskrbo poceni); dokler je hladno, uživajte ribje olje; kasneje' pridejo v poštev raz.ni načini fizikalnega adravljenja in zdravila. Glede teh in drafih zadev se držite svojega zdravnika! T. H. Z. Used ali trod maternice se da trajno popraviti samo / operacijo. Kot zavarovanka pri OUZJJ imate pravico do brezplačnega adravljenja; le čudim se. d« čakate toliko časa in «e mučite brez potrebe. Operacija sama po •ehi ni nevarna, časih je celo zelo lahka. Menda •e vam bodo popravile tudi razširjene žile po operaciji že same po sebi. A. K. P. Ozeblin aienda ne kaže več zdraviti to pomlad. Da se vam ne bodo povrnile prihodnjo zimo. oglasite se jeseni, predno nastopi hladno vreme. M. Š. Ž. Po splavu rado kaj zas-tane in dela »eprilike. Oglasite se čim preje (po perilu) pri wt ravniku da vam ali iztrebi maternico sam ali pa vas pošlje kam, da se zadeva uredi. Š. T. Lj. Lisaj po obrazu, rokah in nogah že od otroških let? Lišajev je več različnih vrst, ki se različno zdravijo, nekateri uspešno, drugi manj. Vaš spuščaj je morda luskavica, ki se kaj težko zdravi, morda je kaj manj nadležnega. Kako naj ja/ to presodim na daljavo? I. K. Lj. Srbež nn omenjenem mestu mora icneti svoj vzrok, morda je kakšna kožna bolezen, morda garje ali drug kožni mrčes, morda tiste majhne glistke, ki jim pravimo žive niti. Pojdite vendar k zdravniku, ki ga imate na razpolago zastonj! M. V. M. Kratkovidnost in nnočniki? Neutemeljen je predsodek, d« »nošenje« ali uporabljanje primernih naočnikov škoduje očem, vsesplošna skušnja priča o nasprotnem učinku, da kratkovidno oko z naočniki manj trpi pri gledanju in se manj kvari, zato nosijo pametni ljudje, ki so kratkovidni, točno umerjene naočnike ne glede, ali jim naočniki pristojajo ali ne. Kratkovidnost se pri sicer zdravih očeh navadno izboljša in časih celo premine, a ne v vaših »zornih« letih, ampak v tisti dobi, ko se »človeški dan« olteei — tako okoli petega križa. R. H. Lj. Skrivljene noge pri desetmesečnem, zdravem otroku? Morda pa samo materine oči krivo gledajo? Nekateri otroci prinesejo zares zvežene ali pohabljene nožice na svet, drugim se skrive bedra, največkrat okoli kolen ali gležnjev zavoljo rabite, ko začno rahitični otroci stati in hoditi. Nekaj takih okvar, ki posnemajo obliko O, se same po sebi ura-stejo, nasprotno se skrivljenja v obliki črke X brez zdravniške pomoči ne izboljšajo. Kako je vse to pri vašem otročkn, res ne moreme vedeti, prav tako ne umecn, čemu naj zdrav otrok pije ribje olje. A. M. Lj. Glede oknžbe je menda vaš strah povsem odveč, saj brez opazuih znakov je okužba neverjetna. Če pa hočete imeti večjo gotovost. dajte sc zdravniško pregledati, in tak pregled ima svoj pomen glede vašega poinir-jenja in pameten razlog /.anj je podan v do-gledni poroki. 1. M. Lj. Samoskrnmba ne bo imela kvarnih posledic ne za vas ne /a morebitno potomstvo, ako živite več rasa (vsaj eno leto) vzdržno. Priroda je velika in dobrotna mati vsem, ki se je oklepajo in drže njenih vodil, odpušča celo »izgubljenim« sinovom njih zmote in zablode, ako se vračajo z iskrenim sreecn v njeno naročje in jim darežljivo obnavlja zapravljene kreposti iz svojih nepreglednih zakladnic. M. B. Lj. Popravljanje narave je usodna zmota, ki jo takoj opustite radi svojega zdravja! Tisti dogodki so čisto v redn pri zdravem človeku; če se vtikate vanje, nastane nered in nered pomeni že začetek bolezni. Neverjetna zmeda v osnovnih pojmih življenja! Isti. Neznosen duh iz ust izhaja iz kakšne nstne ali goltne bolezni, časih tudi iz nosne dupline, bolj poredkoma iz želodca, kar se navadno opazi kot kolcanje ali spehovanje. Ne-redkokrat sem opazoval, da je imel kdo zoprn vonj sHdio v svojem preobčutnem vohu in domišljiji. š. B. S. Temno obrobljene oči pomenijo časih prečuto noč, časih nezdravo spanje ali mučne nanje, časih tudi kakšno bolohavost. Kaj vse ni pri vas v redu, ne utegnem ugibati. Za večerjo imejte kakšno lažjo jed in zgodaj, počivat hodite zgodaj, spalnica naj bo zračna in hladna, vstajajte zgodaj! Živite redno in ne vpoJtcvajte praznih marenj nečednih gobezdol! Ista: Mozolji s črnimi pikami po životu in lišaj po obrazu je bil že letoš na vrsti, vsak mesec vendar nc smem ponavljati! B. Č. M. Višina 171 cm, starost 21 let, še nekaj centimetrov (prav za prav samo kakšnih dveh) si želite do športne popolnosti. Kot vsestranski športnik dosežete v 3—4 letih svoj vzor: nadpovprečno telesno višino! Zavidam vas zavoljo vaše — nenavadne skromnosti! Pravni nasveti Bolniško zavarovanje. E. N. P. Kakšne pravice ima žena pekovskega pomočnika, ki je zavarovan zoper bolezen, v slučaju, da ona oboli? — Rodbinski član zavarovanca (torej tudi žena), ki nima dohodkov, a živi z zavarovancem v isitem gospodarstvu, ima pravico ob bolezni do brezplačnega zdravljenja, zdravil, [>otrebnih pomožnih priprav za zdravljenje za 26 tednov, toda samo dokler ima tudi zavarovanj član pravico do podpore. Regnlacijski načrt. F. C. Občina vam brani prodati parcelo, ker je parcela namenjena za bodoči trg in to po regulacijskem načrtu, ki še ni odobren. Komu se je pritožiti? — Občina vam najbrž ne brani parcele prodati, ker prodaje sploh ne more zabraniti, ampak najbrž ne dovoli zidati na doti Sni parceli. Ako mislite, da je ravnanje občine nepravilno, se pritožite na bansko upravo. Prodaja hiše. F. T. Radi bi prodalj hišo, pa sami ne veste, ali kaže v tem času prodajali ali ne. Radi bi. da bi vam svetovali. — Težko je v tem primeru svetovati, posebno še na razdaljo. Tudi ne poznamo vaših gospodarskih razmer. Obrnite se na kakšnega bližnjega gospodarskega strokovnjaka, ki mu zaupate in ki pozna vaše razmere. Tisto o valuti ne moremo na tem mestu razpravljati. Vzdrževanje skupne poti. M. D. S sosedom imate skupuo pot za vožnjo z vajinih zemljišč. Od pamtiveka sta oba, odnosno vajini predniki, nasd-pali to pot. Sedaj se pa sosed ne briga za posipanje, čeprav je pot v skrajno slabem stanju. Ali ga je mogoče k nasipanju prisiliti? — Predvsem je treba jasnosti glede vajinega pravnega razmerja do te poti. Čigava last je pot? Morda je skupna last, torej solastnina obeh. V tem slučaju imata praviloma enake pravice in dolžnosti. Kdor trdi nasprotno, mora to dokazati. To velja tudi za upravo skupne stvari, torej v vašem primeru 'a vzdrževanje poti. Ako sosed zanemarja svoje dolžnosti, bi ga mogli s tožbo prisiliti k vršenju istih. Lahko bd tudi vi izvršili popravo in nato od soseda zahtevali, even-tuelno tudi s tožl>o, povrnitev stroškov za nanj odpadajoči del. Ako pa je morila lastnik poti sosed in "imate vi na njej le služnostno pravico, mora sosed, ki to pot tudi rabi, sorazmerno prispevati k stroškom za vzdrževanje. Te stroške bi v skrajnem slučaju tudi mogli iztirjati s tožbo. Predno pa napravite kakšne sodne korake, se prepričajte, če ni morda pot vpisana v seznam občinskih potov. V tem slučaju ima občina skrbeti za vzdrževanje. Posinovitev inozemca. M. P. L. Ako ste izpolnili štirideseto leto, lahko posvojite osebo, ki mora biti vsaj 18 let mlajša. Če je otrok že polnoleten, mora vseeno v posvojitev privoliti njegov zakonski oče. Sprejem otroka za svojega je s potrebnim pri-volilom predložiti deželnemu oblastvu, da ga potrdi (torej za inozemca v inozemstvu) in sodišču posvojitelja in jiosvojenega otroka, da ga vpiše v sodne spise. Posvojitev ne vpliva na državljanstvo. Dovoljenje za otvoritev trgovine v naši državi more dobiti inozemski državljan, če je določeno s pogodbo med kraljevino Jugoslavijo in državo, kateri pripada dotičnn oseba, da se priznavajo obojnim državljanom vzajemno iste pravice izvrševati obrte. sssra imeti pogoje, ki jih predpisuje obr zakon. Ako se naseli posvojenec v naši državi, bo moral zaprositi pri upravnem oblastvu prve stopnje. da se mu dovoli bivanje pri nas. Stroški za jiosvojenje niso veliki. (Plačati je predpisane takse in eventuelno zastopniške stroške. Knjižica mesto denarja. R. S. M. Brat vas je izplačal s hranilno knjižico, a sedaj ne morete dvigniti vloge. Ali je mogoče brata prisiliti, da vam plača v gotovini. — Niste bili dolžni sprejeti hranilne knjižice. Če ste jo pa sprejeli, ne morete sedaj zahtevati, da jo brat zopet sprejme nazaj in vas izplača v gotovini. Kovaška koncesija. 1. N. Ne moremo vam povedati, zakaj je v vaši bližini dobil kovaški pomočnik koncesijo za izvrševanje kovaške obrti, čeprav po vašem mnenju nima za to vseh pogojev. Morda jih pa le ima. O tem odloča obrtno oblastvo, ka bi vam moglo stvar pojasniti. Denarna kriza. D. K. V nekem zavodu imate naložene svoje prihranke, ki jih 6edaj ne morete dvigniti kljub temu. da denar nujno potrebujete za davke, bolezenske stroške in lastno preživljanje. Kaj storiti? — Svetujemo vam. da poskušate z načelslvom zavoda to mirno urediti. Če bo ostalo lo brezuspešno, boste morali zavod, ki se še nj poslužil zakonite zaščite, tožiti na izplačilo vloge. Predno vložite tožbo, morate pregledati tozadevna pravila zavoda, ki govorijo o načinu odpoved; in izplačilu vlog. So nekateri zavodi, ki imajo v svojih pravilih tudi določbo, da lahko načelstvo določa način in rok za izplačevanje vlog po vsakokratnih razmerah na denarnem trgu. Če imajo pravila vašega zavoda tako ali podobno določbo, potem ne morete tožiti, morate pač potrpeti kakor mnogo drugih. Hranilna knjižica kot legat. Z. sv. N. R. Neka oseb« je zapustila cerkvi vsoto denarja, naloženega v hranilnici. Izročila je hranilno knjižico z označeno vsoto ter je sodn.ja to s svojim odlokom potrdila. Ko je zastopnik cerkve hotel knjižico realizirati, se je v hranilnici ugotovilo, da je na ime in račun pokojnice manj naloženega denarja, kakor je navedeno v hran. knjižici, ker je pokojnica po izjavi tajnika, dofoila inplačan denar ludi brez knjižice. Ali je to verjetno? — Pri manjših zavodih, kjer hranilmičiv tajnik poena vlagatelje, sc večkrat zgodi, da se sprejemajo kakor tudi rapla-čujejo vloge brez knjižice. To sicer ni v skladu s pravili hranilnice, vendar lako je poslovanje »po domače«. Od hranilnice morete le tedaj zahtevati izplačilo cele vsote, kakor je zabeležena v hranilni knjižici. Če dokažete, da pokojrviea niti sama niti kdo drugi po rrjenem naročilu, ni*>o dvignili manjkajoče vsote. Tak doka« vam je takorekoč nemogoč. ker je z-a pust niča umrla. Pač p« je hraniftnica po svojem tajniku m po »rojih knjigah v stanu ravno nasprotno dokazali. Ako ee vsota, določena v legata rne namene, zmanjša, potem se morajo po--jssessi legati ssrasa«rac SumnjSali. ————— Nesrečna mladost. A. G. L. (Po vašem opisu je bilo dejanje poiskušeuo umorstvo. Ker je od takrat preteklo že več kot 15 let, je to hudodelstvo po sedanjem kazenskem zakoniku zastarano, in človeška pravica nesrečno nečloveško mater ue bo kaznovala. — Ker ste od onega časa postali pohabljeni, bi mogli zahtevati z odškodninsko tožbo odškodnino; seveda bi morali dokazati, da je nečloveška mati vas hotela ubiti, kar se ji je pa ponesrečilo, pa je s tem storila hudodelstvo po-skušenega umorstva. Dolini delež. G. A. Po smrti staršev imajo otroci pravico do dolžnega deleža. V ta dolžni delež se vračuna dota, ki jo dobi hči od staršev, ne vračuna se pa to, kar dobi hčerka od drugih oseb. Dota in oprema. K. I. Dokler starši žive, so dolžni, svojemu premoženju primerno dati hčerkam, kadar se može, doto, svojim sinovom pa opremo. Po |>ostavi je toraj za dekleta bolje preskrbljeno kot za fante, ker si pač fantje lažje sami pomagajo. Starša so opravičeni, da hčerkam ozir. sinovom ne dajo dote ali opreme, če ee brez vednosti ali proti volji svojih roditeljev poročijo in sodišče spozna, da je vzrok neodobravanja utemeljen. Zahtevo tui izplačilo dote morate uveljaviti pri okrajnem sodišču v nes|>orn*m postopanju, to je brez tožbe in bo sodišče po zaslišanju staršev in ugotovitve premoženjskega stanja določilo višino dote. Platane — a ne izrooene obveznice. Proti Zumbuloviču se je vodilo pred leti kazensko postopanje tudi v Belgradu. Uspeh nam ni znan. Svetujemo Vam. da povprašate pri sodišču, kjer ste izročili potrdilo o vplačanih obveznicah, kje da se sedaj ta potrdila nahajajo in jih zahtevate nazaj. Informirati se morate, če Zumbulovič sploh še kaj ima. Če kaj ima. ga lahko tožite, če pa nima, pa si prihranite vsaj pravdne stroške. — Plačali ste pa« Šolnino za spora anje, da rt« nasedfc tujim agentom, medtem ko bi še cenejše ravno*ake obveznica kupili in dejansko prejeli od domačih denarnih zavodov. Krivo pričevanje. J. K. C. V neki civilni pravdi so priče govorile neresnico. Radi tega ste jih ovadil] radi krivega pričevanja. Vendar ae bojite, da sodišče ne bo dalo zadeve naprej, ker so priče v dobrih odnošajih s sodnikom in se je sodnik ift-razil, da sodišče lahko verjame komur hoče. — Bodite brez skrbi. Na okrajnem sodišču bodo ovadene priče zaslišane kot osumljenci. Vi pa kot priča. Takoj pri prvem zaslišanju morate izjaviti, da se pridružite kazenskemu postopanju kot zasebni udeleženec in morate številčno navesti zahtevano odškodnino. Te spise mora okrajno sodišče predložiti državnemu tožilcu v Ljubljani. Če bo državni tožilec mnenja, da ni dokazov za krivo pričevanje, bo vrnil spise okrajnemu sodišču z izjavo, da odstopa od nadaljnega progona. 0 tem odstopu vas mora okrajno sodišče obvestiti. Pra-vioo imate, da v roku od osmih dni sami izročite pri okrožnem sodišču obtožnico oziroma, da v tem roku izjavite pri okrožnem sodišču, da prevzamete progon kot subsidiarni tožitelj. Če je dejanje res krivo pričevanje ali ne, bo sodil senat trojice pri okrožnem sodišču. Oprostilna sodba. K. J. Vložili sto tožbo radi žaljenja časti. Pri okrajne'm sodišču je bil obtoženec oproščen, zato 6te vložili priziv na okrožnem sodišču. Vprašate, kam s. lahko pritožite, če bo okrožno sodišče potrdilo oprostilno sodbo. — Nikamor, ker v kazenskih stvareh imamo le dve sstopnji. Le v slučaju, da je katera od zaslišanih prič po krivem pričala in bi bila za to tndi obsojena, potem lahko predlagate obnovo kazenskega postopanja. Posojilo staršem. M. š. Staršem ste posodili večji znesek, ki ga vam pa sedaj nočejo vrniti in celo trdijo, da vam niso nič dolžni. Kako b>i iztirjali j>osojilo? — Če starši dolga ne priznaj« in ga vam ne vrnejo, vacn pač ne preostane drugega, kakor sodna pot. Ako l>oste dokazali da ste dali posojilo, bodo starši obsojeni na vrnitev. Na jiodlngi pravomočne sodbe boste proti njim lahko predlagali izvršbo (rubežen). i nasveti Absolventom kmet. šol Pripravljalni odbor »Zveze almolventov kmetijskih šol dravske Imnovine«, sporoča vsem tovarišem absolventom, da so pravila od kr. banske uprave potrjena iu ne bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 2. aprila 1933 ob 10 dopoldne t dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi trg 3. Tovariši! IPo dolgotrajnem pripravljanju in ovirah stojimo pred i/,|>olnitvijo naše davne želje: imeti svojo lasino organizacijo. Že leta 1927 so nekateri tovariši začeli delati za uresničenje te ideje, in čeprav je takrat zamrla — umrla ui. Vedno znova srno |>oskušali ustvariti organizacijo, ki bi vezala in spajala vse tovnriše absolvente, vseh kmetijskih šol in vseh letnikov. Težavno je bilo to delo, čeprav je med tovariši ta ideja dobila mnogo navdušenih propagatorjev. Težave so bile radi tega, ker smo začeli s to stvarjo sami mladi fantje, ki nimamo na razpolago niti sredstev in največkrat tudi časa ne. Zelo nas je oviralo dejstvo, da smo raztreseni po vsej domovini in je težko dobiti zvezo med seboj. Najtežje pa je biio delo, ker smo se držali načela, da mora biti organizacija urejena demokratično in nepristransko, da bo lahko družila vse slovenske absolvente kmetijskih šol. Dejansko se je začelo delati za ustanovitev od tedaj, ko so učenci kmet. šole na Grmu leta 1930 izdali marsikateremu tovarišu znano okrožnico, v kateri so prosili tovariše, naj se izjavijo glede te ideje. Okoli 100 odgovorov je došlo, vsi navdušeni in odobravajoči. Zato smo sklicali junija leta 1931 sestanek, na katerem so se sprejela pravila za bodočo organizacijo in je bil izvoljen pripravljalni odbor, kateremu je bilo poverjeno. naj čim prej vloži pravila in skliče ustanovni občni zbor. Tovariši! Vemo, da je bil že marsikdo izmed Vas, ki ste sprva z navdušenjem pozdravili to idejo, mnenja, da je pripravljalni odbor svojo nalogo zanemaril in da je oela stvar spet zaspala. Toda bodite uverjeni, da je pripravljalni odbor storil kar je bilo v njegovi moči, da pa so razmere in zapreke ovirale delo tako, da so bila pravila potrjena šele dne 11. II. 1933, nakar smo takoj sklicali ustanovni občni zbor. Tovariši! Pripravljalni odbor je poverjeno mu nalogo izpolnil. Zdaj je vrsta na vas, da pokažete koliko' Vam je na tem, da bo naša organizacija tudi živela, da bo močna in trdna, da bomo imeli absolventje kmetijskih šol svoje središče in ognjišče, okoli katerega se bodo zbirali in navduševali ter drug drugega podpirali. Vabimo Vas, da vsi brez izjeme takoj pristopite kot člani k »Zvezi abs. kmet. šok, s tem, da pošljete pristopno izjavo in če mogoče tudi članarino pripravljalnemu odboru. Pristopna izjava naj vsebuje: ime in priimek, sedanji poklic, natančen naslov s pošto, srez, v kateri šoli in katerega leta ste absolvirali. Pristopno izjavo in članarino pošljete na naslov: Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetijskih šol dravske banovine, Ljubljana, Tyrševa cesta 29/1. Za prijavo zadostuje dopisnica. Članarino pa pošljite, prosimo, za lelos potom poštnih nakaznic, ker položnic še nimamo. Članarina za leto 1933 znaša 20 Din. Gotovo bo marsikomu težko toliko žrtvovati, toda pomisliti je treba, da je to Vaša organizacija, ki ne more od nikogar drugega pričakovati podpore kot od absolventov samih in da so posebno v začetku z društvom precejšnji stroški, ki se bodo krili le s članarino. Dalje ima Zveza v programu izdajati svoje glasilo, čim bo mogoče zbrati za to dovolj sredstev. Prosimo tudi starejše tovariše, da pristopijo, ker do zdaj teh pri pokretu še ni. Komur je mogoče in kdor bi bil pripravljen prevzeti v svojem okolišu organiziranje podružnice, naj se za gotovo udeleži občnega zbora, da dobj navodila. Pravila so v tisku in se bodo razposlala tistim, ki so se za sodelovanje javili že leta 1981 in pozneje. Tudi vsem tovarišem, ki se bodo prijavili kot člani, se bodo takoj poslala pravila, da jih bodo do ustanovnega občnega zbora lahko predelali. Program in smernioe Zveze so očrtane v »Kmetovalcu« leta 1982. štev. 18-14. Kdor pa tega članka ni čital, bo lahko iz naslednjih vrstic raz-videl, kakšno organizacijo želimo in hočemo imeti: 1. Redni člani bodo lahko vsi absolventi katerekoli kmetijske šole (tudi mlekarske, zadružne in viničarskih šol), ki se praktično v kmetijstvu udejstvujejo, ki jim je torej glavni poklic praktično delo v katerikoli kmetijski stroki, bodisi na lastnem ali tujem popestvu. 2. Izredni člani pa bodo lahko tisti absolventje kmet. šol. ki so radi razmer prešli v drnge poklice in torej ne kmetujejo več praktično, pač po jih vežejo spomini in prijateljstvo na tovariše, s katerimi so se skupaj Šolali. Ket taki tovariši ni- majo več enakih življenjskih interesov c onimi, ki v potu svojega obraza obdelujejo zemljo, in ker hoče naša organizacija zastopati interese kmetslrih absolventov, zato je gotovo opravičeno, da bode imeti pri organizaciji le redni člani glasovalne in volivno pravico. Svoje cilje bo Zveza absolv. kmet. Sol skušala doseči potom tiska, predavanj, tečajev, poučnih izletov itd. Organizacija Zveze pa temelji na sa. stemu samostojnih jiodružnic. Končno še nekaj: Izrecno poudarjamo, polnoma zanesljive so edino pasti, s katerimi jih lovimo. Pri nas so v rabi dve vrsti: cevke in ščipavke. posebne kratke pločevinaste cevi s pokrovkami, ki se na znotraj odpirajo, položimo previdno v rove, ki jih na to previdno zakrijemo; voluhar zleze v cev in ne more ven. Ščipavke so prožne železne pasti, ki jih napnemo in previdno nastavimo v rove; voluhar jih sproži in post ga zagrabi za vrat in zaduši. Oboje vrst pasti dobite pri železninarjih za mal denar. — Priporočajo tudi strup »Zelio-pa6ta«, ki se namaže na korenček peteršilja ali korenja. Nastavi se previdno v rove. Če žival zavžije korenček, se zastrupi in pogine. — Nekaterim se je obneslo zatiranje tega škodljivca s karbidom. V rove potakneino na raznih krajih i koščke karbida in odprtine dobro zakrijemo. Vsled zemeljske vlage se iz karbida razvija plin, ki gre po rovih in voluharje zaduši ali jih prežene. — Drugi priporočajo polivanje vrta z gnojnico, Sje smrad zaduši ali prepodi tega škodljivca. — So pa tudi sadjarji, ki se hvalijo s tem, da so pregnali voluharja s križno-listnatim mlečkom, ki so ga posadili okrog dreves. Vonj te rastline ga je pregnal. J. D. — B. Da se vam je zelje pokvarilo, je lahko več vzrokov. Morda ste zelje prelahko ob-ležili, preporedko ga snažili ali nepravilno snažili. Lahko je vzrok eno ali drugo, ali pa vse troje skupaj, če niste pobrali vse vode z vrha, predno ste odvzeli obtežilne kamne raz lesenega pokrova ali deščic, ki so krile zelje in na katerih so sloneli obtežilni kamni, se je vThnja voda vlezla v zelje. V vrhnji vodi pa so bile lahko takšne glivice, ki uničujejo mlečno kislino v zelja. Te glivice so povzročile, da je vaše zelje izgubilo vso kislino in se pokvarilo. Ako je imel zaradi prelahke obtežitve dostop v zelje zrak, je tndi ta pripomogel. da se je skvarilo zelje. Pokvarjeno zelje se bo dalo le težko ali sploh ne več popraviti. Poskusite ga popraviti z dobr* obtežitvijo in z dobrim oskrbovanjem. R. F. P. — Sprememba njfive v travnik. — Njivo s srednjetežko in dovolj močno zemljo nameravate spremeniti v travnik in želite vedeti, kakšno travno seme bi bilo priporočljivo in koliko se ga rabi za 1 ha površine. — Za obseve 1 ha njive z dobro zemljo v gorski legi, potrebujete približno to mešanico travnih detelj: 4 kg domače detelje, 3 kg švedske detelje, 2 kg bele detelje, 2 kg nokote, 13 kg pasje trave. 3 kg pasjega repa, fi kg mačjega repa, 3 kg angleške ljuljke, S kg lisičjega repa, 6 kg travniške bilnice, 3 kg travniške latovke. — Če ene ali druge teh trav ne morete dobiti, jo lahko nadomestite z zvišanjem množine ostalih. Za 1 ha potrebujete 4« kg trnvne mešanice; to množino znižate pa lahko do 44 kg, kajti na dobri njevi se bodo trave in detelje kmalu tako razrasle, da bodo pokrile vso površino. Mešanico je sejati med oves kot varstveno rastlino. Ko ste njivo poravnali in oves zabranaH, posejte travno mešanico in jo zagrnite z brano, prevlečeno s tr-njevimi vejami, da ne pride seme pregloboko. Dobro je tudi povaljati setev z lahkim valjarjem, nve« n» pokosHc isfcoj^ .K0 tt5no de5Bti jatje d< dobe travne rastline dovolj svetlobe ta močL SteT- »SLOVENEC«, dne 10. mar«. m\ 9tns t8. Čitatelje m „ Slovenca" za nedeljo Kouan-Kou-Yotian: Mrtva žena ... Bilo je ob peti straži prvega dne v letu — bilo je ob času, ko strogo vlada rima, ko je umrla moja ljubljena žena. Ne verjamem, da je še kdo na širnem .svetu, ki bi bil tako nesrečen kakor jaz- >Oh, 8e bi bila Še živa, bi ti bil za novo leto podaril novo obleko .. toda, oh! Odšla si doli v carstvo teme, ki gu napaja rumeni studenec! A da te moreni zopet videli, ti nežna, obišfti me, o ljubljena senca, opolnoči, pridi k meni v času tretje nočne straio, da ožive zopet sladke Banje preeklosti!« * T Času dragega tneeeca, ko se poraja ponlad, m nrodi sotnce dlje na nebu; in vs^ družine pero svoja oblačila in obleke v najčistejši vodi. Potem se razveseljujejo možje, Iri še isnejo svoje krotke tovarišice, s tem, da krače njihovo lepoto z novimi oblačili... Jaz pa, ki sem izgubil svojo soprogo, čutim samo žalost, ki me gloje, pekočo bol, ki me pooživa! Daleč izpred oči sem skril male šolenČke, ki so bili vajeni oklepati njene mične nožiee... Včasih sem bil mislil na to, da bi si izbral novo tovarišico. Toda kje bi mogel najti še katero, ki bi bila tako lepa, tako modra in tako prepolna ljubezni? ★ V čas tretjega meseca spada doba, ki se Imenuje tsing-ming. Tedaj razvije breskvi na veja vse svoje nežno cvetje; in vrbe začenjajo »obešati svoje zeleneče inačice. Potem se napotijo možje, ki imajo še soproge, z njimi na pot, da obiščejo grobove svojih staršev- Jaz pa, ki sem svojo izgubil, romam sam na njen grob; — in če vidim prostor, kjer počiva njen pepel, tijejo vroče solze po mojih licih. Doprinašam ji mrtvaške daritve; — slike iz zlatega papirja zažigam zanjo. — »Sladica žena,< jo kličem, dušeč se v solzah, >kje si? — Sladka moja. kje si?< Pn oh! mojih besed ne more slišati; — samo samoten grob vidim, — svoje soproge ne morem uzreti. ★ V času četrtega meseca, v tega meseca, ko sem bil pozdravil zinto. mnogokrat zapored zaman kličem svojo lepo ženo. Strah me je roba moje hladne postelje; ne upam se geiilti; in svilena odeja drhti nad praznim mestom. Ihtim in vpijem do neba; bogove prosim in rotim, naj se usmilijo ubogega soproga, ki preživlja noč v samoli in žalosti. Ob iretji straži vvtanem in jokam do zore. ★ V času dvanajstega meseca, sredi rimskih mrazov, zaman kličem svojo ženo. »Kje si?« — ji kličem, >kje si? Vse dolge dni sem bil mislil samo nate, — a tvojega obličja ne morem uzreti!« Zadnjo noč v letu pa se mi prikaže v sanjah. Med svoji roki položii mojo roko in se mi smehlja s solznimi očmi; — njene nežne roke me objemajo in kakor nekdaj sem ves blažen... »Prosim te, ljubi,« mi šepeče, — »ne muči se več z mislimi name! V bodoče te vsako noč obiščem v san jah.« Ljubi Bog in štirje bratje (Pravljica) Nekoč so živeli štirje bratje, ti so «e odpravili po svetu, da bi kaj zaslužili. Na poti jih je srečal ljuhi Bog v podobi starega moža in jih ogovoril: >Dober dan, otroci«; odgovorili so: »Bog povrni, ded.' — >Kam pa ste namenjeni, kam?« — »Po zaslužku, ded.« — »Ali me marate za druščino?« je vprašal starec. Odgovorili so: >Le pojdi z nami, ded.« Tako so šli skupaj naprej; prišli so do studenca in posedli ob njem, da bi si odpočili, jedli in se lupili vode. Ko so pa vstali, je rekel najstarejši brat: »Ce bi vendar Bog dal, da bi se voda tega studenca izpremenila v vino; kako bi bilo to lepo; potem bi bil krčmar in bi mogel tudi za reveže kaj storiti.« Takoj se je voda izpremenila v vino. oni pa je ostal pri studencu in potnikom prodajal vino- Drugi bratje so ga tedaj pustili tamkaj in s starcem nadaljevali pot. Prišli so do groba, ki sta mu ob vsaki strani rat«Ua dva velika topola. Ko je drugi brat to videl, je dejal: vKo bi vendar Bog dal, da bi se ta grob izpremeuil v kopo pšenice, topola pa v voli, kako lepo bi to bilo; |R>tem bi mogel tudi za reveže skrbeti.' To je slišal starec in dejal: »Bog daj, moj sin, da bi se tako zgodilo«; in tedaj so se nagrobni i.ameni izpremenili v pšeuične kope in oba topola pa v voli; drugi brat je ostnl tukaj, si uredil gumno in mlatil z voli. Ostala dva brata sta ga zapustila in s starcem nadaljevala pot. Prišli so do jKjkopališča, na k a tega spomenikih je ždelo in se drlo vse polno vran. Tedaj je rekel tretji brat: >Če bi vendar Bog dal, da bi bile vse te vrane črne in bele ovce, kako bi bilo lo lepo.« Ko je starec lo slišal, je dejal: »Bt>g daj. moj sin, da se tako zgodi. - Takoj so se vrane i spremenile iu začele vsepovsod meketati. Tretji brat je tedaj ostal ondi ter pasel in oskrboval svoje ovce. Preostal je samo še najmlajši brat, da bi s starčkom nadaljeval pot. Ko sta se tako bližala neki vasi, je rekel starec: »Pojdi, moj sin, pove-dem te na ženituino v tej vasi. da si skupaj od-počijeva in kaj zaužlteva.«- Fant je odgovoril: >Dobro, le pojdiva, ded<, in odpravila sta se tjakaj. Prišedša v vas, sta krenila v hišo, kjer so imeli svatbo- Na dvorišču sila naletela za mizo na slarešino in druge svate, ki so ga gostili; povabili so ju. naj sedela, malo prigrizneta in pijeta. Starec in mladenič sta sedla skupaj in použila božje dari. Kmalu nato so privedli iz hiše k mizi neve-to, da bi starešini in gestom poljubila roko — kajti zdaj so jo hoteli z ženinom spremiti k poroki — in jih obdarovala. Ko jim je tako po vrsti poljubovala roko, je prišla tudi do starca, ta je pa zaklical: >Čujte, starešina in svatje, la nevesta ni vaša, ampak naša, temule mladeniču pripada.« Tedaj so planili in dejali: >Kaj pa tn govoriš, starec; kako bi bilo to mogoče, ko smo izvršili vse po redu in postavi?« — »Kako naj ue bi bilo mogoče,« je odvrnil starec, > mogoče je. Ce nočete verjeti, da je nevesta naša, pa vsadimo vsak po tri trtne sadike, vi na vaši, mi na naši strani, in na kateri strani bodo mladike o zelenele in obrodile grozdje, temu naj pripade nevesta.« — »Dobro,« so dejali starešina in svatje, in vsadili so mladike. Po kratkem času so začele starčeve mladike poganjati in obrodile grozdje, da so ga vsi jedli, na oni strani so pa usahnile. Ker torej svatje s svojimi besedami niso mogli ničesar opraviti proti starcu, so dali mladeniču nevesto, jo z njim poročili, in tako je ostal v njihovi vasi. Starec pa je šel svojo pot. Ko je bilo poteklo nekaj časa. odkar so se bile izpolnile želje štirih bratov, je hotel ljubi Bog vedeti, če so se tudi res zavzeli za reveže, kakor so bili obljubili. Izpremeuil se je v zelo starega, raztrganega berača s palico v roki, in se odpravil do vsakega izmed bratov, da bi preizkusil njihovo srce. Najprej je dospel proti večeru do krčtnarja in ga prosil: »Sin, komaj »em ob palici zmogel pot do tvoje krčme; daj, prenoči me nocoj brezplačno in daj mi jesti in piti, kajti na dolgem potu mi je pošlo vse brašno.« Ta je pa odgovoril: »Uh, stari, saj vendar vidiš, da se vse tare gostov; najprvo moram tem postreoi, potom pa tudi tebe lahko sprejmem, toda brez denarja, stari, tega ne morem-« Starec je prosil v drugo i* tretje, da bi mu dal vsaj nmlo kruha in vina v okrepčilo, oni pa mu ni dal. Tedaj se je starec odpravil dalje na pot, in ko se je nekoliko oddaljil iz kraja, je rekel: »Bog daj, da bi se to vino izpremenilo v vodo, kakor je bilo preje v studencu.« Takoj je začela teči voda irj krčmar je ves zmeden obstal, ko je prišel po vino za goste, kajti našel je le vodo. Nato je prišel starec do kmeta na gumnu, ki je bilo vse obdano z žitnimi kopami in na sredi so ležali kupi nezvejane pšenice. Tedaj je prosil starec kmeta, da bi mu dal malo žita in kruha, da bi »e odteščal. Ta pa mu je odgovoril: >Ej, stari, ali ne vidiš, da ni od nikoder, nobenega vetra, da bi mogel vejati in ti kaj dati; ker ni nič zvejanega, ti tudi nič dati ne morem.« Starec je prosil v drugo in tretje za mrvo tega, kar je kmet imel, ta pa mu ni nič dal, in tako se je odpravil dalje. Ko se je pa od gumna nekoliko oddaljil, je rekel: »Bog daj, moj sin, du bi to postalo tako, kakor je bilo preje,« in takoj so se kope in gumno izpremenili v grob s topoli, kmet pa je osramočen ostal praznih rok, kakor preje. Odtod je šel starec k tretjemu braitu, ovčjemu pastirju, na njegovo napajališče, ravno ko j.: hotel iti mlest svoje ovce, in ga nrosil: »Moj sin, daj mi malo kruha, sira in mleka, dn se malo okrepčam in napijem, kajti od dolge poti sem zelo lačen in slaboten.« Pastir mu je odgovoril: »Oh. starec, ali ne vidiš, da zdaj nimam časa? Prihajaš prosit, ko imam ravno največ dela, ovac ue morem puščati nepomol-ženih, da bi tebi stregel.« Starec je prosil v drugo in tretje, toda pastir ga ni hotel niti poslušati, in tako je odšel dalje. Ko se je pa malo oddaljil, je dejal: »Sin, Bog daj, da bi postale te ovce zopet tisto, kar so bile«; in takoj so ^e ovce izpremenile v neme nagrobne spomenike, na katerih so sedele vrane, krakale in bile s Pisma o slovenski književnosti XVT1. Na koncu prve polovice 19. stoletja kaže naše literarno delovanje to-le lice. Še živi v njem zavest, da je pravkar ugasnil narodni genij — Prešeren, ki se je ob zatonu svojega življenja oglašal tudi v Novicah (1843 je izšel ponatis Krsta pri Savici, 1845 elegija Ob šest in dvajseti obletnici gospoda Valentina Vodnika, šaljivka Pesem od železne ceste, Kaj se smč in mčrc peti [Orglar], priložnostna pesem Janezu Hradeckitu, sonet Memento mori [ponatis], 1846 elegija V spomin Matije Čopa, 1847 pesem Pcvcu, kot opozorilo na Poezije, s katerimi jc tega leta Prešeren podal račun o svojem delu, 1848 nesmrtna Zdravljica, čeprav na sramotnem mestu ob strani Hašnikovega pamfleta zoper revolucijo 1848: Svobodni Lenart). Poleg mojstra jc pelo po njegovi melodiji tudi nekaj učencev: Svetličič, Zemlja, Žakelj-Rodoljub Ledinski in drugi. Toda Prešernovo notranjo melodijo je žc od 1843 preglaševalo »petje« Koseskega, ki jc iz »jar-nega grla« krožil v burnih, ritmično popolnih in Sudno znanih, dasi vendar nc docela razumljivih »slavospevih«. Težko je danes pisati o Koseskein. Njegov strastni sovražnik, Fran Levstik, je pisal kritike o njem vse življenje, Zanj je bil Koscski podobna slovstvena spaka, kakor o. Marko Pohlin. In kakor je Pohlin po zaslugi prolesorja Kidriča danes pravilneje cenjen, kot jc bil v Levstikovi dobi, tako se mi zdi potrebno, rešili Jovana Vesela vsaj iz dna literarnega pekla, kamor ga je pehal vse življenje neizprosni kritik — Levstik. Resnica siccr ostane, da je bil Koseski neoriginalna glava, ki jc znala peti samo o tem, kar jc slišala od drugih. Toda to mu danes lažje odpustimo, nego so mu mogli v Levstikovi dobi. Njegova najhujša napaka jc pa ta, da ni znal slovenski pisati. Toda če pomislimo na vnebovpijočo malomarnost in samomorilski cinizem, s katerim razpravljamo že nad sto lel o slovenskem literarnem jeziku, potem moremo to njegovo poglavitno napako vsaj razumeti, če žc nc odpustiti. Koseski jc nezakoniti potomec ilirskega razpravljanja o hrvaščini kot književnem jeziku za Slovence. Njegovo barbarsko mrevarjenje slovenskega književnega jezika jc sad slovenske malodušnosti, ki neprestano obupuje, ker vidi, da so drugi narodi po številu močnejši. Nikdar, razven v Trubarju, Prešernu, Levstiku in Cankarju, ni naš človek občutil one suverene, sebe, svet in vcsoljstvo zedi-njajoče poklicanosti, da bi pred seboj in svetom pričal za neko resnico, ki je lahko tem večja, čim manj zagovornikov ima. Čc jc sploh možen nek ugovor zoper slovensko narodno individualnost, potem je edino ta, da sc ni iznebil naš človek šc do danes neke čredne miselnosti, zaradi katere niti nc more vztrajati na samosvojem stališču niti ne more doumeti smisla človeka, ki kaj takega zmore. Kes je taka usoda odmerjena članom nosvobodnih narodov in narodičev, vendar je treba z mirno dušo priznati, da je pri nas ta miselnost plod naše malomeščanske lažne sramežljivosti, ki se rajši brati z najbolj eksotičnim »gospodom«, kakor pa z rodnim »kmetom«. Tu sc nam reži v zobe problem naše narodne vzgoje, ki smo jo predolgo zanemarjali, tako da smo vzgojili zarod vetrogončičev celo v ljudstvu samem. In čc je akademik Johann Wcsscl ukradel Schjllcrju slog in verz ter opeval Valvazorievc anekdote ».kranjskih plemičih z visokega koturna Schillerjcve idealistične poetike, tedaj jc razumljivo, da se tudi Jovan Koseski ni mogel otresti svojega pravzora. Leta 1818 jc dal na svetlo v Ilirskem sonci Po-lažva, ki ga spremlja nemški prevod. Iz njiju bije neka zvočna magičnost, ki tvori poglavitni čar Ve-selove poezije. Ideja, razumljivost, originalnost, doživetje in jezikova pravilnost — vse to Koseskega nc zanima, zanj je pesem sozvočje krepkih ritmov v togih verznih shemah Po izidu soneta Potažva se v slovenski poeziji v romantični dobi ni niti enkrat oglasil. In šele ko je Prešeren skoraj žc dovršil svetišče naše pesmi, je presenetil Koseski slovenskega malomeščana v Novicah 1843 z bobnečimi granesi ode: Slovenija čaru Ferdinandu. Idejo pesnitve si je sposodil od Vodnika. Toda kakien razloček je med iskreno in pošteno četudi Dedomiiljeno Ilirijo oživljeno in tem slavospevom o slaboumnem Habsburgovcu. In vendar ni to niti njena poglavitna napakal Ta je v zlagani zgodovinski navlaki, ki tvori vsebino njenih 210tih bobnečih šestomerov. Dva svetova in dva docela nezdružljiva človeška tipa zagledamo, če primerjamo, kako opeva slovensko zgodovino Koseski in kako poje o njej Prešeren v Sonetnem vencu v Ic-onih dveh tihih verzih: Odtod samo kervavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije, Koseski pa hlastežno odpira usta po zgledu vseh lažnjivcev in slepivcev: Preden Bizanc in Rim verige kovala n&rodam, bila Evropi si varh! veči le hvale žclii? Tvoja žarila jc kri od ledniga Balta do Jadra, mirnimu svetu razum, bojnim bila si meč, zlobi gotova zajezi med jutram in divjim zapadam. Ali jc kaj čudnega, če je slovenski po poli izobraženec pretakal solze bolnega navdušenja, ko je bral take slavospeve o svojih prednikih? In nato jc pričel Koseski objavljati v Novicah svoje predrzne kopije nemških in drugih pesniških del. Šc leta 1843 jc dosegel tak sloves, da so zlagali celo pesmi nanj in njegovo -pesnikovanje«. Nekaj naivno veselega in vendar tudi nekaj zelo žalostnega jc v tem pojavu. Slovenec «e jc veselil poezije, toda v svoji duhovni primitivnoiti je segal vedno rajši po kričečem, pisanem ia navdušenem posnetku, ksker pa po izvirnem, resničnem, dasi morebiti tudi bolj bolečem originalu. 'n tako so se vrstili na čelu noviških člankov in dopisov kmetijskega in rokodelskega značaja Veselovi originali in prevodi. Prav za prav ne moremo o originalih niti govoriti, kajti večinoma je samo prevajal, četudi tega ni hotel priznavati. Zlasti je ljubil Schillerja, Burgerja, Chamissona, ki jih je sicer tudi priznaval za očete svojih pesmi, dočim ja manj znane (Koiegartena, Langbeina, Rucker-ta i. dr.) kratko in malo zatajevaL V »originalnih« pesmih ni prestopil začaranega kroga, ki ti ga je zarisal že v svoji prvi pesmi. Poveličevanje tujega jarma, zagotavljanje neomajne zvestobe, opevanje zgodovinskih neresnic, junaštvo slovenskega »ora-tarja«, napihovanje verskega čuvstva — to so motivi njegovih pesmi. Pristen je bil edino le njegov ritmični dar, katerega jc moral tako slepo ubogati, kadar je pesnil, da je neusmiljeno iskal in cepil beaede, mašil jih v nepojmljivi strasti v kalupe pesniških mer ter se ni zavedal ne njihovega pomen* ne smitla, ves prevzet od melodije, v kateri jc zla-gal pesem. Slovenskega bravca si je docela osvojil. Tako moremo razumeti, zakaj je Prešernova pesem izzvenela, ne da bi jo kdo nadaljeval. Celo mladina, ki je vendar raitla v ozki odvisnosti od ljudske po-ezijc in je poznala slovensko in trbsko-hrvaško narodno pesem, je zapadala v oblasi njegove neizprosne ritmike. In četudi so te najbolj nadarjeni mladi peniiki: Matija Valjavec, Janez Terdina, France Ccgnar in Luka Svetec izvili lažnemu čaru Veselovc pesmi, ker »o «c zatekli k narodni po eziji, so vendar nehote zgrešili zvezo s Prcšernon in zlezli v neko poetično obojniltvo, ki jo je zahti val slovenski malomeščao, pokvarjen od Vesel »poezije«. Mlajša generacija je sicer nagonski čutila, mora zastaviti plug slovenskega slovstva še gin' I jc ter vreči na sonce lo, kar se skriva v duši t1 čana, vendar je ostala polovičarska, ker ni ran; kreniti niti za Prešernom niti v organični nasproti tečaj v narodno poezijo. In priti je moral poraz sl< venske preporodne misli leta 1848, ki jo je lelc. okrcnil v docela narodno smer, oziroma je zbudil še nove liudi — katere je vodil že Levitik. krelfutmi; pastir pa je ves prestrašen obstal in ni imel nič, kakor preje ne. Potem se je starec odpravil do domovanja četrtega brata; ta je čez dan pasel živino in v hiši je našel samo ženo, ki je ravno polagala v vroč pepel mlince iz kravjeka; s tem je hotela namreč prevariti otroke in jih potolažiti, češ, da peče mlince. Starec jo je pozdravil in ona ga je prijazno sprejela, ga primorala, da sede na rogoznico in mu podložila blazino, in starec je sedel. Ko je tako nekaj časa posedel, je rekel mladi ženi, da naj vzame mlinec iz ognja, ker da je že pečen. Na to je odvrnila: >Ob, ded, čeprav ga vzamem ven. saj ni pravi kruh, marveč kravjek; danes nismo imeli niti ščepca moke, zato sem to tako napravila, da otroci ne bi od lakote skoprneli. dokler ne dobimo kruha: nikar mi ne zameri.« On ji je pa rekel: »Le vzemi kruh ven, hčerka, ni tisto, kar ti misliš, marveč je pravi kruh; Bog je odločil, da naj bo ta':o.« Žena je ubogala in vzela mlinec ven, ga obrisala, in ko gi* je razJomila, je bil bel kakor da bi ga bila zamesila iz pše-nične moke. Tedaj je dala otrokom kruh, pogrnila mizo za starca, prinesla malce sira in ga prijazno silila, naj prigrizne. Ko se je starec z jedjo pošteno podprl, je rekel ženi, naj gre in mu iz soda natoči malo vina. Ta mu je odgovorila: »Ded, davno je že tega, odkar nismo nič vanj vlili, prazen je in izsušen.« On ji je pa zopet rekel: »Le pojdi, hčerka, in poglej. da ni prazen, marveč poln; Bog je dal, da imaš vina.« Tedaj je šla. videla, da je bil sod poln do vehe in se čudila; potem je na-točila nekaj vina in nesla starcu, da bi pil. Ker se je bilo zmračilo, je starec ostal čez Averčenko: V vojno ministrstvo neke države je prišel nekoč človek s prekanjenim obrazom in je dejal: »Prosim, pustite me koj k vodji zrakoplovnega oddelka I Izumil sem nekaj važnega na področju zrakoplov-stva in bi rad ta izum prodal. Moj izum bo povzročil v zrakoplovstvu prevrat in tista država, ki bo kupila moj izum — bo imela velike koristi.« Povedli so izumitelja k vojnem« ministru. Vojni minister je bil zelo vesel in je vprašal izumitelja : »Pravite torej, da ste izumili nekaj važnega?« »Gospod minister, skonstruiral sem zrakoplov, Id se lahko obdrži 10.000 ur v zraku in lahko sprejme vase celo kompanijo!« Izumitelj je pokazal ministru risbe in načrte. »Da,« je dejal minister, ko si je ogledal načrte, »to je vprav tisto, kar smo iskali. Koliko zahtevate za svoj izum?« »Eno milijardo!« »Prav,« je kriknil minister, »tu imate nakazilo za državno banko. Hvala! In če izume te še kaj novega, pridite zopet.« »Gospod minister,« je dejal izumitelj, »še nekaj za Vas. Nekaj bajnega, nekaj senzacionalnega.« »Kaj pa?« »Gospod minister, izumil sem top, ki z lahkoto in popolno preciznostjo pogodi moj zrakoplov v poletu, tako da pade letalo takoj na tla-« »Cujte,« je dejal minister, »ta je pa huda. Tako krasen zrakoplov ste izumili, zdaj pa pridete nenadoma s tem topom proti zrakoplovu na dan!« :/Gospod minister, moj zrakoplov je čudo tehnike. a treba je vendar ustvariti kak lek zoper strup.« »Gotovo! A bilo bi mi ljubše, ko bi bil kdo drug izumil ta top.« >Gospod minister, to je za Vas pač postranska stvar. Ako želite — grem ven, si obrijem brado, si nadenem drugačen plašč in pridem zopet k Vam kot popolnoma drug Človek, ki ga ni site še nikoli videli.« Minister ni bil nikak neumnež in je dejal zato smehljaje: »Prav imate! Kaj 6i hočemo? Kupiti moramo tud! Vaš top. Sicer pojdete v drugo drŽavo in ji prodasle ta izum. Potem ne bi imelo zmisla, da sem kupil Vaš zrakoplov. Koliko stane pa top?« vEno milijardo!« Minister je potrepljal izumitelja po ramenu in dejal: »Vi ste veleum! Da izumite tak top...« noč in z njimi večerjal; jedli so in pili, kar je bil Bog dal, in naslednje ju>.ro je rekel starec ki je bil zelo zarana vstal: »Zakoljita mi enega svojih otrok v žrtev, specita mi ga v ponvi in dajta, da ga pojem.«. Mož in žena sta se spogledala, če sta prav slišala ali ne; toda starec je le silil in tako jima ni preostalo nič drugega, zaklala sta otroka, ga pripravila, zakurila peč in ga položila vanjo, da bi se spekel. Ko je prišel čas. da bi moral biti pečen, jima je rekel starec: »Dajta in poglej^a. če je otrok v peči že pečen in prinesita mi ga. da ga pojem; potem odrinem dalje« Ko sta zdaj odprla peč, da bi ga vzela ven, sta se začudila, ko s! našla u4roka vedrega in zdravega in videla. kako se igra z zlatimi jabolki, in tudi povsod po peči je ležalo polno zlatnikov. Tedaj sta vzela otroka ven in šla zopet k starcu; ta ju je opominjal, da naj vedno drug z drugim potrptta in imata drug drugega v časti, ako hočeta. da jima bo Bog dal. česai prosita. Napovedal jima je tudi, da brsta mogla, če bosta složno žive.a. razcepiti najtanjši las in iti skozenj. če bosta hotela; če pa drug nasproti drugemu ne bosta popuščala in se ne imela v časteh, potem jima Bog ne bo mogel pomagati. Nato je siaree odšel in hvaležno sta ga spremila ';os poti. Ko sta se vrnila, sta pobrala denar iz peč), vzdignila rogoznico, na kateri je bil starec ležal in spal in našla tudi pod njo zlatnike; tudi te sta spravila in dosegla blagostanje, tako da se je mož povzdignil od govejega pastirja do najbogatejšega vaščana. Ljudje so se čudili nad njegovo srečo in njegovim hitrim blagostanjem, niso pa vedeli, da ju je Bog poplačal za njuuo pobožnost in pokorščino. »Kaj bi, gospod minister? Ko ste že kupili top, Vam bom zaupal neko skrivnost: izumil sem za svoj zrakoplov oklopen ovoj, ki ga ne prebije niti krogla iz mojega topa.« Minister se je prijel za glavo in je obupno vzkliknil: »Gospod, ali me hočete spraviti ob pamet? Zakaj mi niste takoj ponudili tega okk>p-nega ovoja?« Nekaj časa sta sedela molče in pušila svoje cigarete. Nato je vprašal minister: »Koliko?« »Bno milijardo!« »Vzemite pol milijarde 1« »Ne gre, gospod minister! Neka druga država mi ponuja tudi eno milijardo, ali jaz bi rad z Vami sklenil kupčijo!« »Torej, Bog z Vami! Tu imate eno milijardo. Toda Vi boste še upropastili našo deželo!« »Cujte, je zaklical minister, »ali je oklopni ovoj res neprodiren?« »Gotovo,« je odgovoril izumitelj, »talko dolgo, dokler ne izumejo novih krogel s posebno razdiralno silo.« »Pa bodo izumili take krogle?« je vprašal trepetaje minister. »So jih Se izumili!« »Kaj?? Kdo pa je izumitelj?« »Jaz, gospod minister!« »Vrag Vas vzemi! Zakaj pa ste o tem molčali?« »Saj ne molčim,« je odgovoril skromno izumitelj, »saj pravim, da sem izumil take krogle.c Tedaj se je minister zlobno nasmehnil in dejal: »Tako... potem pa boste prišli k meni in mi predlagali naj kupim te krogle. Da? In ko bom kupil krogle, potem se boste ironično nasmehnili in zatrdili, da ste izumili oklop proti tem kroglam.« »Da!« je dejal izumitelj. »Pa nam boste prodali te krogle za eno milijardo in potem izumili zopet nove krogle?) »Gotovo, goepod minister!« Minister si je izpulil šop las in je kriknil besno: »Gospod, zavedli ste me v zagato, odkoder ne vem ne kod ne kam . .. Kdo ste? Povejte mi svoje ime, da ga bodo ljudje lahko na vseh oglih preklinjali ...« Izumitelj je živčno skočil pokoncu: »Gospod minister, ne bom Vam povedal svojega imena, a če bi logično mislili, bi uvideli, da me je sama zdrava pamet!« Izumitelj je zaloputnil vrata in je ositavil osuplega ministra samega v kabinetu. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Jest sama na vem, kuku je tu, de hod moj mož adej en čas iz »oje kancelarije dam tku slabe vole ln nekam putrt. Kar skrbi me, kua u znim. Prou res se bujim, de b ta revež nazadne še u jetka na padu. Za nu-ben pugovor ni več. Kar zmeri neki grunta in premišluje, zra-un se pa tku drži, kokr de b mu črvi iz nusa lezi. Kene, učaseh sva se tkula use sorte pumenila med saba, ke je pršou zvečer iz kancelarije dam. Pu zim sva se pu večerji lepu h peč usedla, pa m je začeu praut nu-vice iz kancelarije, pa tud druge rči, al je pa Kej brau. Ce je blu lepu udzuni, sva ja pa ubrala preke šišk, ke du Kosouskega pula, pa nazaj. Ukul ta peruga sva ja pa spotama tud zavila u kašna štarija na ene pu litrčka. Zdej en čas ja pa usega tega konc. Men je tku hedu. de na morm puvedat. Kene, jest sm oeu dan sama duma, zvečer b pa tud rada mal pužle-bedrala. Zdej morm pa tacga mulca gledat zraun sebe. Men je res za znort. Jest sam ga že večkat preguvarjala, de b stopu h kašnmu dohtari, h kašnmu špecjaliste za puste Idi, de b saj vidu, kua mu prou za prou fali. Mu-goče, de ma kej na jetreh, al pa de mu slepič dobr na funkcjunira. Pa use zastoju. Ta mrcina m še udgovara na da, ket de b biu mutast. Vi na verjamete :uku je tu za ena ženska hedu, pusebn če ma zdrava pluča. pa ježek brez falarja Kene, z enmu pametnem možain se ena ženska use lohka puguvari in kar naraunast puve, kar ji na src leži. Če pa tlela kašna bleknem. pa ni nč gvišnga kua u iz tistga vn pršlu. Duma pr peč se m zdi še ta narbl gemitlih in brez usake navarnast. Pa še duma predn kašna zinem, iz metla za peč pu-bezam, de se prepričam, če je use tku kokr more bt. Sej člouk nkol na ve, jh- kermu vogle u j>s S A H Letos je minilo 25. februarja petindvajset let odkar je umrl eden največjih ruskih šahovskih mojstrov — Cigorin. Rodil se je 1. 1850 v Petro-gradu in umrl 1. 1908. Najlepše uspehe je dosegel 1. 1881 na turnirju v Berlinu, kjer je delil z Wina-\verjem tretje in četrto mesto, v Newyorku 1. 1889, kjer je delil z Wei6om prvo in drugo mesto in v Budimpešti pa je 1. 1896 dosegel prvo mesto. Leta 1893 je igral match z dr. Tarraschom, ki je bil tedaj na višku svoje moči. Rezultat tega matcha je ostal neodločen.- — V Parizu so 25. februarja v prostorih ruske gimnazije priredili v spomin ve-jikega ruskega mojstra svečanost, pri kateri so govorili predsednik francoske šahovske zveze in ruski šahovski mojstri, ki prebivajo v Parizu. Že Cigorin je sanjal o ruskem svetovnem prvenstvu v šahu, toda njemu se te sanje niso uresničile. Zapustil pa je dva vredna naslednika, Aljehina in Bogoljubova in enemu izmed teh dveh se je posrečilo doseči cilj, katerega Cigorin še ni mogel doseči. Aljehin nosi sedaj že šesto leto ponosni naslov svetovnega prvaka in ga bo vsaj kot beatus possidens še dolgo obdržal. — Ob priliki svojega bivanja v Ameriki se je Aljehin ustavil tudi v mestu zvezd in zvezdnikov — Hollywoodu, kjer je igral proti osmim izbranim šahistom simultanko na slepo. Aljehin je tudi v tej panogi šahovskega športa svetovni prvak, zato si bomo z zanimanjem ogledali naslednjo partijo iz te produkcije: španska igra. Beli: dr. A. Aljehin. Črni: B... 1. e2—e4, e7—e5. 2. Sgl—f3, Sb8—c6. 3. Lfl— —b5, a7—a6. 4. Lb5—a4, Sg8—f6. 5. 0—0, Sf6X Xe4. (To obrambo je vneto zagovarjal dr. Tarrasch. Moderna turnirska praksa pa je pokazala, da je za črnega riskantna). 6. d2—d4, b7—b5. 7. La4—b3, d7—(15. 8. Sf3Xe5. (Aljehin hoče igrati manj poznano varijanto. Mnogo boljše je na tem mestu 8. d4Xe5). 8. ..., Sc6Xe5. 9. d4Xe5, Lc8—e6. (Črni se je pustil zmešati. V varijanti, ki jo je izbral Aljehin, spada ta lovec na b7). 10. a2—a4, Se4—c5. 11. Sbl—d2, Lf8-e7. 12. Ddl—e2, c7—c6. 13. c2-c3, Sc5Xb3. 14. Sd2Xb3, b5Xa4. (To je taca uzignu. Dondons sma že tku napredval, de znama kaline luvit na use sorte metode, ni treba de b mogl mt za tu glih limance, kokr soje čase. Vite kok se člouk zabeleštra, de sam na ve kdaj. Jest sm vam tla puvedat kašn je ratu moj mož zadne čase, b vam pa h mal začela prpoudvat, kuku se kalini luveja. Ja, sej praum, jest sm že čist zmešana, tku de hmal na um vedla več, a sm mandlc, a sm babca. Tega je pa sam moj mož uržah, ke je tak, de m za nkamer. Zadnč, ke sm skučila h brajnuc pu pu litra mleka za fruštek — mlekarca m ga noče več na puf nost — sm pa srečala enga kulegata ud mojga muža, pa sm ga prašala, če je nemu kej znan, ke sta ceu dan skp, kua mojmu može fali, de je tku čudn ratu. »Kar mouči pa grunta,« sm mu rekla. :Kua mu če falit. Sej sm zdej en čas jest glih »k. In naš kulegati nisa nč bulš. Sej se nam še delat več na lub.< »Ja, kuku je pa tu? Sej moj mož je biu zmeri zguvorn. Zatu sm ga pa uzela, ke sm mislela tala člouk ni napčen. Zmeri je dobre vole in tku luštn je z nim kramlat. Na, zdej je pa tku. Kar žou n> je, de sm ga uzela.« »Kua vam u žou. Tle ni nč za pumagat. Časi sa holt tak. Naš šef u kancelari je tud zmeri nataknem, pa ma vnder usega zadost. En prauja, de ma hemaroide. Druh pa spet trdja, de ga ene sorte gliste tku matraja.« »Pa ne, de b mou tud moj mož gliste. Men še ni nkol nč ud glist guvuru.« »Za kua b pa mogu mt vaš mož gliste, al pa jest. Sej midva nimava nker nč za guvort. Ta nadlega se prjemle sam bi udlične gespode, ke ma s še bi udlična gespoda kašne zveze.« »A tku. Tu pride pa mende ud predobre košte, al kal. Vite, ke sm bla jest še mejhna, sa tud mene gliste i.iatrale. iJa me je enkat mama pelala h en šintarc. Ta je pa mam nasvetvala, de nej na cvirn nabere gor česen, de u ket kašn patanoštr vn Vidi. Tist naj pa men ubes ukul uratu na gol žvot. Pa u pumagal. In res je pumagal. Dejte še vi vašmu šefe tu nasvetvat. Pa druh tak gespod, ke ja gliste matraja, tud. Ute vidi, de u dobr sturl.« K. N. bilo nepotrebno, ker slabi svoje pešce in sili belo trdnjavo v igro). 15. Sb3—d4, Le6—d7. 16. e5—e6, f7Xe6. 17. TalXa4, Dd8—c8. (Na 17..... c6—c5 bi igral beli Sd4Xe6!) 18. Tfl—el, Ke8—f7. (Tukaj je bil še čas za rokado. Na 19. SXe6 bi igral LXe6. 20. DXe6+, Tf7). 19. Sd4—f5, Th8—e8. 20. De2-h5+, Kf7-g8. 21. Sh5Xg7! (Odločilni udarec! Na KXg7 sledi Lh6+ s skorajšnjim matom). 21...., Te8—f8. 22. Ta4—g4, Kg8—h8 23. Tel—e3, e6—e5. 24. Sg7—e6! in črni se uda. Proti žrtvi bele dame na h7 in Th3+ ni leka. Lep zaključek! Problem št. 11. Dr. E. Zepler. Beli: Kdl, La8, b8, P: a3, a7, b4, f3, g3, h'i h7 (10 figur). Črni: Kd3, P: a4, b5 (3 figure). « g .......M mM mm n l5§ 'mi, WM, im ■ * i -mm II! K fgp Awm. wm- m w//m. V///M* W............... m mm. ■ - m , HH 1 A ■ m m I mm. a J_g Mat v štirih potezah. Rešitev problema št. 10: 1. Del—e2! preti 2. Sa3—c4! 1...., SXe2. 2. SXb5 in Sc7 mat. 1...., Ld2. 2. De4+ in mat v naslednji potezi. Same zelo ostre varijantel J. Luzian: Vajenec Jakob Mali je dobil tak nahod, da so mu solze zastirale pogled, in ko je zvečer odpravljal poslovna pisma, mu je vse migljalo pred očmi ter ni razbiral črk. Tako se je zgodilo, da je romalo krepko opominje-valno pismo v ovitek z naslovom najboljšega predstojnikovega prijatelja, bančnega ravnatelja Samsona, dočim je prejel drugo pismo brezupni dolžnik Krah. Simson je čital ves osupel: »Vaše blagorodje! Če v teku osmih dni ne prejmemo od Vas dolžnih 25.000 dinarjev, bomo prisiljeni, da ukrenemo proli Vam ...« Krah pa se je režal, ko je med jutranjo pošto čital tele prijazne vrstice: »Ljubi prijatelj, prosim Te, priskoči mi do prvega na pomoč z Din 100.000 .. .« »Za takega me imajo!« sta si soglasno dejala oba, dasi sta bila nekaj sto kilometrov narazen. Predstojnik Jakoba Malega pa je prejel naslednji dan dva posmehljiva odgovora. Posebno ga je razljutilo Krahovo pismo: »Ljubi prijatelj!« — je pisal ta, »ne morem Ti sicer poslati Din 100.000, iskreno pa sprejemam bratsko tikanje in Ti ga vračam ... Tvoje pismo mi je bilo v teh hudih časih v veliko tolažbo, kajti toliko kredita mi že davno ni nihče pripisal. Gotovo boš tako prijazen, da glede zapadlih Din 25.000 potrpiš do novega leta. V zvestem prijateljstvu Tvoj stari dolžnik Krah.< >To je pa že.. .c je treščil predstojnik s pestjo po pisalniku in pozvonil zasebni tajnici. »Gospodična Nobel!« je zavpil in krepko kih- nahod nil, kajti val nahoda se ni ustavil niiii pred vraLi v njegovo zasebno pisarno- »Ali mi morete pojasniti tole pismo?« je izstokal. Gospodična Nobel je sanjavo mečkala svoj čipkasti robček in si z njim brisala rdeče oči. »Nak,« je dejala nosljaje. »nak, tega tudi jaz ne pojmim.« In s frfotajočimi prsti je iskala prepis svojega pisma Krahu. »In tukaj!« je nadaljeval predstojnik, »tukaj — ta čudni Simsonov odgovor —?« »Nepojmljivo!« je menila tudi gospodična Nobel. Odgovora sta se ujemala s prepisi pisem kakor sneg in dimnikar. Po.em je pa gospodična Nobel kriknila iz najglobljega spoznanja: »Mali!« In predstojnik je prikimal, segel po domačem telefonu in zaklical: »Vajenec Mali — prosim, naj pride takoj k meni!« Tresk! — je priletelo slu-šalo na svoje mesto. »Paglavec bo zletel!« je ves zaripel od jeze hreščal predstojnik v svoj robec. Gospodična Nobel je pritajeno kihnila in izginila skozi oblazinjena vrata v mirnejše prostore. Ves čas njegove učne dobe se Jakobu Malemu še ni bilo pripetilo — izvzetnši tisrl edini pot, ko je pred dvema letoma nastopil svoj uk — da bi predstojnik — ta daljni, veliki mož — polagal lako važnost na njegovo osebo kakor to jutro. >Mali! Mali!« se je oril klic od sobe do sobe. Jakobov nahod pa je bil ta dan že krekoračil kritično točko in čutil je olajšanje, kakor hitro se je oddaljil od parne kurjave na sveži zrak. Ali se je čuditi, da se je fant pod izgovorom, da poišče neka stara pisma, umeknil v jx)dstrešne prostore in se oziral po svetu skozi strešno lino. Od tu je videl gla-no in zadovoljno mladino neke sre nje šole med odmorom. Moj Bog, si je mislil, kako blagor jim! Doma ima večina paglavcev zakurjeno sobo in marsikateri dobi od petičnega oče;a po štiri, pet kovačev na teden za svoje posebne želje. In jaz? Od treh kovačev, ki jih dobim, bi jih moral dati doma vsaj pet. Če prinesejo ti dečaki domov četvorko, je praznik v hiši, če pa dvojko ali cvek, potem je kriv učitelj. A jaz? Če naredim prav, se nihče ne zmeni, a-ampakl... če naredim kaj napak...I V tem trenutku je zaorilo »Mali!« prav gori na podstrešje kakor klic SOS. Nosilec tega imena se je pres.rašil prav do konca las. Planil je po stopnicah nizdol, gnan po temnih slutnjah, in slišal mimogrede sočutne opazke: »No, lepa reč le čaka!« — »Nekaj vražjega si skuhal!« Ves zgrožen je dospel do predstojnikovih vrat in trepetaje potrkal. In potem so se oblazinjena vrata neusmiljeno odprla ... Šef je sopihajoč hodil po sobi semtertja. če je bil Jakob ob vstopu vendarle še fant šestnajstih let vsaj približno naravne velikosti, dolgih udov in prekratkih hlač in rokavov — je sedaj čutil, kako postaja od trenotka do trenotka manjši, pritlikavski. Skriti bi se bil mogel za gubo v preprogi. Vtakniti bi se mogel v svoj lastni hlačni žep. Predsednik pa je rasel in rasel v nadčloveške veličine in se izpremenil v ciklopa. »Vi ste...!« je zagrmelo. Potem pa se je glas boril proti nastopajočemu kihanju. Tudi pred Jakobovimi očmi je vse nenadoma zaplavalo v solzah. Parna kurjava, prehod iz mrzlega na toplo, sta učinkovali: »Vi ste... he ... he ...!« Zopet ciklop ni prišel do kraja. A Jakob je uslužno vnaprej zajecljal: »Da, da.. •« »Vi ste..je slišal Jakob v tretje in bil pripravljen da prizna vse, če le mine ta muka. In ko sc jc slednjič trdovratno predstojni- kovo kihanje sprožilo, se je Jakob do mozga prestrašil, in najsi je že bila spodobna pod-ložniška udanost ali pa zgolj nebogljen odsev: Jakob je kihnil za predstojnikom kakor plah, nedolžen, otroško-pobožen odmev. In se je obenem že tudi zgrozil, če s tem morda ni šel predaleč. Ciklop pa je po tisočih številk, ki so mu rojile po glavi noč in dan, po stotinah ogolje-nih lis in in hladnih službenih zadevah — nenadoma ugledal pred seboj ne samo vajenca, marveč, ko sta se oba usekovala, tudi bledega, slabotnega fantiča z rdečimi očmi. ki so plašno strmele vanj. In spomnil se je, kako je moral pred nekako štiridesetimi leti prav tako nekako stati nekji. on sam ... In dasi si je mogel sedaj dovoliti, da je šumno kihal, skihal vkup vso hišo, če -.e mu je zdelo — ali je bil zaradi tega tudi v čisto človeških ^ečeh tako silno vzvišen nad tem ubogim kupčkom nesreče?... Osiveli mož se je moral nasmehljati, in vdajajoč se milejšim čuslvom, je stopil k dečku, mu položil roke očetovsko na rame in rekel: »Vi ste — prav tako nahodni kakor jaz, kaj ne? Pojdite domov, in ko boste mogli zopet prav gledati, pridite zopet...« A v tem, ko je visoki predstojnik docela osuplega Jakoba Malega potisnil skozi vrata, si vendarle ni mogel kaj, da ne bi ga dobrohotno pocukal za ušesa in dodal: »Potem, upam. ne boste vtikali pisem v napačne ovitke. zapomnile »i I« Pridobivajte novih naročnikovi ITfeK rk ■ ha po Din T—, 10 —, sivo skubljeno Din 16—, 24 -, IFI MF II el° s,tublJeno Din 44—. belo skubljeno gosje s puhom mr ■LrBtJMs kg Din 64 —, 84'— Beli puh Din 160 —. VzglavniCO. polnjena z rožastim ali plavim inletom 40X50 Din 10—, 60X80 Din 27'-, 35'-, PerillCO. polnjena 120X180 Din 90 -, 135—. Odeje polnjeni z bato ali puhom. Vzorci brezplačno. Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar „P*»STEIJSNAT n we,ss ZA0RED, 1LICA ?6a ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljube matere, tašče, stare matere, prastaro matere itd., gospe JAKOBINE LUKEŽ vdove mornarskega in okrožnega zdravnika se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi, kakor tudi darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala! Ljubljana, dne 17. marca 1933, Žalujoča rodbina Lukež. Priporočamo Vam najboljše šivalne s*roie in kolesa Adler - GRITZNER Švicarski pletllni stroji HUBIED Zaloga v Kranju; edino le pri tvrdki Trgovina Levičntk Jos. Peteline, Ljubljana za vodo. Teler. št. 2913 Brezplačen pouk v vezenja. Teler. St. 2012 Večletno iamstvo. Zaročenci — zaročenke! Pred nakupom si oglejte mojo zalogo raznovrstnega pohištva, kakor spalnice, jedilnice itd. — — Vložne knjižice prevzamem v plačilo. Štefan Koter, Maribor, Mlinska ul. 29. ■ Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik S tovarne oblek St termeckl Ceije št. 18 Obleke iz ševjota . Din 230'-iz meltona „ 350'-iz kamgurna „ 590"-fantovske obleke po Din 40'-, 65'- in 721-. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. — Cenik zastonj nai Posojilnica v Slovenski Bistrici naznanja pretužno vest, da se je njen velezaslužni ustanovitelj in načelnik advokat po trudapolnem, nesebičnem delu za razvoj posojilnice v Slovenski Bistrici, preselil dne 18. marca 1933 po kratki in mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere, v domovino večnega miru in poKoja. Ohranimo mu trajen spomin. Slov. Bistrica, dne 18. marca 1933. Načelstvo, nadzorstvo in nradništvo. •;;>>• - v • £ •• tf 'A: : . ■ "• t Zahvala V naši težki bolesti vsled izgube našega ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in bratranca, gospoda Picka Jurija st. trgovca in posestnika smo dolžni najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam ua kakršenkoli način skušali lajšati in omiliti našo neizmerno bol. — Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, predvsem premil. g. proštu Karlu Cerinu, kakor tudi zdravnikoma gg dr Marjanu Polenšku in primariju dr. Ignaciju Pauliču za trud in požrtvovalnost. Iz srca sa zahvaljujemo za spremstvo tAr. načelniku, viš. vlad. svetniku g. Frideriku Logerju predsedniku okrožnega sodišča g. dr. Josipu Kavčiču, drž. tožilcu g. Avgustu Barletu, županu g. dr. Josipu Režeku, načelniku Grem ila trgovcev g. Edmundu Kastelicu, Lovskemu društvu, Gasilnemu društvu, pevskemu društvu »Gorjanci« za prelepo žalno petje, Godbenemu društvu za. žalne koračnice, zastopnikom uradov, šol, društev in korporacij, njegovim poslovnim prijateljem, kakor tudi številnim podeželauom, ki so od daleč prihiteli, da ga počajte na njegovi zadnji poti. Globoko in prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepega cvetja in vencev, ter končno vsem prijateljem, znancem in onim, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba našega nepozabnega pokojnika. Vsem iu vsakomur naša ponovna, iskrena zahvala! Novo mesto, dne 17. marca 1933. Žal n j oča soproga in otroci. Inserirajte v ..Slovencu"! Za vse številne dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene srčno dobre soproge in zlate mamice, gospe Lfub^ Eipej rof. Lipold se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gosp. dr. Pečku, zdravniku v Brežicah, za njegovo neprecenljivo požrtvovalnost ob času bolezni, čč. duhovščini za časten sprevod v Brežicah in Žalcu, pevcem, ki so zapeli prekrasne žalostinke v slovo, župniku Pečnaku za ganljiv govor ob grobu, darovalcem vencev in krasnega cvetja, ter vsem priiateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. — Vsem skupaj Bog plačaj! — Našo nepozabno mamico pa priporočamo v. blag spomin in molitev. Žalujoči soprog in hčerka ter ostali sorodniki. nagona, zdrava hauina primes, posebno za (Me, za belo iiauo! FflVnD T ni/finem ralli t'*0 mani sladkorja, KlUllP i UltUKfJH je edini čisto d&mač izdelek. Priporočamo se vsem in vljudno Priporočamo se vsem cenjenim pozdravljamo vse naše zveste gg. odjemalcem za nadaljnj? odjemalce! naročila! Glavno zastopstvo: !, pošt. pred. 214 i"" n co m ki w s.??« ■I H 6-3 »T < ? « f X> o-- 0 a JE r-R 5; TJ Q O U K. O r 1 < ? <° « ?. - • o ._ < N O I ° I » H H S ° 0 g. n n o n« o o a a5* s n n cSo 5' ° S" " B '. <1 S. n o n o S? B 5 o » -i g'« B — 0 B' S ° tr 1 O" ^ Z - ■o O-Ti B % Dii E'2. - S ° g"« " B £•< K ona rr a o, E".. o« P. C. Wren: fcepi Mihael 66 Toda bil je tačas na straži in moral sem čakati. Medtem pa bi mogel poiskati St. Andreja, Marisa, Glocka in še enega ali dva druga, ki so bili skoz in skoz dostojni in značajni možje, pri katerih ni bilo treba pričakovati, da jih bo gnala slepa mržnja do Lejauuea ali Sckvvartzova osebnost v tako zločinsko, brezumno iu tudi samoniorno početje. St. Andr6 je bil zleknjen na svoji postelji v 1110-štveni sobi. Ko sem vstopil, se je ozrl name. Vzol sem svoj pas in capo aa čiščenje ter malomarno stopal proti njegovi postelji; ko sem bil blizu njega, sent se ustavil, a še vedno marljivo drgnil svoj jermen. »Ali imate radi prasje meso, prijatelj?« sem ga tiho vprašal, ne da bi pogledal stran od svojega dela. >Malo pujsa mi ugaja,« je odgovoril s tihim glasom in dodal: »Kakorkoli bodi, raje bi bil pujs kot mesar. Torej so se bili približali že tudi njemu. . »Pridite za meuoj, ko bom zunaj,« sem mu rekel. Nekaj minut kasneje me jo dobil na dvorišču, in zvedel sem, da je Schvvartz že bil ta dan govoril z njim; povedal mu je, da se mora odločiti ali za prase ali za mesarja; in da mu je dal par dni časa, da stori svoj sklep. Schvvartz je zaključil svoje pojasnilo St. Andreju s poudarkom, da bo imel vse, ki no bodo z nji m, za take, ki so proti njemu, in da je osemdeset odstotkov mož prostovoljno priseglo, da mu sledijo in se mu slepo pokorijo... »Kaj nameravate storiti, St. Andre?« sem vprašal. »Kar storita vi in va.š brat,« jo takoj odaovnriL Pripovedoval mi je, da je, odkar jc čul o zaroti, ves čas premišljeval samo to in da je prišel do zaključka, da soj pridruži Mihaelu in meni. ker se mu je to zdelo najboljše. »Vidite, moj prijatelj,« je sklenil svoj govor, naravno je, da človek ue more iti s temi revnimi blazniki — človek jo vendar bil častnik in gentleman. Tudi ako bi padel tako globoko, da bi priznal, da Lejaune zasluži smrt, ostane še vedno dejstvo, da ti brezumneži stopijo le iz pekoče ponve v plamen.« Točno tako je,« sem pritrdil. Tukaj živimo v peklu, to je res, toda živimo in ne bomo ostali večno tukaj,« je nadaljeval. »Puščava bi bila gotova smrt. Kazen tega ne bi sodeloval pri tem početju, ker sem bil francoski častnik in sem brez lastne krivde tukaj. St. Andre je moje pravo ime... Moj brat je poročnik pri Senegalcih ...« >Jaz in moj brat nisva Francoza in tudi nisva bila častnika, St. Andre,« sem menil, »veudar pa nisva kaka morilca, niti nočeva pristopiti h kaki družbi morilcev ...< ?No, vedel sem dobro« da ne boste potegnili z uporniki,« je dejal St. Andre in me prijel za roko, >in tako sem vam na vaše vprašanje lahko odgovoril, da sc bom ravnal po vama.« rMedtem ko bom jaz govoril s svojim bratom, govorite vi, prosim, z Marisom, ki je razumen mož. Tudi pri Glocku, Dobroffu, Mariguyju, Blancu in Cordierju lahko poskusite... Podoba je, da so ti še najrazumnejši v tej blaznici.« »Da,« mi je pritrdil St. Andrč, »ako bi mogli mi osnovati lastno stranko, morda bi nam še uspelo rešiti položaj.« CaL-al sem na dvorišču ila Mihaela, in iz ietniških celic so uhajali cmerikavi samogovori, vzkriki, stokanje in blodno smejanje polublaznih Lejauneovih žrtev, ki sc bile obsojene v celični zapor. Ko je prišel Mihael s straže, som mu povedal, kako stoje st\ari. Molče me je poslušal in potem imel iste pomisleke kakor jaz. Menil je, da meri Boldini in njegova drhal le na »dijainant«, ki ga hočejo dobiti v roke s pomočjo upora, in jim je prav vseeno, na kateri gtrani bi bili. In ako bi se vse posrečilo, bi Boldini stremel za tem. da si z umorom in ubojem prilasti kamen le zase. »Kaj misliš ti, naj storiva, Beau?« sem vprašal. »Ustanovimo nasprotno stranko neupornikov in povejmo Schvvartzu jasno in odkrito, da ne bomo le Lejauuea svarili, Icmveč da bomo vse ujegove ukaze natančno izvršili.« »Prav isto sem dal jaz razumeti Guantaiu,« sem dejal. »Najboljše bi bilo. ako bi sklicali za jutri zvečer ob šestih zborovanje na drugem kraju zelenice, na katero bi povabili St. Andreja, Blanca, Cordierja, Marignyja in vSe ostale Francoze, ki bi mogoče stopili na našo stran, zta-veu pa še Marisn, Dobroffa, Glocka in Kainona. Škoda, da niso tukaj tudi Digby, Hank in Buddy .. .< Malo za tem je dospel St. Andrč in prisedel k nama. »Govoril sem z Marisom,« je dejal. »Vdan vama je. z vso dušo in stoji ob vajini strani. Zaslišal sem tudi Marignyja in Blanca, toda ta dva imata vajin predlog zn sramotno izdajstvo nad svojimi drugi.« Mihael mu je potem povedal o nameravanem sestanku v zelenici. »To je imenitna misel,« je odobraval St. Andrč; >ja bom tam in privedom b seboj kogar bom mogel. Torej okoli šeste urel« Stran 1«. W5LOYEN»C«, rtnr ntm fttev 66- V malih oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženltovanjski oglasi Din 7'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali og'asi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, 5 mm visoka peUtna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Vajenca s primerno začetno plačo sprejmem. Jos. Velkavrh, mizarstvo, Krakovska ul. št. 7, Ljubljana. (v) Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. Ponudbe prosim na upr. »Slov.« pod »Vedno hvaležna« št. 2839._ Ja) ~~s7u~žb~o strojnika p irnica i§čc kjerkoli — iščem. Naslov r . pove uprava »Slovenca« , sposobne in vešče vod,e pod št. 2803. (a) ^ daliso prakso h kalan--• drom. Ponudbe na £agre- flužbodobe Pouk Šoferska šola E. Čeh (bivša Cameruikova atoleraka Solat L|ubl,ana, Dana taki c. Sli Sola za poklicne Šoferje in amaterje Prospekti irt pojasnila zastonj io franko. Starejša oseba zanesljiva, vešča kuhe in vseh gospodinjskih del ter vrtnega dela, želi službe za nekaj ur na dan ali pa celodnevno. Naslov v upravi »Slovenca-pod št. 2992._(a) Žagar razume tudi bačku dioničku papira, Zagreb. tvornicu (b) Zastopnike : sprejmemo v vseh večjih krajih za nakup in prodajo najboljšega artikla. Dobra plača in provizija, j Ponudbe z referencami na I Josip Grom, Vrhnika, (b) Za industrijo Krasna dvorana v novi stavbi, dolžina 18 m, širina 9 m, pripravna za katerikoli večji obrat, v sredini mesta se odda takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod Industrija« 2979. (n) kmečki mhn^popolnoma Krajevne zastopnike vešč kolarskih in tesar- za prodajo našega izdel- skih del ter vseh popravil, ka peronospora skropil- išče službe. Naslov v upr. nice »Vinogradar« model »Slov.« pod štev. 2953. (a) 1933 s patentirano na- ____ " 1 pravo na cevi za škrop- Krojaški pomočnik Ijenje iščemo za Drav- izurjen v boljšem delu sko banovino^ »Vodolin«, išče službe. Ponudbe na Zagreb, Ljubljanska 15. upravo »Slov.« pod »Za- " nesljiv« 143-2884. (a) Dekle --., ' 7 ' ki je krščansko vzgojena, Kuharica i najraje kmetsko, ki zna čista, varčna, ki ima ve- opravljati navadna go- selje do vrta, išče mesta v spodinjska dela, sprejme župnišče. Naslov na upr. za služkinjo dobra hiša Vložne knjižice kupite ali prodaste nai holie pri Komand dtužbi M JANKOLE Liubluna Selenburfiova ulica 6 II Telefon 30-52 Idi Posojilo brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31/1. d Kapital Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupim pod najugod-j nejšimi pogoji. Slokar, i Domžale. (d) i Vloge Ljudske posojilnice r Celju sprejmem v zamenjavo za prima hipotek« na hiši r Ljubljani (centr ^ za okrog 200.000 Din ail manj. — Dopisi na noštni predal 21!) Ljubljana 1. 70.000 Din gotovine iščem za dograditev hiše. Vknjižba na prvo mesto. Kritje štirikratno Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kratkoročno« štev. 3016. (d) Posojilo Vam preskrbim na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljanske kreditne banke in Praštedione — hitro. vestno in točno. Zato ne prodajaite knjižic, preden se ne oglasite pri meni — Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Brezobrestna posojila daje: »Zadruga«, Mojstrana. Sprejme tudi zastopnike. (d) Ženitbe ! Zaradi pomanjkanja znanja se želim spoznati z g. obrtnikom ali državnim nastavljencem za takojšnjo ženitev. Starost 40 do 45 let. Imam lastno stanovanje ter nekaj prihranka. Dopise pod »Ste-fica« št. 3042 na upravo »Slovenca«. (ž) Trgovec star 40 let, visoke postave, prijetne zunanjosti, lastnik dobro uvedene specijalne trgovine, želi poznanstva rad' ženitv-? s premožnejšo, simpatično damo. Pisma, po možnosti sliko, ki bo vrnjena, pod častno besedo tajnosti, naj se izvoli nasloviti na unravo »Slovenca« pod »Diskrecija« št. 3052. (ž) kitajte in širit'' »Slovenca«! Prireditve Samo od 3 do 6 popoldne pridite poizkusit brezplačno najfinejša vina iz lastnega vinograda. — Prodaja od 10 1 dalje po 6.75 Din — Florijanska ulica 37. (h) Čokoladni dan Domačinom iz Vižmarij in Št. Vida — posebno pa šmarnogorskim izletnikom — se nudi v nedeljo, dne 26. marca izredna prilika do brezplačne table m'eč-ne čokolade, ako t? obiščejo gostilno p. taču v Vižmarjih. h) Preklic Podpisani F. B. v Škofji Loki preklicujem s tem vse obdolžitve, ki sem jih govoril o L. P. in izjavljam, da ni resnica. Njegovemu očetu I. P. se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. rca (o) da je odstopu od V Škofji Loki, 11. marca 1933. F. B. (a) v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slo-■Dol venca pod jena« 2835. Dobro vzgo- (a) »Siovenca« 2885. __ Klobasar- prekajevalec, vešč v izdelavi vseh finih klobas, . . mesa itd., z dolgoletnimi Gozdnega čuvata spričevali in dobrimi pri- ; ai; lovca sprejmem za poročili, išče nameščenje. ; viastelinstvo ori Zagrebu. Ponudbe na upravo »Slo venca« St. 2998._(a) Na Bledu išče zaposlitve ženska moč, ljubiteljica otrok in vajena kuhanja. Vešča tudi občevanja s strankami, računstva in korespondence. Stanuje blizu tam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 2997. (a) Ponudbe z navedbo o dosedanjem službovanju in plačilnih pogojih je poslati vlastelinstvu b. Fro-lich, Zagreb, Zrinjskesra trg 17. (b) Krojaška pomočnica išče mesto. Najraje s hrano in stanovanjem v hiši. Poseduje tudi svoj stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2994. (a) Mesto prodajalke v pekarni, mlekarni, trgovini, trafiki ali slično — iščem. Vzamem tudi na račun ali v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožna« št. 3045._ (&) Vzgojiteljica zmožna več jezikov, gla-sovirja, išče mesto. Cenj. ponudbe pod »Vzgojiteljica« štev. 3040 na upravo »Slovenca«. (a) Organist-cerkvenik zelo dober igralec, z dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop la-Hko takoj« št. 3047. (a) Mala papiga modra, je ušla. Najditelj naj jo odda proti nagradi Poljanska 18, priti., desno. _ (e) Podobarski pomočnik išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod zn. »Trezen« št, 3091v (a) I&M2H1 Vajenca sprejmem za sedlarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši, več po dogovoru. Franc Peršin, sedlarstvo, Št. Vid n. Ljubljano. _(v) čevljarski vajenec se sprejme. Nastop takoj, irugo po dogovoru. Na-ilov: Valentin Novak, Bri-*>i št. 16. p. Kranj, (v) Deček priden in pošten, ki je dovršil 2 razreda gimnazije i prav dobrim uspehom, in je brez sredstev, želi mesta kot vajenec v kakršnikoli trgovini ali boljšem obrtu. Ce ie mogoče s hrano in stanovanjem v hiši. Cenj. ponudbe je pozlati na upr. »Slov.« pod »Poštenje« H. 3102- «»> Kmečko dekle ki ni bila še v službi, pridna in poštena, vajena težkih del, iščem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Okolica Ljubljane« št. 3024._(b) Strojevodje in prvi pomočniki, ki so bili zaposleni v papirnicah pri strojih za papir in so popolnoma vešči samostojne izdelave vsake vrste papirja, naši državljani. se iščejo za takoj. Ponudbe na Zagrebačko dioničku tvornicu papira, Zagreb. (b) Iščemo zastopnike v vseh krajih, za v vsaki hiši potrebne, doslej še nepoznane proizvode. Nudi se dober zaslužek. Ponudbe na Commercial Bureau, Ljubljana, poštni predal 322.__(b) Hotelskega slugo izvežbanega — veščega nemščine, sprejme takoj Hotel Štrukelj. (b) Rajonski zastopniki | za vsa mesta in kraje Dravske banovine — se sprejmejo. — Dopise pod 1 »Uveden« štev. 3085 na upravo »Slovenca«. (b) Orodni kovač . ki zna dobro variti, dobi j takoj službo pni Kajetan ' Ahačič, Tržič, Gorenj, (b) ■ teh težkih caaih se mori e najlažje dohiti z ustano vitvi)0 domaČe letarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo ; djemalci za ple lenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn pit lenje kar dokazuje mnogo zahvalnic. V slučaju, dn hočete delati in za-lužiti, se obrnite po gratis-prospekte na tvrdko Domača Pletarska Industrija Josip Tomažič, Maribor, Trubarjeva ul. 2, odrt. 7 Zaslužek Maserka dobro izvežbana se priporoča. Naslov v upravi »Slovenca« it 3014. tzl kozarci....... krožniki in skodelice . . . vaze......... velika skleda za kornpot . . brušena garnitura za kompot 10 komadov...... Din 1 "75 Din 3.75 Din 8 — Din 17,— Din 36 - Din 1- Din 3.- Din 90.- Din 135.- Poirebštfne m dom: milo.........Din ribarice...... • Din 2.— škarje . ........Din 3.— krtače za obleko.....Dni 5.— krtače za lase......Din 10.50 zrcala.........Din 2.— krema v tubah za čevlje . . Din 3.> Thermos steklenice .... Din 19.— Nogavice: ženske par . Din 3.-, 6.50, 7.50, 9.—, 10.—, 13.—, 15.— moške par Din 3.», 4.—, 5.—, 6.—, 9.— otroške par .... od Din 4.— dalje Konfehciia: Porcflan: skodelice za črno kavo . skodelice za mleko . . servis za črno kavo . . servis za čaj . . . . . Kuhinjske pošrebštne: kavine žličke......Din 1.— lonci »/si.......Din 3.50 noži in žlice par.....Din 6.50 Pfrllo: serveti ........ krpe za prah ...... brisače........ predpasniki beli..... predpasniki iz gume . . . prti......... Cevi ti: ženski črni (in rujavi . • . moški črni in rujavi .... ženski gaa-. krupon podplat moški gar. krupoon podplat Din Din Dni Din 8,— 4.50 9.50 15.— Din 35.— Din 32.— Din 60.— Din 80.— Din 85.— Din 98.— Din 58.-r- Din 98.— plašči ........ Din 150.— jumperji otroški..... Din 65.— jumperji ženski, kratki ro- kavi na nov način pleteni Din 70.— jumiperji ženski, dolgi ro- kavi na nov način pleteni Din 85.— Bogata zaloga otroških vozičkov f ¥ trgovini dobite brezplačno n > poskuSn'o priznano najbolje SlamlCeve hrenovke! Stritarjeva ul. 1-3 ANI. KDISPIR LJUBLJANA Mestni trg 26 Preklic Podpisana obžalujem, da sem o gospodični Mariji Kekec Fažnjivo govorila, in se ji zahvaljujem, da ne postopa sodnijskim potom proti meni. Katarina Batistič, Grajska u. 12. Preklic Podpisani prekličem besede, s katerimi sem žalil g. Andreja Mlakarja, železničarja, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Fric Žagar, (o) Izjava Podpisani Lazar Josip st., posestnik, Javornik 62, preklicujem in obžalujem žalitve, ki sem jih izrekel 2. febr. 1933. na Javor-niku z okna, g. Vilfanu Maksu, posestniku Kna-pe pri Selcah nad škofjo Loko, in izjavljam, ker je . g. Villan Maks s prisego ddkazal, da ni res, da bi ' bil on stanovanje v moji ; hiši pomazal. Josip La-! zar s. r. (o) V podružnici »Slovenčeve« uprave na Miklošičevi cesti, naj se dvignejo nasled. ponudbe: Dota postranska stvar. št. 2251. Nemka, št 2098. Vino, št. 2426. Črkoslikar. April, št. 1713. Napredek, št. 2115 Mir, št. 2089. V dobro hišo, št. 1377. Visoka provizija, št. 2090 Marljiv, št. 1987. Rogatec, št. 2611. Abonenti se sprejemajo na dobro domačo hrano blizu Jugoslovanske tiskarne. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3013.___(r) Dva otroka sprejme inteligentna gospodična v popolno ali samo dnevno oskrbo. Vrt in nemška konverzacija. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3087. (r) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mirna družina za maj najraje v centru. Ponudbe s ceno na upr. »Sloven.« pod »Vesten plačnik«, (c) Stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz treh večjih sob in prostorne predsobe s pritiklinami, iščem s 1. aprilom. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine naj se stavijo na upr. »Slov.« v Ljubljani pod zn. »Stano-vanje« št. 2908._(c) Stanovanje moderno, 3 sobno, z vsemi pritiklinami in vrtom, iščem za 1. maj. Ponudbe telefonično na št. 31-42. ODDAJO: Stanovanje soba in kuhijna oddam. Dravlje 135, Rakova pot. Enosobno stanovanje se odda s 1. aprilom. — Ižanska cesta 96. (č) Stanovanje Soba, kabinet, shramba in kuhinja se odda z majem. Rožna dol. XIII-5. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam maja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3023. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo in drvarnico oddam. Zelena jama, Ko-roščeva 5. (č) Dve sobi in kuhinjo za 400 Din dam v najem onemu, ki mi posodi 5000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3038. (č) Stanovanje v I, nadstropju, soba, kabinet (parket), kuhinja in ostale pritikline, oddam s 1. aprilom. — Vodovodna žt. 48. (č) Stanovanje soba in kuhinja se odda, Kodeljevo št. 110 ob Ljubljanici. (č) Stanovanje enosobno in dvosobno, s predsobo in pritiklinami, takoj oddam mirni stranki. Ponudbe pod »Soln-čno in suho« št. .3029 na upravo »Slovenca«. (č) Lepa soba mesečna, opremljena, se odda s 1. aprilom v novi vili. Solnčna lega. Tomažič, Mirje, Verstovškova št- 7._(s) Lepo sobo opremljeno, se takoj odda eni ali dvema bolj. osebama, poleg sodnije. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2970. (S) Sobo lepo, solnčno, zelo mirno, parket, (elektrika) blizu banske palače takoj oddam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2967 (s Gospodično sprejmem na stanovanje. Poljanska cesta št. 10. (s) --- Sobo , meblovano, kletno, suho i oddam z aprilom. Friško-! vec št. 6. (s) Lepo zračno sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu na Rimski cesti štev. 12, pritličje, levo. (s) Sobico s posebnim vhodom, par-ketirano, se odda takoj ali s 1. aprilom v bližini kolodvora in Tabora. Fri-škovec 4. (s) Soba s pritiklinami se z aprilom odda. Vič 152, Cesta na Brdo. (s) Lepa mesečna soba novo opremljena, se odda. Holzapflova 19. (s) EnosoVno stanovanje se odda mirni stranki — istotam sobo s štedilnikom eni osebi na Pod-milščakovi 38, za Bežigradom. (č) Trisobno stanovanje suho, solnčno, s kopalnico, se odda za april ali maj. — Naslov v upravi ♦ Slovenca« št. 2995. (č) Enosobno stanovanje oddam mirni stranki. Kodeljevo, Zadružna 11. (č) Dvosobno stanovanje z vrtom in pritiklinami se takoj odda na Šmartinski cesti 21. Poizve se Dvo-rakova ul. št. 3, dvorišče, pisarna. (č) Stanovanje dve sobi s pritiklinami, vrt — se odda z majem, Šiška, Verovškova 73. (č) IŠČEJO: V najem vzamem takoj dobroidočo gostilno ali trgovino. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takoj« šL 2914. (m) Iščem manjši lokal v bližini živilskega trga. Sv. Petra ceste ali Marijinega trga. Reflektiram tudi na praktične dvoriščne lokale. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V bližini tr-ga« št. 2629._ (m) Kmečki mlin iščem v najem ali na po lovino. Ponudbe pod šifre »Mlinar« 3043 na upravo »Slovenca«. (m) ODDAJO: Pozor! Poštenima zakoncema oddam na račun od litra gostilno in kuhinjo na zelo prometnem kraju. Kavcija 14.000 Din. Ponudbe pod šifro »Ugodna prilika« št. 3007 na upravo »Slovenca« (n) Dva lokala ra brivnico, pisarno ali trgovino odda takoj D. Rovšek, Kolodvorska 35. Cena 800 in 900 Din. (n) Pisarniške prostore sredi Ljubljane oddam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2736. (n) Večji vrt s stanovanjem oddam v najem vrtnarju. Svetina, Kranj 10, Kokriško predmestje. (n) Lokal z lepim inventarjem ta delikateso in specerijo, se odda. Inventar sc tudi proda. Ponudbe pod »Prometna točka Ljubljane« št. 3012._(n) Prostor za postavitev pekovske peči odda Ivan Per, Mengeš 9._(n) Lokal se odda. Naslov v opravi »Slov.« pod St 3096. (n) Garažo mesečno 200 Din oddam. Vprašati vratarja hotel Slon. (n) I Pd*e$tva i Prodam parcelo 723 m', vogalno, 4 minute od Trnovske cerkve. Pojasnila pri Parovel, Devin-ska ul. 9. (p) Enodružinsko hišo prodam. (Štiri sobe, kuhinja in zraven spadajoče pritikline, vodovod, elektrika, majhen vrt. Naslov pove upr. »SI.« pod štev. 2841.___(p) Lepo posestvo ia Štajerskem, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz stanovanjske hiše m gospodarskega poslopja, vrta, njive in 30 ha gozda, se proda za 190.000 Din. V plačilo se sprejme tudi knjižica Zadr. gosp. ^>anke. Ponudbe na upr. ► Slov.« pod zn. »Srečen dom 100/2874«._(p) Hišo filizu ribnate vode kupim, ali v«amein v najem lepo stanovanje. Natančne ponudbe podruž-aici »Slovenca« v Mari-)oru pod značko »Ribič« \t. 2848. (p) Hišo enodružinsko, sadni vrt prodam. Cena 12500 Din. Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor. 341. Hišo primerno za trgovino ali parcelo , gorenjska stian, nedaleč od postaje, kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2980. (p) Stavbišče 946 m3 vogalno pod Rožnikom, za visokopritlično ali enonadstropno stavbo prodam. Žirovnik, Tavčarjeva 6. (p) Enonadstropna hiša blizu Ljubljane, naprodaj za Din 100.000. Polovico se lahko plača s hranil, knjižico. Drugo polovico v gotovini. Naslov pove uprava »Slov.« 2937. (p) Parcele ca S000 m2 naprodaj blizu Sv. Križa. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2911. (p) Posestva ali hiše od 35.000 Din — gostilne, trgovine — prodaja Posredovalnica Maribor — Frančiškanska uL 21. (p) Stavbne parcele naprodaj ob Dunajski cesti v bližini pošte Ježica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3031. (p) Stavbne parcele Dd šentviškega hriba do ► Save« pri Tacnu naprodaj. Naslov pove uprava ► Slovenca« št. 2604. (p) Enodružinska hiša naprodaj v Jaršah.št. 33. Sv. Križ pri Ljubljani, (p) Tristanovanjska hiša nova, moderno izdelana, t vrtom, spadajoča pod mesto, naprodaj. — Cena 275.000 Din. — Potrebno 50.000 Din gotovine, prevzem hipoteke, ostalo na hranilne knjižice. Naslov ' upravi Slovcnca<; pod St. 3017. tal Del hiše ali trisobno stanovanje — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šilro »Skupna last« št. 3026. p Večstanovanjska hiša z delavnico in vrtom se odda za več let v najem v Domžalah. Vpraša se pismeno na A. V., Slomškova uL 18, Ljubljana, p Lepo stavbno parcelo prodam na Opekarski cesti. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2022. (p) SI Radio I! Parcela vogalna, na Kodeljevem, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3041. p Štiristanovanjsko hišo komfortno, rentabilno, 10 minut od pošte, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3020. (p) Hišno posestvo s gostilno, v neposredni bližini Ljubljane, naprodaj. Nastop takoj. Pojasnila daje notar dr. Krevl Josip v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3. (p) Trist anovanjska hiša v Ljubljani, centrum, pripravna za obrtnika, naprodaj. Ponudbe pod šifro »165 tisoč« štev. 3053 na upravo »Slovenca«. (p) Štiristanovanjska vila nova, blizu sv. Jožefa — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 3081. (p) Proda se v Čirčah pri Kranju hiša z vrtom, hlevom in svinjakom, za rejo dveh goved in dveh prašičev. Vse v dobrem stanju. Cena 30.000 Din. Plačilo možno deloma v hranilnih knjižicah. Proda se vsled preselitve. Poizve se pri N. Jarc, vulgo Tine v Čirčah pri Kranju. (p) Stavbne parcele lepe, na Linhartovi ulici in v Koleziji naprodaj. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3100, Hišo enonadstropno, trgovsko izdelano na prometnem kraju, prodam radi selitve. Rožna dolina c. V/33. Vila dvoje stanovanj po 3 sobe s kopalnico se odda v najem (ali separatno). Vprašati: Taafika Nebotičnik. Enonastropno hišo z vrtom, 10 sobami, v lepem kraju Gorenjske blizu šole, cerkve in žel. postaje prodam. Poizve se v upr. »Slov.« pod št. 3093. Kje kupite najbolje in najceneje pohištvo? Edino pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova 6. Tam imate največjo izbiro trdega in mehkega pohištva in modernih kuhinj. (š) Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40. (g) Štiricevni radio z novimi žarnicami prodam, tudi na obroke z zadostno garancijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Radio« št. 3006. (i) ■Bil 5 sedežna limuzina v zelo dobrem stanju se proda na hranilne knjižice odnosno po dogovoru. Poizve se v trgovini Borštnikov trg 1. (f) Motorno kolo novo, športno s prikolico, prodam radi bolezni Za plačilo vzamem tudi hranilno knjižico. Vprašati Tyrševa 4, mesarija Zev-nik. (f) Priložnostni Aiislro-iiir a. o. n. n. 50 m odprt, generalno popravljen in na novo lakiran Dr. s o a »i k, Ccige Motorno kolo s prikolico in električno razsvetljavo, brezhibno — ugodno naprodaj. Vevče št. 10. (f) »Ford« limuzina z 21.000 km, v prav dobrem stanju, se radi opustitve tvrdke poceni proda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3050. (f) Autotaksi s koncesijo, dobro ohranjen in vpeljan, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3089. (f) SALDA-KONTE STRACE ■ JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJI2ICE RISALNE BLOKE ITD. NDDl PO 1KBEDNO UGODNIH CENAH KN JIGOVEZftfSCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE Mladega psa velike pasme, najraje moškega spola, za mesarijo, kupim takoj ali v spomladi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Dober čuvaj za Gorenjsko^ 2476. (k) | Premog, drva, koks , prodaja Vinko Podobnik, i Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Ročna brizgalna dobro ohranjena se kupi. Ponudbe cene ter opis brizgalne prejema gasilno društvo Veliki kamen, Rajhenburg. (k) Cunje tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15 Gramofon nove vrste zamenjam za kolo. — Klopčič Marija, Moravče 32. (g) Kratek klavir se izvanredno poceni proda. Ljubljana-Olince, cesta VII. št. 21. (g) Harmonij prvovrsten s krasnim gla-| som, priporočljiv za male cerkvc se ugodno proda. Mulej, Pilštajn. (g) Glasovir kratek, prav dobro ohranjen, po zelo nizki ccni naprodaj. Mulej, Pilštajn. Prvovrsten gramofon His Masters (omara), za dvorano, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gramofon« 3005. (g) Kratek klavir (Stutzflugel) renomiranc tvomice, dobro ohranjen, takoj prodam za 8000 Din. I Naslov v upr. »Slov." "od št- 3099. " ' (i) lodvor. Širni kotel 200—400 litrski — kupim. Anton Janša, Sv. Jurij ob Sčavnici. (k) Kupim mlin in žago na stalni vodni pogon. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 3066. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno il ato fefispnie po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Liubliana, Wollova ulica 5t. 3- Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. Ik) Ia bukove hlode sveže sečnje, franko nakladalna postaja, kupuje Ivan Ogorelec & Co. — Žalec. (k) Semenski krompir bel, en vagon, kupim. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Semenski krompir« 3070. (k) Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrdki S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Semena sveža in zajamčeno ka-ljiva, namočeno polenov-ko, vedno sveže žgano kavo in drugo špecerijo nudi Josio Jagodič, Celje, Glavni trg in Gubčeva uli«,- (1) BETONSKE OGRAJE za vrtne gredice, kakor tudi drugi cementni izdelki po ugodni ccni pri »CEMENTNINE« Rožna dolina V/26. Telefon 2679 in 2971. oves domač, lep, čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan Rojnik, Slovenj-gradeč. Zahtevajte ponudbo in vzorec. Ročno brizgalno dvokolno, kupim. Ponudbe je poslati na: Andrej Supan, Ljubljana, Gosposvetska 16. (k) Kupim 150 m male tračnice, dva vagoneta za prevažanje zemlje na opekarni ter 20 sežnjev drv II. in III. vrste za opekarno. Ivan lk) Mizarski stroj pod ceno naprodaj. Naslov: Dežela, poštni pre-dal 101, Ljubljana. (1) ^aasaiaBHraHisH Semena vseh vrst, vrtna in poljska, sveža — dobite pri KARL LOIBNER, Celje, Kr. Petra cesta 17. mUlIBBBBB Puhasto perje 12 Din, čohano 30 Din, puh 120 D n kg, ter volno in žimo za madrace, izredno poni prodaja Šega, Wolfova ulica št. 12 (dvorišče). (1) Perje puhasto . . kg 32 Din belo . . . V. g 45 Din beli puh . . kg 140 Dir. razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja SEVER Marijin trg št. 2. Semena Semenski oves, grahovo, črno deteljo, domačo lu- cerno, peso, trave in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Tyrševa (Du-najsta) cesta št. 67, nasproti mitnice). Plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike, jopiče z.a natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt - izdeluje iiamann. Mestni trg 8. (I) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika, Prst (humus) za vrtove pesek za posipanje — Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Tyrševa 38, Ljubljana, — Telefon št. 33-82. Semena za polje in vrt kupujte v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. (1) Štedilnik emajliran, in divan, poceni prodam. Vrazov trg it. 4, vrata 2. (1) Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (I) Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri v vseb vrstah, ta stroino pletenje in ročna dela. po najnižiib cenab pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Sadna drevesa Radi izpraznitve drevesnice na Poljanski cesti je naprodaj več tisoč viso-kodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, marelic in breskev po znižanih cenah. Zahtevajte cenik, ali se osebno zglasite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3 (1) Imam naroda j zdravo, suho seno, pre-šano v balah. L. Neusak, Bos. Dubica. (1) Prodam najboljšo restavracijo v sredini mesta Maribora. Vicel, Gosposka 5. !a Hsalitetno vino lastnega pridelka (Fram-ska kapljica) nudi v večji množini po najnižji ceni Avgust Žlahtič Maribor Tel. 2066 Tel. 2066 Sir-trapist 12 Din kg zopet v zalogi v Mleka rafi na Dunajski cesti 17, Medija-tova hiša. (1) Dolenjsko vino prvovrstno, kupim v zameno za grozdni mlin tvrdke Wciss. Ponudbe na upravo »Slovenca« |wd »Vino« 2971. (D Otroški voziček se poceni proda. Sv. Petra cesta 52. (I) Čebele 6 Znidaršičevih panjev, 3 kmnjiče, 2 eksportna. vse s čebelami in 2 eksportna s satniki brez čebel, ter novo kositerno točilo prodam skupno. Cena po dogovoru. Kupec dobi io-| vrhu razno čebel, orodje. ] A/man Josip, nadučitelj v i p. v Lescah pri Bledu. (1) Otroški vozički po zelo nizkih cenah. Trgovina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (I) ■■■■■■■■■■■■ Semenski oves ter vseh vrst semena prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI »■■■■■■Banan Čeulil v veliki izbiri, ročno dela, P" KROIS, Maribor Koroška 18 Barometer Nerazumljivo je, aakaj nima vsik cenjeni eita-tetj tega lista to zanesljivo vremekazno napravo! (pat. št. 9514). Pošljite še d;ines v znamkah Din 3.50 na naslov razpečevalca: Barometer, Ljubljana 1, poštni predal št. 18, da boste tudi tako zadovoljni kakor gospod Mikec Fr. trgovec, Šoštanj, ki piše: »Prosim pošljite še 6 komadov Vaših barometrov, sem res zadovoljen z njimi in jih tudi vsakemu priporočam«. Isto piše g. katehet Peter Sivianovič iz Grubišnegia polja. (1) Seno deteljo, otavo, prvovrstno proda, postavljeno v vagon na postajo. Vladimir Rubetič, Ivaničgrad. (I) Vrtnice visoke in nizke, v najnovejših različnih barvah ima naprodaj Ivan Bre-celnik, Velika čolnarska ulica št. 21. (i) Večjo množino zgodnjega semensk. krompirja ter večjo množino dobrega sena proda Štrukelj Ivsn, Pržanj 2, pošta Št. Vid nad Ljubljano. (1) Kovaško orodje kompletno — prodam. Urbančič, Ljubljana, Dolenjska 6. (1) Semenski krompir zgodnji in pozni, se dobi v IClečah 6, Ježica. (1) Krompir lep, zgodnji, ima naprodaj Mihael Štrukelj, Zapuže 4, Št. Vid nad Ljubljano. (1) Šivalni stroj »Plaff« ugodno prodam. Zelezni-karjeva 6, Sp. Šiška (pri šoli). _ fl) Antik lestencc lep, velik, primeren za cerkev ali dvorano, prodam. Hotel Slon, Ljubljana. (|) Krmilno peso lepo, po 30 para, sladko seno po 1 Din naprodaj: Hotel Slon, Ljubljana. (1) Skoraj nov voz za prevoz paketov ali kruha — poceni prodam. Voz je popolnoma zaprt in obit s pločevino. Na ogled v gostilni »Trpine« v Kamniku. (I) Sladko seno proda Sengačnik, Aškerčeva ulioi bar. L (1) Pozor! Došla so pristna vina iz haloških goric, zato 2 Din ccneje, čez ulico 1 Din pri litru. Cenjeni gostje, pridite poizkusit v gostilno Muller, Bežigrad, Janševa ulica 15. (1) Krava dobra mlekarica, 8 mesecev breja, naprodaj. Ivan Snoj, čevljar, Zg. Kašelj {t. 63. (1) O Mka izbera v vseh modnih barvab, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleko, bluze in perilo Prt »Škofu« Ljubljana ■■■■■■■■■■■■ Štajerske mošančhe stalijo dobite po najnižji ceni pri GOSPODARSKI ZVEZI BaNBBIIOBBII nizke, v novejših krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«, Maribor. 1 Jajca čistokrvnih Leghorn kokoši za valenje — in oleandri — naprodaj. Gasilska 8. (1) Dolomitci pesek za posipanje dvorišč, vrtov, kegljišč, Vam dobavi najsolidneje K. Vodnik — Podutik 25. Naroča se tudi pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg, telefon 28-45. 1 Gostilna T. Mencinger Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 43, na dvorišču, priporoča prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ^>o najnižji ceni. (j) Vrtne stole zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon št. 2605. (1) Ročni voziček štirikolesni, dirca, potem dvokolnico, novo, proda po ugodni ceni Petkovšel;, kolar, Ljubljana. (II Nakup in prodaja vreč Ljubljana, Dunajska 36. Alojzij Grebene. (t) Vrtne ograje železne, vam napravi solidno in poceni Franc Ca-meniik, ključav. Cerklje pri Kranju. Zahtevajte ponudbe. (t) Trajno kodranje izvršuje z najnovejšim aparatom na vroči zrak. Lrnest Pintar, Moste, Pokopališka 4. (t) I.KR A VOS Maribor, Aleksandrova 13 Za preobiBko zof foteljev i. t d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri: R. SEVER Marijin trg St. 2. Zavese, odeie, perje, puh ^iodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoraa-ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg t3. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. nafboljlih miidot nndl na(ctne|e «iletr«ovlna žit« io tulevtkih Itdelko* A. VOLK. LJUBLJANA Reiiievn <-«(» i*. Krušno in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trd St. 32, Sveže najfinejše norveško » HO iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim i® slabotnim osebam. D o šli so novi modeli za damske slamnike in moške klobuke. _ Popravila se sprejemajo po nizki ceni. — Se priporočata Ivan in Helena Kvas, Aleksandrova c. 32, Maribor Obveščamo sorodnike, prijatelje in znance. vw\ ki srto ga poznali m ki ste ga kdaj srečali v življenju, da je naš dobri dr. Urban Lemež odvetnik v Slovenski Bistrici v soboto, dne 18. marca 1933 v zgodnjih jutranjih urah ra- tisnil svoje trudno oče. V ponedeljek, dne 20. marca 1938 ob 16 (fa pospremimo iz doma na zadnjo pot gor h griču večnih sanj. V tor. k. dno 21. marca 1933 ob 8 zjutraj bodo molitve v samostanski cerkvi. Slov. lli.irira. Ljubljana, Zagreb, dne 18. mama 1933. Lcopoldfna Lemežova, lena. Dr. Milan Lemež, Dr. Milada Benšova-Lcmož, '5 Ifi UGODNA NALOŽBA HRANILNIH KNJIŽIC! Takoj prodamo veliko stanovanjsko hišo s skladiščnim poslopjem, garažo itd. v Spodnji šiški. Z malo adaptacijami 16 stanovanj. Kompleks primeren tudi za tovarniški obrat ali veletrgovino. Rentabilnost podana. Sprejmemo hranilne knjižice prvovrstnih zavodov. Resne ponudbe pod >Sp. šiška« 2983 na upruvo Slovenca. Kleparska delavnica ANTON FUCHS Gosposvetska cesta št. 16 „pri Lovu" Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raz.uovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vasi želji najsolidneje in po zmernih cenah. Drugega mojstra v pripravValnici tkalnice sprejmemo čimpreje. V poštev pridejo jugoslovanski državljani, vojaščine prosti reflcktanti, ki so že enako ali podobno službo v tej stroki opravljali. Znanje nemščine je zaželjeno. Samo pismene ponudbe reflektantov z neocna-deževano preteklostjo s spričevali je poslati na tekstilno tovarno Beer, Hribernik & Coinp., Št. Vid nnd Ljubljano. Pohitite z Vašim naročilom, sicer boste zgubili Vaše odjemalce. 0 P A N Mehanična delavnica opank in obutve K Petar M. Duniitrov, Pančevo. J^ Specijelni entel oblek, aiuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Mateh&Miheš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves pregrinjal. entla«ije, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 14480 B Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalrio in specerijsko b arm kmelijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvorcstaa mzM n mi m roritacs, Rafka Topola, ic siolRo na za*ogi. CRIKtfENUCIl Največje kopališče na Jadranu. 4lh ure vožnje od Zagreba via Piase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja Zdraviliško oskrbništvo in sami hoteli. Peni. - Rest ViLA KUŽICA 35 sob. Vis-a-vis obala. Prospekte in tojasnila pošlje na zahtevo uprava. Cena 75 — 90 Din.__ Pens.-Rest. TRIGLAV. Popolna oskrba od 60 — 75 Din Komfort. Snažnost.__Solidnost. Hotel Pension »LIBURNU«. Vis-a-viš kopališča in v bližini kopali kepa parka. Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pens.-Rest MOKAVA. Dobra in mirna meščanska hiša. Popolna oskrba 60 — 70 Din__ Pens.-Rest. ZEi.ENGAJ. Tik ob morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VINODOL. Ieborna domača in dunaiska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Pen/.ija 40 Din NAZNANILO' S prošnjo, da ohranite mojega soproea Antona v častnem spominu, naznanjam, da bom pod tvrdko Mm Kašman nina Škofia Loka neizpremenjeno poslovala dalje na svoie odgovornost in svoj račun Priporočam Vam svojo zaloeo naifinejšega trboveljskega Portlan I cementa umetnih gnojil, traver/,. železa, gospodarskega c rodja, kompletnih štedilnikov, emajl pečnic za štedilnike in peci emajl posode, porcelana, stekla, suhih tn oljnatih barv. lakov itd Uverjena sem, da boste kakor mojemu pokojnemu soprogu tuli meni izkazovali svoji' naklonjen: st, zla-ti še, ker bom skušala še na lalie trgovino v vsakem oziiu izpopolniti in svoje p. n. odjema ce kol kor mogoči- vsestransko zadovoljiti. Marija Kašm&n. Originalna dvokolesa Waffenrad S T E Y R in specijalna dvokolesa KOSMOS. Zaloga in zastopstvo: 'F. LJUBLJANA !i*«/li> Karlovška cesta štev. 4 Mednarodni velesejem v Pragi oanatorium Emona Ljubljana Kornenskega ti. 4 Oskrbnina: 1. razr 100 Din, 11. ra/.r. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Derganc. or (Narodni dom). Lastnik: Kolnik Maks, Studenci, Aleksandrova 5. Za vsa '.avarovanja pride v poštev le Vzafemiia ziiiiroiiaifiica Lfubllana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti ZAVARUJE. 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas« Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici. Trnouci! izročite v popravilo Vaše dragocene tehtnice sistema BERKEL, Fiorenz, Schember ter sploh vse nagibne tehtnice v strokovni delavnici ROZMAN L0VR0 Pred Prulami 5 - Telefon 2997 Za »Jugoslovansko tiskarno* v Ljubljani: Karel Ce«, Zahtevajte cenik s slikami. — Preprodajalci popust »BEKO« Uubliana. Miklošičeva c. 13 Izdajatelj: Iran Rakove«. Opozarjamo na .Klali oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga od vsaki pril ki I^ednik: Franc Kremžar