(JwtalAki U «pmvaillU F* atori; MST t. Uwidilt av. Lgro^-YEAR XII. £r err, CHICAGO, ILL., pondeljek, 11. «f|wU (August 11) 1919 »^MJfJJJJ STEV.—NUMBER 188. NAOROMADEtfJE ti VIL fO VSBOOA DftAOIK JO. Belgrad, 0. avg. — Vladna kri-- le ni končana. Ljuba Davido-nt prejšnji miniator varstva in ^ditelj mladurf^^it stranke ji poverjen, da sestavi novo vU- Davidovič js danes jsjavil, da li skušal doseči sporaaom s Ni-kde Paši čem, voditsljsm stawra-gblae stranka in bivšim mini-itnkim predsednikom, tako da bo uro ministrstvo sestavljeno iz iMi strank, starih in mladih ra-Adeev. (V tem poročilu je pomota, ljuba Davidovič je bil finančni Minister v Protičevem ministrstvu. Ako pridejo Pašičevi prists-I v nov kabinet, tedaj se ne bo vlada prav nič spremenila. Op. pni.) ŠPANSKO DELAVSTVO SPO ZNAVA SVOJO MOČ. 77TTTT Eraeat. H. HaeekeL PROSVETA QLAfiLO SLOVEMSKg WAaOPNf POPPOBMZ JEPMOTC I.ASTNINA .SLOVENbKK NAEODNE PODPOKNI JEDNOTE ---------— ——;—;----■------------¡r II ----171 , . - ------- 0«ne otfl»»of P» govoru Kokopial M M vrséajo. |nj ki Naročnina : Z«dinj«5 driave (uv«n C Canada Mm Isto. 12 00 m |-ol Ifta .r, »1.00 M tri maaaca; Chics«« |é.W m leto, $1.71 SS *>) Uta, $1.40 M tri meaaca, in sa inozamatvo fT.SO. M "prosveta" Lawsdslo Av#bm, THE ENLIGHTENMENT' i Organ •! *e Slovakia Naummi S—fU S—My. Chicago) and Canada $4 pav paar; 7.00 p«r rsar. Dama* v sfclanaajn ». pr. (Julija 90-19) , i, 4a Tua jfa a ton jm*m »et Bala ne* 4s a» vain n» Malavi Hfl. «jPr. sladkor in profitarstvo. V zadnjem času ae je pričel dražiti tudi aladkor, da* .siravno strokovnjaki izjavljajo, da ni vzrokov za podražitev sladkorja in da navijajo eene le posamezni profitarji. Dokler je trajala vojna smo imeli ekvalizacijski odbor za sladkor, vladno napravo, katere naloge je bila, da razdeli sladkor in mu določi ceno. V vsakem mestu so bili odbori, podrejeni živilski upravi, ki so gledali na to, da se sladkor in drugi produkti prodajajo po prilični cen in da profitarji ne morejo navijati cen. Ce bi na pr. v vojnem času uravnavali cene sladkorju po znanem tržnem zakonu o prihodu in po zahtevi blaga na tngu, tedaj bi bil imel sladkor tako izredno visoko ceno da bi postal prava delikatesa in bi morali siromašnejš sloji piti kavo in čaj brez sladkorja. O izvozu izčidčenega sladkorja v tujezemstvo je podala narodna mestna banka v New Yorku prav zanimive podatke, ki dokuzujejo, da bi imel sladkor izredno visoko ceno, če ne bi bil pod vladno kontrolo. V petih letih, ki so minila z dnem 80. junija 1919 je bilo izvoženega sladkorja 5,000,000,000 funtov, medtem ko smo preje v petdesetih letih izvozili le 2,000, 000,000 funtov. Sladkor, ki je bil izvožen v vojnem času je bil vreden $29,000,000, v predvojnem času pa le $120, 000,000. V pstih letih je bilo ekspotfiranega dvakrat toliko sladkorja, kot v predvojnem času v petdesetih letih. Kljub temu dejstvu ni imel sladkor izredno visoke cene Prišlo je premirje in veliki dnevniki so pričeli opo- - • ; Z uï Tf Vr*r , v T* **J «eije s« & bodo zarjati v člankih, da je sedaj živežna kontrola-nepotrebna nikdar uresničile. ■ MUL lil fr* VOZNIM. VLOŽENA BO OBVOiO* ZA FIBLOHA POGODBE. Cestne tolosaies «0 vredna la njegova "šifkartaška" agenfcira. Tako se bo spolnila želja, so jo klerikalci že zdavnej gojili, da spremijo slovenskega izseljenika od rodne grude v Ameriko in zopet iz Amerike nazaj v stari kraj, kjer ga izroče tam zopet klerikalcem, da pride domov tako reven na duhu, kot je šel od doma. Prilika ustanovitev klerikalnega "šifkartaštega" dnevnika v Cbicagu in "šiflcartaške^agenture v New Yorku e ugodna, kajti srbski dinar je na potovanju in se rad tam 'ustavi, kjer je monarhistično gnezdo, ki vodi agitacijo za. 0hlcjtfO m _ ^ rarnA ustanovitev monarhije. telj cestnoielesni*ke dr^be, je iz- Napredni Slovenci se ne boje monarhistično-klerikal- dal izjavo, naj imajo pasaži rji nih priprav, s katerimi mislijo zopet omračiti duh sloven- pripravljene cente, ko «topi povi-bkih izseljenikov. Bali se jih niso, dokler so bili še majhni v številu, še toliko manj se jih boje danes, ko se je na* prarnih zadevah, je podal izjavo, predna armada Slovencev tojsvila v krepko in ¿vrsto četo. da meeto podvsame legalne kora- m ke proti neposUvno povišani voz- ■■■ i uj ni vjetnik y Buaiji iu «daj je i. do ^^ ^ pto4flji) M "iojna n»m j. p.ineala Z\ nj-rM je inio pr^ ^ «kili u tukajini» okolice, to vei ' „htevalo d. «mtlii. nr„ p. M.B, K vojakom 2IVILNA KONTROLA ZA OOPtAVO DRAGINJE, DOPISI. La Salle, Itt — V tukajšnji o-kolici vlada velika vročino in čuti se že pomankanje dežja. V ka Sallu je mestni odbor prepovedal celo zalivati vrtove, ker se boji jo, da bi ne «manjkalo pitne vode. V nekem pismu iz Colorada sem čitala pred par dnevi, da je bilo toliko dežja, da je voda poplavila polje ter uničila precgj poljskih pridelkov. Zakaj vremenski bogovi ne razdele deža enakomerno po vseh naselbinah in tako bi bili v vsi zadovoljni Saj tudi tukaj ni smo sami rdeČkarji ali pa boljše viki, kakdr nas neksteri imenuje jo. Poaebno eden se zelo zsletava v nas, kateremu pa svetujem, ds naj prej premisli besede, katere izusti sicer ss mu sns pripetiti kaj neprijetnega. Ta človek je Še tako zagrizen avstrijak, da se je ne koč mends irrazil, da bi bilo naj-Jmlje, da bi vse Slovence privezali k drevesu ter jih pretepsli, ker So bili tako prsdrani, da ao delovali, da sta šla oba ceaarja v pokoj in da ae bo vbogo ljudstvo opomoglo bo tNL za premog il ceno. lr H iti vsi uioiki od 18. do 50. leta. Aa delo doma smo ostali sami sta ri. Tudi živino so skoro vso po losu. ■■■¡■■Hj Sedaj je tukaj tako velika -ira godbo med mestom iu družbo, sklenjeno v letu 1907. Če aodiSče izjavi, da je družba prelomila sklenjeno pogodbo, te daj bo imelo iposto moč, da p?* ginja da kdor nima veliko denar-1 „ ~ .„n ù . - - S»SSZ k meéee «o ceetne ieleiniee vredne «to a» ' Poaabna težava je a obleko M?"" »• ^td^tmiljonovobošen. vse ifugaša bi bilo, ak%> bi kaj tok*** «lotil kak "rd*ikarM. To bi ton'i rani katoliška Usti sav»tll Se-daj pa tako lepo molSijo. Naslednje pismo js dobil maj soprog is starega kraja od svojtk «taiižev: Sv. Primož pr; Lju'injera. 27. junija 1SI& , ... Kakor »a ¿nje, aamerava ni itt sem v staro domovino pr«e«j r?ji»kov. Miglač jo Že nekaj čase 'ukaj, toda aedsj ss še kesa, ds j<* pilfcl aem, ksr ¿e tukaj veliko «uibk živeti kot je pa tam. Ksjtl t v kaj ae komaj /a ailn kaj d)M pa V to je tako allno drago, da ui sa misliti. V vojnem časti se sploh nI nič dobilo. Afto bi doma na po» '.ju ničesar ne pridelali, ne vera, kako bi ee preživeli. Tako *mo v» s j doma nekolika imeli živeža, katerega p«\ tudi brez skrbi nismo mogli imeti, ker ao hotnll v*e po-brati. Odmerili in odtehta i so s«t vsrkega poaamesiu>g?i. koliko lahko povšije v enem dnevu aH tednu. Nikdar niamo «niaUU, dn W mo dočakali tako alahih časov po. sobno mi stari. ' Jo žeto va dva fanta sta bila ol»a pri vojakih. Anza je padtl u« iu lljsnakem bojišču, Jo|s js bU pn pan Thompson v volilni kampanji ^ . .obljubil Člksškemu ljudstvu, da domivno. Kajti, kakor se|bo 8toril VM> ksr v njégovih wiB.rojake, kateri nameravajo iti V'lfaro domivno. Kajti, kakor se Članica dr. "Triglav" ft. 2. 8. M-J- _ O. — Tužpjim lösthim srcem nazm prijateljem in znancem žaloatnoi.tmnM u vsat, da je moje žena Mary Stra-I^^V^ C*lnt0V' centov na cestni železnici. V pogodbi iasa lets 1907 js za pisano v posebni določbi, da druž be izgi4>e vse pravice, če ¡kršijo ^ katerokoli določbo. V pogodb! je .anja.ri Vaem tu4i aoMfB|| ^ voißjÄ r megtu Jurkti pravijo, da ima mesto ognja, katerega je sama zanetila 5favic? "^P1^1 dJuih\ r* najbrže v hipni blaanoati. Doma I pre.loma VOgoäbt in da zaSeže je bila iz Unca pri Raketu na Notranjskem, po domače Brinov- Mestne oblasti iz predmestij so .Ofcva. Stara je büa 38 let. Umrli o- M pridružile čikaikim mestnim troci: Tony, rojen i. julija 1909; moatailm oblastim v boju prot Andy, rojen 12. avgusta 1910; cestnošelezniški družbi. Pavlina, rojena 26. januarja 1912; Povišanje voenine je veljavno Frank, rojen 5. maja 1913; Blha- P« izreku komisije as javne pobota, rojena 22. februarja 1915; trobe do 8. februarja 1920. Takrat Msry, rojena 15. junija 1917 'in ss anide zopet komisija in odloŠi, May, rojena 1, maja 1919. če ostane povišana vosnina, ali če Taka nesreča se le malokedaj 86 Prekliče. Ako bodo mestne ob pripeti, ali pa nikoli in to me bo- la¥tl do te«Ä ^ energično nasto-11. Nikdar ne bom mogel pozabiti Pilc n* »odišču, ae lahko dogodi ih poaebno še, ker aem bil tako ^ «ofočc komisija ne bo imela daleč od doma. Bil sera primorana | Pravice več odiočsiti o voanini. iti sa delom. Delal sem v W. Va. v premogopu, ko se je pripetila ts nesreča. Poročena sva bila 11 let ter sva Živela ves čas zadovoljeno, in v ljubezni. V Pennaylva-niji pve .živela sedem let, v Weat Virginiji tri leta in v Ohio eno leto. ' v Kjjtreb nesrečnih žrtev ae Je vriij 31. julija po katoližkem ob-rsia. Naj jim bo lahko tuja gruda. -V , i " Tony Straiišar. BBBZ ilVMŠMB KOMTEOLE J* IOIUU MBMOOO0B NA WOWT| PROTI PEOPI- taubm. bo potrebna mednarodni m* prefllarjem. D poutii. nili krogih govore, da vlada naj. brž uvede Uko živežno kontrolo kot smo jo imeli v vojnem hm V ta namen bo justični tajnik i-menoval podkomhej, ki ae bo pe. lal s temi problemi. Objavil bo produkcijske trožka življennkih potrebščin. M Csntiftjj p mu dol Trgovci ip producenti «i i,odo morali nabaviti oblastvena dovo-Ijenja. Znižanje denarja, ki je zdaj v cirkulaciji. Znižanje cene za pšenico, ki zdaj stane buftelj $2.26.:/ Znižanje cene za pženico pripo-ročajo radi tega, ker visoka jm-ni^na cena draži tudi druge po-tiobščine. Če se zniža cena pfieni. ci, bo vlada imela izgubo, ki jo mislijo kriti iz ti,000,000,¿dO akla, da. Ta sklad je vladi na razpolago, da lahko krije eventualno ij. gubo, ki nastane pri gsrantirani ceni. Finančniki pravijo, če se orne-ji papirnat denar, bo poskočil« vrednost zlata, % njo se pa pove. ča tudi vrednost denarja. ■Če se določi cena premogu, tedaj bo cena zanesljivo zniiani drugim produktom, ker so premo-gove cene v tesni zvezi skoraj i vsemi drugimi produkti. Po načrtu za centralizacijo premogove-ga trga bodo vai producenti dobili plačan premog po ceni, ki jo tvorijo produktivni troški in do-ločen dobiček. fHi^H Vladni uradniki izjavljajo, da bodo Združene države kmalu pre-jele povabilo, da se pridružijo drugim vladam pri mednarodni akciji proti profitarjem. Po tem načrtu se ima ustanovi-ti mednarodna posredovslnica, ki bo kupovala In prodajala živila in tako kontrolirala cene na svetov-nem trgu. Oe ae izvede ta načrt, ne bodo mogli profitarji kupiti živil v eni deželi po nizki ceni in jih prodajati v drugi po izredno vi-sokihktcenah. h Uradniki pravijo, da bo tak« akcija izjednačila cene po vsem svetu. boljša Nemčiia nodnirn ruske V m ^ — vika? Pariz. — Ha vašo va agentura je prejela telegram iz Variave, ki se glasi, da Nsmčijs pošilja orožje in strelivo v Sovjetsko Ruimjo. Brzojavka pravi dalje, da nameravajo Nemci v pokrajinah, ki adaj spadajo pod Poljsko, poslati vso letošnje ikmetske pridelke r Nfnčijo. • City, Pa. — Svetovni P9«ar, kateri je divjal skoro pet Nt je ponehal in črnošoJta ua narhija, katera ga je zaneUla, js ssma posula Žrtev tega požara. Raspadls je ns drobne koae. Ns razvalinah te monarhije se pa u-stsnarljajo nove avobodne drža-ve, v katerih bo ljudstvo imelo, tako vlado, kakoršno si bo samo Ishralo. Pri tem je pa izklju.Vno, da bi al ljudstvo lavolUo tako vlado, kstera jih bo po "milosti boš-ji" vklepalo v sulenjnke verige. Tudi slovenski narod živi na e-nem delu te črnožolte monarhije In kakor se rasvidi ima najtežje stnlišfo med vsemi drugimi neradi v respadli monarhiji. Kajti na eni strSni mu grosi italijanski imperialisms in na drugi «tmnl pa podjnrmljeuje od srbske dina-atijr Ua »ne poarečijo umasani na-erU ram rti Imperijalistov InH narhistov je sveU dcditioat kega Slovenca in «fuaoalovana splok, da ss bori proU krivdnim nakanam nekaterih zagrizenih a» IUO- spešnojse ae boriora proti tem krivicam, ake podpiramo orgatai-zaeijo JRZ. Kajti U organizacija je padvsela že asŠUte kerake, da prepreči vsako pad^armljenje Ju-goslovsnov. tn U organizacija sa be borila toliko časa .dokler aa pride do svojega cilja, to js T- . o neksistov in monnrhiatov. Naju-,| nay garali in v Browndale na m borimo žitev vseh Jugoalovauov v "Ju-goskvaaski federativni republi ki", da bodo tudi Jugoslovani i-mali seksal viadn, kš bo is 1 jud siva in sa ljudstvo. Čim bolj bodemo podpirali to orgsnizacijo tem hitreje se bodo uresnNfiH naši cilji in našrti In naša aveta dolžnost je, da podpiramo to organisacijo moralno in gmotno. Po nekaterih alevensMh naael Iilnah ao še imeli evej jugoslovanski dan, ter priredili rasne prireditve. Tukajšnja krajevna organiaaei ja JRZ je sklenila nn avojl zadnji redni »aty 4* istotako priredi ju iroalovanski dan sa Fortgt City in okolico ia sieev 17. avgusta t. 1. s izletom na Bobinaenovo farmo. Ctati dohodek te veselite je namenjen sa blagajno JBZ. Veselica se vHK aa ssnčnatem vrtu, na katerem ss bo nudile taMs ssbsvc ia uginiiHiHt i *tvu, ker se U vrt nahaja naprija- lep rszgled na vse strani. Na veaelični prostor bodala ve sila dva tovorna avtomoblls; a-dan be vosU Ig Forest Cltya, kate ri as bo ustavijal pri Bartbofe- Main 8t. " ; drugi bo pa vozil it Vandting, kateri se bo iwtavljsl na "Crosa St." ter v Browndale, aa "Main »t.* Iz Foreat City čne voziti ob enajsti uri dopoldne iz Vandlmg, Pa. pa ob 12. opoldan. da bo vaako uro en avtom* bil ne določeni postaji. Oba avte moSMs bodeta vozila udeležen« toga izleta in piknika brezplačna Za pleaašeljno mladino lio skr bel tnmburslki zbor iz f Porwt ühy. Za rssnevrstno hladilno p> ječo in dober prigrizek be skrbel veselični odbor. Rojaki, aa ta dan vsi ns plsa vsi ate vabljeni, da se udeležite t« prireditve. Mlečnost nima meo dovolj kruha za ljudstvo do junija 1920. Manjka pa drugih stvari, posebno obleke. Finei so odprli živahno trgovino \ Nemčijo. Anglija ima še miljon mož pod Orodjem. London. — Velika Britanija i-ma 675,000 mož pod orožjem, ki vzdržujejo oblast in prestiž države samo v tujini. Tukaj ni vštetih 300 mož, ki ao na Lrskem in doma, I kar pomeni, da ima Anglija več kot miljon mož v aktivni vojaški Mi. Britiška okupacijska armada ob Reni šteje 206,000 mož, medtem ko je na Francoskem in v Plandriji 214,000 mož, ki tvorijo rezervo prve armade. V Italiji je 11,000 Angležev in v tem Številu je vštet tudi bataljon na Reki. V okolišu Črnega morja ge 44,-000 mož. Ena divizija je v Carigradu, 22,000 vojakov pa v Kavciji, kjer straži jo bogate oljne vteW. V Kiriptu in Palestini je 96;000 »oz V Egipt u jc velika britiška »rniiija. kajti Um je treba ved-n« paziti, da se ne razvije revolucija. V Mezopotamiji je 21,000 mož, kjer m vedno ponavljajo nemiri »Knrdi in Arsfbei. V Indiji ima Anglija 62,000 «ož. Izvežhanih je eicer več kot •iljon Indijec v, ali odkar se je pojavilo rebolno giban> v Indiji, * Anglija ne aanaša več na domačine in ukazala je demobilizirati indijjike enote. V Sibiriji je 1600 Britov, v Arh-tftgelska in na obrežju llurman-d« ter na Finakem in v Estoniji * pa Mlo zadnje <8aae okrog 15,-000 niož, ki se vradajo domov. Vrlmtega je «oeo mol v raznih ^vrženih lukah. kot n. pr v Gi-'"•I t ar ju, Hongkongu. Singapore "s Bermudi in Malti. »Popadi Francieeo. — Peggy Hdll, ••»eriška poročevalka, ki aa je r«vn »kar vrnila is »Ibirlje, pri Predaja, (fe ao ameriški in ja-P"»*ki vojaki tamkaj v nepreeta konfliktih med aehoj. V enem "lueaju io Japonci napadli ruake deklira v cerkvi in Američani so -'i> morali braniti To ja bilo v »asi >|xiake|s. V drugem alučaju dv« .lapeaea napadla dvS ^ M Ha *i pfte^ hi AthoMlo '......... in zopet so ArnsfiSCV v idilial, JjWgfilW slotti» Amsričaal «> boi¿ na oKaii fût J«i»"iKkim liHnaim proti i'oljševikonn.1 ft^vlc&i v dvioi lconc&ufti Curih. — Generslns stavka v Švici je bila končana v torek, ko eksekutiva Delavske Zveze sprejela resolucijo, da ae delavci pokličejo nazaj na delo. Muakaga*, High. - Delavei ao nepričakovano ustavili razgovor med meetnimi oblastmi in oeat-noželczuiško dražbo radi povišanja vozniae. Ljudatvo je prekupfcnilo ceat-noželeuiiške vozove In rabilo ši pe v njih. Na štjrih miljah proge sredi mesta leže pod rt i ne zdrobljenih voz. Po kratkem boju a podijo, je ljudatvo vdrlo v remlze in razibilo še ve^f voz. Ko so pričeli nemiri, ee neka-teri prominent ni mehčani iakaU župana, da apelira na governarja za vojaško asiateneo, toda župa- J a niso nažli. VUji uradniki ceetnoieieaniške ruŽbe so se poakrlU, kar so ss bali, da ne pridejo v roks raSbur-jenemu ljudstvu. Ljudstvo je vzrlo John T. Youngs, podpredsednika Muskegon traction and Lighting kom-ponije v mestni zbornici. Takoj ao se slišali glasovi: "Vršite ga ven!" Young ja seveds bežal, kar ao ga nesle nogo. kar js sposnsl, ds je zanj postal položaj aelo kritičen. Mestni svet ja pooblastil župana, da ustavi vel ceatnoželeznidki promet, ds prenehsjo nemiri. Daje je meatni svet določil voznino na šeat centov, ki atopi v veljavo šele po dvanajatih dneh. Družba ni imela dovoljenja sa nadaljevanje cestnoželezniškega obrata, pa e vseeno a prvim avgustom povišala voznino na aedem centov. « Ta samovoljni nastop drulbe js tako raakačil ljudstvo, da jo ip rilo do nemirov, ki ao nastali v bil. lini mesta, ko je sprevodnik zahteval od paaažlrjev, da plačajo po aedem centov voznlne. naanaajam . neem in prijaWljeai. U.. J. i.i-nuU srnrt pratvgaia nil šiv- Ijeaja nad vas preljubljensca ae proga JOHN DKMARKI dne S4. julijp, 191®, Šel je a dvema tovarišema na ribolov v reko takoj ob i>i i¿etku ribolova ss je spuatil vodo s alai mogel ve« pomagati, da bi prišel van, saajim se je spuatil njegeoio van, da bi g« rešil a ni n.<>Kel r«Aiii, prsdno pa je prišla ie druga poin»^ (»i ie še mrtev. Pokojni je bil dom» is žuaorjtt oh Savi io šivsl od tr^ii do 20 leta pri svoji teti v Smošidal, svete ponski uudt uitud, stariši so pa sUaovali aa firsgu pri Litiji Pokojni je bil star sedaj 4S let in 4 Podporni Jednoti. «lavni «TAK» aasr-M ta lawndals avc, cmicago, Illinois GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*!822. sapuHtil te meas tukaj v stari domovini pa dva b rodnikov rata in ve6 drugih se-Bil je «lan dr ait va Štev S» S. N. P. J. Najlepša hvala Mrs. Anni Paaee, Anni flapar In Mariji Volkar, ki ao^pološile krasne venoe na njegovo Najsrčnejša hvale vsem »usedom ki so me tolažili in po-SMgali ml ob ¿asu žalosti. Lepa hvala vsem druitvenim bratom in sestram in vsesa M «o «a obiskali ob rartvai- sr"' i"**" IJi dne 26. julija t. Kan s. ^■■g ga materi sem< Frontenac-, Tebi, ljabenl in neposabljeal so-prag, naj bode lahka svobodna ame riška semljs. Počivaj mirno! Žalujoča soproga Katorlna Demar-ki, R. R. Box 170, Qirard, RADA BI UVBDBLA Mici Merlč, poročenna Vahtar Is Ljutomera na Spodnjem fitajer» akem v Jugoalaviji (Evropa hI rada izvedela sa avojega brata Melhard's Merič, kateri ss uaha* ja v Ameriki že nad 15 let. Cenjene rojake, uljudno prosi naj mu povedo aty pa Če bode sam čitai ta oglas naj piše avoji sestri ua naslov: Mici Vahtar, Čevljarska U-lica štev. 2, II. nadstropje, Ljub-ljana, Jugoslavija, Evropa. Sedaj lahko naročlU list "Pro-sveto" svojcem v stari domovini. List za stsri krsj atsne za celo leto $7.00, za pol leta pa $3.60. Francija ja kupil« w imotjo a-meriške armado aa 400 miljenor. Pariz. — Marcel Hutin piše v "Echo de Paris," da je franeo-tika vlada kupila vsa živila ameriške armade v Franciji in vso flrtMfl opremo, luikor n. pr. pomole, železniške tiro, stroje in-druge zgradbe in naprave, ki jih je: zgradila Amerika v mnogih taboriščih. Kupnp cena znaša 400 mi-ljonov dolarjev. Francija je ponudila 300 miljonov, ali dala ae je pogovoriti, kajti via materijal je po sedanjih tržnih cenah vre-len 800 miljonov dolarjev. Amerika je dala stvari za polovično ceno, ker noče im#ti ogromnih «troškov a premikanjem in pošiljanjem blaga če« morje. Mirovna konferenca U šla rad» na počitnice. Parte.'— Vrhovni svet mirovne konference se posvetuje o možnosti počitnic, kakor hitro bodo podpkane pogodbe z Avstrijo, Bolgarsko in Ogrsko. Mirovno po-gajanje s Turčijo se bo pričelo še le tedaj, ko se Združene države izjavilo, da li sprejmejo upravo Carigrada. Belgija jo ratlfiotrak mirovno pogodbo. Brusel. ti Poslanska zbornica je zadnji petek soglasno odobri-Jp mirovno pogodbo z Nemčijo. ipanija stopi v ligo drftav. Madrid. — Parlam®«* J« •kl€* rdi, da Španska stopi v ligo držav. OSMA KRONAM VIDNO fADA. Sedaj je mogočo poiiliali denar v staro domovino in aioar na Slovensko v kroifah, v kraja zasedena po Italijanih pa v Sedanje eena so a poštnino vred: 100 kron......... $ 4,00 1,060 kron . . . .$ 38.50 800 km....................5,006 kron . . ..185.00 600 knm.......... ¡¡3* 10,000 kron...... 870.00 Potujo M tudi lahko u staro dbmovino, toda parnlld so pronapolnjenl; tisoč ljudi čaka na prostor, a parolkov js ss sedaj 1« kaj malo, zato je bolje, da vaakdo malo potrpi, da aa romar* zboljisjo. n ^ 1 > Zs pojasnila pišits naa; / PRAJTK BAK8BR, 88 Oortlandt Bt, Novr Tork, N. T. ItiMIfcJMNi m UraAVNl ODSEK.. ur. »res a* UvaSsts Am. CkUaa» OODBJJlAi M Mrnwm NN-O » ru* QMi^. aesr-as aa, u ^ roaoTNi oosaa. aOLNliai ODSEK •yu asar-s» M OaÉaa welSk Bea M, WUfc Naveat P^ Asn^hN^nea »es^o^ Itaa, sa Nmíbmiií odbor. MiOlOa. ISMT WeUrtee M, COS« (pm^flp^ hrhéi im K. T4th lt., OeveUed, Okie. r J .Inintm raaoecBMia. rn»k am, nas a», tkmrHH a^. i âstî oai - Vsa Saaarae nltie i li stvavi M ae OH rSil^l^É. a|| aipeMNs aa aaalee« Jstoi VstSmS v«s a«iw MOMha iihin aal aa a^tMe M Bm v* ea». eask fcss |s e PBODA BI mederna, dobro stoječa trgovina molkih oblak, klobukov, čevljev, L t. d. Lepa prilika aa podjetnega SLOVENCA. Za vsa pojasnila la druga podrobnosti glsds prodaje, obr nlte ss de lastnika - Y, P. E. HOEFPERLE, DL Rofakl Pozor! Zelo važno! -~ČI!a|te! pom iMnt / tr^Sji m^vo j ca« ^ «Uri ^d o m**v I n '¿s 'lOkn^p oAl 1 j e t •** *n srn o pomol S posredovaajsOi iploino prianans EMIL Kili BANKE PO KABLOGRAMU U?r/jo,np?S^k;, TO "ui! HnitoVo?'ilaTo^e^SS? goviae in S denarnim savodom -PRVA HRVATSKA ITROIONICA U ZAGREBU** 100 kron velja Beda j.............$ 4.20 1000 kron......................$42.50 Zs vsako brzojavno poiiljatev znašajo stroški 92.50 ne glede nato, kolika je evota. Vso denarno poliljatvo so Jamiono. PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE ■ • KRAJE EVROPE. Ifbi potfiPM | potrcbiiA poj | se dajejo oaebno in piamanoMH^ Bedite vedoe salo eprsaat in nf poekulajte ta Emil Kisa, bankir, ISS Second Ave. cor. S. St NEW YORK, N. Y. VslaaeeMsns 1SSS. Pesiaje ped drševalm aadaerstveai. CMTNOttLEZNlBKAfTAV KA V NEW YOBW. new Tork, n. T. — V Brookljr nu je prišlo že drugi dan po. pro- glašsnl osatnoželesniški sUvkl do bojev. Tri osebe so ohttraljens, sedem oeeh pa Uko pretopanih, da bodo najbrže umrle na zadob-I jenih poškodbah. Kompsnlja Je šeledrugi dan ob devetih »veša» ustavila obrat s stavkokazL Župan se je trudil, da na skup ni konferenci Uravna diiereu<-e med uslužbenci I9 kom peni jo, to-da njegovo zastonj, ker js a^ odkktoUa. Župan je dalje Ujavil, d. bo tal s noa»či» zvesnega dosegi sporazum Ali tudi to lop novo prieadevenje be zama^^ Je indlev M- Oarrieoiu sodnijak» «upravitelj «a Bt^Jf», Transit komp^nijo, israkel. da »e uri*ns rnibomlkov strokovnega jgTltn T eeetneielssnlških » aluilMrueev. , . ........- • KAJ VAM JE POTREBNO. BERITE V LASTNO KORIST M BANI ¡jfBjjW •e toaJU. k V »a ki, traja STATE BANK JOHN YORK, N. NEW Y SECOND AVE. 1597 JOŽEF JE ftSOSYT; VBSILJE MONAKHISTOV. znak mizai^e» ki PROS VET A! . . 1 i ■ '(Nadaljevanje e. t atrani.) Hleyer ja bil voditelj klerikalne stranke in velik kle&plazee Hab»-buržanov. Dunaj, 9 .avg. — la Builapeite je prišla veet, da hočejo zavezni-ki oil veti monarhijo na Ogrekem in nadvojvoda Jožof bo Nadvojvoda seveda stremi po kroni; «daj je kot predsednik republike in izja vil je, da bo sledil programu grofa Mihaela Karolyija toliko časa dokler se ne izvrta volitve nakar bo parlament uredil vladne zadeve. Rum unci fte niso opustili ideje za dvojno monarhijo Ru-mansko-Ogrsko t romunsko dinastijo na krmilu. ^—-----^ N Nadvojvods Jožef je včeraj po-setil zavezniško misijo in ji pred-lošii svoj vladni program. Misija je odobrila progrsm. Rumunei so internirali člsne Peidlove socialistična vlade. Pariz, 10. avg. — Početje Ku-niunecv je spravilo mirovno konferenco v veliko cadrego ; konferenca se zdaj ne bavi z ničemur drugim, kakor t dogodki na 0-grskem. Nikolaj Mien, romunski delegat, ki je bil drugič poklican pred vrhovni svet konference, je tajil 4a Kumunija prelomila sliko s mirovno konferenco. Misu je dejal, da ao romunski generali veekakor prezrli povelja zavezui Škega vojnega aveta. V krogih mirovne konference lete ostre obsodbe nad Rnmun ako. Slišijo se mnenja, da Rumu uija nI bila nikdar odkritosrčen zaveznik entente, temveč ee je pridružila ententi le aato, da aa okoriati teritorijalno, gospodar ako in finančno. London, 10. avg. — Angleški vodilni časopisi ljuto obsojajo taktiko saveznikov, ki ao postavi li Habeburšana na čelo Ogrske. Znaéilno je, ds vsi Usti bres izjeme ožigosajo akcijo entente. Dela vaki ** Dally Herald" piše: "Vojna, kl je imela uničiti kajsc-rizem, bo menda metamorfoxira-na v vojno, ki vpoatavl monarhije; Habsburžani bodo zopet oživel iin kraljevska svojat pride zopet na površje. Tako so zavezniki srečno prijadrali t tabor največje reakelje." "London Times" pravi: "Dej-stvo, da ao zavezniki samolastno delegirali nadvojvodo Jožefa aa vladarja na Ogrekem, difti po slut tiji, kakor da holejo apravitl nazaj življenje monarhbttične interese msclžsrske aristokracije. Ako Ima nadvojvoda Jožef dobiti ob-laat v Budaipešti, aakaj ne bi bil prejšnji ceaar Kari poetavljen nazaj na tron na Dunsju in ravno tako btvii vladarji v Nemčiji f V hipu, ko aavesnlke ugroža mednarodno revolucionarno gibanje ln ko govore, da delajo po princi plh demokracija, ali ae ne zavedajo, da s takim početjem smešijo sami aebe in dajejo revolucionar jem še več povoda aa destruktW no agitacijo f Upamo, da ae bri-t lika vlada ne poniža tako globoko, da bi vsiljevala člane diskre-dit i ran ih dinaatlënlh famillj narodom, ki nimajo pri tem nobene besede," Bernard fthaw, znani dramatik ln kritik, pa piše: "Prav nič ae ne čudim delu zaveznikom, kar vem, da bi rajši vfdell kajzerja na prestolu v Berlinu, kakor oijiadEmesde. * Pri štirih zidarskih lokalnih organizacijah zahtevajo Člani, da se poviša mezda, ker ne morejo izhajati a sedanjo meado. Odborniki jim sicer prigovarjajo, da naj po-trpe, ker jc mogoče draginja le začasna, toda člani pravijo, ¿e podjetniki v Brownsvillu plačajo deset dolarjev za osemuroo delo, lahko to izvrše tudi nawyorškl podjetniki. ; Pleskarji ¡n sobni slikarji zahtevajo štirideset ur dela ie den in dolar meade na uro. Tesarji v delavnicah sahtevsjo sedem dolarjev meade na dsn ln osemurno delo. V Newerku ao železoetavblnskl dclavci doaegll en doUr mezde na uro. B"Pomirite se, jagnjeta, pomirite!" zakliče Kmitic. "Čuditi'se že smete, toda prepirati ni- Jaz sem pripravljen ekočiti za njo v o-genjl" zakliče Kekut. "Oe me tudi nbijei Andrej, teh besed vendar ne preklicem!" Kmitic sevc ni mislil ubijati tovarišev. Zadovoljno si jc vihal brke in gledal zmagoslavno tovariše. Med tem vstopi gospodična Alenka v kožuhu in s kunino kučnio na glavi, v kateri se jc videlo njeito Hce še jasnejše. Vsi odidejo ven na Hodnik. "Kaj v teh saneh sc bom vozila?" vpraša gospodična in pokaže na srebrnega medveda. Tako zalih sanij že nisem nikdar videla." "Ne vem, kdo se je doslej vozil v njih, ker smo jih plenili v vojni. Odslej se bova pa midva sankala v njih, za kar bodo kakor nalašč, ker je vrezana v mojem grbu gospodična z medvedom." , "A kedaj ste dobili, gospod, tega medveda!" "V poslednji vojni Mi smo reveži, ki .smo izgubili svoja posestva. Imamo satuo to, kar u-plenimo na vojni. Ker sem pa zvesto služil bojni boginji, me je tudi nagradila s tem medvedom ' "Pošlji nam Bog kaj boljfiega od vojne, ki nagraduje le nekatere, drugim pa izžema solze iz očij." Kmitic odgrne pogrinjalo m sanij, ki so bile podšite z volčjo kožo in pokrite z belim suk-uom, posadi svojo nevesto vanje in >»ede šc sam k njej. "Poženi!" zapove vozniku. V mKo,njVu dirjala Mrzel V('tt,r iim« h jel žvižgati okrog ušes; oba sta umolknila in slišati je bilo samo Škripanje zmrzlega snega pod san/ mi, prskauje konj, topot kopit in krik voznikov. Ali te ne zebe?" vpraša Andrej Alenko. ■ I' Nikakor," odgovori ona, zakrivaje «iz rokavom svojega kožuha usta. Sani so smučale kakor vihar. Bil je jasen, mrzel dan. Po snegu jc bleeteJo vse polno isker; od belih hišnih streh, ki so bile kakor velikanski snežni kupi, sc je valil skozi dimnike sivkast dim. Tolpa vran jc zletetk pred sanmi z brezlist-natih dreves in grdo VreJčala' Če* dve vrsti za Vodoktami so dospeli na široko ,,»to in v temni goad, ki je siai nem MM, kf je spat pod*debe-lo snežno odejo. Drevesk so kar mlgotala pred očmi; zdelo se ti je, df io1hlte!a nekfm nazaj za sani. Oni pa so se peljdli čumdaljelltreje in hi-treje, kakor da bi iinelfkonu peruti, Taka vož-nja omoti človeka in nekaka ¿moticp sc je pola-itila tudi Alenke. Nabila hc jc aaaaj, zaprta oči in se zatopil, v ritlilC čutila j£>dko one! mogloet in adelo se jf M ds j6 je o^ski bojar «grao.l In d« drvi ' sCdaj ž njo kakor vi-har, in ona nima moči, da' bi se upirala, da f, ob jen Das Koines, la. — J. C Lewis, predacdnik trlnajetega okraja ru darske organizacije, je lajavll, da se 9, septembra snidejo aaotopnl ki organialranlh rudarjev v Cle-velandu. Razpravljali bodo o povišanju tnezde ln zahteva bo precej vleoka. Pripomnil je, da Izbruhne hud induatrijalan boj, če ne bodo zahteve priznane. V lowl so bili rudarji letos ako si štirideset dni doma, kar ul bilo us rošil na premog. OhiasfS, DI. — fttrajkujoči delavci, ki ao zapoalenl la.|»u. ki je ameriški driavtjan. «m» fttlri imel* so bile ranjene. i dva jaH dolarjev aa potni list. bi kri čala. . . Alenka čuti, da! jo nekdo" ob jima; naposled začuti vroč poljtlb ha svojih ustnicah. Toda ne ljubi se Ji odpnefl Konji pa dirjajo in dirjajo. Iz teh sanj jotvibudi «las: "Ali me ljubištA "Kakor lastno dušo," odvrne ona in odpre oči. "Vročekrvni Kmitic jame znovie poljubo-vati Alenko. Sama ni vedela, jo je 11 zmotila bolj vožnja ali pa poljubi. Pot jo peljala ftc vedno skozi gozd. Drevesa so sc umikala za sani. Sneg je škripal, konji so prskalt — ona *tn hitu srečna. "Jaz IH sc hotel tako voziti vse življenje!'* saklMe Kmitic. "Oreh je, kar delava!" aažepeta Alenka. "Kašcn greh! Daj mi še več grešitil" "Ni mogoče. Mitrunovo ul ve." daleč." "Naj je daleč ali blizu, meni jc vsejedno. Kmitic skoči po koncu na saneh, dvigne roke kvišku ter jame kričati. "Hej-ha! Hej-ha!" "Hej! Hop! HoopMlal" oglato tovariši v zadnjih saneh. "Čemu tako kričite!" vpraša gospodična!" "Hej-ha!" zazveni znovl»». tenak glas, "Kraljica moja!" zaklič« Kmitic. "Padein U k nogam." "Tovariši sc liodo smejali." Vso jc prevselo nenavadno vcscjje; vožnja še ni bila končana. Kmitic je začel peti: M, V, * • ', .^k jf';.' »•'' r v * Je f. f*« Gleda dekle, gleda z dvora \ na bujno polje: "Matit vitesi gredo ii gozda, glej, glej, kak hite!" "Ne glej jih hčerka, de s rokami aakrivaj raje al oči. tla ti, ko pojdejo na vojuo, srce ne poči žalosti, t** Kje ste ae naučili tako lepih pesmlj?" vpraša Alenka. "V vojni. Peli smo jUi v taboru, ko uatn je bil dolg čaa." Daljši rasgavor jima pretrga glaaen klic lz zadnjih sanij. 'Stojte I Stojte lM Kmitic ae ozre jesen ln začuden. Kaj je moralo priti ho va rišem v glavo, .la si drsnejo vpiti nsnj in gs ovlrstl ns potlf Med tem pa zagleda za trideaet korakov za sanmi jezdeca, ki aa je urno bližal. "%a Boga. to je moj stražnik Soroka. Kaj sr je pripetilo T" vpraša Andrej. Med tem sr približa atražnik bi ustavi ko-nje. Ves ceaopljen odgovorit "lTplta gori. bije jo se!M "Jezus Marija T aakriči Alenka. "Ne boj ae, goapodičua - Kdo se bije!" "Vojaki a meščani. V meatu raaaaja požar. Meščan je ao ae razjarili in eo poslali fco posadko v Poneveš. Jaa pa aem pritekel semkaj k vam." Med tem razgovorom obkolijo Rokoaonaki, Ranicld, Hulvič, Uhlik, Rekut iu Zend Krnitko-va sani. . "Kdo je to zakrivilit" vpraša Kmitic. "Meščanje niso hoteli dati hrane ne konjem niti ljudem, ker tudi denarja ni bilo. Vojaki so jeli jemati vae to a silo. Oblegali smo župana in one, ki so se utaborili na trgu, iu zažgali dve hiši. Sedaj je tam vse živo, zvonovi zvone. . ." Krniticu jame iz očij švigati ogsnj. "Tudi mi moremo hiteti tja!" zakrili Kokoši nskl "Meščanje nasprotujejo vojakom!" zakri-či Ranieki! čegar lice sc pokrije takoj z rdečimi, belimi in Črnimi madeži. "Udrimo po njifa, gospodje P' i ; • Zend se aasmeje, kakor da bi zaskovikala sova, in konji ao se kar prestrašili. Rekut pa dvigne roke kvišku ter /.akrič "Bij jih, ako veruješ v Boga! Z dimom jih je treba zaduftiti." ,V "Molčite!" zagrmi Kmitic, da jc kar odmevalo po gwdu. Najbližje stoječi Zend se zavrti kakor pijan. "Ni bilo treba nasilja, uiti bojA! Tudi vi niste tam potrebni!. . . Sedite vsi v dvoje'sani ter ee odpeljite v Ljubič Tam počakajte daljSih naročil." "Kako to!" omeni Ranicki. "Niti besede več!'* reče jezno Kmitic, ter mu položi roko na vrat. t' Vsi umolknejo. Očividno so se ga bali, dasi-ravno ho mu bili zaupni tovariši v i-i* ' i i ■'■' j "Vrni se, Alenka, v VodoktejV reče Kmitic, "ali pa pojdi po teto KulviČevo v Mitrunovo. Evo, ni 80 nam posrečil naž prehod. Vedel sem, da oni tam ne bodo mirno sedeli. Ko odpade nekaj glav z vratov, pa bo zopet mir. Ostani zdrava in mirna! Kmalu se vrnem." Po teh besedah ji poljubi roko ter jo zavije v kožuh. Potem sede v druge sani ter zakriči vozniku: "Naprej, v Uputo!" Minulo jc nekaj dui, a Kmitica še ni bilo nazaj. V Vodokte pa so prišli trije lavdanski plemiči k gospodični Aleksandri na poizvedovanje. Dospel je tudi Pakoš Gaštovt iz Pacunel, ki je imel pri sebi Volodijevskega, potem kasijan Butrin, najstarejši človek v okolici, ki se je še dobro spominjal kralja Batorija, in ž njim fie Pakošev zet 'Jože But rim. Poelednji, dasiravno v najboljših letih, ni odšel k črni vojski v Rosno, ker mu je odtrgala v boju topova kroglja stopalo. Radi tega so ga imenovali "šepavca",, ali tudi "Jožeta brez noge." Bil je to strašen plemič, močan kakor medved ter kaj razsoden človek, toda surov .nagle jeze in takoj pripravljen na boj. Radi tega so se ga povsod bali, ker ni znal odpustiti niti sebi niti drugim. Kadar se je napil, je bil tudi nevaren, a k sreči se je pripetilo to le redkokdaj. Gospodična jih je sprejela uljudno, dasiravno si je takoj domislila, da pridejo na poizvedovanje ter da ftsle izvedeti od /nje o Kmiticu. "Mi tmo že hoteli priti, da se mu poklonimo, toda on ae še ni vrnil, kakor vidimo, iz Upi-tc," reče PakoŠ. "Zato pa smo prišli semkaj k tebi, naša golobica!'* "Tudi mene