#»«v*tnfn» platana v gotocML
Leto LXrV\, št. 154
LJubljana, sobota tL Julija I93I
Cena Din i.-
iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelja in praznika. — fnaaratt do 80 patu a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.—, večji Inaerati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-*.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI 8TVO LJUBLJANA* KnafljDvm ulica ftt. S Telefon it. «122, S12S, UK 8135 in
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. &----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c^ tel. st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 10L   <— « Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit. 10.351.
Odločilna borba med obema Kinoma
V ponedeljek bo Mussolini odgovoril papežu — Vatikansko glasilo pravi, da pomeni borba fašizma s papežem začetek kottca fašizma
Rim, 11. julija. Borba med Vatikanom in Kvirinalom se nadaljuje z ostrostjo, ki preseneča zlasti z vatikanske strani. Da se fašizem v borbi proti svojim pravim in namišljenim nasprotnikom poslužuje najskrajnejših sredstev, ni nič novega. Dočim pa je Vatikan doslej v raznih sporih nastopal skoro vedno zelo pomirljivo, kaže v borbi z Mussolinijem nenavadno odločnost V neprizadetih inozemskih krogih, zlasti v Angliji in Franciji se temu zelo čudijo ter dvomijo, da bi tako postopanje Vatikanu mnogo koristilo. V inozemstvu prevladuje mnenje, da hoče Vatikan nahujskati katoliško prebivalstvo Italije proti režimu, sodijo pa, da je že sedaj dosegel baš nasprotno. Italijanski narod se je oklenil posvetnega Rima in se postavil prod papeškemu Rimu.
Z največjo napetostjo se pričakuje sedaj odgovor italijanske vlade na zadnjo papeževo encikliko, s katero se je obrnil na škofe vsega sveta in ostro napadel Italijo in režim. Iz pisave fašističnih listov je razvidno, da je odločitev že padla na zadnji seji fašistične vlade. Nihče ne dvomi, da bo Italija odpovedala konkordat z Vatikanom. Oficijelno
bo objavil odgovor italijanske vlade Mussolini sam v ponedeljek.
»Osservatore Romano«, organ Vatikana piše danes, da bo Mussolinijev odgovor merodajen za ves kompleks spornih vprašanj. Naglasa pa, da nihče več ne dvomi, kakšen bo ta odgovor, če se upošteva, da je Mussolini te dni izdal odredbo, da ne more biti noben član Katoliške akcije ob enem član fašistične stranke in njenih ustanov. $ tem je Mussolini postavil katoličane pred odločitev: aH član fašistične stranke aH Katoliške akcije. Večina članov Katoliške akcije je v državni službi ali sicer odvisna od fašističnega režima. Zato je jasno, da mora Katoliška akcija v Italiji skopneti. Režim bo mogel to v inozemstvu prikazati kot obsodbo italijanskega naroda, ki ne odobrava papeževega postopanja.
Kar se pa tiče odpovedi konkordata, pravi »Oservatore Romano«, da se mora Mussolini zavedati, da pomeni to obenem tudi odpoved lateranske pogodbe. V tem primeru se bo znašel Musso-linijev režim v mnogo slabšem položaju, kakor pa je bil pred sklenitvijo konkordata. Glavno njegovo delo za konsolidacijo Italije (?) bi propadlo in borba
fašizma s papežem bi pomenila pričetek konca fašizma.
Fašistični tisk m te vatikanske ugotovitve ostro odgovarja in poudarja, da se morajo vatikanski krogi zavedati, da danes ne živimo več v srednjem veku in da danes papeževo prokletstvo ali izobčenje nima več onega učinka, kakor ga je imelo pred sto in sto leti. Fašizem bo šel do skrajnosti in bo obračunal s papeškimi nasprotniki na enak način, kakor je obračunal z vsemi drugimi. Res pomeni ta borba začetek konca, toda čigavega, to se bo šele videlo.
Mussolini noče iti do skrajnosti
Rim, 11. julija. Dočim se polemika v tisku med Vatikanom in fašizmom nadaljuje z ostrostjo, se zdi. da so v merodajnih krogih bolj popustljivu V tisku se še vedno postavlja zahteva po takojšnji odpovedi konkordata, zatrjuje pa se, da Mussolini za enkrat še ne misli ssči po tem najskrajnejšem sredstvu, marveč hoče biti v svojem odgovoru skrajno zmeren in predlagati uvedbo novih pogajanj. Šele, če bi se ta pogajanja razbila ali če bi jih Vatikan odklonil, bj prekinil odnošaje.
Nemčija mora dati garancije,
če hoče posojilo
Neuspeh dr. Luthra v Londonu in Parizu — Anglija in Francija sta popolnoma soli' dami — Položaj nemškega gospodarstva sili k hitri odločitvi
Berlin, 11. julija. Optimizem, ki
Je zavladal v nemških političnih in gospodarskih krogih po uveljavtjenju Hoovrovega moratorija, se je sedaj spremenil v črn pesimizem. Neuspeh guvernerja državne banke dr. Luthra v Londonu in Parizu je izzval v vseh nemških krogih veliko razburjenje. Pokazalo se je namreč, da zahtevajo velesile kljub naklonjenosti, ki so jo izkazale Nemčifl s sprejetjem Hoovrovega načrta, striktne garancije za to, da bo k Nemčija s prihranki, ki jih bo dosegla, pametno gospodarila in da jih ne bo uporabila za svoje revanžne in oboroževalne cilje.
V nemških krogih so sprva upali, da bodo poslali Francijo v kozji rog in preko nje dosegli večje posojilo v Angliji m Ameriki. Dr. Luther pa se je moral ob prHiki svojih pogajanj v Loo-doun hi Parizu prepričati, da vlada v tem pogledu med zavezniki popolna solidarnost.
Zahtev po političnih garancijah, ki jih je prva stavila Francija, v Nemčiji prvotno niso vzeli tako resno in so računali s tem, da se bo morala Francija naposled udati pritisku Amerike in Anglije. Kmalu pa so angleški listi v še konkretnejši formi ponovili francoske zahteve in naposled se je izkazalo, da se sohdarizira s tem zahtevami tudi angleška vlada. Dr. Luthra so nato napotili iz Londona v Pariz, češ naj se najprvo sporazume s Francijo. Dr. Luthru naposled ni preostajalo drugega, kakor da se vrne praznih rok v Nemčijo s poročilom nemški vladi, naj se odloči za eno ali drugo. Berlin mora sedaj jasno povedati in dokazati, da želi v resnici samo gospodarske okrepitve v najtesnejšem sodelovanju z vsemi ostalimi državami.
Berlin, 11. julija. Eh*. Lirther se je danes vrnil v Berlin, da poroča vladi o svojih vtisih. Kakor poročajo današnji jutranji listi, Luthrovi vtisi niso nič kaj razveseljivi. Ako hoče imeti Nemčija posojilo, mora dati politične, gospodarske in finančno politične garancije. Politične garancije se nanašajo na odpoved priključitve Avstrije, odpoved carinske unije In ustavitev na daljne gradnje križark. Gospodarske garancije se nanašajo na uporabo prihrankov, doseženih s Hoovrovim moratorijem. V fi-nančnopolitičnem pogledu pa zahteva Francija skrajno redukcijo državnih izdatkov in pametnejšo politiko državne banke, ki naj prepreči beg domačega kapitala. Zatrjuje se tudi, da je Francija zahtevala sklenitev nove trgovinske pogodbe, ker sedanja trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo ne odgovarja danim prilikam in interesom Francije.
Snoči je imel Luther dve m trajajoč razgovor s francoskim fvanČnim ministrom Flandinom, ki je nato poročal ministrskemu predsedniku Lavalu. V nemških krogih prevladuje prepričanje, da ne preostaja drugega, kakor da gre Briining osebno v Pariz in se skuša sporazumeti s Francijo. To pa se mora zgoditi v najkrajšem času, ker državna banka brez večjih dolgoročnih kreditov ne bo mogla vzdrževati in preti nemškemu gospodarstvu huda katastrofa.
London, 11. julija. Vesti, da se Anglija strinja s francoskimi zahtevami se potrjujejo. Včeraj je angleški zunanji minister Henderson posetil nemškega poslanika in mu sporočil enake pogoje za dovolitev kreditov, kakor fin stavi Francija. Naglasil je, da Anglija sama
ne bi mogla dati tako velikih kreditov in da je neobhodno potrebno sodelovanje Francije. Zato naj se Nemčija najprvo sporazume v Parizu.
Nov polom v Nemčiji
Berlin, 11, julija. AA. Javno mnenje in bančni krogi se živahno zanimajo za polom mednarodnega koncema >Wollspinne-rei und kammgarnspinnerei« v Bremenu. Tvrdka je imela v Nemčiji in v inozemstvu razne tvornice in podružnice. Akcijski kapital v znesku 75 milijonov mark je izgubljen. Razen tega ima koncern 200 milijonov mark dolgov. Pogajanja za sanacijo koncerna so v teku. Tvrdko je ustanovil pred 50 leti Lanusen. Sodišče bo ugotovilo, ali je polom tvrdke v zvezi s kakimi kaznjivimi dejanji ravnateljev.
Razveseljiva perspektiva za bodočnost
Rezultat francoskih zračnih manevrov: v pol uri lahko izgine mesto z ZOO.000 prebivalci
Pariz, 11. julija. Včeraj so se vršili ob francosko-belgijskj me£ zračni manevri francoskega vojnega letalstva. Manevrom je prisostvoval tudi maršal Petain. Službeni komunike, ki je bil izdan o rezultata manevrov naglasa, da so že vsi enodnevni manevri pokazali, da je mogoče mesto, ki šteje 200.000 prebivalcev, z bombnimi letali v manj kakor pol uri porušiti do ta]. To je vsekakor zelo »razveseljiva« perspektiva za bodočnost.
Norveška zasedla Gronlandijo
Osto, 11. julija. Norveška vlada je zasedla včeraj ozemlje Vzhodne Gronlandlje, ki ležj 70 stopenj zapadne dolžine ln 75 stopenj severne širine. S tem hoče norveška vlada prisiliti mednarodno razsodišče v Haagu, da končno izda svojo odločitev o sporu, ki vlada glede tega ozemlja med Norveško in Nizozemsko.
Povabilo na londonsko konferenco
London, 11. julija. AA. Zunanji urad je poslal v petek novabila za konferenco strokovnjakov, ki bo prihodnji petek v finančnem ministrstvu v Londonu. Vabilo je bilo razposlano Nemčiji. Franciji, Italiji, Belgiji. Japonski in Združenim državam.
Fuzija petrolejskih družb
Newyork, 10. Julija. AA. Delničarji »Standard Oil Comp.« se sestanejo 30. julija, da odobrijo fuzijo z »Vacuum Oil Oamp.«
Ogromne poplave na Kitajskem
Kanton, 11. julija. AA. V pokrajini Kvan-tung so bile ogromne poplave. Več tisoč ljudi je utonilo. Ogromni kompleksi obdelane zemlje so pod vodo.
Sežiganje mrličev v Belgiji
Bruselj, 11. julija. AA. Zbornica je spre^ jela z 82 proti 72 glasovom, 8 poslancev se je vzdržalo glasovanja, zakonski načrt, ki uvaja v Belgiji sežiganje mrličev.
Nesreča pri avtomobilski dirki
Btienos Alres, 11. julija. Pri včerajšnji avtomobilski dirki se je zaletel eden izmed dirkačev s svojim avtomobilom v množico. Pet oseb je bilo ubitih, 20 pa hudo ranjenih. Visoko češko odlikovanje
Beograd, 11. julija. AA. Predsednik češkoslovaške republike je odlikoval z redom Belega leva m. stopnje Sefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Jurija TomiOea,
Skrajno štedenjc v cSR
Program finančnega ministra za Stedenje v državnem
gospodarstvu
Praga, 11. julija. Državni proračun za leto 1930 31 bo zaključen s precejšnjim deficitom v znesku okrog 300.000 milijonov Kč. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je predložil finančni minister svoje predloge za kritje tega deficita. Poleg obširnih redukcij izdatkov v posameznih resorih je predlagal tudi razne druge ukrepe, ki so izzvali v javnosti mnogo razburjenj.
Predvsem namerava uvesti enkratni, toda prav občutni davek na vse prejemke, ki presegajo letno 100.000
Kč. Razen tega je predlagal, naj se za dobo enega leta ustavi vsako sprejemanje v arzavno službo, za vse aktivne državne nameščence pa naj se za dobo enega leta ustavi napredovanje. Če to ne bo zaleglo, bo morala vlada seči tudi po redukciji plač.
Vlada ima vsekakor zelo težavno stališče, ker so vsi ti ukrepi skrajno nepopularni in izzivajo odpor na vseh straneh. Toda vlada je trdno odločena z energičnimi ukrepi sanirati državne finance, da se prepreči še večja nevarnost.
Novi bolgarski režim se uveljavlja
Važne izpremembe v bolgarskem diplomatskem zboru —
med bolgarskimi fašisti
Sofija, 11. julija. V bolgarskem di* plomatskem zboru se bodo v kratkem izvršile nekatere spremembe, ker sta poslanika v Beogradu in Berlinu zaprosila za upokojitev. Zunanje ministr* stvo je prošnjam ugodilo. Dosedanji berlinski poslanik Popov je istočasno imenovan za profesorja na sofijski univerzi. Na njegovo mesto bo baje imenovan bivši generalni konzul Pan* čev Doreu, zaupnik ministrskega predsednika Malinova.
Sofija, 1 i. julija. AA. Po porazu, ki so ga doživeli kandidati »Rodne za* ščite«   pri zadnjih   volitvah,   je v tej
Razkol
stranki nastal razkol. Gre za to, kak* šno stališče naj zavzame stranka na* p ram novemu režimu. Eni zahtevajo, naj bi se »Rodna zaščita« pretvorila v samostojno stranko, drugi so za dose* danjo organizacijo. Debata o teh vpra* šanjih je bila tako burna, da so bili vsi propadli kandidati izključeni iz orga* nizacije. General Skojnov namerava ustanoviti novo fašistično stranko.
★
Sofija, IX julija, g. Notranji minister M u ha no v je izjavil novinarjem, da bo odredil stroge ukrepe proti komunistom, ki so po njegovem mnenju povzročitelji re# danjega stavkovnega gibanja.
Avstrijske predsedniške volitve bodo odgođene do pomladi?
Dunaj, 11. julija, d. Kakor znano, je Narodni svet svoječasno sklenil, da se bodo vršile predsedniške voLltve meseca oktobra Sedaj pa so med vsemi strankami v teku pogajanja, da- bi se volitve odgodile do pomladi. Predlog se utemeljuje z razmeroma visokimi stroški za volitve, ki naj bi se spričo kritičnega položaja državnih financ pTihranlli. Pogajanja med strakami sicer še niso zaključena, vendar pa se smatra že za gotovo, da bodo predsedniške volitve odgođene do meseca maja.
Posrečena ukana atenske policije
A tene, 11. julija. AA. Ker so se zadnje čase začela množiti arheološka odkritja s podporo ameriškega denarja, so nekateri trgovci z umetninami začeli zakotno trgovati z njimL Da te trgovce zaloti, jim je atenska policija nastavila past, v katero je tudi res več trgovcev padlo. Neki atenski policijski uradnik se je kot ameriški milijonar nastanil v hotelu »Akton< in stopil ▼ zvezo s temi trgovci. Podpisal je z njimi pogodbo in poslal po umetnine. Seveda je potem takoj bila obveščena policija, ki je umetnine zaplenila, trgovce pa zaprla Se-kvestrirane predmete je oddala v muzej, proti trgovcem pa uvedla kazensko postopanje.
Reaktiviranje odstavljenega guvernerja rumunske narodne banke
Bukarešta, 11. julija, g. Kakor znano, je vlada 10. marca t. 1. z dekretom odstavila guvernerja narodne banke Burileana. Burileanu je nato vložil tožbo proti vladi ter je zmagal. Sodišče je obsodilo vlado, da mora razveljaviti dekret o odstavitvi Burileana in dekret o imenovanju njegovega namestnika, sedanjega guvernerja Angelesca. Dalje je sodišče odredilo, da se morajo Burileanu vrniti vse njegove pravice kot guvernerja rumunske narodne banke. Dalje je bila vlada obsojena, da mora plačati Burileanu za čas od 10. marca do njegovega zopetnega imenovanja dnevno odškodnino 5.360 lejev. Poleg tega bo Burileanu dobil moralično odškodnino v znesku pol milijona lejev. Vlada mora plačati vse sodne stroške, ki znašajo 80.000 lejev.
Ostavka guvernerja rumunske Narodne banke
Bukarešta, 11. julija, č. Dosedanji guverner rumunske narodne banke Angelescu je podal demisijo zaradi znane določbe apelacljskega sodišča o reaktiviranju bivšega guvernerja. Njegova ostavka pa ni bila od vlade sprejeta, ker hoče vlada počakati končne odločbe kasacijskega sodišča. V političnih in fininčnih krogih je vzbudila ta ostavka veliko senzacijo.
Indeks cen v juniju
Beograd, 11. julija. AA. Indeks cen v trgovini na debelo je bil meseca junija (po poročilu Narodne banke) tale: rastlinski pridelki (maja 80.5) 70.8, živinski proizvodi (732) 71.7. mineralni proizvodi (77.6) 77.4, industrijski proizvodi (73.0) 71.4, skupni indeks (75.4) 73.8, izvozni proizvodi (74.5) 73.7, uvozni proizvodi (70.4) 70.1.
Z divjega zabada
Newyork, 11- julija. A A. v državi Ala-bami so izbruhnili spori med ta mošnji mi mlekarskimi družbami. Na avtomobil z mlekom so neznane osebe vrgle bombo. Ubila je nekega črnca in več drugih oseb.
Noblova ustanova
Stockholm, 11. julija. AA-' Po poročilu Noblove ustanove znaša ta fond sedaj 31,348.438 kron. Letos bodo razdelili nagrad za 173.206 kron.
Obsojeni špekulanti
London, 11. julija. Sodišče v 01dkaileyu je obsodilo včeraj Herbcrta Spolraa. Fre-derioka Newberyja in Burnetta Ellmana zaradi nedovoljenih špekulacij z vrednostnimi papirji in drugih sleparij na 3 leta, odnosno 18 mesecev m 12 mesecev prisilnega dela.
Razprava je trajala 13 dni. Stroški procesa znašajo 10.000 funtov s tri ing ov. Obsojenci so oškodovali občinstvo s svojimi sleparijami za približno milijon hm tov eter-lingov (275 milijonov din).
Tudi svetovna paroplovba je v krizi
Pariz 11. julija. AA. Mednarodna konferenca paroplovnih družb, ki se sestane v kratkem v Parizu, bo razpravljala o omejitvi prekomorskega prometa v Ameriko. Najbrž bo zmanjšala vožnje luksuznih par-nikov, ker je število potnikov zaradi gospodarske krize zelo padlo. Konferenca bo tudi razpravljala o vprašanju znižanja voz-nine za povratne vožnje.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali:
Devize: Amsterdam 2273.66—2280.52, Berlin 1339.56 — 1343.58, Bruselj 788.38 — 790.75, Budimpešta 986.72 — 989.68, Curih 1095.76 — 1099.05, Dunaj 793.86 — 796.26, London 274.87 — 275.69, Newyork 5637.04
— 5654.04. Pariz 221.34—222, Praga 16721
— 167.71, Trst 296.73 — 296.63.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.1075, Pariz 2022, London 25.07, Newyork 51520. Bruselj 71.95, Milan 26.97, Madrid 49.10, Amsterdam 207.40, Berlin 122.30, Dunaj 72.42, Sofija 3.73, Praga 1526, Varšava 57.70, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.07.
Potovalna pisarna
Važne Informacije ma one, ki hočejo potovati po avotu
z Jeaerakega   sedla  prog Bad
JUGOSLAVIJA: Po odredbi prometnega ministrstva Je
dovoljena polovična vožnja na povratim m sledeče mednarodne velesajme:
V Liberco (CSR). ki se vrši od 15. do 21. avgusta. Za tja velja popust od 10. do 20. avgusta, za nazaj od 16. do 20. avgusta.
V Građen (Avstrija), od 29. avgusta do
6. septembra.
V Bratislavi (CSR) od 23. avgusta do 2. septembra.
V Lvovn (Poljska) od 5. do 15. septembra.
V Pragi od 6. do 13. septembra. — Na Dunaju od 6. do 13. septembra.
V Solunu od 14. do 30. septembra. — V Leipzigu od 30. avgusta do 3. septembra.
Olajšave od 50 % popusta za tja in nazaj za sledeče velesejme: #
V Zagrebu od 29. avgusta do 7. septembra, — V Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra. — V Osijeku od 29. avgusta do
7. septembra.
Cel vozni listek velja za brezplačen po-vratek.
Popust za člane Jngoslov. akadem. kluba. Zadnjič smo omenili, da je treba poleg žiga gen. dir. drž. železnic še žig dekanata univerze. Prometno ministrstvo je z odlokom br. 16.344/31 izpremenilo razpis gen. dir. v toliko, da žigosa legitimacijo samo gen. dir .drž. železnic in ne tudi dekanat.
Stoletnica rojstva Franceta Levstika v Velikih Laščah. Ob tej priliki je dovoljena ©etrtinska vožnja vsem udeležnikom te proslave, ki se vrši dne 25. in 26. julija.
Velika prosvetna skupščina na Brezjah dne 26. julija. Odobrena je udeležnikom polovična vožnja. Cel vozni listek velja s potrdilom o udeležbi za brezplačen po vratek.
Petstoletnica šibeniške katedrale Sv. Jakoba v Šibeniku. Za to proslavo je udeležnikom dovoljen 50% popust od 23. julija do 23. avgusta. Cel vozni listek s potrdilom »Putnika« v Šibeniku, da si se proslave udeležil, velja za brezplačen po vratek.
AVSTRIJA:
Konferenca mednarodnega klimatološke-ga komiteja v Innsbrucku od 22. do 26. septembra in zasedanje nemških in avstrijskih društev za meteorologijo na Dunaju od dne 28. septembra do 1. oktobra. Avstrijske železnice dovoljujejo 25 % popusta.
Znižane avstrijske krožne karte. Avstrijske zvezne železnice imajo dvojne znižane krožne karte, in sicer: A. stalne vozovnice za II. in HI. razred, ki se glase od ene drž. meje do druge dr. meje in so označene z rimskimi Številkami od L do XVT. B. Sestavljene vozovnice. Krožno potovanje se lahko poljubno sestavi.
BOLGARIJA:
Bolgarske dri. železnice dovoljujejo pose tnikom zdravilišč popust, in sicer od dne 1_ maja do 30. septembra 25 %. Tako so cene železniških kart, ki so itak že nizke, Se nižje. Vožnja Sofija-Varna, n. pr. 600 km dolga proga stane brez popusta I. r. 867 levov, H. r. 624 levov in HL r. 347 levov, t.
na km 1-46, 1.06 in 0.58 levov ali v dinarjih 0.54, 0.39 in 0.22 para na km! Na te cene pride za časa letnih mesecev pri vožnjah v zdravilišče Se 25 % popusta.
ČEŠKOSLOVAŠKA:
Jngočeska propagandna razstava v ćeš. Budjevicab od 9. do 16. avgusta 33 % popusta.
Poljedelska razstava v Oiomnco od dne 5. do 13. septembra. Popust 33 %.
Zlet mednarodne zveze vojnih invalidov in bojevnikov iz svetovne vojne s sedežem v ženevi, se vrši v Pragi od 30. julija do 3. avgusta. Popust 33 %.
ITALIJA:
Livornsko poletje v Livornu 50 % popusta od 3. do 16. julija in od 20. julija do 20. avgusta.
Palio slavnoati v Sienl, 50 % popusta od 9. do 16. avgusta.
Proslava devetetoletoice bazilike v Aqui-leji 50 % popusta od 26. oktobra do 4. novembra.
Romunija:
Rumunske drž. saJSSJsjBjg dovoljujejo 509r popusta obiskovalcem romunskih kopališč in zdravilišč od L junija do 1. oktobra.
Zračni promet*
Z novo otvorjeno jugoslovansko zračno progo Sušak-Zagrob in Sušak-Split je že obstoječa proga Praga^SuSak *n*-t-nn izboljšana in je radi te zračne Hm*je izvrstna zveza Češkoslovaške z našim jadranskim morjem.
Xova zveza Evropa-Azija. Začetkom junija je otvor j en zračni promet Berlin-šanghaj. Zračna proga je dolga 10.000 km. X>opis iz Berlina dospe v sanghaj v 5 in pol dnevih, dočim rabi z železnico 16 do 17 dni.
Autobus   na   aerodrom v Zagrebu k
avionu za Sušak vozi vsako jutro ob 7. izpred Grajske kleti, kakor tudi za Prago.
V Splita vozi na aerodrom (Sinj) avtobus izpred pisarn« »Putnika« ob 9, prihod v Sinj 10.15, iz Sinja 11.15, prihod v Split 12.30.
Avtobusni promet. Ljubljana-Jezernko-OeKn-ec. Vozni red za to progo se je v toliko spremenil, da je odpadla iz Ljubljane zveza ob 6.30 zjutraj, v Ljubljano pa prihod ob 20. Radi tega se je preložil odhod iz Kranja ob 19.50 na 20.15, da pričaka večerno osebni vlak iz Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih vozi redno in sicer po znižani ceni t. j. Kranj-Jezersko in nazaj za Din 50.— za osebo. Zveza s Celovcem je urejena tako, da se križa naš avtobus z avstrijskim na Jezerskem sedlu ob 11.30. Ako ima pa brzo-vlak zamudo ki prihaja v Kranj 9.22, čaka avtobus na ta vlak in nima potem zveze a Celovcem, fesi
ob 11.30 VeBachu.
Kakor pri nas, tako tudi v Avstriji vozijo turistovski vlaki ob nadeljah te praznikih. Za železniške praznik« veljajo v Avstriji sledeči dnevi: 1. januar, velikonočne praznike, 1. maj, binkoiti, Sv. reš-nje telo, 1. in 12. november ter bofcčni prazniki. — Francoske aH^nirft bodo zvišale vozne cene na ves osebni promet. — Od 1. maja t. L je dovoljen potnikom i n. razreda vstop v jedilne vozove švicarskih železnic
Parobrod »Kraljice Marije«. Potovanje
s parobrodom »Kraljica Marija« 16. julija in 16. avgusta je odpovedano, pač pa se vrši 2. avgusta in 2. septembra.
Prihod v Split na povratku. Jugo slov. Lloyd je ugodil želji večjega števila dosedanjih potnikov, da pride parobrod »Kraljica Marija« na povratku v Split 5e pravočasno pred odhodom mednarodnega br-zovlaka, ki odhaja iz Splita ob 8.
Krožno potovanje Sušak-Pireje-Sušak. Od slučaja do slučaja se zaključi potovanje namesto v Splitu, na Sušaku in sicer proti doplačilu razlike, ki jo plačaš na parobrodu. Za časa pristanka ladje v Splitu se morajo potniki izkrcati in se prehra-
niti v mestu, brodu.
Prtljaga
ostane   na paro-Jo *s «•»»
lektivno. Potniki, kj na KTfa ali v Mreji*
ležniki
drž. meja V Času df. X. jaalja do tembra 91% in od t afctsjM do 75%. Potovalna pisarna Mtavi potniku aa povratku tozadevna patrdilo.
OriU vanj ne pptmbujejo ta izstavi aa parobrsjiu pa kotniki, kf M HM zapuste ladjo ali pa V PlreJfe aa 14 4al prekinejo voiajp, motmja tpMI redsn grški vizum. ■ J
Cen« krstnih ps*jssjsmj» IMlrovnlavVtaa* ja*Dubrovnik Din 3300—, 4300— 5700—, Susak-Pirsjs-SpUt Ote 3600—, 4400. 0000. Ladja una samo L razred in so vsi družabni prostori vsem potnikom na razpolago. Razlika cen s« ravna po raznih legah kabin, odnosno luksuznih kabinah s ali brez kopalnice. «
Zaklopni naslonjači so potnikom na razpolago za dobo vsega potovanja sa Din 30. Odeje za Din 10.
Prekinitev vožnje, brez doplačila na normalno ceno krožnega potovanja je dovoljen le v Pir«jih (Atene) in se lahko vračaš s istim parobrodom 2 tedna pozneje.
Banjske kopeli so vsak čas brezplačno na razpolago.
Za vse podrobnejše informacije za tu navedena potovanja se je treba obračati na >Putnika« v Ljubljani, Dunajska cesta 1.
Izzidava stavbnega
bloka TSš v Ljubljani
Pridobilo bi se 48 stanovanj in Tehniška srednja iola
bi se lahko razširila
Ljubljana, ll. julija. Stavbni blok, na katerem stoji Tehniška srednja sola, je omejen po Aškerčevi cesti na sevei>. Gorupovi ulici na vzhodu, Mirju in rimskem zidu na jugu ter po Murnikovi ulici na zapadu. Zemljišče tvori samostojen stavbni blok ob južnem predelu mesta ter bi bilo ueodno, da se zazida in s tem na-
Pročeije poslopja abrtno-nadalje-valne šole
pravi viden prehod iz centra mesta v odprt stavbni sistem vil na Mirju.
Zazidava je mišljena v tem, da se zapadni del stavbišča izrabi v šolske namene, to je za poslopje obrtne nadaljevalne šole, ki bi bila s tem nekako združena s Tehniško srednjo šolo. Lega projektiranega poslopja je jako ugodna, ker bi bile šolske 9obe Situirane na vzhodni strani in s tem na jutranjem solncu, kar je s higijenskega stališča najugodnejša lega za učilnice. V poslopju samem bi bilo nameščeno 20 učilnic po 60 m2, s čemer bi bila krita potreba po šolskih prostorih obrtnih nadaljevalnih šol,
posebno ker bi bilo poslopje v notranjosti zvezano s obstoječo Tehniško srednjo šolo. Etažna višina je projektirana na 3.50 m, s čemer je napram obstoječi stavbi pridobljena cela etaža.
Južni del stavbišca leži med obstoječim delavniškim poslopjem Tehniške srednje šole ter rimskim zidom. Pri dani širini zemljišča je dana možnost postavitve stanovanjskega bloka, ne da bi se podiral rimski zid. Obstoječi zid bi se le popolnoma odko-pal in na vrhu prekril z železo betonsko ploščo, da bi bil obvarovan pred razpadanjem. Na obeh straneh zidu se napravijo stopnice, zid opremi z ograjo ter bi adaptirani zid tvoril lepo sprehajališče, ker bi bil od projektirane stavbe oddaljen približno 300 m.
V projektiranem stanovanjskem bloku je predvidenih 48 stanovanj in sicer 3 štirisob-na, 28 trisobnih in 17 dvosobnih, ki so vsa opremljena z najmodernejšimi pridobitvami sodobne stanovanjske kulture. Poleg navedenih stanovanj so projektirana še 4 samska stanovanja.
Stanovanjski blok bi estetično dobro zaključeval Mi rje ter zakril dvoriščni trakt Tehniške srednje Šole. Stanovanja bi bila vsa 8olnčha in zračna. Dostop v stopnišča bi bil iz podvoza ob, odnosno za Tehniško srednjo šolo, lahko bj se pa napravil tudi skozi rimski zid na že obstoječih prehodih.
Izzidava celega stavbnega bloka je aproksimativno proracunana na ca 15 milijonov Din, od česar je računati približno polovico na obrtno nadaljevalno šolo.
Ako bi bilo možno uresničenje tega projekta, je tudi dana možnost razširitve Tehniške srednje šole, kateri jako primanjkuje učilnic- S tem, da se postavi stanovanjski blok za rimskim zidom, se v tem predvidi stanovanje za direktorja Tehniške srednje šole ter bi šola pridobila prostore njegovega sedanjega stanovanja v vzhodnem krilu šolskega poslopja in sicer tri učilnice, s čemer bi bil jako olajšan pouk strokovnih predmetov, ki potrebujejo velike prostore in delavnice.
Cela zasnova pa omogoča parcijelno izvajanje zazidava, in aieer v prvo zidavo Obrtne nadaljavalne šole in nato v šestih možnih etapah zidavo stanovanjskega bloka.
Premestitev sejmišča
v Novem i
lestu
SafnlMo mora ▼ tate rosu
tnfskega prometa na
U.iji
\ blok Tehfri&e srednje Me
Zgoraj in na sredi sedanje stavbe, na levi qft> črni črti poslopje o&rtoo«a«jd*ljevslpe šole, spodaj ob rimskem zidu pa stanovanjski blok z malimi s «topnjisči zv<
Nts Mllin, 9.
Pod tam BsviliM lan je ssM 2l t. m. v *Slaranakem Narodu« Sanafc nmuaiasm a*« torja, * katerem se pisec aavzema aa to, da bi se ša iransko aajmisas premestilo • projtoan, ki lasi med starta pokopalrSan, novim tenlseem ki eekesjo, na komaj 200 m oddaljer*! in mak? ufcže MM1 prostor Loko. Ne vem ali Člankar misli resno aH je samo hotel malo pozabaviti N crv omeftdane, vendar je pa primemo, da se na tako zmoto, četudi napisano le za šalo. odgovori.
Kot j« mano, obstoj}« vprašanje premostive sejmišča v Novem mestu že dobrih deset let in sicer ne samo omenjenega ži« vinskega sejmišča, temveč tudi prašičjega, ki leži n« Loki. Z% nedtetokTait je politična oblast energično zahtevala radi res nevzdrž* nih higijenskih prilik premestitev obeh sej« misč na periferijo mesta, toda vedno in vedno se je rešitev tega vprašanja z naravnost virtuoza o spretnostjo odlagala in zavlačevala tako, da je res skrajna čas, da se je določil termin, do katerega se mora sejmišče premestiti. D« pa se bo s preme* stitvijo na 200 m oddaljeni prostor, ki leži med dvema bolnicama in katerega vrhu te« ga uporabljajo za telovadbo in šport Sokol, vse sole (gimnaMja, osnovna ter meščanska šola) in športni klub Elan, res rešilo higd* jonsko vprašanje, o tam bi se dovolil prav resno dvomita. Na drugem mest« izraženo mnenje pisca, da je prostor, na katerem se je dopoldne vršil svinjska in živinski^ sejem, je dopoldne primeren za telovadbo, šport in igranje otrok, prepuščam v razmotrivaoje omenjenim društvom, staršem in bigijea* skemti zavodu.
Trditev, da bo Novo mesto s premestit* všjo sejmišča na periferijo izgubilo vso privlačnost, je še boljša kot ona, da je Novo mesto že samo po sebi dovolj lepo in da zato ne potrebuje nikake olepšave, propa* gande, naprav itd. v svrho povzdige tujskega prometa, trditev, ka je izzvenela nekako tako, da so tujci lahko ponosni in veseli, da sploh smejo v Novo mesto na počitnice!
Nadalje utemeljuje pisec zahtevo preme* stitve sejmišča na komaj 200 m oddaljeno Loko s trditvijo, da so vsi za sejmišče v poStev prihajajoči prostori na periferiji mesta, oddaljeni 1—2 km, rudi zato nepri* merni za sejmišče, ker bodo pri razvoju mesta v d oglednem času (!) vsi zazidana in ob tako nastalo zopet novo higijensko vprašanje. Mnenja sem, da je bolje reševati aktucLna vprašanja kot obravnavati in reševati stvari, ki bodo enkrat eventuelno v kasnej$i dobi šele nastale. Sicer pa menim, da je najbolje, da se sejmišče zopet postava na Glavni trg, kjer je včasih bilo. Za vse večne čase tega vprašanja, kot vidSmo iz članka, ne moremo rešiti, prej ali slej bo sejmišče zopet v centru, pa je zato boltfe, da ga sami premestimo kot da bi samo pri* šlo. O srečno mesto, ki toliki razvoj se ti obeta!
Mnenje pisca, da si bo občina prdhra* mila mnogo denarja, če premesti sejmišče na Loko, mislim, da ne bo povsem točno. Ce hoče občina zgraditi dovozno cesto kot predlaga pisec ob Krki, od starega mostu ob zidu starih »šanc«, bo morala najprvo
ob Krki ležeče vrtove. Cena za Dater bo ta precej drugačna kot Ussuike na periferiji mesta. Poleg tega bi snel« še precej velike stroške za zgradbo same ceste. Ne glede na to pa 80 aamo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj naj stori občina, ce ne bodo hoteli lastniki vt. tov«, ki so sa nje aivlgeneke važnosti, pro* d«ti? Zakon« o razlastitvi v javne interese za občine še nimamo. — Tudi hrup ne bo dosti manjši, ce se sejindšoe prestavi za 200 m, pač pa rna biti bolnicam še nadlež* nejši, ker leži bliže in je vmesni prostor bolj odprt
Zdi se mi, da je skoro odveč nadalje raspravljati o tem ali se prestavi sejiruišče na Loko alli ne, ker bo tudi gotovo politična oblast izrekla svoje mnenge, ki gotovo ne bo v prid premestitvi na Lako. Pri tako vai* nem vprašanju ugleda in razvoja mesta, se P«*c no morejo vpoetevati več al»i manj ne« osnovami pomisleki nekaterih gospodarsko dobro stojeCih ljudi, ampak je potrebna širokogrudnost v duhu časa in s stališča splošnosti. Da so sedanji pomisleki glede premestitve na pereforijo res precej ne« osnovani, dokazuje najbolj dejstvo, da so se ob priliki premetitve sejmišča z Glav* nega trga navajali isto taki in še hujši pomisleki kot sedaj in vendar je ča6 pokaral, da so bili skozi m skozi neosnovani.
2e dalje časa se Novo mesto trudi, da bi se na tem res lepem in romantičnem delu slovensko zemlje, v dolini srednjeve* ških gradov razvil tujski promet v onem obsegu, ki kraju po lega in klima gre. Tod vodstvom Tujbkoprometnega društva se je že marsJkak nedostatak, ki je oviral raz* voj tujskega prometa, odstranil, vendar še vso premalo najde ta veievažna institucija med posamezniki razumevanja ki vsaj mo» rame podporo. Kot je belo že večkrat v 6a* sopisih povedano, zahteva zdrava tujsko* prometna politika predvsem delavnosti v treh smereh: boj prahu, zgraditev primernega kopališča, organizacijo hotelov in ure* ditev izprehodov, parkov, nasadov itd. Zdi se, da šo vedno ni povsem zatrto mišljenje, ki pravi »kot je bilo, tako na/j bo« in ki ab* aolufcno ne prizna duha časa.
Letos so jo «aeek> planiranje Loke in urejevanje novo nastajajočega parka pred kopališčem. AH ni več kot smešno, da se more sploh govoriti o tem, da se nekaj me* trov od parka tik kopališča postavi sej* mišce?
Poglejmo okoft sobe in videli, bomo kako širokopotezno drugod rešujejo take stvari. Poglejmo Kamnik, ki je ravnokar, ne strašeč se stroškov, zgradil novo krasno kopališče in uredil parke ter nasade. Po* glejmo Kranj m druga mesta. Malo več širokogrudnosti ki uspeh ne bo izostal.
Vsem pa, ki jim je ra-zvoj, napredek in ugled Novega mesta kolfičkaj pri srcu, kli* čem: Na delo, da se v Novem mestu, me* tropoli Dolenjske, na Loki zgradi lep telo* vadni in športni prostor, ki naj tvori s Pre-uTOJenim kopališčem ob zeleni Krki in no* vim parkom prod kopališčem harmonično celoto, ki bo v kras in ponos mestu in Dolenjski. ZuP«n France
Iz policijske kronike
Lfubfjana, 1. juhVfca, Po Ljubljani se je zopet razpaslo kroš-nirjenje. Prihajajo ljudje od vse povsod, oprtani z najrazličnejšo robo n nadlegujejo ljudi po uBcah, v stanovanjih, pa tudi v javnih lokalih. Večin« takih prodajalcev seveda nima zadevnega dovoljenja, a jim ljudje navzlic temu nasedajo. Pri nakupu so navadno oslepljeni, česar se zavedejo lede pozneje ko si kupljeno blago temeljitejše ogledajo. Med drugimi so se pojavili v zadnjih dneh tudi neki tujci, ki ponujajo v nakup ceno manufakturno robo. Ljudje, kt delujejo v kvar našemu tsfovcu, imajo na razpolago kvalitativno •amo najslabše blago, ki pa na oko izgle-"da prav čedno ki se zdi nestrokovnjaku tnui vredno denarj«. Razočaranje sledi seveda pozneje Policija sleparje zasleduje, vendar jah ne more popolnoma pregnati Šn izslediti.
*
Sooči jc bila icvrsen« v poslopju inženirja Frana Tavčarja na Dolenjski cesti izredno drzna tatvina. Okrog 30.30 sta se vtmotapila v hišo dva srednje stara moška, ki sta suTuknila po stopnicah v prvo nadstropje, kjer sta ju ustavila uradnica gdč. Helena Perdanov* in hišnik Ledov-ski. Na vpiaaan ja kari •*» o&goro-
ria, da bi rada delo. Takoj sta odšla zopet po stopnicah oavzdoi, « st« se najbrž vrnila in Seia J?otem vkwnfl* v sobo, od koder sta vzela troje neustrojenih lisičjih kad in kožo divjega mačka v skupni vrednosti 1150 EJfin, Tatvina je ^opažena i assjp po njunem odhodu in je hišnik nemudoma obvestil stražnico. Navzlic ta-kojšnjeanu za«ledovanju lopovov,   P* sta
oba srečno odnesla pete.
«
Prav bftio je tudi prišel ob kolo dijak Anton Muš»č, stanujoč n« Karlovski cesti 18. Imel je opravka v palači OUZD, kjer je postavil kok> na dVorisce. Vrnivši se. pa seveda ni vsa našel kolesa, ker se jc takrat te neznano kod vozil z njim drzni »kolesar«.
Na dvorišču javnih sAdsdSšc na Dunajski cesti 33 se je včeraj pripetila huda ne» sreča. Okrog poldneva je škropil delavec Anton Kalan s
dvorišče. Mož je preje pešačil pri vozu, pozneje pa je skušal stopiti na voz, da bi se peljal. Baš tedaj pa je potegnil konj in je Kalan padel tako nesrečno z voza. da je prišel z glavo pod voz, ter se je težko poškodoval na rami in na glavi. Ponesrečenca so takoj prepeljali v splošno bolnico.
•
Čevljarski pomočnik 211efcni Viktor Kak al j, doma iz Zgornje Zadobrove prt D. M. v Polju, je davi treniral s kolesom na Ižanski cesti, pripravljajoč so na kolesarsko dirko v Novem mestu. Treniranje p« se mu ni obneslo, kajti fant je nenadoma treščil s kolesa %n se težje poškodoval n« glavi, zadobil je p« tndi prasko po telesu.
m
Hišna posestnica Neža Kokaljeva, stara 56 let, doma ix Tomačevega, je davi padla z 'voza m zadobila težje notranje po* Škodbe.
*Befexnica
«
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 11. julija, katoličani Pij L, pravoslavni 28. junija, Medo.
Jutri: Nedelja, 12. julija, katoličani: Mohor, pravoslavni: 29. junija, Dra^uška. Daoašnie prireditve.
Kino Mauca: Markiza Pompadour.
KJoo Ideal: Nepremagljivi.
Ob 20. občni zbor društva »Soče« pri >Levu«.
Beneška noč v hotehi Tivoli.
Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Markiza Pompadour. Kino Ideal: Nepremagljivi Beneška noč v hotelu Tivoli. Nogometna tekma Primorje : Hajduk na igrišču Primorja.
Dežurne lekarne.
Danes in jarri: Piccoli, Dunajska ce-sta 6, Bakarčžč, Sv. Jakoba trg 9.__
Prava sreča.
— Gospod, kupite šopek za svojo zaročenko.
s— Hvala, nisem zaročan.
— Pa ga kupite za svojo ženo. *f» Hvala, nisem oženjen.
^ Potem pa kupite velik šaped$, ker ste resnično srečni.
&tev- 153
>8LOVBlT8KI If.A R O D«\ dne 11. Julija 1951
Stran 3
Renovirani ljubljanski
rotovž
Stari rotovž bo tako lepo obnovljen, da bo L]ubl|ana
res lahko ponosna nanj
Ljubljana, 11. julija. Že lani septembra meseca so pričeli popravljati naš častitljivi rotovž, ker je bil ža zelo slab in je bilo nevarno, da se ne podere, pa tudi zato, da bi staro lepo stavbo izluščili iz raznih prizidkov, dodatkov, pregrad in pokvar ter tako zopet oživeli staro atavbinsko umetnino v vsej lepoti.
Iz zgodovine magtstratnega poslopja
Pred sedanjo stavbo je stal na istem mesta drugi rotovž, ki je pa tudi postal starin ae je razmaja L Zato so že leta 1574 mestni očetje sklenili zgraditi novo mestno hišo in so
se 7« r*.-MT«r-fc c kamnosekom iz Škofie Lo-
dvorišče v isti višini, kakor veža. Vse I. in II. nadstropje nosi 15 stebrov v pritličju, kjer so vse pozneje dozidana stene vrgli ven, med srednjim obokom pa vodijo široke stopnice s hrastovo balustrado v I. nadstropje- Takoj ob vhodu na desni je majhen prostor, kjer bo stala težka hrastova klop, od vhoda in po stopnicah t I. nadstropje do zbornice bo pa položena rdeča preproga. V veži L nadstropja zgrade nove kratke stopnice s hrastovo balustrado, ki bodo vodile skozi vrata v drugo hišo naravnost v županovo pisarno. Vsa leva stran veže od vhoda pa do vrat na sadnji strani mestne hiše onkraj dvorišča je pa krasno stebrišče, kamor bodo postavili najlepše starinske predmete
^grafiti med prvim in drugim nadstropjem
ke, ki bi jim dobavljal rezani kamen. Vendar pa ni bik) denarja in ostalo je pri starem dokler ni leta 1680 napravU po naroČilu občinskega sveta hoiandski kapucin Mar-tinuzzi načrta za krasotno stavbo. Slog tega načrta se je pa Ljubljančanom zdel premalo moderen, ker je bil stil morda še gotski ah pa nemška renesansa in je tedaj prišel v modo vedri, svetli in zračni italijanski renesančni slog.
Ljubljančani so se torej zelo izpremenili, ker jim pred 250 leti ni bilo nič premoder-no, sedaj pa zabavljamo na vse kriplje čez naše moderne arhitekte. Se večl Proti Marti-nuzzijevemu modelu je neki Ljubljančan, najbrže Dolnjčar napisal celo brošuro m Ljubljančani so ga ubogali tar načrt zavrgli, obenem pa naročili pri domačemu mojstru Mačku nov načrt, ki je po njem tudi zgrajena sedanja stavba. Kakor vidimo, so stan Ljubljančani verjeli v znanje in sposobnosti domačih ljudi in jim z zaupanjem izročali dela, danes se pa ob vsaki priliki oziramo čez mejo, po tujcih.
Leta 1717, 5- aprila, so podrli staro mestno hi?o in že 16. aprila je položil župan temeljni kamen sedanji stavbi. Brez opeke, ki jo je mesto žgalo v lastni mestni opekarni, je veljala naša mestna hiša 8000 goldinarjdv. Pri tej vsoti pa moramo pomisliti, da je tedaj bokal vina veljal 15 krajcarjev in mernik pšenice 1 goldinar.
Nova mestna hiša je bila meščanom silno všeč, vendar je bila pa tako drzno m zračno zidana, da se je že leta 1787 posedel strop dvorane. — Tedaj je bila namreč zbornica v prvem nadstropju še nizka, v IL nadstropju nad njo pa dvorana, ki je bilo v njej nekaj časa tudi gledališče, a sedanja dvorana sega skozi oboje nadstropij. 2e tedaj so morali strop podreti in ga popraviti-Pred zbornico v I. nadstropju je bil na casto 50 starih stotov težak kamenit balkon, kjer so proglašali sodbe mestnih sodnikov in izročali na smrt obsojene rablju. Kamen tega balkona je bil že leta 1798 tako preperel, da je deželna oblast zahtevala njegovo odstranitev. Mestni očetje so se upirali, a okrožni urad je bil neizprosen, pač je pa dovolil, da razglaša občinski svet sodbe skozi srednje okno. Ker torej okrožni urad ni dovolil napraviti novega balkona na občinske stroške, so mestni očetje prosili ljubljanske bogataše za podporo. No, v tej lastnosti smo pa enaki našim prednikom 1 Za okras mesta tudi tedanji pridobitniki niso dali nič. Tako je mestna hiša ostala brez balkona, dokler ni župan Ivan Hribar napravil nove dvorane in balkona pred njo.
V tistih časih so bile mestne blagajno sploh prazne in občina je bila tako zadolžena, da je bil rotovž že v nevarnosti, da ga bodo morali prodati, okrožni urad je pa občinskemu svetu tudi nagajal, kjer je le mogeL Celo glavno stažnico — havboht — je hotel nastaniti v mestni hiši!
Ker je bilo v mestni hiši malo prostora, so je neprestano prezidavah' in z raznimi stenami zamašili tako, da sedanja stavba ni niti več podobna lepi prvotni palačL Kamenite strebre arkad so pobarvali, prekrasne sgrafite ometali, da je izginila vsa lepota, kamen stebrov je pa preperel in šale sedaj, ko so pričeli mestno hišo prenavljati, se je pokazalo, v kakšni nevarnosti so živeli naši občinski možje. Stebri so namreč popolnoma razjedeni, njih podstavki pa tako prepereli, da je čudež, kako so mogli nositi vso hišo. Zato seveda morajo biti vsi strebri novi.
Kako bo rotovž renoviran
Na trgu so že podrli stare stopnica, ker napravijo nove in širje. Pred desno zadnjo arkado bo stal spomenik kralja Petra, močno pomaknjen na trg, ki dobi pred rotovžem nov tlak ter vrsto stebričev, ki bodo mejili ta prostor pred trgom od ceste. Veža, ki je prej visela in sta jo dve stopnici ločili od višjega dvorišča, je sedaj »planirana, da bo
mestne občine. Na koncu tega stebrišča bo visel veliki stari orel, ki je bil prej na pročelju. Tu bo vzidana tudi plošča z grbi starih ljubljanskih županov, ki je bila doslej v L nadstropju in v ta 28 m dolgi ter 4 m široki prostor postavijo tudi stare topove s Gradu. V celem je v pritličju 15 vitkih stebrov iz krasnega podpeškega kamna, tlakovano bo pa vse pritličje, torej veža in dvorišče, z zelenkastim peščencem iz Črnivca pri Radovljici in pa s kraškim apnencem, a L in I. nadstropje dobi tlak iz k varci tu i h plošč   sivomodre in   siraste barve.
Strebi stebrišča in arkade so štokani in motni, le oni v L nadstropju pri arkadah se svetijo, ker so polirani. Vse lepe stebre je dobavil kamnosek Jeglič iz Kranja in dal tako lepo blago, da zasluži javno priznanje. Spodaj v niši med dvama stebroma, kjer se pričenjajo stopnice, bo stal nov kip, ki bo še poživil lahko eleganco. Tudi vrata, ki ostanejo dosedanja, dobe novo, v starem slogu umetno dekorirano ključavnico s vsem pripadajočim ji počinjenim železjsin. Nasproti glavnih vrat onkraj dvorišča so druga zaprta vrata s krasnim kamenitim okvirjem in mestnim grbom na sklepniku. 2e sedaj, ko je še vse podprto z močnimi bruni, človek čuti, kako so naši predniki zanemarili divno stavbo in ponosni smo lahko, da smo jo rsšfli.
Najlepše v vsej mestni hiši je pa dvorišče, kjer so tri stene okrašene s sgrafitL Ta silno plemenito očinkujoča tehnika je celo v Italiji redka in bo zato rotovž za tujca med najprivlačnejšimi stavbami ▼ Ljubljani. Sgrafito obstoji v tem, da je omet pomešan z ogljem in je zato omet črn ali pa siv. Cez ta temni omet je nanesena bela plast ometa, v katero umetnik riše in rese ter praska, da se skozi belo plast vidi temna podlaga. Lahko je pa seveda tudi spodnja plast bela in zgornja črna. Delo je silno zamudno in natančno, pa vendar je v II. nadstropju že izvršeno z vso preciznostjo. Mojster Matej Sternen je našel še male ostanke starih sgrafitov in po teh ostankih je zrisal vse silno učinkovite figurice in ornamente. Pri delu je moral veČino teh ostankov odstraniti tako, da je v prvem nadstropju le caplja v levem oglu prvotna, vse drugo je pa novo. Kakor vidimo na sliki teče nad oboki okrog in okrog pas ali friz s puti med rastlinskimi ornamenti in delfini. Na obokih so markirani kamni, v trikotih med oboki in frizom so pa medaljoni z idealizl-ranimi glavami in v kotih ter sijajno stilizirane čaplje s kačami v kljunih, pod ma-daljoni so leteče ali pa mirno sedeče sove, simboli učenosti.
Na arkadah v pritličju varujejo krasno stilizirani psi in levi velike vaza, pod njimi sta pa nad obokoma stebrišča — mestni in kranjski grb, na oni steni pod gradom pa stari avstrijski grb. Na tej strani so bila prej namesto hodnika stanovanje in stražnici, kar so pa seveda sedaj podrli, da so v I. in II. nadstropju povsod lepi Široki hodniki, kakršni so bili tudi prvotno. Vaza in stopnice bodo razsvetljene s starinskimi venieijanskimi laternami, ki imajo raznobarvne Šipe, da bo pogled na stopnice zvečer v pisani luči oČarujoČ. Le dvorišče jo prazno in sem bi gotovo nalepše spadal vodnjak z Neptunom, ki je stal pred Rob-binim vodnjakom pred mestno hišo in je sedaj na vrtu g. glavarja Del Cotta v Stross-maverjevi ulici. Mestni magistrat se že pogaja s sedanjim lastnikom, vendar je pa baje le malo upanja, da bi se g. Del Cott omehčal. Mestna občina je namreč pred nedavnim časom ta vodnjak zavrgla in se ga je usmilil sedanji lastnik, ga dal popraviti in postavil na njegov vrt Izgubili smo torej to umetnino po lastni krivdi. Kakšen pa je ta vodnjak, pa povemo drugič, danes opozarjamo le še na to, da moramo bati mestnemu magistratu hvaležni za obnovo starega rotovža, ki bo otvorjen 6. septembra ob odkritju spomenika kralja Petra-
Fant in dekle prideta v kopališko restavracijo. Vse je na plaži, v restavraciji ni žive duše. Sedeta v kot in molčita. Končno se oglasi ona: Na kaj pa misliš, dragi?
— Na isto, na kar misliš ti.
— Kričati začnem,
NI pravi
— Rad bi ved al, ali je vas stanovalec dotični, ki ga iščem.
Sobarica: Kaj bi pa radi od njega?
— Denar.
— Potem pa že ni pravi. Od tega nihče ne dobi denarja.
Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1
Dobrota ob vročih dnevin . ±j>
je, če si umijete glavo zElida Shampoonom. Lasje se Vam ne samo dobro izperejo . . . ampak Vam ostanejo tudi lepi in zdravil
ELIDA SHAMPOO
Pod žarki julijskega solnca
Romantičen kotiček, kjer preživljajo mnogi Ljubljančani svoje počitnice
Ljubljana, 11. julija.
Če hočeš žvižgati in kričati, pojdi t gozd! Nekje grozi ta napis in se menda tisti, ki aa prečkajo, požvižgajo nanj. Te dni sije somce — najbrž bo sijalo celo te« daj, ko boste črtali to pasjednevno čorbo jn ne bo mrkndlo spričo tega izrednega dej« seva. Torej soince sije, ds bi človek kar žvb žgal in kričal ter bi moral ki v hosto. Pa ne greš niti v Tivoli, da bi razgrajal, raz« metaval klopi in prelival junaško kri v obliki rdečega tuša po naših najnovejših pridobitvah, kamnitih kandelabrih in pre* belih avenijah ter drevoredih. Če greš shi* čajno skozi Ljubljano, se prepričaš, da je te dni t prvu vrsti aktualno spati. Misliš pa tudi, da so Ljubljančani odrinili korporativno — če že ne v boste žvižgat — na rb viero, na kakšno in kani, pa ne moreš ve« deti, ker se riviere začenjajo že na pred-sobtnih vratih naših meščanov, kjer je napisano samozavestno na vizitkah: »Sem do nadaljmega na rivieri«. »Ubogi »letoviščar« pa potem ne upa »do nadaljnega« ndti od* preti okna ter uživa res pravo obmorsko toploto, morje mu pa nadomestujejo ».par« ne« kopeli — doma seveda.
Vse to si lahko le misliš, saj ni res, dovoljena je namreč le iluzija — za letovi« ščar.je — in fantazija — za njih zavristoeže.
Končno pa zaidemo v kopališče, ko se tako iizprehajamo po LjubJjaiu ter se nam zdi, da smo v Dalmaciji, zlasti, če nas vodi pot blizu Ljubljanice, kjer tako prijetno diši po ribah, zmajih in po vseh nemogočih sladkostih.
In sem se ustavil pred napisom: »Če ho« češ žvižgati... »£, tu bo pa žalostno, sem si dejal, žvižgali torej ne bomo. Po dolgem hodniku sem romal, mamo kabin in omaric, ki jim ni konca ne kraja. Nekateri »sopotniki« silijo skozi tista presmenttaoa vrata, ki se samo vrte, ne spuste pa nikogar skozi — silijo v »obljubljeno deželo« — s ne gre, če si še tako suh in v sedmem kolenu s špargljem. Treba je iti skozi predpekel v vice in šele od tod r nebesa. Na koncu poti te namreč čaka ledeno mrzel tuš ki napis pravi, da se moraš dobro oprati, preden
kopalne obleke, ker toliko vzdrže.
Potem pa matrone! Pazi, da te ne zapelje oko! Tudi v kopališčih so optične pre* vare pogosti pojav, kaj hitro lahko zame* njaš matrono za najdivtnejšc Suzano. In morda je bas zaradi tega velika ženska moda v kopališčih ležati na trebuhih. Tudi čestLjdve dame se namreč ne branijo šoki* ca in drugih dobrot, ki pridejo do njih sicer indirektno, vendar jih pa dovolj pomlade. Greh bd bik) govoriti, kot smo začeli, o matronah in Suzanah, saj v kopališču ni starostnih razlik med nežnim spolom, raz* like so le v pozah, oblikah in oblekah, raz* like gredo samo na račun vatlov, funtov in sežnjev, ki so poosebljeni v tej živi naravi in ki se čitujejo z napetostmi, linijami in širokogrudnost j o ter še drugačnimi kan* kretnimi poudarki.
Povsod vidiš le mladostno razpoloženje in čeprav velja to kopališče za elitno, je elita vse bolj simpatična v tej razgibanosti in vsemogočih položajih ter tako vsakemu na očeh in nosovih »s puhom in duhom«, kot je dostojanstveno n. pr. v plesnih in koncertnih dvoranah in sploh povsod tam, kjer se reprezentira in manifestira napetost druge vrste.
Na solnčišcih na tleh je vse zasedeno. Če se ozreš povprek čez ta križem kražem razmetana telesa, se ti zdi, da imaš pred seboj polje ranjencev — telo pri telesu, glava pri nogah, trebuh pri nosu, noge za vratom. Toda tu in tam stoje tudi moder* nizdrane široke kranjske mareie, tam maže neki suhač, z vrag vedi kakšno mastjo, svo* jo kopališko izvoljenko, ki strašno globoko dina pod njegovima rokami, poleg izliva dekle starcu iz otroške kanglice vodo za vrat, v bližini brcajo samotne deve ležeče na trebuhih v zrak, potem se vrsti dolga vrsta samo nežnospomih figur, ena krpa nogavice, druga si vrta v nosu, tretja podi otroka v vodo, ostale se pa gnetejo okori nekakšnega Adamovega rebra, ki leži sredi njih, milostno boža zdaj eno, zdaj drugo, da se premetavajo kot ribe na suhem itd., kdo bi sš mogel vse to ogledati!
Ob b&zeou je prazen prostor, tu p r orne*
Vrvenje v kopališču v poletni vročini
stopiš v kopališče. Ko js ta krst prestan, moraš prebresti vodo, ki pa ne sega niti do kolen. Tako prideš, hočeš nočeš že nekoliko »lažji« v kopališče.
Kot bi prišel res na drugi svet. Sprva ne veš, kam bi pogledal, nekoliko se namreč sramuješ svoje polfti pred to čudno pasmo vseh mogočih kožcev, le belokožoa nri med njimi. V bazenu čofotanje, okoli njega na vse načine pisanj kopali^Čniki, na osojni strani vzdolž bazena se vrste 4 vrste soln-čiše, nekaj decdmetrov visokih podiflev, po* dobnih navadnim pricnam, sredi med njimi so postavljene pred bifejem pogrnjene mi* ze, nad tem pa je še vzporedno z bazenom na strehi glavno eolncišče — to zagledaš na prvi pogled in ne veš, kje bi se naj ustavile oči, kajti zdi se ti, kot da si padel med vsemogoče poganske malike, katerih poze, barve in oblike so tako pestre in živo razgibane, da ti še na misel ne pride, da so to končno vendarle Ljubljančani.
Res, ko se oči nekoliko privadijo tej mešanici, šele spoznaš, da je tisti eksemplar z mušjimi nogami, z neverjetno veliko tor« bo pod rebri — pribežališče pernatih žr* tev — s »cvetočimi« prsi in z dvema repo* ma, mahadrsvimi rokami — velespoštovani gospod (« vsemi pripadajočimi naslovi in podnaslovi) X* 0°* vsega dostojanstva so ostali samo naočniki in kolajna, privezana k pasu s trakom kopalnih hlač — ključ od kabine s številko. Pa kdo bi gledal vele« spoštovane Bose, preveč je slastnejše paše za sestradane oči.
Med to pašo gotovo spada nežni spol s svojo nenežnostjo vred. Kdo bi naštel! Sra* mežijive Suzane, ki leže na trebuhih, kurja očesa so skrile v dražestne copatke, noge ps tako čvrsto iztegnile v dve nasprotna si strani, da as jkn ne upa nihče približati; te* sno je tako ležati Suzanam, vsako vlakno na sjah je napeto kot struna, solidne so njih
nšrajo bodoče gospodične, pa menda tudi pretekle, fant pelje za roko dekle kot da gresta na žegnanje, neprenehoma tudi pro* m emira mimo neznansko resen, a ognjevit možakar, ki je gotovo prej srečal Abrahama kot pamet, promenira seveda 6 141et-nim, sila nadebudnim nočnim metuljem in tod tudi brcajo žogo tako vneto, da treska na vse 6trani po »solnčnah kopailoih«. Ne* kemu spečemu mžakarju je padla s takšno silo na trebuh, da se je odbil z njo vred kvišku, potem je pa gledal nekaj časa za* prepaščen okrog sebe, ker je še napol spal.
Najmanjši kopa lišeni naraščaj teka okrog svojega bazena v Evinem in Adam o* vem kostimu, nekatera tudi brozgajo po vodi ter vrešce kot vrabci in nekaj mamic cofa skupno s svojim drobižem v bazenčku. Morajo pa kmalu zbežati pred bojevitimi kričači, ki ne trpe nikogar nepoklicanega v svoji vodi. Mnoge mamice so praktične. Leno se pretegujejo na ležiščih, otročičke pa pošiljajo s kangiicami po vodo, s katero se potem prav na rahlo polivajo ter hlade.
V velikem bazenu je plavalna šola, za otroke v plitvem delu; mamice in očetje drže svoje otroke za pasove nad vodo, mali plavalci pa brcajo in škirope okrog sebe kot morski psički. Pa tudi odrasli se uče plava* nja. Nekdo drži z nepopisno nežnostjo svo* jo žlahtno ribico okrog pasu, ki 6e očividno ne zaveda, da je v vodi, ker ne brca, nego se le stiska k svojemu ribiču vedno bolj.
Seveda cvete tudi v kopališčih pregren* ka rožica sladkega imena — tega plevela je na takšnem ugodnem terenu neznansko mnogo. Tam na pomolu bazena se stiska deva v zeleni vreči k srečnemu suhobedra* ču, blizu se pretepata študent in študentka na razpoloženju, da poka kot po perilmku, na ležišču se je žena sprijaznila z možem, ker ji je izbil fcanglioo vode za vrat — samo neano-očitagoče je dejala: — Ko bi bil
tudi drugače tako prijazen' Sploh sama ljubezen — v vodi, na solncu in okrog miz pred bifejem, kjer so zaradi nje pozabili celo jesti in piti, vse mize so prazne.
Na strehi je pa še prav posebno prijetno zatišje za odpiranje src. Sploh pa vlada tu sila sentimentalno razoloženje, ki ga tudi v obilni meri budi neprenehoma neizogibni zvočnik. Na strehi je tudi prha. Vedno je dovolj razgretih deklet pa tudi hlačkarjev, ki silijo pod tuš. Poleg leži ».parček« ter z nepopisnim užitkom opazuje dame, ki se ploskajo pod prho z veliko vnemo po mečih in možake, ki otepajo okrog sebe kot b se branili muh. Neko dekle je prišlo pod prho s solnonikom, menda ga je mislila odpreti, pa ji je prej padel na tla v vodo.
Torej, če hočeš žvižgati — v hosto, če se ti pa ne ljubi več živeti — boš menda zdaj vedel, kaj ti je storiti.
L javni nastop
in velika narodna veselica SOKOLA LJUBLJANA IV.
jutri ob 17* uri — na vojaškem strelišču —
Dolenjska cesta
Mivko je tihotapil
Ljubljana, 11. julija. Tihotapstvo mestni trošarini podvrženega blaga je v Ljubljani že od nekdaj močno razvito, posebno tihotapstvo vina, žganja, mesa in živine. Zadnja leta je tihotapstvo nekoliko ponehalo, a od lani se je pa zopet močno razpaslo. Lani jo bila uvedena občinska trošarina na vse, v mesto uvoženo blago. Mestni dohoda r« stvemi urad je moral otvoriti nad 250 statističnih rubrik o uvozu blaga. E>a se izognejo plačilu trošarine, so rrmogi začeli tihotapiti.
Trošarino je treba plačati tudi za uvoz kamna, opeke, peska in mivke. Lani novembra je mlad posestnik Andrej s Po-savja vozil v mesto mivko. Plačati bi moral vsakokrat trošarino po 9 Din od voza, Andreju pa se je baje posrečilo 6 voz mivke vtihotapiti v mesto, ne da bi pla* čal trošarino. Sredi novembra je Andrej zopet peljal voz mivke v mesto. Na Dunajski cesti je plačal za mivko trošarino, a organi dohodarstvenega urada so ga prijeli in zahtevali, da mora plačati za 6 voz trošarino v znesJcu 54 Din in še petkratno kazen, ker je mivko vtihotapi jal v mesto. Andrej se je branil, pazniki pa so prijeli njegove konje in jih odpeljali od mitnice v stran z motivacijo, da jih ne izpuste, dokler ne plača. Nastal je hud prepir in Andrej je naposled nekega paznika sunil v nogo in ga poškodoval, da ni mogel tri dni v službo.
Andrej je bil ovaden državnemu tožilstvu zaradi upora proti javnim organom. Včeraj se je moral pred malim se* natom zagovarjati. Državni tožilec ga je obtožil upora po paragrafu 138 kaz. zak. Andrej pa je sodnikom dejal: »Pošteno sem plačal trošarino za voz. Nisem pa pustil, da bi mi konje vzeli.«
Senat je Andreja obsodil po milejšem paragrafu in sicer na 14 dni zapora z od» logom za eno leto.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije
Dirka za državno prvenstvo se bo vršila jutri 12. t. m. na krožni progi Grosuplje - Krka - Stična, Višnja gora - Grosuplje, kilometrov SO, ozir. 160. — Start se prične zjutraj ob 5. uri po olimpijskem sistemu, gotovo jako težka preizkušnja za naše vozače. Na tej tekmi bodo vozači pokazali pravo moč in tehnično znanje po-edinca.
Tehnične pripreme za to velikopotezno dirko so že izvršene. Danes zjutraj je odšel Velocipedski bataljon na Grosuplje, kjer bode zastražil celo dirkalno progo. Prijavilo se je rekordno število prvorazrednih vozačev iz cele Jugoslavije — vozači iz Beograda, Subotice, Novega Sada, Vel. Be-čkereka, Bjelovara so se že nastanili v Grosupljem ter pridno trenirajo, zagrebški dirkači bodo najbrže izostali, ker jim ]e baje proga zaradi višnjegorskega klanca »neprikladna«. Proti večeru pridejo v Grosuplje ostali vozači dravske banovine v skupnem številu 60. Iz Ljubljane se pripravlja mnogobrojno športno občinstvo, da vidi to prvenstveno dirko, katera se letos prvič vrši blizu Ljubljane.
Jutri je torej odločilni dan, na naših vozačih je pa ležeče, da dokažejo, da so pripravljeni na daljne borbe, katere so tik pred vrati, in na katerih bo treba pokazati afirmacijo našega kolesarstva.
Stanovanjski urad je v permanenci, zvečer do 8. ure posluje v gostilni Gale v Grosupljem, kjer bode po vsej možnosti skušal ustreči razven dikračem tudi ostalim udeležnikom.
»SCOVCKSKI N'AROftf, One ¥1 JnW1» l«f
Stev. 154
Dnevne vesti
karsfcem komu— t popoldne odpoddo is vagona preko delegacija aa gres. Naši delegati se vrnejo 18. t m Pro-rrretno Uiiiu&ti st?o Je dovofito vsem udeležencem tega kongresa aa nafih železnicah polovično vožnja* Id Jo imajo tudi v Avstriji, Nemčiji hi Danski. Na bongresa bodo zastopane skoraj vse nase banovine. iMed delegati so tndi inž. agr. Erich Elselt, referent za mlekarstvo in delegat banske uprave dravske banovine, revizor Zveze slovenskih zadrug Dragotm Jerneje, agrarni konzulent iz Ruš nrL agr. Josip Tersan in zdravnik iz Ruš dr. Adolf Zoreč
— Deputacija dipkuniranui tehnikov pri trgovinskem ministru. Organizacija diplomiranih tehnikov iz Ljubljane, udruženje diplomiranih tehnikov iz Beograda in predstavniki diplomiranih tehnikov iz Zagreba so sestavih deputacijo, v kateri so bili gg. Nedeljko, Brili, Žemljic, Angjelović in Dimitrijević. Deputacijo je sprejel te dni trgovinski minister in izročila mu je spomenico, v kateri so razložene želje diplomiranih tehnikov glede šolanja na srednjih tehničnih šolah in glede dela ter prakse po študijah. Delegati so prosili ministra, naj bi se z zakonom o obrti uredile pravice absoJvi ranih slušateljev srednjih tehniških šol in da bi se z zakonom o strokovnih tehniških šolah dala pravica podaljšanja študija dipiomirandm tehnikom na tehniških fakultetah v naši državi, da bi jim ne bilo treba hoditi v inozemstvo. Minister je deputaciji obljubil, da bo storil v smislu njene prošnje vse, kar je v njegovih močeh.
— Razmah telefonskega omrežja. V bližnjih dneh se otvorijo javne telefonske govorilnice na Dobrovi, v Polhovem gradcu m Rovtah, Od Viča do Polhovega gradca gre telefonska napeljava tik brzojavnih žic, od Polhovega gradca pa samo telefonski vod na novih telefonskih drogovih čez Sv. Jošt in Smrečje v Rovte. Telefonska napeljava v Rovte je bila precej zamudna, ker je bilo treba marsikatero drevo obse-kati aH celo podreti. Vse delo od Viča do Rovt je trajalo dva meseca. Zaposlenih je bilo od 15 do 20 delavcev in semtertja tudi več.
— Poljski intelektualci v Splita. V sredo je prispela v Split prva skupina poljskih intelektualcev. Sledile Ji bodo še druge skupine poljskih Ietoviščarjev, ki jih pošilja na naše Primorje poljsko - jugosloven-sko društvo v Poznanju.
— Natečaj za vseučUiškega profesorja. Rektorat zagrebške univerze razpisuje natečaj za mesto rednega profesorja za katedro žrvmarstvo na veterinarski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do konca septembra.
— Iz državne službe. Za arhivskega »radnika državne bolnice v Ljubljani je imenovan ekonomski uradnik banovinske bolnice v Ljubljani Josip Saje.
— Natečaj za sprejem gojencev šole za zdravstvene pomočnike. Šola narodnega zdravja v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem učencev v šolo za zdravstvene pomočnike. Absolventi te Šole lahko dobe službo kot desinfektorji ali tržni nadzorniki v higijenski aH javni zdravstveni službi. V šolo se sprejemajo učenci, ki so z uspehom dovršili najmanj štiri razrede srednje ali meščanske Šole, ki niso mlajši od 18. in ne starejši od 28. let Šola se prične 1. septembra in traja 12 mesecev. Prijaviti se je treba šoli narodnega zdravja v Zagrebu do 1. avgusta.
— Zakon o državnem prometnem csob-fn. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 40 z dne 10. t m. objavlja zakon o državnem prometnem osobju.
— Razid društev. Podružnice »Društva pravosodne straže« v Novem mestu, Mariboru m Celju so po sklepu izrednih občnih zborov prenehale s svojim poslovanjem kot podružnice.
— Znižanje vizum ske takse za posetni-ke zagrebškega velesejma. Inozemskim početnikom zagrebškega velesejma, ki bo od 29. avgusta do 7. septembra, so znižane vizumske takse na 20 Din. Inozemci, ki hočejo biti deležni te olajšave, si morajo preskrbeti na potnem listu potrdilo, da so posetili jesenski zagrebški velesejem.
— Ukinitev dovoljenj za nove trafike. Kakor izvemo iz Beograda, je izdal direk-
'r uprave državnih monopolov naredbo, da se za mesta in večje trge popolnoma ukinejo dovoljenja za nove trafike. Z velikim zadovoljstvom pozdravljajo vsi trafikanti naredbo, ki je bila že skrajno potrebna, kajti v mestih in večjih trgih so rastle trafike kakor gobe po dežju in če bi šlo tako naprej, bi propadli vsi revnejši trafikanti, posebno pa vojne žrtve. Trafikanti! Da je prišlo do te naredbe, se pa imamo zahvaliti edino banu dravske banovine g. dr. Mamšiču in ljubljanskemu županu g. dr. Pucu, ki sta zastavila ves svoj vpliv, da rešita siromašne trafikante gotovega propada. Trafikanti! Prepričani smo, da govorimo v imenu vseh, če izražamo tem potem velikima dobrotnikoma našo globoko hvaležnost — Odbor Udruženja tobačnih trafikantov.
— Katka Hafnerjeva je bila hčerka prastare ugledne družine v Škofji Loki, njena mati pa rojena na Visokem in se je pisala Kalan, ki jih je dr. Tavčar opisal v >Viso-ški kroniki« ter pripravil tudi gradivo za še dva romana te starodavne rodbine. Ko je Katkina mati Manica umrla, se je Katka posvetila vzgoji svojih mlajših bratov in sestra ter se zato tudi ni omožila. Bila je redko inteligentna ter načitana, saj je hiša Toneta Hafnerja bila vedno polna knjig in naročena na vse slovenske časopise, vsi otroci so pa študirali. Mnogo je delovala še v stari čitalnici, pozneje pa pri vseh ženskih, zlasti pa dobrodelnih organizacijah. Njen brat Matevž, občinski svetnik in odbornik vseh   naprednih   društev, je gospodar na
brat Aston je pa slavni dunajski inženjer, kl je zgradil največji most čea Donavo na Dunaju ter zato zaslovel po vsem •valu, France je poštni upravitelj v p. v Celja, Afinka je soproga bivšega prvega našega ravnatelja železnic g. Goloba, Ančka je pa prevzela v Škofji Loki trgovine po svoji umrli sestri. Pogreb bo jutri ob 17. ▼ Škofji Loki. Plemeniti ženi časten spomin, njenemu sorodstvu pa iskreno sožalje.
— Konkmrzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do vklj. 30. junija sledečo statistiko (Številke v oklepala se nanašajo na isto dobo preteč enega leta): Otvorjeni konkurzi: v drački banovini 5 (2), v savski banovini 2 (—), v drinski banovini 1 (2), v zetaki banovini
1 (—), v dunavski banovini 1 (3), v mo» ravski banovini — (1), v vardarski banovini 2 (—), Beograd, Zemun Pančevo 1 (4). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (—). v savski banovini 8 (2), v primorski banovini 2 (—), v drinski banovini — (1), v zetaki banovini 1 (—), v dunavoki banovini 9 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini
2 (2), v savski banovini 2 (5), v primorski banovini — (1), v drinski banovini 1 (4), v dunavski banovini 1 (1), v moravski banovini 1 (3), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3, v savski 1, v dunavski 2.
— Avstrijski informacijski urad v Beogradu. Avstrijska komisija za tujski promet je ustanovila v Beogradu informacijski urad, ki bo dajal brezplačno vse informacije o potovanjih po Avstriji. Urad je na Terazijah št 3-
— Slov. lovsko društvo v LJubljani obvešča svoje člane, da je na našo intervencijo izjavila tvrdka E. Vajda iz Čakovca, da vzdržuje cene za ustreljene srnjake tudi nadalje v isti višini, kot so navedene v zeleni prilogi letošnje junijske številke »Lovca«. — Odbor. 35 ln
— Boj proti nemškutarjenju je že silno potreben v Ljubljani in tudi na deželi, ker se je ta grda razvada razpasla že celo po najbolj narodnih hišah. Skoraj še huje in tudi mnogo bolj glasno pa naše narodne dame lana rijo po vseh koncih in krajih mesta in okolice, a najbolj se postavljajo z znanjem italijanščine na trgu. Ne samo domaČi ljudje se zgražajo nad nemškutarjenjem in laha-renjem, temveč še bolj tujci, ki ne morejo razumeti, kako je mogoče prezirati naš materinski jezik. Končno smo vendar zvedeli, da so se meščani dvignili proti tej razvadi, ker je izdala krajevna organizacija Narodna odbrane apel na publiko, naj govori svoj materinski jezik in se izogiba nepotrebne rabe tujih jezikov. Ampak na tak apel se ni spomnila ljubljanska Narodna odbrana, temveč njena bratska organizacija v ponosnem hrvatskem Varaždinu.
— Kalifornijska jabolka prihajajo tudi k nam in se silno drago prodajajo, čeprav sami izvažamo najfinejše sadje. V Varšavi so se čudili zakaj se kalifornijska jabolka tako lepo svetijo ter so jih preiskali in ugotovili, da so prevlečena s plastjo strupenega arzenika. Ta konstatacija je napotila tudi zagrebški mestni fizikat, da so pregledali kalifornijska jabolka, vendar pa niso našli arzenikove plasti, pač so pa odkrili, da so jabolka prevlečena s parafinom, ki ni prav nič nevaren in zdravju škodljiv in bi zato tudi našim sadjerejcem svetovali, da na ta način ohranijo jabolka lepšo zunanjost in jih boljše konservirajo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države nekoliko oblačno- Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32.9, v Zagrebu 30.7, v Beogradu 30.4. v Ljubljani 272, v Mariboru 25. 2. Davi je kazal barometer v Ljubliani 766.2, temperatura je znašala 162°.
— Na 16 let temnice so obsodili v Osi-.eku Petra Somogija, 251etnega delavca iz Slatine, ki je lani počakal v gozdu lončarja Mata lil ko vi ca in njegove sinove ter jih napadel s puško, zahtevajoč denar. Sin je razbojniku vrgel denarnico, a ko se je So-mogi sklonil, da bi jo pobral, so seveda Hilkoviči navalili na razbojnika in se pričeli boriti z njim. V boju je Somogi ustrelil Alojzija Hilkoviča v glavo in ga težko ranil, vendar pa ni umrl.
— Hude nevihte so bile med tednom po
Hrvatskem in v Bosni, kjer je strela ubila tudi več ljudi. Pri Podujevu so se zatekli v nevihti v zavetje pod drevo kmet Sadri Sadikovič, njegova snaha in neka sorod* ica s svojim detetom. V drevo je udarila strela in vsi so bili takoj mrtvi, le dete se .e rešilo, ker je bilo v zibki poleg drevesa. Tudi v Suhi Reki je strela ubila tri može, ker so iskali zavetja pod na samem stoječimi drevesi.
— Izgubljen deček. Prejšnji torek je iz Zagreba izginil 131etni učenec H. razreda
:lasične gimnazije Dragotin Jurković. Sel e na Savo in rekel, da se gre kopat Ni se reč vrnil in starši so mislili, da je utonil. Ker Je pa prejšnji dan Dragutinu dal neki tuj gospod igračko in ga povabil k sebi. so starši sumili, da je deček padel v roke perverzneža. Sedaj poročajo iz Splita, da se je Ju rk o vič, ki smo že včeraj poročali o njem, našel v Splitu, kamor Je prišel še s petimi svojimi prijatelji.
— Se o umoru veleposestnika Repo velike ga. V sredo smo obširno poročali kako je na Srebrnjaku pri Zagrebu umorila Cilka Turk svojega starega strica veleposestnika Antona Repovečkega. Morilka je priznala, da je ubila starčka na ta način, da mu je
razbila lobanjo s kladivom. Njen mož Andrija je pa pri tem žrtev le držal in daviL Vsi so mislili, da je bil torej starec ubit a kladivom. Pri obdukciji trupla Aniona Repoveckega ae je pa pokazalo, da udarci i kladivom niso bili smrtni, temveč da je bil stari Repovečki zadavljen. Ta ugotovitev pa popolnoma iz-preminja pravni položaj, ker torej ni morilka Cilka, temveč njen mož Andrija. Vendar bosta pa oba zakonca obtožena umora.
— Kemična sredstva, ki so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zatogi tvrdka »CItEMOTECIfNA«, LJubljana, Mestni trg 10 (na dvorište veletrgovine A. Y C ^kaberne).
— Moške srajce, kravate, nogavice Ima najceneje Starka nas!. KARNiCNIK, Stari trg is, Ljubljana. 354n
* Tovarna Jos. Roleti sprajotaa mehko to škrobljeno pertlp v najlepšo Izvršitev.
PH utrujenosti, raedraženoeti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenČiea trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Frane Jose-fova« voda pri pojavih, ki imajo svoj Izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot ieborno odvajalno sredstvo. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Mar niso govorili resnico,
da so »JAJNINE« izborna jed. Kdor se je prepričal, bo vsak potrdil.___
Iz LJubljane
—!j Nova struga Oradaščlce je na zgornji strani novega mostu pri Groharjevi cesti že izkopana. Kot znano, bodo letos regulirali tudi Oradaščico in Mali graben. V smislu regulacije Gradaščioe so lani zgradili betonski most na koncu Groharjeve ceste, ki veže Trnovo z mestom. Ta most so zbetonirali poleg stare struge v smeri nove; stara struga je namreč od Kolezije do trnovske cerkve zelo vijugasta, zato bodo morali izkopati novo v dolžini okrog 300 m. Med novim in kolez-ijskim mostom so izkopali novo strugo v dolžini kakšnih 40 m, nakar so včeraj prepeljali bager, ki so ga uporabljali za kopanje, v Ljubljanico, kjer so popoldne začeli z njim kopati temelje za obrežno zidovje ob Grudnovem nabrežju.
—1J Z naših cest In ulic. Po Gosposki ulici, Bregu in Krakovskem nasipu prevaža tovorni avto gramoz, pesek in kamen, ki ga potrebujejo Pri gradbi opornega betonskega zidu. Zato so nastale po njih cestiščih kotanje, ki jih te dni zasipajo z ostrim debelejšim peskom iz kamnoloma na Verdu. Del Rimske ceste, to Je od Goru-pove hiše pa do Napoleonovega trga, so za silo posuli z drobnejšim gramozom, V Gradišču planirajo hodnik ob Mundovih hišah in je v delu asfaltni hodnik ob dramskem gledališču. Na Vrtači dovažalo debelejši grušč in gramoz, da se cestišče primerno vzdigne, cestni valjar ga pa ravna, tare in gladi. Tako bo kmalu modernizirana vsa ta cesta od Bleweisove ceste pa do Ziljske ulice, ki gre ob južni železnici.
tta mirt o ttorfti
—IJ Plinsko omreži« se širi iz ulice v ulico, iz oeste v cesto. Te dni so polagali plinske cevi ob cestišču na Vrtači od Blei-weisove oeste do Levstikove ulice.
—lj Znižanje cen teletini V ponedeljek 13. t m. se znižajo dogovorno s Zadrugo mesarjev cene teletine in sicer: I. od 22 Din na 20 Din za kg, H. od 16 Din na 15 Din za kilogram.
—lj Adaptacija. V enonadstropni hiši št 37 Jakoba Dobnarla v Rožni ulici se predelava pritlično stanovanje v moderno brivnico.
—lj Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m.: Lapa j ne Živko, 21 let, pravnik, Sredina 10; Srečnik Ana, roj. Mlekuš, 35 let, sena kroj- pom., Vidovdanska C. 1; Anžič Olga, 1 in pol meseca, hči zidarja, Groharjeva ul.; Blatnik Terezija, roj. Smagelj, 66 let, za-sebniea, Masarvkova e. 17. V ljubljanski bolnici so umrli: Jelnikar Antonija, roj. CaJ-Sen, vd. delavca, Zalokarjeva uL 11; FU Valentin, 2 leti, sin posestnika, Brezovica pri Dobu; Trdina Ana, 41 let, Sp. Bitnje; Wisjak Ciril, 6 dni, sin postrežnice, Sp. Siska; SuSnik Terezija, 48 let, hišnica, Kolodvorska uL li; Rokave Ivan, 9 let, Cešnjice pri Moravčah; Bitenc Vinko, 1 dan, sin trg. potnika, Zapuže; Reinhard Vedrana, 2 leti, hči delavca, Lesce; Krampi Jane*, 3 mesece, sin delavke, Kodeljevo; Piškur Vid, 1 mesec, sin posestnika, Moeidol; Novak Mihaela, 7 let, hči posestnika, Mirna pri Novem mestu; Trojanšek Anton, 7& let, vp. železničar, Zapule pri St Vidu.
—lj Velika raosvetljava t umetnim ognjem in raketami bo drevi v hotelu >T1-vollc, kjer je najboljše preskrbljeno tudi za vse ostalo, kar je jjotrebnega k dobri zabavi.
—IJ Sokol Vič vabi svoje prijatelje iž Viča, LJubljane m okolice na svojo Jutrišnjo Javno telovadbo na vrtu Pavličeve gostilne na GUncah. Po telovadbi godba !n ples. Za Ljubljančane in Siškarje ugodna tramvajska zveza. Postaja tik telovadišoa.
—IJ Sokol I. LJubljana - Tabor ta »Odbor za postavitev Spomenika brata Toneta Maleju« odkrijejo pokojniku na njegovi gomili v Bohinjski Bistrici 19. Julija 1931 Ob 11.30 nagrobni spomenik. Bratje ln sestre, ki se zavedate velike žrtve dragega brata Male j a, udeležite se te žalne svečanosti. Vožnja bo polovična. Podrobnosti sporeda slede. Slava pokojnemu bratu! Zdravo!
—IJ Criatofov zarod vpisuje ves JuHJ vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cest! 7-1. Vpisnina 20 Din. Mesečna šolnina 120 Din. 325n
Drogi iupni zlat kranjske sokolske župe
v Tržiču
- v.
Pozdrav sokolskih čet na Glavnem trgu
Ta prireditev Je pokazala, s kako naglimi koraki se širi sokolska misel med nami. V nedeljo se je zbralo v Tržiču od 32 društev in sokolskih čet nad 600 bratov lu sester v kroju, v civilu z znakom pa jih je bilo gotovo tudi toliko. Poseben pomen z letu je dalo vojaštvo škofjeloške ga mizi je pod poveljstvom poročnika g. Vodeba, ki je vodil tudi vojaške vežbe. V povorki je korakalo blizu 900 ljudi, ki jih je tržlško mesto navdušeno sprejelo in jim izreklo v svoji sredi dobrodošlico. Z vsakega okna na Ljubljanski cesti in na Glavnem trgu je
deževalo cvetja na sokolske borce, govore ie pa poslušalo kljub pozni opoldanski uri nebroj občinstva. Popoldanske telovadbe se Je udeležilo, kakor smo čisto prav prerokovali, nad 3000 ljudi, ki so z občudovanjem sledili tako prostim, kakor orodnim vajam m izvajalce navdušeno pozdravljali. Slika nam kaže, da si človek napravi jasno sliko veličine tržiškega sokolskega zleta. Vsem, ki so si za tako nspeli zlet pridobili kakoršnihkoli zaslug, velja iskreno priznanje za uspešno delo- Zdravo!
GRAMOFONSKE PLOŠČE po Din 3»—
izposojuje  »ŠLAGER«, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. LJUBLJANA, Vegova ulica štev. 2
lj Prvo vrstni štajerski rizling z vinskega vrta Jeruzalem po Din 16, cviček iz Gadove peči po Din 14. toči gostilna V. JE-LGCNIK, Rožna dolina. 6oL
—lj Člani društva nižjih mestnih nameščencev se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba pokojnega člana Ivana B a j d e. Pogreb se vrši v ponedeljek 13. t. m. ob 3. popoldne izpred hiše Žalosti, Prečna ulica št. 2. Furman, tajnik.
—lj Društvo >Soea< ima drevi ob 20. uri pri >Levu< redni letni občni zbor. Dnevni red običajen. Vstop dovoljen samo članom društva.
—lj Na velikem kopališču ob Savi na Jezici, katero je z velikimi žrtvami zgradil g. Stirn, bo v nedeljo popoldne igrala priznana delavska godba >Zarja« iz LJubljane. 362n
—lj Zobni atelje dentist - tehnik BEVC JOŽKO, LJubljana, Gosposvetska cesta 4-L, poleg »Figovca«, nasproti »Kneza«, redno sprejema od 9. do pol 1. ure in od 2. do pol 6. popoldne. Po dogovoru tudi izven teh ur. Telefon 32—96. 353n
—lj Koturaški savez, pododbor LJubljana. Na pododborni seji dne 29. junija t se je soglasno sklenilo, da se priredi dne 19. julija t L skupen celodnevni pododborov izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče točno ob pol 6. zjutraj na Dunajski cesti pri gostilni Kačič. V slučaju slabega vremena se vrši izlet osem dni pozneje. Prijatelji kolesarskega sporta vljudno vabljenL
—c Mestna knjižnica bo od 15. do 31. L m. zaprta. Redno poslovanje bo zopet v soboto 1. avgusta od 17. do 21.
—c Nočno lekarniško službo ima do petka 17. t m. zvečer lekarna »Pri križu«, na Kralja Petra cesti.
Elitni Kino Matica
e ficte/t*
Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela itd. ODPRTO DO 2. URE POPOLNOĆI
Danes ob 4U, Vi 8. in 9 Vi
tiri zvečer jutri predstave
ob 3«f S** 7« in 9* zvečer
Razkošna opereta iz galantne dobe francoskega kralja Ludo-vika XV. in njegove vsemogočne kurtizane
Markiza Pompadur
Anny Ablers
in komorni pevec
Walter Jahnkuhn Kart Gerron Ida Wust
Premiera!      Prvič v Ljubljani!
Znižane letne cene!
—lj Kopalne obleke »Ribana« v krasni Izbiri Sterk nasi. KARNiCNIK, Stari trg 18.
Iz Celja
—c Rdeči križ v Celju priredi danes od 18. do 20. koncert celjske vojaške godbe v mestnem parku. Sokoliće bodo prodajale danes med koncertom in jutri cvetlice. Cisti dobiček je namenjen oškodovancem po toči v Drami jah in Smart-nem v Rožni dolini.
-—c Na orglarski Šoti v Celju se je vr» Sila 6. t m. dopoldne javna produkcija absolventov. Izpit je položilo 7 kandidatov m sicer: gg. Božnik, Gajšek, Kidrič, Petrin, Rizmal, Rojnik in Žemljic.
—c Izgubljeno in najdeno. Na poti na Stari grad je bila 4. t m. opoldne izgubljena zlata ovratna verižica z emajliranim obeskom, vredna Din 400. 9. t. m. zvečer pa je bila pred poslopjem Ljubljanske kreditne banke najdena pozlačena broša. Lastnik naj se javi pri predstojniJtvu mestne policije.
Tehten vzrok.
— Zakaj pa ne poravnaš svojih dolgov, ko si toliko podedoval?
— Ker no£em da bi mi očitali, da sem se zdaj, ko som bogat, tako zelo iz-premenil. .
Mučno.
— Varjemite mi, gospodična, pravi profesor svoji sosedi za mizo, da znam tako dobro uganiti misli, da mi je treba samo pogledati človeka in že vem, kaj se misli o meni.
— Ce je tako, mi pa morate oprostiti, gospod profesor, s 2 opravičuje gospodična v zadregi.
šef In tajnica.
Gospa direktorjeva stopi nepričakovano v pisarno in najde moža držećega v naročju tajnico.
— Dušica, pravi, šef svoji ženi, — slišala sva, da prihajaš, pa se ti je gospodična brž umaknila s stola, da bi imela kam sesti.
Na liceju.
Profesor: Kdo je bil največji osvajalec sveta?
141etna učenka sramežljivo: Don Juan.
UPRAVNI ODBOR IN RAVNATELJSTVO MESTNEGA POGREBNEGA ZAVODA naznanjata, da je preminul njih dolgoletni zvesti nameščenec, gospod
Ivan Bajda
L aranžer mestnega pogrebnega zavoda
dne 10. t m. po kratki mučni bolezni.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne iz Prečne ulice št 2.
Zvestemu uslužbencu ohranimo trajen časten spomin, Ljubljana, dne 11. julija 1931.
Star. 154
»SLOVENSKI NAPO Dc, dne 11. julija 1931
Strai 5
so na dele* pridne rei£e • • •
Pred svečano otvoritvijo modernega kopališča v Kamniku - Vzorna
razstava narodnih starin
Kamnik, H. julija. Kamnik stoji danes pred velikm dogod« kom. Jutn dopoldne se namreč otvori novo, veliko in moderno kopališče ob Nevljici. »Slov. Narod« in »Jutro« sta o tem, za Kamnik izredno važnem dogodku že opet o« van o poročala.
Ideja letnega kopališča 6e je porodila na seji Tuj6.ko*prom. društva, ki je videlo, da je zaman vsako prizadevanje za poset tujcev, če jim nima mesto nuditi kopali* šča, ki bi ustrezalo najboij razvajenim ko* palcem kakor tudi športnikom. Zupan g. Franc Kratnar, ki je odbornik v Tujsko-pr. društvu, je takoj podprl predlog in se zavzel zanj na oo-oinski seji in tako je bil storjen sklep, da se napravi kopališče lansko leto 21. maja. Najelo se je ©kromno po* sojilo, ker 6e je zaenkrat hotelo napraviti manjšo napravo, ki bi se pa lahko po letih razširila.
Določena je bila vsota 260.000 Din. Ta postavka je povizrocal mnogo nepotrebnega hrupa v obč. svetu. Sfcsalo se je ugovar* janje in celo protipredlogi. G. župan pa, ki je videl v dograditvi kopališča del projek* tov, ki se Še morajo izvršiti — uresničenih, je vneto zagovarjal in forsiral delo, ki bi moralo bita že lansko leto dgrajeno.
Župan France Kratnar
Ogromna dela, ki so nastala s kopanjem struge in vsemi drugimi neprilikami, tako tudi vremenskimi, so bila premostena, ven* dar pa se kopališče lansko leto ni moglo Se izročiti svojemu namenu. Tujsko prom. društvo, cigar predsednik >e g. vi. svetnik dr. Fran Ogrin. je po najboljših močeh sode* lova! prj delu za napravo, ki bo olajšala prav temu društvu propagando, kajti d ose* daj je bila propaganda za Kamnik brez mo= dernega kopališča polovičarska. Tako so končno lotos dogradili stavbo, ki je eeio impozantna in je upanje, da bo vsestran* sko skižila svojemu namenu.
Ne smemo pozabiti Aleščaoske korpora* erije, ki je uvidela nujno potrebo kopališča in dala akoro ves les brezplačno na razpolago. Prav tako gre hvala in priznanje odbornikom korporacije, ki so, a/koravno težko, izglasovali podporo občini, kajti sicer b| lete« gotovo ne proslavili otvoritve.
Struga Nevljice in obrežje je bilo skrajno potrebno poprave, prav tako naprava hod* niika, ki ga je izvršil naš cestni odbor, ka* ter emu načelu je kamniški župan g. Kratnar. Letos so videli, da je treba ob za tvornica h zbetonirati obrežje in so takoj pričeti z de« lom ter ga tudi dokončali do otvoritve. Vsa dela je vodil s pravo ljubeznijo nadvse agtl* nri odbornik cestnega odbora g. Ganus iz Mekinj. Tako imamo danes res lepo pot iz Kamnika do kopališča in še tja naprej do Nevelj.
Če upoštevamo, da se v Kamniku silno malo gradi, posebno javnih zgradb — moramo pozdraviti otvoritev kopališča kot prov etnpo. Gotovo bodo v d oglednem času sledile še druge prepotrebne naprave tako^ da se bo Kamnik mogel vsestransko raz* vijati.
Tehnična dela na kopališču je nadzor o * val g. Ferdo Smuc, čigar detajJna načrti so se sijajno obnesli. Naj mu bo na tem mestu izrečeno vse priznanje, kajti pri zgradbi je kot nadzorujoči zaupnik občine mnogo pri* pomogel, da je stavba res dobro narejena.
Občina je pa z velikim razumevanjem vsestransko upoštevala želje kamniških, ka* kor tudi ljubljanskih športnikov, ter je s tem dana možnost, da se bodo v tem kopališču lahko vršila tekmovanja (v plavanju in deloma rudi v skokih (3—5 m). Vsekakor bo treba misliti v doglednom Času tudi na to, da se bo dokupilo zemljišče od no* vega kopališča do starega kopališča uamilje* nih bratov Pod Mekinjami, kajti šele tedaj, ko bi prešlo staro kopališče v last meeta, bi se lahko uredili na tem zemljišču lačni nasadi in izprehajališČa.
Kamnik bo jutri pokazal, kako visoko ceni obisk številnih najavljenih gostov iz raznih krajev dravske banovine, velike pri* praive raznih odsekov pa nam jamčijo, da se bodo dragi gostje počutili v našem le* pem Kamniku, kar najprijetneje.
Jutri, ob 9. uri zjjutraj bodo sprejeli došle goste in športnike na kolodvoru v Kamniku ter jih z godbo na čelu spremili v mesto, kjer bo ob 10 zjutraj propagandni sta* fetni tek na 3000 m. Udeležbo so prijavili sledeči klubi: S. K. Ilirija, Lj. 2, S. K. Pri* morje, Lj. 1, S. K. Tržič 1, S. K. »Virtus«, Duplica 1, Domžalski športniki 1, S. K. Kamnik pa 3 štafete. Start, predaje in cilj bo na Gl. trgu. Po štafetnem teku je odhod na kopališče ob Nevljici, ker bo kamniški župan g. Kratnar ob pol 11. uri dopoldne pozdravil goste in po kratkem nagovoru predal kopališče svojemu namenu. Po ofici* jelni otvoritvi bo na kopališkem prostoru promenadni koncert. Ob otvoritvi se bo izvajalo skoke iz 5 m stoLpa, ter plavalno tekmovanje na razne proge. Popoldne ob 3 je prdčetek velike veselice na kopališču. Člani S. K. Ilirije iz Lflubljane bodo igrali water*pollo tekmo, izvajali skoke s stolpa, ter tekmovanja v plavanju. Ob 6 popoldne pa merijo svoje moči naši mladi nogometaši, ki so povabili za nasprotnika S. K. Tr* žič. Zvečer bo prava beneška no? ob Nev« ljici. Tudi za ples bo v večernih urah vse pripravljeno. Pester spored veselice bo zadovoljil prav gotovo vsakega posetnika.
Avtobusne- zveze iz Kamnika proti Ljub-
/VIodemo kamniško kopališče,   ki bo Jutri svečano otvorjeno
Ijani so ob 7, 8, 10 »n po potrebi še kasneje. Jutri vsi v Kamnik!
Športna akademija
Drevi ob 20.30 se bo v Kamniškem domu vršila »Športna akademija« kot uvod v jutrišnjo otvoritev novega kamniškega kopališča. Akademijo bo otvoril Kamniški salonski orkester pod vodstvom Cirila Vrem-ška. Za koncertnim programom bo imel kratek športni nagovor predsednik kamniškega športnega kluba g. dr. Dominik Žvokelj.
Po govoru pa bodo igralci obeh kamniških odrov igrali izvrstno komedijo v treh dejanjih »Kukuli«. Zanimanje za igro je veliko in je pričakovati, da bo dvorana polna.
Kukuli bo igrala naša marljiva in talentirana diietantka gdčna. Roz| Cižmekova.
No, lahko povemo, da bo »strašno črna«, ker pač prihaja z otoka Tamoha, ki leži tam nekje v Indiji. S seboj pripelje »Sestro po mleku« Matoho, polnokrvno za-morko. ki jo utelesi gdčna. Angela Finžgar-jeva. Kot tretji te eksotične družbe bo kapitan Bellot, ki ga bo igral priznani konrk g. Simen Roš. Tetko Regino smo poverili gdčni. Zori Logarjevi, markize pa gdčni Marici Exlerjevi.
Na las enaka kavalirja bosta gg. Bervar in Golob, učitelj. Nežnega Ouya, ki se naposled zagleda v zamorko Matoho in jo tudi poroči (!!), pa bo, kakor je videti ob skušnjah, sijajno igral g. Ivan Golob.
Gdčna. Pavličeva Štefka igra Nikolajo, brez dvoma jo bo rešila častno. Sledita Še Luca, sobarica in Desvie, sluga, gdč. Mai-kova in g. Kolman se bosta kosala med seboj. Će sem še koga izpustil — naj mi oprosti!
Eh, seveda — silno važen bo tudi naš »vodilni duh« v kolibici — g. Zika, ki bo suiliral, vendar tako tiho. da se ga ne bo čulo-
Vse kaže, da se bo igra, ki se igra v korist Športnega kluba, ki je prav sedaj v polnem razmahu, v jeseni ponovila v Čitalnici. R. Kos.
Zanimiva razstava
0 tej lepi razstavi smo sicer že kratko pisali, vendar je pa tako pomembna za vsakega, ki so mu pri srcu naše narodne starine, da se še vračamo k njej. Razstava je prav zato tako važna in zato imajo njeni prireditelji tako velike zasluge, ker razstavljeni predmeti vzbujajo v množicah gledalcev spoštovanje do starin, spoznanje njih vrednosti in pa ljubezen do njih ohranitve in zbira« nja. Sicer imamo dosti stvari v našem muzeju, vendar za starine v muzeju ne delujejo tako živo na ljudstvo, saj zaradi množine ne vzbujajo tako velikega zanimanja in človek tudi le redko zaide v muzej, kjer tudi nima pravega tolmača in tako zgovornega vodnika, kakor je g. Joško Štele v Kamniku. Ta vodja po razstavi namreč zna razstavljene stvari opisati tako pravilno in tako dobro razložiti njih postanek, pomen in zgodovino, da naj bi se Šli k njemu učit kustosi naših muzejev, da bi se naučili zopet oživeti te velike zavode. Stara resnica je namreč, da so muzeji le še nekaki sarkofagi, kjer v miru počivajo stvari, ki bi morale z največjim povdarkom govoriti o svojem pomenu in poučevati o preteklosti našega naroda.
>Kamniški muzej« g. vet inšpektorja Nikolaja Sadnikarja je že tako znan po vsej deželi, še bolj pa pri inozemskih strokovnjakih, da nam ni več treba govoriti o njem, pa tudi zbirka g. občinskega tajnika v* p. Joška Steleta tako slovi, da sta ta dva gospoda na glasu najboljših strokovnjakov na polju naše flore in umetnostne obrti. Lahko Je postati ljubitelj antikvarjtet, težko je pa pridobiti si ime poznavalca, nikdo pa pri nas tega imena ne zasluži tako zelo, kakor ta dva idealna zbiralca. Da, idealizem je tista lastnost, ki brez nje ne nastane nobena zbirka, in največje požrtvovalnosti in žrtev je treba, da zbiralčeva kolekcija dobi tudi svojo pravo notranjo vrednost Ne muzej, temveč taki zbiralci so nam ohranili najdragocenejše spomenike naše preteklosti m amaterji, ki žrtvujejo ves svoj čas in tudi velike vsote za zbiranje, so nam te starine tudi oživeli, da danes zgovorno pripovedu-
jejo o življenju naših prednikov. Oba sta specijalista za naše domače starine in po svojem znanju sta oba tudi znanstvenika, ki bi bila vredna nositi ime profesorja mnogo bolj, kakor mara i kak diplomirani strokovnjak, ki piše inventarje in živi od znanja takih amaterjev. Le z ljubeznijo dosežemo uspehe v znanosti, a prav oba kamniška zbiralca sta v resnici zaljubljena v svojo stroko.
Nikolaj Sadnikar
Razstavo v kamniški Narodni čitalnici varuje bivši lastnik hiše dr. Avguštin Vidic, ki ga je prav dobro naslikal dosedaj neznani slikar P. Skoff L 1830, paladij vse obsežne razstave je pa edinstveni šapelj, ki ga nam je v 18. stoletju opisal oče Marko Pohlin ter pred njim tudi tujec Herrmann v svoji »Reise durch . .. Krain«. Ta krasni diadem naših deklet je simbol deviškega venca. Diadem tvorita dva drobna obročka, eden pozlačen, drugi pa povit s svilo v barvi goreče ljubezni. Obročka sta ornamental-no zvezana z malimi svilenimi in ornamen-tiranimi pentljicami raznih barv, a od dia-ddma vise še daljši trakovi, ki so slikovito vihrali okrog dekliških glav. Naš šapelj je nosila 1. 1790. neka deklica v Vodicah in gorje, če bi se bila pregrešila proti de-vištvu, takoj bi ga ji bile druge deklice pred cerkvijo strgale z glave-
Med obleko najrazličnejše vrste visi edinstvena >žlahtna jopac, ki je omenjena večkrat v testamentih in drugih listinah z oznako >eine Joppe aus edlem Tuch<. Zunaj je jopa črna, podložena je pa s preprostim domačim hodnikom. Zadaj se je jopa spodaj zapenjala, da se je videla široka škrlatna podlaga kakor reverji naših višjih oficirjev.
Kakor v nobenem muzeju, se lahko tu naučimo najrazličnejših imen raznih delov obleke in pa tudi blaga, torej imen, ki so nam znana iz narodnih in Vodnikovih pesmi ter tudi iz druge književnosti. Omeni-
Joško Štele
mo naj samo velike rute za ogrniti z ori-jentalskimi ornamenti, ki so jih zaradi teh imenovali >poižarke<, nadalje krilo iz me-zlana in krilo iz kamelota, belo-rdeče ri-
žasto krilo >pisanko«, ki so ji višje gori na Gorenjskem rekli zaradi vzorca >rajdovkac, tudi pravi interfat, to je kompletno belo spodnjo obleko iz enega kosa imamo na razstavi ter polno raznih ošpetljev in predpasnikov, med ošpetlji celo takega, ki še ni bil opran, in med predpasniki široke bale poročne predpasnike, ki so vezeni na >tul anglais« ali na >vapeurju< kakor peče, večkrat pa tudi popolnoma v bidermajerskem slogu. Marsikako opazko vzbudi gosposki klobuk žmahtne purgarce, ki ni znala brati, občudovanje pa vzbujajo prekrasni Špenzerji
ms
Henrv Mesruin
Trdovratni
samomorilec
Ko je Pankreas nekega deževnega dne spoznal, da je ob denar, delo in vsako upanje na lepšo bodočnost, je sklenil umreti. Mož je bil mračen in samomorilne misli so mn že davno rojile po glavi.
Stopil je k svoji nočni omarici in vzel iz predalčka revolver; nastavil si ga je na sence in sprožil. To se pravi — ustrelil se ni, kajti naboj je bil star. tako star kakor revolver.
Počilo sploh ni.
Pankreas se je trpko nasmehnil, vrgel je revolver v smeti in jačel iskati drugo sredstvo, ki bi mu pomagalo na oni svet. Za obešenje je bil v sobi samo en pripraven kotiček: kaveljček viseče luči. Privezal je torej nanj dokaj močno vrv, napravil zanko, ki jo zadrgnil za vrat, srmil z nogo pručico in — z grmel na tla.
Vrv se je bila pretrgala.
Poskusil je še enkrat z mnogo močnejšo vrvjo. Posledica drugega poskusa' z obešenjem je bila, da je železni kavelj pri padca razbil kitajsko vazo
in da je odpadlo nekaj ometa tako, da je nastala sredi stropa slika, nepravilna sicer, toda sila moderna.
Kar se pa tiče Pankreasa, je treba omeniti, da je začutil v boku skelečo bolečino, ko se je pobiral; to pa pri njem -itak ni igralo važne vloge, ker se je hotel na vsak način odkrižati življenja.
Stanoval je v petem nadstropja. Okno je bilo odprto. Široka odprtina odprtega okna ga je mamila kot sladka marmelada muho. V enem skoku je bil na oknu, z drugim skokom pa ven... in že je letel doli... Spotoma se je pa nenadoma ustrašil.
_ Zdaj sem torej mrtev! — mu je
šinilo v glavo. — Je že po meni! Pa še ni bilo po njem, kajti na kratki poti v smrt je zadel pas njegovih širokih hlač ob okrasni prizidek na balkonu četrtega nadstropja.
Takoj so prihiteli gasilci in ga 3neli z balkona, kateremu nikakor ni bil v okras.
— Ta je pa dobra, — je zamrmral Pankreas. — Človek niti s samomorom nima sreče... Treba ho ukreniti kaj drugega.
Začel je na vso moč teči in tekel je naravnost k Seini. V hipu, ko je sko-
čil z mostu Alma v reko, so ga mimoidoči opazili. Med njimi se je našlo dvajset plemenitih mož, ki so bili pripravljeni tvegati svoje glave, da mu rešijo življenje. In res se jim je posrečilo spraviti samomorilca na breg.
— Vedno se najdejo človečki, koprneči so nagradi za rešitev, — je pomislil zaničljivo.
Na pol utopljenega, drhtečega z zobmi od mraza so odvlekli rešitelji v bližnjo lekarno, kjer so ga spravili k življenju. Potem se je pa Pankreas dokaj hladno poslovil od svojih dobrotnikov.
In pripomnil je prepričevalno:
— Zdaj mi preostaja samo še strup.
Zavil je v drugo lekarno in zahteval strup ... češ, da se hoče odkrižati starega mačka.
Toda lekarnar je bil nezaupljiv. Po treznem prevdarku je nalil Pankreasu za 2 franka 95 centimov v stekleničico neke žolte, goste tekočine.
Samomorilni kandidat je spravil stekleničico v žep in hitel domov. Niti svoje premočene obleke ni odložil. V dušku je izpil vso tekočino. Čakal je trenutek, bled, razburjen.
— To pot mislim, da je po meni! — je vzdihnil Pankreas.
In res se mu je zdelo, da pohištvo z zastori vred pleše pred njegovimi očmi čuden ples; naenkrat ga je pa sumljivo ščipanje v trebuhu prisililo, da je planil pokonci.
Lekarnar mu je bil namreč podtaknil konjsko odvajalno sredstvo.
— Vse kaže, da smrt z menoj noče imeti opravka! — je tarnal uJ>ogi Pankreas.
Kar je nekdo pozvonil; nekam nerad je šel odpret.
Bil je pismonoša, ki mu je pomolil priporočeno pismo.
Pankreas je raztrgal kuverto in či-
tal:
»Notarska pisarna g. Cornavina ... Gospod Rudolf je umrl v Bombavu... edini živeči sorvdnik ... Podedovali ste dva milijona.
>D v a milijona!«
Pankreas se je sesedel liki vreča, polna denarja.
— Cujte, gospod, potrdili še niste, da ste ptemo prejeli, — je dejal pismonoša.
Toda Pankreas ni odgovoril. On sploh ne bo nikoli več odgovorjal, pa tudi podpisoval se ne bo več? nenadno veselje ga je ubilo.
in bogate noše is apremmjaate svile s zlatimi moderčki, ki jih le sedaj nosijo kamniške gospe. Prav lepa je tudi kolekcija raznih medenih in roženih glavnikov, ki so jih umetno izlagali in okrasili s kovinskimi okraski škofjeloški glavnikarji, mnogovrstna jo pa tudi zbirka raznih vezenih rjuh, oblačil in prtov, kjer ne občudujemo samo krasnih ornamentov, temveč tudi težko Hol-beinovo tehniko, ki se je pa naše vezilje gotovo niso naučile od Nemcev, temveč so jo bolj gotovo posneli Nemci od slovanskih narodov, ker je med nami razširjena na seve« m in jugu, pri Nemcih je bil pa Holbeinov šiv le meščanska tehnika.
Med pasovi je polno >ropotacev«, to je kovinskih pasov z Štirioglatimi ščitkj med verižicami, in pa >jerovčarjev«, to je takih sklepancev in srebrnjakov, ki jih je vlil slavni pasar Jerovec v St Vidu nad Ljubljano. Med avbami občudujemo vse tipe od najstarejših, ki so vezene še skoraj popolnoma gladko, pa do bohotno pompoznih *go-seničark« zadnjega Časa. Gotovo je namreč, da so gladko vezene avbe s plemenito ornamentikom ki med njo najdemo tudi še precej realističnih rastlinskih in živalskih ornamentov, n. pr. med smrekami bežeče srne, da so te avbe starejše od preobloženih form, ki so se ohranile do zadnjega časa in pričajo o propadu dobrega okus^, ko je odločalo le še bogastvo naročnice ne pa več spretnost dekleta, ki si je vezla svojo avbo sama. Med avbami z brokatnimi formami pa vidimo tudi še nekaj žalnih, ki so popolnoma črne, a imajo zato umetnejše ornamente. Med usnjatimi pasovi, ki so ornamenta lno okrašeni z cinastimi okraski, vzbuja največjo pozornost široki »denarni pase z imenom >Jera<, na vzhod pa spominjajo pisani, a vendar elegantni, z raznobarvno svilo ▼ usnje vezeni pasovi iz Nove Štifte. Največja redkost na razstavi je pa flgurina, ki so nanjo natikali avbe, kakor sedaj to delajo trgovci s klobuki in frizerji v izložbah.
Da so tudi peče razstavljene v najlepših eksemplarjih vseh tipov in iz najrazličnejših krajev, ni treba omenjati, prav tako, kakor je strop poln svilanih rut od najstarejše dobe pa do najnovejše. V mali omarici so izložene razne vezenine iz peri, pravi iglice in serija gumbov za ošpetlje, pa tudi prav lepo vezeni vizitijeji in druga podobna drobnarija velike vrednosti. Prav tako so pa redki tudi ženski skoraj i, ki imajo spodnji del črn in so bogato okrašeni z rdečimi in zelenimi šivi, zgornji del je pa iz usnja naravne barve. Ne manjka seveda tudi zanimivih zavijač, saj je razstavljeno sploh vse, kar je rabila naša žena, pa tudi moška noša je zastopana z najredkejšimi deli. Klobuki in slamniki vseh vrst in oblik, ki med njimi vidimo pravi kastorec in polno pisano vezenih irhastih hlač ter tudi hlače lz pravega <podvana» vzbujajo zanimanje. Med moško obleko presenečajo najbolj imenitni suknjiči, ki so poditi z žnorami in s cofi, pa tudi razni slamniki in najrazličnejši telovniki, škrlatni, žametni in tudi taki iz svetlega piketa ali celo iz svile. Torej: kakor pravi narodna pesmica:
»Ne maram gorjanca, k' ima lajbelč rdeč, imam rajši poljanca, k'ima zidanih več«.
Gorjanci so seveda hribovci, ki imenujejo prebivalce ravnine, zlasti pa Sorskega polja »poljancec
Med drugimi starinami zlasti opozarjamo na gotski mašni plašč ter na kazale in male velume iz pražnjega platna, ki so iz večine vezeni v arabski tehniki s tulipani, nageljni in drugimi cvetlicami okrog Matere božje ali drugih svetnikov. Ta krasna cerkvena oblačila z najlepšimi ornamenti v najdivnejših barvah so specijalno naša in so višek naše narodne ornamentike.
Velik oddelek razstave je posvečen raznim izdelkom iz kovine. Tu vidimo slavni akvamanile, to je einasto posodo v podobi morske deklice, ki so vanjo gravirana imena prvih kamniških županov. G. inšpektorju Sadnikarju se je posrečilo to raritete izbrskati na neki avkciji v Kslnu in Kamni-čani so ji dali pravljično ime Veronika. Ogromni meč kamniškega rablja vzbuja romantične spomine, kakor tudi drugo orožje in pa razno mučilno orodje, ki so z njim tuji graŠčaki vzgajali naš narod. Nič niso pomagali dolgi meči, saj je narod raztrgal najmočnejše verige in se osvobodil ter ustvaril svojo mogočno Jugoslavijo.
Pozabili bi bili skoro na prebogato garderobo viteške opreme, ki je last Narodne čitalnice, vsak se bo pa čudil odkritju, da je velik del eksponatov ter sploh vse rute na stropu last čitalniške garderobe, ki jo varuje g. Štele.
G. Joško Steletu in g. inšpektorju Sadnikarju najtoplejšo zahvalo in zaslužene časti tke; Ante Gaber.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za tnal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Res je.
— Zakaj streljajo pri porokah z možnarji? Kaj neki to pomeni?
— Začetek vojne.
Pri brivcu.
— Gospod brivec kako bi najlažje ohranil lase?
— Kar v medaljoncek jih spravite, pa se vam ne bo treba bati za nje.
V kavarni.
— P2kolo, kdo je tu odgovoren?
— vem, gospod. Vem samo, da sem vedno jaz tisti, ki dobiva zaušnice.
Stran 6
>SL0VEN8KT NAROD«, dne 11. julija 1931
Stev 154
Tragedija graškega
profesorja Wegenerja
Večni led je objel enega na{večjih naravoslovcev mlajše
generacije
1* dolgo tega, ko so tudi naši Usti poročali, da je položil lanske zime na Gronlandiji graški vseučiliški profesor dr. Alfred VVegener svoje življenje na artar znanosti. Podrobnejš 2 vesti so prišle v (javnost šele pozneje, kajti šele proti Irancu aprila se je tragedija slavnega učenjaka v glavnem pojasnila.
VVegenerjeva nemška ekspedicija v okvirju mednarodnega geofizikalnega programa je začela svoje delo na Gron-landiji lani poleti. Na zapadni obali Grenlandije, na 32. stopinji zemljepisne širine, blizu obale pri Kamarujukfjordu je bila zgrajena glavna postojanka v višini 1.000 m nad morjem, 400 km dalje proti vzhodu je pa napravila ekspedicija raziskovalno stanico, nazvano Eismitte. Naloga te stanice je bila voditi vso zimo izvestna geofizikalna in meteorološka merjenja tako, da bi morala biti to prva zimska opazovanja na Gronlandiji. Druge opazovalne stanice, ki poslujejo na Gronlandiji že več let, so zgrajene blizu vzhodne in zapadne obale. Pred v* egenerjem si ni nihče upal proučevati razmer v notranjosti te ledene pustinje čez zimo. Zato je pripisoval znanstveni svet tej opazovalnici poseben pomen.
\Vegener je nameraval ostati čez zimo na zapadni stanici v Kamarajuku. Na opazovalnici Eismitte sta ostala na zimo dr. Sorge in dr. Georgi. Proti koncu septembra preteklega leta sta poslala učenjaka ^'egenerju poročilo, da nista za zimo dovolj preskrbljena, poleg tega sta pa prosila, naj jima pošlje še nekatere instrumente. Sporočila sta mu tudi, da je stiska tako veKka, da bosta
morala zapustiti opazovalnici in se vrniti na obalo, če ne dobita do 20. oktobra vsega, kar potrebujeta. To bi pa pomenilo nevarnost za uspeh VVegenerjeve ekspedicije.
Zato se je Wegener kljub poznemu letnemu času 22. septembra napotil proti Eismitte. Spremljal ga je dr. Lowe in seboj sta vzela 13 Eskimov, 15 sani in 2.000 kg tovora. 2e v začetku poti je zadela to ekspedicijo huda vremenska katastrofa. Temperatura je padla na 40 stopinj pod ničlo, poleg tega so pa začeli divjati strasni snežni meteži in ekspedicija je morala ostati teden dni v primitivno opremljenem taborišču. Naporno in nevarno pot je nadaljeval We-gener že z manjšim Številom sani in ljudi, druge je pa poslal nazaj. Težave so bile vedno večje. V 17 dneh je prišla ekspedicija samo 150 km daleč. Cas je pa hitel in zato je poslal VVegener velik del ekspedicije nazaj, pot je pa nadaljeval samo z dr. Lowom in Eskimom Rasmusom. Od tistega dne glavna postojanka v Kamarajuku ni dobila o njem nobene vesti.
Sredi novembra je bala poslana We-generju naproti pomožna ekspedicijai, ki je prehodila 62 km v 21 dneh, tako naporna je bila pot. 62 km od glavne postojanke je bilo namreč skladišče in tu naj bi se Wegener sestal s svojimi spremljevalci. Do 7. decembra so ga čakali zaman, potem so se pa vrnili in en sam dan lepega vremna je zadostoval, da so prehodili vseh 62 km. Nove pomožne ekspedicije v polarni noči niso bile več mogoče, pa tudi pričakovati ni bilo, da bi se Wegener v decembru napotil nazaj. Opazovalnica Eismitte žal ni imela oddajne radiopostaje. Še v marcu tekočega leta ni nihče mislil na pot proti vzhodu, ker je neprestano pritiskal mraz 40 stopinj pod ničlo, poleg tega so pa divjali strahoviti snežni meteži.
Sele 23. aprila, ko je zima nekoliko popustila, je krenila velika pomožna ekspedicija znova na pot im 8. maja je dospela do Eismitte, ki je bila celih 7 mesecev odrezana od sveta. Ekspedicija je ugotovila, da je Wegener 30. oktobra sicer srečno dosegi po 40dnevni hoji Eismitte z dr. L6wom in Rasmusom ter 3 sanmi in 20 psi, toda brez vsake hrane in da se je z Rasmusom čez poldrugi dan vrnil. Dr. Weiken in dr. Holzapfel sta takoj odšla iskat pogrešan ca in 189 kilometrov od Eismitte sta našla v snegu Wegenerjeve smuči, malo dalje pa njegovo truplo, zašito v spalno vrečo,
Ekspedicija dr. Wege nerja na Gronlandijo
Od leve proti desni: dr. VVegener, dr. L6w e, hamburški geolog- dr. Georgi in dr. Sorge
skrbno zavito v kožuhovino in deloma zakopano v led. Rasmusa, ki je odnesel Wegenerjev zapisnik, pa še sedaj niso našli. Ogled Wegeoerjcvega trupla je pokazal, da je učenjak najbrž podlegel srčni kapi.
VVegenerjeva ekspedicija je imela smolo že od začetka. Že prihod na Gronlandijo se je zakasnil za 6 tednov in sicer zaradi debelega ledu. Pozneje je šlo vse z znatno zamudo. Poleg tega je pritisnila prezgodaj ostra zima tako, da niti visoko ležeča stanica na obali ni bila dovolj preskrbljena, rib je pa že v začetku močno primanjkovalo. Motorne sani, določene za promet med Eismitte in Kamarujukom, so obtičale v sne gu. Letos spomladi, ko sneg ni bil več tako visok, so napravile te sani 400 km dolgo pot med Kamarujukom m Eismitte v 14 urah.
Ta VVegenerjeva ekspedicija na Gronlandijo je bila že tretja. Prvo je organiziral leta 1913, ko je prehodil poleti po trdem snegu peš 1200 km, drugo pa predlanskim. VVegener je žrtvoval svoje življenje v shižbi znanosti, ki je izgubila z njim strokovnjaka svetovnega slovesa, odličnega meteorologa ki geofizika. Zemljepiscem je znan po svoji smeli, naravnost revolucionarni geološki teorije o premikanju celin.
Tudi v meteorologiji je bil VVegener strokovnjak, kakršnih je malo. Njegova teorija o postanku toče, izrečena pred 20 leti, je tako enostavna in prepričevalna, da ji je težko ugovarjati. VVege-nerjeva termodinamika ozračja obsega mnogo novih idej od najlažje atmosfere zemlje do naziranja o kopičenju hudournih oblakov. VVegener je deloval pred vojno kot meteorolog na Deutsche See-warte v Hamburgu. Bil je znan kot izboren letalec, med vojno pa v nemški armadi kot svetovalec za Zeppelinove polete. Od leta 1925. je bil profesor geofizike in meteorologije v Gradcu. Star je bil šele 50 let. Večni led je objel enega največjih naravoslovcev mlajše generacije.
Voronove nadovce
lz Pariza poročajo, da je znani pomlajevalec prof. Voronov končno pokazal javnosti svoje znamenite nadovce, s katerimi se peča že več let. Nekaj Voronovih nadovac je na pariški kolonijalni razstavi. Poskuse z njimi je delal Voronov v Alžiru. Učenjak je prenesel žleze to pot na ovce. Ni pa pomlajeval starih ovac, kakor pri prejšnjih poskusih z ljudmi, temveč se je lotil nove metode. Če se stare živali s pomočjo mladih žlez pomlade, ima podobna operacija na mladih živalih enako močan učinek. Voronov pravi temu premlajevanje.
Premlajene ovce se razlikujejo od običajnih ovac v marsičem. Tehtajo do 139 funtov, kar pomeni celih 24 funtov več, kakor navadne ovce. Nji* hova volna ni samo daljša, temveč tudi boljša. Posetniki kolonijalne raz* stave se bodo ob zaključku razstave lahko sami prepričali o Voronovih trditvah, ker hočejo Voronove ovce v Parizu zaklati. Nadovce so bile posla* ne v Pariz na pobudo zveze ovčerej * cev. Čuva jih alžirski pastir Said Ben Yaya, ki navdušeno pripoveduje o Voronovih čudežih v Alžiru. Alžirski pastirji smatrajo Voronova za svoje* ga dobrotnika in če pride k njim, ga svečano sprejmo.
Ko je Voronov pred 50 leti s prenosom žlez prvič pomladil staro ovco, je začel kmalu pomlajevati tudi ljudi, za kar rabi še vedno opičje žleze, kaj-ti raba človeških žlez je po zakonu prepovedana. Slučajno je pa prišel na idejo,, da bi se dale s prenašanjem žlez vzgojiti nove rase. Začel je de* lati poskuse z mladimi ovcami, ki jim žlez ne izreže, temveč jih dopolni, da ustvari nadovce. Iz tega bi se dalo sklepati, da do uresničenja ideala fi* lozofa Nietzcheja ustvariti nadčlove* ka nismo več daleč.
Najdaljša zračna proga
Najdaljšo zračno progo na svetu ima sovjetska Rusija. To je proga, ki veže Moskvo, Nižji Novgorod, Kazan, Sverd-lovsk (prejšnji Jekaterinburg), Kurgan, Omsk, Novosibirsk (prej Novonikola-jevsk), Krasnojarsk, Irkutsk in Jakutsk. Proga je dolga 7400 km. Tu prevažajo potnike in pošto aeroplani sovjetske zasebne letalske družbe »Dobroljot«, ki jo podpira država. Ta družba skrbi za zračni promet v prvi vrsti v ruski Srednji Aziji in v Sibiriji, torej v krajih, kjer so zračne zveze najtežje, pa tudi najbolj potrebne.
V razvoju prometa v teh krajih je doba železnic nekako izpadla in pojavila so se takoj letala. Poleg osebnega in poštnega prometa skrbi letalska družba obenem tudi za aerofotografijo teh pokrajin, organizira letalske ekspedicije proti raznim sovražnikom človeškega imetja iz carstva žuželk, prireja lovske letalske ekspedicije itd.
Drugi major Lawrence
Življenje angleškega majorja Ed. Rainsa, ki je zbežal pred peruansko justico in se mudi sedaj v Buenos Airesu, spominja v marsičem na pu* stolovsko življenje znanega majorja Lawrenca. Rains je pustolovec v pra* vem pomenu besde, zdaj se pojavi tu, zdaj tam. Pred vojno je služil v fran* cosko*tujski legiji, med vojno pa v angleški armadi. Pozneje se je napo* til k Špancem in se udeležil vojne proti riffskim Kabilom.
Mož se pa ni uveljavljal samo v vojski. Bil je tudi lovec in zlatokop na Aljaski in v Avstraliji, dolgo se je pa pečal tudi s tihotapstvom alkohola na kanadsko*ameriški meji. Potem je odšel v Ameriko in v New Yorku se je seznanil z vplivnimi možmi. Pokli* can je bil v peruansko armado, pa tu* di tu ga ni dolgo držalo. Bil je v Punu, kjer je izbruhnila protirevolucija in posadka se je udala. Rains, ki je bil s svojimi prijatelji obljubil zvestobo svojim gospodarjem, je ostal brez sredstev v deželi, kjer mu režim ni bil naklonjen. Kmalu so ga izgnali. Od* peljati bi ga morala križarka »Bolog* nesi«. Toda tik predno so dvignili si* dro, so prignali na krov 13 komuni* stov, ki so jih hoteli na odprtem morju pobiti. Rains je to zvedel, spla* zil se je s svojimi tovariši h komuni* stom in jih osvobodil. Vsi so pobeg* nili, oblasti so pa uvedle preiskavo, da ugotove, kdo jim je pomagal po* begniti. Rains je s svojimi tovariši brž zapustil križarko ter pobegnil pre* oblečen v Chile in dalje v Buenos Aires, kjer bo svoje pustolovščine nedvomno nadaljeval.
Mačka prinesla milijone
Milijonarji in milijarderji so pogosto čudni tiči. Mnogi napišejo čudaške oporoke in določijo pogoje, od katerih bole njihove sorodnike glave. Milijonar Mac Small je v oporoki določil, da mora pri njegovem pogrebu nekdo glasno plakati. Neki drugi čudak je pa osrečil z oporoko 7 letno hčerko svoje kuharice. Gre za Adama Collina, čigar oporoko so prečitali v navzočnosti sorodnikov in služinčadi.
Kuharičina hčerka Mary je veselo dekletce in malo je manjkalo, da se ni na ves glas zasmejala, videč da ima notar periko. To pa še ni bilo vse. Komaj so začeli čitati bogataševo oporoko, je pritekla od nekod mačka in skočila deklici v naročje. Dekletce se ni moglo več premagovati in počilo je v smeh.
Pokojnikovi sorodniki so ogorčeno vstali in obkolili dekletce. Lahko si pa misKmo njihovo presenečenje, ko je vstal tudi notar in čestital deklici, da je
podedovala celo premoženje. V Collino-vi oporoki je bilo namreč rečeno, da dobi vse njegovo premoženje tisti, ki se bo med čitanjem oporoke zasmejal. Seveda milijonarjevi sorodniki s tem iso bili zadovoljni in zatekli so se k sodišču, ki je pa odločilo, da mora milijo-narjeva oporoka obveljati in da pripade vse bogastvo kuharičini hčeri odnosno do njene polnoletnosti kuharici. Nesrečo razočaranih dedičev je zakrivila mačka, ki je tudi prejela zasluženo plačilo. Razjarjeni dediči so jo namreč takoj ubili. Srečna kuharica ji je p., postavila lep spomenik iz hvaležnosti, da je skočila njeni hčerki v naročje in ji prinesla milijonsko premoženje.
150 letnica odprave cenzure v Avstriji
Komaj je zasedel Jožef II. po svoji materi L 1780 prestol, že je nastopil z dalekosežnimi reformami, ki so mu že več let rojile ~>o glavi. 11. julija 1781, torej pred 150 leti, je izšel cesarjev proglas, da se odpravi tiskovna cenzu* ra, ki je s svojimi nečuvenimi šikana* mi tako težko pritiskala vse javno življenje. Cesarjev odlok je bil velike* ga pomena, čeprav tiskovna svoboda ni trajala dolgo, vsaj v polnem obse* gu ne. Bila je pa tem večjega pomena, ker je niso imeli takrat niti v Angliji ali na Holandskem, čeprav sta bili ti dve državi v kulturnem pogledu daleč pred Avstrijo. V teh zgodovinskih dneh je nastal v habsburški*- deželah pravi literarni potop.
Vse, kar je tiščala rigorožna tiskov* na cenzura k tlom, je privrelo na dan. Naravno je, da je pisal vsak, kdor je le znal. In pisalo se je o vsem, o dru* žabnih razmerah, o služkinjah in šivi* ljah, o modi, menihih in nunah, o plemstvu in duhovščini, o duhovni* škem celibatu in o 2idih. Vsak je mo* gel pisati in tiskati po mili volji, samo da se je podpisal.
Londonsko meglo
hoče pregnati
London je znan po gosti megli, ki Često zakrije mesto in ovira promet. Megla je tudi kriva, da Londončani tako pogosto zaman hrepene po soinčnih žarkih. Zato ni čuda, da si prebivalstvo angleške prestolnice iskreno želi odstraniti meglo in privabiti nad mesto zlate somčne žarke. Ta želja se bo menda zdaj Londončanom izpolnila, kajti ameriški milijonar Emest Jackson jih je presenetil s predlogom, da jim na svoje stroške preskrbi dovolj soinčnih žarkov.
Londonska občina je že dobila Jack-sonov načrt. Mož hoče zgraditi v Londonu na svoje stroške več nebotičnikov po 80 nadstropij, ki bi segali visoko nad zloglasno londonsko meglo, tako da bi ljudje v njih ne pogrešali soknea. 2e v 25. nadstropju bi ljudi ne morila megla. Vse, kar bi bilo nad 26. nadstropjem, bi imelo nad seboj samo čisto sinje nebo, kajti v tej višini bi tudi oblakov ne bilo več. V nebotičnikih bi bila stanovanja, hoteli, javni lokali, pisarne itd.
Podjetni Američan, ki mora imeti toliko denarja, da sam ne ve, kam bi z njim, zatrjuje, da je napačno graditi vehko mesto v širino, kajti modemo velemesto se mora širiti samo v višino. Londonu bi bik) pa s tem še posebno ustreženo, ker bi dobil solnčne žarke, ki jih sedaj tako pogreša.
Oj ti otroci!
— Milostiva, prav zares se ne spominjam, da bi bil kdaj tako imenitno obedoval, kakor danes pri vas.
— Hm, jaz tudi ne, — se oglasi Mihec.
Prijatelj mačk.
Gospodinja: Predno nastopite službo, Peter, bi vas rada nekaj vprašala. Ali imate radi mačke?
— Nič ne skrbite, gospa, v jedi nisem izbirčen.
Hasse Zettenstrom
Ada
Ada je lepa papiga, ki prebiva v lepi kletki v vili v nekem letovišču blizu morja. Poletje je in otok je poki letovi ščarjev.
Lastnica Ade, gospa Blomova, je odpotovala za nekaj dni v mesto in prosila je sosedo, gospo Lundovo, naj pazi na Ado.
Ada sedi na svoji paličici in opazuje, kaj se godi v sobi lepe vile in kaj zunaj. Tu in tam pozoblje mak) solate ali košček prepečenca, ki ga namoči poprej v vodo, da se omehča.
Njene okrogle oči zro radovedno in tu pa tam odpre kljun, da izgovori edino besedo, ki jo zna:
— Ada! Ada!
Ado pozna ves otok. Deklice silijo k njeni kletki in veseli jih, če se zakadi proti njim ali če pokaže svojo največjo umetnost: sedeč na najvišji paličici vrže prepečenec v vodo.
Ada je takoj opazila, da jo je gospodinja zapustila. Kriči, kliče in vrešči vse dopoldne. Ker je okno odprto, se sliši njen »Ada! Ada!« daleč po polju.
Okno je odprto... Ada stoji v drobnem pesku na tleh kletke m s kljunom odpira njena vratca. Dela tiho in mirno m končno doseže uspeh. Vratca so odprta m Ada odhaja iz kletke.
Za hip obsedi tiho na mizi, potem pa razpcostse   Jedki   in   odleti skozi
okno. Zrak je čist, nebo je sinje. Ada čuti, kako ji bije srce v veliki sreči svobode, leti vedno više, dokler ne doseže vrha drevesa na kraju gozda. Tam se ustavi in zakriči vsa srečna: »Ada! Ada!«
Gospa Lundova pripoveduje, kako se je vse zgodilo.
— Se sanjalo se mi ni, da moram paziti na to mrho — kaj brigajo človeka tuji ljudje in živali — človek ima dovolj svojih skrbi — odšla sem za hip iz hiše in ko sem se vrnila, je ni bilo več — ona je tako navezana na njo— zdaj sama ne vem, kaj početi. Vprašala sem že ptičarja — pa baš zdaj nima v zalogi nobene take zverine — ona pa hoče imeti baš to. Pravi prijatelji ptic se ne dajo varati — po glasu spoznajo, če jim zamenjate tiča — obljubila sem petdeset kron tistemu, ki papigo ujame in prinese živo nazaj.
Naslednje dni se je govorilo samo o Adi. Klicali so jo po gozdu, po travnikih in na morju. In povsod se je govorilo o nji- Vest o nji se je razširila tudi na sosedne otoke. Na telefonski centrali so se informirali o nji v sosednem kraju.
— Kaj je z Ado? Ste kaj slišali o nji? Jo je danes kdo videl?
V nedeljo je pridigoval v cerkvi sam gospod prost in poslušat ga je prišlo mnogo vernega ljudstva. Bil je vroč dan hi eno okno na koru je bilo odprto. Ljudje so sedeli tiho in pobožno ter poslušali resne besede starega dušnega pastirja, polne skrbi in strahu
pred težkimi časi.
Kar se je pojavila Ada. Tiho je priletela od nekod in sedla na pločevino odprtega okna. Vsi so se ozrli na njo in naenkrat, kakor bi potegnil za vrvico, so vsi vstali in na ves glas zakričali:
»Ada! Ada! Ada!«
Stari prost, ki je stal obrnjen s hrbtom k Adi, ni ničesar razumel. Čudno vedenje vernikov ga je tako presenetilo, da je padel na kolena in začel moliti za nesrečneže, ki se že potapljajo.
Ada je pa zopet odletela.
Nekega dne so jo opazili na veji visoke smreke. Ljudje so se zbrali pod smreko, klicali so jo in vabili. Ada se pa ni odzvala. Sedela je mirno in se gugala na veji.
Prišel je mlad, gibčen inženjer. Izmeril je razdaljo med Ado in zemljo ter začel plezati. Z akrobatsko spretnostjo je plezal z veje na vejo in končno jo je dosegel. Napetost spodaj je bila neverjetna. Ali se bo dala Ada ujeti? Doktor je stavil z revizorjem 10 kron, a gospa Lundova je dobila živčni napad tako, da so jo morali odpeljati v bolnico.
Inženjer je bil že pri veji, na kateri je sedela Ada. Previdno je iztegnil roko in prijel Ado. Množici pod smreko se je odvalil kamen od srca.
Adina pustolovščina je bila končana. Bila je ujeta. Inženjer je plezal doli in držal Ado v naprsnem žepu suknjiča. Nekam sumljivo hladno se je iz ogibal   ovacijam navdušene množice
Krenil je naravnost domov m vrgel Ado v peč.
To, kar je bil inženjer ujel, je bila ponarejena Ada. Nekdo, ki ni hotel biti znan, jo je bil izrezljal iz lesa in krasno poslikal.
Revizor sedi v čolnu in lovi ribe. Sreča mu je mila, eno ribo potegne iz vode za drugo. Ladjica pripluje mimo m krmar vpraša, kje je pristanišče. Revizor mu prijazno pove, ladjica pluje dalje — fn kar naenkrat se pojavi Ada. Leti nad revizorjevo glavo, mož pusti oba trnka, dvigne roke in za-kliče:
»Ada! Ada! Ada!«
Ladjica se obrne. Ljudje na krovu mislijo namreč, da se je možu v čomu kaj pripetilo. Pripluli so do njega in ga vprašali, kaj je, toda odgovora niso dobili. Revizor je pa klical med ribami in trnki:
»Ada! Ada! Ada!«
Ladjica se znova obrne in odpluje od otoka v mirnejše kraje.
V nedeljo zvečer se vrne gospa Blomova, lastnica Ade. Splošno je znano, da se vrne in nikogar torej ne manjka pri pristaniškem mostičku, vsak bi rad videl, kaj se bo zgodilo. Zgodilo se pa ni nič. Gospa gre mirno na suho, v roki pa drži kovčeg. Ko je pa korakala v hribček k svoji vili, se je vendarle nekaj zgodilo. Priletela je Ada in ker je takoj spoznala svojo gospodarico, ji je mirno sedla na glavo, in tam je ostala.
Gospa Blomova se smehlja in dvig ljene glave,   z   Ado   kot razkošnim
okraskom klobuka gre svojo pot. Le-toviščarji gredo v dolgi procesiji za njo.
Revizor sedi na verandi svoje vile. Vidi gospo Blomovo, kako prihaja z Ado na glavi. V srcu mu dozori drzen sklep. Vstane, odide v vilo, stopi k svoji ženi in pravi odločno:
— Storim to! Storim to! Nič na svetu me ne zadrži, da bi tega ne storil!
— Toda, Adolf, nikar ne stori tega! pravi gospa revizorjeva, ne da bi vedela, kaj hoče mož storiti. Sluti samo, da se bo zgodilo nekaj strašnega.
Revizor potegne s postelje rjuho in plane iz hiše. Gospa Blomova se mu bliža. Plazi se proti nji, vrže ji rjuho čez glavo, podre jo na tla in zakiiče zmagoslavno:
— Imam jo! Imam jo! Jaz sem tisti, ki jo je ujel!
Gospa Blomova se valja po tleh v rjuhi, ves otok ji pomaga, da bi se izmotala iz nje in v splošni zmešnjavi se Adi posreči osvoboditi se in odle-teti.
Leti naravnost navzgor, čez strehe in ko zagleda vilo, kjer je njena kletka, odleti k nji, zleti skozi okno in zleze v kletko. Srce ji močno utriplje od napora in strahu; in Ada omahne vsa utrujena na drobni pesek na tleh kletke.
Potem pa opazi, da je pustila vratca kletke odprta in ker je vestna ptica, jih s kljunom zapre, potem pa zleze na svoj priljubljeni prostorček.
In sedi.
>SLOVENSKI NARODc, dno 11. Jnlija 1981
(Besedo
nasi čitatelji
Brezobzirni
kolesarji
Razmere na Dolenjski cesti »o postale sadnje čase neznosne in nikogar tli, da bi napravil red. Na pešpoti pešcem lamani ne bo mogoče več hoditi, ker je osobito ob jutranjih, opoldanskih m. večernih urah na nji toliko kolesarjev, da so pešci stalno v nevarnosti K termi pridejo z ju* traj še nJefcarice s vozički, ki te najav-nost zrinejo na cesto, da se loviš mod avtomobili, motorji in vozovi. Prkneri ae tudi, da se dve mlakarici na pešpoti s svojimi vozički ustavita ki si pripovedujeta vaške dogodke. Ako te ljudi opozoriš ca njihovo brezobzirno početje« doirS promptno surov odgovor.
Toda to še ni dosti nesramnosti. Včeraj je kolesar, vozeč po pešpoti, pred Gumijevo zalogo drv neko vajenko oddofutal, češ. da se mu ni umaknila na cesto, malo dalje je isti kolesar oklofirtal drugo va~ jenko. Pri tem kolesar ni čutil niti potrebe, da bi zvonil. Ta surovina jo je od* kuril dalje, kaznovan ne bo, ker ni dognana njegova identiteta. Otroci so v stalni nevarnosti, da jih take surovine povozijo ali pa dejansko napadejo.
Prosimo varnostne organe, da tudi temu delu mesta posvete mak) več pozornosti Naša hvaležnost jim bo zagotovljena. Prizadeti.
Gostilničarska
samopomoč
Iz gostilniških krogov nam pišejo: Gostilničarska Samopomoč je bila pred kakšnimi tremi leti ustanovljena i istim namenom, kakor so ustanovljene vse druga Samopomoči prf nas in drugod t. j. pomagati po smrti društvenikov njihovim dedičem s podporo (posmrtnino) za pogrebne in druge stroške. Vendar pa je med G. S. m drugimi Samo pomočmi velika razlika. Že pravila sama so sestavljena tako nesrečno, da ima odbor vse pravice, član pa skoro nobenih. Tudi si iz njih nihče niti približno ne more izračunati, kolika je pc-smrtnina. Odbor ti jo določi po mili svoji volji (člen 14.) in izplača temu več, drugemu manj. Če vprašaš, zakaj sem dobil pri 1500 članih (d 5 Din) namesto 7500 Din Še manj kot polovico, ti odgovore, da prihajajo članski prispevki neredno in s tem si odpravljen. Ima pa odbor pravico (člen 6.) člane, ki po trikratnem opominu ne plačajo svojih prispevkov, kratkomaio izbrisati, vendar pa tega noče storiti, četudi je bil ta to že opetovano naprošen. Ljubše mu je, da vlači take člane že od početka zadruge pa do danes dalje, Četudi na kvar zlasti redno plačujočim Članom in na kvar reda, ki je ta potreben nad vse.
Temu skrajnemu neredu je treba napraviti konec. Nujna potreba je, da skliče odbor izredni občni zbor, ki naj ima nalogo
sedanja skrajno pomanjkljiva pravila zbolj-sata in izpopolniti ter upostaviti v G. S. red, Id ga danes ni. Pričakovan smo, da to stori sedanji odbor že za dan 10. t m. ko se vrši redni občni zbor Gostiln, zadruge, toda zmotili smo se, dasi je bila ljubljanska gostim, zadruga v to naprošena. Nerazumljivo je, zakaj, je sedanji nered v G. S. odboru tako tesno pri rast el k srcu, da se noče m noče odločiti za zboljšanje razmer. Vendar pa člani G. S. odločno zahtevamo, da se naši upravičeni želji ugodi.
SOS iz oblakov
Tržaške ceste
Oglašamo se lz oblakov prahu, ki v tej poletni suši zavijajo Tržaško cesto in kličemo: Rešite naše zdravje! Saj smo radi v beli Ljubljani, toda te bele nadloge nas kar moči varujte! Lani Je občinski škropilnik obilno zalival prometno Tržaško cesto, tako da smo lahko imeli skorai ves dan in vso noč odprta okna, kakor se spodobi za higijensko 20. stoletje. Letos vse kaže, da smo zašli med pastorke, čeprav je a električno železnico promet še večji. Škropljenje je postalo redkejše, vse» kakor pa škropijo sila vzdržno. Ne mine skoraj pol ure, pa se zopet začne dvigati prah in zdaj zaprl okna, uboga para. Če nočeš, da ti ne sede na pohištvo centimetre debeli prah.
Prosimo in rotimo ugledni magistrat: zaukažite škropilcera. da nam izdatneje namakajo Tržaško cesto v blagor našega zdravja in v slavo higijensko - naprednega mesta Ljubljane!
Nekde v Imenu mnogih.
Problem spolne
vzgoje pri nas
Oči vidno je, da je vprašanje glede na« čina spolne vzgoje pri nas eno najvažnej* šib. Pri tem pa je najusodneje, da celo najodlicnejsi vzgojitelji ubirajo v tem po* gledu docela napačno pot. Zmotna pojmo« vanja segajo že tako dale»č, da se je spri« čo tega pojavila misel, da spolna vzgoja najbrž sploh ni potrebna in da je iiajibolje, da ostane mladina vsaj do sivojega 20. leta — »nedolžna«, kar se pravi, da naj de te dobe sploh ničesar ne ve o svojem spolu. Kako usodna mi6el! Kako napadno pojme* vanje nedolžnosti! Poznam kateheta, ki je javno govorii, da je dosegel potom slic* ne *me»tode« čudovite uspehe, trdeč, da je njegova mladina, idealna in da kot tako niti ne more. niti ne bo mogla nečistovati. Ne bom odrekal dcrtiČnemu (sicer nedvom* no dobremu in iskreno mislečemu) katehe* tu morebitnih uspehov (čeprav jih ne raz. urnem), njegovo »metodo« pa brez nadalj* nega odločno obsojam.
Na podoben način postopa vse sred* nješolsko učiteljstvo, njihovo delo pa iz* vrstno podpira sploh ve© učni   načrt. Ko
sem hodil v četrto šolo, smo se učili hj**is jene kot posebnega predmeta. Dejstvo, da so uvedli higijeno prav v četrti razred srednjih sol, je iz različnih vidikov sicer zelo razveseljivo (vsaka tozadevna iapre* memba je brez dvoma znak nerazumeva* nja), toda brali smo Homanovo knjigo o somatologiji in higijeni (oba dela), ki pač na zadosti šaljiv način do centimetra na« tanko ugotavlja, kako široka, globoka in visoka naj bo n. pr. šofcka omara, da ne bo škodovala človeškemu zdravju, ničesar pa ne pove mJadini o spolu in z ničemer je ne opozori na resnične nevarnosti, ki ji prete. Resnico ji razkrijejo šele tedaj, ko je že često prepozno. Sele dvajsetletne go* apode abiturijente poučujejo razi ioni šolski zdravniki o tem, o čemer mora biti po« učen vsak štirinajstletni fant. Tako posto* panje se mora nujno maščevati, mora nuj* no porajati zlo!
Zato pa je na svetu toliko izgubljenih ljudi. Pogubili so jih isti, isti jih obsojajo! Dr. Dergauc trdo, brenobzinio pravi, da zaslužijo pohotni ječo, jaz pa pravim, da jo zaslužijo vse bolj tisti, ki so jih v pekel pohote pahnili. Sedmo$olec.
itev zakona
Težko je to vprašanje. A to naj bi se ne obravnavalo tako splošno kot dauge stvari. Nisem jurist, da bi samogei nreei
o tem svojo sodbo, s vest mi nekako veleva, da zapišem nekaj vrstic, katere naj bi služile v ravnanje, osobito pri zakoncih, kjer vztrajata mogoče več desetletij.
Videl sem v neki pravdi kot opazovalec, da se pri vseh 3 narokih za sporazum niti malo ne vpraša ali razmotrrva vprašanje, zakaj sta zakonca prišla na to pot, ter se le podpiše zapisnik, da se še nista sporazumela.
Po mojem skromnem mnenju bi naj sodišče ob teh narokih vsaj par minut pretresalo to vprašanje ter dalo navodila obema strankama, kako naj živita drug poleg drugega ter prepričala onega, ki ni za sporazum, da naj potrpi, ter mu bodi maj malo sveto, kar je obljubil pri zakonu.
Pri poznejši razpravi sem uvideJ, da je šlo pri celi stvari le za trmo žene, ki hoče absolutno nositi hlače, a no pove naravnost, temveč le po ovinkih izveš, kaj bi mogoče rada, česar pa seveda tudi ne mara, kakor hitro zaana, da bi rad mož storil.
Taka žena je zmožna vsega, ona lahko vse uniči, a ne pomisli, kakšne posledice utegnejo nastati ne le za njo adi moža — katerega seveda ni prč škoda — temveč tudi za otroke.
Pregovor pravi: »Žena moža okoli prsta ovije«. Ta izrek je resničen ter bi se ga naj vpoštevalo pri event. takih razpravah, kajti če taka žena uniči moža, bo tudi ne le sama sebe, temveč tudi oferoke.
Poznam moža, ki živi le za družino, on hoče imeti red, a žena kot že omenjeno ne mara, da bi bil doma, ter skrbel, da bi se kaj pridobilo za posnejie sbvbe čase. Ona hoče v svoji za t alebanoa ti nekaj doseči, česar pa sama ne ve.
Taka žena se zateče k ljudem, ki ji vse pritrjujejo namesto, da bi jo posvarili, da naj doma le zlepa kaj doseže, n« pa pri drugih lju»deh, ki ji ne bodo ničesar dali, ampak bodo le radi videli, da bi se rod-
bini slabše godilo, da bi se zasejal prepir, iz katerega bi potem kovali svoj kapital. Le ta žena ki nima popolnega razuma gre v svoji trmi v nesrečo družine.
Opozoril bi pri tej priloanosti, da bi naj vzela v poštev specijekno to okolnost ne le sodišča, ampak tudi odvetniška zbornica, ki naj bi dala svojim članom potrebna navodila. —can.
Narodna zavest pa taka!
Dve zanimivi notici smo brali v našem dnevnem časopisju- Prva se je glasila, da so se v naši banovini nabrali težki tisočaki za nemško učiteljišče v Novem Sadu. Druga pa, da se bo na gimnaziji v Celovcu poučevala mesto slovenščine madžarščina.
Na naslov vseh tistih, ki se še niso popolnoma utrpili v hlapčevanju, si dovoljujem ugotoviti, da podpirajo ljubljanski Slovenci in ljubljanski slovenski denarni zavodi vkljub navedenim in enakim vestem še vedno v prvi vrsti nemške trgovce, nemške zdravnike, nemške advokate in nemške notarje. Pa naj še kdo reče, da sme vredni narodne samostojnosti.
Star Ljubljančan.
★
— Nezanesljive javne tehtnice. Imam navado, da se tehtam vsak mesec in tudi prejšnji teden sem se tehtal dvakrat, in sicer pred kavarno Evropo in pred kinom Matica. Ena karta je kazala, da imam 61, druga da imam 57-5 kg. Kateri naj torej verjamem? To se mi je že parkrat pri« merilo. In take so morda vse tehtnice — skrajno nezanesljive. — L. B.
&a€§ic>w*€>$ratt*
Nedelja, 13. julija.
9: Kmetsko predavanje; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30: Versko predavanje: pater prior Val eri j an Učak; 11: Salonski kvintet; 12: čas, napoved in dnevne vesti; 12.15: Plošče; 13: Vremenska napoved; 15.30: Prof. F. Pengov: O reji plemenitih koauharjev; 16: Salonski kvintet; 17: Kratz & Neal: Veleturist L del, veseloigra (Ljudski oder); 20: Radio koncert pevskega kvarteta »Glasbene Matice« s predavanjem v proslavo Davorina Jenka. Predava o Davorinu Jenku g. nadsvetnik Skalar. Pesmi Davorina Jenka poje kvartet »Glasbene Matice« g-g". Pelan, Zavrsan ml. in st., ter Skalar; 20.45: Cello solo, s spremijevanjem klarineta; 21.30: Harmonika solo g. Pristovec; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 13. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Pr. Belja: Klima in človek; 20: Salonski kvintet; 22.15: Napoved progTama za naslednji dan.
Torek, 14. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Časovna napoved, plošče, vremenska napoved; 13.30: Borzne vesti; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Prof. F. Peng^ov: Beljakovine; 20: Vremenska napoved; 22: Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme; 22.15: Prenos iz Zagreba; 23: Napoved programa za naslednji dan.
12.15: Plosce; 1X45: Dnevne vesti; 13.30: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literatur« In umetnosti, Lord Byron; 20: Samospevi gdč. Anite Mezeto-ve; 21: Salonski kvintet; 22: Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme; 22.15: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 16. julija.
12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Ulaga: Glmnastična ura; 20: Dr. Campa: Časnik in časnikarstvo; 20.30: Violinski koncert g. Rupla; 21.30: Ameriške pesmi poje g". Banovec, pri klavirju g. Sivic; 23: Napoved progrrarna za naslednji dan.
Petek, 17. julija.
12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.39: Gdfi. C. Krekova: Gospodinjska ura; 20: Vremenska napoved; 20.30: Prenos iz Beograda; 21.30: Časovna napoved, dnevne vest, sport; 22: Napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 18. julija, 12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: Časovna napoved, plošče, vremenska napoved, sport; 13.30: Borzne vesti; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: G. prof. N. Kuret: Nove smernice Ljudskega odra; 20: G. dr. Campa: Časnik in časnikarstvo; 20.30: Delavska godba »Zarja«; 21: Prenos z Bleda; 22: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Pri zdravnika.
Zdravnik požiralcu mečev: Vam je potrebna v prvi vrsti dijeta. Nobenih mečev, nobenih sabelj, kindžalov ali nožev. Kvečjemu lahko požirate desertne ali žepne nožiče.
Osebno bo govoril
Židovski trgovec je bil obsojen na smrt. Tik pred usmrtitvijo pride k njemu rabiiL
— Dragi moj sin, prihajam k tebi kot služabnik božji, pravi rabra obsojencu.
— No, in kaj bi radi? ga vpraša obsojenec — Cez dobro uro bom itak sam govoril z vašim šefom.
Zanesljiv dokaz.
— Natakar, zakaj ste postavili tega gosta pod kap?
— Ker je b<H pijan.
— Kako pa veste, da je bil pijan?
— Ker je imel novine na kolenih namesto servijete, servrjeto je pa držal v rokah rn črtaL
E LEM B U ft G OVA ULICA
SAMI SI POSTREŽETE HITRO IN POCENI Z OKUSNO ZAKUSKO
$4md*i8f plolce, ftor* (Voouvte
na joknsneise dostavljamo rodi na dom.
ANANAS BOVIA ^Mmo5-Di„
Svežilne pijače
Sladka smetana
NAJFINEJŠI NOUGATESTE INSUPARABLE
SLADOLED
V buffetu hladno, dobro zračeno.
Dvokolesa „Tribuna" s Sachs motorjem po znižani
Ceniki franko.    CC111*   Ceniki franko.
ni« /M>co »      „TRIBUNA" Ft St Im
Mim 495»>    LJUBLJANA, Karlovška cesta Štev. 4.
Vse za šport,
potovanje in turistiko.
VI 17.077/31—L
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za zgradbo novega železobetonskega mostu čez Gra-daščico pred Trnovsko cerkvijo«
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, do če* trtka, dne 16. julija 1931 do 11. ure dopoldne«
Istotam se dobe razpisni pripomočki od 13* julija dalje«
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI«
dne 8, julija 1931.
2 n p a n :
Dr« Dinko Puc 1« r.
Iščemo žago
M dvema polnojaremnikoma in kompletnimi pritiklirjami za prenos« Nadalje stare železniške tračnice 7 in 9 kgf vagone in lokomotivo za 76 cm«
Ponudbe z opisom in ceno pošljite: Upravi >Narodne Strmec, Zagreb, Katančićeva br. 4. 2051
- ■ ----
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopfn)
Obrestovanje vlozt nafcnp In prodala vsako-, vrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročite, prodajni In kredit) vsake vrsto, eskoapt in Inkaso menic ter naka sna v ta- hi Inozemstvo safe - deposlta
Itd. kd. Itd. Brzojavke! Kredit, LJnhUfa.  — Telefon St 2040, 2457. 2548.   Tnterarban 2706, 2806.
Stran 8
>SLOVENSKI NAROD«, dne 11. julija 1931
Stev. 154
Zane Grey: 67
Skrivnostni jezdec
Roman.
— Nikakor ne, Wade, več ne morava storiti.
— Evo moje roke! Zdi se mi, da sem že preveč klepetal; čas je že, da nehava mlatiti prazno slamo.
Molče mu je stisnil wilson roko prizadevajoč si uganiti njegove misli; vse je kazalo, da se je otrssel dvomov in malodušnosti.
*
Wade je nadaljeval svoje zalezovanje in kmalu se je prepričal, da kuje Jack Bellounds železo, dokler je vroče. Posrečilo se mu je izpolniti v pogodbi s Smithom dolečene pogoje in v jasni noči, ko mu je sijala luna na poti, je gnal mnogo živine v hribe. Bil je dal črede, ki jo je bil prodal farmar trgovcem v Kremmlingu in ki je bila zbrana doli v dolini blizu Andrewsove farme. Tatvine niso odkrili dotlej, dokler niso v Kremmlingu pošteli živine. Pa še potem so mislili, da se je živina med potjo izgubila. Če je bilo treba gnati dokaj veliko čredo napol divjih bikov čez hribe in
doline, ni bilo čuda, da se jih je nekaj izgubilo, posebno še, ker je bilo premalo čikošev pri rokah.
Toda VVade je imel kmalu v rokah zanesljive dokaze, da krade živino farmarjev sin. Moral je priznati, da bi pač nihče ne mislil, da bi mogel Jack Bellounds storiti nekaj, kar bi delalo hude preglavice celo najboljšemu čikošu. Toda Jack je bil kos svoji nalogi in še preden se je zdanilo, je bil zopet doma. In Wade je moral hočeš nočeš priznati, da je bil Jackov naklep res izredno pretkan. Ce bi šlo vse tako, kakor si je bil fant zamislil, bi Moore ne mogel dokazati, da ni kradel farmarje ve živine.
Dočim je Wade mirno čakal, kako se bodo dogodki razvili, se je sukal čim več okrog farmarjeve hiše, ker je hotel biti na vsak način navzoč, ko bo Jack obdolžil Wilsona tatvine.
In tako se je zgodilo, da je Wade neke nedelje popoldne kramljal s čikoši, ko je prijahal Jack s tremi tujci na utrujenih konjih pred očetovo hišo in skočil s konja.
Lem Billings se je na videz zelo razburil.
— Čuj, Montana, ali ni to sodnik Burlev iz Kremmlinga?
— Saj bo menda res---Da, on
je... No, kaj neki pomeni to?
Cikoši so se radovedno spogledali, potem so se obrnili vsi na starega lovca.
— Kaj pravite vi na to, Bent? — je vprašal Lem in pokazal z roko na tujce. — Jack-Neotesanec je prijahal s sodnikom Burleyem.
Stari Bellounds je stal baš na verandi; pozdravil je tujce in odšel z njimi v hišo.
— Jaz sem jih pričakoval, fantje, — je odgovoril VVade.
Nekaj časa so vsi molčali, razmišljali o nenadnem prihodu tujcev in se ozirali na farmarjevo hišo. Kmalu je prišel farmar na verando, stopil je na dvorišče in se ozrl na vse strani, kakor da nekoga išče. Končno je opazil črkoše.
— Halo! — je zakHcal. — Eden naj brž zajaha konja in se napoti po Wilso-na Moora.
— Takoj, gospodar, — se je oglasil Lem; vstal je in si popravil pas. Farmar je pa hitel nazaj v hišo povešene glave, kakor da ga teži silno breme.
— Zdi se mi, Wade, da bi šli sami radi po Wrhcma, — je pripomnil Lem.
— če je vam vseeno, pojdite raje sami, — je odgovoril Wade.
— Prokleto! Ne morem vam zameriti. Boste videli, da je sodnikov prihod namenjen VVilsonu.
— In tudi če je, sem trdno prepri-
čan, da se ga Wils ne bo ustrašil, — je menil Montana. — Rad bi samo videl, kako bo pokazal tem tičem zobe. Burlev ni posebno pošten mož, pa tudi tepec ne.
Lem je zamrmral nekaj sam pri sebi m odšel. Tudi VVade je vstal. Bil je nekam čudno zamišljen.
— Pa vendar ne mislite pobegniti; kaj vas prav nič ne zanima, kaj se pripravlja v farmarjevi hiši? — je vprašal Montana presenečeno.
— Jaz ostanem tu, — je odgovoril VVade in obrnil čikošem hrbet, da bi ostal sam. Hotel je malo razmišljati o presenetljivem ravnanju Jacka Bello-undsa. Strmel je. Pričakoval je, da bo Jack obdolžil VVilsona tatvine in podprl svojo trditev s pretkano zbranimi dokazi, ni pa niti slutil da bi mogel Jack gnati zadevo v svoji nesramnosti tako daleč. Sodnik Burlev je bil mož bogatih izkušenj, praktičen, premeten. Spadal je med one številne ljudi, s katerimi je imel VVade opravka v svoji burni preteklosti. Wade je menil, da se bo Jack zadovoljil s tem, da pove svojemu očetu, kdo mu krade živino in zabriše tako sled za seboj. Ne glede na to, kaj meni stari farmar o izgubi živine, je bilo jasno, da bi za vse na svetu ne dal zasledovati in aretirati čikoša, ki
i mu je zvesto služil. Burley je bil pa sodnik, povrhu še zelo vesten mož in slučajno zelo hud na ljudi, ki so kradli živino.
Dogodki so se začeli razvijati tako, kot ni nihče pričakoval. Kaj bo Jack Bellounds zahteval? Kako bo sprejela Columbma to zaroto proti VVilsonovi časti in svobodi? Kako bo reagiral VVil-son sam na to? Wade je priznal, da ni sposoben odgovoriti na ta vprašanja; poleg tega se je pa vsiljevalo še eno vprašanje, preteče in kočljivo — kako naj se ravna on sam?
Čakal je blizu poti, da prideta mimo Billings in Moore; in v njegovo presenečenje sta prišla prej nego bi ju mogel človek pričakovati. Wade je stopil iz grmovja in dvignil roko. V \Vilsonovih očeh ni videl nič posebnega.
— WEs, dobro bi bilo pomeniti se o tej zadevi, — je dejal.
— O čem pomeniti se? — je vprašal čikoš začudeno.
— Da je vas stari Bili poklical in da je prišel sodnik Burlev.
— Tu niso potrebni nobeni pomenki. Na/prej hočem vedeti, kaj bi radi od mene, potem se bova pa lahko menila. Saj se spominjate najinega dogovora, ki še ni tako star, da bi mogel biti že pozabljen.
&rv€>vrstrr~i prava
/Sel
c lesa
SKapholjicM Gvaliteta J   frCimtce cene t
izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerzverke" iz Frankfurta in
(Prvovrstna icotesa
dobite samo pr* tvrdGi ffoS* (Pe*«/»ttCy jCfubHana, Qer /• ona C«!* fft atamtonniG navedenih tovoren za Si
(Boiezni želodca, si ah o prebavo
nepravilno vrenje v želodcu urejuje FU GOL FIGOL odpira slast, čisti in osve* žuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom FIGOL se dobiva v vsaki le* karni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR SEMEUĆ, OUBROVNIK 2160. — 3 steklenice s poštnino 105. 8 steklenic 245. 1 steklenica 40 Din.
i entel oblek in volan
francosU sistem pri
Matek & Alikeš, LJubljana
(poleg hotela štrukelj)
»BREDA« žepni robci   ->m. Din 2.-vezenje zaves, pregrinjal in perila.
— Namodernejše
88
Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa. otroški vozički. Šivalni stroji, posamezni deli. pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška c 4.
i 1
§11
m
ŠH Hi
HI
m m
n
as
nt si
m
Telefon H. 2*95
9
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPUE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN F3NEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH TN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE
JUGOGRAFIKA
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23
m
m m
ggg
m
m m
M
P
m Hi m
>mMLa\i o«jfcisf<
Vsaka besedo SO par. Plača me lahko tuđi m znamkah, ta od&ovor znamko I - Na vprašanja brez znamke mm ■m rtđtZovaHarno. ~ KajmanJU Otfloa IM» S*—* mmmmm
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje in solidno izdelane samo pri tvrdki Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), Ljubljana. — Sprejemam tudi v popravilo vloge v lesenih in železnih okvirjih ter železne zložljive postelje. Zahtevajte brezplačni cenik. 2001
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklin v mestu išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 2022
URE POPRAVLJA
renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1.
PREPROSTO SOBO
ne predrag-o, išče državna uradnica v cent ni m u mesta, najraje v bližini banske uprave. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Državna uradnica 2052«.
NEMŠČINE SE NAUĆE
VASI DEČKI
preko počitnic v počitniškem domu Bartnik, zdravilišče Sa-uerbrunn v Burgenlandu. Lastno posestvo z obsežnim sadnim vrtom, obalno kopeljo ter nogometnim in teniškim prostorom. Na razpolago akademsko na obrazen dvorni vodja (Hotni eister). Prvovrstna oskrba. Prospekte razpošilja E. Bartnik, Wien m., Hauptstrasse 76.
2049
VILA NA BLEDU
3 sobe, kuhinja, lep vrt, vodovod, elektrika, miren kraj — se takoj odda v najem. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Solnčna lega 2048«.
PRIMORSKO TVORNICO
brezalkoholnih pijač, izredno uvedeno, z velikim prometom, prodam iz zdravstvenih razlogov. Ugodni plačilni pogoji, ako plačilo zasigurano. Vprašanja na upravo »Slov. Naroda« pod »St. 2046«.
ALBANSKE PSE ««Airr.
krasne, čiste pasme, tri mesece stare, po nizki ceni proda posestnik Anton Cempre, Dolenji Logatec. 2050
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tU
»KURIVO«
LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Vsa pleskarska In soboslikarska dela
Izvršuje točno, solidno ta po i onkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBS
dražba z o. s. pleskarstvo in sobosHkarstvc Ljubljana, Sv. Petra c. 33.
KAM PA LETOS
NA LETOVIŠČE?
V Gorenj o vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija »Pod klančkom«. — Pišite takoj!
MODROCE
vrhne Ia afrik, močno blago s
Din 240.—
zložljive postelje, posteljne odeje, žimo in blago za preobleko pohištva najceneje kupite pri
Rudolfi Sever
LJUBLJANA, Marijin trg St, 2
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, HolzL Stlngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestu! trg 3. Najcenejša posojevamlca.
za svojo trgovino lepe, reprezentančne
kavne aparate
ali druge kovinske potrebščine, obrnite se na tvrdko
Josip Otorepec
d. z o. z. v Ljubljani, Za Gradom štev. .9
(ob koncu Streliške ulice)
katera Vam bo radevolje dala informacije in se tudi trudila, da boste najbolje postrežem. 236
BEOGRAD sarajevska 84
DOBIVA S L V VSEH LEKARNAH POCENI 0IM.7S
LOKALI
4 pisarniški prostori, 1 skladišče ali delavnico oddam v najem na Resljevi cesti« — Adolf Hauptmann (poprej B. Boveri & S tebi) 2032
Najboljše tamburice
Farkaševega in sremskega sistema izdeluje in razpošilja z jamstvom stara tovarna tamburic
Stjepan M. Gilg,
SISAK, 28, HRVATSKA. Cenik tamburic pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan s 3 zlatimi kolajnami.
Lovske puške
floberte, brownmg pištole, pištole za s trošenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. RAISEF miškar. Ljubljana. Kongresni      štev* p
Iftlafcuiatutni paph
Q4 a Dm 4*—
V*oda}a uptuvct f$£oven6&ega Tlatodu,
Dlačice na bradi itd.
Vas ženirajo, cen j. dame. Kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin, brez opasnosti — vseh nepotrebnih dlak. — Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Bočica Din 10 (predplačilo, povzetje Din 18, dve Din 28, tri Din 38 — pošlje franko
B. COnC, LJUBLJANA VH/I, Kamniška ulica št. 10 a (Janševa).
—■s——i——————^1 " —
Poceni in vendar najboljša *e
SEVEBJEVA OTOMANA
z 82 peresi v sedežu m 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 650.— do 850.—> po
izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! Najboljši materijal!
RUDOLF SEVER. LJUBLJANA.
Marijin trg št. 2.
Delniška dražba pivovarne
PIVOVARNA in SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS- — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO te CRNO PIVO v »©dih In steklenicah, — Pekovski KVAS. — Cisti rafin, in denatur. ŠPIRIT
Ljubljana
Telefon: Brzojavi:
LJUBLJANA 2310 to 2311   Pivovarna »TJNIONc, Ljubljana
Pivovarna »UNION«, Maribor
MARIBOR 2023
Urejuje Josip Zupančič. 1— Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerselc — Za upravo m mseratni del lista: Oton Carlatof. — Vsi v Ljubljani