Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar-junij 1987
1.UVOD
V informaciji smo prikazali dosežene rezultale v organizacijah združenega dela v prevem polletju letos in sicer na področju blagovnih odnosov s tujino, industrijske proizvodnje, kmetijstva in gozdarstva in ostalih gospodarskih dejavnosti. Posebej so prikazani podatki o zaposlovanju in osebnih dohodkih po podat-kih Zavoda za statistlko, finančni rezultati poslovanja organizacij iz gospodarstva, znanstveno-reziskovalnih organizacij in organi-zacij družbenih dejavnosti.
Izvršni svet je z mesečnimi informacijami tekoče spremljal poslovanje organizacij združenega dela ter z njimi seznanil skupščino. Skupaj s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij je obiskal več organizacij ter obravnaval problema-tiko poslovanja in razvojne usmeritve. Organizacije združenega dela so naredile finančni obračun poslovanja v skladu z zakonom o celotnem prihodku in dohodku, ki velja od 1. januarja 1987 dalje, razporeditev dohodka in čistega dohodka pa so izvedle še po starem obračunskem zakonu. Novi zakon v primerjavi s prejš-njim, ki je veljal vletih 1985 in 1986, vnaša rešitve, katerih temeljnt smoter je prilagoditev obračunskega sistema pogojem visoke inflacije, realno ugotavljanje celotnega prihodka, porabljenih sredstev in dohodka, omejevanje vseh oblik porabe v realne materialne okvire rasti dohodka na podlagi produktivnosti dela in neokrnjenosti družbenih sredstev.
Obseg in vsebina osnovnih kategorij finančnega obračuna je nekoliko spremenjena in zato le-te niso primerljive z lanskimi. Kljub tej omejitvi poglejmo rast nekaterih postavk v obračunu. Celotni prihodek je porastel za 89 odstotkov, porabljena sredstva za 86 odstotkov, dohodek za 99 odstotkov. Največji del povečanja je zaradi višjih cen. Cene na drobno so v Sloveniji porastle za 104 odstotka in cene pri proizvajalcih za 82 odstotkov. Razporejena
sredstva za osebne dohodke so bila višja za 126 odstotkov. Za akumulacije je organizacijam iz gospodarstva ostalo le še 7.133 milijonov din ali le za 17 odstotkov več kot v prvem polletju 1986.
Novi obračun je zaostril pogoje gospodarjenja, vendar pa se to pozna le pri sredstvih akumulacije, saj so imeli osebni dohodki delavcev še naprej visoko rast. Z resolucijo o politiki razvoja v letu 1987 je bilo predvideno povečanje fizičnega obsega indu-strijske proizvodnje za 10 odstotkov, izvoza za 12 odstotkov in uvoza za 7 odstotkov.
Količinski obseg industrijske proizvodnje je le za 0,9 odstotka višji kot v prvem polletju lani, v Ljubljani je proizvodnja nižja za 0,6 odstotka, v Sloveniji pa je porastla za 0,7 odstotka.
Nezadovoljivo je tudi stanje na področju mednarodne menjave. Po podatkih Narodne banke Slovenije je bil skupni izvoz v občini Vič-Rudnik za 29,3 odstotka za lanskim (34,5 odstotka iz konverti-bilnega trga).
Doseženi rezultati v prvem polletju 1987 niso zadovoljivi. Raz-vojni cilji opredeljeni v resoluciji niso doseženi, zato bodo morali vsi subjekti do konca leta usmerjati več aktivnosti za izboljšanje stanja.
2. MEDNARODNA MENJAVA
V resoluciji za leto 1987 je načrtovana 12-odstotna rast izvoza, od tega 15-odstotna rast konvertibilnega izvoza in 7-odstotna rast uvoza.
Podatki Narodne banke Slovenije za prvo polletje kažejo, da predvideni cilji ne bodo doseženi. Obseg blagovne rnenjave s tujino v prvem polletju je dosegel slabih 70 odstotkov lanskega obsega, v primerjavi s povprečjem lanskega leta pa le dobrih 60 odstotkov. (Podatki o izvozu in uvoz blaga v januarju še vedno niso v celoti zajeti)
Izvoz v prvih šestih mesecih je za skoraj 30% manjši kot v enakem obdobju lani in močno zaostaja za Slovenijo (IND 88.1) in Ljubljano (IND 82.3), konvertibilni izvoz je manjši za 28,1 odstotka, klirinški pa za 31,2 odstotka.
Uvoz je v primerjavi z uvozom v lanskem 1. polletju dosegel le 67%, deloma je vzrok temu lanski uvoz, ki je močno presegal resolucijska predvidevanja, saj je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1985 uvoz manjši za 16 %.
Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je ob zmanjšanem uvozu sorazmerno ugodna, tudi negativni konvertibilni saldo se je zmanjšal.                                                                       ;."•¦    ;.;
TAHK[/\    1: Kkcnomski odnosi 5 tiijino v ctačini  Ljubljnna Vič-Rirtiik v obrtobju januar -- jinij    1987
v onO din $     451.6 din
I-Vf/87            I-VI/K7       1-Vl/KV                                            I-VI/H7
Mf—-— INt>—-----   I-XII/H6      0 19H6     INP------—
____________________________i-wiB6      i-hoč                                   g iac
BLAOOUNA IfHJAVA
S 111)1»)                                   8.tm.2\'l          68.8           75.7         ? 1.073. .37?    ?.42>.7M1      61.?
IZVOZ                                       4.519.653         70.7         71.4        l?.93R.0?0   1.0BP.335     9).6
-  kcmertibllni                    ?.79?.709         71.9         78.4            7.632.000      636.000     73.? -klirinški                            1.7P6.943         68.8         77.1            5.355.020      446.335     64.5
UVOZ                                         4.378.561          67.1          R3.9        16.O35.352   1..340.446      54.4
-  toivertibilni                   3.784.?46         65.5         89.7        14.341.632    1.195.135     5?.8
-  klinnški                             594.315        79.4         65.3          1.743.7?O      145.310     68.1
iIv"i/87      i-vi/86                   \-miš>
POKRITJi;                                    103.2               97.9                                81
PCNVERTIBIUC                        '  73.8              67.2                                53                             •      -  '     ¦
SALDO                                        141.091   - 135.363       ¦,'¦¦¦ ICNVEffriBIUII                      - 991.537 -1.896.054
VIR: l*irc*a berio Slovmije
V prvem polletju 1987 se je močno zmanjšal izvoz v države v razvoju. Delež teh držav je bil v izvozu v prvi polovici leta 1986 18,2%, v enakem obdobju lela 1987 pa samo 4,3%. Povečal pa se je izvoz v druge razvite države (z 39,3% na 54,8%).
Uvoz iz držav v razvoju se je v istem obdobju zmanjšal od 7,4% na 2,9%.
Spremenila se je struktura uvoza, zmanjšal se je delež opreme (od 32,0% na 18,2%) povečal pa delež blaga za široko potrošnjo (od 7,3 na 21,0%).                                                     ,
V  prvih šestih mesecih se je, glede na dejavnost, izvoz najbolj povečal na področju gozdarstva (IND 109..4), v finančno-tehnič-nih in poslovnih storitvah (IND 108.6) in na področju izobraževa-nja,  znanosti  in  kulture  (IND   127),  vendar to  povečanje  ni pomembno, zaradi neznatnega deleža izvoza v tej dejavnosti.
Uvoz pa se je najbolj povečal v trgovini (IND 171.0).
V  prvem polletju leta 1987 se je, v primerjavi z enakim obdob-jem lani, zmanjšal delež izvoza surovin, povečal pa se je izvoz končnih izdelkov.
Med večjimi izvoznimi organizacijami so v prvem polletju 1987 povečale izvoz DO llirija Vedrog (IND 107.8), DO Hoja (IND 103.8) in GG Ljubljana (IND 109.4) in DO Iskra Merilna elektronika (IND 108.5) in DO Avtomontaža TOZD TGN (IND 107.6).
Največji porast izvoza je bil v DO Inštitu Jožef Stefan (IND 228.8) in DO Surovina TOZD Ljubljana (IND 286.7), vendar je njun delež v celotnem izvozu neznaten.
Največji izpad v izvozu pa so imeli v DO TTL - 2,1% lanskega izvoza in HP Kolinska - 31%.
Največji izvozniki na konvertibilno tržišče v obdobju l-VI/1987:
v 000 din
l-VI/87           l-VI/87
______________INDT^
1.  DO llirija Vedrog         .   ¦=   .                 553.085              107,8
2.   DOPIutal                                                 471.085                97,6
3.  DOHoja                                                   431.219              103,8
4.  DO Iskra merilna elektronika                  215.877              108,5
5.  DO Gozdno gospod. Ljubljana               210.146             '109,4
6.  DO Avtomontaža TOZD Utensilia           193.272                75,8
7.  DO Avtomontaža TOZD TGN                  163.825              107,6
8.  DOTovil                                                     80.420              160,4
9.  HP Kolinska TOZD Vinocet                      79.816                31,4 10. DOKIG                                                       40.813                33,8 Na klirinško tržišče pa so največ izvozili:
1.  DOIGO                                                       786.227                67,3
2.  DO Iskra merilna elektronika                   487.605                88,8
3.  DO Livar TOZD LBK          .                        237.566                61,2
4.   DO llirija Vedrog                                        140.741                54,2
Največji uvozniki s konvertibilnega trga v prvem polletju so:
•    l-VI/1987
' ¦•'¦''•'¦"  V ¦¦¦¦ '                '•¦¦•:              "     -               l-VI/87        .    ¦     ¦
IND     l-VI/86
1.   DO Kemofarmacija                                  658.863              243,5
2.  DO Plutal                                            620.999              97,0
3.  Zveza organizacij za teh. kulturo           497.074                    +
4.   DO Inštitut Jožef Stefan                          319.795                43,6
5.  DO Avtomontaža TOZD TGN                  155.582                86,2
6.  HP Kolinska tozd Vinocet                       155.170                92,5
7.  DO llirija Vedrog                                      152.257                29,8
8.  DO TTL TOZD Proizvodnja                     143.641                 24,1
9.  SOZD Mercator                                       127.886            1172,2 10. DO Avtomontaža TOZD Utensilia           114.852                69,5 S klirinškega trga pa so največ uvozili v
1.  DOHoja                                                      153.102                57,2
2.  DO Iskra merilna elektronika                    133.912                71,9
3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
V resoluciji za leto 1987 je bila načrtovana 10 % rast industrij-ske proizvodnje.
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko je bila proizvod-nja v prvem polletju leta 1987 le malenkost večja kot v enakem obdobju lani (IND 100,9).
Proizvodnja v prvih šestih mesecev je bila zelo spremenljiva , najvišja v marcu, nato pa je začela padati.
TABELA 2: Gibanje industrijske proizvodnje v prvih šestih mesecih v občini, mestu Ljubljana in SRS
IND 0 1986 = 100
1967_____________________OBČMA__________UUBLJANA_________________SUVBIIJA______________
I                                          91,9                       83,5                                89,5
II        .                           99,3                   98,8                          101,7
III                  .                  1Z7.1                     111,1                             110,2
IV    -.                             97,9                   94,2                          99,1
V                     •                92,0      ¦                98,0                         101,8
VI                                        100,6                    113,2                            108,8 VI 1987                        109,3                 115,5                        106,9 V 1987
V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila proizvodnja manjša v strojni industriji, proizvodnji električnih strojev, proizvodnji žaganega lesa in končnih lesenih izdelkov, proizvodnji usnjene obutve in galanterije in proizvodnji živilskih izdelkov. Delež teh panog v industriji je približno 30 %.
TABELA  3  :    Indeks industrijske proizvatije in zalog po parogah:
SmUK-  _________PIPIZVDmJA__________ZAUGE________________
I-VI/87       JUTJIJ g7             I-VI/87        JUNIJ/87 ________________________________________________I-VI/86       0 1986__________I-VI/86         0 1966
SKUPAJ                                             100           100.9               100.6                 100.4               118.6
0112     PREEELAVA PtK0V3(                           1.1       112.8             118.7                 51.7               11.0
0113      reVINSI© PraIEL.EEJAVN3Sr         14.1       118.4              121.9               104.7     .         150.2
0114     SITOJNA MDUSTMJA                         7.6        93.8    •          129.6               167.4             170.5
0117     tTOIZraNJA ELEKTB.SnCUEV
IN APAfiATO                                       9.8        98.i              105.2               104.4             131.5
0119      PRELELAVA KEMIČNIH IZD.              16.5       106.0              101.7                  84.0                94.1
0120      PROIZVOCNJA CKANDZA                       -           106.1                99.4                  94.4                97.2
0121      PBDIZV.CRArB.MTERIALA                 6.0       118.'!              133.2                 38.4               43.2
0122      PBOia/.ŽAGATEGA LESA                                  81.9                96.4                  50.2                33.4
0123      PBDIZy.  BGHČNIH LES.IZD.              7.6         72.4                73.0                193.8              165.0 0126     PROIZV.ZGOT.TEKST.ISELKDV         2.5       106.2              112.5
012B     PR0IZV.U3UETC 0Bim/E m
'     GAUWrEHjE                                       3.5     • 86.3               76.6                 70.3             107.8
0130      PROIZVOfKJA ŽIVILSKIH FTIOIZV.    1.0        96.6             113.3               110.8             117.5
0131      FROIZUmJA PIJAČ                          -5.9       118.6               77.3               157.5             267.7
0133     ^™"« IN PREDEUVA            ^       ^ ?              ^              ^             ^
0134      OjAFIO« EEJAVN3ST   ¦                   32           107.3                84.9
0135      DCCEIAVA. PRHEIAVA IN
FTOiaOTUA SJHOVIN                       4.7       105.8               107.8
Podatki OZD, ki jih pošiljajo komiteju za družbeno planiranje v mesečnih poročilih In polletni analizi poslovanja (nekatere OZD ugotavljajo proizvodnjo po svoji metodologiji - vključujejo tudi vloženo delo), kažejo, da je v 7 industrijskih organizacijah proiz-vodnja v prvih šestih mesecih manjša kot v enakem obdobju lani in sicer v DO Livar TOZD LBK, DO KIG, Do Tovil, DO IGO, DO Zmaga, DO IUV TOZD Galanterija, DO Dinos TOZD Tekstilka.
V  dveh organizacijah (DO Livar TOZD LBK in DO IGO) je proizvodnja manjša, zaradi spremenjene strukture proizvodnje (lažji materiali).
V  DO Avtomontaža TOZD Utensila je proizvodnja manjša v lesnem obratu, v SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki v proizvodnji betona in v TTL TOZD Torbica pri predelanih m2 usnja (število izdelanih artiklov se je povečalo).
V primerjavi z enakim obdobjem lani pa so proizvodnjo najbolj povečali v DO KIP, DO Plutal, 00 Emona IPKO, DO Iskra Merilna elektronika, TTL TOZD Proizvodnja in v 00 llirija Vedrog in HP Kolinska TOZD Vinocet, kjer je rast proizvodnje večja oziroma enaka kot jo predvideva resolucija.
Večje je odstopanje od planskih usmeritev, sajv 14 OZD niso dosegli planirane proizvodnje.
Na zmanjševanje proizvodnje v zadnjih mesecih je vplivala tudi slabša oskrbljenost z domačimi in še posebej z uvoženimi surovi-nami.
V mesecu juniju je bila oskrbljenost: z domačimi surovinami dobra 13, zadovoljiva v 5, slaba v 3 in kritična v 2 industrijskih organizacijah.
Z oskrbo z uvoženimi surovinami sta zadovoljni le 2 organiza-ciji, v 6 je bila oskrbljenost zadovoljiva, v 3 slaba in v 9 kritična. (V DO Emona IPKO in DO Žičnica je bila oskrba z uvoženimi surovi-nami kritična vseh 6 mesecev, V DO Avtomontaža TOZD TGN 5 mesecev v DO IGO in DO Tiskarna 4 mesece in DO Hoja in DO llirija Vedrog 3 mesece).
Qskrbljenost z elektrišno energijo in s tekočimi gorivi je bila v juniju dobra, v DO Avtomontaža TOZD TGN, 00 IGO in DO TTL TOZD Proizvodnja so imeli težave z embalažo.
TABELA      4   :  Indeksi industrijske proizvodnje v letu 1986, I-III/1987,  I-VI/19B7 in realizacije plana:
1986          I-HI/87          I-VI/87      REAL.  PLANA _____________________________________1985          I-IH/86          I-VI/85        I-VI/1987
CO KIP                                                                   162                  137                      185                    136
DO LIVAR TOZD IBK                                               94                    67                       67                    100
CO AVTOVDMTAŽA TOZD IHENSILIA                  105/85            105/53               103/50               100/55
TOZD TOI                                110                 129                     109                    90
DO PUJTAL                                                         103                 128                    154                    95
CO KIG                                                              109                  95                      90                    93
DO TOVIL                                              '      ,    102/100          102/101                95/92                  94/84     ,
DO EMIIA IPKO                                                       96                 120                      1,°7                    99
CO IGO                                                                  114                    61                        79                    112
DO S1OWUIJA1LS ŽIČNICA            '106                  106                      104                    103
DO ILIRIJA VEDROG                    ¦¦    '                  95                  124                      110                    95
DD SILVAPBODUKT                     ¦                           105                  111                      101                    109
DO HJJA                                                                 106                  109                      106                    101
CO RAŠICA TOZD 1OFEKCIJA                               92                  106                      107                    103
DO ISKRA MMINA ELEKTRailKA                      110                 113                    119                    85
CO 3«M                                                            96                  73                      Li                      99
DD IW TOZD GALAimRIJA                               125                100                      92                      95
DO TTL TOZD TORBICA                                         96                   88(102)       .      75(112)            78(107)
DO TTL TOZD PB3IZV0H4JA                         •         88                 115                     112                      98
rt> KDLIHSKA TOZD VIMOCET                              101                 125                     110                   113
DO TISKARNA                                                           95                  101                      102
33> GROSUPLJE TOZD GRADB.POUZD.              79/84            104/79               104/93               63/99
DO SUROVINA                                                              99                   102                       101                       97
DO DDCS TOZD TCKSriLKA                                  -                     99                       91                     92
VIR: Podatki OZD
V mesecu juniju je manj naročil za domači trg, v 9 organizaci-jah imajo še dovolj naročil, v 6 so zadovoljive, v 5 slabe in v 3 kritične.
(V DO Emona IPKO, DO Slovenijales Žičnica, SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki in DO Dinos Tekstilka so imeli manj naročil v vseh šestih mesecih).
V večini organizacij je stanje naročil za izvoz slabo, kritično je v DO  Avtomontaža  TOZD  TGN,   DO  Slovenijales  Žičnica,   DO Tiskarna, DO Dinos TOZD Tekstilka, dobro je le v 4 organizacijah.
Stanje plačanih računov je dobro v 11, zadovoljivo v 8 slabo v 3 in kritično v DO Surovina TOZD Ljubljana.
Organzacije, v katerih je proizvodnja manjša kot v enakem obdobju lani, komentirajo izpad proizvodnje z naslednjim:
-  00 LIVAR TOZD LBK je v 1. polletju dosegla le 67% povpreč-nega obsega proizvodnje prvega polletja 1987, kar je posledica večje proizvodnje vlitkov iz medenine in brona, ki so bistveno lažji od vlitkov iz svinca, akumulacija teh programov pa je večja. TOZD je planirano proizvodnjo realizirala 100%.
-  DO Avtomontaža TOZD Utensilia: Proizvodnja kovinskega obrata je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 3% in le malenkost pod planom (0,2%. Lesni obrat pa je dosegel le 50% lanske proizvodnje oziroma 55% planirane. V prvem polletju leta 1986so izdelali in izvozili 1.765.083 kosovletviczacevke, letos pa le 325,296 kosov. Te letvice predstavljajo majhno dinarsko vred-nost in tudi vgrajnega dela je malo. Zaradi manjšega povpraševa-nja so prenehali s to proizvodnjo, izdelali pa so 185.330 kosov utilon letvic za čolničke, ki so 10 x dražje od letvic za cevke, poleg tega pa imajo še 66.000 kosov nedokončanih avtomatskih cevk.
-  IGO: spremenjena struktura proizvodnje
- DO Zmaga:
Vzroki za nizko produktivnost so:
•  slaba kakovost in neredna dostava repromateriala,
•  pomanjkljiv in zastarel strojni park
•  visoke zahteve sovjetskega kupca (posledica je izpad pri izvozu v S2)                                 -:'..,,¦¦•
-  IUV TOZD GALANTERIJA:
TOZD je predelala za 4% manj usnja kot v enakem obdobju lani. Nizka rast industrijske proizvodnje je posledica zmanjšanega izvoza, pa tudi uvoza reprodukcijskega materiala (zaostajanje plačil). Zmanjšali so proizvodnjo ženskih torbic in potovalnih artiklov (manjše povpraševanje) in povečali število moških torbic in izdelkov za PAP.
Predelani m2 usnja ne odražajo povsem vloženega dela ob spremenjeni strukturi proizvodnje.                                           *
- TTL TOZD TORBICA:
količina predelanega usnja v m2 je sicer manjša, zaradi spreme-njene strukture pa se je število proizvodov močno povečalo.
-  DINOS TOZD TEKSTILKA:
Proizvodnja v I. polletju 1987 je bila manjša kot v enakem obdobju lani, vrednostno pa je bila realizacija za 55% večja.
Na manjšo realizacijo je vplivala večja ponudba kot je povpra-ševanje, oziroma povečano povpraševanje po kvalitetnih sekun-darnih surovinah, ki pa jih na trgu ni dovolj, zmanjšala pa se je tudi prodaja na tujem trgu (nizke cene)
POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA
Osnovni rezultati oziroma kategorije poslovnega uspeha niso povsem primerljivi z rezultati leta 1986, kar pa seveda povzroča težave pri analiziranju podatkov. V spodnji tabeli so izkazani osnovni finančni rezultati.
TABEIA 5:                                                                            •                                                     ,
aB^ODARSTtt)________MDUSIBIJA_________TTO3VINA___________
Zhesek v          IND        Zhegek y        IND      Znesek v            IND _____________________________________mio din________________mio dm____________mio din____________
mami prihdcek **                            221.941        189          73.6«      181        87.598          181
PORABUENA gCDKTVA1                            169.596         186           51.601        185         78.708           176
-  aiDrtizacija                                        5.835         184            2.494       177              517          215
-  revalcriza=ija arrortizacije               1.268          -                 560                         124            -
DOfOCEK   *                                                    52.345         199           22.043       173           8.890           238
SKURU KHJCEK                                           2.171         512             1.195         -                  -
RAZFOREJENI HHXLK                                52.367         198           22.075       171           8.890           238
imČA I2EUBA                                                  92           48                  92         60                -              -
USTVARJEMI ČlSn D0H3DEK                       36.536         189           14.971        159          6.284           227
-  del ČD za OD in ski^K) pcrabo          29.536         220           12.213       213           5.215           240
-  del ČD za akmulacijo                           7.133         117            2.850         74           1.069           181
SSDJTVA ZA REPHODUKCIJO                       14.236         153             5.904       112           1.710           ?06
MPLAČANI PRIH3DKI                                    8.019         173             3.708       183           1.232           144
Ftaprečno Lporabljena pcsl.sredstva   292.494         154         196.843       145         31.963           197
-  brez elektrceospocbrstva                  174.632         179           78.981       180              -                -
Fbprečno Stevilo zsjicelenih                  15.595         103            6.928       102          2.659          102 (v absollttrem aiesku)
Izplačaii čisti OD (obraSmani)
na delamca - neae&K povprečje          206.838        216         193.130      209       209.775          238
ZAIOGE - sknsj                                     61.021         202          36.335       198        16.033          216
-  zalcge materiala in sirovin              28.192         174          23.348       187          1.261          336
-  zaloge neddrcnčane proizv.                   6.330         262             5.339       259               318     .      -
-  zalcge gotovih.'proizwxfcv                  7.431         187           7.124       3X1             100          157
-  zaloge blega                                          19.069         252                524       261         14.359           206
(indetei rasti izračuiani iz primerljivih podatkov za leto 1996 so za gospodarstvo naslechji: celotni prihodek (193), porabljena sredstva (185) in dohadek (223)
Novi obračunski zakon določa nekatere nove podlage za ugo-tavljanje celotnega prihodka. Določbe novega zakona o celotnem prihodku in dohodku so usklajene z novimi predpisi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Najpomembnejša sprememba je pri obrestih. V celotnem prihodku so po novem obračunu zajete le obresti nad stopnjo inflacije. Obresti do stopnje inflacije od danih kreditov, združenih in vloženih sredstev in dtugih terjalev pa so revalorizacijski prihodki in se uporabljajo za kritje revalori-zacijskih odhodkov.
Pri preračunu rasti celotnega prihodka glede na primerljivega iz leta 1986 so upoštevane le spremembe pri obrestih, saj druge novosti v zakonu niso pomembneje vplivale na obseg celotnega prihodka. Organizacije iz gospodarstva so v prvem polletju letos ustvarile za 222 milijard din celotnega prihodka, kar je za 89 odstotkov oziroma z opravljenim popravkom za 93 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1986. V enakem obdobju so cene na drobno porasle za 104 odstotke in cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 82 odstotkov.
Prihodki ustvarjeni s prodajo na tujem trgu so porasli za 36 indekgnih točk manj kot prihodki ustvarjeni s prodajo na doma-čem trgu. Po podatkih Narodne banke Slovenije je bil izvoz v prvem polletju letos za okoli 38 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Prodaja na domačem trgu je dohodkovno bolj zanimiva od izvoza. Tečaj dinarja je bil na začetku leta zelo precenjen, do večjih premikov je prišlo šele v mesecu februarju. Izvozne stimulacije izvozniki še vedno dobijo z veliko zamudo.
Stnirtura CEUOTEGA PRIHDOKA
Znesek v miliicn din                   Stnirtira
I-VI/1936    IJ/I/1987    M>     1986 "    1937
OOEPOMRSTVO
1.  Prihodki, lEtvarjeni s prodajo na dcneSem                                                                          -. trgu,  iz skifreg^ prihodka in doho*a na
daiBČan trgu                                                        102.943         197.644       192         87,5       89,0
2.  Prihodki, ifitvarjeni s prodajo blaga in sto-ritev na twjem trgu, iz skifvie^ prihodka na tayen trgu in od podjetij, delai/nih oz.poslovnih
enot v tnjini                                                       7.217         11.235      155         6,1        5,1
3.  Crngi prihocki_______________________________7.546         13.062      173         6,4        5.9
CEIOMI PBIH3CEK______________________________117.706        221.941       189      403,0     100,0
MUSTBIJA
1.  PrifrjAi dosf^eni na dcrBČem tr^u                              32.884          61.652       187        81,0      83,7
2.   Prihodki doseženi na ttijan tr^J                                    4.515            6.947       154         11,1        9,4
3.  ftiei pritafci_______________________________3.201           5.045      153         7,9        6,9
CElgmi PRIH3CEK______________________________40.600          73.644       181       100,0     100,0
Tresek V milioi din                         Stnirtura
I-VI/lJe6   I-VI/ig87       mP          1936      1967
¦nmnm  ¦    ¦
1.  Prihodti, ttoGeženi na darBČan tr^u                     46.755        85.090          182           96,6       97,1
2.  Pritaki, (teeženi na tnjem tr^u                              30             134          447             0,1        0,2
3.  DriBi prihodki______________________________1.609          2.374          148_______3,3        2,7
CE10INI PRIHDDEK                              ______             48.394        87.596          181          100,0     100,0
Novi zakon o celotnem prihodku in dohodku vnaša največ sprememb v obračun porabljenih sredstev. Uvedene so številne nove postavke. Način njihovega izkazovanja in nadomeščanja iz celotnega prihodka pomembno vpliva na dinamiko in strukturo porabljenih sredstev ter s tem na višino dohodka. Bistvene spre-membe so nastale z uvedbo revalorizacije, ne samo surovin, materiala, rezervnih delov, drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže na zalogi, temveč tudi porabe teh zalog, kot tudi z uvajanjem drugih oblik revalorizacije. Rezultati revalorizacij iz teh podlag so stroški in hkrati revalorizacijski prihodki, s katerimi so kriti revalorizacijski odhodki.
Iz porabljenih sredstev so izvzete obresti od kreditov (razen osnovna sredstva), ki se do stopnje inflacije štejejo za revaloriza-cijske odhodke, nad stopnjo inflacije pa nadomeščajo iz dohodka, prav tako v stroških ni več negativnih tečajnih razlik, ker se nadomeščajo v breme revalorizacijskih odhodkov.
Po podatkih periodičnega obračuna so organizacije iz gospo-darstva obračunale za 170 milijard din porabljenih sredstev (IND = 186). Porast glede na primerljivo lansko osnovo pa je znašal eno indeksno točko manj.
Največji del porabljenih sredstev je zavzemala nabavna vred-nost prodanega blaga (49,6 odstotka). Organizacije so obraču-nale za 74,5 milijarde din materialnih stroškov (IND = 210). Več kot polovico teh slroškov so zavzemali stroški za porabljene surovine in material, ki so bili za 72 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Če pa upoštevamo še revalorizacijo porabljenih surovin in materiala je porast veliko višji in hkrati bolj realen (IND = 202). Podobno je vplivala revalorizacija amortizacije na obra-čun stroškov za obrabo osnovnih sredstev. Amortizacija po pred-pisanih stopnjah je porastla za 86 odstotkov, pospešena amorti-
zacija za 71 odstotkov. Skupaj z revalorizacijo obračunane amor-tizacije so ti stroški porastli za 124 odstotkov. Drugi poslovni stroški po obsegu niso primerljivi z lanskimi, saj novi zakon pri teh stroških vnaša pomembne spremembe. Najpomembnejša je izključitev obresti od kreditov (razen osnovna sredstva) \z drugih poslovnih stroškov.
TABELA 6: Porabljena sredstva:
Znesek v mio din
"^_________________________________________ 1-71/1966     I-VIAsž?----------   ™>
-  pcfabljene surovine in material                                         22.623          33.915                172
-  porabljera energija                                                              1.641            3.331                 203
-  proizvo*e storibre                                                              8.426          19.355                230
-  neproizvodne storitve                                                              935           2.147                230
-  stroSki za sprotne potrebe strok.izobraž.in znai.dela            54               134                246
-  avtorsid hcrorarjj                                                                     28                67                243
-  stroški za začasna in cbčasna dela                                           64               196                 335
-  dnjgi materialni straški                                                       1.509            3.160                209
-  revalorizacija porabljenih zalcg surcvin in materiala, nadcfn.delov,drobnega invent. .avton.gun in effbalaže               -               6.836
-  plačila za bančne storitve in stcritve plačil.praneta          159               330                207
-  amcrtizacija po prafc.miniralnih stcpnjah                          2.855           5.304                186
-  amortizacija nad predpisanimi stopnjami                                 310               531                 171 ,- revalorizacija obraonane annrtizacije                                    -             1.268
-  ckievnice za službena potovanja in povrač.prevoz.strcškov     492               860                 175
-  strcGki za reklamo in propagando                                            244               701                287
-  stroeki za reprezentarco                                                           57               127                223
-  strcški za prehrano delavcev                                                   538            1.309                243
-  dn«i strcški                                                                        5.013            1.469                  29
-  povračila pcelovnih strcSkcv delovne skifnoeti                      493            1.125                228
-  revalorizacija realiz.proizvodc« in storitev                         282            3.196
-  revalcriz.ocfiaki, ki niso nadoneščeni z revalo-
rizacijskimi pribaJ<i                                                          -                    2                 -
-  revalcrizaci ja trajnih virov poslovnih sredstev                    -                  866                  -
-  revalorizacija prodanih zalag materiala in ot%>B&rN             -                  120
-  nafcavna vredmst prodane^ bLaga, materiala in                  47.776           84.215                  176 odpatigov
90PAJ                                                                                                 93.501          175.556                   188
razlika vrednceti zalog proizv. in g^tovih proizvodov
(vrectost sitetance na začetku leta in na keneu                 -   2.080        - 5.970                  287
ctoraojEke dobe)____________________________________________
PORABLJENA 3*EDSIVA                                                                         91.42]          169.596                   185
Organizacije združenega dela ugotavljajo dohodek kot razliko med ustvarjenim celotnim prihodkom in materialnimi stroški, stroški amortizacije ter drugimi poslovnimi stroški. Del material-nih stroškov in del stroškov amortizacije lahko organizacije v skladu z zakonom razmejijo oziroma obračajo v breme obratnih sredstev.
Organizacije iz gospodarstva so v prvem polletju letos ustvarile za 52 milijard din dohodka (IND = 199). Dohodek je izračunan na pocHagi ugotovljenega prihodka in porabljenih sredstev. Rast dohodka glede na primerljivi lanski dohodek smo izračunavali kot razliko med primerljivim celotnim prihpdkom povečanim za znesek izgube na substanci in zneskom primerljivih porabljenih sredstev. Po preračunu je znašala rast dohodka 123 odstotkov. Dohodek kot osnova in vir sredstev za porabo je letos bolj realno ugotovljen kot v zadnjih nekaj letih.
V letu 1987 naj bi bila realna rast sredstev za splošne družbene potrebe in skupne potrebe počasnejša od realne rasti družbe-nega proizvoda. Sredstva za te namene naj bi rastla za deset odstotkov počasneje kot bo znašala rast dohodka družbenega gospodarstva. Iz omejitve so v resoluciji izvzeta sredstva za nekatere določene namene. V skladu z resolucijo je bil v mesecu februarju sprejet zvezni interventni zakon, ki določa omejitve porabe sredstev za splošno družbeno in skupno porabo.
Dohodek za razporeditev je po novem obračunu za okoli deset odstotkov nižji kot bi bil po starem obračunskem zakonu. Zopet je prišlo do nekaterih strukturnih sprememb v razporeditvi dohodka. Delež obveznosti za skupno in splošno porabo je pora-stel od 26,3 odstotka v prvem polletju lani na 30,5 odstotka v prvem polletju letos. Na povečanje so odločilno vplivala sredstva za skupne potrebe, ki so porastla za 31 indeksnih točk več kot dohodek, oziroma za sedem indeksnih točk več kot rast dohodka glede na primerljivega lanskega. Obveznosti za splošne potrebe so bile realno nižje kot v prvem polletju lani (IND = 160). V letu
1986 so organizacije obračunavale poleg davka na dohodek po redni stopnji še davek po posebni stopnji en odstotek.
Zaradi izrednega povečanja osebnih dohodkov, ki niso imeli podlage v boljših rezultatih dela in neuresničevanja resolucijskih usmeritev, sta bila za področje osebnih dohodkov sprejeta dva interventna zakona (splošni in posebni).
Konec aprila letos je bil sprejet Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobi-vanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. Odbor udeležencev dogo-vora je določil še usmeritve in metodologijo za uresničevanje dogovora.
Ko organizacija uskladi samoupravne splošne akte z določili družbenega dogovora, lahko izplačuje osebne dohodke v skladu s temi akti. Občinski odbor je izdajal ustrezna mnenja organizaci-jam, ki so v planske akte vnesle določbe družbenega dogovora. Samoupravne splošne akte pa morajo uskladiti do 25. septembra 1987. Delež dohodka za čiste osebne dohodke je znašal 37.1 odstotka, kar je za 4,3 odstotne točke več kot v prvem polletju lani. Deloma je povečanje posledica spremembe - zmanjšanja obsega dohodka, deloma pa tudi višje rasti osebnih dohodkov od rasti dohodka. Ta je bila za 25 indeksnih točk višja od rasti dohodka in za eno indeksno točko višja od primerljive rasti dohodka.
Povprečni čisti dohodek na zaposlenega je v prvem polletju letos znašal 206.838 din (IND = 216). Najvišje dohdke so imeli v finančnih in drugih poslovnih storitvah (299.300 din) in najnižje v industriji (193.120 din).
Skupna poraba delavcev je bila realno nižja kot v letu 1986 (IND = 165).
Kritično področje je akumulacija kot zadnji člen v razporeditvi dohodka oziroma čistega dohodka. Organizacijam je ostalo za akumulacijole7,1 milijardedin sredstev, kar jeleza 17odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Organizacije \z industrije so dosegle le 2,850 milijonov din sredstev akumulacije, kar je za 26 odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Organizacije iz trgovine so ustvarile za 1.069 mili-onov din sredstev akumulacije (IND = 181). V zaostrenih pogojih gospodarjenja je kot kaže večji del bremena odpadlo na proizva-jalce.
aiesek v mio din      _____________5tni<tura v %
___________________________________________I-VI/1966       I-VI/1937       IHD         I-VI/86    I-VI/87
RA2H)REJtM ICTPCEK                                           26.«3            K.367          196           100,0     100,0
1.  C6VE31DSTI 2A SMJPTO IN ^IO&O PORABO        6.963           15.965         230            26,3       30,5
- za skijjne potrefce                                          6.165           14.712          239            23,3       28,1
-  za sploene potrebe                    ,                          793             1.273          160              3,0         2,4
2.  DRUd O3VEZHBTI IZ EOHJOKA                            3.SM              7.921           224             13,4       15,1 od tega:
-  obveznosti ao delovnih skLpiDsti                1.390              3.096          22')
-  obrestl                                                               435              1.110          255
-  zavarovaljie prefnije                                          261                  619          237
-  izdati<i za SLD in družb.sarozaščito                74                  131           177 ~ izdatki za zbolj.in varstvo del.cholja         270                 475          176
-  članarine iji prispevki                                      57                 109           191
-  dename kaCTi za gsp.prestepke                       10                   28  ,       280
-  za dnee določene natene                                 295                 577           196
-  dn«e obweznosti iz cfchodka                            752              1.774          236
3.  ČISTI 00, SKUIW PORflBA ILLAWIV IN
PMMILKIM                                                  15.9K           28.461          178              60,3       54,5
od tega:
eisti osetru 4*xxki         ,                            8.690           19.428         224              32,8       37.1
*ipia poraba delavcev                                 1.155             1.900          165                4,4         3,6
akurulacija                                                 6.111             7.133          117              23,1        13,7
Ob polletju je z izgubo poslovala le ena organizacija in sicer Uniles DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo. Znesek izgube znaša 92 milijonovdin. v prvem tomesečju jez izgubo poslovalo 14organi-zacij združenega dela.
TABELA 8:
Gospodarstvo Industrija
-  elektrogospodarstvo
-   predelava nekovin. rudnin
-   predelava kovin
-  strojna industrija
-   proizv. elekt. strojnih aparatov
-   predelava kem. izdelkov
-   proizv. gradb. materiala
-   proizv. žag. lesa in plošč
-   proizv. končnih lesnih izdelkov
-   proizv. in predelava papirja
-   proizv. kon. tekst. izdelkov
-   proizv. obutve in galanterije
-  proizv. živilskih proizvodov
-   proizv. in predel. tobaka
-   grafičnadejavnost
-   predelava ind. odpadkov Kmetijstvo Gozdarstvo
Vod nogospodarstvo Gradbeništvo Promet in zveze Trgovina
-   nadrobno
-   na debelo
-  zunanjatrgovina            ' Gostinstvo
Obrt
Stanovanjsko komunalna dejavnost
Finančne in druge poslovne storitve
Razporejena sredstva za OD             Obračunani    Obračunani čisti OD na delavca
skupno porabo delavcev                 čisti OD na                - mesečno (v din)
:                          delavca  ---------------------------------------------
I-VI1987                       IND   mesečno v letu              I-V11987          INDI-VI87/
(vmiodin)       _______________1986 (vdin)________________________I-VI86
29.545                    220              123.718              206.838                    216
12.213                    213              116.628               193.120                    209
224                    222              186.410              297.893                     213
260                    210              105.190               164.595                     190
3.080                    200              119.598               196.004                     204
1.171               |     243              127.912              232.805                    217
1.178                    210              130.758              195.372                     202
1.626                    226              122.608              202.414                   ,215
386                   -224              104.949              160.817                     20»
239             ¦'       170              100.435              165.144                    Ifi
712                   196              92.794             147.358          ;'..•;     ttS
101                    220              104.143              159.498          '         211
466                    206                97.830              166.750                    230
733                    228              124.537              208.437                    223'
1.312                       243                107.962                203.871                       240
336                       195                132.603                199.460                       1«
388                       182                126.333                195.296                      ,192
436             •       216              114.130              197.101                     213
494              ,      236     .         138.819              226.915                    236
579                    256              149.086              263.171                     250
430                    251               112.296              199.315                    230
3.269        '               197                121.750                191.845                       189
5.215                    240              119.213              209.775                    238
3.059                    228              113.512              202.127                    239
1.986                   564              128.163              221.286                    238
170                     ,'210                144.483                241.841                       217
'             437                  ,213                124.477                195.282                       237
2.507                    235              135.816              230.656                    214
'-"     r     1.967                    234              121.650              219.601                     235
2.000                    216              168.252              299.300                    228
TABELA8:
(vmiodin)
Gospodarstvo Industrija
-   predelava nekovin. rudnin
-   predelavakovin
-  strojna industrija
-   proizv. elekt. strojnih aparatov
-   predelava kemičnih izdelkov
-   proizv. gradb. materiala
-   proizv. žag. lesa in plošč
-   proizv. končnih lesnih izdelkov
-   proizv. in predelava papirja
-   proizv. kon. tekst. izdelkov
-   proizv. obutve in galanterije
-   proizv. živilskih proizvodov
-   proizv. in predelava tobaka
-   grafična dejavnost
-   predlavaind. odpadkov Kmetijstvo Gozdarstvo Vodnogospodarstvo Gradbeništvo                                 . Promet in zveze
Trgovina
-   nadrobno
-   nadebelo
-   zunanjatrgovina Gostinstvo
Obrt
Stanovanjsko komunalnadejavnost
Finančne in druge poslovne storitve
Akumulacija           Ustvar. sredstva     Stopnjaakumulat.      Stopnja reprod.
za reprodukcijo      sposobnosti (v %)         sposobnosti
I-VI87           IND   ~7-VI 87           IND      I-VI87           IND      I-VI87           IND
7.133           117       14.236           153           MJ              65            8^2             86
2.850             74        5.904            112           +3,6             41             7,5             63
50             74             70             88             6,9             40            9,7             48
565              93         1.244            136             2,9              51              6,4              74
146              48            332              90             2,1               25             4,7              46
352            126            555            138             7,8              58           12,2              63
545              99            876            113             4,4              37             7,0              53
15                -            125            234             0,5                -             4,1             124
120            205                -                -             8,0            127
232            268                -                -             7,6            155
6            399       '¦   9            405             3,0            125             4,4            129
18             189              22            193           44,7             169           52,5            173
48              47              75              67             2,9              23             4,5              32
133              37            449              92             3,2              21            10,7              50
887              75         1.480            106             5,6              50             9,4              72
66              60            149            100             2,3              25             5,3              43
23                8             160              45              1,0                8             6,9              40
48            143            228            210             0,9              64             4,2              95
297            148            733            173           10,5              76           25,8              88
245            288            322            285             9,2              78        - 12,1               77
127            176            181             182             8,6             108           12,3            111
536            298         2.180            237             2,2            220             9,0            184
1.069            181          1.710            206             3,4              94             5,4            106
416            129            720            156             3,4              79             5,9              97
541             249            864            276             3,0             111              4,7            121
112            229            126            233             8,0             110             9,0            111
77            128             131             162             6,7              67           11,5              85
904            151          1.301             179             9,0              68           12,9              81
206            152            477            192             2,1               78             4,9              98
775            246         1.068            226           12,6             117           17,4            107
+ brez elektroaosDOdarstva
4. KMETIJSTVO
Rezultati poslovanja kmetijskih organizacij v prvem poletju letošnjega leta kažejo na to, da bodo v celoti realizirani cilji na področju družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje.
Po podatkih kmetijskih organizacij je bil realiziran nasjednji obseg tržne proizvodnje:
Po podatkih torctijskih crganiz»:ij je bil realiziran naslediji oteeg tržne proizvodnje: TABEU   10:     '
Vrsta proizvoctTje__________EM_______Plan 19g7        Realizacija 1967     Indete R/P-87
mleko                                            hl                 76.330              3B.305                        50
meso                                              t                     1.247                   636                         51
taiji za zakol                        t                      ?O5                   117                      57
plarenske telice                       kcn                     1-30                     66                        L7
Enako kot v živinorejski je tudi v rastlinski proizvodnji pri pomembnejših tržnih kulturah (pšenica, oljna ogrščica) pričako-vati realizacijo ozirma preseganje planskih.ciljev. Pri oljni ogrš-čici, ki jo sejejo v družbenem sektorju - LM, tozd Posestva je planska količina 230 t presežena za 38 ton oziroma 16%. Pri tržni proizvodnji pšenice pa bodo resolucijski cilji doseženi predvsem po zaslugi dobrega pridelka v družbnem sektorju, ki znaša cca 6,4 t/ha oziroma 456 ton. V zasebnem sektorju pa predhodni rezultati odkupa, kljub zvišanim odkupnim cenam, kažejo, da so kmetje v prvi vrsti zainteresirani za proizvodnjo pšenice za lastne potrebe, manj pa za prodajo.
Za povečanje obsega kmetijske proizvodnje v občini so izredno pomembne tudi ostale naloge, ki jih izvajajo kmetijske organiza-cije. Med temi velja zlasti poudariti področje usposabljanja kme-tijskih zemljišč za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. Tu gre v prvi vrsti za izvajanje hidromelioracij (Resnik 150 ha), komasacij na Dobravici in Horjulski dolini, večjih agromelioracij na 70 ha, malih agromelioracij na 120 ha ter založno gnojenje na 100 ha.
Kljub dobrim fizičnim kazalcem družbeno organizirane tržne proizvodnje pa so zelo zaskrbljujoči finančni kazalci poslovanja kmetijskih organizacij. Indeksi rasti celotnega prihodka, glede na enako obdobje preteklega leta, se gibljejo med 196,3 (KZ Ljub-Ijana, TZO Vič) ter 222,6 (LM, TOZD Posestva) in so izrazito inflacijsko dvignjeni, pada pa akumulacija, ki je \z leta v leto nižja, tako da je v LM TOZD Posestva ni, indeks akumulativnosti (aku-mulacija/dohodek) za KZ Ljubljana TZO Vič pa znaša 36,1, za KZ Velike Lašče pa 90,7.
5. GOZDARSTVO                                   .
TABELA M : BlagDvna proizvodnja (m3)
Plan       Real.         Real.            _______Indeksi__________________
LaStnlStV°________________19S7       I-VI/B6     I-VI/87            R 87/86            B S7/P 87
TOZD Štofljica                    14.500       8.854          8.722                  99                    60
TOZD Lašče                               30.625     18.652         18.145                    97                     59
TO2E Posestva                        3.654       2.043          3.498                 171 '                   96
A DRUŽBENI SEKTOR               18.779     29.549         30.355                 103                    62
TOK Škofljica                      43.853     27.028         30.871                 114                    70    '
TOK Ljubljana                 _   30.000_   16.358   _    11.264                  69          _         37 _
B. ZASEBNI SEKTOR              73.853     43.396         42.135        _        97                     57
SKUPAJ (A ¦ B)               '   122.632     72.945         7P.500                  93                     59
VIH: Podatki OZT) gcedarstva
Za leto 1987 načrtujejo gozdnogospodarske organizacije bla-govno proizvodnjo 122.632 m2 lesnih sortimentov in sicer v druž-benem sektorju 48.779 m3 in 73.853 v zasebnem sektorju (raz-merje 40% : 60 %), kar je za 12% manj kot v letu 1986. Glede na plan za leto 1986 je v TOZD gozdni obrat Škofljica plan povečan za 7%, v TOZD Gozdarstvo Lašče zmanjšan za 36%, ostale gozd-nogospodarske organizacije pa so planirale približno takšen obseg blagovne proizvodnje kot v letu 1986.
Blagovna proizvodnja sklipaj je bila skoraj enaka kot v enakem obodbju preteklega leta s tem, da je bila občutno nižja v TOK Ljubljana (IND 69) očutno višja pa v TOK Šofljica (IND 114) in TOZD Posestva(IND 171).
Realizacija je bila v prvih šestih mesecih tega leta skupaj 59% -ne glede na plan. V normalnih razmerah bo plan blagovne proiz-vodnje v celoti dosežen^ četudi bo realizacija v TOK Ljubljana izpod planirane, kar že lahko trdimo glede na dosedanjo realiza-cijo (37%). V TOZD Posestva je plan blagovne proizvodnje prak-tično že dosežen, zato bodo plan popravili.
V  družbenih gozdovih so bili posekani in izdelani skoraj vsi poškodovani sestoji po žledu novembra 1985, v zasebnih gozdo-vih pa je iz objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov ostalo še nekaj neizdelanega poškodovanega drevja.
Razen odprave posledic škode po žledu, se kažejo specifično-sti poslovanja gozdnogospodarskih organizacijah v letošnjem polletju še predvsem v naslednjem:
-  močno razširjeno sušenje jelke,
-  povečan obseg napada na iglavce s strani lubadarja,
-  slabša likvidnostna sitaucija kot v preteklih obdobjih. Nekateri pokazatelji rezultatov poslovanja v primerjavi z ena-
kim obdobjem preteklega leta:
Povečanje celotnega prihodka, dohodka in dohodka na zapo-slenega je največje v TOK Gozdarstvo Ljubljana in TOK Gozdar-stvo Škofljica, najmanjše pa v TOZD Gozdni obrat Škofljica, kje je tudi največje povečanje porabljenih sredstev.
Ekonomičnost poslovanja (celotni prihodek: porabljena sred-stva) se je povečala v TOK Gozdrstvo Škofljica, nekoliko se je zmanjšala v TOZD Gozdarstvo Lašče in močno v TOZD Gozdni obrat Škofljica.
Akumulativnost (akumulacija: dohodek) se je močno zmanjšala v TOZD Gozdarstvo Lašče in TOZD Gozdni obrat Škofljica, pri katerih so sredstva za akumulacijo nižja kot v preteklem obdobju, zmanjšala se je tudi v TOK Gozdarstvo Ljubljana, v TOK Gozdar-stvo Škofljica pa je enaka kot v preteklem obdobju.
6. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI:
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statitiko (Rad-1, teritori-alni princip) je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik v prvih petih mesecih leta 1987 povprečno zaposlenih 19.582 delavcev in sicer v gospodarstvu 13.094, v negospodarstvu pa 6488.
V  primerjavi z enakim obdobjem lani se je število zaposlenih povečalo za 0,8 odstotka, v gospodarstvu je ostalo na lanski ravni, v negospodarstvu pa se je število zaposlenih povečalo za 2,5% (v izobraževanju iz znanstveno raziskovalnih organizacijah).
V gospodarstvu se je v I. polletju število zaposlenih v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj povečalo v kmetijstvu, obrti, prometu in zvezah in vodnem gospodarstvu, zmanjšalo se je v industriji in gozdarstvu, medtem ko je zmanjšanje v finančno tehničnih storrtvah le navidezno (delavci DO llirija Vedrog TOZD Marketing so po reorganizaciji v industriji. Konec meseca maja je bilo v združenem delu občine zaposlenih 19659 delavcev, kar je 172 več kot decembra 1986 in 55 več kot v aprilu.
Število delavcev se je najbolj povečalo v DO Avtomontaža TOZD TGN (43), v KPL TOZD Komunalne gradnje (+37), DO Podjetje za urejanje hudournikov (+ 12), SGP TOZD Gradbeni polizdelki (+ 11) in LM TOZD Posestva (+ 9).
Število zaposlenih pa se je zmanšalo v DO Hoja (- 24), DO Tovil (-15), DOSIovenijalesŽičnica in DOKIP(- 13) in DO Iskraservis in DO Emona IPKO (- 9).
V  prvih petih mesecih je iz organizacij odšlo 1156 delavcev in prišlo 1364. Med novo zaposlenimi je 183 takih, ki jim je to prva zaposlitev.
V tem času so v OZD sprejeli tudi 102 pripravnika in sicer po 18 z visoko in višjo izobrazbo in 66 s srednjo izobrazbo (v gospodar-stvu 71 - 8 z visoko, 13 z višjo in 50 s srednjo izobrazbo). Na zavodu za zaposlovanje je bilo v maju prijavljenih 317 nezaposle-nih, kar je 10 manj kot povprečno v letu 1986
Osebni dohodki
Po podalkih Zavoda SR Slovenije za statistiko (RAD-1) je bil v prvih petih mesecih leta 1987 povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v združenem delu v občini kar za 116,7 večji kot v enakem obdobju lani, v gospodarstvu je bil 207.526 din oziroma za 116,9 odstotkov večji, v negospodarstvu pa 258.047 din kar je za 115,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
V primerjavi s celoletnim povprečjem so bili osebni dohodki v prvih petih mesecih letos večji za 63,1% (v gospodarstvu za 64,1
in v npnnsnnHarstvM 7a R1 1%\                                          *
ftelativno najbolj so se v primerjavi z lanskoletnim povprečjem povečali osebni dohodki v vodnem gospodarstvu (78,6%7, stano-vanjsko komunalni dejavnosti (78,1) in gozdarstvu (71,6%), naj-manj pa v prometu in zvezah (52,2%) in gostinstvu (53%).
Najnižje osebne dohodke so v prvih petih mesecih prejemali v gostinstvu (184.352 din), prometu in zvezah (186.538 din), grad-beništvu (189.823 din), industriji (189.927 din) in kmetijstvu (197.629 din), v vseh ostalih področjih pa so bili povprečni osebni dohodki večji od povprečja v gospodarstvu občine.
V negospodarstvu so se OD najbolj povečali v kulturi (66,9% -manjša osnova v letu 1986, najmanj pa v področju DPS, DPO, SIS (53,4%).
Najnižje osebne dohodke v negospodarstvu so prejemali v področju socialnega varstva (192.120 din).
Delež nadur, v prvih petih mesecih letos je bil 2%, kar je 0,1 odstotne točke več kot povprečno lani, delež izplačil po periodič-nih obračunih pa je 2,9% to je 0,4 odstotne točke več kot v povprečju lani.
KOMENTAR POSLOVNIH REZULTATOV NEKATERIH ORGANIZACIJ:
Kovinska industrija Ig-KIG
Po izredno slabem rezultatu v prvem tromesečju letos, ko organizacija ni ustvarila sredstev akumulacije, je bilo drugo tro-mesečje bolj uspešno.
V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil celotni prihodek višji za 139 odstotkov, porabljena sredstva za 150 odstotkov in doho-dek za 99 odstotkov. Za bruto osebne dohodke je organizacija razporedila za 101 odstotek več sredstev kot lani, za 17 odstotkov manj za razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad) in za 99 odstotkov več kot lani za rezervni sklad in druge sklade. Skupno so sredstva akumulacije le za enajst odstotkov višja kot v prvem polletju lani.
Organizacija, ki se je znašla v prvem tromesečju na robu rdečih številk se je z iskanjem notranjih rezerv le nekoliko znašla v teh zelo zaoslrenih pogojih gospodarjenja. Polletni rezultat pa gotovo ne more biti razlog za pretirani optimizem.
S tesnejšim sodelovanjem finančne in prodajne službe bi bilo verjetno možno še izboljšati stanje organizacije. Ugodno je to, da je organizacija realno znižala obseg zalog, saj so bile vrednostno le za 52 odstotkov višje kot konec junija lani. Večje povečanje imajo le zaloge nedokončane proizvodnje.
Industrija gostinske opreme
Iz programa aktivnosti začasnega kolektivnega organa družbe-nega varstva povzemamo najpomembnejše ukrepe po področjih:
- organiziranost: - zmanjšanje režijskega dela
- zmanjšanje števila organizacijskih enot in skupin
- kadrovanje in izobraževanje: - selekcija kadrov po načelu, da delovna mesta zasedajo le s primernimi izvajalci
-  predviden tehnološki presežek delavcev usmeriti v proiz-vodnjo
-  vse delokroge, ki zahtevajo visoko in višješolsko izobrazbo zasesti z novimi izvajalci
- ne večati števila delavcev preko 420
-  uvesti učinkovit sistem izobraževanja v DO in pripraviti šti-pendijske načrte
- planiranje: - realno razporeditev obveznosti glede na razpo-ložljive proizvodne faktorje
- uvedba dodatnih meril za prerazporeditev fonda delovnih ur glede na sezonska nihanja
- nagrajevanje: - povečanje razponov med osebnimi dohodki
- znižanje povprečnega preseganja norm
- dvig storilnosti
- informatika: - aktiviranje računalnika
-  razvoj: - opredelitev proizvodnega programa za naslednje petletno obdobje                                      '..,•.-<=¦:'..¦¦
- poiskati kooperacijske izdelke
- organizacijsko koncentrirati razvojno funkcijo
- komerciala: - reorganizacijo komercialne funkcije (raziskava trga)
- povečati delež predstavništev v realizaciji
- ustanovitev proizvodno prodajne mešane firme v zamejstvu
- ponudba trga prostih kapacitet
- uskladiti prodajo in proizvodnjo
- proizvodnja: - standardizacija proizvodov
- skrajšanje proizvodnega cikla               '
- novi proizvodni postopki
- postopna obnova opreme
Poglejmo še nekaj podatkov periodičnega obračuna za prvo polletje 1987.
Celotni prihodek je porastel za 86 odstotkov, porabljena sred-stva za 111 odstotkov in dohodek za 46 odstotkov.
Organizacija je dosegla le 233 milijonov din sredstev akumula-cije, kar je za 31 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 203.202 din (IND 189).
Po razmeroma uspešni proizvodnji v mesecu maju, je v juniju proizvodnja za 7 odstotkov zaostajala za planom. Problem je še toliko večji, ker je v času letnih dopustov fond razpoložljivih delovnih ur manjši, planske obveznosti pa so zastavljene še višje. Nasprotno pa je bila prodaja izredno visoka. Zaradi nezadost-nega nivoja proizvodnje bo v prvih jesenskih mesecih problem zaradi zaostajanja proizvodnje za prodajo.
Iskra DO Iskra Merilna elektronika
Organizacija je dosegla v prvem polletju letos za 96 odstotkov več celotnega prihodka, kot v enakem obdobju lani. Porabljena sredstva so bila višja za 100 odstotkov, dohodek za 87 odstotkov in sredstva za osebne dohodke za 88 odstotkov. Sredstva akumu-lacije so bila za 15,5 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Organizacija ima izredno visoke zaloge in sicer v vrednosti 2.523 milijonov din (IND=229). Večji del zalog zavzemajo zaloge suro-vin, materiala, drobnega inventarja in embalaže (63,4 odstotka).
Velik del zalog organizacija pokriva s kratkoročnimi krediti. Ti so bili konec junija letos za 631 odstotkov višji kot konec junija lani. Takšno financiranje obratnih sredstev pa seveda vpliva na finančni rezultat. Razlogov za slabe rezultate je več:
- programske težave (zastarel program)
-  kadrovske težave - nekatera ključna delovna mesta niso zasedena - razlog za to je tako oddaljenost od Ljubljane kot tudi nizki osebni dohodki,
-  niso tudi realizirani nekateri kooperacijski posli s tujimi partnerji,
- razmeroma slabo delo na področju trženja.
DO Hoja
V prvem trimesečju letos je z izgubo poslovalo vseh pet temelj-nih organizacij v skupnem znesku 196 milijonov din. Ob polletju je izgubo izkazalo TOZD Stavbno mizarstvo in sicer v višini 92 milijonov din, druge temeljne organizacije pa so poslovale na pozitivni ničli, kar pomeni, da ni^o ustvarile sredstev za akumula-cijo.
Delovna organizacija ima že več let težave v poslovanju. Ob zaključnem računu za leto 1986 sta izgubo imeli TOZD Stavbno mizarstvo in TOZD Galanterija Podpeč, del izgube pa je bil celo nekrit.
Organizacija je v prvem polletju realizirala za 1,3 milijona dolarjev izvoza, v celem letu 1987 pa naj bi izvozila za 3 milijone dolarjev. Zaradi izvozne konkurence tako na tujem kot domačem trgu velik del lesarjev posluje z izgubo. Zaradi pomanjkanja kvalitetnih virov sredstev (lastnih sredstev) je delovna organiza-cija zaloge v celoti pokrivala s krediti.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov so minimalne, so pa izredno visoke zaloge osnovne surovine -hlodovine, ki je vezana na sezonski nakup in sicer za celo leto.
Delovna organizacija ima kadrovske težave. Ob slabem rezul-tatu, so zato nizki tudi osebni dohodki. V prvem polletju letos šo v temeljnih organizacijah znašali povprečno od 134.846 din do 166.609 din ter v delovni skupnosti 183.959 din. Takšni osebni dohodki so povzročili odhod nekaterih delavcev, težko pa je zaposliti ustrezne nove delavce.
Mercator, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva
Kljub višji rasti celotnega prihodka (IND = 223) od porabljeni sredstev (IND = 207) in povečanja dohodka za 151 odstotkov v
primerjavi z prvim polletjem lani, organizacija ni ustvarila sred-stev za akumulacijo. Ustvarjeni čisti dohodek je tako kot v prvem polletju lani tudi letos v celoti razporedila za osebne dohodke delavcev. Obračunski povprečni čisti osebni dohodek na delavca je v prvih šestih mesecih letos znašal 211.734 din (IND = 214).
Zaradi težkega položaja proizvajalcev mleka je organizacija prejela za kritje razlik pri proizvodnji mleka v prvem polletju 63,6 milijona din od Republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ter 20 milijonov din od SIS za kmetijstvo in preskrbo mesta Ljubljane. Kljub tem intervencijam je bilo pri prireji mleka poslovanje še vedno negativno. ¦ Pri ceni mleka, ki je veljala ob koncu prvega polletja ima organizacija 74 odstotkov proizvodnje brez izgube, na dveh far-mah - na Verdu in Brvacah pa še ostaja izguba.
Zaradi težav pri prireji mleka na posestvu Verd je bila v juliju 1987 ukinjena mlečna proizvodnja, krave pa so bile premeščene na posestvo Gmajnice.
Povečanje republiške premije v drugem polletju naj bi omogo-čila pozitivno poslovanje tudi pri proizvodnji mleka.
Proizvodno in trgovsko podjetje Zmaga
Organizacija je v prvem polletju letos dosegla za 1.358 milijo-nov din celotnega prihodka (IND=198), od tega 42,4 odstotka s prodajo na drobno, 52,5 odstotka s prodajo na domačem trgu in 2,3 odstotka s prodajo na tujem trgu. Porabljena sredstva so v istem obdobju znašala 977 milijonov din ali za 130 odstotkov več kot v prvem polletju 1986. Dohodek v višini 381 milijonov din ni zadoščal za poravnavo vseh obveznosti. Zato organizacija v skladu z zakonom ni obračunala nekaterih obveznosti iz dohodka. Čisti dohodek je v celoti (273 milijonov din) razporedila za sredstva za osebne dohodke, ki so tudi za 108 odstotkov večji kot v prvem polletju lani.
OZD ima motnje v poslovanju (ni dosegla minimalne akumula-cije) in mora zato v skladu z zakonom pripraviti arializo vzrokov in program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju.
Na slab finančni rezultat organizacije je vplivalo več dejav-nikov:
-  organizacija je premalo vključena v prodajo preko drugih prodajnih organizacij obutvenih izdelkov, saj v lastnih prodajal-nah ne uspe prodati zadostne količine proizvodov,
-  nizka produktivnost dela
-zaradi višjih kakovostnih zahtev sovjetskega kupca planirani izvoz v to državo ni bil realiziran
- visoke zaloge, ki vežejo 808 milijonov din obratnih sredstev, kar je skoraj 60 odstotkov realizacije prvega polletja.
Najpomembnejša kratkoročna naloga organizacije je gotovo čimprejšnja prodaja zalog. Na dolgi rok pa se bo morala bolje povezati z drobnoprodjno mrežo proizvajalcev obutve in drugimi posredniki v blagovnem prometu.                            ^
Nekaj ključnih vodstvenih mest v Zmagi ni oziroma ni ustrezno zasedenih, kar se odraža v težavah pri notranji organizaciji in dodatno povzroča težave pri poslovanju. Ocenjujemo, da je okre-pitev kadra nujna in ena od prednostnih nalog. Zaradi težav pri zagotavljanju dovolj visokih OD za posamezne profile, bi bili umestni ukrepi. ki bi začasno izjemno omogočali motiviranje potencialnih kandidatov tudi z ustreznimi OD.
7. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH ORGANIZACIJ
Po podatkih iz periodičnih obračunov za obdobje 1-6/87 je 17 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 15.277.608 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 138 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju (IND 238). Inštitut Jožef Stefan še vedno bistveno vpliva na poslovanje omenjenih organizacij saj ustvari kar 41 odstotkov celotnega prihodka, 39 odstotkov dohodka, 41 odstotkov družbenega proizvoda in zaposluje 41,5 odstotka delavcev v znanstveno raziskovalnih organizacijah.
Gospodarnost poslovanja se v primerjavi s prvim tromesečjem 1987 izboljšuje, saj so organizacije za 100 din porabljenih sred-stev dosegle 272 din celotnega prihodka, ob tromesečju 87 pa le 259 din (IND 105). V primerjavi z 1-6/86 pa je indeks 101.
Doseženi dohodek 9.665.448 tisoč din je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem porastel za 140 odstotkov (IND 240). Največje
povečanje so dosegli v DO Urbanistični inštitut (IND 484), v DO Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 415) in v do iskra Zorin TOZD INDOK Center (IND 364), Majhno rast dohodka pa beležijo v DO Gradbeni center (ind 154) in DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 162).
Ustvarjeni dohodek na delavca znaša 5.028 tisoč din in je za 127 odstotkov večji, kot venakem obdobju lani (IND225). Najvčeji je v DO Kemijski inštitut Boris Kidrič 8.018 tisoč din (IND 279), odstotkovno pa je najbolj porastel v DO Urbanistični inštitut SRS (IND 451 - 5.095 tisoe din).
Najmanjši ustvarjeni dohodek na delavca pa beležijo v DO Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo 2.462 tisoč din (IND 208).
Čisti dohodek je v obdobju januar - junij 87 znašal 8.067.120 tisoč din in je porastel za 137 odstotkov (IND 237). V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva za poslovni sklad (IND 270) in bruto osebne dohodke (IND 228), sredstva za sklad skupne porabe so porastla za 127 odstotkov (IND 227), rezervni sklad pa za 125 odstotkov (IND 225). Delež akumulacije v dohodku se je glede na preteklo obdobje zmanjšal za 16,6 odstotka: (29% : 24,2%), medtem ko so sredstva za akumulacijo povečala za 100 odstotkov.
Največjo rast razporejenih sredstev za osebne dohodke so dosegli v DO Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 344), v DO Urbanistični inštitut SRS (IND 328) in DO Pedagoški inštitut (IND 295), najmanjšo pa v DO Gradbeni center Slovenije (IND 147).
Povprečni čisti osebni dohodek na delavca znaša 309.390 din in je porastel za 107 odstotkov. Najvišje OD beležijo v DO Inštitut Jožef Stefan - 352.289 din (IND 197) DO Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - 343.000 din (IND 216), DO Vodnogospo-darski inštitut - 327.890 (IND 189) in DO Elektroinštitut Milan Vidmar - 327.882 (IND 209), najnižje pa v DO In štitut za geode-zijo in fotogrametrijo 181.356 din, DO Inštitut za celulozo in papir - 238.528 (IND 205), DO Gradbeni center Slovenije - 239.321 (IND 234) in DO Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko -243.676 din (IND 207).
Povprečni čisti osebni dohodek znanstveno raziskovalnih organizacij je težko primerjati z drugimi dejavnostmi, glede na to, da imajo v strukturi zaposlenih veliko število visoko strokovnih delavcev.
TABELA   ]¦'. : Finančni rcziiltati poslovanja znanstveno raziskovalnih orfianizacij v obdobji. 1-6/19B7
___________________________________________________________v 000 din______________
elerent________________________________1-6/B6__________1-6/87__________INP__________
Celotni pritaSek          '¦'.-                                   6.4??.715           15.777.608                238
Porabljena sredstva       '..   '                               2.401.013            5.612.160                ?34
-  arortizacija                                                   '    166.253             1.289.619                277 Ur.tvarjeni dohodek        .      .                               4.021.70?            9.665.4«             ¦ 240 Čisti ciohodek               '''   '''[   .                        3.406,564            8.067.120                237 -zabrutoOD               i ''¦¦¦.''l                            2.336.295            5.335.781                2Pfl
-  za nknno porabo                 ¦                                171.944                390.739                227 Akimilacijs                                       .'¦                    1.166.325            ?.340.600                200 Sredstva za reprodikeijo                                  1.634.578             3.633.219                222 Delež akimilaci je v dohodku %                              29                       24,2                       R3 belež akunulacije v čistem dotodku %                   34,3                    29                            85 ^iposleni
-  po stanju konec meseca                                           1.930                    2.CO7                 104
-  po delovnih ureh                                                      1.806                     1.924               ,104 Dohodek na delavca                                                      2.211                     5.028                275 Čisti 0D na del. na mesec (v di/i)                       149.568                 309.390                 207
8. DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Finančni rezultati poslovanja negospodarskih organizacij
V analizo poslovanja je bilo vključenih 50 od 51 organizacij, katerih poslovanje spremljamo. Zajete niso raziskovalne organi-zacije.
Celotni prihodek je v analiziranem obdobju porastel za 138% ter dosegel 21.050.319.000 din. Največji porast celotnega pri-hodka so dosegle organizacije iz visokega usmerjenega izobra-ževanja. Najnižja rast je dosežena v Zavodu za tehnično izobraže-vanje, Srednji šoli za računalništvo ter Arhitekturnem muzeju.
Rast porabljenih sredstev je zaostala za rastjo celotnega pri-hodka in s tem omogočila hitrejšo rast dohodka. Ob 135% rasti
porabljenih sredstev je dohodek porastel za 140%. Dosežena je bila dokaj ugodna rst čistega dohodka, t. j. 135%. V čistem dohodku je masa bruto osebnih dohodkovv letu 1987 udeležena z 82,1%, sklad skupne porabe s 5,8%, poslovni sklad s 3,7% ter rezervni sklad z 8,4%. V primerjavi s preteklim letom se je pove-čala udeležba rezervnega sklada ter bruto osebnih dohodkov, vseh ostalih elementov pa padla. Sredstva za akumulacijo so porasla za 151%.
Število zaposlenih je porastlo za 96, to je za 2%. Pri tem se je predvsem povečalo število zaposlenih v osnovnih šolah (4%), šolah visokega usmerjenega izobraževanja (4%) ter v vzgojnovar-stveni organizaciji (5%). Porast števila zaposlenih je predvsem posledica odpiranja novlh objektov ter širitve programov.
Neto osebni dohodki so v analiziranem obdobju porastli za 124% in dosegli 250.000 din v povprečju na zaposlenega.
TABELA 1: Število zaposlenih delavcev v združenem delu občine v obdobju januar-maj 1987
Področje                                          l-VI/86      l-VI/87           IND     0 1986     IND I-V     decem-     april 87      maj 87   razl. maj   razl. maj
87/0 86       ber 86                                     87/dec 86   /april 87
Skupaj                                              19.419       19.582         100,8       19.460         100,6       19.487       19.604       19.659         +172           +55
Gospodarstvo                                  13.090       13.094         100,0       13.090         100,0       13.051       13.108       13.139         + 88           +31
Industrija                                            6.957        6.934          99,6        6.900         100,4         6.771         6.938         6.939         +168           +  1
Kmetijstvo                                         108           122        112,9           115        106,0           123           124           129        +6          +5
Gozdarstvo                                           242           241           99,5           241         100,0           242           241            241-1                0
Vodno gospodarstvo                            165            171         103,6            166         103,0            166            183            178         +12           - 5
Gradbeništvo                                        331            342         103,3           340         100,5           346           342           341         -    5           - 1
Promet in zveze                                  473           499        105,4           483        103,3           492           507           515         +23          +8
Trgovina                          .                  1.709         1.719         100,5         1.705         100,8         1.740         1.722         1.722         - 1«           + 1
Gostinstvo                                           317           318        100,3           311         102,2           303           318           325        +22          +7
Obrt                                                       833           894         107,3           866         103,2           899           891            885         -  14           - 6
Stanovanjsko gospodarstvo               904           926        102,4           909        101,8           919           940           944        +25          +4
Finančno tehnične storitve               1.048           927          88,4         1.050          88,2         1.050            903            920         -130           +17
Negospodarstvo                                6.328        6.488         102,5        6.370         101,8         6.436        6.496        6.520         + 84           +24
Izobraževanje, znan., kult.                4.196        4.320         102,9        4.217         102,4        4.287        4.323        4.341         + 54           +18
-   izobraževanje                               2.309        2.373        102,7        2.318         102,3        2.368        2.371         2.379        +11           +8
-  znanost                    -                    1.763        1.822        103,3        1.775        102,6        1.797        1.825        1.838        +41           +13
-  kultura                                           123           125        101,6           122        102,4           122           127           124        +2          - 3 Socialno varstvo            , .                1.479        1.509        102,0        1.501         100,5        1.499        1.516        1.519        +20          +3 DPS, SIS, DPO                                    653           659        100,9           651         101,2           650           657           660        +10           +3
TABELA 2: Povprečni izplačani čisti OD na delavca v združenem delu občine v obdobju januar-maj 1987
Področje                                                                 Občina Ljubljana Vič-Rudnik                                         Ljubljana             SR Slovenija
I-VI86    I-VI87          IND   0 1986   IND I-V   decem-   april 87    maj 87     I-V 87         IND     I-V 87
87/0 86     ber 86
Skupaj                                         103.404   224.175       216,7   137.398       163,1
Gospodarstvo                              95.662   207.526       216,9   126.407       164.1
Industrija                   .                  90.345    189.927       210,2   116.651        162,8
Kmetijstvo                                    96.734    197.629       204,3   121.370       162,8
Gozdarstvo                                   91.332    237.470       260,0   138.316       171,6
Vodno gospodarstvo                 108.573    288.604       265,8   161.512       178,6
Gradbeništvo                               82.609    189.823       229,7   113.301        167,5
Promet in zveze                           87.469    186.538        213,2   122.557       152,2
Trgovina                                       97.725   215.175       220,1    127.960       168,1
Gostinstvo                                    89.538    184.352       205,8   120.455       153,0
Obrt                                             106.475    221.223       207,7   137.769       160,5
Stanovanjsko gospodarstvo      94.291    227.873       241,6   127.900       178,1
Finančno tehnične storitve      128.388    294.948        229,7   176.879       166,7
Negospodarstvo                         119.518   258.047       215,9   160.136       161,1
Izobraževanje, znan., kult.        127.550   279.468        219,1    172.221        162,2
-   izobraževanje                        120.051    279.532       232,8   169.093       165,3
-  znanost                                  139.894   284.009       203,0   179.494       158,2
-   kultura                              «    94.705    215.836       227,9   129.289       166,9 Socialno varstvo                          85.254    192.120       225,3   120.053       160,0 DPS, SIS, DPO                           144.049    263.855        183,1    171.924       153,4
231.195
213.691
192.998
180.402
203.152
332.964
182.918
235.70#
222.395
203.764
200.585
223.535
325.703
266.938
290.864
291.464
295.965
207.132
189.104
282.605
247.394   222.384       215,0   199.031       214,3
227.697   215.755       214,0   194.152       213,6
204.743   209.935       212,8   189.644       213,5
207.479   222.634       215,6   191.872       216,5
263.823   237.470       260,0   193.478       208,6
351.737   236.589       222,9   201.025       222,1
218.602   188.237       223,1    184.197       217,1
215.713   212.524       202,2   205.802       206,4
248.258   235.832       220,6   204.349       219,8
204.414   174.907       207,6   167.200       207,6
247.758   203.174       212,8   201.350       218,6
243.247   225.789       225,5   203.142       218,7
313.036   246.537       205,2   231.287       206,0
287.229   244.288       218,0   255.488       217,0
306.113   250.795       222,3   237.586       220,2
293.720   257.936       223,1
327.516   282.664       260,6
228.905   248.108       255,5
215.238   221.267       228,3   209.568       221,8
324.593   245.906       196,9   230.004       203,7
TABELA 3: Nekateri kazalci poslovanja OZD s področja gospodarstva za januar-junij 1987
OZD                                                    Št. zap.    Industr.  Konvertibilni izvoz         Dohodek v 000 din           Čisti OD na delavca                                Akumulacija
¦ '                                     stanje    proizv.                                                                                      (ure) na mesec
IND           IND      Delež           Vrednost           IND              Vrednost           IND        Oelež        Oelež           IND
I—VI87/    M/I87/         vCP             vOOOdin    M/I87/             vOOOdin    I-VI87/      I-VI86      M/I87    I-VI87/ M/I86     I-VI86                                          I-VI86                            I-VI86                                 I-VI86
01    1. Savskeel. DSSS                                         87                                                               291.063           230                297.894           213
2.  DO KIP                                                      138           185                                         414.801           171                164.000           188          28,0          12,0            42
3.  DO Livar tozd LBK                                       77             67         -            1,9             320.399           182                211.693           236          28,0          11,0             41
4.  DO Avtom. tozd Utensilia          -              361            100        76            8,2             969.467           200                 189.394           204           13,2            4,0             30
5.  SOPIural                             '                 328            154        98           11,3           1,132.864           263                 205.908-           223           12,1            14,6            120
6.  D0KI6                                                         225             90        34            1,2             617.320           199                 187.516            189           16,4             9,2              56
7.  DOTovil                                   '           300             94       160            3,8             763.678            195                 185.199            213           11,0             4,0              36 .    8. 00 Emona IPKO                                             92           127         -              -              292.469           249                 211.030           229             6,8           12,7            187
9. DOIGO                                                         409             79       147            0,8           1,414.608            146                 203.252            189           35,4           16,8              48
10.  DOŽičnica                      -                       196            104        84            3,2             587.415            144                 204.644            217           33,5             4,1              12
11.  OO Avtom. tozd TGN                                    218            109       108            5,1            1,097.513            192                 266.091            205           27,8             7,7              28
12.  DO Iskra el. tozd SEM                                  283                           28           1,9           1,174.136           211                  207.305            228   -    37,3           23,3              62
13.  DOTipro                                                         27                          118            0,1               82.154            274                 201.274            184           15,6           26,3            169
14.  DO Iskra merilna elektr.                               343            117      109           7               886.292            187                 185.196            185           14,3             6,4              45
15.  DO llirija Vedrog                                           860            110      108           5,8          2,704.131            159                 202.622            215           29,0           18,0              62
16.  DO Silvaprodukt                                             32            101        97           4,5             158.275            154                 196.751            190           56,0           34,0              60
17.  DO GPG Grosuplje gr. po.                           269            104                                      643.434           236                 160.817           209               -             2,3               -
18.  DO Hoja tozd Žaga Rob                                 29            105                                       643.517            160                 153.233            185           11,4 19.DOHojatozdTas.ini                                156           115       162            4,6             355.048            156                 167.271            193            3,1
20.  DO Hoja tozd Pohištvo                                 186             92        44            5                354.018            210                 143.154            175
21.  DOHojaDSSS                                               83                                                                    181.122            188                 184.011            186
22.  DO Hoja tozd Stavbno miz.                          155                          368           3,2             228.384           211                  143.522            190
23.  DO Hoja tozd Galanterija                             144           109      123          24,3             257.204          1011                  135.438            193
24.  Proizvodne delavnice Ig                                                                                                          24.806           248                                                         16,0           26,0            161
25.  DO Rašica tozd Konfekcij.                             71            107                                       152.286           224                 159.498           211           14,2           12,1              85
26.  Dinos tozd Regener. teks.                              78             91                      2,7             177169            112                 186.000            179           18,0             3,0              17
27.  DOZmaga                                                    239             83        51            1,5             381.456           147                 159.363           233          30,1
28.  DOIUV tozd Galanterija                                 46             92        94           7,9             131.011            231                  186.692            217           15,1             9,5              63
29.  DO TTL tozd Torbica                                     81            112        91            1                204.463           232                 177.452           231           16,8           17,5            104
30.  HP Kolinska tozd Vinoc.                               193            110        31,4         2,2             925.295            134                 207.455            222           45,6             6,2              14 .   31. DO TTL tozd Proizvodnja             '           527            112          1,7         0,1           2,906.418            142                 190.970           237          57,5          30,5             53
32.  DO TTL DSSS                                               186                          287                             542.738            373                 240.593            228
33.  DO Tiskarna                                                  157           102         5                            499.801            150                 197.101            193           31,1           12,4             40
34.  DO Par. k. tozd Graf. dej.                               13                            14,5                           46.590            165                 230.841            191           24,0             9,0             38
35.  DO Sur. Mb tozd Surovina                           150            101                        2               441.086             87                 199.859            199          46,8             4,0               9
02  36. KZ Velike Lašče                                              68               5                       0,1              189.527           229                 167.208            224           20,5           18,6              90
37.  DO LM tozd Posestva                                   145            102                       0,1              379.653           251                  211.734           214
38.  DO KZ Lj. 110 Vič                                          42                                                                    176.664           207                 188.318            192           19,0             7,0              36
03  39. GG Lj. DSSS                                                   72                                                                    234.953            240                 267.848            232
40.  GG Lj. TOK Gozdarstvo Šk.                           55                                              0,7             324.936           261                  226.036            242           44,0           44,0            100
41.  GGU. tozd Gozd. obrat Š.                            42                                                                    202.825            134                 214.165            252           48,0           31,0              65
42.  GG Lj. TOK Gozdarstvo Lj.                             32   ¦.                                                               145.508            248                 211.948            224           33,2           28,7              86
43.  GG Koč. tozd Gozd. Lašfe                              9                                                                    165.480            155                 187.000           228           48,4           29,7              61
04  44. Podjetje za urej. hudour.                              230                                                                 1,097.263           277                 263.171            249           21,5           22,3            104
05  45. DO Gradbeno pod. Trnovo                            76                                                                    150.005            227                 134.333            196           19,0           17,0              89
46.  DO LM tozd Str. obrat Ko.                             47            ,                                          117.933           221                  199.364            107            0,5            0,1              20
47.  00 Elektromontaža                                      101                                                                    435.347           224                 235.105            240           30,2           22,2              74
48.  01 Promons                                                     9                                                                      39.886               -                 315.000               -                              9,0
06  49. 01 Prevoz                    *                          33                                                                171.897           383                249.558           181           12,5          36,1           289
50.  DO Pod. za PTT p. tozd Lj.                          775                                                                 2,666.000           218                 195.706           221           11,0           10,0             91
51.  DOViatorDSSP                                           203                                 ¦                            426.488           540                 189.744            153
52.  DO Viator tozd »Ljub.- TP                           702.                                                                2,912.761            182                 187.230            172             2,3            6,8           286
07  53. DO M-R tozd Dolomiti                                  481                                                                  1,447.144            188                 212.615            237           26,3           13,7              52
54.  DO M-R tozd Savica                                     306                    .           ¦   •                   705.329           216                 186.494           219             9,5            6,8              72
55.  DO TTL tozd Tobak                                      862                                                                 2,269.121            231                  199.382            248             8,5             7,0              82
56.  DO A-G tozd Lovec                                        37                                                 .              106.994           253                 196.067           224             5,9            4,3              73
57.  DO Modna hiša DSSS                                    19                                                                      52.746           221                  237.612            218
58.  DO Mercator-Rožnik DSSS                            40                                                                    115.113           242                 240.436           241             6,0            4,0             67
59.  DO KZ Ljubljana DSSS                                  40                                                         ,         79.683           235                 175.346            168
60.  DO A-G tozd Agrotehnika T.                        555                                                                 2,040.474           304                 197.120           246            9,2             6,7              72
61.  DO Kemofarmacija                                       210                                                                 1,294.403           266                 274.472            249           29,7           31,3            105
62.  SOZD Mercator-KIT DSSS                            125                                                                    397.847            236                 259.000            221
63.  DO Izip tozd tehnomont                                 67                             0,4   380.723                   218    241.840                        217           28,0           29,0            105
08  64. DO Mercator Konditor                                  202                                                                    594.369            206                 209.369            223           15,7           12,7              81
65.  DO Gostinsko p. Vič                                     247                            .,                               618.414           211                  192.127            239           13,5           12,1              90
66.  EGS DS za poč. in re. D.                                14                                                                      40.917            104                 248.019            202           52,5             4,5               8
09  67. KPL tozd Remont                                           84                                                                    337.998           232                 273.020            222             4,0             4,0            100
68.  DO Kovinoservis                                             19                                                                    139.883            194                 268.361            236           57,6           46,1              80
69.  DOGIinek                                                       44   -                                                               277.368            195                 299.784            210           49,5           37,3              75
70.  DO Iskra Servis     "                                     708                                                         '     2,475.659           214                 232.592            217           22,0           18,0              82
71.  DOMizarstvoVič                                           83                                                                    358.524           292                 215.364           203           23,0          20,0             87
72.  DO Obrtno podjetje podp.                              21                                                                      52.297            104                 195.300            178           38,0             4,0              10
73.  DO Mizarstvo Ig                                              97                             134         2,7             187.397           156                 160.748            193           27,0               0
74.  DO Pohištvo                                                   25                                                                    120.790           220                 177.363            209           45,0           46,0            102 .75. DO Mizarstvo Trnovo                                     34                                              1,4             113.961            150                 231.106           203          37,0           17,9             48
76.  Obrtna zadruga Triglav                                   11
77.  Obrtna zadruga Oniks                                     16
10  78. KPL tozd Komunalne grad.                           603
79.   DO Varnost DSSZ                                           59
80.   DO Varnost tozd VP Vič                               304
11   81. Mercator Inlerna banka DS                            59
82.   Kemi|a Interna banka DS                                40
83.  DO PTT Inženiring                                          20
84.   IRC Planum tozd Biro za p.                              8
85.  Inženirski biro elektrop.                                376
86.   DO Mehanografski center                              50
87.  DO RRC-Računal. storitve                              68
88.  OO Astra ARS inženiring                                87
93.387            150                 314.061             192           67.0           40.0             59
158.451            219                 280.942            245           61,3           58,7             86
2,029.621            244                 238.960            250             9,5             3,0             31
232.034            199                 299.122            195
749.877            223                  163.062            211            16,6           17,0            102
183.540            207                 252.000            222
111.382            203                 242.440            183
96.513            242                 294.920            196             7,3           10,6            145
26.933            168                  236.000            175           11,1            14.2            127
1,914.228            231                  337.338            235           14,8           15.1'           103
473.011            227                 299.000            237           49.4           47.9              97
502.711            304                 322.310            255           32,8           40,3            123
259.598            139                  182.352            181            17,0           16.2              95
Tabela 4: Finančni rezultati poslovanja negospodarskih OZD v obdobju 1-61987
8,845.686    21,050.319       238     3,288.437     7,736.203       235     5,557.199    13,314.116       240
Tabela 5 Razporeditev cistega dohcdka
vOOOdin
Dejavnost                                                      Celolni prihodek                              Porabljena sredstva                          Razporejeni dohodek
1-6 86            1-6 87          ind            1-6 86            1-6 87          ind            1-6 86            1-6 87          ind                                          ¦
1                                                                     2                      3              4                      5                      6              7                      8                      9             10
1.   izobraževanje                                  5,613.831      13,665.786          243        1,801.953        4,517.955          251        3,811.878        9,147.831           240
2.   kultura                                                 431.852           816.663          189           319.031           445.836          140           112.821           370.827          329
3.  zdravstvo                                             872.198        2,059.245          236           262.880           732.312          279           609.318        1,326.933          218
4.  socialnovar.                                    1,927.807       4,508617          234           904.623        2,040.100          226        1,023.182        2,468.525          241
Deiavnost                                                                      SKupai                                                 AitnuioOD                                    Skiad skupne porafce
1-6 86            1-6 8/          md            1-6 66            1--6 87          ind            1-6 «6            1-6 87          md
1                                                   2                     3             4                     o           .,      6   •      7          ¦   ¦     3.                    9            10
1    :zobrazevan|e                         3135.814        7409665          236        2.529 958        5S05906          Ž33    " 200232           454871           227
2   kultura                                        95 469           317 866          333             69.283           179 246          259              11.229              13 094           117
3.   zdiavstvo                           •       478 908        1007 594          210           436 880           977 800          224             27 6J2               8.088            29
4.   soc. varsivo                             862056        2.015.541           23-1           o99615        1759.233          251             80b"6            149 783           186
4.572247      10750666          235        3.735.736        8.822 185          236           319979           625836           i »6
1000 di*f'
Tabela 5: Razporeditev čistega dohodka
211.623
402.595
190   304.909
900.050
295   522.178
1,308.641
251
vOOOdin
Dejavnost                                         Poslovni sklad                                       Rezervni sklad                              Sredstva za akumulacijo
1-6 86             1-6 87           ind             1-6 86             1-6 87           ind             1-6 86             1-6 87           ind
11                     12            13                    14                    15             16                     17                     18             19
1. izobrazevanie                          182.450            270.162           148              223^174            778.726           349              4i7360~  "Tffi4lŠ0           256
2 kultura                                     12.523           118.571           947                2.434               6.955          286               14.867           125.526          844
3.   zdravstvo                                   2.000                      -              -               12.186             21.706          178               14.186             21.706          153
4.   socialno var                              14.650             13.862            95               67.115             92.663          138               81.765           106.529          130
¦,; žfi ¦
Tabela 6: Zaposleni in osebni dohodki
Dejavnost
Povprečno število zaposlenih
Obračunanamasa osebnihdohodkov
Po st. konec mes.
Napodl. vkalk. ur
Obračunani neto osebni dohodek na zaposlenegavdin
1-6 86    1-6 87         ind    1-6 86    1-6 87         ind    1-6 86    1-6 87         ind    1-6 86    1-6 87         ind
1                                                         2            3            4            5            6            7            8            9          10          11           12          13
1.   izobraževanje                                        2296           2361              103            2277            2401              105     1,771.915     4,050712              229       129.700       281180              217
2.   kultura                                                    84                86              102                83                85              102          38.164        119.826              314         76.640       234.950              307
3.   zdravstvo                                               485              461                 95              483              472                98        294.326        678.859              231        101.560       239.710              236
4.   socialnovarstvo                                     1247            1299              194            1151             1226              107        572.773     1,428.935              249-        82.940       194.260              234
4112
4208
102
3994
4164
105   2,677.187   6,278.329
235      111.720     250.090
224