Uhaja
rf -it
LETO-YEAR xxil


, P R O S V E T A
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
I Usedali* ta a»revaMkl
J
Usta <V

r
M. Uit. al Mm »«Wflm tw am of Og*a>— «f t. itra.
Chicago III., pondeljek, 25. marca (March 25), 1929.
SabacrlpUoa Taarlj
M9T B. LaWala Am
Offtaa of Publleatlaa •657 Baalli Laarndala Ara. Talaphooa, Rockw.ll 4*04
STEV.—NUMBER 71
Vesti z industrijskega bojnega polja
Acceptanea far »alllag at aprclal rata af pontag« provldad far ta meiiom 11M. AciefOctl, ltlT, aalhoriaad o« Jaaa 14. ISIS.
Delavci *magaH v boju sa odpravo prigan Jaških metod. — Tesarski delavci v Bostonu zahtevajo pet dni dela v tednu. — Organizacija svilnih delavcev dobila novega organizatorja.
GreenviUe, S. C. — 1,200 atov-kujočih delavcev pri Ware Shoals M/g. kompaniji je do-seglo uspeh v stavki za odpravo priganjaške metode.
Uprava tovarne je odpravila Ukozvani Bedeuauxov sistem in vzela iz rok vodstvo tovarne im-portiranim sposobnostim inženirjem, ki so uvedli to stotem, zaradi katerega so delavci zastav kali.
Boston, Maso. — Državni svet tesarskih delavcev je odobril zahtevo za pet dni dela v tedau. Tukajšnji tesarski delavci »e bodo pogajali s podjetniki za pet dni dela v tednu, ko potege njih sedanja mezdna pogodb*.
Paterson, N. Y. — Pat QuU-lan, bivši vodja v organisaciji I. W. W., postane organizator organizacije svilnih delavcev Associated Silk Workers. QuU-lan je star borec v tekstilni industriji. Bil je aktiven v stav-ki svilnih delavcev leta 1»18 v Patersonu. V teku svoje kari-jere je presedel dve leti v ječi, ko so nastopila preganjanja proti voditeljem delsvetva. f Chicago, IIL — Razglašeni Državljanski komitej za izvajanje Landisovega odloka bo kmalu pozabljena reč. 3odiŠčni od lok, ki mu je prepovedal pošiljati noh^inilfa iy,atairhft rih so zaposljeni organizirani tesarski delavci, ga je tako uža-lostil in pobil, ds ee je vlegel in umrl. Celo njegovi tovariši m na sodišču naslikali, ds ga n žele. In tako se je zgodilo, |s najvišje, sodišče postopalo njim precej ostro.
Ta komitej je potrošil v kot štiri milijone dolarjev razbijanje in uničenje organizacij stavbinskih delavcev, a Mr kazati ni imel kaj, ko je zapft-vil ta denar. Ni čudo, da nihče ne žaluje za njim, ko se je Izvedelo za njegovo smrt. Se telo openšaparjem so oči ostale )uhe.
Stavkarji v Newmarketu
vztrajajo
Stavko ata povzročili nizka mezda Sn priganjanje.
Newmarket, N. H. — V tovarni Newmarket Mfg. kompa-nije je zastavkalo pet sto dela vcev. Ti obtožujejo upravo, da je zakrivila nizko mezdo in4 uvedla vrhtega še priganjanje. To oboje je povzročilo stavko.
Delavci zahtevajo večji zaslužek in odpravo priganjaških metod. Državni komisar je povedal stavkal jem, da je kompanlja pri volji povišati mezdo za petnajst odstotkov, toda odklonila je odpraviti priganjaške metode, rekoč, da te ostanejo. Stavkarji so sporočilo vzeli na znanje in se izrekli za nadaljevanje stavke. Iiorace A. Riviere, zastopnik organizacije tekstilnih delavcev United Textile Work-ers je tu, da pomaga voditi stavko. '
Hearst pričel z sovo propagaido
Njegov načrt je, da ae mita dohodninski davek na plaie ek-aekativnlh uradnikov velikih korpoiacij.
Novo zahteve ttsfbsHi
delaveev v OMeac"
* /i
Zidarji zahtevajo f 1.75 ns sre. Večina unij zahteva pet4nev-
nik.
Chicago.—Med unijami stavbnih delavcev in pogodbeniki v Chicagu so v teku pogajanja za iwe mezdne pogodbe. Večina itarih pogodb poteče v aprilu in ®aju. Pogodbene družbe pritiskajo na vse mogoče načine, da nategnejo nove pogodbe čez leto v svrho, da bodo proate Kakega spora pred in med sve-ovno razstavo, ki bo zahtevala >yr<>mnegs stavbnega dela.
linije v splošnem zahtevsjo !v»Aanje mezde in večina unij •ahteva samo pet dni dela v te-inu. Pleskarji in ometsči že i-*»jo petdnevnik.
Zidarji, ki zidajo z opeko, zahtevajo $1.76 na uro; sdaj imelo IITesarji, ki imajo a1»j $160, zahtevsjo %\W/t-Navadni pomagači, ki imajo «laj 90c na uro, zahtevajo fl.OO.
Vrhovni aodnlk ebteften v Okle-heari.
Oklahoma Cltj. — Sodnik predsednik vrhovnega /Hvnaga sodišča v Oklshomi,
*	Ml v petek obtošen pred senatom, da je vzel podkupnino v
$4000 vrednega avtomoM-
*	nekags trgovca, Id je imel "sadjsko zadevo pred vrbov-
r,,m ^iščem. Senat je komaj ** par dnevi odeUvil governer ja.
Waahington, D. C. — Hear
tovi agentje so začeli razpoši-|
se propa rej me zakon za znižanje dohodninskega davka na plače v kontrastu z dohodki, ki izvirajo iz lastništvs posestev. Kot sub-stltut za zvezne dohodke, Hear-stovi listi priporočajo davke na kupčijske stvari in njih uporabo. Hearst je že psrkrst skušal s tem načrtom prodreti v kongresu, toda posebnega uspeha ni dosegel, rasen v malem krožku, ki ga dominira zakladniškl tajnik Andresr Mellon.
Trik v Hearstovem načrtu je U, da bi. ako bi bila allčna predloga sprejeta, omogočila direktorjem in l«vršnim uradnikom velikih podjetij, ki prejemajo ve-like plače, da bi se izognili pla-čitvi dohodninskega davka. Plače bi ai lahko nemoteno zviševali, medtem bi pa trpeli delničarji, ki bi ne bili v službi podjetja, ker bi se davčno breme zvrnilo nanje.
Ameriška delavaka federacija nastopa odločno proti temu načrtu ln gs označuje za krivičnega, ker bi delavstvo moralo nositi večji del dsvčnegs bremena ki je že sedsj Izpostavljeno izkoriščanju
VARNOSTNA NAPRAVA LOKOMOTIVAH.
NA
železničarjev
jevala svoje zahteve.
izvo-
Waekington, D. C. — S prvim julijem t. I. bodo morale vse raeriške železnice na parni pogon instalirati avtomatična vrsto pri parnih kotlih na lokomotivah. Zvezna meddržavna obrtna komisija je izdala zadevni odlok na pritisk in zahtevo Bratovščine železničarjev. Vse lokomotive rasen onih na olje se morajo opremiti s to varnostno napravo do konca meseca Junija.
S to pridobitvijo Je Bratovšči-na železničarjev IzvoJevala dolgoletno bitko z železniškimi magneti. ki so se upirali njeni zahtevi za varnostne oprave. Ta naprava bo ohranila življenje kurjačem, ki so ispostovljeni veliki nevarnosti v shičsju eksplo-sije parnega kotla, ker ee je že večkrat zgodilo, da Je ogromna gorečegs premoga sa lokomotivi.
1200 mehiških vstašev ■hitih v I Jatam hoj«
Pokosile ee jih federalne strojnice med napad en jem Masa-
Mežico City, 24. marca. — Rebelni napadi na Mazatlan so nocoj ponehali. Napadalci, ki so izgubili skoro polovico mož, so se v večernem mraku umaknili toliko, da jih strojnice federal-cev ne morejo več doseči. — Medtem pa je general Perez, ki prodira s federalnimi četami na pomoč posadki v Mazatlanu, dospel v Rosarlo, država Sinaloa, kjer je porazil ln ujel vstaško posadko v momentu, ko so rebe-11 hoteli ustreliti nekega Američana, ki jim ni hotel dati denarja.
Mežico City, 24.. marca. — Prva huda bitka v teku mehiške revolte traja že 48 ur za poeest pristaniščnega mesto Masatlana na pacifični obali. Okrog 6000 vstašev se zaganja proti mestu od suhe strani neprestano, toda zvezna posadka, b roječa polovico manj mož, odbija s strojnicami napade tako spretno, da se vstoši še niso polastili mesto. General Carrillo, vodja zvezne posadke, poroča, da ao njegove strojnice ubile najmanj 1200 vstošev v dveh dneh napadanja.
Mežico CUy, 28. marca. — VstašVe čete, ki so pod vodstvom generala Iturba napsdle prista-niščno mesto Mazatlan, na pacifični strani Mehike, so bile odbite. Vstoši so se umaknili proti Csss Blanci. Rebell bi radi zavzeli to važno postojanko, prodno pride federalna'armada 6000 mož na pomoč posadki, a nimajo sreče. General Iturbe je znan kstoliški fanatik. Federalci mu
SfcCMPSt i aMvils
INjegove čete mariirajo s klicem "Viva Christo Reyl"
General Jaime Carrillo, ki vodi obrambo Mazatlana, je poročal predsedniku Gllu, da mu je Iturbe pred napadom telefoniral, ds Ishko prepreči krvolltje, če se pridruži vstaji. Carrillo mu je pa odgovoril po telefonu, da e-dlnl pogoj za razgovor je, da se Iturbe s svojimi možmi brezpogojno poda vladi, drugega nima kaj govoriti z izdajalci.
Monterey, Mehika, 28. marca. — Federalni ogleduhl, ki so prišli semkaj iz rebelnega tabora v Jiminezu, Chttiuahua, prinašajo vest, ds gre generalu Eacobarju trda za strelivo; zlaeti mu manjka letal, brez ksterih je moderno bojevsnje nemogoče. Rebelni generali srdito preklinjsjo vlsdo Združenih držav, ki jim je zaprla mejo, dočlm daje mehiški vlsdi vse kar hoče.
El Paso, Te*., 28. marca. — Ameriška obmejna atraža Je prejela iz Washtngtona navodila, da ustavi in preišče vsakega mehiškega begunca, ki stopi ns ameriška tla. Vsaka večja vsota denarja, ki se najde pri begunih, se Ima zapleniti. Odredba dokazuje, da ameriške oblasti ko-operirsjo z mehiško vlsdo v svr-ho ujetjs vstsšev, ki so oropsli mehiške banke.
Profcibičniki potopili angleško ladjico.
New Orleans, U. — V petek j« ameriška obrežna strežna ladja streljala na angleško šku-no, ki je bila na sumu, da uti-hotaplja pijačo, ftkuna je dobila luknjo In utonila in s čolnom vred je utonil tudi zamorski mornar. Skuna Je priplula z Ber-mude.
Fordova tovarna na Poljake«.
New York Cltjr. — Henry Ford zgradi avtomobilsko tovarno na Poljskem, v kateri bo pro-duciral avte sa Sovjetsko Rusijo is baltske dežele.
ObMgntae kopanje ss Poljske«.
Varšava, 28. marca — Minister notranjih zadev je odredil, da se morajo vsi moški ln ženske na Poljakom kopati najmanj enkrat v meeeeut
duhovnova vera, h so evan-gellil za revne
2aloetna uaoda rev. Thornton
Anthonv MUlaa pove več kot
debele knjige.
Chicago, 111. — Ko je reve-rend in major Thornton Antho-ny Mills izvršil aamomor s strupom, se je odigralo zadnje dejanje njegovega boja z neenakimi sredstvi za pravo krščanstvo med njim in njegovimi tr-dosrčneml in bogatimi soduhov-in cerkvenjaki, ki ao tvorili moč v novoangleškl kongrogacijo-nalnl cerkvi v Chicagu. Krščanstvo jc Izgubilo bitko kot vselej in bogatini s trdim srcem so zmaga}!.
Splošno se prizna, da je bil Mills roson in bdlijanten duhoven, ki je svojo Vero Jemal rosno in jo tudi praktično dokazoval, da jo ceni, kot najdražji zaklad. NJegovs cerkev Je bila arietokratična, aH zgrajena je bila na kraju, ki je poznan kot Bughouse Square, Chicago Hydo Park, ki se nahija kjer se sra-čavato razpadajoče plemenito potomstvo in naprej prodirajo če človeške sillne. Mills je menil, da so hohoti in drugi iz človeških nižin ^svnotoko opravičeni do krščanskih evangelijev kot bogati kuponorezci. Pokojni Vlctor F. Lafvaon, milijonar ln laatnik dnevnika "Chicago Daily NewsM in drugi farizeji so pa mislili ravAo nasprotno. In tako se j* zgodilo, da js Mills Izgubil službo kft pastor (župnik). Njegovo |eno so prefo-vorill, da se jaJsakonsko ločila od njega ln da so bili otroci nji oddani v vzgojo. Župnik je bil očrnollsten. Mills ni bil več mlad. Leta so prihajala in tako se je odločil, da se prostovoljno umakne s tega sveto, kajti prepričan je bil po njegovi globoki veri, da bo zanj boš j a sodba zelo milostns.
Lawson js zsgotovll, da kon-gregacljslne cerkve v Chicagu ne bodo več najemale takih župnikov, kot je bil Mills, ki Je verjel, ds so krščanski evangeliji tudi za sirotnske. Odredil Je petnajst tisoč dolarjev denarne globe za vsako leto na novoan-gleško cerkev. Tods to globo Je suspendiral, češ, ds se cerkev dobro obnsšs. V svoji oporoki Je zapustil cerkvi petnajst tisoč dolarjev na leto, ki ae naj Izplačujejo toliko Šsaa, dokler ae bo večini zaupnikov omenjene cerkve zdelo pametno, ds se cerkvi Izplačuje to štlpendljs.
Taka povest o duhovnu, ki je skušsl praktično isvajatl ve-ro, o kater* Je verjel, ds je Izve-Itčavna za vse: siromake in bogatine.
TroeklJ ae ame f Namiije
Vlada «s je odklonila vlsu« ns Msellerjevo priporočilo.
Berlin, 28. marca. — Nemški kabinet se Je včeraj bsvil s prošnjo Lsvs TrockiJa, da bi mu dovolili prihod v Nemčijo. Preml-jer Mueller, socialist, je pripo-ročil, ds se prošnje odkloni ne glede ns morebitne zapletljaje s sovjetsko vlado, temveč v glavnem radi toge, ker bi morda nastale notranje komplikacije in vlada se ga ne bi mogla iznrfjftl. Ministri so ae zedlnfll z Muel-lerjem In zavrgli prošnjo.
Predloga proti delavskim ovaduhom
Predloga je poanutek siškega zakona.
wlacon<
Harriteburgh, I*a. — Kasne detektivske agencije, ki pomagajo voditi podjetnikom špijo-nažo med delavci, bodo v državi Pennsylvsnlji težje opravljale umazano vohunsko delo med delavci, ako bo aprejeta zakonska predloga poslanca Clarence Boggss Is Philadelphije proti delavskim ovaduftiom. Ta predloga je posneto po wlsconslškem zakonu in določa, da morajo privatni detektivi imeti dovoljenje od države za vohunstvo.
To predlogo podpirata Ameriška delavaka federacija in organizacija pletenlnarskih delavcev.
Sidney Howard, ki Je spisal knjižico "The Labor Spy", pravi, da človek lahko ravno tako postane vohun, kakor lahko dobi pssjo znamko sa svojega pss.
Ako nova predloga poetono zakon, bodo detektivske agencije morale plačati po dve sto dolarjev sa dovoljanje, detektivi pa dva dolarja. Vrh tega bo morala veoka agencija polotiti $10,000 poroštva, vrh tega pa še za vaakega nastavljenega ovadulha po dva tisoč dolarjev. Dovoljenja ae bodo Izdajala samo za eno leto.
Dovoljenja se lahko prekliče-jo, ako le Šest stonovslcev v državi naslovi psticijo na dršsv nega tajnika ss preklic dovoljenja in pri zaslišanju na vade jo dokass, du so se ovaduhi obnašali nespodobno.
Slabost predloge je v tem, da lahko načelnik lokalne policijo podeli ali pa zadržuj s dovoljenje. ~ ctje.
Nazaj v evropske pred-marine iase!
Tak Je klic občinskih ošetov pod peto avtnlh magnetov.
Pontiar, Mich. — Avtni podjetniki se prizadevajo vaško agitacijo za ustonovljenje svtnih delavcev udušltl takoj v kali. Vzllctemu prizadevanju se svtni delavci organizirajo počasi, /toda sigurno. Organisacljs svtnih delsvcev je tuksj ustanovila novo lokalno organizacijo svtnih delsvcev s petdeset člsai. Med delavci je bilo razdeljenih okoli štiri tisoč letakov. Mestni o-četje, ki radi spolnljo vssko Željo Genersl Motors kompanije, so po tem dogodku takoj sprejeli mestno odredbo, ki prepoveduje razdelitev letokov bres dovoljenje. Ubogi siromski ns duhu t Avstrljs Js Imela razglašeni zakon proti kolportsžl Izza predmarčnlh dni. Krčevito se Je držala toga etofinskega zokona, unpafc dosegla ni nič z nJim. Mislila Je, ds prspre^i s tem zakr nom organiziranje delavcev In drugih naprednih elementov, pa se Je zmotila. Dela vc L so se vseeno organizirali stro&vno, politično la gospodarsko, in ko je AvatriJs prišla v stiske, je rsspsdls kot lončen malik, kateremu ss odbijejo njegove lončene noge.
Teke policajske odredbe prsv zanesljivo ne ustavijo nsprsdka v človeški družbi.
ho« poueoel ski tajnik politik
Delavcem A. M. Hyde nI naklonjen.
St. Louls, Mo. — Imenovanje bivšega govemerja A. M. llyda, je obudilo bridke spomine med delavatvoni po vsem Mlssouriju. Ravno tako je njegove imenovanje |K>vzročilo razne komentarje. Farmarji, ki so dobri kmo-tovalcl, menijo, da Hyde toliko razujne o poljedelstvu kot nič. Njegova karijera je bila karlje-ra politlčarja, ki lovi glsaove ln izdeluje načrte, kako se ti glasovi love.
Hyde je bil governer v državi Missouri ob času stovks v železniških delavnicah. Kako naklonjen je Hyde delavcem, je pokassl s svojim činom, ko Je odredtl milico proti ptovkarjem. VVood, predsednik Državne delavske federacijo v državi Missouri, je vložil protest proti pošiljanju milico proti stov-karjem. VVood js bil povišan, milica je bila odrejena v stavkovno službo, da lsvršl svojo nalogo.
Ko je bi) Hyde governer, so prav malo vpoštevali predloge v korist delavstvu v lagislsturi. Hyde je bil vodja pri vssh kampanjah, ki so lmsle namen državo Missouri osrečiti s državno policijo.
Hyde jo povzročil veliko vznemirjenje v glsvnem msstu, ko js Imsnovsl svojegs brsta ssvs* rovslnim komisarjem. Njsgov
finančni komisar je komaj od-V te« je nevarnost korup- nesel peto kriminalni obtošbi,
ssrsdl oplenjsnjs neke bsak Nski namsstnl bančni prsisko-
vslec, ki ga je imenoval Hyde, se »daj pokor4 v Ječi, ker je ople-nll že opijem) banko, posnano pod imsnom "Night and Day bank of St. Louis". Polom te bsnke je oškodoval veliko de* lavcev, ki so imeli svoje prlhran ke naložene na banki.
Delavski list "St. Louls Labor" ns humorističsn nsčln popravlja imsnovanjs Arthur M. Hyda poljedelskim tajnikom: "Kaj razume Art o farmah T H< veda v redu Je, ako se najs-ms pogrebnik, ds sdrsvl bolnika."
Hoover proklamiral aevi naselnlški zakoa
Pravi, ds gs ne odobravs, tods ga elH.
ni
bo ležal zraven Nepeleona
ari z, 28. marca. — PogM) maršala Focha ae vrši v torek zjutraj. Jutri bo njegovo truplo ležalo na katofalku pod elevolokom Zmege In v torek gs polcAe v muzejsko grobnico Ia«Slld<*«, kjer leži Napoleon. Pogrebn* ce-
Du-
- Hoover opoetil jahto.
Waahlngton. D. C. — Pred-	_
tS^KlT^t i Amonij« '»»Todil kardinal je tolika desetletja služila prosi- ^JT^b
dentom ss parado po vodah, gre1 v pokoj. Hoover je odredil, de se ledje vrte Is službe in njeno moštvo •• Ifi" mot — prostosti v bojne mornarico. Novi predsednik pravi, de jshte ne potrebuje. 8 tem prihrani vladi $800^ 000 na leto.
Apanskl diktator dekrotiral «a sa varovan je.
Waahlsgton, D. C. — Presl-dent Hoover Je 22, t. m. proklamiral, da novi nseelnlškl zskon, čigar kvoto temelji na Izvoru narodnosti, stopi v veljavo 1, Julija 1929. Predsednik pravi v proklamacljl, da se mu spremenjeni neselniškl zakon prsv nič ne dopade, toda njegova dolžnost Je, da gs uveljavi V smislu zaključka v kongresu. Ako novi kongres, ki se snide prihodnji mesec v Izrednem zasedanju, odpravi to sskon sli odgodl dstum uveljavljanja, bo to skeljs do-brodsils,
Na teartju novega zakona se letne kvoto priseljencev Iz Nemčije, Irske, Švedske in drugih Akandinaveklh detel precej znižajo, naraste pa kvoto Italijanov In drugih južnoevropsklh narodov. Kvoto Iz Jugoslavije naraste za nekaj malega. Iz Ce-hoelovakije pa pade od 8078 na Ž874. Najbolj se'dvigne kvoto Iz Anglije ln sr verne (protestantske) Irske; od 84,007 na 86,721.
Alekeaader odpravil olri-ioo v JagoslavlJI
Utlnles mora veljati ss Srbe In
Turke. — Urednik hrvaške-
ga listo ustreljen. Isenačenje
zakonika sa vso drŽavo.
Helgrad, Jugoalavlja, 28. mar-ca. — Kralj Aleksander Je včeraj odredil, da se cirilica odprs. vi In uvede latinica po vsej Ju-goslavlji. Store in komplicirane cirilice, ki Je bila v rabi tisoč let, Je sdaj konec v Srbiji, Bosni, Hercegovini in Črni gori.
Izpromemba v ples vi bo stola i milijone dinarjev — kajti natisniti bodo morali novo šolske knjige — tods korak je vreden te šrtve, kajti Jugoslavija sdaj stopi v kulturno vrsto narodov zapadns Evrope.
Zagreb, 88, marca. — Toni »legel, prominentni Časnikar in urednik zagrebškega dnevnike "Novosti," Je bil snočl ustreljen ls zssede pri svojem stanovsnju, ko se je vračal domov. Morilec Je nssnan. Policija pripiaujs u-mor političnim motivom.
Belgrad, 28, mares. — Vlsds Je včeraj sprejela issnsčsn zakonik sa vso drftsvo kakor je de-krotiral kralj AUksandsr, ki je pred tremi meseci prevesi dlk-tatorično oblast.
Novi sskonik uključuje upravne reforme, ns podlagi katerih so izenačeni oddelki dršavne u-prave, »mnogo departmentov Je odpravljenih In vladno delo je ssnostovljeno. Dalje kodeks kriminalnih, civilnih in trgovskih postov sa vso Jugoslavijo.
Nadeljna reforma je v diplomatske^ saatopništvu v iaossm-stvu; poslsniltvs in konsulsti
trgovskih pogodb, ksr ims pomagati k večjemu eksportu Ju-goslovsnsklh kmstsklh pridelkov.
Vls4a Je dalje sklsnUa, ds sto-bilisira dinar ns podlagi sedenje vrednosti kslkullrsni ns sla-ti bssi. Narodna bsnks v Beogradu dobi nalogo, ds konvertira v novčanlce del pričskovsne-ge posojila, ki se porabi ss stabilizacijo valuto.
Revidiran bo tudi esrinskl to* rif. V oddelku trgovino se ustanovi novs organisacljs is ras- / voj trgovino. Formira se svto-nomns hipotekama banka s začetnim kapitalom šsst milijonov dlnsrjev, ki bo posojsvsls kmetom densr ns semljUča. Uveden je tudi podroben sistem varčevanja v vseh oddelkih državne uprave.
Kralj Aleksander odpotuje v Zagreb meseca msjs In ostane tomkej dvs meseca. Btonovsl bo v nsdškofovskl rezidenci v Brezovici.
V KLIK POŽAR.
Tri oeebe ubite pri rešilne« dela.
Peorla, 111., 28. marca,—Vče-
faj Je nastal ogenj v poslopju »eorls msrket, ki gs Js v kratkem času razdejal. Dva gaailca in čuvaj so bili ubiti pri nevarnem delu, štiri druge oeebe ps so dobile težke poškodbe.
Ogenj Je grosll sosednjim poslopjem in le s tošsvo se je gasilcem posročllo, da *o ga orne-j ili, — Skoda povzročena po požaru se ceni na pol milijona dolarjev.
Nova delavaka saugs v Angliji.
London, 28. msres. — Te teden so bile izredne poslanske volitve kar v petih volilnih okrajih v Angliji. V dveh so stnsgsll tort Ji, v dveh liberalci ls v delavaka stranka.
Korupcije ns Peljeke«.
Varšava, 28. marca. — Polj-
Madrid, 28. marce. — General ska zbornice je obtožila bivšega
Primo de Rivera je dekretirat In kralj Alfonzo Je podpiseJ aered-bo materinskega zavarovanja za VSO fv|XifUJ"
finančnega ministra Gabrlela ( Whowlcza, de je potrošil a4 milijonov sla tov čes mejo budge-to. _______ _
Trije eblU v cerkvi
Anni.ton, Ala. — V petek je tornsdo udaril naeefbino Merrell-ton. Podrla ss je tudi beptistična cerkev ls tri oeebe, ki so bile notri, so ooležsle mrtve, ensjst je pe bilo ranjenih.


fSOIVSfB
potfMUEtf, 25. MARCA.
PROSVETA
GLASILO SLOV EN SK K NARODNE PODPORNI 1BDNOTB
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cmm orU»ov po dofoveru. Rokopl«! m m vr»£a)o
Narofoina: Z«dinjen« driave (isv«a Chleaga) $«.00 m leta. H-00 aa H leta; Chicago ia Clcero r^O aa leto. 13.75 sa pel leta. la aa
"PROBVETA"
tS57-#t Se. Lewašale Af—ae. Chlcage. HM»ete.
ENUGf#ENMEN'r
Or^aa ef the Slev.g.Netjeaal H .Sedetfc
OvaeS hf the Slevaae Metieaal Beaefit S»ctetjr.
Advcrtising rates en agrsemeat. _____
Sahecrtptioa: United States (except Chicago) pear; Cbkago fTJO, and foreign countrtet f'J.00 peg yeer.
and CaaaSa fS^O per
MEMBER OP THE FEDERATED PRESS

158

Datum v ohlepaju n. pr. (F«b. 2S-1929) poleg vašega imena os aa«km» p nuni da ea m)e • tem dnevom potehia narotolaa. Ponovite )e ia se vaa ae aetavl Uet. _ „
T
DELAVCI BODO KONČNO LE ZMAGALI.
zahtevo in ne bodo odnehali, dokler ne bo dosaiena in končno tako spopolnjena, da bo zaslužila res ime vpoko-jftve starih in onemoglih.
Iz te primere bi se lahko nazadnjaki ali reakcijonarji tudi nekaj naučili Ali ljudje, ki mislijo, da se kolo razvoja obrača nazaj, mesto naprej, se ne marajo učiti in rajse ostanejo nevedni, ker se v nevednosti najbolj dobro počutijo.
-
GLASOVI IZ NASELBIN
. I>otrie Tishler preminul. Pueblo, rolo. — V tukajšnji bolnici Je umrl dne 16. marca
Louis Tishler. V bolnici je bi) kake Atlri mesece, bolan je pa bil te nad Šestnajst let. Bolehal je na naduhi ali takozvani mi-
ner*« comsumption. Pri društvu smo se dogovorili, da se Ae vidi
Boj, ki ga bije organizirano delavstvo v državi New York za penzijski zakon, ki naj služi starim in onemoglim, katerih moči so o|>ešale in bile izčrpane, da ne morejo več s svojim umskim aH ročnim delom skrbeti za sebe, pokazuje, kako se trudijo privatni bizni&ki interesi zadržati razvoj človeške družbe v popolnejše forme. Pred le-gislaturnim odsekom so nastopili predstavniki ali zastopniki raznih privatnih interesov, katere je tje pritirala skupna želja, da se onemogoči ali prepreči socialno zako-nodajstvo.
Argumenti, ki so jih navajali ti predstavniki reakcije v človeški družbi, so bili zelo luknjičavi; nekateri med njimi v toliki meri, da bi se jih človek, ki drži kaj na logiko in resnico, sramoval, ker bi se zavedal, da se mu pametni ljudje smejejo. Ali reakcija je slepa, kot je nasilna revolucija. Obe ne uvažujeta pametnih argumentov, ne presojata trezno in premišljeno, ako so njuni akti pametni, logični in bodo imeli trajne posledice. Obe se dasta voditi od hipnih uspehov, kajti hipni uspehi so njima več, kot cilj, za katerega si bojujeta.. Zato se lahko v zgodovini prepričamo, da nasilni revoluciji sledi reakcija, čine reakcije pa pomandra napredek razvoja in potisne v zgodovinsko pozabljivost, pri tem pa gradi trajno podlago, na kateri gre razvoj dalje in nikdar nazaj. w
Reakcija je proti kakonu za penzijoniranje starih in onemoglih nnvedla, kot vzroke, da bo industrija V, državi New York bankrotirala, ako se potroši na leto dva milijona dolarjev za vpokojenje starih in onemoglilu Kako smešna je taka trditev! Ako bi res industriji' države New York bankrotirala zaradi dveh milijonov dolarjev na leto za vpokojenje starih in onemoglih, teda^lbi bila industrija te države še v najprimitivnejšem stadiju, ne dosegla bi niti otroške dobe in mesto številnih tbtaren v državi New York, katerih lastniki imajo na leto stotine in stotine milijonov dolarjev dobička, bi cvetela mala obrt s svojimi mojstri in rokodelskimi pomočniki. Ako bi se industrija države New York;nahajala res v takem stadiju, bi ne bilo samo v mestu New Yorku od 40,000 do 45,000 pet in šestdeset let starih ljudi, ki so potrebni pomoči od države, da se prehranijo na stara leta. Sadovi od dela bi bili veliko bolj razdeljeni med onimi, ki delajo h svojim umom in rokami, kot so danes, ko industrija prinaša na leto milijone in milijone dolarjev dobička in se ta dobiček razdeli le med peščico lastnikov proizvajalnih in izmenjavalnih sredstev.
Druga taka smešna trditev torijev je bila, da bodo zemljiščni in hišni posestniki nosili vso težo davčne butare za ta dva milijona dolarjev. Kdo je večji posestnik nepremične lastnine kot ravno oni, ki lastujejo sredstva za blagovno produkcijo in distribucijo? In če ti nosijo najtežjo davčno butaro za vjiokojonje starih in onemoglih, je to popolnoma pravično, saj so ti lastniki sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo imeli največji dobiček <>d sadov dela vpokojenih starih in onemoglih, dokler so ti delali v industriji.	_n
Tretji ugovor torijev je bil, če se starim in onemoglim dovoli |>okojnina, tedaj bodo delavci zahtevali zavarovanje proti boleznim in brezposelnosti. Tudi ta ugovor ni le piAkav, ampak je bretmiseln, kajti oni, ki s svojim umskim in ročnim delom skrbe, da se blagovna produkcija in distribucija vršita v človeški družbi, so najbolj koristni člani človeške družbe, ker ravno umsko in ročno delo obrani človeško družbo pred |>oginom.
Pomislimo, kaj bi se zgodilo, ako bi blagovna produk cija in distribucija zastali popolnoma samo za en mesec? Pričeli bi umirati zaradi lakote tudi oni, ki so si s sadovi dela onih, ki so opravljali produktivno in distributivno umsko in ročno delo v interesu vse človeške družbe, nagrmadili bogastvo, ali bi pa morali sami opravljati delo. Iz |>odjetnikov in privatnih hizniških interesov bi se iz-premenili v navadne umski in ročne delavce.
Ti ugovori reakcije so dosegli toliko, tla letos ne bo pod vzete nobena akcije v legislaturi, da se spisan po-stava za vpokojenje starih in onemoglih. Ali so delavci in ljudje, ki razumejo čas In razvoj v človeški drutbi premagani? Niso! Prihodnje leto bodo zopet prišli • svojo
C^opperdale Kakšna sreča, da sem imel na tako dolgem potovanju tako prijazno dniščino, ki bi mi prav prišla vsaki dan.
V Pittsburghu smo se razšli, jaz sem šel po svojih opravkih, one po svojih. Pred odhodom
ni bil nobenem. Pokopan je bil 19. marca. Imel ni nikakih sredstev. Slovenci v Pueblu smo zbrali, da smo mu vsaj deloma dostojno oskrbeli pogreb. Tisti, ki so zbirali in imajo imena darovalcev, bodo poročali o tem v Prosveti In priobčijo imena vseh, ki so pomagali oskrbeti pogreb.
Večkrat sem bil pri njem v bolnici, in kako je bil vesel, da ga je obiskal ta ali drugi. Zadnje čase se je preživljal s tem. da je prodajal kake male stvari. Ljudje so kupili. Pomagali smo mu, da se je skromno preživljal. Kako močan je zakon narave: boj za prehrano in boj za ohrano življenja. Bolan tako, da je včaalh komaj hodil, je šel okrog, da dobi nekaj denarja za kruh in da si okrepi zdravje. Ijuiako leto v decembru je pa obležal ln tedaj ga so vzeli v bolnico na okrajne stroške. Tisti, ki smo ga oblakali, smo vedeli, da ne ozdravi več.
Vidite, slovenski delavci, kako je žalostno, ako ni človek pri nobenem društvu. Imeti jih moramo In krepiti jih, dokler nimamo državnega zavarovanja.
Umrli Louis Tishler je bil zaveden proletarec. Tukaj v Pueblu je nekaj časa nazaj bil zastopnik Prosvete in revije 'Cas', kateri je najrajši čital. Zadnje čase ml je večkrat rekel, da člo-, vek mora čitoti stvari, iz katerih se kaj nauči; torej univerzalno šolo. Zadnje čase je bil gnan iz ene "šendlce" V drugo. Včaalh mi je rekel: "Govorimo in vpijemo o sedanji diktaturi (sedanjem redu), ampak v gotovi meri je potrebna, ker sicer bi ljudje naredili s človekom tako kot z žogo — na cesti."
V bolnici me je prosil naj poročam, ko umre v Prosveti, da je umrl ter da smo mu oskrbeli pogreb. Naj zapišem izčrpek besed, katere si je dal zapisati v bolnici: "St. Mary's bolnica, 8. jan. 1920. Rojen sem bil v Šoštanju, Štajersko. Star sem 65 let. V Ameriko sem prišel 1. 1900. Prepotoval sem dvanajst ameriških držav. V Alaski sem bil 1. 190«. Naslov moje hčero v Sloveniji je: Marija Orel, 2e-kovec, pošta Mozirje pri Celju, Štajersko, Jugoslavija.
V Pueblo sem prišel 1. 1916, že bolan. Bolehal sem že prej. do zdaj sem se sam preskrboval. Iz srca bi i ad videl, ko umrem in se uredi pogreb, če kaj preostane, da se pošlje moji hčeri, orno-teni od leta 1920.
"Bil sem član Slovenake narodne podporne jednote v Rosly nu, Wanh., In ustanovitelj dru štva št. 11. Pozneje, radi ras mer aem pustil jednoto. Dolgo sem bil tudi pri "Avstrijski bolnUki podporni zvezi" v Frontennru, Kan«. Zgubil sem tudi to. Pozneje, radi bolezni, nisem mogel več pristopiti v nobeno društvo.
Umrli I<oul* Tishler nima nobenega sorodnika v Ameriki.
Da ae jo oskrbel pogreb umrlemu, zato so ae potrudili člani In članice društva "Orel" št 21 SNPJ. In prav je tako, saj je bil umrli tudi med graditelji in pionirji, ki so delali aa Slovensko narouno podporno jednoto, da ae je razvila v orjaka, ki je v ponoa in obenem arator slovenskemu življenju toa t run AtlanUks. — J. Hočevar.
H potovanja.
KarrelL. I*a. — Dne 7. marca
ko aem.šel na farrellako poeta-jo, da odpotujem v druge naselbine sa naročnino Prosveti. sem aa kokxhnru srečal znane rojakinje Mary Germadnik in Rozman. Na vprašanje kam gredo, so ml i •<>vedele, da se peljejo v Pitteburgh h kosilu, nato pa v
mo. Se tUto popoldne sem se podal v dobro mi poznano naselbino Library. Ta naselbina mi je znana že odkar so se začeli naši rojaki vanjo naseljevati. Tam živi veliko število mojih prijateljev in prijateljic. Pa vzlic temu sem se ustrašil, ko je prinesla rojakinja Dra-matova metlo v sobo, v kateri sem jaz čakal odrešenja pri mizi. Kmalu se je potolažila in položila metfk> v kot. Z očmi sem se ji ta&o lepo zahvalil, da je tako uganila česa potrebujem in kaj je;,potreba potniku. V par minutah so že bilp^ia krožniku tri ik>mače klobmj, pa še nekaj drugega zraven kar Billy Sunday zelo sovraži (javno).
Pogledal sem v imenik naročnikov na Prosveto in je podal na obisk k rojakom. ; Pri tem sem opazi! veliko nezadovoljstvo med delavci radi razmer na premogovnem polju. Večina se pritožujejo ljudje, da se ni pošteno delilo podporo rudarjem začasa stavke, pa od strani drugih organizacij, ker naše da so bile še najbolj poštene. Druge da so dale v največ slučajih tistim, ki so najmanj potrebovali. Tako so mi pravili pošteni naši rojaki, naročniki Prosvete. Nekateri so mnenja,' da hoče kapitalizem uničiti unijo, drugi pa pravijo, du jih Bog tepe, ker či-tajo nekateri brezverske listo Prosveto in Proletarca.
No, taki ljudje so pa usmilje-nja vredni, ker žive Še v srednjeveškem času po njih mišljenju. Veliko število rojakov je ponovilo naročnlbo na Prosveto, nekaj pa sem dobil novih naroč nikov. Hvala sem skupaj! Na tom mestu se zahvaljujem tudi vsem rojakom Iti rojakinjam za postrežbo, prijaznost Iti gostoljubnost. — Od tu sem se podal naselbino Findvllle in Copper-dale, kamor so me tambšnji u-radniki društva št. 427 SNPJ povabili. Hvala vsem rojakom za izkazano naklonjenost, poseb no pa tajniku in blagajniku. Tista vil sem se bil Ae pri predsed nlku društva, ker sem se sešel spet z mojima znankama iz Far-rella, ki sta tistega dne odpoto vali nazaj proti domu, jaz pa \ Library.
Obiska' sem Wash1rigton o-kraj in naselbino Meadpfo Lands, kjer sem obiskal rojaki, najprej pa družina Fertič; gospodinj* mi je postregla a' 'pristnim kranjskim? klobssmi In s pohn-njem. Isfcrena h vala!'1'Obenem se zahvafjujfcm vsfem tamkajšnjim naročnikom za naklonjenost. Imenitno sem se V tej naselbini zabaval a našimi rojak do polnoči tistega večera, drug dan pa sem se odpeljal v Ca-nonsburg, Pa., ŠS pred odhodom me je pa lojakinja Ferlič pova bila na okusen gulaš; tako je storila tudi rojakinja Rupnik. Mnogokrat: h vala 1
PriAedši v Canonsburg sem se ustavil pri mojem prijatelju Frank Ipavcu. 'Prihodnjič povem, kako se ml je godilo v tej slovenski naselbini.
Aston Zldankefc, zastopnik Proaveto.
V klubu "boljših ljudi.**
Springfleld. IU — Pred par dnevi ao tukajšnji suhačl vdrli v klub takocvsntli boljših ljudi. No, dobili so pome toča, drugih pa menda niso nadlegovali. Povedal jim je. da sploh ne govo-ri s tako gospodo ter da samo pometo, da nič ne vS. 'Ta boljši" eo se za roti 11, da bodo talili. Kajpak, kdo bo pa sodil? Sami sebe menda ne. ker nI nihče tako vrtoglav. Bomo videli kaj bo.
Suhačl se našli precejšnjo količino prav okusne prepovedan* pijače. Zgleda, ds prohibklja o-
sušava le revnejše sloje — z zs-porotn in kaznijo. Pred časom, neko nedeljo, me je povabil prijatelj (ne Slovenec), naj pridem k njemu, da bova pogledala, "koliko ga je še v sodu.' Pričela sva meriti najprej z glaški (mm, pristen kalif orni jec). Peljal me je v klet, da zmeriva sod, v katerem je bilo kapljice okrog Jelovico soda. "Kaj bo z njim." je dejal lastnik, kajti prohibicija je že tu." Svetoval sem mu, naj se nikar ne razburja, saj ne bo tako hudo. In v resnici ni bilo.
V Sloveniji je nekoč živela revna družina, ki je obatojala iz treh oeeb: oče, mati in sin. Oče je bil prileten, sedemdeseUetni starček, sin je bil dober čevljar. Prišel je v deželo sveti večer, družinski trojici pa se ni nič kaj dobrega obetalo za božične praznike. Sin je pridno dokončaval nove Škornje za vaškega fanta, oče pa je nestrpno korakal po sobi. Sin ga začudeno opazuje, caj mu je šinilo v glavo. Oče se odpravi ven, pa se kmalu vrne barigio pristne kapljice. Pili so vsi trije. Sin je zvedavo vpraševal očeta, kje je vino dobil (stara sta bila oba gluha), nakar stari zavpije starki, da ga je dobil v "kaplanovem kevdru." Urno je skočila starka na noge n hotela zvedeti, če se ga še kaj dobi pri kaplanovih." Starček je z veseljem prikimal in dejal, da "ga je še dosti v kaplanovem kevdru.'
To je sicer resnična dogodivščina, ki pa vsled okolščin ne more biti tako jasno povedana, kakor sem želel, ker v tokih slučajih ee ne sme vse povedati.
A. G.
OPAZOVANJA
Se o "pravo ver ju."	zmašil na napačnem umevanju
Zadeva klerikalnega spciolo- dotičnega odstavka — i„ ka-ga Ryana je še "na karpetu". kršne socialisti prav nič ne p* Naš Trunk, ki se je vmešal v trebujejo - če bi razumel ali mojo polemiko z br. Gardnom, bolel razumeti kaji čita. je napisal štiri kolone zagovora. j To, da se prepričani socialisti Zdi se mu, da je Garden prema- drže svojih principov 1» gledalo odgovoril, zato mu on suple- n*. razmere v luči dejstev, mentira. Stvar bi me ne zani- imenuje g. Trunk strašno na-mala, če bi Trunk po svoji stari *ito	• N^u Ibi bilo
navadi n« zavijal	ljubše' če ^ *e HHHP^ni d<-
navaci nu zavijal.	Uivd vrteli v metafiziki kakor
V glavnem hoče narediti vtis, ^ okrog 8VOjega repa in nase-kakof da sva Garden m jaz dali V8akemu godalnemu kveku strašno zaropotala drug na dru- ki prodajft 8iadko vodo po pet gega zaradi "fathra" Ryana. ^^ za V8e ^ialne bolezni Smešno! Citatelji "PrQsveto , Nftka! _ Medtem pa lesdvillski ki se zanimajo za to stvar vedo, filozof 8trastno prisega na svoda ni bilo nobenega krika, ni- je ^trine kot edinozveličavne kakršnega "dajanja pod nos" in najboljše in prave — in to ni nobene žalitve od moje niti od nadutost. Socialist/i vsak čas Gardnovc atrani. Razpravljala rečemo: Pokažite nam kaj bolj. sva čisto objektivno in stvarno. iega ^ gremo z Vami! Ali je Sicer je za br. Gardna kakor za g Xrunk kdaj ^^ rekel? Ne mene postranskega pomena, ka- ^ 8matra 8ebe na edino pra-ko g. Trunk sodi o predmetu vem 8taiiMu — in to pri njem polemike, ne bom pa vsaj jaz ni nadutost! Ni ortodoksizem!
Kratke vesti. Burgettatown, Ps- — Naj tudi jaz prlcnem ta dopis z opisom naših delavskih razmer, kakor je to navada pri večina naših dopisnikih. V tukajšnji tovarni se dela še precej dobro, premogorovl pa obratujejo le srednje. Upam, da bo na spomlad in čez poletje veliko boljše. '
Redno čitnm Prosveto, ki prinaša obilo podučnega in vrednega štiva vsaki dan, čitam pa tudi razpre ve v glasilu, v katerih nekateri priporočajo isbolj-šanje te aH one točke, nekateri pa "pritiskajo" na glavne odbornike, če jim ni količkaj prav. Moje mnenje pa je, da naj se pravila jednote povsod izpolnjujejo pri vsakem društvu, pa ne bo nobenih sitnosti.
Na društvenem polju sorazmerno z razmerami dobro napredujemo, če se v danih razmerah sploh da govoriti o napredku. Stavka, ki je trajala dolge mesece, je pustila sled, ki ne bo tako hitro izginil. S takimi dejstvi je pač treba vselej računati, kadar se omenja napredek in zakaj se ne napreduje na društvenem polju. Drugič več.
Iskren , pozdrav čitateljem Prosvete. — Poročevalec.
Mladinska veselica.
Ilridgevillc, Pa. — Tukajšnja
mladinska godba "Bridgemont H<>y.s" Band" priredi dne 6. aprila zabavni večer. Ta veselica se vrši pod pokroviteljstvom tukajšnjega Slovenskega doma, katere prebitek pa gre v korist omenjeni godbi. Zabava se vrši na Liberiy streetu.
Mladinska godba sedaj proizvaja že lepe komade, a poleg nje bo pa veselIčni večer igral tudi izvrsten orkester. Mladini najložje ustrežemo in pomaga mo s tem, da se omenjenega večera udeležimo njih veselice v velikem številu.
Na svidenje 6. aprila 1 I/Mila Demošefc, tajnik.
Venelica novega kluba.
Coverdale, Pa. — Sporočam javnoetl, da smo tukaj pred kratkim ustanovili klub, ki se imenuje "Jugoalovenaki izobraževalni in zabavni dom". Naznanjamo vsemu jugoelovan skemu občinstvu okolice, da to klub priredi dne 13. aprila zvečer veselico pri A. M. Tishler?u na I.ibrary medu.
Uljudno vabimo, da naa obiščete ta večer v velikem številu od blisu In daleč. Pripravljalni odbor preskrbi vse potrebno, kar spada na take zabave, da bo vsak poeetnlk zadovoljen v vseh
mm.
Na veselo svidenje!
J«*n Mar, tajnik.
dopustil, da se zadeva vtika cunje oeebnega strašila-
Molek nikomur nič ne diktira! Zato je vsaka Trunkova kvasitev o1 "diktatorskem jag-njetu" navaden bunk. Moje besede, ki se tičejo definicije socialne pravičnosti, je g. Trunk zavil po svoje in naredil iz njih slamnatega moža, ki ga potem j mikasti v Gardnovem imenu. Smatram, da je Garden prav tako dober socialist kot sem jaz, in smatram, da imava oba pra-| vico diferirati in povedati drui drugemu, v čem se ne strinjava,! ne da bi bilo treba kaj diktirati! drug drugemu.]
Moje besede, da "socialisti ne<j hodimo po definicijo socialne! pravičnosti v šolo reformistH nih kvekov" je Trunk zavil način, kakor da jaz sedim prestolu "ml" in zmerjam Gardna z reformističnim kvekom dočim sem jasno zapisal, da mi vsi — Garden, jaz in vsi drugU ki soglašamo v načelih—| svojo definicijo socialne pravii nosti, katera je f kajpak dri gačna od one, ki jo prodajajj kveki. G. Trunk bi si lahko prf hranil dolgo pridigo, ki jo
4/
New York City. — Na z rovanju American Instituta ; bilo pred kratkim zanimivo pr< davanje o korakanju vede, ki v di do razvoja luči, ki bo svetil neprestano ln brez vročine ter bo obnavljala sama. Dr. G. New< ton Harvey, profesor na princ tonski univerzi, je bil predav tel j. Rekel je, da "živa luč," kršno imajo kresnice, je baza, katere poteka nova iznajdba, 1 bo neizmerno korietila dloveštv
Koraki k tej Iznajdbi so zel« težavni. Znanost pozna do nes štirideset skupin živali dve skupini rastlin, ki svetli jo ali oddajajo svetlobo. V spi nem prevladuje misel, da je v tel živalicah ln Rastlinah fosfor, daje svetlobo, an to je zrno Nekaj drugega je, kar je težkj posnemati.
"Mrzla luč" in lučica, na pr mer pri kresnicah, je kombi cija vode, kisika, luciferna in
Iammma vaalla
napreane revije
"Svoboda", mesečnik dela ske kulturne organizacije <4S bode" v Sloveniji, ima v svo tretji (marčevi) številki sled čo velezanimivo vsebino:
Henrik de Man: Socializem kot kulturno gibanje (nadaljevanje). — Cankarjeva družba.
—	Tone Cufar: V januarju zaprtim sodrugom, pesem. — Ivan Molek, Chicago: Good-by Hun-ky! — Vprašanja delavki, pesem. — Ciril Stukelj: Socialistična kulturna zveza. — Kurt Tuchotsky: Žaromet skozi noč.
—	Kaethc Kollwltz: Beda. slika. — Tone Seliš kar: Pismo, pesem. — Knjižnice. — Delavski šport. — Naše podružnice.
Revijo toplo priporočamo čitateljem "Proevete". Stane za Ameriko $1.00 letno in naroča se pri "Proletorcu", 36S9 W. 26. st., Chicago, III.
~THe AsMrlcaa Nntvrjf". V aprilski številki tega magasina. ki i4iaja mesečno v New Yor-ku. dobi pa ae v vsaki prodajalni knjig in revij, je isšb novo delo Loalsa Adamiča s naslovom "The Country of Laugha". V tem delu opisuje avtor svoje vtiee ia "bohunskega" življenja v Ameriki.
polemiki z br. Gardnom zapisal, da socialisti la se oblike človeškega spravijo v skladje z faktičnih razmer. S Seno, da naj kulturni koraka paralelno z im napredkom, ne pa odzad; kulturne vred-10 bile mogoče dobre za to družbo, ne zadostn-za industrijsko družbe, je to brž stlačil v faj-dogmatične morale in zofizma ter izvaja, da lje izključuje vsako in če socialist izkorišča niso pritožbe na me-po načelih dejanskih |c izkoriščanje in vsaka lost v redu. To Trun-rbljanje ^je navaden ki nima repa ne gla-len pa je jasen. Trunk rikazuje socialiste za
zapomni, da socializem le tudi svojo etiko, ki je vsako izkoriščanje | po človeku. Seveda ne >rošali, če je Ryanu ali i drugemu socialnemu prav ali ni.
lUC
uciferin je pri tem glav-o. Luciferin je bistveno [ki se nahaja v vseh živih nzlmi eo kemični tvorci iti v telesih, dinami, ki so |jhni, imajo pa mogočen
pride luciferin v dotiko , se oba združita v oksi-tera proizvaja svetlo-enzimov v tem proda omogočijo oksidaciju
lem je zdaj tale — kakor 1 dr.« Harvey — kako enzime. Vse drugo je Bistvenost luciferina je znana. Glavno vpra-kako umetnim potom ime. Clm se to doki j uč do "večne hladne j. Možno bo narediti ki bo močno svetila, ne bo pekla ln nikoli ne ker se bodo potrebne oobnavljal^^
sltvtiska tperi
Ljubljana, 29. febr. 1929.
in le^a »e govori, ds rtja in piše komponist Ko-rij opero na tekst Leoni-da Andrejeva dramo "Črne ms-ske." Efio leto se že govori, da je opera napisana in da jo opers ljubljanska študira. In zdaj z gotovostjo obljubljajo premijero toga dela še to sezono. Lani j<* študiral glavno vlogo bariton i« t Holodkov, ki pa je odšel iz Ljubljane, letoe jo študira že od novembra baritoniet Primožič.
Marij Kogoj je eden izmed mladih alovensklh komponistov, ki je napisal že mnogo zborov, ki so jih peli t uspehom. Teko so prav to sezono peli učitelji ln u-čiteljlce njegov mešsnl zbor "Vrabci lit strašilo." S to opem. za katero mu je dala pobudo drama Leonida Andrejeva, je pisal od 1922 do 1926 leta. feds nji režiser Putjata Je namreč hotel uprizoriti dramo "Črne maske" in tedaj bi bil moral Kogoj napisati scensko glasbo. Is tef> osnutka je nastala opera. P° mnenju ravnatelja naše oprrr Poliča, je opera prva resna »lo-\ rn*ka opera, ki bo zrela tudi za ekaport. Premijera, ki bo mare* bo pokazala, v koliko je maenK ravnatelja trdno.
Vesti iz Jugoslavije
rlAVSKA ZBORNICA, ZA-rUGE IN BREZPOSELNI.
(Iivirno.)
®Ljubljana, 26. flik 1929. rima s »vojim hudim mrazom „.ibolj zadela tiste, ki so brez Z in krova, brez dela in brez rexM bi HBzanje. Presni samemu sebi In zimi, B potrebnega oblačila in brez potrebnega kota so bitt ti »z posel ni potrebni vsekakor dpore in pomoči drufib jutU, ustanov. Ko se je bližala roritev palače Delavske zbor->e je odbor Delavske zbornice eni! pomoči tem brezposelnim, sam dan otvarjanja proslave roritve Delavske zbornice je I zastopnik Delavske zbornice 'magistrat, da se skupno do-mc o akciji, ki jo je treba jvzeti za pomoč onim s ceste, m brez posla. Magistrat je pripravljen pomagati v tej nji. Sklenili so ustanoviti po Itu javne čaj niče, kuhinje, >r se bo potrebnim brez delil čaj in kruh brezp ke čaj niče bi bile razm vseh delih mesta. Poleg sel zastopnik Delavske k velikemu županu radi ogrejevalnice, kjer bi se brezposelni delavci in del ele podnevi. Veliki župa volil, da se v ta namen >iti prostor, kjer je poprej nameščena borza dela. O' iij torej je uspelo. Pred tednom so bile otvorj me okrepčevalnice, čajnice, ij že teden dni nudijo v caj pomoči bednim slojem, rati so začele dne 15. t. m. dan. Takrat med siroma* sloji še ni bilo pravega n levanja za to napravo, pač bil že drugi dan precej* val na okrepčevalnice po vse »tu. Od pondeljka je p jnic stalno naraščal in je
0	njih doseglo zdaj že 3
1	dobe poleg čaja še prav i in dober pšeničnoržen hle c po 10 dkg. Dostikrat se jRflj |da v okrepčevalnicah zma ia kruha. Zakaj na nekate hinje je naravnost naval. Ta
Uavski zbornici, v prostorih aske kuhinje Domovine ter na repčevalnico v Florjanski uli
IOV
petek 3080, v soboto pa že 3100. Poleg te čajnice je v mestu še ena, ki je izdala v teh dneh do 4000 porcij brezposelnim ter je torej v obeh čajnicih ali okrepčevalnicah bilo tekom tedna izdanih okoli 15.000 poj-cij čaja in
Tako so brezposelni s podporo delavskih ustanov prebili mnogo lažje to hudo zimo, ki bi jih brez te pomoči silno tepla.
Nad Ljubljano tri solnca.
Ljubljana, 20. febr. 1928.
Včeraj so imeli Ljubljančani priliko videti na nebu kar tri, nekateri celo pet solne. Včeraj je prvič posijalo aolnce. Kmalu po pol deseti uri so zagledali Ljubljančani mavrice v bližini solnca in na obeh straneh proti solncu obrnjenih. Mavrice so to sliko olepšale. In ljudje so postajali po ulicah in strmeli v nebo.
Seveda so koj spravili ta pri-len pojav, ki je sila redek, v z nastopom šib božjih, ki bo bog poslal nad nas. Ali celo sodni dan, ali pa ku-lakota in povodenj . . .. vae »ilo v tem pojavu razbrati, »teri so spet videli kar pet kar naj bi pomenilo še i. Vsi so strmeli. — Tudi iz ih kraje poročajo, da so ta pojav, vendar ne daleč og.
pa to le izreden priroden j ki ga je univ. prof. Zu-razložil sledeče: Prika-e posledica različnih zraČ-ruj. Na kraju prikazni teli skupaj dve struji zra-la in mrzla, redka in go-radi česar sta se pojavila refrakcije dva polarna Ta pojav je podoben fa-gani. Je to prirodni po-ehodne dobe iz hladnega še in se zelo pogosto kaže ih krajih. Pri nas je to losledica skoro abnormal-enskih razmer, nikakor kako "znamenje" za kaj
to pa je, da so taki poja-silno redki. Edini do-leženi primer takega iz-rpujtfga TTS imvrn&Tsmo zgodovinarja Valva-Ehre des Herzogtums Tam piše, da so se po-solnca malo pred kmeč-jri in se niti Valvazor | otresti dojma, da so ta ki jih sicer smatra za | pojav, pomenila nesre-kmečke punte. Tako-"Kmalu po prihodu I. lo nebo znamenje, če-ivno, vendar pa po-znamenje, ki je napo-izredne dogodke. Dne rja so se namreč po-kranjskem obzorju tri treh mavricah, poleg ijena vojska, ki se je seboj. Kmalu nato spet začeli postajati
»
»red 414» leti je bil enak solne. Od takrst se li pokazala ta prikazen ker bi sicer tak slučaj iležen v Raki kroniki. 5j trdimo, da nad 400 'Kranjci" videli takega [i smo ga bili spet de-
Ves dan se je govor sukal okoli tega dogodka nature, dane« je že več ali manj pozabljen.
Plazovi tirjajo žrtve. Zopet so poročila o novih nesrečah plazov. Vinko Grčar, posestnikov sin iz Spodnjega Pi javškega pri Krtke«, je nesel na pepelnično sredo v mlin pod Strmo reber. Nazaj grede gs Je zasul velik plsz. Domači so mislili, da je gotovi obiskal sestro, omoženo v sosedni občini, pa ga niso do predvčerajšnjim niti iskali. Predvčerajšnjim pa so ga izkopali iz plaza mrtvega.
|g Sv. Andraža v Halozah nam poročajo enako o smrti dveh deklet pod plazom. V Gradišča je 22-Ietna dekle Matilda Vido-vič delala tir po strmini k vodnjaku. Suhe anežene plaati so zdrknile po atrmini ter odneale dekleta 10 minut daleč v dolino. Po dolgotrajnem odkopevaaju so Jo našli airtva.
V Trdobojdh pa sU šli dve deklici JtiHaaa la Marija ftertgst k studencu, ki se nahsjs pod atrmo rebrijo, po vodo. Sneg ae je prav v tem času vaul po rebri prek? deklic ia Ju zaaul. JuliJanl m. je posrečilo izkopati se iz sne-ga dočim ao Marijo po dveur-odkoj«vanju našli mrtva.
V	petek 15. t. m. se je mudil pri domatem županu Matevž Končan, posestnik iz Šent Jošts nad Vrhniko. Med četrto in peto uro popoldne ae je vračal domov. Izbral je bližnjico, ki drži po strmem bregu v dolino do njegove hiše. Se tristo korakov pa bi bil doma. Steza je peljala čez drčo, po kateri spuščajo drva. Drča je bila zasuta s snegom. Končan je bržkone sprožil s svojimi koraki plaz, ki ga je nesel globoko doli do potoka ter ga pokopal pod seboj. 2ena je mislila, da je ostal maipri županu, da pomaga delati. Ko so ga spet v soboto zaman pričakovali, ao začeli slutiti nesrečo. V nedeljo dopoldne so ga res našli mrtvega, zakopanega v snegu. Zapušča ženo in štiri male otroke.
Tudi v vasi Vine pri Zagorju je sneženi plaz zasul kmeta Ce-bina, ko se je vračal v Zavine. Zasul ga je do vratu in se radi starosti ni mogel izkopati iz snega. Nedvomno bi zmrznil, da ni nekoliko kesneje prišel po isti poti fant, ki ga je potem izgrebel iz snega.
V	Hraatniku je sneg zasul več hiš tako, da so morali prebivalci po lestvah skozi okno. Tudi je drug sneženi plaz zasul cesto, da je bil dlje čaaa promet nemogoč. Iz Veliko take na Dolenjskem pa poročajo, da se je neka hiša zrušila pod težo snega. Zgodilo se je to posestniku Ptici ju. Nezgoda bi kmalu zahtevala dvoje žrtev. K sreči sta oba, ki sta bila v hiši, še pravočasno skočila iz hiše v hlev.
V	Sloveniji je drugače vreme toplejše in celo solnce topi sneg b streh in ulic. Promet po železnici se urejuje in imajo zamude le še beogradiskl vlaki, kar je posledica snežnih viharjev v Sre-mu.
Plazovi tirjojo žrtve, sipljejo se v dblino in zasipljejo ljudi. V silnih množinah drve v dolino snežni plazovi. Zlasti je sedaj prizadeto prebivalatvo v Halozah, na Štajerskem. K našemu poročilu o tragični smrti petih oseb pri Sv. Trojici v Halozah, poročamo še, da je 40-letnega posestnika Franca Perneka zasul tako ogromen plaz, da je dvajset mož kopalo dva dni, da so ga lahko dvignili iz snega.
Most pri Zidanem mostu ss začne graditi.
Ljubljana, 26. febr. 1929.
Odkar obstoja Jugoslavija in je postala proga Ljubljana-Beo-grad glavna prometna žila naše države, skozi vseh teh 11 let je bila ena glavnih zahtev Slovenije zgraditev trikotnega mostu na Zidanem mostu, ki naj bi poenostavil in zelo olajšal železniški promet z vso državo. Letos se je železniška uprava odločila, da reši to vprašanje v smislu dolgih zahtev in resničnih potreb. Ljubljanska železniška direkcija Je baje že izdelala tozadeven načrt ob sodelovanju strokovnjaka za železniške zgradbe Ing. Kavčiča. Se ta teden se bo odločilo, kateri tvrdkl naj se posamezna dela v graditvi mostu oddajo. Pomladi mislijo že pričeti s delom. Trikotni most v Zidanem mostu bo eno najveličastnejših del moderne gradbene tehnike ter se po ve-likopoteznostl zamisleka ne bo mogel primerjati z nobenim viaduktom v naši državi. Njegova dograditev bo prinesla Sloveniji precejšnje koristi ter bo z zbolj-šanim prometom še tesneje spojila državo. K uresničenju te namere je doalej največ oviralo vprašanje financ, ki pa Je aedaj že rešeno in smemo akoro gotovo računati, da začno pomladi na Zidanem mostu postavljati nov most.
Smrtns kosa. V splošni bolnl-d v Ljubljani je umrla v 53. letu starosti Ivanka Outratova, soprogs zeleznlškegs ursdnika. — V Krsnju so umrli: Ivan Ce-aenj, sod ar in poeetnik, Marija Eržen, zaaebnica; Stanko Sve-geij. dijak IV. gim. raz. In Apo-lonija Bradaška, mati cerkvenega slikarja. - V Kandiji Je u-mria po dolgi bolezni gdč. Ana Skerlj. — Na Runeču pri Ormožu pa Je ugrabila amrt po kratki težki bolezni posestniks Antons Polaka. — Umrla Je v Ljubi Jani v visoki starosti M let Terezija Podlesnik, tašča Vsrlava Tallcha, šefa češke filharmonije in odvetnika dr. Božidarjs Vo-dpška. — Umrl Je tudi Peter Aleš, star 69 let. — V Ločni pri Novem meatu Je umrli Josipi na Medvsd, lastnica poaeatve Tre-besgflt, stara 70 let. Po kratki težki bolezni Je umrla Joaipfna Korošec, roeestnikova eoproga.
IZ PRIM0RJA
Bilanca mraza in burje v litrski Bistrici. Sedaj šele, ko je odnehalo strašno vreme in so vzpostavljene komunikacije, je mogoče povedati javnosti, koliko je trpela Biatrica s bližnjo ln daljno okolico v letošnji zimi.
Mraza je bilo do 36 stopinj pod ničlo rajveč, 20 do 22 ata-pinj pa je bHo akoro ves Čaa cela dva meseca. Snega ogromno, strašni snežni meteži, silen veter. Komunikacije so prenehale. 2eleznica je počivala, avtobusi so izginili, trgovina z lesom je bila docela paralizira-na.
Mraz je napravil veliko škode. 2ivina ni imela vode, ker eo zamrznili vodnjaki in cisterne, ne-dostajalo je krme in tako je živina stradala in ahujšals. Drva so pogrešali v marsikaki hiši, ker ni bilo mogoče iti v gozd. Kmetovalci so ob semena, ker so zmrznila, zlasti ona za krompir.
Burja je divjala pogoatoma, najhujša pa je bila pretekli četrtek in petek, ki je povzročila veliko škodo. V Podgrajah, Zabičati, Kuteževem in drugih naselbinah so trpele strehe. Pet odstotkov kmeekih hiš je docela razkritih, vse druge na pol* V Bistrici je bifrja odnesla z nove Opresnikove vile celo streho ln z njenimi deli ee je poigravala in jih razmetala na vse strani. Hitrost burje se ja računala na 160 km na uro. Trgala je veje z drevja, izkoreninila več dreves, zakrivila razpok električne napeljave, premetavala vozove in konje.
. Polno ljudi je ranjenih. Trpeli so hudo Zlasti šibkejši. Neko gospodično je burja v Bistrici vrgla v izložno okno. Dobila je težke poškodbe na obrazu in na rokah. Takoj so jo odpravili v bolnico na Reki.
RAZNO
Strašna smrt starega samotarja v ognja. V Javorju pri Črni na Koroškem je v samotni leseni koči živel preko 40 let
Gregor Srebe, 58-letni najemnik in samotar. H koči pripada tudi nekoliko sadnega vrta in travnika, last grpfa Thurna Is pridelkov tega zemljišča se je ssmotarski najemnik Srebre lahko preživljal. Zadnje čase pa je obolel na hripi' in je dosti trpel v tej bolezni, ker je bil tako navajen na svojo samoto, da nI nikogar najel za postrežbo, ali pa klieal na pomoč. Ss mo od časa do. Časa je kdo iz soseščine pogledal k njemu.
Ko je 6. marca ob 7. zjutraj prišla mimo Srebretove koče slučajno rudarjeva žena Katari na Sellnšek, je še v prvem jutranjem svitu opazila, da uhaja is vseh odprtin leeene koče sumljiv dim. Sluteč nesrečo, Je Se linškova pohitela h koči ter aku-šala odpreti vrata. Takoj Je o-pazila, da so bila vrsta h podaj že osmojena in ogorela ln ko jih je poskusil^ odpreti, se niso dala, dasfrsvno niso bila zapahnjena. Od znotraj ss Ja mor slo v vrata nekaj upirati, ali pa je ležalo tik njih. Selinškova Je poklicala soseda rudarja Nager-nika. Ta se Je takoj napotil h koči ter se z vso močjo uprl ob vrata. .
Ko so se vrata odprla, Je ru dar od groze odskočil par korakov. Tik vrat je ležalo nekaj človeku podobnega, a gorečega kakor baklja. Nagernik je začet' ogtnj dušitl s snegom in rokami. Bflo Je seveds prepozno. Od nesrečnega samotarja Hr< brata Je ostal od ognja kolikor toliko nepoškodovan le gornji del života, spodnji ps Je b U že popolnem* sežgan.
Po raznih znakih se ds sklepati in tudi uradna komisija Je ugotovila, da Je hotel bolni samotar v Jutranjem mraku Iz koče in da je Imel v rokah gorečo svečo. Pred vratml, predno Jih Ja odpri, ps se Je moral zaradi slabosti zgruditi ns tla. Mogofe ga je sedel celo mrtvo ud. Goreča sveča, ki Je padla tik nJega ali na njega, mu je užgala obleko. Na goreči obleki se je sveča topila, kar je silo ognja pojatelo.
Strašna amrt, ki je neereftne-gs samotarja doletela ravno na njegov rojstni dan, vzbuja splošno ln globoko sočutje.
STAROSTNA MEJA DELA PREGLAVICO DELAVCEM.
Razprave o pravilih
Zavarovalne družbe ne merajo zavarovati delavcev, ki «o stari nad štlrldeaet let.
Boston, Mass. — Tukajšnje delavstvo js Bkozi svojo lokalno centralno organizacijo odredilo, da se ne ,avijo študije o ukazu podjetnikov, po katerem ne sprejemajo delavcev, starih čez štirideset let, v delo. Zavarovalne družbe, ki ne marajo zavarovati delavcev, ki so dosegli starost štirideset let, so precej pripomogle k temu sporazumu podjetnikov.
Ako je to reanica, kar bodo dokazale Študije in preiskava, bo temu lahko odpomoči, kajti drŽava Masaadhuaetta bo lahko uvedla državni odškodninski sklad za poškodbe, ki jih delavci dobe na delu.
Ameriška delavska federacija nabira podatke po vsej deželi, zakaj se podjetniki branijo sprejemati v delo stare delavce. Ko bo imela te podabko zbrane, pojde pred kongres In dala bo navodila državnim delavskim federacijam, kakšne postave naj se sprejmejo v kongresu ln državnih leglslaturah, da se to razlikovanje pri za-posljenju odpravi proti starim delavcem.
Število žrtev akapteeije v rovu naraatb aa 47.
Parnassus, Pa., 28. marca. ~ Upanje, da so se pogrešani ru dar jI rešili na varno, se je snoči razblinilo, ko ao prinesli is rova nadaljnlh oaem trupel rudarjev, ki so bili ubiti pri eksploziji v Kinloch premogorovu, DosedaJ je znano, da je 47 rudarjev postalo žrtev eksplozije. Trupla rudarjev so bila prenešena mrtvašnico.
(V okolici, kjer ae Je zgodila nesreča, t!vl precejšnje število Slovencev ln naročnikov Prosve-te, toda doaedai še nismo prejeli nobenega poročila, ako so med žrtvami tudi naši rojaki.)
Letalska nesreča.
Hollywood, Cal. — Phil Jones, ki je dslaJ vratolomne vaje ■ letalom za fllmelto družbo Caddo Film Corporation, se je v petek ubil, ko je padel s višine 7,000 čevljev na zemljo. Al Wilson, ki je bil z Joneaom v letalu, se Je še pravočasno rsšil s skokom s parašutom.
Roftrjtv hltv
Velika skrb Je s hlevom« Konj Je nežna žival, ki zahteva tisoč brig. Le vprašajte Rogerja.
V tem hipu krtači svojega lepega rjavca, ki bi bil biser lesenih konj, cVet žrebčarn Črnega gozda, če ne bi bil Izgubil v bitki polovleo svojega repa. Odslej Je v Rogerju neprestano vrtalo vprašanje, ali lesenim konjem repi zopet zrastejo.
Ko Jih Je bil v mislih osnažll, je nasul Roger svojim konjem namišljen ovss. Tako se namreč krmijo ta drobna bitja is l#f ki vodijo male dečke skozi dežele sanj.
Glej Rogerja, ki se priprav-Ijs na sprehod. Zahajal Je svojega konja. Dasiravno uboga živalca nima več ušes in Je njegova griva podobna oškrbljene-mu staremu glavniku, ga vsndar Roger zelo IJbl, Zakaj? Tega vam ne moremo povedati. Ta rdeči konj je darilo nekega ubogega moža. In morda leži v darovih ubožcev neka tajna než nost Spomnite se Bogs, ki Je blsgoslovll dar uboge vdove,
Roger Je odšel. Zelo daleč je že. Cvetlični okraaki na preprogah ao mu postali naenkrat tro-pičite cvetiiee. Srečno pot, mali Roger! Naj bl U tvoj konjiček srečno vodil po širnem svetu! Naj ti usoda nikdar ne nakloni nevarnejšega! Ml vsi veliki In mali, vsi Jahamo svojega konjiča. Kje Je 0*o brez nJega T
Konjiči rftoških begsjo kakor nori po vseh poteh življenja; •den dirja k slavi, drugi k zabavi; mnogo jih skače v prepade In zlomi tilnik svojemu jesdaea. Želim ti, mali Roger, da zajahaš, kadar boš velik, dva konjlda, ki ta bosta vodila vedno po pravi poti: enega, ki je živahen, in «»*ga. ki Je krotek. Obe sta lepa. zakaj enemu Je ime pogum, drugemu pa dobrota.
St. Mlchael, Pa. — V Prosveti sem čital mnenjs nekaterih, da bi gl. uradnikom SNPJ znižali plače, moje mnenje pa je. da se jim jih poviša, kajti to bl bil korak naprej, obratno pa bi bil korak nazaj če jih znižamo. Pastir pase ovce ki dajo volno In mleko; če bl ne.dele mleka ln volne, zakaj naj bi jih pasel?
SNPJ Je trd kamen, ki se ne da razbiti, je bratsko podppmo podjetje, ki šteje nad 60 tisoč članov in nad tri milijone premoženja To nam pač daje dokaz, da gl. ujlbor Je zmožen voditi SNPJ; ako bl ne bil, bi naša organizacija kmalu postala šibka. Naši vodje so torej dovolj dobri. Razume se, da bl se radi ugnesdill vanjo rasni cerkve-njaki in oruqi elementi s slabimi nameni za organizacijo, pa s dobrimi sami zase. Zastopniki Krlsta so danes vosijo v luksuznih avtih, njih vodja pa se je rodil v hlevu ln je jezdil oala. Toži se Jim po jednotinem pro-moženju. Da, SNPJ Je trd Ha-meni
Kakšne pa so druge organizacije? Ali nima katoliška v pravilih točko, da morajo njeni člani k spovedi, če ne pa so Izobčeni, magari Če so nje člani 50 let? Poleg tega pa ao še druge "nevidne" točke, kajti če član ne ugaja "gotovim", čs se ne strinja s njimi, tedaj ima Is kratko pot is društva.
Bratje In sestre SNPJ, šal ml je, da se nekateri puste vleči. Jas aem Hrvat in po rojstvu katoličan, rojen v Ogulinu. Moja lastna dva brata Nlek In Tone Blaškovič sta bila leta 1906 pri apovedi in dobila sa pokoro 16 očenašev ln 16 češčenlhmarij. Prišla sta do zaključka In dejala, da k vragu • popom in njegovo pokoro, pa mirna Bosna. Ako bi se človek dal voditi popom, bl ne vedel niti koliko Ima prstov na roki ali na nogi.
Članstvo SNPJ naj se omehča, naj presodi razumno in pri šlo bo do zaključka, da moramo plsčatl naše gl. odbornike do« bro, da bodo s večjim veseljem delali sa prospeh Jednote. Oni ee razvili jed noto v veliko podjetje, ki danes nudi pomoč številnim nsšim ljudem. Naša dolžnost je, da Jim damo pošteno plačilo za njihovo dobro delo, ker dobro je, če ne bi bilo, bi jednota ne napredovala kot Je na članstvu ln premoAenJu. Ako jim ne plačaipo, da se pošteno prežive, tedaj niemo vredni pl škavega oreha.
Kdo pa nam garantira, da bo» do novi odborniki tako vestni In delsll za dobrobit članetva kot dslaJ o stari? Spomlnjajmo tudi premogarake stavke, AU nam nI SNPJ stala ob atranl? Ali nam ni dala največ pomoči? Ako. bl njeni vodje ne bili aa-vedni delavci, tedaj bl tudi pre-mogarji ne bili deležni pomoči v okrog 20 tisoč dolarjev iz blagajna Jednote tn od prispevkov, ki jih Je njeno vodstvo nabralo med članstvom in rojaki. Tu so dokazi, ki se Jih ne da ovreči. Nove odbornike? Prazno sla mo? Da, to se lahko dobi, pa kaj potem? Kaj bo s našo organizacijo?
Zato pa povdarjam, da naj delegacija 9. konvencije HMPJ gleda na to, da poviša plače gl. odbornikom, nikakor pa jih ne znižati. Naša dolžnost Je, da postavimo naše gl. odbornike na noge, ds bodo lahko korakali pred nami. Znižati plato bl bil rea največji "Joker".	v
Hlagham ( §myon, Ulah Na
priporočilo glavnega odbora z dne 6. febr. v Prosveti št. 81, da ae naj razpravlja na podlagi pravil, katere Je aprejsla osma redna konvendjs, Je naše društvo št. 83 začelo razpravljati o sedanjih. Obenem Je Izvolilo odbor, kateri Ima nalogo, poročati društvu in članom naše velike organizacij« potom glasila mnenje o pravilih.
Strinjamo se s pravili osme redne konvencije, od prvega čle-ns do člena 18 in s vsemi točka-ml. Člen 18., točka 8. naj M ss glasil: "Dvigniti ae sms le s podpisi gl. preds., gl. taJH Mag* f" pred«, glavnega rtadsornega odbora." Clea U., točka 6 naj o-atan« kakor je. S členom 16. do 21. se atrinjamo. Člen M., točka I. Bolniški rstredl naj Imajo vsak svoj sklad. Z drugimi
točksmi v tem členu ae strinjamo. Člen 88., točka 1. naj bi ae glasil: "Vsak prosilec plača priatopnino, in aicer 26c v u-pravnl sklad, 25c v stavblnaki sklad." Člen 24., lučka 2. naj ostane kakor je. Ne strinjamo se ps s to točko v dodatnih pravilih, ki so prišla v veljavo potom splošnega glasovanja. Točka 3. V tem členu naj bl ae glasila: "Kadar član zboli ali ae poškoduje, ae mora javiti ust-' meno sli pismeno tajniku svojega društva ln zdravniku. Za prvih sedem dni se ne plača bolniška i>odpora, ako pa je član bolan več ko sedem dni, tedaj se mu plsča bolniška podpora od prvega dne ko se je javil zdravniku, odtegne se mu le zadnji dan ko ga zdravnik spozna zdravim." Točka 19. a; v tem členu: "Člani, ki še niao od datuma sprejetja 90 dni v jednoti in ko zbole na notranji boleanl, opravičeni pa ao do podpore odškodnin ln poemrtaine, ako nastanejo vsled pontarečb, takoj ko so sprejeti v Jednoto." Člen 88., točka 3. "Odškodnine ao deležni člani, ki ao bili poškodovani, takoj ko ao sprejeti v jednoto." To so točke, katere priporočamo, da bl jih deveta konvencija ne pregledala, marveč razmotrlva-la o njih po najbolJUh močeh v dobrobit vzega Članstva. Za društvo 88:
Ste ve Koeovlch, pred«.; Mati Perzelj, podpreds,; Anton Te-ftak, tajnik; John Hallen, blaga j-
nik.	_
Gleneee, O. — Kot je razvidno is Proevete, članstvo SNPJ prav pridno razpravlja o pravilih In eugeetlra razna priporočila delegaciji 9. redne konven-eije. To Je dobro*. Ker aem pa opazil, da Je lelo malo zanimanj« glede starostnega zavarovanj« «11 stsroatno podporo, k«r j« dokaz, da nihče rad ne mlili n« stsroat, sem ee ju namenil v tem dopisu nekoliko "dregniti" v to vpr«š«nje, s katerim m bomo končno morali tudi bavltl. O tem je bilo sicer nekaj vrednih priporočil, namreč tal dru-ttva št. 18 SNPJ in od nekaterih posamesnth članov.
N«J mi bo dovoljeno, d« na tem mestu spregovorim p«r besed o atsrostni podpori. Morda bo kdo rekel, da Naoe Je star, pa «1 sam Idi starostne podpore, P« napeljeva vodo na svoj mlin. N« videz res zgleda ta* ko, v resnici pa ne pišem tdi vrstic radi sebe, ker Ji« laktb zaslužim, ako bl le Imel del* in n« mislim še na starostno podporo. Vidim ln po«nam pa veliko članov, ki so člani Jednots le dvajsst in več let, pa niso veš sposobni za telka dela, ker se blltajo ssdemdssetemu letu starosti. Nihče Jih ne mar« na delo vzeti, nimajo pa a čim aseement plačati. Zsto' vidim potrebo, ds se nskaj ukrene glode tega In deveta konvencija 8N!PJ bo prisiljen« nekaj ukreniti v tem oilru.
Z odborom z« pravila od društva št. 13 SNPJ v Brldgepor-tu, 0„ ae iKipolnoma strinjam, ko priporočajo, d« se sUrim In onemoglim članom plača pod-
r-a is amrtninzksga sklada.
sedanjih pravilih naj <»taae točka kot ae glasi, da lahko zapusti posmrtni no posamezni o-sobl, ki «e zavele, da bo iaaj skrbela.
Nadalje nsj bl prihodnja kon-vencija gledala, da dobi kakšne vire ali dohodke za stare in onemogle član«. MoJe priporočilo je, naj se plača ali vpelje 6« mesečni aeesment na člana, ia naj se Izdela lestvica v U namen. Potem pa naj se plačuje starim in onemoglim članom podporo po tej lestvici.
Upam, da ne bo od straai zavednega člsostva preveč «edr-njanja, ako bl se radi Uga sses-ment povišal, kajti pomisliti je treba, da kdor mlad ne umrje, da bo star postal, in prav mu bo prišla pod|*>ra na stara leta, ako bo vpeljana. Zellm, da bl ae še kdo ogiaall tem vprašanju, in če Ima kdo boljši načrt sa staroetno podporo, ven s nJim!
Nace Zlembergfr.
m mrr—r-nmfflr
rs šalim v dsmeilae? rfar (rzjnfMB
PHOBVETA
SigrM llndoelov«:
Kak* sm jrvlkral tola atoitvo
Pisateljica to sa njeno umetno* M lo znatilne *rtic«, Norvsianka Sigrid Undset, je prejelo pred nedavnim No-blovo literarno nagrado za leto 190. Njen slovstven* ibvn temelji no po-vesti h, ki r preprosti obliki raaglab-Ijsjo o vprstonjlh otroike ia tonske psihe. o tonakj nasploh, o njenem, v resničnosti in v lltersturi neprestano sprem i n je jotom se videzu, o njenem duhovnem ti v l jen ju, ki se nam sdi idej tako zamotano, cioboko, odoj spet tako enostavno in presno. Ves to čudoviti mehanizem stvari, ki noei ime tonska, postane, to ga razbira* H del Undsetove, čisto navadna, real na. razumljiva in otipljiva reč. e
Na spominjsm ae več, za kateri rojstni dan so mi bili dali punčko Gardo. Prav gotovo pa takrat Ae nisem hodila v ftolo. Menda sem bila izpolnila šele »edino leto.
Stanovali emo v ulici Lyder-Sagen. Ta ulica je imela hite ali prav za prav hišice z vrtovi aamo ob eni strani. Ob drugi strani pa se je razprostiral obžl-ren nezazidan prostor, čudovito zemljišče. Tam so ns enem koncu le odrasli otroci bili togo, koj zraven smo ml drugi na kupu kamnov in peška zidali blatne bajtice in gradili ceste, malo dalje smo si umivali noge v umazani, neblago dišeči luži. Prav zadaj, te blizu županovega travnika, je rasel kup kopriv In med njimi nekaj mršavih malinja-kov. Tam smo si vsako leto le kar po sv. Janezu Krstniku pošteno opekli roke in noga, ko
smo trgali še nezrele zelene maline. Otroci so pač otroci, povsod enaki! S posebnim veseljem in poželenjem pa smo gledali na županov vrt Ta visoki gospod ni imel otrok, zato se nibče od nas nikdar ni upal stopiti na njegovo possstvo. Neizmerno radi bi bili to storili, zakaj stalo je tam mnogo ponosnih jablan, hrušk, češenj, in njive so bile tam, polne repe, korenje in redkve . . . toda ... O vseh teh dobrotah in o konjih in kravah, ki amo jih včasih videli na županovem travniku, smo si če-sto pripovsdovali čudovito zanimive zgodbe.
Nsjstarejši med nami so se spominjali, da se je pasla neke jeseni na tem travniku kar cela čreda prsšičsv, in to več dni zapored. HI vsega tega niti verjeti nismo mogli in še na misel nam nI prišlo, da bi nas kdaj doletela taka sreča, da bi bili priča kakšnega tako posebnega, imenitnega dogodka. Kajti mnogi izmed nas ie nikdar niso videli živega prašiča. Vsi smo bili psč mestni otroci In najmanjši kajpak še nikoli niso bili ns kmetih.
Tisti dan, k* so mi bili podarili voziček in punčko Gerdo, je blesteče sijalo mlado majeko soln-ce. fte danes vem, da sem nosila takrat belo obleko, ki je še nisem utegnila umazati. Stopala sem po ulici, voziček je nerodno poskakoval pred menoj, zakaj cesta je bila, kakor vse v Oslu, če imajo hiše aamo po eni strani, od sile zanemarjena. V lužah med kamni in peskom pa je odsevalo temnomodro pomladan-
sko nebo, na katerem so jadrali svetli oblački.
Srečala sem dve mladi prijateljici. Povedali sta mi takoj, da stoji sredi travnika konj, ki je dobil ponoči žreblčka. Hotela sem jima pokazati voelček in punčko, toda vse tri smo ob tej nenavadni novici popolnoma pozabile na igrače. Hitele smo naravnost na travnik. Vse, kar sta mi bili rsvnokar oznanili, je bilo do kraja res. Vsi otroci iz naše ulice so bili že Um. Stali so okrog konjske mamice in se razgovorjali o čudežu. Neverjetno se nam je zdelo, da bi te tanke, suhe, visoke noge mogle nositi žrebe in njegov droben, raz-kodran rep. Opazili smo tudi, da je novi stvor svetlodlak, mamica pa da je črna. Čudno, čudno! In ko je žrebičak potaknil glavo pod mater, da bi pil pri njej, naa je vse pogrelo in skoro strah nas je bilo, ker smo bili tako blizu skrivnostim narave . . .
. Toda že nas je prišla naša služkinja klicat k južini. Zdajci sem opazila, da je moj voziček prazen: Gerde ni bilo več nikjer. Joj. joj! Povsod smo poizvedovali. Vse otroke sem vprašala po njej in še v hiše smo pogledali in na vrtičke. Gerda je brez sledu izginila. Prijateljici Mili in Maja, ki sta bili že večji in zelo podjetni dekletci, sta hoteli po stražnika. Tega pa jima ni smo pustili. Zato sta z našo služkinjo kar sami pričeli podrobno detektivsko preiskavo. Nina, ki ni bila na bog ve kako dobrem glasu, se jS morala temeljito zagovarjati in je pri tem seveda tako strahovito kričala in
Jssfc London:
MORSKI VRAG
(Is
fievel.I* It)
Bils je preveč bistregs uma, da ne bi spoznala pomena mojega molka. In bila je odkrita, kakor js bila bistroumna
"VI morete na krov, Humphrey, ln polzva-deti, kaj je," je rekla. "Ako pa se mi hočete smejati, Imate moje dovoljenje ln moje odpuščanje.
Pokorno sem vstal in odšel na obalo.
Mahal sem jI s roko s predladja ln spustil na krov. Nato sem se podal h kabinskim stopnicam, kjer sem ss šadovoljll s tem, da sem zavpit v ladjo. Wolf Ureen js odgovoril, ko pa je je! stopati po stobnieah, ssm napel revolver. Med pogovorom sem ga očlto kazal, on pa se nI zmenil za to. Telesno se ml je videl prav tak, kakršnega sem bil videl zadnji pot, bil je pa mrk ln molčeč. Tistih malo besedi, ki sva jih ispregovorlla, sploh ne morem nasvati pogovor. Vprašal ga nisem zakaj nI priiel na obalo, on me pa tudi nI vprašal, zakaj me nI bilo na ladijo. Glava je bila zopet dobre, je dejal, in tako ssm ga brez nadaljnlh besedi zapustil,
Maud js vidno pomirjena poslušala mojs poročilo, In dim, ki se js bil poznsjs prikazal lzmsd kuhinje na ladljl, jo js prlprsvtl v bolj dobro voljo. Tudi drugi in naslednji dan sva videla dim, ki se je vzdigoval Iznad kuhinje, In včasih sva saglsdala tudi njega na krovu. Ampak to je bilo vse. Na suho ni poskusil priti. To sva sedaj vedela, vendar sva še vedno strašila ponoči. Čakala sva, da kaj ukrene, da pokaže roke takorekoč; ker pa vsegs tegs nI bilo, svs se čudila ln bals.
Tako js minil teden. Drugo naju nI sanl-malo kot Wolf Larsen, ln njegova navzočnost je naju navdajala s strahom, ki nama Je onemogočal, da bi izvršila vaaj nekaj malenkoeti, ki sva Jih bila nameravala.
Toda koncem tedna se Je dim nehal prikazovati Iznad kuhinje, tudi ae ni več prlkasal na krovu. Zopet sem videl Maud v skrbeh, da-ai Je boječe — celo ponosno, mislim, opustila, da bi ponovila prošnjo. Kako naj bi Jo sodil? Bila Je neizmerno altruletlčna In bila Je ženeka. Poleg tega as ml je milo storilo ob misli, da ta človek, ki sem ga akušal umoriti, umira čisto aam, dočim so bližnji tako blisu. Imel Je prav. Zakonik skupine ljudi, ksterl sem pripadal, je bil močnejši od mene. Dejstvo, da Je Imel roke, noge In telo moje oblike, je tvorilo zahtevek, katerega nieem mogel puičati v nemar.
Radi tega nieem čakal, da bi me Maud v drugič poslala na ladjo. I)nsnai aem, da sva potrebovala zgoščeno mleko ln marmelado, pa sem ji povedal, da grem na krov. Videl sem, da je omahovala, sla Je celo tako daleč, da je mrmrala, da te stvari niso bistveno potrebne In da utegne biti moja pot I »m uspešna. Kakor , pa Je bila uganila pomen mojega molka, tako . je sedaj uganila pomen mojih beeedi ln Je vedela, da es nisem podal na krov zaradi zgoščenega mleka In marmelade, ampak zavoljo nje in njene ekrbt, ki Je nI mogla orlkritl. kakor Je dobro vedela.
Sesul aem ai Čevlje, ko sem dospel do predladja. In odšel brce šums v nogavicah na zadnji konec ladje. To pot gs tudi nieem bil poklical s stopnic. Opresno sem se poda) v kabino, a bila Je prazna. Vrata v njegovo sobo eo bila zaklenjena. Izprva aem hotel potrkati, nato pa sem ae a pomnil, po kaj som bil pravzaprav priiel. ia sklenil, da izvodom namero. Skrbno se izogibajoč vsakega šuma. sem privzdignil spustna vrata v tleh In Jih polotil na stran. Zaloga z obleko kakor tudi živili se Je nahajala v tem skladišču ln porabil sem priložnost, da psm vzel nekoliko perila.
Ko sem prišel k skladišča, sem slišal v Larsenovi sobi giaaovs. Počen 11 sem in poslušal. Vrata so zaškripala. Natihoma sem zlezel za mizo, potegnil revolver ln ga napel. Vrata so se odprla in kapitan je stopil noter. Nikoli nisem bil videl tolikega obupa kot je bil oni, ki sem ga videl na njegovem obrazu — na obrazu Wolfa Larsen a, tega borca, korenjaka, neukrotljivega, močnega človeka. Bil je popolnoma kakor ženska, ki vije in sklepa roke; vsdignil js stisnjeno pest in stokal. Eno pest Je odprl ln segel s odprto dlanjo preko oči, kakor da bi hotel odatraniti pajčevino.
"Bog! Bog!N je ječal in stisnjene pesti so se zopet vzdignile v neskončnem obupu, ki ga JS bilo polno njegovo grlo.
Bilo je grosno. Tresel sem se po vsem životu In ssm čtjlil, kako me Je mrzlo spreleta-vsjo po hrbtenjsči in ae mi je pot nsbirsl ns čelu. Ni mogoče, da bi bil na svetu groznejši prizor kot pogled na močnega možaka v trenutku, ko je brez moči.
Toda Wolf Larsen je s naporom svoje nenavadno močne volje pridobil zopet oblast nad seboj. Z naporom pravim. Ves njegov život se js tresel od napora. Podoben je bil človeku, ki je na tem, da ga zadene mrtvoud. Njegov obraz se js skušal umiriti; pri tem se je mož zvljsl, da se je sopet zrušil, de enkrst so ae stisnjene pesti vzdignile kviftku. Enkrat, dvakrat Je lovil sapo in ječal. Nato mu je uspelo. Povsem lahko bi bil n)lslll, da je pred menoj stari Wolf Larsen, a vendar je njegovo gibanje kazalo neko slabost in neodločnost. Podal ss je proti stopnicam in stopal docela tako, kot sem ga bil po navsdl videl. A vendar je prav v tej hoji bilo nekaj, kar je pričalo o slabosti in neodločnosti.
Sedaj ml je bil na misli strah sa samega sebe. Odprta spustns vrata so ležals ravno na njegovi poti; 6e bi bil našel to, bi bil tudi našel, da sem jas bil v bližini. Jezil sem se sam nad seboj, ker bi me bil zalotil v tako nerodnem poloftaju, ko sem ždel na tleh. Veeeno je bilo še dovolj časa. Hitro aem vstal ln sem se, dobro vem, postavil v popolnoma kljubovalni položaj. NI ms opazil. Tudi ni opazil odprtih spustnih vrat Prodno sem mogel rssbratl položaj ali ukreniti kaj, je stopil naravnost vs-nje. Ena noga Je stopala v odprtino, dočim je bila druga baš na tem, da se vadlgne. Ko pa Je nlsdol stopajoč noga pogrešila tla In čutila, da ni tal zanjo, ae je zopet pokazal stari Wotf Larsen, In s tigrastimi miiicaml je preskočil odprtino, tako, da Je priletel s prsi in želodcem ln iztegnjenimi rokami na drugI strani na tla. V naslednjem hipu je iztegnil noge In ss rešil odprtine. Zvslll pa ae je v mojo marmelado In perilo in ob spustns vrata.
Izraz njegovega obraza je pričal, da je vse razumel. Predno pa sem mogel uganiti, kaj je bil razumel, je položil spustna vrata na njihovo mesto, in zapri skladišče. Tedaj aem ga razumel. Menil je, da me Ima notri. Bil je tudi slep kot netopir. Opazoval sem ga In skrbno dihal, da me nI slišal. Urno je stopil v svojo sobo. Videl sem, da je zgrešil kljuko, Jo tekal in potem našel. Tedaj Je bila zame ugodna pri-lika. Po prstih sem hitel preko kabine in proti vrhu stopnic. Larsen ss Je vrnil in vlekel za seboj težko mornarsko skrinjo, katero je postavil na spustna vrata. Nezadovoljen s tem je privlekel drugo skrinjo In jo postavil na prva Neto Je pobral marmelado In perilo In polotil na mizo. Ko ja odšel po stopnicah navzgor, sem se tiho umaknil.
Rorlnll je zaslon nekoliko nazaj In pol oš! I roko nanj; s teleeom Je bil še vedno na stopnicah Pri tam se Je vedel kakor človek, ki gleda
ali boljše strmi predse; oči eo bile namreč upr-U naravnost naprej In se niso premikale. Bil sem samo kakih pet korakov od nJega in na-ravnost v smeri, v kateri je stal on.
javkala, da je kmalu k strogi razpravi pritekla tudi njena mama. Ta nam je kruto zapretila, da pojde k MiU, k Maji in k nam domov povedat, kaj počenjamo z njeno ubogo ... no, vse vkup ni nič pomagalo. Gerde, izgubljene punčke, nismo našli več. Vse je bilo zaman.
Potočila sem seveda nekaj brikih solz, toda zadeva se mi nikakor ni zdela bogvekaj tragična. Saj sem imela punčko komaj nekaj ur in ni mi še tako prirasla k srcu. Pa tudi resničnih las ni imela, bili so samo naslikani na njeno porcelanasto glavico in obleka izgubljene punčke, ki jo Je bila sešlla moja mama sama, je bila iz preproste kotenine, toda zelo, zelo bela ln pisanimi cvetkami posejsna, povrh pa še odičena s čipkami in žkianlmi pentljami. Toda kaj, ni Je pač bHo več! Ker mi jc voziček še ostal, sem položila vanj svojo najlepšo punčko, ki pa je morala vedno aamo ležati, kajti bila je brss las, brez rok in brez nog in vsi so se jI smejali.
Najbrž bi bila punčko Gerdo že davnaj pozabila, če bi #e ne bilo zgodilo nekaj, kar vam bom zdalje povedala. Le poslušajte 1
Dva tri m ku me je naša s sebof v Balkebjf, pa fc^več dob tam opraviti, morda skat. svoje zna ncekli
po tem dogod nja vzela s e spominjam kaj je imela je šla obi-kaj podob-
Prišli smo do enonad-stropne, vegsste lesene hiše, stisnjene med skoro nove, velike zgradbe. Pozneje so to bajto gotovo podrli, zakaj zaman sem jo iskala. Dobro pa vem, da bi jo bila našla, če bi še stala na tistem msatu. Rjavkasto js bila poslikana, od vlage pa je barva vlekla že na sivo. Omet se je bočU v mehurčke. Ko je služkinja stopila v pekarno po kolačke, aem s prstom predrla več takih mehurčkov, to me je nežensko zabavalo. V pritličju te ubožne hišice sta bili dve trgovinici; pekarna In Čevljamica. V to posledtijo sva stopili s služkinjo.
Cevijsr i velikim modrim predpasnikom je sedel na nizkem stolčku. Obraz je imel slvkasto-rumen kot testo ln zelo slabe volje je bil Ko sta bila s služkinjo izmenjala nfekaj besed, sva vstopili v sosednjo sobo. Tsm je >11 zrak oster ln slab; kamor sem se ocrl4» vse se ml je zdelo čudno novflf in tuje. Najprej sem opazila' dve postelji, kakršnih še nik&r nisem videla: bi-sta rdeče pleskanl. Žlmnlce ln blazine 46 ležale kar vprek druga na dihigi in tako visoko, da mi ni ŠI0 v glavo, kako morejo ti lju<fye zvečer, ko se odpravljajo spat, zlesti skoro pod strop . . . *
V tem trenutku je vstopila neka Ženska. Na prsi Je stisksls drobno dete. Natanko se še spominjam, zoo skoro ni Imela več, v obraz je bila čisto rumena, toda lakti in prsi, ki so se kszale izza bluze, so bile selo bele in pod prosorao kožo so kot črne nitke tdcle modre žile.
Hslena, naša služkinja, ki Je kramljfsla s njo, je dejala nenadoma:
—	Ko, kako lil pa kaj Solvejg?'
Ne spominjam se več, kaj ji je odgovorila siromašna žena, toda Helena ml jO bila še poprej povedala, da Imata čevljarjeva dekletce moje starosti. Zdaj me je še vprašala, ali jo hočem videti in s njo govoriti. Prikimala sem seveda In odšla k Sol vej g.
Ležala Je v kuhinji. Tam Je bil srak tako tešek in zatohel, da me je postalo atralf in pri srcu me je zabolelo. Dekletce je bilo selo drobno^ bledo in svetlolaso. Slonelo je v kotu ob stani v veliki postelji. Odeto js bilo v rožnato nočno košuljico. ■Vprašala, ssm jo po imenu in po starosti — oboje eem seveda še vedela: ime jI je bilo Solvajg In mojih let je bila — toda kaj bi jI aicer rekla? Ona pa me na-eprotno nI vprašala ne sa Ime ne za letat to se ml je čudno sdelo. ;
—	Ali si selo bolna? eem jo vprašala.
—	Seveda, seveda. Bule imam v bokih Dvakrat so me še operirali v bolnici, dvakrat veš, je odgovorila skoro ponoeno.
—	Ni mogoče, ni mogoče, rekla. Ali te je hudo bolelo?
SolveJg ai odgovorila. Jas Ji pa tudi nisem vedela nič reči Z nogami sem cokala kavčuka-sto pentljo na elantniku. Id ga nerodno mečkala med rokami. Vrata v čevljarnico so bila odprta, v kuhinji je zaodsrjalo po aasoli ln po vlažnem usnju.
Mati bolnega dekletca je stala ob štedilniku in kuhala kavo; otroka je še vedno držala v naročju. Vonj žitne kave in slabega mleka ae je mešal z duhovi iz čevljarske delavnice. V tej ubožni kuhinji menda nikdar niso odprli ozkega okna.
Končno sem morala spet nekaj reči. Vprašala sem mlado bolnico:
—	Ali ti nikdar ni dolgčas, ko moraš vedno samo ležati?
Solvejg mi ni takoj odgovorila. Potem pa je potegnila nekaj izpod blazine.
—	Papa mi je dal tole, je rekla. -
In pokazala mi je zeleno po-pleekano škatlo za nabiranje rastlin. Obešena je bila na pisani vrvici.
—	Mama mi je pa dala tole, je rekla.
In izpod zglavja je pokukala punčka. Glavo je Imela iz porcelana, plavi laaje so bili "kar naslikani nanj. Četudi Je bila že zelo zamazana, sem takoj spoznala njeno belo obleko s cvetkami in židanim! pentljami. Bila je Gerda.
Zardela sem, solze so mi stopile v oči. Zdelo se mi je, da sem bolnemu dekletcu storila strašno krivico. Nisem se upala dvigniti pogleda in tudi betfede nisem mogla spraviti iz grla.
V tem trenutku se je čevljarjeva žena, ki Je ob štedilniku natakala kavo v okrušene skodelice, nenadoma ozrla vame ln ugledala moj zardeli obraz. Stopila je takoj k postelji svoje nesrečne hčerkice, jI potegnila punčko iz rok in jO položila nekam v stran.
—	Nikar ne kaži takih igrač bogati deklici, je dejala ln se prisiljeno nasmejala. Potem pa se je okrenila še k meni in hitro rekla:
—	Ti imaš pa gotovo mnogo lepših in večjih doma, kajne?
Za hip sem se ozrls kvišku. Njen pogled je blodil po kuhinji, ustnice je čudno krčevito stisnila na skoro brezzobe čeljusti. Potem pa je dejala s čisto drugačnim, medenim, spoštljivim glasom, da sem kar zatrepetala od studs in nerazložljive bojazni:
—	Seveda, seveda, ti imaš druge, lepše punčke. Ampak naši ubogi Solvejg se tudi ts sdi zelo lepa--— še zs dve kroni sem jo kupila pri Wollmanu, da povem po pravici . . .
2ena je na dolgo in na široko pripovedovala, kako je bilo takrat z nakupom te punčke. Čutila sem, kako so se ji večkrat ustsvlle oči ns moji sklonjeni glavi.	^
Spominjam se, da me je nato povabila v izbo na kavo. Zaman sem se branila in zatrjevala, ds mi je mama prepovedela piti kava Popila sem jo celo skodelo ln pojedla dva slsbs kolačka, ki ju je bila Helena kupila v pekarni. Čevljarjeva žena me je
tako silila, ubogati.
Ko sva se s služkinjo vračali domov, sem silovito jokala. Nisem pa hotela povedati zakaj. Toda Helena mi je rekla, da naj bom kar srečna ln zadovoljna, da nisem tako bolna kot Solvejg. Dobro mi bo delo, je dejala, da sem videla, kako žive druge deklice. Jokala sem Čedalje bolj. Tedaj se je služkinja ustrašila, obljubila mi je bonbonov in me rotila, da ne smem povedati mami, da sem jo spremila v Bal-keby.
Kmalu sem se potolažila. Začela sem spotoma. premišljati, kaj vse bom storila za Solvejg. Pojdem je obiskat in jo bom kratkočasila. Iztuhtala sem mnogo dobrot. Ob misli, da bom postala dobrotnica uboge bolne Solvejg, sem se polagoma pomirila in končno se mi je povrnila dobra volja.
Od vsega, kar sem bila sklenila, nisem pozneje nič storila. Imela sem namreč samo sedem oere. In še tisti večer, ko sva z mamico molili večerno molitev, sem se spomnila na siromašno, malo bolnico in iznova mi je potok grenkih solz žalil oči. Toda o punčki nisem zinila nikomur. Služkinjo Heleno so naši domači pošteno ozmerjali in nikdar več nisem smela v Balkeby k ubogi Solvejg, ki je bila tako nevarno bolna.
PONDELJEK, 25. MARCA. POTREBUJEM ŽENSKO.
Vdovec, samec, želim d^ pošteno žensko sa gospodinja dela in pomoč v trgovini, Bpr. mem vdovo ali samsko v sta« sti 36 do 40 let, mora znati vi nekoliko angleški jezik. spr« me se tudi vdova z enim , dvema ot rokama. Plača po d govoru. Vse ponudbe je poaU na naslov: ^Obrtnik", 2657 g Lawndale Ave., Chicago, IU.
ČftBMBF (Adv.)
NA PRODAJ IMAM
iz opeke zidano hišo na lep« proetoru v Clevelandu. Ohio, 1 terega veseli živeti v mestu, mu tu nudi ugodna prilika. Hj se tudi zamenja za dobro t ko. Za ceno in druge podn nostl pišite na naslov: Ig. j P. O. Bor Sfifi, Lynch, Ky. (Adv.)
Tako sem prvikrat srečala uboštvo. Nekaj let pozneje mi je nekega dne povedala mama,/ da smo tudi mi postali ubožci: Sa danes pomnim, kako sem se takrat zgrozila od tesnobe in kat ko so v čudni vročici zago: moje dekliška lica, Ali smo bi torej tudi mi obsojeni, živeti okuženem ozračju, pripogibal hrbte pred ljudmi, jih gl z bojazljivimi očmi in govori z njimi ponižno in sladko med? . . .
Postala sem doraslo dekle, p o-stala sem žena. Naučila sem le vedno bolj spoznavati življenje. Tudi uboštvo.	' f
Toda najhujšo revščino nižanje, ki se roga sir — sem spoznala s sanjai im nagonom otroka tisti dar ko sem začutila v sebi sločlnak lužo, v kuhinji pri Čevljarje' iv Balkebyju, ob ženi, ki je i ila punčko Gerdo.
KILA UMORI
35,000 letno
^irjMHPJHril''
-proračunsno aa podlagi uradnih atin o smrti —- eden na vaških minut odids—mrtvaški list je ui lrfovan vzrok smrti "Kila." Zak Ker so nesrečniki sanemarili a tebe ali pe ker so as sdravili um
hišo zanimali sa vzrok.
Kaj sto vi storili T Ali tudi vi nemarjate ali celo omalovažujete mi sebe s pasovi ali dragimi pred ti karkoli jih is imenujete? Poi zadržuje tok krvi ln odjemlje n cam \ potrebno hrano—-to kar na potrebujejo.
PLAPAO-PAD8 so ne uporabi kot starinski pasovi—temveč je hanično kemična pologa—narej da se ssmo odseke drii ns zsielje prostoru iivota ia drii milice. "P PAO" polagan stalno na bolni ator: tudi olajia bolečine in pr« Nobenih pasov, zaponk ali zmedi leg. Blago mehko kot bariun—k nastaviti ln je po ceni. Skoro i stoletja zadovoljeni tisočeri nam ročaj? e uspehu brss isgube tu dela. Kope zahvalnih pisem. Pr zdravljenja Ja naraven, nobenih nosti s pasovi. Dobili Zlato medalj Graftd Prix.
Naučite ae kako sapreti odprt kile naravnim potom, tako da m kila ne bo obesila doli. Ispolnite a nji KUPUON ftn DAKBa.
BREZPLAČNI KUPON
rLAPAO LABOBATOBIKH
•kasni flspao ln 41 etroSkev
knJUieo o k
MM
AH želiš gMftft pravilno pi ln Citati slovenska? Naroi

Tiskarna S. N. P. J.
katere je isdalo In baanspn Književna matica &N. P-1


SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila ta veselico in škodo, viritnioe, časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaflum, češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugih
vodstvo tiskarne apklira na članstvo sjlpj., da tiskovini naroča v svoji tiskarni
»Ijsko delo prve vrsto. Vsa pojaanfln dajo vodstvo
S. N. P. J. PRINTERY
mb74s B*. Lsssisb atmm l chicaoaiu.
TAK SS DOBI NA tSUO TUDI VSA USTMBMA POJASNILA