Inserati se sprejemajo iu velja tristopna vrsta 8 kr., Se se tiska lkrat, ^ n II n n * „ II U II II ^ „ P.i večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski a a r o fl. Po pošti prejeman velia : Za ceio ieto . . 10 gi. — kr. ca poiieta . . o ,, — ca četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gi. 40 kr. ca poi leta . . i ,, 20 „ ca četrt ieta . I ,, 10 „ V Linbijani n« dom pošil an velja 60 kr. več na ieto. Vrednlštvo je Florijanake ulice št. 44. izhaja po tribra na teden in sicer v torek, četrtek in sobote Praktične misli po romanju katoliških Slovenov v Rim. ii. (Ivonec.) Najvič tvarine za takova dela je nakopičene v Annalea eccles astici Baronii et Rsy-naldi obširnega izdanja, ktero ima okoli 20 velikih in debelih zvezkov, ter navajajo tudi dotične vire, naj večkrat arhiv vatikanski, pa še druge zgodovinarje itd. Dobro je tudi pregledati enake narodue zgodovine, napisane od kakega domačina ali tudi tujca, vendar pa razkolnike, ker taki navajajo pogosto kake domače vire, da se vanje pogleda, zravoo pa se iz njih pozvedajo še ugovori zoper katoliške zgodovinarje, ki so morda že o tem narodu tudi kaj pisali. Golubinski, Rus rodem in raz-kolniškim mišljenjem, je spisal „Kratkij očenk istorii pravoslavn.h cerkvej, bolgarskoj, serb-skoj in ruminskoj" Moskva 1871. On navaja povsod vire, ga lahko človek kontrolira , je Ii prav navel ali ne, in tako se dobivajo iz te knjige viri, po kterih se napravi dobra , resnična zgodovina brez razkolniške zvijačnosti in razjedlivosti. Sveti Oče kličejo na delo, toraj kdor kaj zamore, brž na noge in pero v roke ! Kjer treba starinskih knjig, na tako delo naj se obrnejo preuč. gg. profesorji bogoslovski , ker imajo pravico potrebnih knjig si izposoditi iz razn-h bibliotek daljnih mest, iz Gradca ali Dunaja itd. Kdor zna razna jezike slovanske, naj vsaj prošnjo nemških jezuitov usliši, ter njim naj naznanja v navedenih časnikih dotične sadove slovanskega slovstva. Za to delo so ravno Slovenci (in Čehi) edini pripravni , ker znajo nemški jezik, kterega drugi Sloveni redko redko znajo, ki pa navadno gladko govord faancosko. Glavna adresa do sv. Očeta je napisana v staro slovenskem jeziku. To nas Bpominja, da so bili Sloveni po sv. Cirilu in Metodiju zedinjeni ne samo v veri, ampak tudi v jeziku, ter nas za jedno resno opominja, naj bi se tudi zdaj zopet V3i zedinili v obojem. Edinost v knjižnem jeziku bi ee najpred dosegla, da sprejmo v ta namen mali narodi jezik ruski, ker je že zdaj uradni jezik toliko milijonom ljudi, ter ga razun Rusov govorč tudi vsi omikani mlajši Poljaki. Tega nas uče tudi evropske velevlasti, ktere so zapovedale po vojašk b ustavih učiti jezik ruski; in ako bi vprašali za svet papeža, gotovo bi nam sv. oče nasve-tovali ravno ta jezik, kteri otrebljen rusizmov ter opiljen bolj po druzih narečjih bi bil veličasten in pripraven posebno za govornike, pa tudi lep za poezijo. *) Dokler pa samoljubje posameznih rodov tega še ne dopušča, Bkrb mo vsaj mi Slovenci za prihodnji svoj obstanek, ker imamo na meji dva prežeča nikdar nasitena moloha, Italijana in Nemca, ktera sta , ako pregledamo razšir jenje svojega naroda v starejši dobi, vsaj po-lovino slovenskega rodu za vselej pogoltnila, ter pretita zajeti še ostalo polovico. Sami se gotovo ne bomo mogli braniti in rešiti, toraj iščimo pomoči o pravem času še pri sosednjih nam bratih, in začnimo se krepko naslanjati na Hrvate. V ta namen mora postati Zagreb- *) Ruski jezik se strinja v mnogih stvareh s slovenskim ; zato pa tudi Slovenec, količkaj pazen na. koren besedi s pomočjo kakega reenika kmalo razumeva rusko knjige, samo da je spoznal ru-sizme. To skušam sam, če ravno gramatike ruske še videl nisem. ska univerza tudi univerza za Slovence; toraf se ima dognati dotle, da postanejo ondotnev šudije, (ako se imajo tudi kai premeniti) veljavne še za naše kraje ; potem se ima književni naš jezik približati in zediuiti s hrvatskim, kar ni ravno težavno. Skušnja numreč uči, da se prost narod v govoru ne meni dosti za malenkosti, ampak za poglavitne stvari; tako se tudi Hrvat ali Srb ne briga pri imenih za končnice am ali om, ov ali a; pri glagolu ne za perfect. simpl. za aorist itd., ampak za koren besedi. Ko je tega razumel, razumeva celi govor. Toraj stavimo 1) za potrebne nam pomanjkajoče izraze dobre hrvaške besede — turških in madjarskih brez velike sile nikar. Da se je kar sprva tako ravnalo, ko se je jel naš jezik čistiti in gladiti, o koliko bolje bi bilo I Pa pogosto so se kovale nove besede, ki so se kovačem samim smešne ali nepripravne zdele, ter narodu niso bile bolj znane ali pa še dosti manj, kakor dobre hrvaške. Čez kaj let so te spake spod-rinile njim zopet enake : pričajo nam to knjige skozi 30 — 40 let šolske in druge. O koliko je bilo praznega dela ! Stavimo 2) za marsiktere naše, pa Hrvatom čisto uezoane besede, dobre hrvaške ter pridevajmo domačo besedo z „ali, in" za razlaganje prve neznane. Taka prila-gaua beseda bode kasneje izoBtala ter zginila ali pa ostala za sinonim ali pleonazem, kakor so sploh drugi narodi svoje sinonime po tem ali enakem potu dobili. Opuščajmo 3. besede, ktere imajo pri nas čisto drugač pomen kakor pri Hrvatih, pa rabimo namesto njih besede tudi Hrvatom znane; n. p. rčč je Hrvatom beseda; za našo i reč imajo Btvar, ki je tudi nam dobro znana Božja kazen. Za vladanja prvega Napoleona zaprt je bil v morski jetnišnici v Rochefort-u neki Kognard, pogumen in izobražen človek. Nekega dne si pa izmuza verige raz nog, vrže železno kroglo, katero so mogli tamošnji jetniki na verigi za seboj vlačiti, od sebe, in zgine iz ječe. Topovi Rochefortske trdnjave pokali so zastonj, niso ga vjeli, všel je srečno na Španjsko. Od kodi si je toliko denarja pridobil, se ne ve, gotovo je le, da je potoval po Španj-skem kakor kak bogatin. Na svojem popot-vanji Boznanil se je z grofom Pontis de Saint Helene, iz soznanja postalo je prijateljstvo, in vljudni Francoz, ki je znal o vsaki še tako neznatni Btvari prav ljubtznjivo kramljati, bil je prav pogosto, rekel bi , vedno gost v gradu grofd. Ud za udom grofovske družbine umre, eden hitro, drugi počasi, neznane bolezni, strašni primirljaji pobirali so jih. Prijavni Francoz je bil vedno pri bolnikih, tolažil je umirajoče vselej je bil pripravljen ali po- magati ali saj tolažiti ostale. Ali je zadnji grof Ponti3 kaj posebnega Bumnil, ko mu je Francoz na smrtni postelji pijačo mešal, in ga spraševal, kaj Be ima z njegovim posestvom zgoditi ? Kar Be je tu godilo, ni Kognard nikdar obstal, povedal pa je, da je pobral po smrti zadnjega grofa vse dragocenosti, zlatnino, srebro, denar in tudi grofovsko diplomo. S pomočjo zadnje vstopil je v Španjsko vojsko kakor poročnik Grof Pontis de saint Helene. V kratk. m bil je že stotnik konjikov in ko Be je v bitki pri Montevideo poBebno odlikoval, tudi polkovnik istega polka. Kognard ni znal zatreti svojih slabih nogoenost. Zaradi slabega, nezvestega opravljanja svoje službe zaprli so ga, pa jim je dvakrat ušel. Drugikrat stopil je na čelo pogumne dru-haii francoskih vojnih vjetnikov, se polasti z njo španjske vojne ladije in zbeži na Francosko, kjer so ga zaradi skazane pogumnosti imenovali za podpolkovnika pri Maršalu Soult-u. V kratkem ga ta imenuje za polkovnika polka štev. 100. Pri Toulousi in Waterloo izkazal se je izvrstnega poveljnika, bil je tudi večkrat ranjen, ter je prejel za pogumno obnašanje častni križ, takrat še jako nenavadno podarilo. Vojvoda Berry imenoval ga je viteza reda sv. Ljudevita in zapovednika vojske ob reki Seine. Neki častnik obsojen je bil zaradi nepokorščine, da bo sramotno odstavljen. Grof Pontis razpostavi svojo vojsko na prostornem trgu Vendome v Parizu, da pri-8u8tvuje pri žalostnem obredovanju kazni. V sredi svoje vojske stal je grof pred sramotnim odrom, oblečen v paradno opravo, na katerej so se svetile vsakovrstne častne zvezde in križci. Obdan je bil od vsih od-ličnjakov celega svojega vojskenega oddelka. Na enkrat zakriči nekdo ua njegovi strani: Kognard I — Grof se obrne in zagleda umazanega, ostudnega človeka, z niskim čelom, katerega je on prav dobro poznal, bil je namreč v Ro-chefortski trdnjavi ž njim na eni virigi pri- v tem pomenu; reven ju Hrvatom goreč, za naš revon imajo oni ubog, siromak, kur jo oboje tudi nnm znano ravuo v tem pomenu. Po tem načinu, posnetem čisto iz skušnjo, bi so po mojih mislih aloveuski jezik kmalu približal in zeiliml s hrvaškim. I)a bi Tunder prosti narod ne zastal, umpuk tudi umol novi ta jezik, morale bi so nekaj čuhii po vseh kujigah iu spinih ter govorih njemu unmeujuulh novim besedam dostavljati nturo znane besede kot sinonimi, sicer bi mu bilo marsikaj tunino in nerazumno. Ako bi so tuko ravnalo, oe godila bi so Slovencem nobena krivica, ku-koršnu ho jo pu godila civilnim Ilrovutom kje doli do Zagrebu. 1'ustlrski listi zagrebškega škofu, kusnoje nadškofu lu kardinala lluvliku ho bili šo 1848. letu bolj po slovenski pisani, kakor simtertjo pri iiiih kuk čusnik današnje dni, uli cul6 kuk molitvouik zu ljudstvo. Zdaj ho jim že dolgo pišo vse v srbski hrvaščini, tudi mludi svečeniki jim rudi v toni jeziku prediknvajo; pa jo tudi resnica, da bi raje Imeli in boljo razumeli slovensko pridigo, sosebno faro bližej kranjsko meje. V »dresi do sv. Očeta se tudi rabi beseda: Hlovenski, ne pu Hluvjanski. O tem pišo učeni Hus, Kftlajdovič v svojem delu: „Ivan oksarh bolgarski) kur v predgovoru spodej pod zvezdico tuko: V Hturih spominkih so stunovitno pisali: Hlovdo, Slovčnin, Hlovčnsk. V Hrednjom veku ho zamenjali črko č z o. (Toraj ni» pisali: Sloveti, Slovenln, slovensk). V XVII. veku začeli ho spreminjati Črko o v prvem nlogii v a, ter so pisali: Hlavjuue, Hlavjunin, Hlavjunski. Ta izgovor in pravopis jo oče-viilno ruski, in ltus ga jo tudi popravil. Koren je tedaj slovo t. j. beseda no pu sluvu; to menda tudi priča primok, kterega ho duli Hloveni sosednim Germanom, niimreč nomec »li mulec, ker ž njim niHo mogli govoriti. Oči ko jim odpirajo. Pri razvajenih otrocih so zlopu nič no opravi; treba jim jo ojstro in krepko nasproti stopiti; potem šo lo se vilujo. V domišljiji, du ho lo oui rojeni gospodarji Avstrije, odkar so po jirekuciji uušemu pravemu vludurju izvili iz rok en dol njegove oblusti, počenjali ho takozvanl vstavovcrci vso mogočo stvari, dn bi sedanjo vlado vrgli in se zopet v minister sko stole vseilll. Ker jim jo pu Tuuflo vh»j v tem oziru krepko nasproti stopil, da ho nI dal kloujen. Grof, so ve, g» neče spoznati in zu-povo, nu videz mirno, kričuču proč spoditi. Ali tu ho ni dal tuko luhko odpoditi, pripovedovati jo začel, du jo grof — prav zu pruv le tisti Kognard, ki jo pred nekimi leti iz jet,inšiiice v Kuchefort-u vftel, In vho, kur jo od njega vedel. General Dospinols zupovč nu to nudpol-kovuiku prijeti, štirje žandurjl imeli ho gu od gnati v zapor. Kognurd prosi, (lu smo iti poprej v hvojo stanovuiijo, du ho proobločo. To ho mu dovoli. Ivo vstopi v svojo hoIiii, naglo popade dva samokresa, nameri nu žundarju, prodno ne pro straftenl zavedo, hIuiči skoz okno Iu vbežl. Oo/, pol lotu ga zopet vlovri. Zaradi vhega, zaradi umoru, zaiadl ponnrejovanja denarjev obsodili so ga zu celo življenje v zapor v pomorsko jefnlšmco. Malo let potem umrl jo v Mrest u Jetnik, ki hi bil, du ga ne lu liilu dohitela božju pru-vlca in kazen, umrl kukor grofPontls de sulnt Heleno. tako dober kup odstrnniti, ker so spoznali, dn z upltjom in demoufitracijumi, z moledovanjem pri Nemcih in Mudjurih nič no opravijo, kor Tuullo stoji pretrdno v zaupanji cesarja; zato so so jim začele oči odpirati, du bo treba nastopiti drugo pot, uko hočejo še kedaj do kake veljave priti. Prepričali ho se, dn dosedanja taktika nič no velja, nato ho jo znčol zgub-Ijuvnti vpliv (iosodunjogu voditelja Herbtta, ker prav ta nostrpljivi, vso zanikajoči, vsako spruvo med narodi zubrnnujoči mož jo v mnogi meri /ukrivil uoVMpcho iu propad ustuvoverno strnnke l'a šo v drugem oziru začelo so jo daniti v taboru ustavovercev. Pametnejši med njimi ho namreč začeli sprovidjati, du ho Kluvunom zu večno ne morejo odrekati pravico človeške in VHtnviio, da ho jim nn hiiio in ne moro zu-brnujovati ruvuopravnost, Golo nekteri ustavo-verni liuti hii začeli plsuti zn nuroduo spravo. Tako „MorgenpoHt" in ,,Kikiriki" vedno obso-jujelu ščuviinje na razno narode, tor prigaujatu ustuvoverco k blagonoHiioinu delovauju na polji gospodarskega uupredku in resnične svobode, ki pusti vsakemu svojo. Tudi „Pri*sso'1 je to dni pisalu, nuj ho nemški poslanci zmenijo h Cehi, kuj prnv zn pruv zahtevajo, in potom naj se pogodč, dn bo tega nesrečnega prepira oukrnt konec. Nn to bi bilo treba odgovoriti, du to m nobena skrivnost, kuj Cehi zahtevajo, to bi luhko vedeli in vod6 tudi nemški poslanci, samo du volje uimujo. Bistvena željn vseli Slo-vnnov jo narodna ruvnopravnost; pod tem pogojem ho Cehi že vočkrut ponudili Nemcem spruvo, pn nemški pohIhiici, njim nu čelu Ilcrbsti 11111» hoteli mč Blišati o kaki s]iruvi , ker ho lačna še nu goikeui sedeli in so imeli upuiijo, dn bodo držuvno obliiHt zu vmi čuso obdržali, toraj h« tutll zn želje drugih nurodov m bilo treba diiHti zmeniti. Zdaj ho je pn stvar nekoliko zasukala, bolj m bolj pridejo vsluvovorci do spoznanju, du z golim znnikovanjem ruviinpraviiosti in z grožnjami proti Slovanom, no morejo nu vrh priti; pač bi Iz srca rudi hegemonijo iu nadvlado čez, avstrijsko minulo, pn vedo tudi, dn ho j t m tn ne ho več prepustila, dokler imajo v Hvojein programu točko, dn hočejo vho druge narodu kontumuciruti; blugodiišui vladar Avstrijo jim tega ne bo ni nečo dopustiti. Dn bi šiloma zavrnili državni voz po Hvojih ntmlih, zu to ho preslabi, l.o vidijo; to ho sprevideli to dni, ko ho hoteli ministerstvo vreči nn pod logi pražkih neredov j no ostaja jim toraj dru zegn, ko sprijazniti ho z mislijo, da bo treba Slovanom vendar lo ruvuopriivnost privoliti. Do na tak način jo mogoče, du pridejo nekteri poslunci vstavoverno stranko zopet do kako veljavo, nko bodo popustili fanatike od ,,N. fr. Presse", ki pravijo, du „mora hiti Av-Htrlja ncniškn, »li pa je no bo!', ter He zbrati pod novo zastavo, ki ho imelu nupis ,,rnvno-pruvnoHt vhcIi nurodov". Mnogi ho žo omehčani m pripravljeni, priznati Slovanom ruvno-pnivnoet, vendar ho šo aruiaujojo, prejšnjo hvojo zmoto priznati, nokuj pu ho hoje strašil iu pritiiiku onih VHtnvovornlh fanatikov, lu |iiivHinli nemštvo v nevarnosti vidijo, (lujo Ne |in vendar in vedno bolj pogosto, dn so umije mod nemškimi llborulol novu strnuku, ki spoznava opravičenost slovanskih teženj, tur ho hoče približati Tnnlfejti in večini (Iržnvncgn zboru v tem smislu , iiu ho skušulu iiii|iravltl kompromis v Jezikovnem vprufianji m na ta nnčin nekoliko pomiriti nvstrljsko narode, du bo mogoču šo nn kaj druzega muditi, no pu vedno nu ,,/utirano" nouišfvo, ua narodnostne proplro itd. Nemara du bo grof Ooronlni tej novi Htrnuki voditelj postal. Kteri od nemških poslancev se bodo hoteli prihraniti šo zu bodočnost, pristopili bodo k tej Htruuki, kujti neizogibno je , dn ho mora Slovanom ravno-prnvnost dati in se tudi bo. Potem bodo pa le tisti med vstavoverci zu pametne spozuuui, ki so to prvi odobrili. Politični pregled. V Ljubljani X nvguid.it. AvNirtjukc deittle Nil <-«i iHli.ri»» bo 10. t. m. v tolminskem, cerkljanskem iu bovškem okruji dopolnilu volitev zu deželni zbor. Kukor nuni od ondot poročajo, odločili so se tnmošoji rodoljubi, »1» hočejo enoglasno voliti g. .Josipa Ivunčiča, c. kr. notarju v Tolminu, ki jo iz DchIiIo nu Kanalskem domu iu pozna osebno razmero in potrebo omenjenih okrojov. Gosp, lvnnčič je (udi izvrsten narodnjak, ki pOHlujo iu splsuje pismu tudi v domačem jeziku. Vo-lilci so toraj pravo zadeli, dn so Hi njega izbrali, m prav iz hitu jim golimo srečen vspeh I „Pester Lloyd", ki vodno z nušiml vstavoverci simpntizira, kur ho juko nliibo p«dn organu »ladjarskega naroda , ki jo toliko let pod istim priimkom nemško birokracijo zdi-hovnl, mora zdaj nuonkrat priznati, du ThhIIVi trdno stoji, iu du ga vstavoverci no bodo mogli še tuko kmalo odstraniti. To jo gotovo nepristranska priča zu trdni ohstuuek sodujue vlade. Tiilior v sil>i«-l, lo je veliki ljudski shod, ki ho ga napravili Slovani v Sleziji, sklenil jo sledečo resolucijo: t. Volilni red naj se spremeni in popravi po načelu „enuke bremenu, enake pravico", tornj nnj ho pomnoži število kmečkih poslancev. 2. Spremeni naj se liostuvn o posredovalnih uradih. <1. Dcdšč no nuj pridejo v obravnavo pred sodnije, no pu pred notarje. 4 Poallno legallziranjo nuj ho odpravi. [,. Poljskoinu in Soškemu jeziku naj ho v SloziJI podeli ru v u o p r n v n o h t z nemškim lozikom. II. Naj ho narodi poHtnvu zoper pijančevanje, kukor v (inliciji. 7. Slednjič izraža ljudski shod pnpoliiii z u upanje milil-h t e r s t. v u T u a IV o j e v e m u , kor to kaže hi co zu kmečki slan, lir je v tem Hinislii dognulo postuvo zoper oderuhu in gruntno vcenitov, in mitih še več kmetom ugodnih postuv dati. Dn tukaj kmetje izrnžujo ztiuptinjo Taullcju, i miljo pruv, ker tn res m i hI i kmetom pomngiiti v marsičem, kakor jo obljubil, in nokuj že tudi storil, nekaj pn še bo. Pri vneli takih predlogih pu, Iti bodo kim tum nu korist, nušla bo vlada gotovo podporo konservativno več no državnega zbora, zato je nrumeviio, zuknj v gorenji Av-strijl takozvuni j.bnuernveroln" (kmečko društvo) toliko ščujo proti konservativnim poslan* cem, tor tako lo kmečkim sovražnikom, nem-škollborulcem, ki ho v zvozi z judi in kupita-IIhII, v roko delu. Videti Jo, dn jo tn „bauurQ« verein" lo kreatura liberalnih rovnrjov. Zdaj jo umrl eden od konservativnih deželnih po-Hluncov v gorenji Avstriji. Nn njegovo mesto kundidirn ,,kmečko društvo" zdaj svojega predstojnika Kroiimuyerju, Pn tej volil,vi se ho pokazalo, koliko ii|ilivu ni jo žo pridobil tn ,,bauernveroin" in čo bo zuinogel zmagati h svojim kandidatom. Ako pa zmaga, bomo zopet radovedni, slišuti iz Ust tegu kmečkega agitatorju, litij to društvo prnv za pruv zahteva. Dr. Si)'dler ju imenovan zu profesorja nu imtjJtl iiiiIvcikI z češkim Učnim jezikom. Vkljiih nasprotovanju nemškutarjev ima vluilu vendar rosno voljo, ustnnovltl čosko VHeučilišču v Pragi, ker Imenuje vodno novo profesorje s češkim učnim jezikom- Naša vlada h« jo pogodila z vlado hv. očeta zaradi u r e d h o k a t o i i A k o c o r k v o v It o h u i in Hercegoviul. Ustanovila ho bo nadlkoflja v Sarajevu in njoj podložno škofije v lliuijiiuki in Mostam. Škofijo treblnjako pa bo oskrboval Ao zanaprej škof Dubrovuiški. Menta bo »utišala 8000 gl. »a nadškofa v Sa-rajovu, «000 gl. za škofa v Mostam in 8000 gl. za škoia v Ranjiluki. V Sorajovu ho tio ustanovil tudi kapitoij, tor bodo za zdaj lo Štirje kanoniki, kterih vsak bo dobival od cesarsko vlado uoOO gl. prebondo. Pozneje so bo ustanovil kapitelj tudi v Mostam. Cesar ai jo pridrlal pravico, vso to cerkveno doato-janstveuiko imenovati, '/.a vso to škofijo napravilo so bo eno duhovno semenišče v Sarajevu. '/.a deželnega glavarja na 'VlrolMkrm jo imenovan dr. Ilapp, konservativec; cesarski namestnik vitez VVidmaun pa jo po-vidlgiijou v baronovski stan. Vnaiije države. Kn sli I car potuje v Nižnji Novgorod, kjer jo vsako loto znani veliki aomoujtam ho bo pokazal svojemu ljudstvu. O tem in o potovanji miHc^u cesarja v južno Nemčijo vodo listi mnogo pisati, pa ini bomo rajo počakali šo s svojo sodbo. Na l ho dtMni glavar kranjski?) Dunajski listi so to tlul poročali, da postane baron Aplaltrorn deželni glavar kranjski, grof\Yolkon-atoiu pa dežolni glavar tirolski. Pa menda so ao gledo obeh zmotili ; za deželnega glavarja tirolskega jo Imenovan konservativni poslanec dr. Rapp, kranjski deželni glavar pa šo nI imenovan, iu bodo ta čast težko izročena baronu Apfaltreruu, ki jo nedavno po odhodu Kalteneggorjeviiu odločno rekel, da jo tudi no sprejme. No verjamemo, da bi bil med tem postal drugih misel. „Proaso" sicer pritrdimo, da bode deželni glavar izvoljen i/, večino /borovo, ker so ravno narodni poslanci to načelo veduo zagovarjali in hi izmeti sedanjo manjšino niličo no hotel pri leh razmerah postati deželni glavar, ako bi so mu ta čast ponujala, Vendar pa menimo, da tudi Izmed večino vlada ne bodo ubrala ravno najhujšega atraukarja, ampak bolj ».inernega tudi pri manjšini priljubljenega moža, iii p.ledč na vso to ao nam uo zdi verjetno, da lu baron Apfaltrern postal deželni glavar kranjski. I ((}. detelni predsednik H'ink/or) ae je bil podal v torek na Notranjsko, da je ogledal Škodo, ki jo je požar napravil t Knježaku. (K porcijunkuli) je bilo prišlo letos nenavadno veliko ljudi z dežele, kar jasno spri-čuje, da je katoliška zavest med narodom slovenskim zmerom enako živa in se še čedalje bolj vtrjuje. Tudi somenj za češenj in čebulo, ki se vrši ravno ta dan v Ljubljani, bil je jako živahen; iz okolice ljubljanske so bili imenovanega blaga toliko pripeljali na prodaj, da mu cena že zdavnej ni bila tako nizka kakor letos. (O slovanskem romanji) se čuje, da ne bode brez posebnega vspeha, in to vzlasti tolaži sedanjega sv. Očeta, kteri so vnovič odločili, naj pri božjem grobu v Jeruzalemu svoje dostojno mesto imajo tudi frančiškani katoličani slovanskega obreda. Dalje naj se misio-narji, vzlasti v Bolgariji, poprimejo tega obreda, kolikor treba, in šolskim sestram iz Zagreba je v ondotnih krajih naročeno ravno to, da ne sme jezik biti opovira zedinjevanja v pravi veri in ljubezni. Tako poroča „Hlas." (Nova Šolska knjiga.) Eden najmarljivejših pisateljev slovenskih je g. profesor Janez Jesen k o. Spisal je zemljepisno začetnico, občni zemljepis, mali občni zemljepis, prirodoznanski zemljepis, občno zgodovino starega in sred-nega veka, in te dni prišla je na svitlo njegova občna zgodovina novega veka, ki jo je natisnila narodna tiskarna, založil pa jo je g. pisatelj sam. Jezik je kakor pri vsih Jesen-kovih spisih gladek in lahko umeven tudi za priprosto ljudstvo. S tem delom dovršene so zgodovinske in zemljepisne knjige za spodnje gimnazije, spodnje realke in učiteljske pripravnice, in ni toraj prav nobenega zadržka, da bi se ne zamogli ti predmeti učiti v slovenskem jeziku. Ko bi imeli mnogo tako marljivih iu za slovenščino vnet h profesorjev, kakor je g. Jesenko, bi nam ne manjkalo nobene slovenske šolske knjige več, in ako bi ue bile še vse natisnjene, imeli bi jih pripravljene vsaj že v rokopisih, da bi se zamogle ob primernem času brez odlašanja spraviti na svitlo. Na noge toraj, g. profesorji, in izdelajte še one šolske knjige, kterih dozdaj še nimamo, da usta zamašimo njim, ki se ustavljajo vpeljavi slovenskega učnega jezika s puhlim izgovorom, da nimamo potrebnih šolskih knjig. („Matice slovenske" odbor) priobčuje na slednji oglas: Matičine društvene razmere so z malimi izjemami toliko uredjene, da je za naprej mogoče kurentno delovanje. V prvej vrsti je zdaj nalog gospodom poverjenikom, da s svojo prijazno pripomočjo gredo odboru ua roko in da se ta težko doseženi red nadalje ohrani. Zato Be odbor obrača do svojih zastopnikov, gospodov poverjenikov, z najodličoejšo prošnjo, naj blagovoli od društ-venikov pobirati letnino za 1. 188l,, spisati poverjeniške pole, zaznamovati slučajne spremembe o izstopivših , umrlih ali premeščenih gtanh članih, in tudi naznaniti nove ude, ki so svoj pristop k Matici ondi oglasili z vsemi podatki, ki so potrebni, da se vsak praviluo vpisati more. A tudi naznanjeni dolgovi naj se izterjajo, kar se tu in tam dozdaj še nij zgodilo, imenike in nabrane doneske sprejema jedino le blagajnik, g. Ivan Vilbar, ki je r tajnikom v vednej dotiki, in mu izroči to, kar mu gre. Odbor dalje prosi, da se plačilni izkazi z doneski vred pošljejo zato, ker je za časa treba imenik za tisk prirediti, v katerem se bodo tiskali Bamo oni člani, ki so svoj prinos o pravem časi Matici oddali; isto tako se bodo knjige poslale Bamo rednim plač- nikom. Kakor družba sv. Mohora ne daje svojih knjig ,,na upanje", tako jih tudi Matica ne bode dajala, kar bodo gotovo odobravali vsi rodoljubi, katerim je obstanek Matice pri srci. članom, ki so v neposrednjej zvezi z Matico, bodo se pa knjige naravnost po pošti pošiljale. Take pošiljatve bo najceneje pod odprtim, pa dosti varnim zavitkom. Kdor jih želi na ta način prejemati, naj s svojim vsakoletnim doneskom pošilja blagajniku 15soldov več za poštuino. (Huda ura) je bila v torek kmalo popoludne zlasti od Šentvida do Medvod, kjer je toča precej močno pobila poljske pridelke. V Krakovem je trešilo v farbarjevo hišo, pa strela ni napravila posebne škode. Razne reči. — Slovstvo. K a t o li č k a c r k v a i S 1 a v e n i u Bugarskoj, Bosni i Hercegovini — talijanski napisao D. Petar Balan podarkivar u Vatikanu — preveo dr. Josio Stadler, prof na sveučilištu u Zagrebu 1881. To je knjiga, ponatisnjena sedaj iz „Kat. Lista", ktera se pri njega vredništvu dobiva po 85 sold. Prof Balan je po viši nalogi spisal to delo, iz kterega se vidi verstvena in sploh kulturna naloga, ktero je izvrševala kat. cerkev na vzhodu, in kako je odcepljenje od nje pospeševalo pod-jarmovanje vzhodnjih naroda pod oblast turško. Iz Vatikanskih virov je marsiktero dobo vrlo opisal in pojasnil Talijan v gladkem jeziku, in tako lepo prevodil dr. Stadler. Hvale vredno je to in veselo, da so se za Siovane tako brigati jeli Talijani, bodi na blagoslov obema! — Nemški List: „Alte und neue Welt-' izišel je ravnokar 20 sešitek. Vsakih 14 dni izide sešitek tega lista po 15 kr. av. v. Kot nadarek dobi se proti doplačilu 72 kr. lepa podoba Češenje presv. Srca Jezusovega. Obseg 20 sešitka je naslednji: Berlo: — Der Musiker und sein College. — Das Schvvert des Diimokles. — Natur und Sittengemalde aus Brasilien. — Erinuerungen eines Thalers. — Skizzen aus Amerika. — "VViistennacht. — Katholische Zeitgenoasen. — Das Volk deB Sii lena an Fest- und Werktsgen. — Schloss Reinhardsbrunn. — Allerlei. — Podobe: Der Musiker und sein College. — Von Hau.s und Iferd. — Titel-Vignette. — Die Strasse einer amerikani8chen Stadt zur Wahlzeit. — D;e Schmiickung zur ProceBsion. — Melchior Paul von De8chwanden. — Schloss Reinhardsbrunn. — Katholische Missionen, nemšk katolšk list s podobami je ravnokar izišel 7 sešitek, t naslednjim obsegom: Berilo: — Die Somali, — E n Apostei der Freiheit. -- Nachrichten aus den Missionen. Danemark. — Annam, — Siidafrika, — Westafrika, — Vereinigte Staa-ten von Nordamerika. — Polyne8ieu. — Podobe: Somali-Neger. — Somali-Negerin. — Somali-Krieger. — P. Dominikus. O. Min. Cap. und die Schule der Somali Kinder in Aden. — Das konigl. Schloss Penka de C.nfra. — Die neue katholische Kirche in Aarhuus. —• Ein annamitiseher Mandarin auf Reisen. — Aussetzuog der Leiche eines Zahlungsunfiihi-gen Schulduers. — Btvvjhner von Abeokuta, — K obilnim naročilom priporoča se Katoliška bukvarua. — Požarov letos ni ne kraja ne konca v torek je bil viditi na Dolenjski Btrani hud ogenj, in pravijo, da je gorelo v Višuji gori. V Kranji se je bila tudi v torek vnela drvnrnica farovška, kjer so italijanski zidarji kuhali polento; pa vsled hitre pomoči bil je ogenj kmalo zadušen in menda še drva niso zgorela. In 1. t. m. je pogorelo v Knježaku na Notranjskem 38 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, senom in hišnim orodjem. Dober kup ure. Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupovalee ni v nobeni nevarnosti. 1 cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr. i anker -Ura iz srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington-ura z verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlate urice za gospe, prej 40 gi., zdaj 20 gld., z verižico za na vrat. (5) Zlate remontoir ure, prej 100 gi., zdaj 40 gi. Na pel let dobri stojimo. Pli. Frenini, urar. (Uhrenfabrikant, Rotlientlmrmstrasse, geniiber der Woiizeiie Wien.) Važno za vsako hišo! O Pl