179. Številka.
f * kl*
Ljubljana, v ponedeljek 6. avgusta 1900.
se oma cd J irairso icraev s sni
L leto.
Uhaja vsak dan sveder, isimli nedelje In praznike, ter velja po poM prejeman aa avstro-ogrske dolets srn vse leto 90 K, sa pol leta 13 K, sa Četrt leta 8 K 50 h, sa jedan raasee 9 K 30 h. Za Ljubljeno bres posujanja na dom sa vse leto 89 K, sa pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K 80 h, na jadan mesec 1K 90 h. Za polirjanje na dom radma se sa vse leto 9 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znata poštnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobna vposujatve naročnine aa na ozira. — Za oznanila pladnje aa od Itiristopne peti t-vrste po 12 h, Ce ae oznanilo jodenkrat tiska, po 10 h, Co bo dvakrat, in po 8 h, Co so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole" irankovatL — Rokopisi sa na vračajo. — Uredništvo in uprsvnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Uprsvnlstvu naji so blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegova ulice It. 9, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga It. 12.
»Slovenski Narod" telefon črt 34. — »Narodna TIskarna" telefon st 85.
Posl. Šuklje pred volilci.
V dvorani novomeškega .Narodnega doma" se je vršil v soboto večer volilni shod, katerega je sklical dvorni svetnik in državni poslanec g. Fran Šuklje. Predsednikom shoda je bil izvoljen novomeški župan, g. dr. J. S c h e g u 1 a, podpredsednikoma pa župan metliški, g J u t r a š in župan črnomaljski, g. P u h e k.
Predsednik je pozdravil volilce iz Višnje gere, Črnomlja, Metlike in Novega mesta ter dal besedo g. poslancu.
Državni poslanec Šuklje je govoril nekako takole; Srčno vas pozdravljam, volilci novomeški in zlasti vas, ki ste prišli iz daljnih volilnih krajev. Žal, da stopam pred vas s praznimi rokami. Moja krivda ni. Leta 1897. sem bil izvoljen, da bi v parlamentu delal, imel sem vedno najboljšo Toijo, a saj poznate žalostne razmere v parlamentu. O resnem delovanju že več let ni govora Vendar nisem zanemarjal krajevnih koristij in nadlog. Zlasti mi je bila vedno pred očmi nujnost vašega vodovoda. Hvaležno priznam, da sem našel glede tega v dež. posl. dr. Tavčarju podpornika. Dež. zakon je že na Dunaju, da se predloži v Najvišje potrdilo. Vse je pripravljeno, zato upam, da bodete Novome-ščani kmalu pili zdravo studenčico. Potezal sem se tudi za občila, za dobre drž. ceste. In tu morem povedati svojim črnomeljskim volilcem, da je vprašanje glede ceste iz Luže preko Streklovice in Črnomlja do Vinice v najboljšem tiru. Ministrskemu predsedniku sem sam izročil obširen ekspoze* in generalni projekt, in dr. Korber mi je obljubil, da ukaže še letos izdelati tehnični projekt Ker se za to cesto zanima tudi deželni predsednik, smem upati, da se bo cesta začela delati kmalu. Sicer pa bom imel tekom štirih tednov glede te ceste s Črnomeljci Se poseben razgovor, z Belo-kranjci pa mi bode govoriti zlasti glede svinoreje, radi katere sem storil že korake, da bi jo podpirala vlada z državnimi prispevki.
Splošni notranji položaj v Avstriji je najboljSe karakterizovan z besedo — obstrukcija. Pred petimi leti skoraj še vedeli nismo, kaj je obstrukcija, sedaj pa razsaja že od 1. 1897. ta pošast ter je napravila nepopisno škodo. Obstrukcija je onemogočila tvorno silo zakonodajstva, izpraznila državne blagajne, spravila v skrajni nered avstrijsko upravo ter vsekala skeleče rane naSemu narodnemu gospodarstvu. Moderna država brez zakonodajstva ne more obstajati. Zakonodajami aparat ne sme počivati, kajti družbene in gospodarske razmere se spreminjajo vedno, zato pa treba novih zakonov. Mi pa že štiri leta nismo sklenili niti jednega novega zakona. Še hujše je z narodnim gospodarstvom in z deželnimi financami. Največji konsument in najvažnejši kupec je država sama. V pospeševanje narodnega blagostanja pa rabi vlada investicij, toda od 1. 1897. se še ni odobril noben proračun. Tako pa se je morala vlada lotiti blagajniških preostankov in danes vlada v državnih blagajnah suša. Naše uradništvo je zbegano, ugled parlamenta pa je vsled obstrukcije padel tako globoko, da veljamo v svetovni politiki manj kot Italijani. Zato pa pravim, da je obstrukcija za državo velika nesreča. Če bi tolkla in bila toča ves mesec in vsak dan po 24 ur, bi škoda v državi ne bila tako velika, kakor je sedaj.
Prizadeti smo prav zelo tudi Kranjci. Za nas so se vlade vedno premalo brigale,
zato pa ljudstvo beži preko morja v daljna dežele. Korberjeva vlada pa je vendarle predložila parlamenta zakon glede nove zveze z Dunajem in s Trstom preko Bohinja in Gorice. Ta železnica bo pomagala dvigati bogastvo naše dežele, ki leži v vodnih silah. Miza je pogmena, a sesti ne moremo sa njo radi obstrukcije.
Tri leta so obstruirali Nemci, sedaj obstruirajo Cehi. A ko moram reči, da je bila nemška obstrukcija neutemeljena, izvirajoča iz jalovih razlogov, tega o češki ob-strukciji reči ne morem in ne smem. Jezikovne naredbe so bile Nemcem itak le pretveza za obstrukcije Vendar morem reci, da bi bil lahko Badeni postopal drugače. Padel je le vsled strahu dvornih krogov pred pouličnimi nemiri. Gautsch je nato prenaredil naredbe v nemškem smisla in obdržal le določbo, da mora biti v čisto čeških okrajih uradni jezik češki, a Nemci še niso bili zadovoljni, dokler niso zmagali na celi črti. Prišel je Clary, mož brez sleda državne modrosti, ki se ni menil za glas češkega naroda, in ki je vrhu vsega razžalil Čehe še z zloglasno Kindingerjevo naredbo. Korber je predložil troje jezikovnih načrtov, ki niso sprejemljivi. Čehi so jih odklonili, in če bi bil jaz Čeh, bi jih tudi. Ugovarjajo jim pa tudi Nemci, zlasti na Moravskem, a to je gol humbug, kajti istina je, da so ti jezikovni načrti v nemškem interesa, zlasti še na Moravskem. Čehi so začeli torej proti tem vladnim predlogam obstrukcijo, najprej tehnično, končno pa hi apno. Zasedanje pa se je moralo zaključiti.
Dasi imamo Slovenci škodo od češke obstrukcije, smo Cehe vendar podpirali v njih boju- Dal Bog, da se Slovenci nikdar ne ločijo od Čehov! (Dobro!) Morda bi se nam taka ločitev celo drago poplačala, toda koncesije bi bile samo efemerne vrednosti, od danes do jutri. Te koncesije nam izvijejo takoj zopet iz rok, ko bi bili poraženi Čehi. Zato pa je za Slovence najbolje, da goje" do Čehov vedno lojalnost, ki temelji na krvnem sorodstvu, v skupnih interesih in v skupnih nasprotnikih. Nisem vročekrven radikalec in vedno sem skušal ohraniti z Nemci dobre odnošaje, a reči moram, da je sedanja nemška pohlepnost nečuvena.Nemci kar nočejo razumeti, da smo Slovani iz istega testa kot oni. Naš boj za jednakopravnost proglašajo za napad na svojo posest, in če se potezamo za narodne šole, kriče: aZadaviti nas hočejo! Kradejo nam posest!" Zato pa Slovencem ne kaže zapustiti Čehe. Nemška pohlepnost je namreč nenasitna. Ko se jim izpolni želja, že prihajajo z drugo. Kriza je torej tu, država je skrajno bolna. Seveda se oglašajo zategadelj poklicani in nepoklicani zdravniki. Reči pa moram, da se mi zde vsa njih zdravila ničvredna.
Poslanec Steinwender je priporočal, naj bi se razpustil državni zbor, in se vršile nove volitve. Toda potem bi došlo z desnice in z levice še več radikalnejših elementov v parlament, in sprava bi bila še bolj ote-škočena. Nekateri mislijo, da bi nas rešila splošna, jednaka, direktna volilna pravica. Za to sredstvo se navdušujejo zlasti socialni demokrati in celo slovenski sila konservativni poslanci. Oslepili so jih namreč uspehi leta 1897., ko je poslala V. kurija same duhovnike. A jaz se s tem sredstvom vendarle ne strinjam. Res, da dandanes služi vsak doraslec državi, in da se državno premoženje opira največ na indirektni davek, da zato ne gre nikogar izključevati od volilne pravice. A ta pravica ne more biti razdeljena na jednake deleže. Saj je jasno,
da imajo volilci nejednako zanimanje in važnost aa državo, ter da ni staviti na isto stopinjo svetovno oglednega vsenčiliškega profesorja in pouličnega pometača. Sicer nas pa tudi uči zgodovina, da posledice take splošne, jednake in direktne volilne pravice niso najboljše. Ako imajo že na pro-svetljenem Francoskem tako apriden, gnil, korumpiran parlament, česa se moremo nadejati šele pri nas!
Posl. Ebenhoch je svetoval, naj se oktroira nov državnozborski opravilnik in jezikovni zakon. To sredstvo je tako radikalno, da se vlada nanje ne more ozirati. Opravilnik je res neraben, in mogoče ga je spremeniti tako, da se onemogoči tehnična in silovita obstrukcija — če obstruira peščica poslancev. Če pa bi hotel obstruirati večji oddelek zbornice, n. pr. Čehi, bi se opravilnikova vrednost takoj razkadila v nič. Jezikovni zakon pa je vlada že itak umaknila, ko je sprevidela, da ga vsa zbornica odklanja.
Liberalni tirolski poslanec dr. Grab-mayer se je poganjal za to, da se s § 14. oktroira nemški posredovalni jezik. Meni se zdi sploh vsak posredovalni jezik absolutno nesprejemljiv. Slovesno pa protestiram, da bi se oktroiral nemški posredovalni jezik. Kot drž. uradnik in načelnik samostojnega orada sam čutim težave, ki vzra-ščajo iz mnogojezičnega poslovanja. Vendar pa rečem: Dokler bode k?j Slovencev, ne bomo nikdar dovolili, da bi se dala nemščini prednost, ali da bi se vpeljala kot drž. jezik ! (Dobro !) Ustava nam določa enakopravnost vseh jezikov. Vsak urad je na to ustavo prisegel. A če že sedaj ti uradi pri vsaki priliki prezirajo ustavo zajamčene slovenske pravice, kaj se bi godilo šele potem, če bi se sprejel Grabma-yerjev predlog, ter bi se dalo z njim vsakemu uradnika sredstvo, da zatira jezikovne pravice nenemških narodov! Tako torej odklanjamo tudi tega liberalnega tirolskega zdravnika.
Kako pa je po mojem mnenju pomagati Avstriji iz grde zagate? — V to svrho treba jasnega programa, energično razsodne vlade, in dobro organizovane stalne parlamentarne večine. Priznavam: lahko rečeno, a sila teško storjeno.
Jasen program, t. j. vedeti moramo, kam plovemo? V nas ni bolen samo parlament, temveč bolna je ustava naša. Dandanes je razdrta in ohromela ona ista ustava, katera je bila sklenena 1. 1867. od naših političnih nasprotnikov direktno proti nam, in glejte čudo! — iste stranke so jo zlomile, dasi so jo svoj čas ustvarile sebično za se. Zato pa se stanovito pomir-jenje našega cesarstva more doseči le potom ustavne premembe. Centralistični ustroj — ta vzor naših starih birokratov — ne ugaja Avstriji, ker ni primeren ne zgodovinskemu razvoju, niti različnosti dejanskih gospodarskih in kultu-relnih razmer. Državni zbor je preobložen s tvarino, zato je ne more zmagati. Potem pa, mari ni nesmisel kovati postave za dežele n. pr. za Galicijo ali Bukovino — v katerih večina poslancev nikoli ni bila. Preustrojiti je tedaj ustavo — ne v federalističnem, tega odijoznega izraza nočem rabiti — pač pa v avtonomi-stičnem smisla taka da se bo centralnemu parlamenta baviti z onimi zadevami, ki so v istini skupne vsej monarhiji, drage stvari pa je odstopiti dež. zborom.
Ali ogovarjalo se mi bo: z razširjenjem dež. avtonomije podaviš slovenske
manjšine v mešovitih deželah. Saj jih že sedaj mrcvarijo deželno zborske veČine v Gradca in Celovca, v Trstu, Gorici in Kopru, kaj pa bo potem, če se področje dež. zborom še pomnoži in razširi?
Toda ta argument ne odločuje. Pred vsem ni pozabiti, da pripada slovenska delegacija že dolgih 20 let oni večini, ki se je naslanjala v svojem programu na dve glavni točki: narodno jednakopravnost in dež. avtonomijo. Večkrat, žalibog brez-vspešno, sem že zahteval od svojih ožjih tovarišev, naj bi vendar enkrat korenito preštudirali preporno to vprašanje ter rešili ga dogovorno z rojenimi avtonomisti, Čehi in Poljaki. Slovenci moramo formulirati preoizne pogoje in uvete, pod katerimi smo pripravljeni tudi mi sodelovati pri avtonom. preustroju državne ustave. Avtonomija deželna namreč ni več škodljiva za našo narodnost, kakor hitro se potom drž. zakona zagotovo narodne pravice manjšinam v me-šovitih deželah. Tedaj zakon v varstvo in obrambo narodnih manjšin, jasen zakon, gospoda moja, nobenih splošnih fraz, nego konkretna določila, kake pravice je prisojati manjšinam in katerim javnim organom, na podstavi narodne avtonomije, bodi izročen« varstvo teh pravic. V podrobnosti se ne spuščam, a preverjen sem, da bi osnova samostojnega šolskega sveta, samostojnega deželnega kulturnega sveta, ustanoviti narodni kurij v deželnem zboru in dež. odboru i. t. d. v primerno preosnovo cesarskih uradov omogočila n. pr. tudi štajerskim Slovencem, da bi se končno tudi sprijaznili z razširjenjem deželne samouprave.
Istotako bi se dalo urediti finančno vprašanje, namreč težavno razmerje med aktivnimi in pasivnimi deželami.
Tako sem zavzet za to globoko sega-jočo drž. preosnovo, da se niti pred to mislijo ne ustrašim, uveljaviti jo potem s § 14. Opuščam pa to misel le iz jednega razloga. Za tako operacijo treba izvrstnega operaterja. Takih operaterjev pa v Avstriji, žal, nimamo.
S tem pa ni izključeno, da bi se ne dala na podlagi takega programa ustanoviti stalna drž. zbor. večina. Sedaj ni nobene večine več, stara je razbita, , Arbeits-majoritat* osnovana proti Čehom, se je sama zrušila tekom 24 ur. Levica sploh ni več v stanu, niti s pomočjo nove koalicije ne, ustvariti trajno večino, niti tedaj ne če se ji pridružijo Poljaki in nem. konservativci. V opoziciji so še držali skupaj levičarji, a le za silo, a izročite jim vlado, in takoj si bodo v laseh. Demoralizovani parlament se zbudi k delu le tedaj, če se iznova združijo stranke stare večine. Temelj za to smo položili že jugoslovanski poslanci, združivši se s češkim veleposestvom in Treuinfelsovo skupino. Ako si Čehi, ki so poleg velike darovitosti dokazali mnogokrat državniško zmernost in previdnost, ne bodo dali vezati rok po kvarnem radikalizmu, ako do jeseni počakajo s svojimi ukrepi ter se pri njih vsaj nekoliko ozii»jo na težavno stališče Jugoslovan, prijateljev, hkratu pa tudi na nujne potrebe avstrijske države, potem sem uverjen, da se zopet zveriži stara desnica, toda očiščena prejšnjih ne-dostatkov, prešinjena z novo življensko energijo.
Toda gola restitucija stare večine Se nikakor ne pomiri razdejane države. Težiti bo za tem, da se ta večina pomnoži z zmernimi elementi iz levice.  Poštena po.
ravnava je Slovanom možna z vsemi onimi nemškimi strankami, ki stoje res le na avstrijskem programu, katere ne škilijo preko črnožoltih mejnikov in so pogumni dovelj, da svojega avstrijskega rodoljubja ne vržejo pođ mizo, kakor hitro kdo izmed kričave jate nemških naoionaloev — n. pr. Schonerer ali Wolf — vzdigne svoj glas.
A kakšno je razmerja med nami in s sedanjim ministrstvom?
Koerberjeva vlada ima nekaj prav odličnih členov v svoji sredi, katerim ni odrekati niti strokovne sposobnosti niti državniškega pogleda. Koerber sam je mol, poln dobre volje, izkušen in neumorno delaven uradnik, ki Slovanom nikakor ni protiven. Navzlic temu se bojim, da nas a svojo popustljivostjo nasproti neopravičenim italijanskim in nemškim zahtevam ne prisili v hudo opozicijo.
Ne pripadam k onim vročekrvnim in kratkovidnim politikom, ki bi najrajši takoj začeli napad na vlado, če se v naših političnih okrajih imenuje adjunktom ali notarjem kak naš nasprotnik. Vem namreč, da imajo ministrstva večkrat vezane roke. Iz premnogih žalostnih skušenj vem tudi, da je celo nečuvena breztaktnost nekaterih slovenskih poslancev naravnost onemogočila vladi, ugoditi nam. Ali vzlic temu je imenovanje državnega nadpravdnika v Gradcu direktna žalitev, direktna provokacija slovenske narodnosti. Zahtevali smo le to, da bodi imenovanec uradnik, ki je slovenščine zmožen. Toda imenoval se je mož, ki je slovenščine docela nezmožen, zato pa za svojo nalogo nesposoben. To je tako neosnovano preziranje naših prirojenih in ustavnih pravic, da mora iz tega nastati najnevarnejši prejudic za razmerje med slovensko delegacijo in vlado. Želim, da se varam, a dozdeva se mi, da nam bo boj proti Koerberju vsiljen.
S tem bi lahko svoj govor končal, toda govoriti hočem še o drugi prevažni stvari, o onem nesrečnem strankarskem boju, kateri razjeda politično gibanje na Kranjskem. Jedne stvari si ne dam očitati od nikogar ne, to je plašljivost, in rajši imam, da me proglase' neprevidnežem nego strahopetcem. Govoriti pa moram o tem perečem vprašanju tembolj, ker sem nekako izzvan bil, pokazati svojo barvo. Saj se je še tu pred kratkim neki slovenski politik, kateri sicer nima ne dežel, niti državnega mandata, a navzlic temu narekava politiko » Slo vence ve" stranke, naravnost in brez najmanjšega povoda, zaletaval v mojo skromno osebo. Dr. Šu-steršič dejal je namreč: „Kak razloček med slovensko državnozborsko politiko danes in pred desetimi leti! Takrat je vodil našo delegacijo Šuklje, mož brez načel, strog oportunist, kateri je pazil le na to, da je pri vsaki priliki varoval liberalne interese, danes pa vodijo" — tako je patetično vskliknil — »našo dunajsko politiko stanovitna načela!"
Čemu taki neosnovani napadi na moža, kateri se namenoma dosihmal ni vtikal v sedanje obžalovanja vredne kranjske homa-tije? In ti napadi so tudi stvarno povsem neopravičeni. Ne bom govoril o tem, da je pred 10 leti slovenska konservativna stranka na Dunaju bila zastopana po tako uglednih veljakih, kakor sta bila rajnki deželni glavar dr. Poklukar in rajnki kanonik Klun. Uprav s ramo ten je je teh prezaslužnih mož, katera sta po skušenosti in modrosti daleč prekosila sedanjo, ne baš orjaško konservativno politiko, ako se jima sedaj očita, da sta se bila udala »brez-načelnemu vodstvu"! Sicer pa, dr. Šusteršič je še mlad odvetnik, in tedaj nočem zahtevati od njega one stroge logičnosti, katera je prvi karakteristikon j uri dično mislečega moža. Mari ne sprevidita velikanskega protislovja, v katero je zagazil kolovodja »Slovenčeve" stranke s tem, da mi je predbacival breznačelstvo, v istem hipu pa povdarjal, da sem se vedno in stanovitno potegal za liberalne koristi? Saj je v tem priznal, ne le da sem imel svoja načela, temveč celo, da sem dejanski delal na njih oži votvorjenju. Pa pustimo to na stran, recimo z drom. Šusteršičem, da sem zares jaz pred 10 leti vodil na Dunaju slovensko politiko, ter da sem jo vodil ne po načelih, temveč po oportunističnih ozi-rih. Uspeh naj sodi in vprašam vas: katera doba je bila nerodovitnejša za narod slovenski, za naše duševne in gmotne po-rebe, tista preklicana doba mojega vpliva,
ko smo se slovenski poslanci vendar vsako leto ponašal a to ali ono pridobitvijo, ali pa srečna sedanjost, ko g. dr. Šusteršič s mogočno desnico diriguje vso slovensko politiko na Donaju, kajti jasno je kakor beli dan, da je veČina, zlasti kranjskih državnih poslancev golo orožje v rokah tega političnega režiserja?!
Meni vsaj se dozdeva, da Š u s t e r -šičevvplivni ngoden niti našemu postopanjn na Dunaju, niti strankarskemu gibanju na Kranjskem. To izrekam povsem odkrito, s isto odločnostjo, s kojo obsojam nevredne naše prepire. Mi dunajski Slovenci smo si ohranili gorko rodoljubje, neskaljeno po vsakdanjih praskah, in verujte mi, boli nas, ko iz daljave gledamo divji boj na Kranjskem. Ali je moralo priti do take zdivjanosti našega političnega Življenja? Še ni štiri leta tega, odkar smo zborovali slovenski državni poslanci v stanovanju g. dr. Šusteršiča in pod njegovim predsedstvom, in predmet našega posvetovanja je bila tista famozna sprava! Vse je takrat gorelo za to spravo, pač iz različnih, deloma zelo prozornih nagibov in vzrokov, ki jih ne bodem analizoval. Le to naglašam, da sem bil jaz edini, kateri je izrecno odsvetoval od te sprave. Rekel sem: Vaša sprava se ne bo držala kajti r a z d v a j a j o n a s n e 1 e osebnosti in malenkosti, temveč svetovni nazori. Kar hočete vprizoriti danes, — rekel sem tedaj svojim tovarišem, — spominja me na epizodo v veliki francoski revoluciji, katero so zgodovinarji krstili Lamourettov poljub. Bilo je 1. 1792. poleti, ko je že vojvoda Brunšviski stal s svojo armado na francoskem ozemlju, takrat se je v francoski zakonodavni zbornici dvignil liberalni škof Lamourette ter z ginljivim govorom rotil svoje tovariše, češ: „ Vsi smo sinovi jedne matere, pozabimo kar nas razdvaja, oklenimo se onega, kar nas združuje, poljubujmo se kakor bratje!" In zares, francoski poslanci, kar pijani lepih teh fraz, so se začeli poljubljati; navzlic tem poljubom, par mesecev kasneje so si rezali vratove, da je bilo kaj. In tako — dejal sem svojim tovarišem — sklenili boste danes svojo »spravo", in čez malo mesecev si boste zopet grje v laseh nego kdaj prej.
Ker tedaj nisem zaupal uspehu sprave, stavil sem sam čisto pohleven predlog. Zahteval sem, naj se zvežejo slovenski državni poslanci v to svrho, da bi vsled njihovega vpliva slovenski časopisi preporna vprašanja razpravljali zgolj s stvarnega stališča, opustivši tiste grde osebnosti. Naravno je, da sem sijajno pogorel. Dvignil se je proti mojemu predlogu sam dr. Šusteršič, on, ki v domači politiki nastopa z isto sigurno avtoriteto, kakor med meteorologi Rudolf Falb. Obsodil je moj predlog, češ: nima nobene vsebine, in svet bi se nam smejal, če ga sprejmemo. Danes pa se svet smeje ponesrečeni spravi, in o mojem predlogu bi danes marsikdo želel, da bi tedaj bil več milosti našel pri svojih sodnikih.
(Konec prih.)
V ■ JubIJmil. 6. avgusta. Kaj namerava vlada?
»Pester Lloyd" piše, da se do jeseni, t. j. tekom bodočih šestih tednov, ne zgodi nič. Potem se za poskušinjo skliče državni zbor. Vlada se trudi neumorno, da pregovoii Čehe, da opuste obstrukcije Bržčas predloži vlada nov načrt jezikovnega zakona, ki se izroči najprej odseku v pretres. Če tudi načrt ne pride pred zbornico, bodo vendar med tem poslovali drugi odseki. Kar se tiče večine, vlada ne želi stare večine, ker bi ji stopila seveda levica takoj nasproti, a tudi Čehov si noče napraviti sovražne. Vlada želi, da si vse stranke obdrže svobodno roko in se zjedinjajo le od slučaja do slučaja glede dnevnega reda in opra-vilnika.
Umor kralja Humberta.
Policije se bavijo sedaj s tem, da do ženejo, kolik je bil obseg zarote proti kralju Humbertu, ter so zategadelj polo vile že celo vrsto Ijudij, ki so bili v zvezi z Brescijem, ali ki so notorični anarhisti. Državna policija Zjedinjenih držav je dognala, da sta ondi dve sekti anarhistov, katerih središči sta Patterson in Newyork, in katerih voditelja sta Ciancabilla in Malatesta. Prva sekta si je postavila nalogo, uničiti
sedanjo dražbo in njene glavarje, draga sekta Je nekako zmernejša ter smatra mo-ritev vladarjev le aa »privatno stvar" posebno velitoarcnih značajev. Obe sekti sta si jako sovražni. Bresci je bil med najver nejiimi pristaši Ciancabilie. Ta je dal njemu in tovarišem denarja, priporočil do anarhistov v Parizu, Ljonu in Genovi. Pred od potovanjem Brescija v Evropo se je zbrala sekta na banket, pri katerem je Ciancabilla navduševal odhajajoče tovariše. Vsakemu je dal lOOiztisov avojega lista ,Qtiestione So dale". V Havru so Brescija in tovariše, ki so zapustili Newyork 10. junija, sprejeli francoski in italijanski anarhisti ter jim dali denarja. Moriloi — menda štirje — so se dogovorili, da se snidejo črez mesec dnij v Monzi. Dogovorjeno je bilo, da kralja umore" vsekakor in sicer tisti, kateremu bo prilika najugodnejša. Policija je baje dognala, da je anarhist črevljar Leandro Nic-coli 28. julija brzojavil iz Milana Bresciju v Bologno: »Pridi takoj, vse je pripravljeno I" Bresci se je odpeljal takoj in se peljal skozi Piaoenzo. Spremljala ga je njegova ljubica, Theresa Ghiua, ki ima nanj največji upliv. Niccoli je Brescija spremljal do telovadnega prostora, potem pa zginil. Zaprli pa so anarhista Lamierja in Quintavalleja, ki sta bila na dan umora v Monzi. Tudi Thereso Ghino so zaprli. V Florenci, Pratu, Perugiji, Ne-apolju in Beneventi so zaprli šest delavcev. V Rimu pa so zaprli na kolodvoru človeka, ki je prišel iz Foligna ter si je potem v ječi hotel na steni razbiti lobanjo. V Sieni so zaprli 16 anarhistov in anarhistinj. A tudi v Trstu so zaprli nekaj anarhistov. Med temi vratarja hotela »de Ia Ville" in posestnika hotela »Mon-cenisio", ker sta dobivala anarhistične liste. Tudi dva gostilničarja so aretirali. Kralj Viktor Emanuel je kupil prostor, kjer je bil oče umorjen. Tam bo javen park s spomenikom. Tudi v Milanu postavijo Humbertu spomenik. Truplo Humberta leži sedaj v kapeli v kraljevem gradu v Monzi. Pogreb bo 9. t. m. v Pantheonu v Rimu.
Vojna na Kitajskem.
Angleški poslanik v Pekinu, Macdo-nald, je 21. julija sporočil v Tsientsin, da se napadi nadaljujejo tudi po 16 juliju, in da morajo mednarodne čete, ko se približajo Pekinu, hitro napredovati, da zabranijo napade na poslaništvo. Nekdo drugi pa je brzojavil 1.1, m., da je angleško poslaništvo v Pekinu še trdno. Med tem Rusi in Japonci prodirajo dalje proti Pekinu in so imeli že nekaj bitk s Kitajci. 30. julija so zadeli Japonci onkraj arzenala Haiku na Kitajce. Japonci so se morali umakniti, ker jih je bilo premalo. Boksarji v južni Kitajski so porušili ob Yangcekiangu in Thodeju več misijonskih hiš ter pomorili mnogo misijonarjev. Po odhodu Lihungčanga so se vojaki združili z boksarji. V Wutsungu in Šanghaju se Kitajci pripravljajo na odpor, zato je med tujci mnogo strahu. Angleži so tudi v Šanghaju nesložni z drugimi vojaki ter hujskajo Japonce proti Rusom. Poroča se tudi, da so bili Rusi pri Nintšvangu premagani ter so morali pustiti železnično progo med Nintšvangom in Portarthurjem Kitajcem. Okoli 40000 Kitajcev preganja Ruse. Tudi v Korejo so vdrli Kitajci. V Mandžuriji se nadaljujejo boji vsak dan. Rusi so zasedli mesto Sahalin. Vse kaže, da bode boj s Kitajci radi ogromne prostra-nosti države in radi velikanskih čet, razkropljenih po vsej deželi, jako težak. Nemci pošljejo baje še jeden voj.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 6 avgusta. — Kar ste iskali, to ste skupili. Ubogi »Slovenec" ! Kar smili se nam, ko vidimo, kako ga kolje, ker smo na njegovo predrzno sumničenje, da je liberalizem indirektno kriv umora kralja Umberta, odgovorili z zgodovinsko dognanimi fakti, ki kažejo, da so že pred stoletji bili mej katoliškimi duhovniki prav takšni blazni fanatiki, kakor se dandanes nahajajo mej anarhisti, da so bili mej duhovniki posamezni taki, ki niso samo učili umora kraljev, nego so tudi kralje dejanski morili. Navedli smo tri slučaje: dominikanca elementa, ki je umoril kralja Henrika HI., Ravaillaca, ki je umoril kralja Henrika IV., in Gerarda, ki je umoril Viljema I. oranj-akega. To je bilo preveč za ubogega »Slovenca", toliko bolj, ker smo tudi omenili,
da so tudi nekateri jezuvitje teoretično učili umor kraljev. Kaj nam je na to odgovori! »Slovenec" ? Da je bil C lem en t norec, da je bil Ravaillao norec, in da je bil Ge rard čarovnik. Ali ste slišali, ljudje božji? Vrh tega je še povedal, da Ravaillac ni bil duhovnik nego učitelj. Istina! Ravaillac ni bil duhovnik, a bil je člen cerkvenega reda feuillantov in tak verski fanatik, da je imel — vizije! Sicer pa naj čitatelji naši vzemo v roko katerokoli objektivno zgodovino, pa se bodo prepričali, kako smešno je »Slovenčevo* prizadevanje, otresti se teh treh katoliških anarhistov. A kaj naj rečemo šele o opravičevanju tistih jezuvi-tov, ki so učili, da je dovoljen umor kra Ijev? »Slovenec" taji tudi to. Sodišče v Toulousu pa je že okoli 1 1757., ko je klerikalec Damiens poskusil umoriti kralja Ludovika XIV., po daljšem dokazovanju spoznalo, da uče nekateri jezuvitje umor kraljev, in je dalo dotična jezuvitska deja javno sežgati. 0 vprašanju, če so jezuvitje učili umor kraljev, se je v nas že pred leti, ko je Aleš Ušeničnik še na gimnaziji hlače trgal, vnela daljša polemika, v kateri je odličen »liberalen profesor" in slovenski pisatelj prav v našem listu dokazal resničnost te dolžitve tako, da je klerikalcem popolnoma sapo zaprl. Sicer pa je res nepotrebno, se o tem dalje prepirati, ko priznava »Slovenec" v soboto sam, da je neki jezuvit učil, da je dovoljeno umoriti — tirana. S tem je dovolj povedano. Domin: kanec Clemens je smatral Henrika III. za tirana in ga umoril, Ravaillac je smatral Henrika IV. za tirana, Gerard pa Viljema oranjskega. Res so bili vsi trije nekaki tirani, ker katoliški cerkvi in zlasti jezuvi-tom niso hoteli pustiti tiste oblasti, ki so jo prej imeli. Rečeni trije morilci so jih smatrali za tirane, kakor je smatral Caserio Carnota in Bresci kralja Umberta za tirana! Po vsem tem se res ne moremo načuditi, zakaj je »Slovenec" tako iz sebe, ker smo rekli, da so prvi razširjevalci anarhističnih naukov bili jezuvitje, fanatični klerikalci Clement, Ravaillac in Gerard pa predniki Caseria, Luccenija in Brescija!
— Slomškova slavnost na Ponikvi, ki se je včeraj vršila, je bila jedna največ jih in najimpozantnejših narodnih slavnosti, kar jih je kdaj videl Sp. Štajer. Udeležba je bila vzlic slabemu vremenu ogromna Slavnost se je izvršila v najlepšem redu in v najlepšem soglasju, dasi je »Slovenec" v soboto kar naravnost izzival, z očitnim namenom, da provzroči na tej slavnosti razpor. »Zlata zrna", ki jih je »Slovenec" začel priobčevati neposredno pred slavnostjo, so bila prav drzna provo kacija, ali slovenska inteligenca se ni dala preplašiti, in slavnost je tudi pokazala, da »Slovencev" poskus, zanetiti pri tej slavnosti razpor, ni padel na rodovitna tla. Poročilo o slavnosti smo morali z ozirom na referat o Šukljejevem shodu volilcev odložiti za jutri.
— Laži graškega „Tagblatta" so tako neumne in smešne, da jih navadno ne smatramo niti vrednimi, da bi jih zavračali. V soboto pa je prinesel v svoji prilogi, v kateri odkladajo svoje surovosti neki ljubljanski nemški nacionalni srboriteži, tako laž, da jo moramo pribiti v nov dokaz, kako nečuveno drzni so ti dopisunčki v svojih lažeh. Tam se namreč trdi, da so bili vsi govori pri otvoritvi češke koče na Grin-tovcu vseskozi nemški. Resnica pa je, da se ni spregovoril niti jeden nemški govor, nego da se je vseskozi govorilo le slovensko in češko. Tudi občevanje med vdeleženci je bilo le slovensko in češko.
— Demonstrativno žalovanje. Iz Trsta se nam piše: Tega kar se godi v zadnjem času v Trstu, in to pod zagrinjalom znaka sožalja povodom smrti kralja Umberta, ni mogoče opisati; trditi se more samo, da izvestno ni mesta v celej Italiji, ki bi obleklo toliko in takšne so žalne obleke, nego jo je o tej priliki ravno T r s t v Avstriji. Vlada s policijo pa to gleda mirno in še nekako zagovarja to ne le protiavstrijsko, temveč tudi protidinastiško demonstracijo, kojo imenitno vodi slavni tržaški magistrat se svojimi različnimi delegacijami. Stvar se bliža vrhuncu; kajti že Italijani sami reagirajo usiljujoči in groze gospodovalni iredentarski stranki: »Čemu hočemo demonstrirati, mi smo pošteni Italijani-Avstrijoi". Še vse to naj bi bilo, ako bi demonstracija imela neke gotove meje — do sem in ne dalje — dokler
bi se ta sožalna komedija igrala le v
mestu — ali stvar dobiva Se vse drugo lioe s tem, da je ukazala vladajoča magistratov* klika se svojim trobilom »Picco-lom' na čelu, da se morajo pokazati tudi po vsi tržažki o k o 1 i o i z n a k i in glej že vihrajo po vseh Šolah in občinskih hišah tržaške okolice dolge črne zastave in različne črne tkanine ter oznanojejo okoličanam Slovencem, da leži na parah njih slavni kralj Umberto, ki je bil umorjen od moža svojega rodu ... Ne, to ni več šala, ni več demonstracija, to je že izzivanje, žaljenje in teptanje pravic sodeležanov Slovencev, preziranje slovenskega življa in zatiranje avstrijskega patrijotizma. Pa slavna vlada z organom mnogoštevilne policije to mirno gleda in še mirneje dopušča te žalovalne komedije, ki imajo vse znak najbrezobzir-nejšega iredentizma; vlada dopušča tako počenjanje, ki je škandal za moderno vele-državo kakor je Avstrija; naj le dopuščajo še dalje; vendar naj zna tudi Že danes vlada, da Primorje je sedaj še v Avstriji. Unanjost sicer kaže, kakor da se Primorje v najkrajšem času vtelesi združeni Italiji, vendar predno se to zgodi, moralo bode biti Jadransko morje ob vsej avstrijski obali porudečeno s slovansko krvjo. — Tisti pa, ki hočejo tu Italijo, naj gredo čez lužo, če so oni že pri vladnih ali pa pri magistratovih jaslih.
— „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" ima dne 8. in 9. t. m. v Mariboru svojo XIII. skupščino. To bosta zopet dva praznika za učiteljstvo, ki ga združuje „Zaveza". Vzpored temu zborovanju nam izpričuje, da se resno zaveda „Zaveza" svoje velike naloge, da temelji nje delovanje na zdravi podlagi, in da je v resnici zastopnica in zagovornica interesov vsega avstrijskega jugoslovanskega učitelj-stva.   „Učiteljski Tovariš" piše tem povodom.   Ne zdi se nam potrebno, da bi tu navajali vse tisto, kar je nam priborila „Zaveza", a eno se nam zdi vendar vredno posebnega poudarka: s pomočjo »Zaveze" se je zbudilo med našim ljudstvom, bodisi med tistimi vrstami, ki so delovanju in stremljenju   našega   učteljstva prijateljski naklonjene, bodisi med tistimi vrstami, ki goje do naprednega in liberalnega učitelj-stva strupeno sovraštvo, zanimanje in upoštevanje. Dobro vemo, kakšna je bila naša preteklost. Nobeden stan, razen kmetiškega in delavskega, ki sta in deloma tudi še danes — sužensko služila visoki, brezobzirni, izcrpajoči in nenasitni gospodi, nima tako žalostne preteklosti. Ob pogledu vanjo nam more zakipeti kri, in z bridkimi občutki stojimo ob grobovih svojih prednikov. Učitelj Deska stoji v vsi svoji mizeriji pred našimi očmi.   Vsa ona doba prekletstva, suženjstva in pasjega življenja, katere žalostni reprezentant je izsušeni Deska, nam plava v krvavem žaru med klici po maščevanju pred očmi.   V nas se dviga moč kot ogenj iz Vezuva, ki si je z lastno silo napravil pot skozi trdo zemeljsko skorjo. Pogledi v preteklost nam dajejo moč za bodočnost,   in naša   sedajnost nas dela močne, ko nam je treba odbijati ostudne in neosnovane napade posvečenih rok, ko nam je treba neprestanega  boja,  da si ustvarimo pravično in ugodno materijalno pozicijo med drugimi potrebnimi in nepotrebnimi stanovi. Nesramno laže tisti, kdor govori ali  piše, da nima naše delovanje programa in smotra, da ravnamo po načelih pravega liberalizma samo zavoljo tega, ker smo se vdali ali — kakor se glasi njih omlačena fraza — udinjali liberalizmu, ker je nasprotnik cerkve.   Nihče nam ne more dokazati, da smo se kdaj pokazali nasprotne cerkvi kot taki. Nasprotni smo le onim, ki jo vladajo, in to zato, ker so nasprotni oni nam.   V boju posameznih stanov velja še dandanes geslo:   Oko za oko, glava za glavo! To opazujemo v prirodi sami. Kadar se stepo elementi — recimo ogenj in voda — ne odneha prej eden, da ne podleže dragi. Ta princip velja tudi pri nas A od svojih  nasprotnikov se razlikujemo   v ti glavni točki, da se bojujemo mi za to, kar ^am gre, in da smo v tem boju zgolj stvarni in mirni, oni pa iztezajo glabljive roke po tem, kar jim ne gre, in so v tem boju zgolj osebni in strastni.  V zadnjem času, odkar smo stopili a pravo barvo na dan, amo morali  čuti  toliko nesramnih, uprav sirovih osebnih napadov, da zalije Človeku dušo gnus in zaničevanje. Seveda
so že davno umrli časi, ko je aoitelj anirno prenašal udarce, ki so padal po njem. Porušili smo »pons asinorum", in novi šolski zakon nas je iztrgal iz klešč, ki jib je zapredla pajčevina v shrambi krutega orožja grozovite inkvizicije. Nad nami plava solnoe svobode, in nase duše pijejo to dobrodejno luč. Ne morem ae torej preču di ti onim izmed svojih vrst, ki silijo v temo nazaj in si natikajo prostovoljno jarem tlačanertva. Posamezniki se morda prav dobro počutijo v tej temoti, zakaj do-bičkarija in nepoštenost dobro plačuje izdajice. A. nikdar in nikoli več ne pridejo časi, da bi Še kdaj objemal vse učiteljstvo črni plašč, v katerega senci ugasne luč svobodne misli in napredka. Nikdar in nikoli več! Da, bih so časi, ko sta bila absolutna vladarja vsemu, kar je životarilo, cerkev in grad, ali teh časov ni več in jih nikoli več ne bo! Moč gradov je razpadla v nič, cerkev je izgubila zavoljo brezpri-mernega ravnanja svojih služabnikov malone ves kredit, ostala nam je samo vera v pravičnost, ki deli dobremu delu plačilo, a slabemu delu kazen ! S takimi mislimi prepojeni se bomo zbrali dne 8. in 9. t. m. v krasnem mariborskem »Narodnem domu". Iz vseh slovenskih in istrskohrva-ških pokrajin bo prihitelo naše vrlo učiteljstvo v zeleno Štajersko, da si tamkaj tovariši in tovarišice prijateljsko stisnejo roke, da si v resnem zboru zbrani nabero novih moči za nadaljnje delovanje na polju narodnega, naprednega, svobodnega šolstva, in da si v prijateljskem krogu razvedre duha in v dobri volji zarnore težke in otožne misli.
— Laški naskok na občinsko avtonomijo. Laška stranka v Istri je po vsi pravici v strahu za svojo nadvlado. Osvo-bojenje Hrvatov in Slovencev iz laškega jarma se vrši sicer počasi, a konstantno. V zadnjih desetih letih je že marsikaka občina prišla v slovanske roke in celo v tacih občinah, kjer Lahi že stoletja vladajo, začeli so se ljuti boji za gospodarstvo. To je dalo povod, da so Lahi začeli razmišljati, kako bi si zagotovili vpliv tudi na take občine, ki že niso več v hrvatskih rokah in zlasti kako bi zamogli preprečiti hrvatsko uradovanje. In našli so tako sredstvo. Deželni zbor istrski je v jedni zadnjih sej sprejel zakonski načrt, ki ima na videz jako humanitaren, hvalevreden namen, v resnici pa je njegov smoter, utesniti občinsko avtonomijo in razširiti vpliv deželnega odbora Rečeni zakon zagotavlja občinskim tajnikom razmerno dobro gmotno stanje stalnost služb in tudi pokojnino, kar je vse hvale vredno, zajedno pa določa, da je imenovanje stalnih občinskih tajnikov odvisno od deželnega odbora. Seveda je ob sebi umljivo, da bo dežel ni odbor potrjal samo take tajnike, ki se bodo z dušo in s telesom zavezali laški stranki. Zaveden Slovan gotovo ne zadobi nikdar tega potrdila, ne bo torej nikdar postal definitiven in nikdar deležen dobrot rečenega zakona. Ako se pomisli, da je pri istrskih občinah tajnik največkrat duša občinskega odbora, potem si je lahko predstavljati, kake posledice bi imel sklenjeni zakon. Ker pa je ta zakon v direktnem nasprotju z načeli o občinski avtonomiji, je pričakovati, da se ne odobri.
— Pohvalno priznanje. Z dekretom z dne 28. julija t. 1. je okrajno glavarstvo ljubljansko v imenu ces. kr. deželne vlade izreklo posestniku in mesarju gosp. Ivanu Počivavniku v Ljubljani pohvalno priznanje za pogumno in energično postopanje pri reševanju Marije Urbane iz ognja, kateremu postopanju se je zahvaliti, da se je Marija Urbane rešila gotove smrti.
— Vojaštvo v Ljubljani je zdaj večinoma na vajah, ali sredi tega meseca bo vsaj nekaj dni kar mrgolelo vojakov. Dne 14. t. m. pride namreč iz Celovca cela 12. brigada, obstoječa iz pešpolka St. 17, lovskih bataljonov št 8, št. 9 in št. 20, divizijskoga artilerijskega polka št. 8 in Štirih eskadron huzarskega polka. Dne 15. t m. pride v Ljubljano domobranski polk Štev. 5 iz Trsta. To vojaStvo ostane menda dva dni v Ljubljani in odrine potem na vaje proti Turjaku.
— Glas Iz obrtniških krogov. Pito
se nam: Kakor čujemo, bodo v kratkem razpisana rasna stavbinaka dela sa novo juatično palačo. Radovedni smo, se li bode deželna vlada pri tej priliki ozirala na domače tvrdke, ki so v vsakem ozira spo sobne vzdržati konkurenco a tujimi, katerim
se le prerado daje pri mam aeadjaoat Nadejamo se, da bodo odločilni faktorji storili svojo dolžnost in podpirali v prti vrsti domače obrtnike. Isto velja tudi za umetniška dela. Imamo že lepo Število domačih, nadarjenih kiparjev, ki so že dali dokaze svoje zmožnosti in bi bilo le pravično, da se jemlje ozir na nje in jih s tem vspodbudl. kakor zaslužijo. Upati čemo, da naš glas ne bode glas vpijočega v puščavi.
— Šolska izvestja. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Vipavi izkazuje, da je na tem zavodu lani poučevalo pet učiteljskih moči. Koncem šolskega leta je bilo vseh šolskih otrok 268; ponavljalno šolo je obiskalo 58 dečkov in deklic.
— Razširjena šola. Trirazredno ljudsko šolo pri Sv. Lovrencu na Dr. polju razširil je deželni šolski svet Štajerski v Stiriraz-rednioo.  ^,- —^jr ,V-        F"-,
— Neurje. Pretočeni teden je treščilo v senik na Danjarski plani, občina Sorica. V seniku je bilo sedem oseb, katere je omamila strela. V ponedeljek opoludne se je pridrvila huda nevihta nad Sorico. Med dežjem je padala jako debela toča, ki je napravila jako veliko Škode. Toča je bila tako debela, da se je še drugi dan dobila na planini, debela kot lešniki.
— Iz Tržiča se nam piše, da zadnja toča v goricah Malkovec in Bojnik na srečo ni skoro nič škode naredila.
— Čitalnica v Brežioah. Čitalniški pevski zbor priredi dne 12. avgusta s sodelovanjem godbe meščanske garde ko-stanjeviške na vrtu »Narodnega doma" velik koncert v prid cerkvenemu stavbin-skemu društvu v Brežicah. Začetek ob 4. uri popoludne.
— Anarhisti v Trstu. Razen portirja Jannija in dalmatinskega čevljarja Stipino-vida je tržaška policija aretovala tudi čevljarja Josipa Smertnika, ki je prejemal neki anarhistični list iz Genove.
— Orožje tatinskih lovcev. Danes se je vršila pri sodniji dražbena prodaja vsakovrstnih pušk, samokresov in revolverjev, ki so bili odvzeti raznim obsojencem. Skoro vse to orožje se je dobilo pri tatinskih lovcih. Da bi to orožje ne prišlo zopet v roke take vrste ljudi, je kranjsko društvo za varstvo lova kupilo vso to zalogo. Dobilo je nad ICO pušk in kacih 40 samokresov in revolverjev. Nekatere teh pušk so take, da je tatinski lovec bil vselej v smrtni nevarnosti, kadar je streljal.
— Asfaltovanje Šelenburgovih ulic, ki je trajalo precej dolgo časa, je bilo v soboto dognano in se je ulica ta dan zopet odprla prometu. Novi tlak se prav dobro reprezentuje; če se bo tudi po zimi obnesel tako kakor sedaj, pokaže prihodnost.
— Sleparstvo. V soboto popoldne je prišel neznan človek v prodajalnico k Sta-kulu z listkom na katerem je bila ponarejena štempilija kranjske stavbinske družbe. Predloživši listek s podpisom polirja, na ka terem je zahteval 25 kg sira in 7 kg suhega Speha, čeS, da bode družba plačala. Sta-kulu sta se zdela listek in podpis sumljiv in napačen. Vprašal je telefonično družbo, katera je takoj pojasnila, da se je s falsifikatom hotelo vprizoriti sleparstvo. Mej tem jo je pa neznani človek popihal.
— Ukradeni hranilnični knjižici Kranjske hranilnice. Posestnici Margareti Dimnik v Tu palicah je bila ukradena hr? nilnična knjižica z vlogo 460 K, Mariji Pengov tudi iz Tnpalič pa knjižica z vlogo 1060 K.
— Pretep. Josip Mencinger in Matija Valentinčič sta se v soboto na skladišču kranjske stavbinske družbe sprla, med prepirom je Valentinčič udaril Mencingerja z železnim merilom po glavi in ga lahko telesno poškodoval.
— NaSel je Jožef Mevšnik, vratar v Kozlerjevi pivovarni, v bližini trnoske cerkve srebrno žepno žensko uro, katero je pri njem dobiti.
— Mestna posredovslnioa za delo in službe. Od 29. julija do 3. avgusta je dela iskalo 8 moških delavcev in 39 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 17 moškim delavcem in 51 ženskim delavkam 91 delavcem je bilo 65 odprtih mest nakazanih in sicer pri 6 moških in 32 ženskih. Od 4. jaanvafja do 3. avgusta je došlo 1979 prošenj ža delo in 1787 delo-ponudeb, 3090 delavcem je bilo 1974 odprtih mest nakazanih in v 1166 slučajih ae je deio vaprejelo. Đek> ah službe dobe takoj: 1 ključavničar, 1 trgovski hlapec, 1
kočijaž, 11 konjskih hlapcev, 1 natakarica na račun, 3 navadne natakarice, 2 orožni-Ski kuharici, 5 gostilniških kuharic, 4 navadne kuharice, 1 sobarica, 9 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 5 kuhinjskih deklic, 10 dekel za kmetska dela in 1 učenka za Šiviljo. Vajenci za trgovine in
obrte. /
— Zdravstveno stenje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. julija kaže, da je bilo novorojencev 15 (sa 22.27 °/*«)> umrlih 30 (= 44 55 •/„), mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za škarlatico 1, za vratico 1, za jetiko 10, za vnetjem sopil-nih organov 2, za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=22 3%), iz zavodov 16 (=44-6 °/„). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 1, za vratico 2 osebi.
* 16!etni morilec. V pivovarni v Pfaf-fenhofenu službujočega Leonarda Ehleiterja so od 24. julija pogrešili. Orožništvu se je to naznanilo 20. julija, ker so ljudje sumili, da je umorjen. In res so našli njegovo truplo med žitom. Sled je kazala, da ga je morilec tja pripeljal na vozičku Preiskava je dognala, da ga je umoril 16Ietni sin ko carja v Lauterbachu. Ehleiter je zasačil fanta pri tatvini, zato ga je fant ubil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. avgusta. Na Vidmu in Favoritmu je prijela policija nekaj delavcev, ki so na sumu, da so z Bre-scijem v zvezi. Aretovanje se je zgodilo, ker je sporočila policija v Milanu, da je Bresci dobil 30. julija pismo z Dunaja. Policija bi rada dognala, kdo je pismo odposlal.
Dunaj 6. avgusta. Danes so bili trije delavci obsojeni v večmesečno ječo, ker so odobravali umor kralja Humberta.
M on za 6 avgusta. Pogreb kralja Humberta bo imel docela vojaški značaj. Kraljevska familija je določila za stroške 1 miljon.
Rim 6. avgusta. r^o je, da
bo sprejel krsto kralja Vr» dospe v Pantheon, nadškof & ki bo celebriral v petek slovesno cru. mašo.
Milan 6. avgusta. Do včeraj se je vedel Bresci dostojno. Včeraj pa je postal tako silovit in surov, da so ga stražniki morali vtakniti v silovni jopič za deset ur. Bresci je zahteval, da ga peljejo k ravnateljstvu.
Pariz 6. avgusta. Aretirani delavec Valette je anarhist in je bil v družbi z Salsonom, ko je napadel šaha.
Pariz 6. avgusta V avenui Saint Quin je nastal v vojaški konjarni velik požar. Vse konje so rešili, a tri osebe so se ponesrečile.
Genova 6. avgusta. Luccheni, ki ne dobiva nobenih poročil in ne ve ničesar o umoru kralja Humberta, se je izrazil, da bo kralj Humbert umorjen.
Bel i grad 6. avgusta. Včeraj po-miloščeni bivši minister Tavšano-vič je tako bolan, da so ga morali iz inkvizitne bolniščnice prepeljati v privatno zdravišče.
Bukarešt 6. avgusta. Včeraj ponoči je 191etni Bolgar Stojan Dimitrov iz političnih motivov ustrelil licejskega profesorja Mihajleana. Morilec je dospel te dni iz Skoplja, da umori profesorja, ki je Macedonec in urednik lista, ki dela irredentsko bolgarsko agitacijo.
London 6. avgusta. Iz Tsientsina se poroča 31. julija, da se je sklep glede skupnega operiranja, ki naj bi se začelo 1. avgusta proti Pekinu, preklical.
London 6. avgusta. Vest, katero je razposlal Reuterjev biro iz Šang-haja, da se je Lihungčang umoril, ni še potrjena in je neverjetna.
London 6. avgusta. 2000 Rusov in Japoncev je prodrlo do Nintšvanga ter ondi zadelo na večji oddelek Kitajcev, ki so bili menda predstraža kitajske armade, ki stoji pri Pejčangu. Japonci so streljali s topovi na Kitajce, ki pa niso odgovarjali. Pač pa so streljali sovražniki prav dobro s puškami. Radi terena ni bilo možno Japoncem prodirati. Vendar so imeli Japonci tri mrtve in 25 ranjencev.
Darila
»Dijaški kuhinji v Kranju" so darovali „Sa-
lujoCi prijatelji ob prebritki izgubi Fran Deisin-gerja, sodnega kancelista v Škofjiloki, namesto venca na krsto 42 K, katere sta nabrala gg. sodni svetnik Fran MikuB in uCitelj Slavko Flis".
G!obus-Exfrckl-
za SvjeHanje jesr najbolje sredsl-voza
svjeManje kovina
Puščice po 10, 16 In 30 h se dobivajo povsod. aMT~~ Vsaka pouku* nj a vodi k trajni r po rab i. "SSjBJ
1362-2   Iznajdit«Ij ter jedini izdelovalec:
Fritz Schulz junior, Heb in Lipsija.
Pri Ervlnu Burdjfh-u, lekarju v »liofjl Loki se dobiva (321—61)
katero je sestavil zobozdravnik sir. Rado Vrl Mit, katera ohrani zobe smiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&čajoca za eno leto, stane * kroni, po poŠti t-Oft kroni.
Meteorologično poročilo.
VUlsa n»d morjem KM'] m. Srednji mnttal tlak 786 0 na
-«3 00	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.				11
j Avgu			Ji	Vetrovi	Nebo	T S ■S-a ■* o« »
4.	9. zvečer	727-8	191	brezvetr.	del. jasno	1
5. n	7. zjutraj 2. popol.	731-7 7317	15 2 sr. j vzhod 17-4 'sr. jvzhod		oblačno oblačno	00 t> co
rt	9. zvečer	732 0	1 14*3 si. s vzhod		dež	a a LO ib
6. it	7. zjutraj 2. popol.	7318 7327	12 3 i si. jvzhod 184 j sr. jvzhod		dež del. oblač.	
Srednja temperatura sobote 20*2°, | nor male: 19'6°; ves dan daljno grmenje, zvečer močno bh-skanje, potem nevihta. Srednja temperatura nedelje 156', normale: 19 5°:
D"CLia.aJslcst "borza
dne 6. avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 9775
H kupni državni dolg v srebru .... 97 40
Avstrijska zlata renta....... 115 90
Avstrijska kronska renta 4°'0   .... 97 55
Ogrska zlata renta 4°/,....... 115*45
Ogrska kronska renta 4°/,..... 90 80
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1712—
Kreditne delnice......... 663 75
London vista.......... 242 95
Učenec
krepak in zdrav, iz boljše hifie, zmožen obeh deželnih jezikov, se vsprejme. 1571-1 Naslov: Jožef VVagner, trgovina z mešanim blagom v šmarji pri Jeliah.
Prodajalec
galanterijske stroke, ki je popolnoma veftč slovenske korespondence, se pod ugodnimi pogoji vsprejme. Istotako tndi
(1569-D   Ivan Kordik v LJubljani.
Podpisani priporoča poštenega, pridnega in zanesljivega kmečkega
kateri ima veselje do kupčije. Dovršil je 4. razred a prav dobrim vapehom. Pogoji: vzdrževanje za čas pouka, zato pa se čas pouka za 1 leto podaljša. Star je 14 let.
Več pove Jakob Zebre, učitelj v Starem Trgu pri Rakeku.
Cn. to. iistrtjski afc iriami žtliznlct.
"TemBki drž. bankovc sa 100 mark 90 mark .... 20 frankov   .   . . 'talijanski bankovci Č. kr. cekini.  . .
118621 2367 19 33 9050 11-39
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja o britki izgubi nepozabnega nam soproga, očeta, tasta, deda in strica gospoda
Valentina Sadnikar
izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 6. avgusta 1900.
(1573) Žalujoči ostali.
Izvod iz voznega reda
veUaven od dne 1. jnnija 1900. leta.
Odhod Is tVJabUaae jo*, kol. Prog-s des Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Celovec, Frsnzenifeate, Ljubno; Cei Selzthal v Aussee, 161, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. sjntraj osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-■ensfeste, Ljubno, Dunaj; ftez Selzthal ▼ Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m.
Eopoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, jubno; čez Selzthal ▼ Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Brege nc, Curih, Gen evo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak ▼ Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto In v Kočevje. Osobni ▼laki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 5 m. popolndne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža, Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja ris Amstetten, iz Inomosta, Solnograd a, Linca, Stevra, Isla, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. ari 45 min. zjutraj osebni vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Fr»n-zensfeste, Po n tabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni ▼lak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. sjntraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 4o m. zvečer. — Odhod iz 10ubijane drž. kol. v Knmntlr, Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamntlra Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305)
Op. St. S. 12/00/1
(1570—1)
Konkurzni edikt.
O imovini vpisane tvidke: ..«■. C l*ramisei      prodajalna* z deli-katesami v izubijani prbtokollranesra trgovca Ivana Karala
Praunselsa v jLJ ubijani se je razglasil dne 3. avgusta lOOO trgovski
konkurz.
Konkurzni komisar i c. kr. dež. sod. svetnik Karel Henger v LJubljani. Začasni upravnik mase: dr. Maks pl. Hurzbach. odvetnik v IJu-bljanl.
Volilni narok dne 13. avgusta 1900 dopoludne ob 10. uri, pri tej sodniji
v izbi št. 15 pred konkurz m m komisarjem.
Zglasilni rok: do dne 99. septembra 1900.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne *• oktobra 1900   dopoludne ob 10. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 15 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek HI.,
dne 3. avgusta 1900.
urnim i
išče jamšcine zmožnega
zastopnika za Ljubljano in okolico.
Ponudbe z dokazom dosedanjega delovanja naj se vpošljejo do dne 15. septembra 1900 naravnost imenovani pivovarni. (157:
Ivtidovlh: Ma»aryk
t6. zastopnik v Ljimoljani v „Narodnom domu'
•♦^ Prodaja plzensko pivo v steklenicah,
(1572—1)
se vsprejme pri tvrdki (1503—8)
Štefan Lapajne v Idriji.
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnim kabinetom in priti-klinami se odda na Jurčičevem trgu it 1 z novembarskim terminom. (1563—2)
Lepo stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo se odda za novemberski termin. lato tam se odda velika delavnica, ki se lahko rabi za skladiSCe. — Izve se: Sredina štev. 16 (Prule), I. nadstropje, levo. (1549—2)
Brockhaus
Conversations-Lexicon
13. izdanje, nov (1561—2) ©e preda za 45 grld.. Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.*.
Restavracija
najbolje poslujoča, v sredini mesta ležeča in popolnoma na novo opremljena,
se proda takoj po ugodnih pogojih.
Več  se   izve  v  upravništvu „Slov. Naroda«. (1545—3)
Gostilna
(sedaj Vipavska zadruga) na Bregu h. št 1
se odda z gostilniškimi prostori in stanovanjem za gostilničarja
s 1. novembrom 1.1. v najem.
Več se izve pri hišni tamkaj. (1554—2)
jioamtla
broS urice
šfzgu.bi je ni & o g t*
f «9 flSBSSSBl
pisarno ali trgovino
zelo pripravna
dra prav lepa prostora
se takoj oddasta
v Šelenburgovih ulicah štev. 1.
Natančneja pojasnila daje gospa Še-
šarkova v bližnji trafiki.
(1537— 3)
in se dobiva v      Mehwrntnrrjei I knjigo-.
tržnici komad po SO vin., po posti 3 vin. več.
Koncipijenta
sprejme odvetnik na Primorskem pod jako ugodnimi pogoji.
Ponudbe pošljejo naj se upravništvu tega lista pod : „Dr. S." (1515—2>
Lepo stanovanje
v L nadstropju, obstoječe iz 3 sob in pri tiklin, odda se za novemberski termin v Frančiškanskih ulicah št. 6 (Miklošičava cesta št. 4). (1523-6) Več pove lastnik Alojzij Pogačniku
Dva učenca
dobrih starišev, katera sta saj štirirazredno ljudsko šolo popolnoma dovršila, ter imata veselje za trgovino, sprejme takoj
Dragotin Novak (i536-3>
trgovec v Trebnjem na Dolenjskem.
Na Jurčičevem trgu štev. 3 prej An dr. Doktoričeva prodaj alnlca *s«e takoj oclelit
prodajalnica
Povpraša  naj  se pri gosp. Jakobu Zalazniku Stari trg št. 21. (1521—4)
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 prostornih, proti jugu ležečih parketiranih sob, s kuhinjo in s pritiklinami vred, z lastnim vrtom in paviljonom in uporabo pralnice in kopalne sobe se odda od 1. novembra t. I. v Kuhnovih ulicah št. 21, nasproti domobranski vojašnici.
__(1563-2
izurjen v trgovini s špecerijskim, galanterijskim in manufakturnim blagom, lšč slu.ž;"be. — Ponudbe se prosijo pod „J. O. poste restante Žir". (1552—2
Kleparska obrt
v Kranju
nad 65 let obstoječa, se zaradi bolezn; pod ugodnimi pogoji in v dobrem stanju talsoj odd=i.
Več ustno pri lastniku F. Z., Kranj h. št. 154. (1632-5,
St. 24.149.
(1541—2
Vsled sklepa c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani z dne" 14. julija 1900, štev. 496, se ima v prihodnje šolsko leto na I. In II. mestni obrtni pr i -pravljalnlcl pričeti s f G. septembrom in prenebatl z 31. majem.
Pouk se ima v prihodnje vršiti ob nedeljah od 9.—12. ure dopoludne, ob torkih od 7.—9. ure zvečer in ob petkih od 7.—8. ure zvečer.
Na obrtni nadaljevalni šoli, spojeni s c. kr. realko v Ljubljani, se ima pa vsled sklepa šolskega odbora obrtne nad iljevalne šole z dno 22. junija 1900 v prihodnje večerni pouk ob delavnikih pričeti ob 9. uri zvečer. d očim ostaneta nedeljski dopoldanski pouk in šolska doba sploh neizpremenjena.
To se daje vsem obrtnim gospodarjem in vajencem tem potom na znanje. V Ljubljani, dne 25. julija 1900.
C kr( mestni šolski svet,
Ivan Hribar« predsednik.
XX XX
ixx
►:»:»>>:»:^s:<»>:»"»:»
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
x meioq enhbo ni. kM5pMD{J v iab   iei ,o3 ss iiaomstoipd *a &U i i'V I
piSe odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta •jrrvi kranjski tt»— 1 t«^«t«^nln ^nltlefMl^ «Sfc Valenil* -w Ilir.
HlM4tz~l«-l"- (880—15)
Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled.
X X X X  X X'wv^X X X X X U XXX XX XX
X X X X X X X
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
i hi I
1 1
.imiitii a oonsiBinoi it
Lastnina in tisk a Narodne Tiskarne11.