Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev. 297.
v LUBOrai, v som, dne 29, decembra ran.
Leto xtv.
— Velja po pošti: = ■a oelo leto naprej.. K 30'— sa en mesec „ .. „ 2-50 *a Nemčijo oeloletno. „ 34-— sa ostalo inozemstvo. „ 40 —
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej.. K 28*— n en mesec „ .. K 2-30
V	opravi prejeman mesefino r> 2*—
se Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K 7-— n Nemčijo oeloletno . X C •— ia ostalo inoaemstTo. ■„ 12 —
s
__Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nliol itov. Qfltl.
Rokopisi se ne vračajo; nofrcnkirana pisma es ne sp sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Enostolpna petitvrsta (72 mm Široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) n enkrat . . . . po 30 v za dva-In večkrat . „ 25 „ pri večjitt naročilih primeren. popust po dogovoru.
Poslano: =--
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši ne-1 delje ln praznike, ob 3. url pop.
Redna letna priloga vozni rod.;
UprjTOlštvo Je 7 Kopitarjevi nliol št. B. — Račun poštne hrsnllnioe a»strljs'ie št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hme, i«. 75f& — 9pr»TPtgkega telefona št. 188.
Pretekli četrtek popoldne se je vršil po sestanku zaupnikov kranjske S. L. S. v dvorani hotela »Union« občni zbor Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so se ga udeležili zastopniki slovenskega ljudstva iz vseh slovenskih pokrajin.
Zborovanje V. L. S. je otvoril poslanec idr. Korošec z naslednjimi besedami:
Otvarjam občni zbor V. L. S., ki je spala, odkar se je ustanovila. V. L. S. je imela namen, odstraniti meje, ki so med nami, gojiti, kar imamo skupnega, dati povsod izraza skupnemu mišljenju našega naroda, ki zahteva, da ustanovimo lastno državo.
Ko smo hodili na socialne kurze našega nepozabnega dr. Janeza Kreka, smo čuli iz njegovih ust: Država je zato tu, da skrbi za občno blaginjo. Pod občno blaginjo umevamo pravno varstvo vsakemu državljanu, da lahko nemoteno dela in pridobiva, dalje svobodo telesno in svobodo mišlienja.
Danes lahko rečem: M: stojimo dobro s rvoio jugoslovansko idejo. (Burno odobravanje.)
In ako pravi dr. Šusteršič v svoji »Resnici« (Klici: Lrž!)( da je sedanja opozicija v drža vem zboru politična otročarija, potem r.ri r-?. drugi strani odgovarjamo le, de jugoslovanske misli nismo nikoli kom-prcm.U5raH. In ako pravi, da smo diletanti, j pcfe .i pristavljamo le: Smo v nekem pomenu diletanti, ker igramo — zastonj! (Odobravanje.)
Pili smo p:': vedno odločni in dosledni in to je ravno, kar je naši ideji pomagalo naprej.
Ponujati s-o nam. svoj čas avtonomijo. Danes jo odklanjamo, ker hočemo več, ker hoče-" - vse. To vemo, da nas zgoraj s strahom opazujejo, a nihče, ravno v odločilnih krogih, se nas ne upa smešiti, ker vsi vedo, da bo naša zahteva po svobodi, po lastni državi, prišla do uresničenja.
Ideja je zdrava, sama na sebi krepka, tako, da. mora zmagati. - V najslabšem slučaju je mogoče, da re dobimo nič. Ali pa mislite, da bo umrla ta ideja? Nikdar! In tudi oni. to vedo, in ker vedo, da ne bo umrla, jo bodo morali rešiti.
Včasih se nam mogoče zazdi, kot bi re vse podiralo, a ne izgubite poguma, .kajti;masa je sprejela v se idejo. Zatorej ne se bati, tudi ako kdo potihem odide ponoči iz naše hiše. — Tudi Judež Iškari-jot je hodil svoja nota . . . (Odobravanje. Klici; Tako jc!)
Da oživimo V. L. S., stranko celega slovenskega naroda, je treba, da gremo ž njo v boj za našo jugoslovansko idejo. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
Nato je govoril zastopnik koroških Slovencev, urednik »Mira« g. Smodej:
Slišal sem, da se hoče v gotovih krogih v Ljubljani opravičiti nedelavnost na-I čelnika V. L. S. s trditvijo, da ni bil nikdar pozvan, da skliče sejo. Ugotavljam, da ta zagovor ne odgovarja resnici. Dr. Šuster-i šič od leta 1912 ni sklical nobene seje, kljub temu, da je bil od koroškega političnega vodstva večkrat pozvan. Imel je vedno kak izgovor: Enkrat parlament, drugič počitnice in druge izgovore. Mi smo pa dobro vedeli, da kdor nima dobre volje, noče najti časa tudi za najvažnejše reči. Ko se načelnik V. L. S. že ni mogel izne-biti koroških »sitnežev«, je rekel pod-načelniku, pa ti skliči sejo, jaz je nc morem. Pa se je motil, ako je morda menil, da podnačelnik tega ne bo tudi izvršil. Koroški podnačelnik jc sklica! nato sejo 1. marca 1914, pri kateri jc načelniku V. L. S. izrekel popolno nezaupnico. To je bilo od 1. 1912. sem prva in zadnja seja. Ko so se med vojno začela preganjanja in ni bilo parlamenta, smo se
zavedali, da bi morala predvsem nastopiti korporacija, v kateri so združeni naši stran-karji iz vseh dežel. Toda čakali smo zaman. V. L. S. za njenega načelnika menda ni več eksistirala. In pozvali smo ga čisto oficielno v našem koroškem glasilu »Miru«, da ali naj skliče sejo ali pa naj odstopi, da ne bo onemogočil delovanja V. L. S. Toda dr. Šusteršič na to še do danes ni reagiral. To sem hotel pribiti. (Odobravanje.)
Dr. Lovro Pogačnik: Danes je god dr. Janez Ev. Kreka. Vera nas uči, da nas smrt ne loči. Naš Evangelist obhaja svoj god v nebesih, in njegov prvi god v nebesih je tudi za nas na zemlji vesel, ker nas je ravno ta dan potrdil v veri v boljšo bodočnost. Slava spominu dr. Janeza Ev. Kreka!
Pri besedah dr. Pogačnika so zboro-valci vstali s sedežev in viharni slava-klici niso hoteli pojenjati.
Nato so se vršile volitve v vodstvo V. L. S. — V centralno vodstvo spadajo vsi državni in deželni poslanci V. L. S. in načelniki deželnih strankinih vodstev.
V	osrednji izvršalni odbor se soglr.sno izvolijo na predlog dr. Pogačnika:
Iz Kranjske: pre'at A n d r e j K a-1 a n, pos, Ivan B r o d a r iz Hrastja pri Kranju, urednik »Naše Moči« Mihael M o š k e r c, svetnik kranjske trgovske in obrtne zbornice Jernej L o ž a r, prof. Bog u m i 1 Remec v Ljubljani.
Iz Štajerske: prof. dr. H o n j c c, državni in deželni poslanec F r. P i š e k, državni i n deželni poslanec dr. K o r o -.š e c.
Z Goriške: državni in deželni poslanec dr, Gregorčič, drž. in deželni poslanec F o n, primarij dr. B r e c e 1 j.
Iz Koroške: državni in deželni poslanec Iv. G r a f e n a u e r, urednik Smodej.
Iz Trsta: kaplan Čok.
Zborovanje je nato zaključil dr. Korošec z besedami: Mislim, cla smo lahko zadovoljni z današnjim. Želim vam vsem veselo in srečnejše novo leto! Živela jugoslovanska država!
Med b ranimi ovacijami za jugoslovansko deklaracijo so se nato zborovalci razšli.
Po k ončanem zborovanju se je takoj vršila seja osredniega izvršilnega odbora V. L. S., ki se je konstituiral naslednje:
Predsednik: dr. Korošec.
Podpredsedniki : vitez Pogačnik. Fon, Grafenauer.
Tajnik: Bog. Remec.
V	tej seji je izvršilni odbor V. L. S. tudi sklenil, kot smo že poročali, da sc stopi v stik z vsemi političnimi strankami, ki stoje na stališču jugoslovanske deklaracije, v svrho osnovanja skupnega narodnega sveta.
Redna glavna skupščina
»Zadružne zveze".
Ljubljana, 27. decl 1917.
Rcclno glavno skupščino »Zadružne zveze« je otvoril I. podpredsednik profesor Bogumil Remec. Konstatira, da je glavna skupščina sklepčna, ker je nad eno tretjino glasov zastopanih. Pozdravil, je skup-ščinarje, posebno tiste, ki so prišli kljub težkim prometnim razmeram na zbor.
Spomin na dr. Kreka.
Spominjati se moram predvsem moža,, ki jc ustanovil naše zadružništvo (Skupšči-narji vstanejo), kateremu jc bilo zadružništvo pri srcu. Prvič zborujemo brez njega; dr. Kreka, ki je bil 18 let predsednik »Zadružne zveze«. Vemo in poznamo njegova dela, vemo, da jc tvorilo zadružništvo po umu in razumu njegovo srčno zadevo. Zidal je zadružništvu temelj in ga postavil na vseslovenski temelj, da bi bil podal boljšo bodočnost našemu rodu. S svojo pridnostjo, s svojo vztrajnostjo in s svojim talentom je spravi! zadružništvo na visoko stališče. Vodila ga je misel, da smo dolžni delati nesebično; sam se je tega načela tako držal, da je umrl le s par vinarji v žepu. Vedno jc gledal na to, da ima od zadružništva korist celota; nikdar ni pustil, da bi se bil kdo od zadružništva okoristil. Bil je kerub, ki je z gorečim mečem v roki branil, da bi se bil kdo okoristil z zadružništvom^ Mnogokrat se spomi-njajmo dr. Kreka, da bomo delali po njegovem vzoru. Slava njegovemu spominu!
Zadružništvo leta 1916.
Leta 1916. se je vojska najhujše razvila. Bližala se je kranjski meji. »Zadružna zveza« je vse potrebno storila, da spravijo zadruge vse v red, če bi bilo treba bežati; kar se hvala Bogu ni zgodilo. Paziti je morala na naš denar. Izredno velike množine vojaštva so donašale velike vsote denarja. Skrbeti se je moralo, da se jc nalagal denar tako, da ni bilo izgube. »Zadružna zveza« je izkušala ohraniti kolikor mogoče visoko obrestno mero; svoj kapital je imela naložen mnogokrat po nižji obrestni meri, kakor ga je sama obrestovala; v večji meri je posojevala denar »Gospodarski zvezi«. Prišli smo še dobro skozi. »Gospodarska zveza« stoji na popolnoma trdnem temelju; razpolaga z lastnim kapitalom, blagom, hišami, zemljišči. Ker je »Gospodarska zveza« visoko obrestovala »Zadružni zvezi«, se jc izguba na obrestih zelo znižala. Govornik se jc nato pečal z sanacijami zadrug leta 1916; bilo jih jc le malo. Sploh so prišle zadnje vsled vojske v boljši položaj. Njih posestva so več vredna; naše zadruge so ozdravele.
LISTEK.
Vrane za plugom.
(Kmečka povest. — Priobčil dr. Leop. Lenart.)
Pa sem vendar vzljubil kmetijo!
Ranjki oče je zatrjeval vedno, da iz mene ne bo kmeta, da se še pluženj ne bom naučil ravnati — in res se do sivih las nisem naučil razločevati svore od oje-sa.
Sedaj sem se pa vendar pokmetil!
Ne, ker vedno zablčujejo časniki in vsako nedeljo oznanjata birič pred cerkvijo in župnik v cerkvi, da moramo obdela-vati zemljo, orati, sejati, kositi, potem pa ne preveč pojesti, nego ... služiti domovini ...
... vzljubil sem kmetijo, ker mi je iz tihe, vlažne, od žarkega solnca prežete zemlje zavela pravljica, ki je prej nezavestno odmevala v moji duši, ter sem jc iskal po tujem svetu in po zaprašenih knjigah. Urjem, orjem, onem zemljo, hodim za plugom s povešeno glavo, v curkih prelivam znoj in do onemoglosti hrkam suhi prah grude, samo da poslušam pravljico zemlje.
Resničnost je glupa, podla, neumna, lažnjiva, kar je v pravljici, je resnično, je dobro, pravljica je sedaj za nas življenje in poezija.
Nastopi dan, ko pride pravljica, kot kraljičina iz zamorskih dežel, o kateri je ded pripovedoval unukom, ter se nastani med nami in takrat boste izprevideli. da so bile naše sanje žarenje velikega dna, vaša realnost pa duševna topost.
Jaz sem potepuh, človek brez doma, izgnanec, tujec med tujci. Včasih se spomnim: imel sem hišo, krog nje so šumeli kostanji, v razdalji je bučalo morje, z neba pripekalo solnce. To ni bilo tisto solnce, kakor ga poznate vi, ki tako leno in zamišljeno vozi po nebu in se vsak čas plaho skrije za oblaki. Vaše solnce je podobno bosanskemu trenu, a naše: to je jezdec, ki dirja, ropoče, kreše iskre, razliva kri.
Ljudje me gledajo pomiljevalno:
Hlapec si in še slab hlapec, ker nisi vajen. Revež si!
A jaz nisem revež!
Ni hiše, ni kostanjev, ni morja in ni solnca, sam sem, potepuh, svet bredem, bogastvo moje je pravljica, katero nosim v svojih prsih. To je pravljica o morju, ki buči v daljave, o solncu, ki pripeka z višav, o kostanjih, ki pojejo pesmi, to ni mrtva pravljica, kakor iz tisoč in ene noči, mo-
ja pravljica kipi in polje, tvori in snuje, je polna življenja in poezije. Ponoči v snu je stopila pred me kakor začarana princezi-nja in jaz se nisem začudil in sem jo pozdravil tako po domače, kot da bi bila stara znanca.
Pred mano vse na okrog suho, sežgano strnišče. Kamor stopiš, se ti drobi pod nogami, tako ga je razžgalo solnce, a med bilkami sc praši rjava, topla zemlja. Solnce pripeka z višin nepretrgoma, luc svoje žarke v širokih raztokih na zemljo. Zdi se mi, kakor da bi bil v cerkvi pri slovesni službi božji. Orgije razlivajo po cerkvi svoje melodije, pevci pojo, sveče gore, duhovnik moli zdaj glasno, zdaj tiho, a ljudstvo kleči sklonjeno po tleh, tiho zatopljeno v svojo molitev.
Držim za plug in orjem strnišče.
Pred mano korakata dva vola, vesela nista svoje službe, a sc tudi ne obotavljata. Danes orjeta, jutri ju mesar ubije, to je njuna postava in pravica. Tudi jaz sem hlapec, hodim s povešeno glavo, orjem, me sujejo, toda jaz imam pravljico v prsih, ki bo nekoč stopila iz sanj, kot začarana princezinja.
Moj gospodar je požel žito. Pravzaprav niti ne vem, če je gospodar! Stroj je, tako kot tale plug, seje, orje, žanje, kakor je predpisano, Nc moli in ne kolne, ker
pravi, da jc vse zastonj, jaz pa molim in kolnem, ker vem, da je resnično, kar se pripoveduje o pravljicah. Prav za res, da bi bil raje za vola kot za gospodarja pri tej hiši. Kadar je vol razoral, kar mu je bilo prisojeno, ga peljejo k mesarju, da ga ubijejo. Saj je za to na svetu, da pase lačne trebuhe! Moj kmet pa nič, kot: »saj je vse zastonj!«
Lemeža se svetita, kot meča. Izbojevala sta že marsikatero bitko, tiha sta in pokorna, zvesta služabnika velikega go-< spoda. Čez zimo zarjavita v kotu za hle« vom, kjer se nikdo ne meni zanju, a ko prične znova ogrevati solnce, pride gospodar, ju ogleda, nekoliko osnaži, ter veli upreči. Zažvenketata veselja, ko dirjata po razdrapani poti na njivo, sc vgrizcla v zemljo, režeta, režeta, da je veselje. Lemež reže, vol vleče, hlapec poganja, solnce greje, zemlja rodi, gospodar pridela, žan-dar pa vzame. Vse poje eno in isto melodijo, kakor da bi udaril umetnik z veščo roko na tipke klavirja in mu izvabil ubran akord.
Tako hodim za plugom, vola vlečeta, lemeža pa režeta strnišče.
Poželi so žito in sedaj orjemo za ajdovo setev. Sedaj je najvišje poletje, ko solnce pripeka najbolj žarko in se izmučeno telo koplje. y lastnem j&pU»
Razkol v zadružništvu.
Koncem lanskega leta se je zgodil dogodek, ki je povzročil, da se je od takrat zdravje dr. Kreka strašno hitro slabšalo. Mnogokrat je tožil, kako cla ga razkol v zadružništvu boli. Materielno odpad nekaterih kranjskih zadrug »Zadružni zvezi« ni škodoval, ker nalagamo razpoložljivi denar v bankah; a naroden zločin je, ker se je zanesel razdor v zadružništvo, češ, naj se organizira zadružništvo po deželah, kakor so to zahtevali Nemci. Če bi to obveljalo, bi bil nam Slovencem zadan hud udarec, ker so Nemci v večini na Štajerskem in na Koroškem. Tega se zavedajo tudi tisti, ki nameravajo sklicati zborovanje vseh zadružnih zvez, ne samo krščanskih, kjer naj bi se zopet vse zadružne zveze združile. Vprašanje seveda nastane, če so v to poklicani tisti, ki so zanesli v zadružništvo razkol.
Kdo je bil kriv razdora v zadružništvu?
Gotovo ste že veliko čuli, kdo ga je zakrivil. Dr. Krek ga ni povzročil, saj je vse pretrpel, samo da bi bil zabranil razkol. Tri mesece pred lansko glavno skupščino »Zadružne zveze« je izjavil dr. Šusteršič, da se mora -Zadružna zveza« naskočiti; če se naskok ne posreči, se mora razbiti. Kdo je torej kriv, da se je »Zadružna zveza« razbila, ni težko uganiti, posebno še, ker je bila »Zadružna zveza« pripravljena, da izpremeni tudi pravila tako. da se lahko voli po proporcu. Vse te stvari so ti gospodje popolnoma odklanjali. Šlo jim je namreč za politično nadoblast, a zadružništvo mora koristiti splošnosti. Vemo, da je bilo med odpadlimi zadrugami mnogo zapeljanih po raznih vesteh, ki so jih širili, a te, vesti so zdaj popolnoma utihnile: dokaz, koliko da so bile vredne.
Za gospodarsko enoto.
»Zadružna zveza« se bo razvijala naprej; delala bo na to, da se zopet združijo v njenem okrilju zadruge, ki so odpadle. Stopili bomo v stik tudi z drugimi zadružnimi zvezami in izkušali, da ustvarimo na gospodarskem polju enoto.
Gospodarstvo po vojski.
Zadružna zveza se bo morala pečati z ustanovitvijo aprovizacijskih zadrug, ki se bodo morale pozneje izpremeniti v produktivne organizacije. Snovati bomo morali tudi obrtne zadruge. Tej nalogi se bo morala »Zadružna zveza« z vso vnemo posvetiti.
Skrbeti bo morala »Zadružna zveza« za denar, ko se vrnejo naši vojaki domov. (Pritrjevanje.)
Zadeva vseučiliškega zaklada.
Poslanec .Tare je izvajal: Deželni odbor je odpovedal vseučiliški zaklad. Ob balkanski vojski je nastala denarna kriza. Tu in tam je postala kaka zadruga pasivna. Mislili smo, da je kranjska dežela dolžna sodelovati pri sanaciji zadružništva. Vseučiliški sklad se je posodil v ta namen, da se sanirajo zadruge. V klubu deželnih poslancev S. L. S. se je takrat sklenilo, da imej dežela vpogled v knjige, a dr. Krek je odločno ugovarjal, da bi trpela avtonomija »Zadružne zveze«, kar jc tudi v klubu obveljalo, in sicer tako, da to velja pro foro interno; dr. Lampe je pa trdil, da zanj velja le to, kar se jc sklenilo pro foro externo. To, kar je klub soglasno sklenil, so utajili. Deželni odbor je odpovedal vseučiliški zaklad in je šel preko deželnega zbora. Prekoračil je svoj delokrog, ker more sklep deželnega zbora le deželni zbor preklicati.
Deželno mesto za klavno živino je napravilo nad 1,000.000 K dobička, ker so znali tako kmeta dreti. Kaj so s tem denarjem storili? Dogovorno z deželno vla-
do so določili pol milijona kron, da kupijo dve zadrugi. Zakaj se ni ta denar določil za povzdigo naše živinoreje? To mora današnja skupščina temeljito pribiti! (Pritrjevanje.)
Bogumil Remec je izvajal: Trosilo se je okoli, da bo zdaj »Zadružni zvezi« šlo slabo, ker so ji odpovedali vseučiliški zaklad. Res je, da je imela vsled njega »Zadružna zveza« nekaj izgube, ki se je pa zelo pokrila z neko drugo ugodno kupčijo. »Zadružne zveze« nič ne boli, ker je vseučiliški zaklad vrnila. O tem, če je deželni odbor pravilno ravnal, ker je odpovedal vseučiliški zaklad, bo sklepal deželni zbor, ker je vsa reč njegova zadeva. Zanimalo vas bo utemeljevanje deželnega odbora. Navajali so, da jim nismo vposlali revizijske ga poročila osrednje zveze, Dejansko jim ga nismo nikdar poslali. Umljivo je, zakaj so ga zdaj zahtevali. Cel čas deželni odbor ni izvedel nobene revizije; letos je pa poslal kar nenapovedano tri gospode, češ, da bodo revidirali; seveda nismo dopustili revizije, ker je bil namen prozoren. (Veselost.) Vsevčiliški sklad smo vrnili deželnemu e-dbori', kakor rečeno, brez vsake škode.
Poročno načelstva se je nato odobrilo soglasno po razpravi, ki so se je udeležili poslarec Škulj, urednik Smodej, Dolenec iz Trnoveg". Predsednik »Gospod, zveze« Markež in najelstveni ravnatelj Legat sta podala nekaj pojasnil o »Gospodarski | zvezi«.
Poročilo ravnatelj«.
Načelstveni ravnatelj Evgen Legat je podal s!edcče poročilo:
Častiti zborovalcii Prvič stopim pred Vas, da Vam podam mesto bivšega prostovoljno odstopivšega ravnatelja kratko poročilo o poslovanju »Zadružne zveze« v poslovnem letu 1916.
Leta 1916. j? bilo rp š'evilu tretje vojno leto. Da spopolnim poročilo g. podpredsednika, omenim nekatere stvari. Vojska in razmere, ki jih vojska prinese, so vplivale tudi na poslovanje »Zadružne zveze« in njenih članic.
Med ljudstvom jc bilo denarja vedno več, vloge v tekočem računu so naraščale, tako da so koncem leta dosegle vsote 51 milijonov kron. Mnoge zadruge so dobile vrnjena posojila, prisiljene so bile velik del rezerv in odvisnega denarja založiti v vojna posojila. Vsled preobilih naložb so bile mnoge članice, kakor tudi »Zvez?.« sama prisiljene, misliti nr. znižanje obrestne mere, kar se je tudi izvršilo koncem poslovnega leta. — Znižali smo namreč s 1. januarjem 1917 obrestno mero od 4l/j na 4% in nudimo tako članicam še vedno jako ugodno obrestno mero, kajti mnoge banke dajejo le po 3 Vi %, oziroma 3%%. Pri prejšnji obrestni meri »Zveza« ni mogla ostati; računski zaključek kaže, da je imela pri obrestih v 1. 1916. izgube nad 79.000 K.
Vsled preobilice denarja in vojnih razmer so tudi kurzne cene nekaterih vrednostnih papirjev padle, tako da se je poslovno leto mnogih članic, kakor tudi »Zveze« končalo z izgubo, katere pri »Zvezi« — mimogrede omenim — tudi »dohodki« znanega vseučiliškega zaklada niso mogli pokriti. Vseučiliški zaklad nam je dal v tem poslovnem letu precejšnjo izgubo, lahko rečem nad 60.000 K, vsa leta, kar smo ga upravljali, nam je prinesel samo 18.000 K dohodkov.
Misel na snovanje Zadružne b a n k e se v letu 1916. ni opustila. O Hjej se je v načelstvenih sejah večkrat obravnavalo, ali gotovi krogi so njeno ustanovitev zavlačevali — in ustanovila se je leta 1916. privatna Ilirska banka, ki naj bi zadružni denar nase pritegnila, seveda brez primernega vpliva »Zadružne zveze« na
upravo nove banke. Nastala je vsled tega in pa ker »Zadružna zveza« ni hotela deželnemu odboru izročiti revizijskega poročila, do katerega ni imel deželni odbor nobene pravice, napetost med posameznimi člani načelstva in nadzorstva. Odločiti je imel občni zbor! Ta se je vršil 30. decembra 1916, na katerem je bilo izvoljeno nadzorstvo, ki hoče edino ln predvsem varovati koristi »Zadružne zveze«, oziroma zadružne organizacije, Toda o tem in nadalj-nem razkolu v »Zadružni zvezi« bo omenjalo poročilo za poslovno leto 1917.
Kljub temU, da je bilo več uradnikov stalno mobiliziranih — nekateri so bili začasno oproščeni vojaške službe — se je ogromno delo v pisarni moglo vršiti kolikor toliko redno. Pomisliti je treba, da sta bili v tem poslovnem letu razpisani dve vojni posojili, IV. vojnega posojila se je po posredovanju »Zadružne zveze« podpisalo 7,724.900 K in proti koncu leta se je začelo podpisovanje za V. vojno posojilo, katerega se je ob sklepu nabralo 15,163.600 lC — ogromna vsota, katere ne bo mogoče več doseči. Koliko obračunov je bilo treba izvršiti, koliko dela je imelo uradništvo tudi izven uradnih ur, to si lahko predstavljate.
Delo v »Zvezi« sami je narastlo, istotako tudi pri članicah, denarnih zadrugah. Te so redno, nekatere celo zelo vzorno delovale, kakor je posneti iz revizijskih poročil. Samo v Istri in v krajih, ki so mejili na najbližje vojno ozemlje, so zadruge ustavile poslovanje. Knjige so bile shranjene pri »Zvezi«; le najpotrebnejši zapiski so se izvršili. To žalostno stanje, ko bi še dalje trajalo, bi bilo v veliko škodo zadružništvu. Ko je v zadnjem času sovražna nevarnost minula in se je. fronta pomaknila daleč čez avstrijsko mejo, je bilo mogoče obiskati istrske zadruge in izvršiti pri nekaterih revizije. Knjige so se zadrugam vrnile, dala so se primerna navodila, tako da jc sedaj upati na redno in uspešno delovanje, to zlasti tam, kjer je prijel za delo •— duhovnik! Mimogrede še to omenim, da bo kljub intrigam nekega iz službe postavno odpuščenega uradnika »Zveza« vedno delala na uspešno delovanje istrskih zadrug, ker se ji ni bati kake izgube.
Medtem, ko so denarne zadruge vršile svojo dolžnost, so se tudi kmetijska društva — konsumna društva v vojski prav dobro obnesla. Ljudje so bolj kakor kdaj poprej izpoznali njihovo veliko korist. To spoznanje bo treba po vojski izrabiti in konsumna društva izpopolniti.
Produktivne zadruge (živinorejske) so pa vsled vojske deloma mnogo trpele, ker jim je manjkalo surovin in ker je bilo njihovo izučeno osobje poklicano pod orožje. Treba bo mnogo dela, da se po vojski upostavijo pri teh zadrugah normalne razmere.
Zadružna zveza je poleg denarnega poslovanja, podpisovanja vojnega posojila pomagala svojim članicam tudi s pregledovanjem in sestavljanjem računskih zaključkov, dajala svete v raznih pravnih zadevah in imela v shrambi tudi vrednostne papirje, zlasti vojnih posojil svojih članic, pa tudi mnogih strank. — (Mimogrede omenim, da je vrednost pri Zvezi shranjenih vrednostnih papirjev članic sedaj okroglo 5 milijonov kron).
V poslovnem letu 1916 se je izvršila revizija Zadružne zveze potom Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Revizijsko poročilo se je prebralo na občnem zboru 30. dec. 1916, zato o tem odpade letos vsak razgovor.
Revizije in organizatorično delo.
Revizijsko delo je v 1. 1916 zelo zaostalo, razven na Štajerskem, Vzroki so: pomanjkanje revizijskih moči, težave v po-
tovanju, doma pa ogromno delo z vojnimi posojili. Kaj bi bilo Zvezi v večjo korist, da je imela toliko posla z vojnimi posojili a i da bi se bolj gledalo na redno poslova-ne članic in se bolj izvrševale revizije, z asti v Istri, tega ne bom tu dalje razpravljal.
Na Kr,. •>jskem se je izvršilo 9, na Štajerskem ' i, ■■;>,}. Koroškem 3, skupaj 72 revizij.
Rt > . ključkov se je v pisarni sestavile i adrugah se je sestavilo 23 zakljut; ' rgodalo, oziroma popravilo se je \ »r ., rag. zaključkov. Pri pododboru \ ' < pa se je sestavilo, oziroma pregi ! r,to računskih zaključkov, t. j.....i - <■- štajerskim denarnim zadrugan
Okrožnic je Z	y<- >ia 9 v 3186
izvodih.
Predavanj o priukt ■ >cr< N	J».
imel g. nadrevizor Puf . / K
Došlih dopisov je p. Ljubljani 13.347.
Knjigovodstvenih vknjižb je bilo 12.000 .Dopisi Zveze, oziroma odgovori na razna vprašanja (korespondenca) je dosegla število 7800,	, širši odbor je imel 1 sejo. Načelstvo je imelo 24 sej, pri kateriK so se obravnavale razne tekoče zadeve.
Skupni seji načelstva in nadzorstva sta bili dve.	r,
Zadružna zveza je bila v poslovni zve^ zi tudi z Goriško zvezo gospodarskih za-t drug in s Centralno posojilnico iz Gorice, ki sta imeli svoje uradne prostore v Zve-zini hiši. Poleg tega je v Zvezinem poslopju poslovala Posredovalnica za goriške be-<. gunce.
Poročilo sc je vzelo soglasno v Vedn nost.	^
Računski zaključek za 1. 1917. Poročilo o poslovanju v 1. 1916. Č 1 a sh
stvo. Število Članic koncem 1, 1915 je znašalo 585, tekom 1. 1916 je pristopilo 5, skupaj 590; odpadlo pa je 5, tako da znaša število članic koncem 1, 1916 585.
Po deželah Zvezinega okoliša se delijo včlanjene zadruge sledeče: Kranjsko! 326, Štajersko 120, Koroško 43, Goriško 6, Trst 6, Istra 80, Dalmacija 4; skupaj 585.
Deleži, Koncem 1. 1915 je znašalo število deležev 40.434 v znesku 410.200 K, v 1. 1916 je prirastlo 1043 v znesku 10.430 K, skupaj 41.477 v znesku 420.630 K; odpadlo 5427 v znesku 54.270 K, tako da je stanje deležev koncem 1. 1916 znašalo 36.050 v znesku 366.360 K.
Pregled prometa o poslovanju L 1916 izkazuje: Članov 585, deležev 366.360 K, promet 373,203.236 K 40 vin., vloge 54,135.749 K 55 vin., krediti 17,055.870 K 93 vin., rezerva je znašala koncem 1. 1916 214.175 K 76 vin.
Poročilo je glavna skupščina soglasno odobrila.
Poročilo nadzorstva.
Poročal je predsednik nadzorstva profesor Franc Verbic:
Nadzorstvo je imelo v 1, 1916 10 sej, poleg teh pa še 2 skupni z načelstvom, V skupnih sejah so se obravnavale važnejše zadeve, n. pr. ustanovitev zadružne banke, oz. udeležbe pri subskribciji delnic ilirske banke.
Med redno se ponavljajoče posle nadzorstva je spadalo pregledovanje blagajne in poslov v knjigovodstvu. Bilanco sta pregledala dva člana nadzorstva natančno, primerjala vse postojanke s knjigami in poročala o njej v seji, na kar se je šele odobrila. Vedno smo posvečali največjo paž-njo gospodarstvu pri Gospodarski zvezi, naši največji članici. Ker so se širile od nam neprijaznih ljudi razne vznemirljive govorice, je nadzorstvo zahtevalo, naj se izvrši revizija Gospodarske zveze po re-
Jaz sploh ne poznam drugega letnega časa, kakor visoko poletje.
Spomladi, one brezskrbne, jasne spomladi, ko pod vsako mejo cvete, v vsakem grmiču poje in vsaka ženska kašlja, nisem poznal nikoli. Takoj, ko sem se vzbudil iz sanj, jc bilo že poletje, odšel sem v svet, oral, sejal, tujim ljudem, pa so rekli, da moram biti še vesel, če smem zanje orati.
Pomlad poznam samo iz knjig —■ iz poezije. Toda povem vam, da k mojemu srcu ni segla nikdar in ga ni ogrela tista pomladanska poezija o vijolicah in škr-jančkih, veselilo pastirčkih in milem soln-čecu. Moji spomini na spomlad se družijo s predstavami o prepihu, vlažnem zraku, blatni cesti in kašlju. Kolina je že snede-na in otepljejo se suhe hruške.
Moj letni čas je visoko poletje, ko se orje za ajdovo setev, gora poje, gozd dremlje sen kralja Matjaža, solnce dirja in krese iskre, a človek se koplje v lastnem znoju.
Pritisnem za plug, vrežem brazdo, suha prst se zakadi in odzove:
—	Ali hočeš, da ti povem pravljico?
... o mrličih, ki spe pod bregovi —.
—	Nikar o mrličih! Danes je dan vseh živih.
—	O kralju Matjažu, ki počiva pod goro —.
— Čemu nam povesti o kralju Matjažu? O sebi zapoj, o tihem hrepenenju, ko si sprejela setev bodočega pridelka, o tkriv nostnih močeh, ki vladajo v tvojih globinah, zapoj nam o solncu, tvojem junaku, ki nas obliva z znojem ... zapoj nam pesem vstajenja in življenja!
Tako se pogovarjam z zemljo, ko or-
jem njeno grud----------
Od nekod, iz temnih skrivališč, se pri-podi jata črnih, kričavih vran. Kjer orjejo zemljo, imajo vrane pojedino. Obletavajo me predrzno, prav od blizu, malo da se ne zakade pod plug. Kriče vse venomer, da odmeva od gozda do gozda in se gubi njihov krik proti nebu.
.,. pojedina je, imenitna pojedina danes! ... kako jc neumen človek! Orje in orje, a kaj ima od tega? Niti enega črva ne pobere, samo obrača prst in vleče dalje, a pot mu li jc po obrazu, ves sključen in prašen, a izmučen, da komaj pregiblje nogo,
še krakati ne zna, kakor me, kaj še le razpeti peruti...
in ne ve, kako so sladki črvi, katere orje na dan,
to vemo samo me, ker vrane, to so gosposki narod, ki živi samo od dela drugih
in dobro je, da kmet orje za nas
in večno mora ostati tako!
Tako so brskale vrane, ter me obletavale v gosti jati in pobirale črve, katere je izoreval plug.
Ta ali ona se je spustila prav blizu in zdelo se mi je,' da me je porogljivo pogledala v obraz, če nisem užaljen vsled njihovega zabavljanja, če ne čutim v srcu sramote radi njihovega zasmehovanja.
A jaz se ne zmenim za vrane.
Kaj mislite, da orjem res radi črvov, ki se skrivajo pod zemljo!
Poberite jih, moja njiva jih ne potrebuje, krakajte kolikor hočete, vaši glasovi me ne razburjajo,
Orjem radi setve, ki bo pala v zemljo!
Radi vašega krakanja gre solnce vseeno svojo pot naprej in nič manj ne greje, gozd šumi ravno tako, brežine nosijo svoj trud, zemlja se prši in obrača.
Ve živite od današnjega dne, a jaz grem z bodočnostjo, ki ne počiva nikdar, kakor ta zemlja pod mojima nogama. Ni mi mari brazde, katero sem obrnil, gledam samo pred sabo, koliko jih imam še pre-orati. Vaša je brazda, ki se je obrnila, moja je brazda, ki se obrača. Sedanjosti ni, sedanjost je samo begel trenotek, ki nima nobene mere. Ali živeti z vremeni v pre-tekiosii, v brazdah, ki so se obrnile in po njih pobirati črve, ali pa z oračem rezati
brazde prihodnjosti. In jaz delam s soln-
cem, živim z zemljo, diham z vetrom, pojem z gozdom ... moja je bodočnost...
in pride dan, tako gotovo pride, kakor gotovo vozi po nebu solnce in rodi svoj blagoslov zemlja ...
takrat bo listje na drevju požoltelo, zemlja se bo oddahnila od svojega truda, se zavila v sen prihodnje spomladi in novega življenja, solnce bo gledalo doli mirno in prijazno, kot junak, ki je z velikim naporom dovršil svoje delo in sedaj počiva, ter se veseli, da njegovi otroci v miru uživajo božjega blagoslova .,.
... vrane bodo krakale lačne in pre-zebljene po mrtvi poljani, v megli in v mrazu,
a jaz bom pa sedel v lastni hiši na moji klopi, ter jedel orehovo potico iz ajdove moke.
Za plugom krakajo vrane in pobirajo črve, orač pa kopajoč se v lastnem znoju obrača zemljo,
in kot pravljica iz mladostnih let živi v njegovi grudi povest o tihem lastnem domu, o bučanju morja, ki tovori bogastvo in o junaku solncu, ki' bo povrzročil sveto odbetev. Ne maramo pobirati črvov za plugom, mi hočemo dočakati dan ajdove setve in dan, ko bo pravljica oživela in postala resnica.
vizorju splošne zveze kmet. zadrug na Dunaju, dasi je Zadružna zveza za tako revizijo že sama kompetentna. Revizija, ki je poročilo o njej prav ugodno, se je izvršila letošnje poletje ter se bo o njej poročalo na prihodnjem občnem zboru, ko se bo obravnaval računski zaključek za 1. 1917. Da je imelo nadzorstvo boljši vpogled o stanju Gospodarske zveze, udeležil se je njegov zastopnik inventure koncem 1. 1916. isto se bo zgodilo tudi letos. Da bi bil kredit pri Gospodarski zvezi tudi formelno zavarovan, zahtevalo je nadzorstvo letos, da zastavi Gospodarska zveza kot garancijo za izposojeni ji denar vse nepremično imetje. Gospodarska zveza se s to zahtevo popolnoma strinja ter se bo v najkrajšem času izvršila. Tudi pri mlekarski zvezi sta pregledala knjigovodstvo in skladišča 2 člana nadzorstva. Knjigovodstvo, ki je vsled prenizkega števila uradništva v prvi polovici 1. 1916 nekoliko zaostalo, je bilo v drugi polovici 1. 1916 popolnoma izpopolnjeno in je sedaj v lepem redu.
Pri sejah se je tudi redno poročalo o došlih revizijskih poročilih.
Da vlada pri vsem poslovanju Zadružne zveze lep red, je poleg marljivega našega uradništva tudi zasluga našega novega ravnatelja, ki se je takoj uživel v vse posle, spadajoče v njegov delokrog. To mu je bilo tem lažje, ker je pripadal že več let preje najmarljivejšim članom našega nadzorstva. Imam vtis, da je za dobro poslovanje pri Zadružni zvezi pred vsem me-rodajno dejstvo, da ravnatelj in uradništvo ne opravljajo poslov le zgolj formelno, kot plačani delavci, marveč, da je vsak pri delu z vsem srcem in da mu je splošen procvit Zveze prva želja. — Z željo, da bi bilo tako tudi v bodoče, končam.
Poročilo nadzorstva se je soglasno odobrilo.
Volitve
so izpadle tako-le:
Načelstvo: predsednik: dr. Anton Korošec, državni in deželni poslanec, Maribor. I. podpredsednik: Bogumil Remec, c. kr. profesor, Ljubljana. II. podpredsednik: Matija Kump, stotnik v pok., Ljubljana. Na-čelstveni ravnatelj: Evgen Legat, katehet, Ljubljana. Prisedniki: dr. Jos. Hohnjec, bo-gosl. profesor, Maribor. Janko Jovan, ravnatelj, Ljubljana. Franc Smodej, urednik, Celovec. — Odbor: Franc Demšar, državni in deželni poslanec, Češnjica nad Škofjo Loko. Josip Grašič, župnik, Beram, Istra Anton Pirnat, župan, Homec. Dr. Lovro SPogačnik, državni poslanec, Ljubljana. Janez Štercin, posestnik, Kapljavas pri Komendi. Gustav Koller, duh. svetnik, Po-draga pri Vipavi. Jernej Podbevšek, mestni župnik, Kostanjevica. Valentin Zabret, župnik, Št. Vid nad Ljubljano.
&	Nadzorstvo:
' Franc Verbic, c. kr. profesor, Ljubljana, predsednik, Alojzij Markež, ekonom, Št. Vid nad Ljubljano/Franc Pišek, drž. in dež. poslanec, Slivnica pri Mariboru. Jakob Fatur, mestni kaplan, Radovljica. Dr. Franc Jerič, odvetniški koncipijent, Ljubljana. Konrad Texter, duh. svetnik, Višnja gora. Dr. Vinko Šarabon, c. kr. profesor, Ljubljana. Ignacij Zaplotnik, katehet, Ljubljana. Ivan Žel, kanonik, Velikovec. * * *
K slučajnostim se ni nihče prijavil k besedi, Bogumil Remec je zaključil nato redno glavno skupščino, rekoč:
Odhajajte s trdno zavestjo, da ostane Zadružna zveza trdna, neomajana. Zadružna zveza bo morala gledati na to, da dobi most tudi do tistih zadrug, ki so lani izstopile, Tukaj bo treba velikega samozataje-vanja. Prijenljivi bomo morali biti, da zopet zadružništvo zedinimo.
Nato zaključi redno glavno skupščino. • • »
Zadružna zveza ima sedaj vlog v tekočem računu nad 48 milijonov, vrednostnih papirjev ima v shrambi za okroglo 5 milijonov.
Vojnega posojila se jc potom Zadružne zveze v Ljubljani podpisalo do 3,200.000 kron.
»Vojno zveza" in lluUljonsko delavstvo.
Kakor znano, se je pred kratkim v svrho boljše aprovizacije v vojni industriji zaposlenega delavstva ustanovila na zadružnem temelju Vojna zveza. V delokrog in aprovizacijo Vojne zveze spadajo pa poleg v vojni industriji zaposlenega delavstva tudi delavska konzumna društva. Člani Vojne zveze pa niso posamezni delavci, ampak lastniki tovarn in pa tozadevna konzumna društva. Po pravilih imajo predlagati v odbor tri odbornike delodajalci in ti so gg. Jean Pollak, Josip Man-delj in Avgust Pirhan, od strani konzum-nih društev pa trije odborniki in ti so: gg. Anton Kristan, Melhior Čobal in Alojzij Kocmur. Za načelnika je bil izvoljen g. A. Kristan. Tako podjetniki kakor tudi razna konzumna društva so pa pristopila Vojni jgtfi ac mftdsshftittsm dojtevpru. da bo
vsakemu delavcu na prosto dano, da si izvoli, kje hoče dobivati od Vojne zveze dobavljeno blago, ali pri podjetju samem ali pa pri enem ali drugem konzumnem društvu, ki je včlanjeno v Vojni zvezi. G. Anton Kristan je pa kot z glasovi naših ljudi izvoljen r.ačelnik Vojne zveze zlorabil nanj stavljeno zaupanje nepristranskega postopanja v korist »Konzumnemu društvu za Ljubljano in okolico«, čigar ravnatelj je, na ti račin, da posamezne tovarne ni poučil, da f" mora izpolniti dotično v matičnem listu natisnjeno rubriko v smislu izjave posameznega delavca, oziroma je dal celo ponrteznim funkcionarjem navodilo, raj ostane dotičra rubrika neizpolnjena, češ da se bo o tem že pozneje odločilo. Na ta račin je prejel iz večine ljubljanskih tovarn pomanjkljivo izpolnjene izjave — matične oole, kar mu je omogočilo, da je vse dotično delavstvo pridelil svojemu soc'ja'ro-demokratičnem'1 »Konzumnemu društvu 7i Ljubljano in okolico«. Vsled tega jc nastala med delavstvom, ki se re prišteva socijalni demokracij', precejšnja nevolja in vse^ranske pritožbe, Vsled tega in pa ker se j a tudi dogodilo, da so bili nekateri pripadniki Vojne zveze, kojih rodbinski č^.ni služijo po raznih tovarnah, popisani na dveh straneh, je odredile politično oblastvo nov poois delav-stv, da se ti nedostatki odpravijo.
Ob tej priliki bo imel vsak delavec možnost, da se izjavi za ero ali drugo izmed obeh v dotičnem kraju obstoječih konzrmnih društev oziroma za tovarniško ali pa dosedanjo občinsko oziroma mestno aprovizacijo, ker ni nihče nrisiljer, da bi moral biti pri Vojni zvezi. Z, erirom ra to, da se ponekod agitira za rooialistični ken-zum, češ, sedaj so vri konzumi združeni in je vse eno, tukaj ali tam, je treb^ poudarjati, da ta trditev, da bo imelo »Konzrm-no drurštvo za Ljubljano in okolico« več blaga, je neopravičena, kajti blaga sc bo razdeljevalo vsem aprovizariiskim mestom in konzumnim društvom enako po številu za posamezno prodajalno prijavljenih pripadnikov Vojne zveze, drugače je pričakovati, da pride do razpusta Vojne zvez e. Politika tam, kjer gre za želodec, ni na mestu in je naše delavstvo ne bo trpelo. Toliko s<2 nam je zdelo potrebno povedati, ker si občinstvo še sedaj ni na jasnem, kaj je prav za prav Vojna zveza in kdo se ima pravico za njo oglasiti.
Naše krščansko socialno Prvo ljubljanske^ delavsko konzumno društvo ima doslej tri prodajalne, in sicer: na Kongresnem trgu št. 2, potem r.a Viču—Glince št. 214 in Zaloška cesta št. 15 ter je vsakemu na prosto dano, da se prijavi za eno ali drugo teh prodajaln. Mnogo pripadnikov Vojne zveze se jc v tobačni tovarni prijavilo za Splošno konzumno društvo, ki pa sploh ne obstoji, kajti v Ljubljani je poleg najstarejšega delavskega konzumnega društva samo še socialistično Konzumno društvo za Ljubljano in okolico.
U vrnitev Heeicev na Gorico.
»Edinost« piše:
Po vzpodbudi ministrstva za notranje stvari se je dne 23 t. m. vršilo na tržaškem namestništvu posvetovanje o glavnih pravilih za vrnitev beguncev na Goriško.
Posvetovanja, kateremu je predsedoval dvorni svetnik baron Glanz, so se udeležili zastopniki ministrstva za notranje stvari, prehranjevalnega urada, novoustanovljenega etapnega skupinskega po-veljništva v Gorici, deželnega odbora goriškega, odbora za begunce na jugu in pa osrednjega odbora za vrnitev beguncev in obnovo Primorja (zastopnik državni poslanec dr. Rybar), c. kr. okrajnih glavarstev na Goriškem, več namestništvenih referentov, kakor tudi en zastopnik tržaške aprovizacijske komisije.
Zastopnik ministrstva za notranje stvari je podal poročilo o dosedanjih korakih in namenih omenjenega ministrstva, kakor tudi o velikih težavah, ki jih bode treba premagati. Z ozirom na večja ali manjša poškodovanja posameznih krajev je predlagal, naj se vsi kraji razvrste v 2 skupini. V kraje prve skupine bi se vrnitev takoj dovolila, v one druge skuoine pa šele po ustvaritvi potrebnih predpogojev.
S tem predlogom so soglašali vsi udeleženci. O razvrščanju se je vnela živahna razprava, tekom katere je državni poslanec dr. Rybar opozarjal na skrajno počasno poslovanje vojaškega urada za potna dovoljenja in zahteval, naj se v tem oziru politične oblasti vendar enkrat emancioi-rajo od vojaških. Posebno je omenil slučaj Rihenberčanov, ki vkljub priporočilu vseh poklicanih oblasti ne morejo doseči vojaškega dovoljenja. Zastopnik ministrstva za notranje stvari je izjavil, da se namerava predpise o potnih dovoljenjih predelati v naznačenem zmislu.
Seznam krajev, ki so bili uvrščeni v prvo, oziroma v drugo skupino, bode v kratkem objavljen. Tu bodi le omenjeno, da sta ves ajdovski in ves kobariški okraj uvrščena v orvo skupino, mesto goriško
pa v drugo. Sicer pa se v ozira vrednih , slučajih izdajo dovoljenja tudi za kraje druge skupine. — Obširno se je razprav- ( ljalo o aprovizaciji. Zastopnik prehranjevalnega urada je izrazil neko željo glede aviziranja transportov vračajočih se beguncev. Od več strani se je dokazalo ne-izvedljivost te zahteve in se je poudarjalo, da treba poskrbeti za večjo zalogo. Zastopnik deželnega odbora je naglašal tudi politično važnost dobrega prehranjevanja toliko vračajočih se beguncev, kakor tudi prebivalcev v nazaj pridobljenih krajih, ki so bili med laško okupacijo navajeni na dobro 'n obilno hrano.
Na koncu je državni poslanec dr. Ry-baF še priporočal, naj se beguncem omogoči in dovoli, da si vzamejo seboj kolikor možno hrane in hišne oprava ;z sedanjih bivališč, zlasti iz taborišč. Tudi v tem ozira je dal zastopnik ministrstva za notranje stvari, okrajni glavar Neugebauer, zadovoljiva zagotovila.
Ženski veslniK.
ž Volilna reforma na Hrvatskem je prinesla hrvatskemu ženstvu veliko razočaranje: po novem volilnem redu imajo volilno pravico vsi sloji naroda, samo žene so izvzete. To je v sedanjem času, ko se nikjer več ne izdajejo volilne reforme, ki bi ne prinašale ženstvu vsaj delne volilne pravice ter so celo Mažari čutili potrebo, da okitijo svojo sicer klaverno volilno reformo z žensko volilno pravico — zares čudno. To mora hrvatsko narodno-zavedno ženstvo tembolj boleti, ker se je sicer z največjim navdušenjem udeleževalo velikih narodnih borb, držalo v teh borbah lectve političnim voditeljem — kakor se dobro izraža Zagorka v »Ženskem Svijetu« ter z največjo požrtvovalnostjo trpele z narodom in ra narod. Ko je bila svoj čas prišla v Zagreb ena izmed voditeljic ma-žarskega ženskega gibanja in si iz vseh sil prizadevala, zvabiti Hrvatice v Pešto, da bi skupaj z Mažarkami demonstratirale za žensko volilno pravico, tedaj je hrvatsko ženstvo iz narodnega ozira to vabilo odločno odklonilo. Pač pa je demonstrativno poslalo svoje zastopnice na zborovanje češkega ženstva, da pokaže svoie ogorčenje nad zasego narodnih pravic (bilo je začasa komisariata). Hrvatsko ženstvo se je pač čutilo popolnoma eno z narodom; v prvi vrsti mu je šlo za narodne pravicki jih je smatralo za svoje. Svoje posebre ženrke pravice je upalo dobiti potem, ko bi narod dosegel, kar mu gre, od njega sanega, in sicer brez boja, zgolj po zasluženju in pravici. Hrvatica je bila ravnopravna sotrpinka in soborilka moškega dela naroda, zato je upala biti z njim enakopravna tudi v pravicah. Kako bodo mogli moški opravičiti nasproti samim sebi, nasproti svoji mino-losti in nasproti narodni bodočnosti, da se v volilni reformi niso spomnili svojega ženstva? Tako izvaja Zagorka v »Ž. S.«
ž Ženska volilna pravica na Ogrskem. Na Ogrskem so uveljavili novo volilno pravico, ki je vse prej nego splošna in enaka ter ni niti tajna! Demokratična naj bi bila na videz, v resnici je pa z vso politično pretkanostjo in brezvestnostjo prikrojena tako, da ostane gospodstvo v rokah dosedanjih mogočnikov in zlasti da se ne-madžarske narodnosti tudi v bodoče ne bodo mogle ganiti iz svojega suženjstva. Zaradi lepšega so dali tudi ženskam volilno pravico, to pa pod temi-le pogoji: Voliti bodo smele ženske, ki so dovršile 4. razred meščanske šole; potem ženske, ki so delavni člani kakega aktivno znanstvenega, književnega ali umetniškega društva, katero obstoja vsaj že dve leti; končno vojne vdove, ki imajo vsaj enega otroka. Po tem načinu bo dobilo volilno pravico približno 250.000 žensk, večinoma budimpeštanske dame.
ž Občinske pralnice na Holandskem. Mestna uprava v Amsterdamu namerava ustanoviti lastno mestno pralnico po zgledu velikih zasebnih parnih pralnic. V enem izmed delavskih okrajev pa bo za posku-šnjo zgradila nekako družinsko pralnico, v kateri bo mogla vsaka gospodinja v svoji lastni celici sprati in posušiti svoje perilo, Vsaka celica bo preskrbljena z vročo vodo in z vsemi potrebnimi stroji za pranje in sušenje, tako da bo mogla vsaka gospodinja svoje oprano in posušeno perilo nemudoma vzeti s seboj domov. Poleg perilnice ustanove obenem otroško varovališče, kjer bodo mogle s pranjem zaposlene matere pustiti med delom svoje majhne otroke v varstvu. Ako se bo poizkus s pralnicami obnesel, bo mestna uprava oba sistema v velikem izvedla.
ž Žensko delo v vojni. V kako velikem obsegu so ženske v času vojne nadomestile moške delavne moči v vseh mogočih podjetjih — neglede na kmetijstvo, ki leži večinoma na njihovih ramah — nam pojasnjujejo naslednje številke: Na Dunaju je tačas 9700 žensk v mestni službi, in sicer: na cestni železnici 343 uradnic in 5335 sprevodnic, 50 voznic, 59 ogibaric, 306 pomožnih delavk, 79 stavbnih delavk in 708 snažilk; nadalje delujejo ženske v mestni zavarovalnici, v posredovalnici za
delo in službe, v centralni hranilnici in v mestnih kopališčih, v pivovarni in v skladišču, v sušilnici zelenjave, v pogrebnem zavodu, pri gasilstvu (za pomožna dela) in še v več drugih podjetjih. To je samo v mestnih podjetjih, v zasebnih podjetjih na Nižjem Avstrijskem, ki so dolžna svoje uslužbence zavarovati, je bilo pred vojno 156.000 žensk, leta 1916. pa že 170.000. In kakor je na Dunaju in Nižjem Avstrijskem, tako je več ali manj po vseh mestih in deželah. — V poštni in brzojavni službi jc bilo v Avstriji pred voino vsega skupaj 14.733 žensk, leta 1915. jih je bilo že 17.769 in poslej je število še zelo narastlo. Na avstrijskih državnih železnicah je bilo pred vojno 6400 žensk, sedaj jih je okroglo 30.000; na večjih zasebnih železnicah se je med vojno zvišalo število ženskih uslužbenk od 1336 na 5127. V vojnih obratih dela tačas 245.558 delavk in 14.000 uradnic; o ženskih močeh, ki so v vojni službi v etapnem prostoru, še ni statističnih podatkov.
ž I;sm5ko ženstvo in narodni boj. Nedavno so v Gradcu zborovale nemške žene. Sprejetih je bilo več resolucij proti ne-dostatkom v aprovizaciji, razen tega so se izrekle za nemško narodno stvar. Ta nastop nemškega ženstva pozdravlja »Gra-zcr Tagblatt« v svoji ženski nrilogi, češ, da je prišel čas tudi za nemško ženo, da premaga svoj strah pred javnostjo in stopi v politični boj za pravice svojega naroda. Med drugim opozarja na nevarnost, ki preti nemštvu po hitrem naraščanju rojstev med Slovani; to da se bo poznalo posebno po vojni, ki je Nemcem pobrala cvet moštva.
Dellnija, Jugoslovanski klub in S. L. S.
»Hrvatska narodna zajednica« za Bosno
in Hercegovino za deklaracijo.
Glasilo »Hrvatske narodne zajednice« za Bosno in Hercegovino piše: »Zakaj smo se pridružili jugoslovanski deklaraciji? Na to vprašanje z ozirom na ugovore z neke strani odgovarjamo na kratko:
1.	Jugoslovanska deklaracija, obsegajoča v svojem okviru razen Hrvatov tudi Srbe in Slovence, ki posedujejo jug monarhije, predstavlja za nas program narodne politike in sicer mnogo širšega od vseh naših dosedanjih večinoma čisto strankarskih političnih programov. To je program naroda v celoti, a ne ene stranke,
2.	Z ozirom na zelo ugodne vidike načela o samoodločevanju narodov, ki čez-dalje bolj globoko prodira v svet vsega kulturnega človeštva, je ta program stvaren in ima največ predpogojev za svoje skorajšnje oživotvorjenje.
3.	V skladu se nahajajočih zgodovinskih izročil in temeljnega načela državnega prava z ene strani, ideja demokratizacije in žive narodne pravice z druge strani, to je program popolnoma času primeren in odgovarja vladajočim mednarodnim težnjam.
4.	Zahteva popolne državne neodvisnosti je program narodne obrane.
5.	Težeči po ujedinjenju Hrvatov in Srbov z ekonomsko in prosvetno tako razvitim narodom kot je slovenski, ta program že sedaj okrepljuje naš splošen položaj in zbira vse naše narodne sile, a s tem otvarja vsem vidike boljše narodne bodočnosti.«
• * *
Dalmatiska duhovščina za jugoslovansko deklaracijo. Kakor smo poročali, se je izjavila duhovščina splitske in šibeniške škofije za jugoslovansko deklaracijo. Sedaj pa ie podala duhovščina livarske škofije, ki obsega otok Hvar in Vis sledečo izjavo:
Svečenstvo otoka Hvara ' Visa rados-nim počitanjem pozdravlja plemenito za-uzimanje Njegove Svetosti Pape Benedikta XV. za skori, opči i pravedni mir, koji bi doni o slobodu svim narodima.
_ S tim zajedno usvaja deklaraciju Ju-goslavenskog k'uba u Beču od 30. svibnja t. g. kao oprav cla ni poslulat hrvatskog narod ->. cla sc na terrelju narodnog načela i hrva'-!:og •vvavnog prava uiedine složna jednol vvra brača u obnovljenom hrvat-skom kraljestvu pod žezlom Habsburškog monarha.
» • •
' • ešinstvo občire S? r"'a—Sv. Tomaž Goriškem se pridružuje z največjim n lušenjem državnopravni deklaraciji Ji lovanskega kluba, ker ve, da je rešitev aroda mogoča le v lastni državnosti. clravlja skupen nastop poslancev v Jug' an^kem klubu in izraža Jugo-slovai u klubu in njega načelniku dr. A. Korošcu svoje ncomajano zaupanje.
Pozdravlja mirovno stremljer;e sv. Očeta Benedikta XV. in našega prTub'je-nega cesarja Karla 1. z gorečo željo, cla sc čim prej konča to strašno klanje.
Skrilje—Sv. Tomaž, 18. dec. 1°17. Franc Bratina, župan. Poje "van. I', .pare Franc, Črnigoi Ivan, podžupani.
}
>Brez strahu navzgor in navzdol« se pridružuje občina Gozd nad Kamnikom izjavam občin, ki so za S. L. S. pod načelnikom g. prelatom Kalanom. Zvestobo tej S. L. S. smo prisegali na katoliških shodih javno in javno z zaupanjem na njen program prisegamo: Zvesti Rimu, cesarju in domovini! Bog blagoslavljaj delavce v skupnem jugoslovanskem taboru! Župan: Nikolaj Kuhar.
• • «
Občinski odbor občine Struge je v svoji seji dne 26. decembra t. 1. soglasno sklenil resolucijo, v kateri se pridružuje jugoslovanski deklaraciji naš'h državnih poslancev z dne 30. maja 1917. Pridružuje se občinski odbor soglasno tudi prizadevanju Njegove svetosti papeža Benedikta za skorajšnji mir.
Županstvo občine Struge, 26. decembra 1917.
Andrej Hočevar, župnij Ivan Pugclj, Ig. Pugelj. Jožef HegW. Jožef Rus, Jožef
Križman, Jožef Crogorič, odbor.
* + *
Podpisano županstvo vljudno sporoča da se je občinski odbor ni Dvoru pri Žužemberku v svoji seji dne 27. novembra t. 1. soglasno pridružil jugoslovanski deklaraciji. Obenem se icH prisrčno zahvaljuje sv. Očetu Benediktu XV. in pr c jvetlemu cesarju Karlu I. za mirovno prizadevanje.
Županstvo Dvor, dre 27. dec. 1917.
Prime, uipan.
* - *
Občinsko starešinstvo občine Cerkno Aa Goriškem se v svoji seji dne 22. decembra 1917 soglasno pridružuje deklrra-ciji Jugoslovanskega kluba, podani v parlamentu dne 30. maja 1917. pozdravlja narodne zastopnike, jim izreka popolno zaupanje ter jih po.zivlja, da na tei zahtevi, naroda neomajno vztrajajo.
Obenem izreka Nicga Prevzvišenosti knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu B. Jegliču naiudaneišo z-hvalo za krepak nastop v korist misli ujedinjenja Jugoslovanov po slavnim habsburškim žezlom ter ga zagotavlja svoie hvaležnosti in ljubezni.
Bivšemu voditelju V. L. S. dr. Šuster-šiču, ki zapušča svoj narod v najodločilnej-ših in najresnejših časih, pa izreka svoje najgloblje ogorčenje in popolno nezaupanje. — Končno se pridružuje mirovnim prizadevanjem Njegovega apostolskega Veličanstva presvetlega cesarja Karla L in Njegove Svetosti papeža Benedikta XV. Vsemogočni na; blagoslovi njun trud in nam skoraj podeli zaželjeni mir. — Župan: Ivan Eržen. Podžupani: Franc Tavčar, Anton Gatej, Plemelj Josip, Iv. Brejc, Franc Mavri, Hadalin Peter, Platiša Ivan, Starešine: Anton Mlakar, Blaž Kobal, Fr. Gantar, Jereb Jožčf, Ivan Bašelj, Zaje Fr., Pavšič Ivan, Prebel Franc, Mezek Andrej, Bevk Matevž, Seljak Ivan, Mlakar Miha, Kosmač peter, Gosar Ivan, Rejc Anton, Bevk Jernej, Gruden Anton, Močnik Andrej, Jernej Lahajnar, Franc Mlakar. — Izjavi p .t. starešinstva občine Cerkno z dne 22. decembra 1917 se pridružuje du-kovščina cekljanska. — Cerkno, dne 22. decembra 1917. Ivan Kunšič, dekan.
To slednje pa je mogoče le v združeni Jugoslaviji pod slavnim žezlom Habsburžanov. Zato najiskrenejše pozdravljamo »Jugoslovanski klub« v njegovi veliki borbi za prostost in srečo našega naroda in mu izrekamo svojo srčno zahvalo. Z zgražanjem pa obsojamo početje dr. Šusteršiča in njegovih služabnikov. Njegovo Kmečko stranko ogorčeno odklanjamo in izjavljamo, da ne bomo nikdar za njo delovale. Iz dna srca želimo, da se prejkomogoče sklene mir in sicer pravi in resničen mir. Pravi in resničen mir, na more biti le tisti, ki prinese vsem narodom pravico, da so sami gospodarji na svoji zemlji. Zato naj-iskrpnejše pozdravljamo mirovno delo papeža Benedikta XV, in Nje.rfovetfa Veličanstva cesarja Kirola I. — Duolje na Go-renjskem, dne 25, decembra 1917, — Sledi 224 podpisov,
^ *	* * a
Podpisane žene in dekleta v Železnikih popolnoma pritrjujemo izjavi slovenskih narodnih žen in deklet, ki izrekajo zaupnico Jugoslovanskemu klubu in nezaupnico vsem onim, ki skušajo oškodovati njegovo politiko. Sledi 292 podpisov. * * *
V brezmški župniji na Gorenjskem je podpisal« izjavo za jugoslovansko dfk'ara-
cijo 567 žen in deklet.
* « •
PerHrav zboru zaum»ikov S. L. S.
Prele4, Andrej Kalan, Ljubljana. Suhor, Pela Krajina, 27. dec. 1917. Srčno pozdravljam S. L. S. in njene zborovalce ter kličem: Naorej po poti resnice in oravice za slovensko ljudstvo! Jakob P avlo-v i č, duVvni svetnik in župnik.
Občinski odbori občin Prem, Smrjes Celje, Janeževo brdo, Kfovče, Rateževo
brdo skupno in navdušeno pozdravljajo od Jugoslovanskega kluba podano izjavo z i samostojno državo Jugoslovanov pod Habsburžani. Odločen nastop naših poslancev, katerim popolnoma zaupamo, je popolnoma na mestu. Njih zahteva je tudi naša zahteva. Ljudstvo je brez izjeme z njimi in za njimi. Dal Bog, da se nam ta
soglasna in skupna želja kmalu izpolni. * * *
Izjava žena in deklet župnij Duplje na Gorenjskem, Podpisane žene in dekleta fare Duplje na Gorenjskem izjavljamo, da sč s celim srcem pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba«. Tudi me zahtevamo odločno združenje sloven-sko-hrvatsko-srbskega naroda v habsburški monarhiji. Prepr.čane smo, da mora tudi našemu narodu po vojni zasijati lepša bodočnost. Kadar mislimo na potoke krvi, ki so jo prclili naši možje, očetje, sinovi, bratje in fantje na vseh bojiščih, kadar se spominjamo njihovega brezprimernega junaštva. se vprašujemo:. »Zakaj so bile vse te strašne žrtve? Mar-li zato, da naj bomo še naprej sužnji tujih narodov kdt doslej? Mar zato, da nas bo še naprej tujec podil iz rodne zemlje čez daljno morje iskat kruha, ki ga ne more dati zatirana domovina? Mar zato, da se nam še naprej po-tujčuje naša deca, zatira naša mila slovenska govorica in naša prelepa pesem? Ne! — nikdar ne! Kri naših najdražjih ni tekla v potokih zato, da prisluži narodu pogin in smrt! Iz potokov te krvi, iz naših solz in iz neizmernega trpljenja, ki ga je naložila ta vojna tudi nam, ki smo ostale doma, mora priti našemu narodu — odrešenje,
Prost rfiora biti — prost naš rod!
Na svoji zemlii svoj gospod!^
AVSTPtjciCO URADNO POROČILO.
Dur »i. 28 dec. Uradno:
Vzhodno bojišče. Premirje.
Italijansko pozorišče. Zahodno od Moi>te Asolone in vzhodno od Monte So-iarole smo odbili sovražne napade.
NPMPKO URADNO POROČILO,
Berlin, 28. dec. Veliki glavni stan;
Zahodno bojišče. Na posameznih mestih frorte so podnevi boii od časa do časa oživeli; na vzhodnem bre<?u Moze so se ti:di poroči živahno bojeval'. Vzhodno od Luneville so poizvedovali oddelki privedli iz francoskih jarkov precej ujetnikov.
Macedon^k" bo'i*če. Med Ohridckirri in Pre sna neki m jezerom. tiri ovinku »črne' in oa vzhodnem bregu Vsrdarja od časa do časa streMenje s tooovi. •■.'"'
Italijanko HofilCe. Čez dan se ie*/streljale na AsiaSki planoti in na grebenu Tomba povišalo.
Ludendorff.
ItaM'an?ko naročilo.
28. decembra. V dolinah Judikari;a in I.asJarina smo pregnali sovražne patru-be. Na Asinškt visoki nlanoti zahodno od Canove di Sotto je obkolila naša stotnija s presenetljivim napadom posadko sovražne pre^nie postojanke^ uieli smo 1. -Čast-' r.ika, 26 mož in zaplenili veliko vojne<>a i blaga. Med Cestna in Canove so vdrle naše drzne patruPe v sovražne črte, iz katerih so se vrnile z J. uiet:m častnikom in s 6. vojaki. Silovito rkupino Canronijev smo ooslali rroti številnim sovražnim silam, ki so jih nam naznanili iz dr1'ne Ron-chi. Od Brente do obaH le nastoni s topovi, Naše baterije so obstreljevale sovražno letališče blizu Coliegliano; sovražnika so prisilile, da ga je zapustil.
Rim, 28. dec. (K. u.l ]Wn;*trski predsednik Orlando se je vrnil iz glavnega stana. Danes je sklical ministrski svet.
Angleški letelei napadli Mannbeim.
Mannheim, 28. dec. Na sveti večer so angleški letalci bombardirali odnrto mesto Mannheim. Vojaške škode ni bilo/Dve osebi sta bili ubiti, 10—12 ranjenih, a mpd temi noben vojak, pač pa francoski vojni ujetniki. Eno letalo smo v Palaciji prisilili, da se je spustilo na tla. Letalce smo ujeli.
ttvliaitsfcfi vojsfrii v Mislil.
Združene države in boljševik.i Washington, 27. dec. (K. u.) Reuter: Iz vladnih krogov: Diplomatski in gospodarski zastopniki Združenih držav v Rusiji skrbno gledajo na to, da. se ne vmešavajo v notranjo politiko Rusije. Državni oddelek je brzojavil, da nemški agenti izrabljajo vsako priliko zatemniti nasproti bolj-ševikom stališče Amerike in da hujskajo narod proti ameriškemu veleposlaniku ln osobju veleposlaništva v Petrogradu. Tu so prepričani, da se bo v Rusiji iz sedanjih političnih zmed razvila prava demokratična vlada.
Amsterdam, 28. dec, (K, u.) Times« iz Petrograda: Ameriška vlada razpolaga 7. dokazi, da se širijo nauki boljševikov tudi \ Ameriki. Ameriška vlada sicer ne
nasprotuje socialističnemu pokretu, v kolikor vojskovanja ne zavira; dasi se bo vzdržala svoboda, v kolikor je združljiva z narodno varnostjo, je le WiIson naznanil, da nastopi s praktičnimi ukrepi, ako se bodo z orožjem upirali in če bodo agitatorji nasilno postopali.
Neuspeh boljševikov v Jašu.
Bern, 27. dec. (K. u.) »Petit Parisien« iz Jaša: Voditelje boljševikov so z dvema sumljivima generaloma generalnega štaba zaprli, ker so poizkušali usiliti mestu svoje gospostvo.
Gorkega zapro?
Berlin, 27. decembra. »Djen« poroča, da so boljševiki sklenili, da Gorkega zapro.
čičerin in Petrov sc vrneta v Rusijo.
»Times« poročajo iz Petrograda, dne 27. decembra, da je ameriški poslanik naznanil ruski vladi, da bo angleška vlada internirana ruska državljana Čičerina in Petrova spustila na svobodo in jima dala priliko, da se na admiralski ladji vrneta v Rusijo.
V Harkovu vladajo boljševiki.
Petrograd, 27. dec. (K. u.) Agentura: Ponoči od 23. na 24. t, m. smo dvakrat ustrelili s topovi, nato smo sc polastili oklopnih avtomobilov. Polka Činginskij in in Beturickij sta se pridružila rovjetu.
London, 28. dec. (K. u.) Reuter: Približno polovica ruske posadke v Hirbinu, ki šteje 8000 mož, se je pridruži'-, boljše-vikom.
Prehrana P"t og
Lugano, 27. dec. (K. r ) »Secolo« poroča iz Petrograda 22. t. rt.: Množino kruha so v Petrogradu zopet zrižali.Južne pokrajine nočejo pošiljati v Petrog:~d ir">ke,
Anglija in Francija odklarjaf i v:'rilo na mirovna podajanja.
Basel; 28. dec. »Daily Mail« javlja, da je angleška vlada v sredo prejela ponovno vabilo ruske vlade, da se vdeleži pogajanj za splošni mir. List pravi, da noče prehiteti vladnega stališča, da pa niso nastopile nobene nove okoliščine, vs'ed katerih naj bi britanski kabinet izpremeni! svoje dosedanje mnenje.
Genf, 28. dec, »Jo-rnnl del Debats« piše: Francija na novo rusko mirovno povabilo po vsej priliki ne bo odgovorila. Clemenceau bo v senatnem odseku vladno stališče osebno utemeljil. Francija iir.a samo eno pot do miru: zmigo.
Demobilizacija na	^ »«Haljuje.
Pariz, 27. d"c. Agence Havas poroča iz Petrograd?: KriJenko je izdal ar-madno povelje, s kat?rim oprošča na dopustu se nahajajoče vojake dolžnosti, da bi se vrnili ra fronto. Vsi demobiliziranci so pa izrecno pooblaščeni, da svoje orožje obdrže.
Ruski vladni odbor v Stockholmu.
Kodanjska »Politiken« poroča iz Petrograda 27. dec., da namerava ruska vlada v svrho lažie zveze z osrednjima velesilama ustanoviti v Stockholmu za čas mirovnih pogajanj poseben odbor, sestavljen iz 21 članov.
Ententa de! svojih voskih zastopnikov v
ruskem glavnem stanu odpoklicana,
Agence Havas poroča iz Petrograda 27. dec., da je francoski vojaški ataše v glavnem stanu ruskega vrhovnega poveljstva oficielno izjavil: Ker so se med Rusijo in centralnimi državami začela pogajanja, smatrajo zavezniški poslaniki, da zadostuje zmanjšano število vojaških zastopnikov v ruskem glavnem stanu. Ako bi se pa sovražnosti zopet začele ali če bi rusko vrhovno poveljstvo že prej želelo izvesti reorganizacijo armade, potem se bodo načelniku vojaških zastopstev na prvi klic ruskega vrhovnega poveljstva zopet vrnili na svoja dosedanja mesta.
Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem.
Dunaj, 28. decembra. C. kr. korespon-denčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Dne 28. t. m. dopoldne se je končal začasni posvet o onih točkah, katere je treba tudi pri sklepu splošnega miru med Rusijo na eni in zavezniki na drugi strani urediti. V celi vrsti važnih točk se je ustvarila podlaga za zjedinjenje; poleg političnih vprašanj so se obravnavala tudi pravna in gospodarska vprašanja in se zadovoljivo uredila. Najprej se je dosegla edinost v zopetni upostavitvi vsled vojske prekinjenega pogodbenega stanja. V pravnem kakor tudi v gospodarskem oziru naj ena dežela z drugo ne postopa slabše kot s kako tretjo deželo, ki se ne more sklicevati na pogodbene pravice. Za vojne stroške in vojne, odškodnine nastavljena pravila so se podrobnejše izvedla. Dosegel se je temeljni sporazum glede na obojestransko osvoboditev vojnih ujetnikov in civilnih interni-rancev. Poskrbelo se je, da se čimprej spet upostavijo dipiomaiični in konzularni uu-nošaji. Doseglo se je popolno sporazumljenje, da se takoi ustavi gospodarska voj-
ska, otvori trgovinski promet in organizira izmenjava blaga.
V važnem vprašanju, kako naj se postopa z od obeh strani zasedenimi ozemlji, je Rusija predlagala: Rusija umakne svoje čete iz zasedenih delov Avstro - Ogrske, Turčije in Perzije, medtem ko bi države štirizveze morale umakniti svoje čete iz Poljske, Litve, Kurske in drugih ozemelj. Prebivalstvu teh ozemelj bo dana možnost, da v najkrajšem času popolnoma svobodno odločajo o vprašanju njih združitve z eno ali drugo državo ali o ustanovitvi samostojne države. Rok za izpraznitev, začetek in potek demobilizacije armade bo uredila posebna vojaška komisija.
Temu nasproti je predlagala Nemčija, naj se prvima dvema členoma predmirov-ne pogodbe da oblika, ki se glede na Avstrijo glasi: Člen I. Avstrija in Rusija izjavita, da je vojno stanje končano; obe pogajajoči se stranki hočeta zanaprej živeti v miru in prijateljstvu. Avstrija naj bi, če obvelja popolnoma reciprociteta do njenih zaveznikov, bila pripravljena, brž ko se z Rusijo mir sklene in se izvrši demobiliza-cija ruskih vojnih sil, izprazniti sedanje postojanke in zasedena ozemlja, v kolikor člen II. ne zahteva drugače. Istočasno bi Rusija izoraznila od nje zasedena ozemlja. Člen II. Potem ko je Rusija za vse v ruski državi živeče narode brez izjeme proglasila pravico samoodločevanja v tolikem obsegu, da se smejo celo popolnoma ločiti, jemlje na znanje sklepe, v katerih se izraža ljudska volja, ki zahteva za Poljsko kakor za Litvo, Kursko in dele Estlandije in Livlandije popolno državno samostojnost in izločitev iz ruske države. Rok, kdaj in kako naj se — ker je po ruskem na-ziranju potrebno že obstoječe izjave da ločitev okrepijo z ljudskim glasovanjem na široki podlagi, pri katerem sc mora izključiti vsak vojaški pritisk, se pridrži posvetovanju in sklepu posebne komisije.
Ruska delegacija vzame te izjave na znanje in je svoja naziranja ugotovila takole: Stojimo na stališču, da se kot dejanski izraz ljudske volje more smatrati le taka izjava, ki je uspeh svobodnega glasovanja ob popolni odsotnosti tujih čet v dotičnih pokrajinah; zatorej predlagamo in vztrajamo na tem, da se najjasnejše in najnatančnejše formulira ta točka. Mi smo vendar zadovoljni, da se v svrho presoje tehničnih pogojev za uresničenje tozadevnega refe-renda, istotako za določitev gotovega roka za izpraznitev, upostavi specijalna komi-sija.
V splošnem se more no ooteku dose-, darijih pogajanj z zadovoljstvom konsta-tirati, da se nazori zastopanih vlasti o ureditvi najvažnejših vprašanj v mnogih točkah krijejo ter so sc v drugih toliko približali, da je upanje na sporazum tudi v teh točkah utemeljeno.
Rumunija se ne pridruži mirovnim pogajanjem.
Berlin, 28. dec.,»Daily News<- poročajo, da rumunska vlada še vedno odklanja mirovna pogajanja. Ako sklene Rusija poseben mir, bo rumunska vlada odstopila.
Smrtna kosa. Umrl je v Novem mestu občeznani in prespoštovani gospod Janez Z o r k o, c. kr. jetniški paznik v p., dne 22. dec,, star 80 let. Rajni je bil pošten in plemenit značaj, krščanski mož in dober oče. Bodi mu ohranjen blag spomin! —• Umrl je 20. dec. v Novem mestu g. Blaž Kač, posestnik, star 66 let. — Počivaj v miru! — Umrl je dne 18. 1.8. t. m. v Feld-kirchu na Predarlskem vsled zalitja krvi enoletni prostovoljec korporal g. Franc Lončar. Imenovani je bil abiturijent novomeške gimnazije ter sedaj kot enoletni prostovoljec dodeljen vojaški cenzuri v Feld-kirchu. Ta tragičen slučaj jevzbudil v vseh slojih novomeškega prebivalstva najiskrenejše sočutje, ker je visoko spoštovana rodbina g. višjega finančnega svetnika Lončarja izgubila v še ne treh mesecih tri svoje ljubljene otroke.
Italija in pogaianja o premirju.
Lugano, 28. dec. (K. u) Italijanski javnosti do danes niso znani mirovni pogoji četverozveze, ki jih je bil naznanil grof Czernin v Brestu Litovskem. Časopisi pričakujejo brez dvoma navodil vlade, ki pa najbrž čaka na geslo i/. Washingto-na, Pariza ali iz Londona.
Dnevne novice.
Zadružni Savez v Splitu je nabral pri dalmatinskih članicah za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka vsoto 15.000 K, katere bo prejel odbor za Krekov spomenik potom Zadružne zveze v Ljubljani. Tako se spominjajo vrli Dalmatinci svojega velikega dobrotnika in nepozabnega pospeševa-telja zadružništva na slovanskem jugu!
-f- Zvezna tiskarna. Poročajo nam, da je Zvezno tiskarno g. A. Peska kupil dr, šusteršič za svoj list.
— Za »Krekov dom« so darovali duhovniki kamniške dekanije na konferenci dne 5. decembra t. 1. znesek 326 kron. — Živinorejska zadruga za kamniški okraj je darovala 2000 kron, njeni odborniki in
nadzorniki pa na seji dne 16. decembra znesek 1575 kron, in sicer: Ant. Mrkun 1000 kron, Jož, Trobevšek, Fr. Borec po 100 kron, Iv, Štrcin 60 kron, Jož, Mrak ter Ant. Pirnat, Matija Wiltschnig, Fr. Škrjanec po 50 kron, Val. Benkovič 30 K, Val, Jeretina 25 kron, Ant, Urbanja in Iv. Ocep.ek po 20 kron; Hranilnica in posojilnica v Radovljici 300 kron, skupaj 3875 K. Darovi za »Krekov dom« se pošiljajo na naslov: »Krekov dom«, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35.
—	Errata corrige! V včerajšnje poročilo o sestanku S. L. S. se je vrinila v poročilo č, g. župnika Zabreta o »Stališču stranke« velika pomota. Stavec je namreč pri popravljanju vzel \z dotičnega stavka dve vrsti. Dotični odstavek se ima glasiti:
Čisto napačno bi bilo, če bi se S. L. S. zavzela samo za en stan, vse druge pa bi porinila v stran. S. L. S. ne more in ne sme biti stranka duhovnikov, ne uradnikov, ne kmeta, ne delavca, ne obrtnika in ne industrijca, temveč je in mora ostati ljudska stranka, v kateri imajo prostora vsi sloji brez razlike stanu, vsi ki pripadajo slovenski narodnosti in ki priznavajo načela katoliške vere in resolucije katoliških shodov ne samo na programih in okli-cih, ampak predvsem v dejanju. — (Burno odobravanje.)
—	Razpisana ravnateljska mesta, Razpisano je ravnateljsko mesto s slovenskim in nemškim učnim jezikom na realki v Idriji, s hrvaškim učnim jezikom na gimnaziji v Kotoru, Prosilci naj pošljejo prošnje najpozneje do konca prosinca 1918 ministrstvu za uk in bogočastje.
—	Osebne novice s pošte. Premeščene so naslednje poštne oficiantke: Emil:ja Ze-lenova iz Opatije v Škofjo Loko, Lidija Casalotti iz Pulja 1 v Pulj 3, Marica Schre-yeva iz Gorice 1 v Radovljico. — Poštno službo je odpovedala poštna aspirantka Frančiška Kodalova. — V pokoj je stopila poštna adjunktinja Marica Cocligova v Novem mestu. — Razpisano je mesto potnega ekspedienta v Roču (III/2). Pavšal znaša 931 K. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
—	Jugoslovanska soc. demokratična
stranka. Dne 25. in 26. t. m. se je vršil v Ljubljani glavni zbor zaupnikov jugoslovanske soc. demokratične stranke. Pri volitvah v izvrševalni odbor in vodstvo je zmagala internacijonalna smer v stranki, nacijonalisti niso prišli do zastopstva. V ožjem izvrševalnem odboru stranke so sledeči: Mihael Čobal, Anton Kristan, Josip Petejan, Viktor Zore in Marcel Žorga, V širšem pa: Anton Andrejčič, Josip Kopač, dr. Tuma, Ivan Leskovec, Ivan Štravs, Ignacij Sitter in Štefan Vošang.
—	»Slovenski Straži« so darovali: Janko Golias, Bled, 20 K; Jurij Druck p. d. Koch, Sp. Krčanje, 10 K; Mohorjani v Dramljah, 30 K, v Postojni, 20 K, v Go-čah pri Vipavi po žup. uradu, 14 K, v Polj-čanah, po č. gosp. župniku Al. Cilenšek, 54 K. — Naj ne bo zavednega Slovenca in Slovenke, ki ne bi poslal novoletnega daru naši »Slovenski Straži«, da more tako izdatno podpirati obmejne Slovence I Na delo za obme'ne brate!
—	Za sklad S. L. S. so darovali: državni in deželni poslanec č. g. Janez Hladnik 200 K; g. Andrej Mejač 50 K; g. Anton Kralj 10 K.
—	Dar. Gospod Franc Kutin, trgovec v Postojni, je mesto venca na grob gospe Albine Dekleva iz Slavine, okrepčevalnici Rdečega križa na kolodvoru v Postojni podaril znesek 20 K.
Ljilpske nov ce.
lj Ljubljanske žene in dekleta, ki želijo podpisati deklaracijsko izjavo slovenskega ženstva, storijo to lahko še vedno v Lozarjevi trgovini na Mestnem trgu ali pa v Miheličevi trgovini v Šelenburgovi ulici.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov priredi na novega leta dan 1. januarja 1918 v Rokodelskem domu svojo običajno novoletnico. Na sporedu je petje društvenega zbora, govor in igra »Pod varstvom Matere božje«. Pričetek je točno ob 6, uri zvečer. Društveni odbor vabi tem potom slavno občinstvo, da se udeleži novolctnice v Rokodelskem domu v najobilnejšem številu.
lj Ljudska mesnica na sv. Jakoba trgu bode oddajala meso svojim odjemalcem mesto v torek, dne 1, januarja 1918 v ponedeljek, dne 31. decembra 1917 in sicer: na zelene karte ob urah določenih na kartah, na bele karte pa isti dan od 11. do 12. ure dopoldne,
lj Odda,'a cenejšega mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo delila nedeljo, dne 30. t. m, zjutraj v mesnici gospoda Karla Štruklja no Zaloški cesti št. 14 občanom iz Most na rmene izkaznice B in C meso po znižani ceni. Določen je ta-le red: od 8. do pol 9. ure zjutraj pridejo na vrsto stranke z rmenimi izkaznicami B štev. 1 do 100, od pol 9. do 9. ure štev. 101 do 200, od 9. do pol 10, ure šte-
vilke 201 do konca. Od pol. 10. do 10. ure dobe meso stranke z rmenimi izkaznicami zaznamovanimi z črko C št. 1 do 100, od 10. do pol, 11. ure štev. 101 do 200, od pol 11. do 11. ure štev. 201 do 300, od 11. do pol 12, ure štev, 301 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri-četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K.
lj Kislo zelje ra r»-.ene r-Vnznice C, Stranke z rmenimi izkaznicami C prejmejo kislo zel'e v ponedeljek, dne 31. decembra in v sredo 2. januarja. Dolcčen je tale red: v ponedeljek 31. decembra od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 2C3, od 9, do 10. ure štev. 201 do 400, od 10. do 11. ure številke 401 do 600, popoldne od 1. do 2. ure št. 601 do 800, od 2. do 3. ure štev 801 do 1000, od 3. do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4. do 5. ure štev. 1201 do 1400. — V sredo, dne, januarja dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1401 do 1600, od 9. do 10. ure štev. 1601 do 1800, ocl 10. clo 11, ure štev. 1801 do 2000, popoldne cd 1. do 2. ure št. 2001 do 2200, od 2. do 3. ure št. 2201 do 2400, od 3. do 4. ure št. 2401 do 2600, od 4. do 5. ure štev. 2601 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg Kilogram stane 80 vin.
lj Prekatno r-e~o na rdeče izka-.nico brez A. Stranka' z rdečimi izkaznicami brez A prejmejo prekajero meso v pondeljek, dne 31. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Dolcčen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3, ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 do konca. Ena oseba dobi pol kilo^r-.ma, dve in tri osebe 1 kilogram, 4 in 5 oseb 1 in pol kilograma, 6 in več c-eb 2 kilograma. Kilogram stane 4 K.
lj Prekajeno meso za stranke z rdečimi in rumeni izkaznicami A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A prejmejo prekajeno meso v pondeljek, dne 31. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pol 5. ure popoldne.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 28. decembra 1917. Poročilo aprovizačnega odseka v zadnji občinski seji o vzrokih pomanjkanja sladkorja se je ponekod napačno razumelo. Predsednik vsled tega izrecno kon-štatira, da tejSc nedosiatka ni bila niti najmanj sokriva ljubljanska sladkorna centrala, katera pod vzornim vodstvom gospoda Alojzija Lillega vestno skrbi za to, da se sladkor točno in pravočasno razdeli; če pa včasih navzlic vsem urgencam blaga ni pravočasno v Ljubljani, potem je seveda krivce iskati zgolj drugje, ne pa pri ljubljanski centrali, kateri mora biti prebivalstvo le hvaležno za točno delovanje.
Položaj z moko je še vedno skrajno resen; zadnji teden se je cicer nekoliko zboljšal, ker je vlada ukazala mletev ječmena, ki je bil namenjen pivovarnam, vendar še od daleč nima mestna aprovizacija nakazane toliko moke, da bi mogla izhajati v tej izmeri, kot dosedaj. Ljubljana je dosedaj rabila vsaki mesec 38 do 40 vagonov moke. Za januar ima aprovizacija obljubljenih 30 vagonov moke, to je 10 vagonov manj kot dosedaj. Za peko kruha se potrebuje v Ljubljani 27 vagonov moke na mesec, ostane toraj v najboljšem slučaju od krušne moke še tri vagone. Ti trije vagoni pa bodo komaj zadostovali za one zavode, ki ne dobivajo krušnih kart in so navezani na nakazila moke. Iz navedenega sledi, da je v doglednem času popolnoma izključeno, da bi mogla aprovizacija razdeljevati moko za kuho. Razumljivo je, da prebivalstvo absolutno ne more izhajati brez moke za kuho in zato sklene aprovizr čni odsek, obrniti se z nujno vlogo na urad za ljudsko prehrano, da nakaže Ljubljani še primerno množino moke za kuho. Obenem pa mora tudi aprovizačni odsek konštatirati, da se v Ljubljani peče veliko preveč kruha in to samo zato, ker jc veliko strank, ki so si na goljufiv način pridobile krušne izkaznice. Brezvestno je v teh resnih časih, ko je pomanjkanje moke tako občutno, prisvajati si na račun splošnosti nepostavne množine kruha. Mestna aprovizacija bo takoj po novem letu ponovno izvedla najstrožjo revizijo krušnih kart in brezobzirno postopala proti onim, ki imajo več izkaznic, kakor jih jim gre.
S posredovanjem gospoda župana bo tukajšnja tovarna Karol Pollak dobavljala mestni aprovizaciji redno večje število čevljev z lesenimi podplati. Čevlji se bodo oddajali revnim poslom po 12 kron za par. Priglase sprejema vsako popoldne od 2. do 4. ure aprovizačni urad na Poljanski cesti štev. 13, I. nadstropje. Posli imajo prinesti s seboj policijsko zglasnico in potrdilo službodajalca, da so res v potrebi in brez obutve.
Kakor sc naznanja mestni aproviz-ciji, bodo ljubljanski trgovci prodajali marmelado. Marmelado se bo oddajalo na izkaznice za krompir.
Aprovizačni odsek sklene, prositi c. kr. deželno vlado, da določi mestno aprovizacijo kot edino prevzemabiico vsega v Ljubljani pridobljenega loja. Že prihodnji m?sec je v Ljubljani pričakovati vsake maščobe. Loj bi se potem oddajal na izkaznice za mast in sicer vsemu prebivalstvu.
Po 1 kilogram špeha na osebo je dosedaj razdelila mestna aprovizacija I. in li. okraju. Pri tem je aprovizacija računala, da bo prevzela v decembru veliko več in boljših prašičev, kakor jih je v resnici. Dovoz ie bil pa sredi sezije tako slab, da se je razdeljevanje špeha zelo zavleklo in otežkočilo. Ker okraji, ki dosedaj še niso prejeli nobenega špeha, zelo težko čakajo na dodelitev, je primorana mestna aprovizacija ostalim okrajem za enkrat dodeliti lc po pol kilograma špeha na osebo. S tem se bo razdelitev in razvrstitev okrajev izvršila hitreje. Samo ob sebi umlji-vo je, da bodo oni okraji, ki bodo sedaj dobili manj špeha, odškodovani pri prihodnjih razdelitvah.
Pnmorske novice.
Za obnovitev Goriške, Z Dunaja n poročajo: V petek zvečer je bila izredna seja »Osrednjega odbora« pod predsedni-štvom glavnega odvetnika glavne proku-rature g. Ivana Okretiča; udeležil se ie
seje tudi častni predsednik dr. Ploj. Došel je pa tudi cesarski namestnik tržaški, ekscelenca Fries-Skene, ki je izjavil svoje veselje, da se je naš »Osrednji odbor« ustanovil, zagotovil mu je od svoje strani vso podporo in prosil njegovega sodelovanja z državnimi oblastnijami in organizacijami v prid beguncem in za obnovitev poškodovanih krajev. Gospod namestnik je podal obširnejšo Sliko iz porušene Goriške in razložil glavna načela, kako si on misli bodočo obnovitveno delo. Izmenjava mis'i, ki je sledila, je bila vsestranska in je tudi vsestransko zadovoljila. Dalje se je vršil razgovor o novem vojnem kreditnem zavodu, ki je'bil ustanovljen z začasnim sedežem v Celovcu. Tudi v tem pogledu se je moglo konstatovati polno soglasje vseh navzočih. Največja važnost se je oolagala na polno zaupanje ljudstva v državno upravo in njene naprave, zato da se je treba izogniti vsemu, kar bi talo zaupanje motilo. Popolna enakopravnost in sodelovanje domačih sil, umstvenih in materiial-nih, to bodi glavno vodilo pri vsej obnovitveni akciji. Upanje ie uoravičeno, da se bo tudi tako godilo. Seja ie traiala nad dve uri. Predsednika gg. Okretič in dr. Ploj sta zahvalila gosooda namestnika za prijazna oo'asni!a in za pravična nače^, po katerih hoče voditi obnovitvena dela, g. namestnik pa jc izjavi', da računa na intenzivno sodelovanje »Osrednjega odbora« in vsega našega ljudstva.
Poziv našim inženirjem in geo««etrom. Osrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja, Dunaj, I., Bankgasse 2, nujno pozivlia vse naše inženirje, geome-tre, stavbenike, zidarske mojstre in podjetnike, da takoj naznanijo svoj sedanji naslov., To naj store še posebno tisti, ki so v vojaški službi. Vsako premembo bivališča nai nam takoj javijo v svojem in splošnem interesu. Prosimo!
p Č. g, Karol Č'gor>, duhovci goriške nadškofije, ki se je zdravil 16 mesecev v bolnicah radi noge, se nahaja zdaj v Skopem, pošta Dutovlje na Kra-u, Via Sežana. Ocl 15, avgusta dalje mašuje.
p Odlikovanje. Gospodična Ljudmila Mesar, učiteljica v Cerknem na Goriškem, je odlikovana z vojnim križem 3. razreda za civi'ne zasluge.
Plin v Trstu. V Trstu je plin strankam zopet na razpolago.
z imenom
Slovenski vojak
je ravnokar izšel in se dobiva vezan in krasno • slikami opremljen v vseh knjigotržnicnh v Ljub Ijani in v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa tudi založnik Janko Ne p. Jeglič, Šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci, učitelji ln sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje.
Na vojno pošto se povzetje ne more pošiljati.
IZJAVA.
Podpisani preklicujem žaljivko, katero cem izrazil zoper stavbenika Andrej Černe-tr. v sodnijski sobi.
BATTELINO ANGELO,
3407	zidarski nadzornik.
Išče se 14 do 15 letna
ki bi čez dan ali vsaj dopoldne pomagala pri gospodinjstvu, proti hrani in plačilu po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3412.
»Bogoljubove« skupne naročnike prosi uprava, naj nemudoma poravnajo naznanjeni jim zastanek, sicer 1. številke more doposlati.
ne
W Gospodična
zirnžna jestvinske stroke ter slovenskega in italijanskega jezika, se takoj sprejme v Trstu. — Istotam se sprejme tudi že deloma izurjen
frgovski vajenec
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 3411. Kupujem zmedene
PP3" ženske lase
ŠTEFAN STRMOLI. LJUBLJANA,
Pod Trančo štev. 1. 3396
POZOR! Zaradi vpokltcanja v vojaško službovanje je loka! odprt vsak dan samo od 9. do pol 1. ure šn v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne.
Proda se
eilricni nor
za izmenični tok, 110 voltov, na 3 izpre-mene, 0-75 konjskih sil, za 42 period. —
Naslov pove uprava »Slovcnca« pod 3415.
Potrti neizmerne bridkosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati našo prisrčno-ljubljeno, nepozabno vzorno hčer, sestro, svakinjo, nečakinjo in teto,
S. Mr. Eleonoro Pirnat
redovnico reda sv. Frančiška čč. šolskih sester v Mariboru
di kes ob 5. uri zjutraj po dolgem, nepopisno težkem trpljenju, prevideno s sv. zakramenti, v boljše življenje po zasluženo plačilo.
Pogreb predrage pokojnice se bode vršil v nedeljo, dne 30. decembra 1917 ob pol 4 popoldne iz Marijanišča, Poljanska cesta, na pokopališče k sv. Križu. Priporočamo jo vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev, Ljubljana, dne 29 decembra 1917.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Čudovito ceno!
f
„Tow-Tow" „Tcw»Tow
§ mmmlm staro S kg perilu
da se opere čisto in belo kot sneg skoro brez truda in zajamčeno brez škode le s ""	" prima pralno pasto in splošnim čistlnim sredstvom! S
pasto se pere perilo, čisti vsakovrstna posoda in snaži pod itd, brez dodatka mila, sode, luga itd. sam se more takoj rabiti !
splošno rabijo ter je postal že priljubljeno pralno in čistilno sredstvo, ker je najboljši in najcenejši; manjkati bi ne smel v nobenem gospodinjstvu, bolnišnici, samostanu, sirotišnici, hotelu, sanatoriju, restavrantu, konzumnem društvu itd,
■«« je maščobe prosta kemična sestavina, brez ila in klorovega apna.
it ne konkurira z vsemi obstoječimi ponaredbami nadomestil za pranje v ceni, pač pa po nedosežni in neprekosni snažilni Poštni zabojček
5 kg (brutto) za 20 K zadostuje popolnoma, da sc čisto belo opere 70—80 kg perila. Zaboj 10 kg za 37 K za okoli 150—160 kg in zaboj 20 kg za 70 K za 300—350 kg perila. Pošilja se prosto voznine in zaboja po povzetju, Razprodajalci dobe primeren popust! Izurjeni zastopniki se povsod iščejo proti proviziji. — Pišite še danes na Tow-Tow«-tovarno: Marton Rubinstein & Sohne, ^ A. G., Mako št. 62, Ogrsko, nor.i na navodilu, zelo preprosta, sc priloze vsakemu računu, Dupisuje se le v
nemškem jeziku,
n
d
moči
či ! !
„Tow-Tow" „Tow-Tow"
3400 Kocca-i tt.o ali poMcgičnc.
IV. KIFERLF V LJUBLJANI, Krojaška
ulica štev. 8, H. nndstr. (gostilna Maček.)
Sprejme se izurjena
3401
v
za trgovine
vešča nekoliko italijanščine. □»-J*- F. BATJEL, GORICA.
Krasna
Prodam lepo cnonadsiropno, la lepi, solnčni legi z velikim vrtom poleg teko j vode in kolodvora V Ljubljani ležečo, davka prosto hišo. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3395.
Stano¥an|e
s posebnim vhodom, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, iščeta zakonska brez
otrok. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod naslovom »Večer«,	3400
onemu, kateri mi preskrbi J*" malo prazne stanovanje. ^C&L
Ponudbe pod »Kava« na upravo »Slovenca«.	3398
rvm
se je izgubilo v petek, dne 21. t, m. v Šiški pri trgovini Kopač. — Pošteni najditelj sc prosi, da jih prinese takoj proti nagradi JOŽEFI LASIČ, SELO štev. 43, MOSTE.
Proda se še dobro ohranjena
za 16 do 18 let staro dekle. ERJAVČEVA CESTA št. 4, I. nad., levo.
Kupim
v Rožni, dolini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša« 100.	3408
močne, za težko vožnjo, kupim takoj J. POGAČNIK, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
dobra mlekarica, breja, se proda v NOVEM UDMATU štev. 115, Ljubljana.
želi prakso nadaljevati in dokončati v stroki z mešanim blagom in trgovino s pridelki, ev.
tudi šarkitrijo. Ponudi se eventuelno takoj osebno. Cenj. dopisi na upravo tega lista pod št. 3403.	3403
Zdrava, močna, srednje starosti ter dobra
kuharica
se sprejme k večji družini takoj ali s
15. januarjem. :: Vse potrebno za kuhanje že v hiši. :: PLAČA DOBRA.
Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 3405.
Restavracija Hotel Slon v Ljubljani
se s 1. majnikom 1918
3406
odda v nalem.
Ponudbe na vodstvo »Hotela Slon«,
Zahvala.
Vsem, ki so ob nenadomestni izgubi naše preblage, iskren	ne-
pozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične
Antonije Hočevar
z nami sočustvovali in jo spremili k večnemu počitku, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini, družbenicam Št. Peterskc Marijine družbe, vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so nepozabno tolažili v bolezni.
Vsem Bog plačaj!
Štepanjavas, dne 27. deccmbra 1917.
Ivanka,
restra.
Antonija Hočevar,
mati.
Jakob,
c. kr. nadporočnik, brat.
Vaše blagorodje!
S pričujočim si Vam usojamo naznaniti, da smo naš »hotel pri Slonu« v LjubMar.- Dunajska cesta št. 2, prodali gospodoma
Hedžet & Koritnik
in izrekamo povodom te prilike najlepšo zahvalo, tako vsem svojim trgovskim prijateljem, kakor čč. gostom, kateri so nas podpirali z obiski našega zavoda, in prosimo prve kot zadnje, da izkazujejo svojo naklonjenost tudi našima naslednikoma,
Velespoštovanjem
J. GNEZDA-DEDIČI.
Vaše blagorodje!
S pričujočim si Vam usojava vljudno naznaniti, da sv. »hotel pri Slonu« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 2, od
• • vun
J. Gnezda-dedičev
in prosiva povodom te prilike, da sc nama izkazuje enako zaupanje kot najinim prednikom, in Vas zagotavljava, da bova ustrezala vsem zahtevam glede hotela, kooališča, gostov in kavarne z vso kulantnostio in solidnostjo ter se priporočava
z velespoštovanjem
kakor drugod dobite sedaj za božične praznike v najrazličnejših oblikah, k-jkor: briljantne prstane, brožke, verižice, uhane, kolije, ure najboljjših znamk
v zlatarski delavnici
ALOJZIJ FUCHS, LIUBLANA, Šelenburgova ulica štev. 6.
Št. 18.379.
Razglas
Pobiranje pasjega davka za leto 1918 se bode pričelo z dnem 2, januarja 1918.
Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. '
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do dne 20, februarja 1918 pri mestni blagajni proti plačilu
8 ¥ton
Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo ; se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. , februarja 1918 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez veljavnih znamk. , j
Mestni magistrat ifubljanski
dne 15. decembra 1917.
Po naročilu c. kr. deželne vlade ima
letnika 1917 Kranjska aprovizacijska družba v Ljubljani, katera poživlja vse one trgovce in posestnike, kateri imajo orehe na razpolago, da tekom 8 dni naznanijo natančno množino. Določena cena je 5 K za 1 kg zdravega blaga, postavljeno pod naslov: Kranjska aprovizacijska družba v Ljubljani, franko postaja Ljubljana, južna železnica. Pripomni se, da se bo onemu, kdor bi tekom določenega časa ne javil točno vse množine, blago po znatno nižjih cenah rekviriralo.
Kranjska aprovizacijska družba
z omej. zav.
Pri naši poslounici MupSjene srečke so zadele:
K 300.000 lil 100.000 glavni dobitek
M. 10202, izžreban
!<	dne 16. oktobra 1915
Vi |	št. S8805, izžreban
K 80	dne H. oktobra 191?
K 60.000 ......št. 60.606
„ 30.000 ........ 68.435
„ 10.000 .... št. 7.788. 130.169
5.000
po
K 200^91000,800,400

m
i vs'
bV-

Hi8
Izplačali smo na dohithih za K 1,398.600 -
Prihodnje žrebanje bo
15. in 16. januarja 1018.
Izžrebalo se bode 3200 dobitkou u skupnem znesku 85 5B1.80©-—
Srečke prodaja
u Ljubljani,
Mof posloonica c. kr. aostr. razredne loterije
in njene podružnice
Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici sedaš u Ljutrifani.
Cene srečk za igralce 1. razreda: Vi K 40, </2 M 20, 1/4 K 10, >/s K S.
Naša narodno bodočnost io Nemci.
»Straža« piše:
Naši Nemci kar ne morejo prikriti strahu, ki jih navdaja ob misli na jugoslovansko deklaracijo. Zato iščejo povsod razlogov, ki naj bi dokazali opravičenost nemških in krivičnost naših narodno-poli-tičnih in državno-pravnih zahtev in ki naj jim pokažejo rešilno pot iz preteče narodne nevarnosti. V ta namen stikajo celo po starih društvenih arhivih. Tako je »Grazer Tagblatt« pred kratkim objavil nek govor nekdanjega vseučiliškega profesorja dr. Strohal v nemško-nacionalnem društvu v Gradcu z dne 29. nov, 1869. V tem govoru očita prof. Strohal Nemcem kratkovidnost in da sami ne vedo, kaj hočejo. Pravi, da se je pokazala notranja nemožnost enotno državo zahtevajoče politike že ob koncu osemnajstega stoletja, ko so se morala centralistična in germanizatorična stremljenja jožefinizma ukloniti pred močno narodno protistrujo.
Potem nadaljuje Strohal: »Seveda je Avstrija ohranila do najnovejših dni videz nemške državnosti: Nemška knežja rodbina vlada naša kraljestva in dežele, nemško je glavno mesto naše države, nemška naša birokracija, nemški komando drži našo mnogojezično armado vkup, da, celo naša diplomacija si je dajala in si tupatam še daje nemški videz. Da smo pa avstrijski Nemci ta videz nemštva smatrali za resnico, da smo to Avstrijo smatrali za nemško delo, za pridobitev naše kolonizato-rične sile, za v resnici nemško državo, to je bila velika napaka in ta velika napaka nam daje ključ k neštetim drugim zmotam naše notranje in zunanje politike od leta 1848. dalje.«
Toda potem ko očita nemškim politikom zmoto, zagreši tudi sam novo zmoto, iščoč rešitve nemštva tam, kjer je tudi ni in ne bo. Strohal je bil menda prvi politik, ki je stavil zahtevo za izločitev Galicije in Dalmacije. Danes zahtevajo izločitev Galicije in Bukovine vse nemške stranke, dočim so za izločitev Dalmacije le Vsenemci. Potem ko oravi Strohal, da je februarska ustava padla, ker je predpostavljala vlado 8 milijonov Nemcev nad 20 milijoni nenemcev, in ker je bila sestradana s pasivno resistenco večine prebivalstva, nadaljuje:
Te resnice nismo spoznali v njenem polnem obsegu; mi smo sicer vpostavili Ogre v njih narodne pravice, in hvala onim možem, ki so imeli pogum, podpisati na-godbo z Ogrsko v času, ko je bil centralizem v »majniškem cvetju«, toda nismo popolnoma pretrgali s februarskimi tradicijami, nismo, kakor bi bili morali, izvršili »celega dela«, pozabili smo pred vsem, da imamo tudi mi varovati narodne pravice.«
To celo delo in varstvo nemških pravic vidi Strohal v izločitvi Galicije in Dalmacije. Nemci, ki so privolili v dualizem, so pač spoznali, da cele monarhije ne bodo germanizirali, a Strohal je spoznal, da si bodo tudi z Galicijo in Dalmacijo še pokvarili želodec. Zato pa upa, da bi mogli prebaviti Čehe in Slovence. Toda tudi tu je oče današnjega vsenemškega programa stavil prevelike zahteve na nemški želodec. Strohal in njegovi današnji učenci pozabljajo popolnoma na odporno silo Čehov in Slovencev. Vzlic vsemu državnemu aparatu, ki ga imajo Nemci na razpolago, so uspehi, ki so jih v zadnjih petdesetih letih dosegli proti nam Slovencem, neznatni, dočim so proti Čehom nazadovali na vsej črti. Da, še več! Nemci smatrajo ogrožen že nemški značaj Dunaja, ker mislijo, da ga morejo braniti le še z izjemnimi zakoni. Na Češkem danes Nemci ponujajo Čehom sporazum pod pogoji, ki so jih ti stavili pred 30 leti, a jih danes odklanjajo. Primerjaje pomnoženje Nemcev na eni in Slovencev ter Čehov na oni strani v zadnjih dveh generacijah, so Nemci relativno nazadovali, to vzlic temu, da je bil na njih strani ves državni aparat, vzlic temu, da se je na stotisoče, da, milijone Slovanov ponemčilo v nemških mestih in industrijskih krajih. Vzlic temu, da so se nemške vrste neprestano polnile s slovanskimi renegati, oni vendar niso mogli vzdržati koraka z nami in je njih prirastek relativno manjši, nego prirastek Čehov in Slovencev. Pri tem je res, da smo Slovenci napram Nemcem relativno nazadovali, kar so pa Čehi več kot pokrili. Toda to tudi ni čudno z ozirom na razmere, v katerih smo Slovenci živeli. Bili smo narod tlačanov in hlapcev, narod brez zgodovine in brez tradicij, brez minolosti in brez bodočnosti. Drugi narodi so imeli svojo zgodovino, svoje tradicije, v katerih so živeli in črpali iz njih nade za bodočnost. Mi vsega tega nismo imeti, nismo znali, kaj da hočemo v bodočnosti, dočim se je naša sedanjost izčrpala v bojih za kak slovenski napis, za slovensko uradovanje in slovenske šole, vse stvari, ki so pri drugih narodih že sameposebi umevne. Vse naše narOdno-politično delo se je v glavnem omejevalo na boj za narodno enakopravnost, a nikjer luči, ki bi bila kazala lepšo bodočnost. Vse naše razmere so bile take, da so v našem človeku naravnost morale vzbuditi domnevanje o inferijorno-
sti naše rase. Zato se ne smemo čuditi, ako je bilo med nami toliko renegatov in Uskokov, čudno je le samo, da jih ni bilo več.
Toda sedaj bo to drugače. Vojna je že samoposebi, vsled vpliva narodno zaved-nejših vojakov na manj zavedne, silno vplivala na probujo narodne zavednosti med nami in poleg tega imamo sedaj, ko je sprejeta zahteva po jugoslovanski državi v naš oficijelni narodni program, javno začrtan cilj. Če tudi tega cilja ne dosežemo danes ali jutri, dosežemo ga gotovo, ako ne mi, pa naši otroci ali vnuki. Tudi uje-dinjena Nemčija in Italija nista bili zgrajeni v enem letu. Tudi mi smo prepričani, da dosežemo svoj cilj še pred sklepom miru ali vsaj neposredno po sklepu miru. Kakor je februarska ustava padla vsled pasivnega odpora večine prebivalstva, tako pade tudi dualizem iz istih razlogov. Danes je že večina prebivalstva proti dualizmu; da je pa pri današnjih razmerah, pri sveži, demokratični sapi, ki je zavela v vseh narodih in državah, nemogoča državna tvorba, ki je v nasprotju z večinO lastnih narodov, leži na dlani. Naj tolmačijo Černin, Seidler,. Tisza, Wekerle in kakor se že imenujejo vsi ti različni grofi, baroni in plemenitaši, načelo o narodni samoodločbi tako ali tako, konečni uspeh tudi pri nas ne more biti drugačen, kakor da pride do uveljavljenja volje večine prebivalstva monarhije. Iz te dileme se Tisza, Černin in družba ne bodo izvili. Večina narodov je proti dualizmu in ta večina bo znala dualizem tudi vreči, O tem ni niti najmanjšega dvoma.
Toda vzemimo, da bi se nemška zahteva po' izločitvi Galicije, Bukovine in Dalmacije tudi res uresničila. Ali bi s tem res postali Nemci neomejeni gospodarji v tako zmanjšani Avstriji? V tej zmanjšani Avstriji bi bilo nasproti okroglo 9 milijonov Nemcev 8 in pol milijona nenemcev. Jasno je torej, da bi proti taki manjšini Nemci ne mogli uveljaviti svojih zahtev, da bi bilo tudi vsako vladanje ne le proti tej manjšini, ampak tudi brez nje nemogoče, ker bi se morale v ta namen združiti vse nemške stranke, kar je pa popolnoma izključeno. Strohal sam priznava, da so germanizatorična prizadevanja jožefinizma ponesrečila vsled odpora nenemških narodov. Sicer je to zgodovinsko dejstvo, a dobro je vendar, da poudarjamo to Stroha-lovo priznanje, ker so naši Nemci naravnost mojstri v zatajevanju in potvarjanju zgodovinskih resnic. A če so germanizatorična prizadevanja jožefinizma ponesrečila ob narodni protistruji osemnajstega stoletja, ko narodi še niso bili tako probu-jeni, mora tem bolj zadeti enaka usoda vsa podobna stremljenja danes, ko se takratna narodna zavest ne da niti od daleč primerjati z današnjo. Položaj za nas je tak, da lahko gledamo povsem mirno v bodočnost, Merodajni krogi bodo prisiljeni z nami paktirati. To kar zahtevamo mi in kar je izraženo v naši deklaraciji z dne 30. maja, je v interesu monarije in prej ali slej bodo Nemci sami prišli do prepričanja, da tudi v njih lastnem interesu. Po vojni postavimo svoje organizatorično delo na povsem novo podlago in za to svoje delo bomo imeli glavno oporo v probujeni narodni zavesti slovenskih množic. Niti en sam naš človek se ne bo več potujčil in zahtevali bomo jezikovne pravice in enakopravnost za svoje narodne manjšine tudi v mestih in industrijskih krajih na Srednjem in Gornjem Štajerskem, in danes ali jutri se bodo Nemci smatrali za ogrožene v svojem takozvanem zaključenem narodnem ozemlju. Naša bodočnost je v zdravju in moralni nepokvarjenosti našega plemena in v naravnem prirastku našega naroda. Pride čas, ko nam bodo Nemci sami ponujali ono, kar danes zahtevamo. Kvišku srcal
Pismo z bojišča.
Če se ozrem na dolgo pot od Krna do Piave, kjer v bližini granat še vedno zdravo kožo nosim, koliko grobov, v katerih počiva tudi mnogo očetov, šest in več otrok ali edinih sinov, ali pa leže težko ranjenj v bolnišnicah, po krivdi polževega uradovanja mnogih uradov. Ti ljudje pri gorki peči še vedno menijo, da je greh, človeku kaj več postreči, kot veleva b i r o -kratični predpis.
Pa stopi sinoči k meni naš korporal Brancelj, doma tam z Notranjske, poln zaupanja, ker sem mu na zadnjem dolgem maršu prepustil mulo, ko je pešal, in mi pokaže pisanje od doma, češ, da ne ve, kaj začeti. »Moj ljubi Bog! Kar ustrašii sem se bolj kot poka granate. »Poročilo« župnega urada v Begunjah pravi, da ima doma živih sedem sinov in tri hčerke. Janez, najstarejši junak, je rojen leta 1900., Lojzek leta 1916. Poročilo je »izdano iz župnega urada« 30. oktobra v »roke ženi«, ki ga je še tisti dan oddala na pošto, kar potrjuje poštni pečat na kuverti. Srečno prestavši »k. u. k. Censurstelle Loitsch« in metanje v oblake in samodrče in kdove kaj še vse, je na sv. Andreja dan srečno našlo svojega gospoda in ga opomnilo, da je še vedno oče desetih ptičkov doma, če-
prav je danes zjutraj zopet nastopil 30 kjn dolg marš in se že četrto leto junaško bije zoper naše sovrage. Ne! Tako s ene sme z ljudmi ravnati! Akojenaj-višji vojni gospod, razumevajoč potrebe državljanov, izdal ta odlok že 11. septembra, potem bi ga morali javni organi tudi z istim srcem in v istem duhu izpeljati!! Ako se mi gabijo do dna duše strašni po-sledki pretiranega evropskega militarizma, ne sovražim manj tega odrevenelega dolgočasnega birokratizma
V prvi vrsti želim prinesti nazaj v domovino zdrave kosti, da po srečno končani vojni začnemo nov odločen boj zoper ta dva neugnana sovraga in uničevalca poštenega ljudstva...
Drugi del pismo pa ni v teh časih za javnost, ampak ostane važen dokument za poznejše čase,	xx.
Naročajte is širile naše lisie:
Dom in Svet, letno 14 K, za dijake 10 K
Čas	«	6 K	«	«	6 K
Mentor	«	4 K	«	«	2 K
Mladost	«	5 K	«	«	4 K
Ilustr. Glasnik	«	12 K	«	«	10 K
Bogoljub	«	4 K	«	«	4 K
Zlata Doba	«	4 K	«	«	3 K
Slov. Učitelj	«	5 K	«	«	5 K
Vrtec	«	7 K	«	«	7 K
Angeljček	« 1	-50 K	«	«	1-50 K
Naša Moč	«	4 K	«	«	4 K
Pismo iz roškega ulelniStvo.
Desetnik Ignac Tome od Lir. 5, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, je poslal sledeče pismo brez vednosti ruske cenzure:
Upam, da bodete prejeli to pismo, saj gotovo v par mesecih naši zopet zavzamejo te kraje. Pismo bom dal tu kakemu civilistu, da ga pozneje odda. Ste li dobili kakšno pismo od mene? Pisal sem že več kot desetkrat, toda od Vas doslej še nisem dobil nobenega poročila. Ujet sem bil 28. julija 1916. leta pri Oleszi blizu Živačev. Od tam so nas gonili devet dni do Črnovic, kjer smo ostali do 21. januarja 1917. Nato smo šli v Peszenyzyn. Na-pravljali smo drva v cesarskem gozdu, a le dva dni. Že 27. januarja so nas poslali v Kolomejo na postajo. Zdaj smo tu in delamo nove tire. Stanujemo kar v vagonih, v vsakem 20 mož. Vseh ujetnikov nas je dospelo v K°" lomejo 70, a že prvi mesec tukajšnjega bivanja jih je moralo šest v bolnišnico. Tudi jaz se že nekaj dni ne počutim dobro, trese me večkrat mrzlica. Delati moramo od 18. avgusta 1916 dalje prav vsaki dan, edino Sveti dan smo bili prosti in smeli iti v cerkev, sicer nas ne puste niti ure brez dela. Če je kdo bolan, podijo ga na delo, niti vode nam ne puste iti iskat. — In s hrano? Začetkoma so nam dajali še nekaj, a zdaj je vedno slabeje. Zjutraj dobimo čaj brez sladkorja. Opoldne imamo dva dni meso, dva dni ribo in en dan post. Mesa nam dajo na 70 mož 6 ruskih funtov jI funt je 40 dkgl. Kdor vidi kak košček mesa, je pač srečen. Ža v juho dobimo 5 funtov graha ali stopane ajde. To je naše kosilo. Večerja zopet: 5 funtov ajde, zabeljene z lojem. Poleg tega dobimo še vsaki dan dva in pol funta kruha iz moke, ki ji niso odvzeti otrobi in 3 solotnike (en in četrt dekagrama) sladkorja. To je vse! Pa presodite, kako živimo. Plačali nam še niso niti vinarja, čeprav nam vedno obetajo. Vojna, upam, ne bo trajala dolgo. Ruski vojaki niso za vojsko. Oficirji se jim sicer lažejo, da bo kmalu konec, hoteč jih navdušiti za boj, a zaman! Kot ču-jem, tudi nima Rusija premoga in morajo vse stroje kuriti z drvmi. Ako bodo šli Rusi nazaj, se — če le mogoče — kam skrijem, da pridem nazaj v Avstrijo. (Žal. to se mu ni posrečilo.) Sledeči Slovenci od Lir. 5, ki so z menoj ujeti, prosijo, da se njih imena priobči v »Slovencu«: Narednik Gertold Ivan iz Trsta; desetniki Gruberšič Mihael, Racan Martin, Sestan Franc, Pazin, Mečar Franc, Pazin, Širola Avgust, Rieka, Koršič Izidor, Primorsko; poddesetniki: Štefe Ivan, Tržič, Oz-bič Alojz, Planina-Rakek, Škerlj Ivan, Dekani, Hrvatin Ernest, Škofija, Hrvatin Jožef, Reka, Brajkovič Anton, Buzet, Antoninič Iv., Krk, Medica Ivan; pešci: Furlanič Rok, Lazaret, Vatovac Andrej, Trst, Štefanič Avgust, Dekani, Penček Nikolaj, Zatična, Rogo-vič Andrej, Lošini, Kuljanič Ivan, Jurčič Jožef, Birčna vas pri Rudolfovem, Remic Andrej, Borovlje, Mušič Anton, Podzemelj, Pregl Fr., Maribor. — Naslov imenovanih je: Kriegsge-fangener N. N., Stabsgefangenen-Abteilung 17, Arbeiter-Baon, 4. Komp., Russland. — Zdaj se nahaja vsa kompanija v Kremencu, P®1-tawska gubernija. Zadnje poročilo je od srede oktobra.
In žarek zasijal ]e življenja...
Božična fantazija.
Spisal Saša Sank o.
... Vesoljni vek in tuljenje po tmini... Škripanje z zobmi in divji zvok krvoločnega jekla, odkliki tajinstvene ure duhov hit6 preko viharne noči. Gnilobno in otrov-no prežet hlap pihlja, spotakneš se ob štrleči kosti, zdrsneš na črnordeči polz-kosti... Kri? ... Krvavovišnjavo žare očesni jami režeče se lobanje, medložolta vešča pleše koprenolahki raj skozi večnost, ob njeni bliščobi se ustvarja in vstaja rebrato okostje človeka, sliši se pretresljivo vršenje biča suženjstva ...
Zdajci čuj! Mogočno in zavestno udari zveneči bron odrešilne ure skozi noč.
Okostje se hreščeče sesede, vešča se razsije, vek in tuljenje ponehata, čez ob-
zorje pa vstaja bliščeče srebro velike zvezde.
.Siva^ zaveza preteklosti se razkine, tuji glasovi done nerazločno iz daljave ter se polagoma približujejo.
V težkem škrlatu se šopiri v razkoš-nosti kralj polubog na zlatem prestolu. Od alabastra stebrov, od sten iz dragega kamenja in od ledenogladkih tal odseva pestri lišp dvornikov in trabantov, ob njegovih nogah čepi klavfejna peščica sužnjev, ves prostor pa preveva opojno kadilo, ki se vzdiguje v svetlomodrih kolobarjih pred zlatim kipom krutega malika.
Odutomrzlo ko malik zre tudi kralj Herod s prestola... Ob svitu lestenc in plapolajoče ampole se izklesajo divjegroz-ne poteze, odsev kremenitega srca; strastno izdolbene, ognjevite oči in okornode-bela, zaprta pest z oholim lepotičjem pa izdaja zverinsko krvoločnost.
Nevoljno mrmranje krdela, ki kroži ko zbegana zver pod palmami dvorske palače, razkače ga še bolj. Ljuto zgrabi umetno izdelano kopje, ter ga bliskoma zažene v kup sužnjev. Frfeče zadene jeklo mlado sužnjo v prsi, ubogo življenje izkrvavi ob trinogovem smehljaju ...
Zdaj se odpro zlatookovana vrata. V belih haljah, s sklonjeno glavo stopi truma velikih svečenikov; na čelu jim koraka, z zvitkom v roki, zvedenec pisma.
»Veliki edinozmagoviti kralj,« začne poslednji, »vestno, kakor si zaukazal, smo prebirali in preudarjali preroške spise — zibelj Judovskega kralja stoji v Betlehe-mu; evo pismo, ki pravi:
In ti Betlehem, v deželi Judov! nisi najskromnejši kraj, ker iz tvoje sredine bode vstal knez in vladal čez ljudstvo Izrael ...«
Zopet je zaorilo pred palačo. Ves Jeruzalem je drhtel vsled negotovih vesti: Prerokovani kralj se je baje rodil, in že korakajo njegove čete proti mestu.
»Smrt,« zavpije nekdo iz druhali, »smrt novemu kralju Judov!«
Zasliši se žvenket bradlj in sulic.
Iz Herodovih oči šviga nevihta.
»Sleparstvo!« zadere se slednjič nad učenjakom, »tudi ti si v zvezi z zlobnim duhom preroštva, tudi ti si skrunitelj naših bogov, zarotnik proti svojemu kralju. Ko jutri zalesketa kapitelj Hanaelskega stebra v prvem solnčnem žarku, bode darovana tvoja grešna kri v čast boga, ki si ga zaničeval...«
»Mogočni Herod!« upa se sivolasi ve-deževalec prekiniti smrtonosno tišino, »trije modrijani iz Jutrovega so tu; nahajajo se na potovanju do novorojenega kralja in kakor se pravi, jih vodi neka zvezda ...«
»Lahko se prepričaš, o kralj,« pridene z mučeniško mirnostjo na smrt obsojeni učenjak, »ravno sedaj vstaja čez slemena Balskega svetišča ,..«
Trinog se poda na mostovž. Kot se prešernežu zasolzi oko ob pogledu jarkega solnca, tako zaslepi Heroda živi blesk tajinstvene zvezde.
Ali naj bi bile prerokove besede resnične? ...
Zamišljen in s sklonjeno glavo se opoteka zopet k prestolu. Prvič v svojem življenju začuti svareči glas notranjosti, prvič trepeta okamenela duša pred zavedajočo se krivdo, stud pred samim seboj ga obide, iz kipečih valov njegove zlobe in nakane se vzdiguje svareče, ostri kleč. Dosedaj je našel trinog ravnotežje ob prelivanju krvi, takrat pošlje stražo, da pomiri zbegane nestrpneže.
Nestrpneže ...
Malvinova mati, ki čita po končanem delu in ob brleči luči temne zgodbe Herodovih grozodejstev, se zamisli... Tudi ona ima za pomiriti male nestrpneže, ki ne morejo dočakati Svetega večera:
»Mamica, kdaj pride božični angelj? • Kaj nam prinese? Ali bo božično drevesce visoko? Kaj bodo tudi letos gorele ob jaslicah one rdeče in zelene lučice? ...
In tako naprej. Kdo bi mogel odgovarjati na vsa vprašanja otroške radovednosti.
Nedolžni, nežni otročiči! Tako pusto in žalostno je sedaj v hiši, ko manjka oče; njegov naslanjač ob peči je prazen, njemu tako priljubljena pipica visi za vratmi. Bog ve, ako se v tem trenotku, daleč od tod, ne bori z junaško smrtjo. Da, da, treba bo kaj poskrbeti, da se stali ta mrzli dihljai vsakdanjosti, da se ogrejejo otroški srčki da jim poskakujejo dušice, da se jim vzra-dostijo ličica v glasen smeh, da bodo Vf poznejših letih iz zlatih spominov mlado-tl sti srkali blažilno krepčilo. Da, kupi jim« božično drevesce.
Nekaj dni pred Svetim večerom.
Med čarobno razsvetljenimi stojnica-^A mi se tre množica. Marsikaj, kar je bilolu druga leta tudi najrevnejšim na razpolago, i, je sedaj izostalo; marsikatera otroška že- i Ija ostane letos neizpolnjena, toda blesteče f sabljice, puške in čelade za dečke, pestro ; olišpane in rdečelicate punčice, koprneče 'I sanje deklic, so še vedno tu. In kdo naj šteje nebroj zlatih in sladkih Miklavžev, dolgojezičnih parkljev, belo- in črnogriva- ! tih konjičkov z lično vprego, neštevilno različnih žog in trombetic, kdo naj ide rrJ- I
mo medenosladkih peciv in živobarvanih slaščic, da ne bi vsaj postal ter z boječim glasom poprašal po ceni?
Težki časi so, na vseh obrazih opaziš proge Martovega meča, ali ljubeče, materino srce, kaj ne bi darovalo zadnjo kapljico krvi za malo veselje bornih otrok? Vsaka malenkost velja težko žrtev; toda tuji človek, ki sam nimaš otrok, ki morda-nisi nikdar užival radostni blesk nedolžnega očesa, zastonj se trudiš, da bi se vglo-bil v te tajnosti materine ljubezni.
Tudi Malvinova pride težkoobložena domov.
Pride predvečer Božiča s svojo nadnaravno močjo, ki omladi in omehča tudi zarjevelo lice čmernega človeka. Otročjad kar ne more dočakati trenotka, ko bode stala ob bogatookinčanem, blesteče razsvetljenem drevescu in majka ima dovolj posla, da jih pomiri.
Zdaj se začuje zvonenje, vrata se od-pro in kot na perotih smukne mladina z glasnim vzklikom v sobo.
Tukaj miglja drevo v blesku in čaru ..,
Živ smeh in vzkliki ponehajo, omamljeni od nebeške krasote stoje otroci ob veličastni jelki; blaga resnost odseva iz vsakega obličja, pogled pa uprejo pobožno k vrhu, nad katerim plava sijajna zvezda.
Komaj zagleda mali Slavko lepega konjička, se vzdrami zamaknjena trojica in občudovanja in radosti ni ne konca ne kraja.
Slavko mahoma izgine; ali ne traja dolgo in že pripelje sosedovo Marico za roko:
»Lej, Marica, tam je moj knjiček, in tam pa žogica, tam pa ...« Oči mu žare od veselja,
»Marica,« vzklikne Malvinova mati, »uboga reva, le pridi sem, tudi tebi je prineslo božično dete lepo darilce — glej, male jaslice dobiš in nekaj zlatih orehov.«
Otrok steče z darilom k očetu.
Malvinova jame misliti... Tudi soseda bi bila povabila na božičnico, rada bi bila pozabila na mali spor, ki je nedavno nastal med njima, saj je revež tudi nesrečen, vdovec je in prav tako slabo tudi ni mislil, ko ji je bil takrat zagrozil, da ji ubije kokoš, ako se še enkrat pokuri na njegov latnik.
In posebno danes bi mu prizanesla, ko se umili tudi mrzli kamen v ledu, danes, ko pritisne angelj miru sladki poljub na čelo onemu, ki je dobre volje ...
Lahno potrka nekdo na vrata.
Potrti sosed stoji pred Malvinovo ter ji stegne desnico v spravo:
»Pozabimo, kar je bilo med nama, Malvinova, prenagel sem in beda me spravi večkrat v slabo voljo,... hvala ti lepa za lepo darilce ... ubogi otrok ima takšno veselje ...«
»Kar sem, sosed, kar sem,« prigovarja veselo iznenadena ženica, »tukaj je toplo, vsedi se z Marico za mizo, gorak požirek se vama gotovo prileže .,.«
In medtem ko plešejo zunaj snežinke božični raj in naletavajo ob šipah, sedijo v prijaznem razgovoru ob mali mizici pri gorki peči.
Blagi mir napolni zadnji kotiček prijazne hiše. In koliko srečnejše praznike bi uživali Malvinovi, ko bi bil oče Martin doma. Kakšna radost, kakšno veselje, ko bi se vsedel sedaj s svojo pipico med otroke ter začel pripovedovati svoje mič-ne zgodbe in pripovedke. Dal Bog, da bi prišel kmalu srečno nazaj; drugo leto bi bili prazniki tem lepši in pripovedovati bi znal celo vrsto novih zgodbic.
Ali sedaj zmrzuje oče Martin še daleč od doma, v ostri zimi gorskih velikanov.
Sveti večer v srcu ledenikov. Kakšen občutek!
Pred vojnikom sniva divna dolina pod snežno odejo, šumeč in bobneč rogovili bistri hudournik skozi ozko sotesko, onkraj doline štrli silovito pogorje v migljajoče nebo, čez vse pa se razpenja mir, lahko-krilati mir božične noči.
Martinu se zatoži po svojcih. Naj bodo hribi še tako visoki, misli mu uidejo čez visoke grebene do male, drage hiše, kjer ga čaka žena, kjer bije srce njegove lastne krvi. Dozdeva se mu, da uživa srebrnočisti smeh svojih otrok, da srka milino materinega očesa... pa saj ni res — tukaj na predstraži stoji v nečuteči, mrzli prirodi, v območju divje, zavratne smrti,..
Za oblaki se svita, bledi mesec pogleda zvedavo skozi razporek in kmalu oblije lesketajoča krasota s svojo čarobno belino.
Pa kaj to?
Martin si mane oči. Po vijugasti stezi, ki pelje ob strmcu proti lastni utrdbi, stopica oprezno in potuhnjeno laški alpinec.
Martin vzkipi. Niti danes ne dajo so-vragi miru, danes, ko utihne celo volkovo in hijenino tuljenje; čakaj, ti skrunitelj, ti kršilec najsvetejše zapovedi človeštva ..,
Puškina oklopnica se sproži, vojak na-miri.,.
Komaj dvajset korakov je še oddaljen sovražnik, še trenotek in kolovratil bode v večnost.
Toda glej! Brezbrižno in nič hudega sluteč se vsede že priletni in upehani mož
v sneg, ozebljen prime za čutaro ter jo nastavi na usta — ali kmalu jo odmakne, ker zapazi, da je prazna.
Črna, iz ozke odprtine prežajoča cev, postane nemirna.
Martin premišljuje za trenotek, kaj mu je početi. Življenje in smrt tega človeka ima v svoji oblasti, najlažji pritisk ob puški in mož je mrtev... Ali morda je tudi on oče, tudi on ima morda ženo i deco — tudi njemu se zatoži morda ravno sedaj po gorkoti domačega ognjišča — saj izvršuje tudi on težko službo vojaka — in danes na božični večer.
Martin zgrabi mahoma za puško ter se zažene čez strelne nakope in ovire na sovražnika. Brez odpora se pusti napol zmrzli alpinec dovesti v ujetništvo. Edino prošnjo mrmrajo izčrpane ustnice: obvestiti svojce o njegovi usodi.
Ujetnikova prošnja se usliši, Martin pa leže k zasluženemu počitku ,..
Rahlo ga zaziblje božični sen, ter popelje v obljubljeno deželo — svojega do-movja, ob soglasju srčnomilih napevov se vzpne drhteča duša, ter mu slika v čarobni pestrosti zaželjeni raj...
Čuj zvonove, domače zvonove! ,..
Kako milo pojo, kako veličastno ozna-njujejo vesoljni mir, konec krute vojne.
Ovenčan slavolok se dviga mogočno v višave, v zorini luči migljajo na njem besede :	-
Mir ljudem na zemlji...	Vi
Zlati pramen prosije na domačo vas, lične hiše v neskončnem morju težkega klasja, pod viticami zoreče trte pa odsevajo pokoj in blagostanje. Ubrano fantovsko petje se čuje in odmev radostnih vzklikov, veselega dekliškega smeha ..,
Omamljen od nenavadne sreče in užitka sadu svojega truda in stremljenja, se raduje narod v bratovskem objemu ,,,
Verige suženjstva so strte, preživel je tmino in dočakal trenotek, ko je zasijal za veke žarek življenja in prostosti.
Božični pozdravi nai vojakov.
Za Božič in Novo leto pošiljajo dragim v domačiji, sorodnikom, prijateljem, posebno pa tudi bratom vojakom na bojiščih ter vsem Slovencem in Slovenkam iskrene pozdrave: Maks Kalan iz Huj pri Kranju; četovodja Franc Ci-bej, Dol. Otlica; predmojster Janez Škantelj iz Podgore; predmojster Viktor Okorn iz Škofle vasi; predmojster Matija Knez z Ježice; predmojster Štefan Šuligoj iz Šempasa; Peter Jakše iz Kranja; Peter Jenko iz Nakla; Fran Šerjak z Blata; Anton Potočnik iz Vojnika; Fran Slak iz Trebja, topničarji; desetnik Troha Janko; poddestnik Žigon Anton; Pangerc Andrej; Škoftanc Miško; Zaje Josip; Vukšenič Martin; Kavčič Ivan; Gričar Gašper; Pavlin Peter; Soklič J.; podlovec Štolfa Andrej iz Koprive; častniški sluga Frol Josip; strelec Štemberger Anton iz Jelšan; strelec Skerlavaj Mirko; Hro-vatin Alojzij z Opčin; Gombač Ivan iz Pod-grada; Vidovič Anton iz Istre; Bazec Josip iz St. Petra; Mihael Čekada; Turkovič Josip iz Dolenj v Istri; četovodja Kofol Josip; poddesetnika Paternost Fr. in Lenkovič Ivan; enol. prsotov. Klemenčič Stanko; pešci: Božič Jak., Tič Pavel, Hiti Fr., Grbec Fr., Polesnik Ivan, Rogelj Stanko, Pangeršič Fr., Vrhovec Jak., Intihar Jernej, Klemenčič Fr., Meglič Leon, Vi-šček Anton, Tarant Fr., Bojane Mat., Župančič Ignacij, Umnik Fr.; ognjičarja J. Rapotec in A. Poglaj; desetniki: J. rlis, F. Kovačič, J. Bitež-nik, D. Budina; poddesetniki: J. Jelene, A. Janež, M. Šega, R. Novak, M. Osvald, J. Mencinger, J. Jenček, F. Mazej, A. Maurič, F. Lončar; topničarji: J. Kočevar, G. Keršič, J, Radikon, Iv. Mole, N. Ferjanc, A. Jaklievič, Iv. Poni-kvar, F. Šinkovec, J. Šolar, A. Klun, F. Kos, M. Kristančič, A. Jurjevčič, J. Herič.J. Gabelnik, A. Ostrouška, J. Dremelj, F. Polanšek, K. Žibret, Iv. Zaje, J. Zlovec, M. Klijčnik, A. Kantuša, J. Krecenbaher, V. Rijavec, J. To-man, A. Pahor, J. Škrlj, A. Mišja, B. Enci, J. Ronge, J. Župec, M. Beršič, B. Sršič, F. Mlakar, D. Červatin, J. Uršič, M. Lesjak, A. Grilc, A. Ferlič, A. Petrnel; desetnik Hlede Jožko; korp. Urbane Matija; četo v. Gorjup Franc; poddes. Pavšek Jožko; Fran Trček; desetnik Šlibar Rudolf; četov. Valentin Zima, Žirovnica; Franc Novak, desetnik, Višnjagora; Janko Ravnikar, Ljuša; Franc Novak, Prebačevo; Franc Gorjanc, černiče: Franc Ravnikar, Dravlje; Franc Kržišnik, Škofja Loka; Tomaž Pintar, Žirovnica; Franc Humar, Lokovec; A. Primar, Zgor. Kašeli; Franc Krajnc, Begunje; Jožef Kranjc, Koroško: Jožef Meserko; Franc Lomovšek, Dole pri Litiji; Franc Store, So-dražica; desetnika Spoljarič in Jonke; strelci: Hiti, Kolar, Kogoj, Knez, Perouzič, Kozjak, Žnideršič, Lamovec, Mamic; Rudolf Žagar, Drežnica; Valentin Kleč, Stržišče; Franc Gselmann, Slivnica; Franc Ilaček, Zgornja Račica; Franc Oblak, Hoče; Alojzij Ilešič, vsi Štajerci; Miha Paus, Istra; Jovan Modrušan, Istra; četovodja Gerbec Franc, Doblar; Ve-snovec Iv., Butori; Plesničar Friderik, Trnovo; Jug Avgust, Volče; Kozjak Jožef, Moste; Šajgeli Ant., Železniki; Zakrajšek Franc, Nova vas; Loričič Andrej, Klana; Franc Južnik iz Hotiča; Ivan Sitar iz Kamnika; Ignac Funda iz Vrhovega; Jak. Garvas, Šmarje; Iv. Rutnik iz Konjic; Jos. Senekovič, Maribor; Vinko Fortuna, Dekani; Jož. Zidanič, Brežice; Mih. Zarucha, Planina; Joža Miča, Solkan, in tovariši; Martin Petkovšek, Drenovgrič; Iv. Travnik, Vel. Mlačevo; Al. Pegam, Zabreg; Anton Škarabot, Ozelian; Karol Macarol, Koper; Golmajer Metod, Ljubljana; Dečman Lovrenc, Stožice; Koren Jožef, Polhov Gradec; Špilar Alojzij, Cerklje pri Krškem; Kozul Ivan, Kasta v; Vodopivec Al., Dornberg; Rijavec Jož., Vitovlje; Logar Ant., Rovte; Vrh Jos., Pod Tabor; Požek Mihael, Adlešiče; Jeran Julij, Smarca pri Kamniku; Srebre Martin, Črna pri Prevaljah; Omahne Janez, Trbovlje; Zabuko-vec Ivan, Gabrijela; Jeran Iv., Bučka; Saksi-da Peter, Dornberg; Ivan N. Pavlin: Rupnik j ran iz Ljubljane; Jogan Franc, Rihemberg; desetnik Beltran Franc; poddesetnik Kladnik I Mih.; Jakob Grilc; korp. Cimcnnan; Maver; I olacn; Zupan; Matek; Germek; Pogačar; Lov-t še Benc; Rosman; Poljšak; Udovč: NnvaUr
poddeset. Gerze Pavel, Sušak; Petek Aleks., Lormanjej Pliberšek Fr., Gor. Lužnica; Tome Matija, Liubljana; Lach Jožef, Zibika; Markel Janko, Podbrezje; Šuštaršič Filip, Primorsko; Germe Ivan, Rogatec; Košir Karel, Domžale; četovodja Kocjančič Anton iz tržaške okolice; Hrovat Franc iz Serpence pri Bovcu; četovodja Sulič J. iz Prvačine; podst. Obleščak Iv., Tolmin; Fatur Iv.. Zagorie; Gorapek V„ Kanal; Prelec F., Barka; Mrevlje Iv., Kihen-berk; Klinkan A., Tolmin; Strune Ig., Št. Jur-je; Dežela Iv., Ledine: Mandalenič Iv., Savi-njak; Cimprič Ciril, Kamno; Bajt Peter, Kanal; Baudaž Iv., Kanal; Žgur Ant., Št. Vid; Se-devčič Jož., Banjšica; Furlan Stanko, Vipava; Kaicn Paveh Dol. Novake; Lj. Samsa, Retje; J. Šimenc, Gorenje; Križnik Jože, Motnik; J. Janša, Zasip; četov. Vončina, Slap p. Idriji; podd. Majerle, Stari trg p. Črnomlju; Rak Jos., Št. Peter pri Nov. mestu; Breščak Štef., Mar. Celje; Gašperlin Jos., Zg. Bruck; Gorišek Al., Mali Videm; Kuhar Ivan, Koprivnica; Beton Fr., Kokrica; podd. Saksida, Prvačina; Zadnik Fr., Novo mesto; Krašna Fr., Vrhnika; Koše-nina Andr., Medvode; Šimč Iv., Novo mesto; Luka Markelj, Škovine, Železniki; Sajovic J., Mlaka p. Kranju; desetnik Gabršček Anton, Volarje; Založnik Fran, Ljubljana; Praprotnik Franc, Št. Janž; Murenc Franc, Zapuže; Blatnik Leopold, Malo Lipje; Bezjak Jož., Sv. Lenart; Badolič Mihael, Sv. Lenart; Vodušek Vincenc Šmarje; Strnad Letoš, Savinjska dolina; Pekolj Franc, Račje selo; Tavčar Alojz, Dutovlje; Salmič Alojz, Raka pri Krškem; Jož. Novak; Ivan Smole; Anton Kragelj; Fr. Slapnik; Peter Svetič; Mrtin Saks; Ant. Glavič; Filip Topar; Jož. Krapež; Ant. Košir; Al. Gorenc; Martin Jurak; Franc Mauser; Jakob Gambrett; Mihael Janžekovič; desetnik Kuž-nik Franc strelci: Barle Aloizij, Kužnik Ant., Kresa! Jož., Jarc Jož., Jarc Ant., Kolenc Ant., Pekolj Fr., Špec Al., Gole Rudolf. Slak Valentin, Kreuš Fr., Kreuš Al., Pekolj Al., vsi iz Dobrniča; topničarji Al. Mesojedec, Al. Kocjan, Šinkovec Ciril, Jož. Šinkovec, Stantič Matevž, Pičulin Rudolf, Muzetič Fr., Bratina Iv.; četov. Oliva Izidor; Tomaž Orel; Čevardi Ant.; Krpan Iv.; Dobrila Avgust; Jurčič Mat.; Ogrizek Al.; četov. Kralj Ignac, Dornberg; deset. Frjančič Franc, Črni vrh; Žorž Josip, Dornberg; poddeset. Planinšek Fr., Št, Flori-ian; Kogoj Peter, Vojsko; Šinigoj Josip, Sv. Križ; Zorn Milan, Gradišče; Gorup Al., Ško-po; Mikše Fr., Rakek; Trampuš BL, Trst: Pe-trovčič And., Col; Šen Št., Črni vrh; Vodopivec Fr., Dornberg; Vodopivec Jos., Sv. Peter; Laznik Fr., Šempas; Devetak Jos., Solkan; Goja And., Ločnik; Krčon Fr., Vrtojba; Družina Gab., Boršt; Benedetič Jos., Cerovo; desetnik Filipič Franc, Sežana, četovodja Se-ničar Jakob, desetnik Čotar Franc, Dornberg, desetnik Čekada Anton, Opatija, pešči: Maver Josip, Dolina, Pavzin Andrej, Selce, Pen-ko Franc, Parje, Premrov Josip, Martinjak; četovodja Josip Kukovec, Orešnje, Ptuj, predmojster Ivan Jelačin, Senožeče, Ivan Kerba-ver, Roč, Jakob Kekec, Bukovci, Josip Valič, Krilje, Jožef Ivančič, Koprivnjak, Anton Nemec, Sv. Andraž, Edmund Kržišnik, Kostanjevica; Ivan Frančič, Čadraže, Šercelj Alojz, Gornje Polje, Šimec Ivan, Št. Jakob, Kožar Štefan, Podkrai, Šmid Jožef, Stari Log, De-beljak Franc, Podlog, Jarc Alojzij, Novo mesto, Barbič Ivan, Toplice, Miklič Primož, Trava, Ivan Bregar, Vrhpolje, Pavlenc Ivan, Prekopa, Bahor Štefan, Jernejavas; Vukšinič Al. iz Metlike, Plut Anton iz Krvačjevrha, Koz-levčar Franc iz Dobrave, Čepelnik Franc iz Vižmarij, Guzel Mihael iz Podielovbrda, Ko-bal Jožef iz Sežane, Meglič Franc, Retnje, Brine Ivan iz Gribeli, Glasenčnik Jurij iz Slo-venjega gradca, Lojbl Ivan z Dunaja, Ferk Anton iz Celja; poddesetnik Hribar Franc iz Kle-čet, enoletna prostovoljca poddesetnika Kess-ler Franc, Borovnica, Jeraj Jožo, Ljubljana, enoletniki Fon Ivo, Ljubljana, Boštjančič Albin, Ljubljana, Zuriini Maks, Divača, strelci: Demšar Ivan, Butanjeva, Stanovnik Josip, Horjul, Turk Franc, Stopiče; Ivan Bavčer, Ajdovščina, Klemše Maks, Šmarje, Krelič Alojz, Šmarje, Hrovat Vladimir, Ajdovščina, Franc Mrvič, Ajdovščina, Bolko Milan, Lokavec, Troha Franc, Velike Žablje, Kosovel Bernard, Črniče, Cotič Ivan, Dornberg, Mihi Alojz, Brje; Rožaj Joško iz Kranja: Dežman Janez, Ljubljana, Ratiša Matevž, Škofja Loka, Trpin Joško, Huda Južna, Pristovšek Matija, Celje, Dodič Anton, Koper, Ravnikar Janez, Kresni-ške Poljane, Miklavčič Alojzij, Mokronog; desetnik Habijan Franc, desetnik Hrobat Alojz, Dobravlje, poddesetnik Mezek Franc, Gor. Novake, poddesetnik Maganja Kristjan, Sveti Križ; poddesetnik Pišot Ivan, Selo; ord. Fran-češkin Alojz, Kostanjevica, Hrobat Alojz, Dobravlje, Andrej Šorli, Koritnica, Fičur Matevž, Orehek, Sirk Franc, Vipoljže, Jug Ivan, Solkan, Perko Štefan, Solkan, Golja Jožef, Vel. Brdo, Pahor Anton, Selo, Zekič Juro, Kosta-nica, Gerbec Alojz, Reka, Karelovič Alojzij, Mavčiče, Knez Ivan, Gorica, nadkuhar Kos-mina Franc, Nabrežina; poddesetnik Kobal Franc, poddesetnik Raspor Ivan, Bočič Jožef, Fertančič Andrej, Anton Lavrenčič, Škrl Fr. iz Dupelj, Šček Ivan, Mavče, četovodja Fer-jančič, Budanje, desetnik Bizjak Franc, Bizjak, Budanje; poddesetnik Pokorni Karel iz Rajhenburga, poddesetnik Paved Jožef s Sp. Štajerskega, gorski vodniki: Weiss Franc iz Metlike, ranjan Leopold iz Černomlja, Judež Fran z Gorenjskega, Garafolj Franc z Vrhnike, Slatar Ivan s Sp. Štajerskega, Draušnik Fran s Sp. Štajerskega; Božič Anton, Struge, Novak Ignacii, Dobropolie, Mencej Ivan, Ljubljana, Ivane Anton, Velike Lašče, Mizerit Iv., Podgora, Božič Martin, Senožeče, Mek Filip, Galicija, Jerina Ivan, Vrhnika, Klemene Peter, Tržič; poddesetnik Brence Franc, Alojzij Ileršič, oba iz Cerknice, Grlj Jakob iz Gor. Jezera, Granc Ivan, Nanavce, Košir Josip, Horjul, Bogataj Alojz, Žiri, Perdih Josip, Tolmin, Erlah Josip, Veliki Slatnik, Ličin Josip, Rihenberg, Mele Franc, Cerknica; Boštjančič Karol iz Vrtojbe, Štekor Mihael s Kojskega, Lovišček Peter iz Kanala, Brezigar Franc iz Deskel, Poljanec Mihael iz Podsabotina, Vodopivec Franc iz Vogerskega, Urh Ivan, Tr-
novo; desetnik Kužuik Franc, Kužnik Anton, Barle Alojz, Kresal Jožef, Jarc Anton, Jarc Jožef, Kolenc Anton, Prpar Anton, Gole Rudolf, Špec Alojz, Slak Valentin, Kreus Franc, Kreus Alojz; četovodja Jakob Božič, Vojsko, desetnik Zvonko Planinšek, Prečna, poddesetnik Radoslav Jamnik, Podreča, Nino Mohar, Planina, Josip Čuden, Dragomer; Mih. Špen-ko, Barkovica, Avsec Feliks, Lož, LavriČ Jožef, Reber, Ozimek Anton, Sela-Šumberg; Pekolj Josip, Dobernič, Zupančič Jožef, Dober-nič, Leon Kosmač iz Dovjega, Robac Janez iz Spodnje Perneče; C. Prestor, računski podčastnik I. razreda v svojem in v imenu svojega moštva. -— Karel Žigon, Ajdovščina; četovodja Andrej Horvat, Lo£-Čezsoča; Ivan Kra-cina, Stanovišče. — A. Sušteršič, Lipovec. — Četovodja Ivan Ivanetič, poddesetnik Ivan Klančnik, Mojstrana, poddesetnik Ivan Remec, Črniče, Al. Stepančič, Kostanjevica, Anton Sedlar, Vrh, sanit. Dominik Mavrič, Kr-min, Ivan Golobič, Semič, Val. Miklavčič, Ka-nomlje, Val. Sovdat, Tolmin. — Četovodja B. Mavrič, Ivan Mohorčič, Postojnski okraj, Ivan Korošec, Sv. Jurij, poddesetnik Fr. Hujak, četovodja Pamič; Anton Čolnar, Luka Šetina, Fr. Oven, Ivan Košmeli, četovodja Josip Oc-virk, Ljubljana, Anton Sinjur, Čatež, Al. Škar-ia, Mirna, Fr. Volčiak, Št. Jernej. — Desetnik Franjo Pernuš, Kokrica pri Kranju; desetnik Franc Vidic, Ljubljana, predmojster Franc Kogoj, Tržič, Franc Medved, Sv. Križ, Fr., Koč-man, Sv. Jernej, topničarji: Jožef Rohrmann, Janez Pavlic in Ant. Simončič, vsi od Sv. Jerneja, Janez Murgelj in Anton Krevs iz Prečne, Lovrenc Lukanc in Franc Premk iz Doba, Jožef Virant, Vel. Dolina, Janez Svetelj, Šenčur, Jakob Kok, Breg, Franc Habinc, Mirno, Franc Repnik, Hinje, Ignac Lužar, Klane, Franc Robič in Janez Dolžan iz Kranjske gore.
Opozarjam	cenjeno občinstvo, da je
dospela večja pošiljatev
J^ :*»> ŠIVALNIH STROJEV.
Prosim toraj, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv, Petra nasip štev. 7.	j
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. Istotam se kupita dve izložbeni omari.
Album razn,šone Gorice in različne raz-
............glBBsff glednfce podrte Gorice. Velika
zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerhaus
Iščem mesta
UPRAVITELJA PSSAftRfi
kakega večjega podjetja. Vešč sem v knjigovodstvu in dopisovanju ter imam dolgoletno prakso. Široko poznanje jezikov. Ponudbe pod »Dolenjsko 3368 « na upravo lista.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čeuije (solne)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati, tako da ustrežem lahko vsaki zahtevi. Kor je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1622
z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca" pod št. 2922.
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse. vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (l)
FrnmvdnS !e sredstvo za pomlaje-ridiu^uui ienje ,as_ ki rdeCCj svet|e
ia sive lase ln brade za trajno temno pobarva. l steklenica s poštnino vred K 2-70. ffvHvnl <e rožnata voda, ki 2ivo po-"J rdeCI bleda lica. UCinek je čudovit 1 steklenica s poštnino vred K 2-95. Povzetje _
85 vinarjev vet. Nailov za nBroCUa.
JAN GROLICH, droierljn pri angela, Brno 643, Morava.	2525
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcijaza rodbino K 11-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljabljana, Marijin trg.1520
W Semenska trgovina
Al. Korsika i Ljubljani, BIMsova cesta ali Vrtača 5.
Naznanjam, da mi je ravnokar došla s Holandskega velika množina J«" cvetličnih čebuljic, kakor: ZMT hijacinte, I. vrste z imeni, II. vrste brez imen, pač pa po barvah razdeljene, ravno tako tudi J*" tulipe več vrst, kakor tudi mnogovrstnih drugih
čebuljic. — Cene so zmerne. Spožtovanjcm	J^j. KorSlRa.
\
Dva krepka
WT dečka
katera imata veselje izučiti se usnjarstva,
sprejmem takoj IVAN POLLAK ::: usnjarija ::: KAMNIK _(KRANJSKO)._3312
3*aramente
cerkveno orodje, celotne cerkvene ===== oprave Ud. =====
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Cunle,
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žskljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Kdor
3263
namerava
prodati še kaj
\m
naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Trde plohe
Kakor tudi lipo, jelšo itd., od 4 cm debelosti naprej (dolžina vsaka zadostuje) kupi v vsaki -množini Fr. škafar, mizar, Rimska četa St. 16, Ljubljana. Ravno tam se sprejme več
mizarjev.
za 10 r
n za
odda v večji množini graščina v Mokronogu. Vpraša se pri g. Josip Hoimann-u v graščini Mokronog ali pri gosp. dr. Oton Vallentschag-u, odvetniku v Ljubljani.
Vojna zapestna ura
natančno resni. in re-pds. Nikol ali jeklo K 18.— 1B — 20"— z radij, svetilu. kazališčem K 18-— 20-— K 24 —T »rebrnem okrovn K 18-— 24 — K. 28 —, z radij Bvet. kazal. K BO — 30-— srebrna zapestn.ura na elaat. K SO — 38'— 40'— 14 kar. zlata zapestna ura na elaat. K 100 — K 120 — K 140 — 31etno pismeno jam-Btyo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko I Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Prva tovarna ur Jan Konrad
e. in kr. dvorni zaloinik Brttx št. 1553 (Češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik,
\/>	93
{Tltambilije
^Ifllik Ilbk	»kaIi irvct vo tivoiIa
vseh vrst za urade, društva, trgovce Itd.
® Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Zaloge v Ljubljani: R Šapabon in dulius Elbent.
Zamaške
nove in stare |f|fg}§ vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Polhove kože
kupuje po najvišjih cenah
w D. Kolner
veletrgovina s kožami in kožuhovino.
&ipskO, Briihl 47.
Pošiljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po pošti, za kar se takoj odpošlje odpadli znesek.
PRODAJO SE
v Jablanici pri Ilirski Bistrici trije eno-3364	nadstropni
obsežni 1600 kvadratnih metrov, pripravni za prezidavo v stanovanja, z dvoriščem in zelenjadnim vrtom. Zemljišče se lahko prikupi. — Natančneje se poizve pri gosp. A. Bervarju, Ljubljana, Vodovodna cesta 28.
M
vsako množino semenske
ima najboljšo porabo
FRANC POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36. 3316
Nad 60 zavitkov (rol)
strešnega papiga
(Dachpape) prodam. — Nad 40 zavitkov je novega in okrog 20 rabljenega. — Prodam tudi 6 let starega
mr konja ^m
rujave barve z liso na čelu. Konj je bolj težke vrste, zelo dober za vožnjo in ne predrag. Prodam ga vsled pomanjkanja krme.
LOVRO REBOLJ, KRANJ.
Nadomestilno
I
parfumirano v elegantnih kartonih, fino opremljeno ducent K 14 40. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki
h;
Milan JHLočevar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28
SKATUE
za razpošiljanje jajc In sadja!
Škatljeza poštne in vojnopoštne pošiljatve vseh velikostih priporoča kartonai. tovarna
I. Bonai sin, Ljubljana. ^-
Semenska trgovina


¥ LjUlhlljjSUDUL
Bleiweisova cesta ali Vrtača 3.
kupuje vsa doma pridelana SEMENA, vsako množino, plačuje pa po najvišjih cenah, kakor: KORENJE, REPO, SOLATO, BUČE, KUMARE, KONOPLJO itd. PRODAJA tudi mnogovrstna, večinoma doma pridelana semena.
Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno.
Kostaniev, hrastov in Duhov les
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
HuiinuiniiminiHiaiuiimmmiinm j"
krznar 29(il
a, Sv. Petra cesta št. 19
kupuje vseh vrst
hoie divjačine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
lllllllllllllinillllllllllHIHIIIIUlUIIIIIII
Jabolka ^
suho sadje vseh vrst,	3197
suhe gobe,
sode od vina, sadjevca in žganja, ZMF^ steklenice in IM*- zamaške
kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. '•C Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2, ure popoldne.	3244
iTi^OK55gB3Bžnl ■ i I i
fle pušžajte otrok samih, da so požari omejijo!
fes- Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavba med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, Sivino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, iita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije In proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe sa deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od
katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad In udnlne, ki so znaSaie I. 1915. 783.306 kron 29 vin., so poskoCile koncem leta 1916. na 906.828 kron 91 vin. Tedaj Cimvelje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastei zaklad.
Ponudbe ln pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlStvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjorikL
Cene primerne, hitra cenitev ln takojšnje Izplačilo.	14S9
Innun
iMe puščajte otttok samih, da sa požari omejijo I
ILIRSKA BANKA V LJIJBI
SELENBURGOVA ULICA ST. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJRULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
Električna luč s pritiskom roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-ljejem male rinčice se jame premikati dinamo, ki da električni tok za svetilko in naredi lepo belo luč. Cenejša kot vsaka druga žepna'svetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 30'—,
Pošilja z Dunaja proti vposlatvi zneska poleg K 1*50 za zavoj in poštnino franko po celi Avstro-Ogrski in na bojno polje glavna zaloga
Max Bohnel, Dunaj, IV. Margarethenstr. 27/32
Ceniki proti vposlatvi K 1'—.	2456
F. BAT3CL M v Gorici) Liubliana, Stari \\i št. 26
Moška ln ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramoloni, električne žepne svetilke - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trga 11
Konjak
Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 tet starega 4 polliterske steklenice fran&o po pošti za 60 kron, mladega triletnega, Čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4 60 liter.
Benedikt Hertl,
graščak, grad Goliče, Konjice, Stajer.
povsod hvaljeni in priljubljeni
Najboljši in najpopolnejši 30 le V* I • i • •
povsod =
hvaljeni in | z
priljubljeni 5
Sap3° IGffl. VOH Spr?°
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven spadaj očimi deli Ljubljana, Sodna ul. 7, poleg justične palače.
Mostne
111 (BrUcm
tehtnice
(Brfickenavaggen)
vseh velikosti in sistemov za tehtanje vozov in živine, izdeluje
luan Rebeh, Celje.
Vojn o posojilno zavarovanje
Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na
vojno-posojiBno zavarovanje
EiSžie-avstrijske deželne zavarovalnice
Kranjska deželna podružnica Ljubljana, Marije Terezije cesta 12.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
v
C
o 5
Z) A
Q>
O -C
D. m ca Z
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	iou
n
3
5r o •-t
3 o <a o
c* ro
N
3
rs ►i 3
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Ustanovljeno I. 1893.
Ustanovljeno I. 1893.
v Ljubljani
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali Zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7Va, 13 ali 22>/2 letih v odsekih aii pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor ieli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4>/<°/o.
Druitveno lastno premoŽenje znaSa koncem leta 1915 519.348-40 kron. Deležnikov je bi>o koncem leta 1915 1924 s 15.61S deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Vlo<je t »Ljudski posojilnici« io popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi In v mestih.
registrovana zadruga z neomejevo zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Hezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani'nih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
__ _ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.