Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ia Ameriko tn druge tuje driave
4	K 60 v.) — Spisi in dopis! se po-fllljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravnlltvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice «». 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah 1 Enostopna petltvrsta (šestina „DomolJubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne itevllke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranllnlčnega urada Itev. 824.797.------
Steu. ZO.
U Ljubljani, dni 17. mola 1906.
Leto xix.
Neodvisni buteljni.
Svoj čas so liberalci vrgli med taše ljudstvo besede: Kmet kmeta n poudarjali so, da morajo kmetje )snovati svojo neodvisno kmečko t ran k o. Da bi to misel razširili, io ustanovili dva lista: Gorenjca v (ranju in Notranjca v Ljubljani. Mi mo takoj izprva pravili, da je vsa zmečka prijaznost teh listov samo linavska, da se jima prav nič ne gre a kmečke koristi, marveč da hočeta dino le kmete spraviti pod Tavčar-evo komando. Pri obeh listih je bil a botra uslužbenec kranjske kme-ijske družbe Gustav Pire. Ta je sem->atja spravil tudi kak člančič, ki je išal po kmečki prijaznosti, v ta dva ista.
Oba sta v prav kratkem času »ovedala, kar je znalo tistih par mož, ■i so ju pisali; potem jima je ostalo i^kaj časa edino še zabavljanje; zdaj ta se pa tudi v tem skoraj popol-oma izsušila. Lista sta neizmerno 'aga in nimata nič v sebi. Usmiljenja redno slabo sta vrejevana. Posebno lab želodec mora imeti, kdor ju prenavlja.
Toda o ti stvari nečemo pisati, cr ne maramo, da bi kdo rekel, da
s tem hočemo povzdigovati svoj list. Domoljub se sam hvali. Kdor iz njega ne razvidi njegove vrednosti, ga tudi ne bo iz naših besedi. Zato pa tudi mirno lahko rečemo: Za Domoljub se prav nič ne potrebujemo vojskovati proti Gorenjcu in Notranjcu. Nam se ni treba bati teh dveh listov v ničemer in sram bi nas bilo, ko bi morali svoj list le primerjati ž njima.
Da smo sprožili danes o Gorenjcu in Notranjcu, ima drugod svoj vzrok. Pokazati moramo namreč, kako podlo hinavska sta bila kmetu ta oba lista, in kako sta se v prvi priliki izkazala kot kmetova sovražnika. Ko se je šlo namreč zato, da naj kmet dobi večino v Kranjskem deželnem zboru, sta oba Gorenjec in Notranjec besno planila proti vladni predlogi in proti Slovenski Ljudski Stranki. Kdor zna do pet šteti, je moral to naprej videti. Ciril Pire, ki je poglavar pri Gorenjcu in Fr. Arko, prva oseba pri Notranjcu, sta popolnoma mestna liberalca, zvezana v najožji zvezi z dr. Tavčarjem in Hribarjem. Pri mu-ziki v deželnem zboru sta bila silno glasna in sta z drugo liberalno bando napovedovala boj kmečki večini. Seveda nista mogla molčati v svojih listih. Tako sramotno se še ni izlepa izkazal kak hinavec, kakor ti dve gla'
sili neodvisne kmečke stranke. Zadnjo iskro sramu so vrgli ti ljudje od sebe in so se pokazali v svoji nagoti. Vse njihovo govorjenje o kmečkih pravicah, o neodvisnem kmetu, o kmečki samostojnosti, je padlo v vodo in zdaj vidi jasno vsak otrok, da Gorenjee in Notranjec hočeta v kmetu imeti samo slepega sužnja mestne gospode.
Mogoče je, da imamo tudi svobodomiselne kmete, ki jim ni všeč Slovenska Ljudska Stranka. Če se ti združijo, kdo jim more braniti? Tudi svoj list lahko izdajajo. Toda danes mora vsak, tudi naš najbolj zagrizeni kmečki nasprotnik priznavati, da sta Gorenjec in Notranjec sovražna kmstu in njegovim pravicam. Radi bi poznali kmeta, ki še danes drži ž njima. Tak človek ne more biti ne samostojen, ne razumen. Za listom, ki se upira kmečki večini, ki hvali mestne liberalce, ker so snedli kmečke pravice, more biti edino le stranka duševno bebastih mestnim liberalcem z dušo in telesom prodanih buteljnov.
V nedeljo, 20. maja je na Vrhniki
velik ljudski shod
= in sicer ob 3. uri popoldne.
Govori gos|)od dr. Ivan Susteršič. Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
Političen pregled.
N0TRANJE-P0L1T1CEN POLOŽAJ.
Minulo je nekaj dni, kar je nastopil novi ministerski predsednik princ Konrad Hohen-lohe svojo službo, toda položaj se še ni nič iz-premenil. Državni zbor, ki je bil pri odstopu ministrskega predsednika Gavča za nekaj časa prekinjen, še sedaj ni začel zborovati. Hohen-lohe nima časa, da bi vodil seje, ker se mora truditi več ali manj s poslanci, da jih pridobi za splošno in enako volilno pravico. Neprenehoma kliče k sebi voditelje večjih in manjših parlamentarnih strank ter se razgovarja z njimi. Naletel je dosedaj skoro pri vseh na isto, kot je bilo pod Gavčeni. Najbrže ne bo dosegel mnogo več, nego njegov prednik, in ni izključeno, da prav kmalu začujemo iz Dunaja: — tudi Hohenlohe je padel--podrla ga je splošna in enaka volilna pravica. Različnim poslancem je mihistrski predsednik Hohenlohe naglašal, da se mora rešiti po volivni preosnovi tudi ogrsko vprašanje in pa notranje politične zadeve. V to svrho je obiskal minule dni Budimpešto, ter se ondi pogovarjal z ogrskim ministrskim predsednikom \Vekerlom. Ko so prišli k njemu Poljaki, prinesli so seboj novo razdelitev galiških volilnih okrajev.
OTVORITEV RUSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Z veliko slovesnostjo in sijajem so otvo-rili 10. maja rusko gosudarstveno dumo, to je ruski državni zbor. Prestolna dvorana je bila natlačeno polna povabljenih gostov. Poleg sijajno opravljenih vojakov in dvorjanov so stali priprosti kmetje v svoji domači priprosti obleki. Ko je prišel car s carico v dvorano, je bil navdušeno pozdravljen, potem pa se je podal k prestolu, kjer je prečital stoje in glasno prestolni govor. V lepih besedah je polagal car na srce novoizvoljenim zastopnikom ljudstva naj gredo ra težavno delo za blagor Rusije in ljudskega blagostanja. Bog blagoslovi moja dela v zvezi z onimi državnega zbora in naj pomenja današnji dan pomlajenje Rusije in preroditve ruskih najboljših rnoči. Pojdimo na delo. za kar sem vas pozval in uresničite zaupanje carja in ljudstva. Tako je govoril car novim zastopnikom ljudstva. Bog daj. da bi se uresničile carjeve želje! — Otvoritev ruskega državnega zbora je zgodovinsko važen dogodek. Kaj prinese? Kdo ve. Državni zbor ruski je prvi korak za ustavno Rusijo. Dolga je še pot, da dobi rusko ljudstvo zažejjeno pravo svobodo, toda začetek je tukaj. Kaj bo, pokaže bodočnost!
GENERAL KUROPATKIN O VZROKIH JAPONSKIH ZMAG.
Pri odhodu z mandžurskega bojišča je priredil Kuropatkin ruskim četam govor, ki je zelo zanimiv. Povdarjal je v svojem govoru, da zadene pri slabih vspehih na bojišču največ krivde njega samega, ker se mu ni posrečilo odstraniti mnogo nedostatkov in napak v armadi in spretnejše porabiti vseh lastnosti ruskih čet. Dokazal je na vzgledih napake in nedostatke ruske armade in priporočal zlasti častnikom, naj bi se v bodoče poglobili v značaj svojih čet in ga do dobra izpoznali. Povdarjal je, da je manjkala železna volja pri odporih. Tega so bile pač krive brezobzirne zdravstvene razmere in zelo mnogo tudi pre-obilo uživanje alkohola. Vzpodbujal in bodril je ob koncu armado k poboljšanju, kar naj bi pokazala bodočnost.	I
DRr ŠUSTERŠIČ PRI HOENLOJU.
Dne 8. maja je pozval novi ministrski predsednik tudi predsednika »Slovanske zveze« ter se ž njim posvetoval o političnem položaju. Dr. Šusteršič pravi, da je pri tem obisku princ Hoenloe napravil nanj jako ugoden utis. On bo po mnenju dr. Šusteršiča izvedel volilno preosnovo, ker je popolnoma prepričan o potrebi splošne in enake volilne pravice in ker je to tudi cesar za gotovo zahteval. Princ smatra volitve na podlagi starega volivnega reda za politično neniogočnost. Da bi se pa cesar umaknil, je do cela izključeno. Da Hoenloe pošteno namerava kar najhitreje izvesti splošno in enako volilno pravico in se hoče brezpogojno ustaviti vsakemu zavlačevanju, sc jasno vidi tudi iz tega, da vzdržuje Gavč-Bilantovo predlogo. Princ namerava najprej doseči sporazurttljenje med nasprotujočimi si koristmi. Hoenloe je napravil na predsednika »Slovanske zveze« dr. Šusteršiča utis povsem modernega moža, ki goji popolnoma moderne, demokratične nazore.
NAČRT ZA NAJBLIŽJO BODOČNOST.
Gosposka zbornica je imela svojo sejo 16. maja ob 1. uri popoldne. Razpravljalo se je v drugem branju o ureditvi pokojnin civilnih državnih uradnikov in slug, o pokojninah vdov državnih uradnikov in državnih slug. Dne 19. maja bo pozvana zbornica, da izvoli delegacije, ki bodo sklicane za 14 dni najbrž dne 12. junija. Jeseni bodo sklepale delegacije v Budimpešti o skupnem proračunu za I. 1907.
OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU.
Dne 9. maja so bile na Dunaju občinske volitve za 4. kurijo in v naslednjih dneh še za ostale kurije. Znano je, da je stolno mesto Dunaj zadnja leta v rokah krščanskih socijal-cev, ki so zasloveli daleko po svojem uzornem gospodarstvu. Skoro nobeno mesto na svetu nima tako urejenih cestno-prometnih sredstev, kot ravno Dunaj. Ta mestna prometna sredstva, združena z lastno mestno elektrarno in mestno plinarno donašajo občini bogatih dohodkov. Mnogoštevilni krasni vrtni nasadi pričajo o skrbi za zdravstvo. Lani so bile dogo-tovljene velike vodovodne naprave. Kako resno misli krščansko - socijalna občinska uprava tudi s šolstvom priča to, da je tekom desetih let zgradila 83 šolskih stavb s stroški 19 milijonov kron. Ni čuda torej, če prebivalstvo zaupa takim ljudem in jim zopet zaupa upravo stolnega mesta. Minule dni so se vršile volitve v dunajski občinski zastop. Voliti so imeli 78 novih občinskih svetnikov in 9. maja jih je izvolil 4. razred 21, od katerih so pa dobili socijalni demokratje 7, dočim so imeli dosedaj le 3. Le-ti so delali z največjim nasilstvom, da so si s pomočjo libcralcev, ki to pot niso več nastopili kot samostojna stranka, priborili teh 7 možicev, ki se pa bodo kar izgubili med 165 krščansko socijalnitni občinskimi odborniki.
NASLEDNIK ZlCKARJEV.
Omenili smo v jedni zadnjih številk, da se na Štajerskem preklajo, kdo naj bo naslednik umrlega državnozborskega poslanca Zič-karja. Celi Štajer se je izjavil za kandidaturo odličnega gospoda dr. Korošca, urednika »Slovenskega Gospodarja«. Toda naši liberalci, ki imajo povsod svoj nos poleg, so naščuvali svoje prijatelje na Štajerskem, naj rujejo proti omenjenemu gospodu, ker le-ta preveč pritrjuje temu, kar dela »Sloven. Ljudska Stranka« in je preveč prijazen gospodu dr. Šusteršiču. Kovali so Narodovci toliko časa, da je prišlo tako daleč, da se je bilo res bati razdora. To se je preprečilo na zadnjem zaupnem shodu v
Celju dne 10. maja, na katerem je bil z večin« oddanih glasov proglašen dr. Anton Kofoštc za Zičkarjewga naslednika. UpaitlOi da je spor s tem poravnan. Čudimo ^ Pa, kako je mogel isti zaupni shod skleniti resolucijo, v kateri pozivljejo slovenske štajerske. poslance, da naj, ako se ne doseže pomnožitev štajerskih in koroških slovenskih' pošlanškili mest, glasujejo zoper celo volilno preosnovo in ako ()i »Slovanska zveza« ne glasovala i njimi, naj izstopijo iz nje. Ta resolucija kaže namreč jako malo politične modrosti, ker take resolucije prav gotovo slabo učinkujejo pri nasprotnikih, ki komaj čakajo, kdaj bi se pojavil med nami kak razdor.	, i . ,
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
Volitve na Ogrskem so končane. Neodvisna ali Košufova stranka, katere prva zahteva je »Proč od Avstrije«, si je priborila 240 poslancev. Ustavna stranka pod vodstvom Wekerla šteje sedaj 74 članov, katoliška ljudska stranka 32; razne narodnosti 38 poslancev in med temi Slovaki 8. Neodvisna ali Košu-tova stranka ima sedaj sama v zbornici večino. Liberalna stranka, ki je doslej vladala od leta 1876 jc skoro popolnoma izginila iz površja. Na Ogrskem je torej padla takoiinc-novana avstrijska politika, ki je na Ogrskem služila avstrijski politiki. Vzor novih strank je samostojna Ogrska ali osebna zveza (personalna unija) z Avstrijo. Novo ministrstvo .ie od vladarja prevzelo nalogo iu dolžnost, da najprvo napravi red v državi na gospodarskem, finančnem in kulturnem polju, nato izvrši nov volilni red s splošno volivno pravico ter nove volitve. To vse utegne trajati morda dve leti. Ko je izvršeno to delo, jc izvršena tudi naloga sedanje vlade. Kaj pride potem, na to že danes misli in zida neodvisna stranka.
PO VOLILNI ZMAGI - NA HRVAŠKEM.
Vzdignila se je Hrvaška iz jarma ogrskili politikov in se jc otresla mažarskega nasilstva, ki jo je potlačil do tal, odkar jc Kucn Hedcr-vari sedel na banskeni stolen. Hrvaška in srbska nasprotna manjšina je sijajno zmagala, ljudska volja jc izvolila ljudske zastopnike in stare pravice hrvaške kraljevine so vzplanilele zopet iz pepela, pod katerim so ležale vsled pritiska mažaronskega uradništva zakopane. Velik uspeh je to za Hrvaško — toda posledice so še zelo nejasne. Do zmage je pripomoglo predvsem duhovništvo ter tudi uredništvo, ki je imelo prosto roko. Kaj prinese nova doba, Hrvatje sami ne vedo. Hrvaški narod, predvsem njegova duhovščina, ki jc najbolj pripomogla do zmage manjšine, ni šel volit svojega sabora (zbora) zato, ker odobrava nakane in program manjšine, ampak zato, da podere, kar je bilo in zatre sovražen« vladno stranko. Večinoma je šel vsakdo razdirat, malokdo zidat. Kajti Za nadaljni uspešni razvoj hrvaških političnih razmer je vsekakor velikega pomena aadec sedanje vlade. Zato je šel narod v boj in zelo se motijo oni. ki mislijo, da je s tem ljudstvo zgradilo pot do njihovih želja in programov, ampak edino to ic bilo vodilno, da ljudstvo ne mara ne mažarske ne mažaronske stranke.
VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Na Francoskem imajo že dolgo socijalni) demokraško vlado — po imemi. Človek ■ 1»' mislil, da jc na Francoskem zdaj vse zakon«-davstvo demokratično in delavstvu prijazno, a v resnici je ravno nasprotno. Francija jc najboljši dokaz, da republika ni nobeno poroštvo za demokracijo, da socijalna demokracija ničesar ne stori za korist delavskih stanov in da svobodomiselni programi lahko zakrivajo največje tiranstvo. Dogodki prvega mali1
In naslednjih dni so to pokazaf?. ^7ancfja je zaostala silno v svojem zakonodavštvu. So-šctfnfc /ttonafluje so jo daleč prekoračili;. Ka-fiitalfzerti ,jba cvfetfc' V Franciji, kakor nikjer drugod. /p veneta i1 so ztoafcall pristaši dosedanje vlade, kf strastno zatika ka<ofi$M> cerkev, čeprav ni zmaga izpadla zanje tako tifeo-dno, kakor smo si mislili prvotno. Skoro £ miljoiiov vofflcfev je priš(o na volišče! in so oddali svoje glasove.' Najvfcč; glasov so dobili radikalci — nasprotniki cerkvfe'. Vkfjlib temu so spravili katoličani na volišče I tfiffjoti „>40.000 glasov, za 400.000 več, nego zadnjič. To jc podlaga za bodočo organizacijo proti-framasonske in proti-socijalno-deniokraške zveze, ki se v znamenju verske svobode organizira v Franciji. To jc le začetek, kajti niti li še niso organizirani. Zdaj jih bo vlada preganjala z vsemi sredstvi, a upajmo, da jih ravno preganjanje okrepi, izčisti in nauči tega, česar še niso znali doslej: Z enotnim, ljudskim delom razkrinkati podlo lažnjivost kapi-lističnega franiasonstva in njegove plačane dekle socijalne demokracije ter v krepki1, edini vojni vrsti nastopiti z republikanskim programom proti sovražnikom krščanstva in svobode.
Listek.
(E> •• Banje.
Kupiti si moram na Vsak način »sanjske bukve«, da bom znal tolmačiti sadje, Pogosto sc mi je sanjalo čudne reči in ko se zjutraj zbudim, nimam Jožefa kot Fa-rnon, da bi mi razložil, kaj to pomeni. No. saj pa tudi takih Jožefov ni več treba, saj se dobe v knjigarni »sanjske bukve« in tam se zve vse. Še več, tam dobiš tudi številke, ki pridejo v loteriji in to je še glavna reč.
Oni dan jc prišla k meni stara Lovra-čka. Tožila je na dolgo in široko, da je na svetu Imdo, ker ni denarja. Konečno pravi skrivnostno:
»Dajte mi 110 svetovati številke, da jih bom stavila v loterijo, edino na to še stavim svoje upanje.«
Zamislil sem se kot modrijan in dejal čez nekaj časa:
»Stavite 14, 32 in 10.«
»Zakaj pa ravno te?«
»Danes imamo štirinajstega, jaz sem star 32 let in tu vam dam 10 krajcarjev za slavo.«
»Lepo vas prosim, zapišite mi te številke na listek, da jih ne pozabim, takoj jutri bom stavila.«
Zapisal sem na listek, kar je želela in tfsa srečna ga je spravila v žep.
Čez teden je zopet prišla k meni. »No, kako je, ste zadeli?«
»Prav nič, niti ene ne, niti od daleč ne. Cel teden sem upala in pričakovala. Mar bi si bila kupila kruha!«
»Nič ne jadikpjte, saj ste celi teden upali,, in en teden upanja je pa pač vreden desetico. ne?«
Jaz moram pa vse eno kupiti »sanjske bukve«. Čudne sanje imam pogosto. Včasih se sicer po dnevu pojasnijo same po sebi, a to se zgodi le redko. Nekoč se mi ie tako prigodilo. Poslušajte!
Sprehajal sem se po krasnem prostoru; ui bil to gozd, ni bil vrt, a bilo je nekaj silno krasnega. Lepo vitko drevje je delalo prijetifo senco, krog in krog jc opojno duhtelo cvetje in ptiči so peli pesjiii, kakršnih dotlej še nisem sliSal. Vse pa je obsevalo žamo solnce, čisto in veličastno, kot bi bito sestavljeno iz samih najdražjih kamnov. Lahefi Veterc je majal po drevju zlato sadje in se poigraval z zelčniin listjem in živo pisanim cvetjem.
Šel sem dalje .in dalje in strmel nad to krasoto. Pred sabo uzrem krasno, visoko palačo, ki se Je lesketala vsa, v ?latu in v primeri ž njo so palače največjih in najbolj razkošnih bogatinov samo revne kočice.
Bila je to nebeška palača v raju. Stopil sem skoraj malo v strahu v senco ko- : šatc lipe iu čakal, kaj se bo zgodilo.
Začul sem počasne, enakomerne korake. Opiraje se vsak na svojo palico sta stopala proti nebeškim vratom starček in starka. Skupno sta živela, skupno sta umrla in skupno tudi nastopila pot proti nebesom.
Pri vratih je starček bojazljivo pozvonil. Sv. Peter je odprl malo okence pri vratih in pogledal ven. Videč, da sta zunaj dva siromaka, je dejal: •
»Počakajta malo«, in zaprl okence.
Usedla sta se nato prišleca na klop pred vrati in potrpežljivo čakala. Prosim vas, česa ni vsega reven človek navajen! Če pride kam v pisarno, mora vedno čakati, da jc zadnji, če pride na pošto, vse reži nad njegovo nadležnostjo in tako gre povsodi.
Nista sc torej čudila naša dva znanca, da sta morala čakati tudi pred nebeškimi vrati. Starček se je oprl na palico in gledal zamišljeno pred-se. Starka pa je začela moliti rožni venec.
Cez nekaj časa se pripelje krasna kočija. Vrata nebeška se v hipu odpro na stežaj, sv. Peter prihiti na prag, se globoko prikloni in ponosno je zdrdrala kočija skozi široka vrata v nebeško palačo. Na kozlu je sedel v z zlatom qbšiti obleki kočijaž, v kočiji razkošno oblečeni tovarnar — milijonar.
Nato je sv. Peter dejal .starčku: »No, ker je že odprto, pojdita še vidva notri!«
Starček je ponižno privzdignil klobuk in dejal: »Kako pa je to — doma so nas vedno gospod župnik učili, da v nebesih ne bo nobenega razločka med bogatimi in revnimi, da bomo tu gori vsi enaki, a zdaj pa vidim, da temu ni tako. Naju pustiš čakati, tega bogatina, pa si, sprejel z vso častjo in ljubeznjivostjo.« •
Sv. Peter se je nasmehnil in dejal:
»Prijatelj, revnih ljudi, kot sta vidva, pride vsak dan veliko v nebesa, to je nekaj navadnega pri nas — a taki bogati — tovarnarji — ti so redki gosti. Te je treba
sprejeti bolj slovesno!«
* + •
V tem hipu sem se prebudil. Niso bile to čudne sanje? Odkod se to vse vzame? Vstal sem hitro, se napravil in šel na sprehod.	1
Na cesti semdošel prccej . čedno oblečenega moža z vrečo na hrbtu. Notri je
imel, kot.se mi je zdelo, krompir. Pogledal sem mu natančneje v obraz. Bil je miren, pošten, a odsevala je ž njega skrb in revščina.	tMin
»Kam pa, prijatelj ?« vprašam ga, ko me je pozdravil.' v : •
Pogledal je okrog sebe in dejal z bolj tihim glasom.
»Od hiše do hiše z malho na hrbtu.«
»Torej beračite? Ste li tako revni?«
»Bil sem tkalec in pošteno živil svojo družino. A prišel je v naš kraj bogatin, sezidal tovarno in zgubil sem delo in zaslužek. Kar sem prihranil je kmalo pošlo in zdaj — otroci so lačni in jokajo, v hiši ni niti grižljeja kruha — torej sramota gor, sramota dol, iti niorarn in trkati na vrata dobrosrčnih ljudi, da se usmilijo saj mojih otrok.«
»Težka pot je ta, težka.«
»Iu še kako! A samo, da bi ne bila čisto zastonj!«
»Le ne obupati«, tolažil sem ga. »Poštenega človeka Bog ne zapusti.«
»Res je in hvala Bogu, pošteno sem delal dozdaj in mirno vest imam.«
Nad nama je zaupil kočijaž, ki je peljal na sprehod rejenega, trebušastega gospoda, ki je mogočno sedel v kočiji in pu-šil dragoceno smodko. Kočijaž je imel s srebrom obšito obleko.
Gledal sem za kočijažem in si mislil:
»Kdo ve, so li ti konji, krasna kočija in dragocena smodka, pridobljeni tako pošteno, kot krompir in kosi kruha, ki jih ima ta siromak v malhi?«
Če sem morda onemu gospodu v kočiji delal krivico (saj ga nisem poznal), naj mi Bog odpusti. Ti pa, dragi bravec, bodisi bogat ali reven, mi tudi tega ne zameri.
Gledal sem za kočijo in prišle so mi na misel sanje, da so gospodje v kočijah redki gosti v nebesih. —
Spreten zdravnik.
Na Kitajskem je navada, da prižge ob novem letu vsak zdravnik pred svojo hišo toliko luči, kolikor mu je med letom bolnikov umrlo. Lahko si mislimo, da je to prav lepa razsvetljava.
Nedavno je nekemu Kitajcu nevarno obolela žena. Hitro je šel po zdravnika. Kmalu najde hišo, ki je bila prav slabo razsvetljena. samo šest lučic je gorelo pred vrati.
»Ta zdravnik mora biti spreten kot noben drugi«,'mislil si je Kitajec in šel k njemu.
»Ste vi zdravnik?« vprašal je gospodarja, ki ga je srečal v veži.
»Da, sem.«
»Koliko časa pa ste že zdravnik?«
»En teden.«
In Kitajc je bežal dalje, kar so ga noge nesle.
Razgled po domovini.
Župnijski izpit so naredili sledeči gg. duhovniki ljubljanske škofije: Ažman Andrej, kaplan v Postojni; Brajec Josip, župni npr. na Sor i; Koželj Frančišek, valetudinarij v Repnjah; Merkun Anton, ckspozit v Razdrtem; Pfajfar Janez, župni upravitelj v Javorjah nad Škof jo Loko; R c m š k a r Val., ekspozit v Matenji vasi; Sever Frančišek, župni upravitelj v Št. Lenartu; Traven Iv., kaplan v Šmartinu pri Kranju.
Dr. Korošec, kandidat pete kurije na Sp. Štajerskem. Kar smo pričakovali kot gotovo, to se je zgodilo. Na shodu zaupnikov spodnje-štajerskih Slovencev dne 10. maja je bil po burnih debatah s 63 glasovi proglašen urednik »Slovenskega Gospodarja« g. dr. Anton K o -ro š e c za kandidata. Gospod župnik Vodušek iz Vojnika je dobil 29 glasov in gospod posestnik Pukl z Dunaja 1 glas. Gotovo bodo storili sedaj vsi pošteni Slovenci na Štajerskem svojo narodno dolžnost in pripomogli z glasovnicami, da bo zaslužni in dični gospod urednik dr. Korošec sijajno zmagal.
Liberalno časopisje je silno razburjeno. Zgodilo se je nekaj strašnega. Nek brezverski ogleduh je zavohal, da sta sinova nadvojvode Karola Salvatorja na Dunaju ministrarala pri Šmarnicah v kapucinski cerkvi. Kakor da bi bilo -to nekaj nečastnega, saj so že kralji stregli pri sveti maši. Seveda liberalci črtijo vse, kar je krščanskfcga.
Političen shod Slov. Ljudske Stranke se je vršil 6. t. m. v P red gradu starotrške občine na Belokranjskem. Shod ie sklical ta-mošnji gospod kaplan H r o v a t v isti vasi, kjer županuje pred nedavnim časom še tako mogočni liberalni župan Majcrle. Shod je izrekel zaupnico našim poslancem, in hkrati s to zaupnico tudi nezaupnico Majerlu, ko je skoval grdo brzojavko za »Slov. Narod«, v kateri odobruje nas:op liberalcev proti kmetu v deželnem zboru. Umevno je, da ne morejo ondotni kmečki volivci biti zadovoljni s takim županom.
V Ljubljani že dalj časa obstojati društvi, »Akademija« in »Prosveta«. Člani teh društev so priredili nekaj predavanj v Ljubljani in nekaj tudi po deželi. Obe društvi ste na videz obsojali liberalno stranko, a ta obsodba je bila le gola hinavščina. Ze o priliki predavanja enega teh društev v Sodražici smo opozorili cenjene bravce »Domoljuba«, naj ne hodijo poslušat krivih prerokov, ki hodijo v ovčjih oblačilih, češ. da so ti mladi le pri-ganjači in podrepniki liberalne stranke. Da je bila ta naša trditev opravičena, smo doznali pred tednom. Liberalna stranka je po svojem vodstvu sklenila, da smatra omenjeni društvi kot del organizacije narodno-napredne stranke. Z drugimi besedami: obe društvi bota odslej bolj očitno agitirali za hirajočo liberalno stranko; zato se ne more noben.pameten človek udeležiti več predavanja, ki ga bo priredilo morda katero teh društev na deželi. Liberalci naj bodo sami med seboj.
Strojevodia Karol Hajek se je vrgel pretečeni teden pod brzovlak, ki ga je popolnoma razmesaril. Posamezne dele telesa so morali z lopato pobirati, da so jih pripeljali na pokopališče. Pokojni je bil rojen leta J863 v Mariboru in tja pristojen.
Na ljubljanski letni sejem dne 7. t. m. je bilo prignanih 970 konj in volov, 262 krav in telet, skupaj 1232 glav. Kupčija z govejo živino je bila srednja, s konji pa dobra, ker so po nje prišli Lahi.
Odlikovanje. Oospod Franc Pustotnik, župan in posestnik v Blagovici, je poslal na letošnjo spomladansko razstavo na Dunaju pet vrst žganja. Odlikovan je bil 30. aprila z veliko zlato svetinjo.
Zopet dražja pošta. Iz trgovskega ministrstva se potrjuje vest, da se poštna pristojbina za pisma v Avstriji podraži od 10 na 12 vijiarjev, kar bo dalo državi 8 milijonov kron več dohodkov na leto ter bo ta dohodek porabila v to, da se zboljša položaj poštnih uslužbencev.
Pod novim solkanskim mostom so našli peklenski stroj, ki bi v slučaju razstrelbe napravil velikansko škodo. Znano jc, da so delali ta veliki most v večini laški delavci, katerim so načelovali zelo dvomljivi možje iz laškega kraljestva.
Osebne vesti. Za ravnatelja meščanske šole v Postojni je bil imenovan gospod Josip Brin a r, za kateheta ranotarn gospod Andrej A ž m a n in suplenta gg. Al. G o r i u p in Albin Stritar.
Zeleni cepiči. Kakor prejšnja leta, oddajali se bodo tudi letos iz državnih trtnic na Kranjskem zeleni cepiči priporočljivih, žlahtnih vrs vinogradnikom brezplačno, ako se dotični oglase vsaj do 15. t. m. bodisi ust-ineno ali pismeno pri podpisanem nadzorstvu, ali pa pri delovodstvu pristojne državne trt-nice. Dan oddaje cepičev se bode zopet po časnikih razglasil. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rndolfovem.
Liberalci na Dunaju. Princ Hohenlohe je poklical med drugimi tudi dr. F e r j a n č i č a , na pogovor na Dunaj. Ferjančič je namreč predsednik kluba, ki šteje z njim vred celili pet mož, ki pa vsi skupaj nimajo nobenega pomena. Ker pa menda Ferjančiču dr. Tavčar in znani notar Plantan dosti ne zaupata, sta ga spremljala tudi na Dunaj, da ga bosta tU nadzorovala. Ti možje so pozabili tam na Goriškem še Oabrščeka, ki je tudi tako srečen, da pripada tej lepi družbi. Bomo videli, koga bodo ti možje prodali, ko očitajo dr. Šu-steršiču, da je on prodal koroške in štajerske Slovence.
Prvi roj jc izletel v Sostrcm dne 28. apr. iz čebelnjaka Franceta J a k o š. Čudno je to radi slabega vremena, ki je v aprilu navadno.
Bela zastava je vihrala 7. majnika po jako dolgem času na ljubljanskem magistratu, ker ni bilo v tamošnjih ječah nobenega jetnika zaprtega. A zastava je vihrala lc nekaj ur. Ze popoldne so privedli v zapor Američana Jožefa Koletič, rojenega pri Črnomlju, ker je hotel več oseb odpeljati v Ameriko in bi od neke agenture dobil za vsako osebo 12 kron.
Odlikovana slovenska knjiga. Knjigo »Slovenski fantje v Hercegovni in Bosni«, katero je spisal tako poljudno gospod pl. Adrejka, je cesar sprejel v svojo c. in kr. rodbinsko knjižnico in izrekel gosp. pisatelju najvišjo zalivalo ter mu v znamenje Najvišjega priznanja podelil vojaško zaslužno svetinjo. S tem priznanjem je odlikovana poleg pisatelja tudi naša slavna družba sv. Mohorja, ki je izdala to knjigo.
Liberalni poslanci v Kranjski so pripravljeni prodati koroške in štajerske Slovence, ako jim vlada ne da za mesta dva poslanca. Ta vtis dobi vsak, ki bere v »Slovenskem Narodu« pogovor, ki sta ga imela nadsvetnik s kravjim zvoncem dr. Ferjančič in disciplinirani notar Plantan z ministrskim predsednikom na Dunaju. Ker je pa gotovo, da vlada ne more pod nikakim pogojem ugoditi
smešni zahtevi kranjskih liberalcev, je tudi gotovo, da bodo glasovali liberalni možici proti splošni in enaki volilni pravici in da so že prodali koroške in štajerske Slovence. Kar so očitali ti politični hinavci našim poslancem, to so storili sedaj sami. Kaj bo k temu rekel koroški »Mir«, čegar pisava je zadnji čas postala dokaj čudna, da ne rečemo hujšega?
V Trstu se nameravajo naseliti oo. jezuiti. Judovski list »Piccolo« že daje duška svoji jezi v strupenem članku, ki ga je priobčil pred dnevi. Zidu smrdi seveda vse, kar je krščanskega.
Odlikovanje. Cesar je odlikoval župana v Šmihelu g. Mihaela Zurcaz zlatim zaslužnim križcem in župana g. Mat. S r-šena v Vodicah s srebrnim zaslužnim križcem.
Krščansko delavstvo na Goriškem je praznovalo majnikovo slavnost jako slovesno v nedeljo, dne 6. t. m., na Sveti Gori. Tu je bilo zbrano na tisoče vernega delavstva, ki je častilo svetogorsko Mater Božjo. Bilo je navzočih več pevskih zborov, razna društva, ki so inikorakala s petimi zastavami. Prej to soboto so blagoslovili društvu »Skalnica« novo zastavo. Kmnovala sta gospa Jožefa Z n i -d a r š i č in g. Ivan P i r j e v e c. Popoldne 6. t. m. je bilo posvetovanje raznih delavskih odborov. C. g. dr. Pavlica je podal delovanje katoliškega delavstva na Goriškem od lanskega shoda na Sveti Gori. Razgovor jc bil tudi o vseslovenskem delavskem shodu, ki ga sklicuje uredništvo »Naše Moči« v Medvode na Gorenjskem.
Odkritja Vilharjevega spomenika v Postojni se bo udele tudi več Srbov iz Bel-grada.
Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Nameščen jc č. g. Leopold L e n a r d za kaplana v Radečah pri Zidanem mostu; č. g. Janez L o m š e k jc nameščen za kaplana na Kočevskem.
Smrt vrlega mladeniča. Umrl je v Ljubljani v vojašnici c. kr. dež. brambe pošten mladenič Janez Erman iz Boštanja. Prehla-dil se je, in huda pljučnica ga je mladega, rdečega in polnega življenja položila v prezgodnji grob. Bil je skozi in skozi pošten fant in jako nadarjen. Zanimal se je za našo kat. mla-deniško organizacijo in bil član »Slov. kršč. soc. zveze« v Ljubljani. Tudi pri vojakih je ostal pameten in se ni sramoval svojega katoliškega prepričanja, kakor se to večkrat zgodi. Zato pa so ga tovariši-vojaki tudi spoštovali, kar so pokazali s tem, da so mu v znak ljubezni in spoštovanja kupili lep venec in mu tako izkazali zadnjo čast. — Zgodaj si nas zapustil a skusil težave sveta; v vrvenju in šumu, kateremu je razpoložen rokodelski pomočnik in vojak, ostal si to, kar te je učila tvoja mati. — Šel si, a tvoja dobra dela so šla s teboj. Uživaj večno srečo pri Bogu! -Š-
Romarski vlak. Iz Zatičine se je odpeljalo s posebnim vlakom na Brezje okoli 600 Marijinih hčera iz žužemberške dekanije.
Liberalni učitelji so sklenili, da bodo povsod opustili orgljarijo na cerkvenih korih. Radi tega sklepa se svet ne bo podrl. Po naših cerkvah se bo ravno tako ali pa še lepše orgljalo brez liberalnih učiteljev. Liberalni učitelji se itak cerkve boje, saj le redkokje hodijo v cerkev, zato ima pa tudi krščansko ljudstvo vedno manj zaupanja do takih učiteljev. Pač pa hočejo — tako so sklepale modre glave
— v Ljubljani zbirati mladino od 14. leta dalje okrog sebe, da bi jo zastrupili s strupenim liberalizmom, kakor je to storil šentv ški nad-učitelj Žiro v ni k. Stariši gotovo ne bodo zadovoljni puščati svoje sinove k liberalnim učiteljem, da bi jim ti iztrgali iz srca one nauke, katere so jih učile matere. Zato krščanski stariši, pozor pred liberalnimi učitelji!
Ljubljanski župan Hribar se nobene reči bolj ne boji nego deželne zavarovalnice. In ta bi se gotovo ustanovila takoj, kakor hitro dobi »Slov. Ljudska Stranka« večino v deželnem zboru. Za naše kmečke ljudstvo bi bila taka zavarovalnica neprecenljive važnosti. Da bi pa to preprečil, zato je vodja liberalcev, župan Hribar, tako hitro vrtel lajno in pripomogel, da ni bila razširjena volilna pravica, po kateri bi kmečki poslanci dobili večino. Hribar se namreč silno boji za banko »Slavijo«, koje glavni agent je on. Ljudstvo si mora to zapomniti.
Poročil se je ta teden v Ljubljani vcle-spoštovani g. Frančišek Križaj, tovarnar in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, z gdč. Gabrijelo, Olgo L e s k o v i c, bivšo učiteljico v Planini. Novoporočencenia kličemo: Na mnoga leta!
+ Podpore vsled povodnji. Lansko jesen je deželni zbor kranjski dovolil deželnemu odboru kredita do 20.000 kron v trdni nadi, da tudi vlada dovoli vsaj toliko, ako ne dvakrat več za razne poškodovance po povodnji na Kranjskem. Kakor pa čujemo, je vlada odgovorila deželnemu odboru, da vse škode vsled povodnji niso znašale niti 20.000 kron, torej zadošča deželnemu odboru dovoljeni kredit za podpore. To je naravnost škandal! Državni zbor jc lani dovolil več milijonov podpore vsled uim, in povodnji so lansko jesen napravile ogromno škodo na Kranjskem. Vse nam pojasni, ako povemo, da je referent za državne podpore vsled uim v ministerstvu za notranje posle dobri prijatelj Kranjske dežele, cksclenca baron Hein.
* Kaj je torej z alkoholom? Vsem, ki so dobre volje, pojasnjuje M. V. 1906. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Tisk »Ka-tol. tisk. društva« v Postojni. Na Slovenskem je stopilo protialkoholno in zmemostno gibanje na površje. Mogočno svetovno abstinen-čno gibanje ni moglo ostati brez odmeva tudi med Slovenci. Naravna posledica je, da so se organizirali v tem boju abstinenti in da njihove napore pozdravljajo simpatično tudi oni l:udski prijatelji, ki sami ne morejo iz kakor-šuih koli vzrokov postati abstinenti. Kakor svitli zvezdi nam svetijo iz preteklega stoletja v tem oziru imena slavnih slovenskih ameriških misijonarjev Barage, Pirca, kakor tudi mnogi pisatelji, med njimi Slomšek, Malava-šič, rajni dr. Lampe (Svetilko). Med borilci v prvih vrstah za abstinenco in med nasprotniki abstinence hoče posredovati navedena knjižica, ki priporoča srednjo pot za spora-zumljenje med pivci in abstinenti. Knjižica je namenjena izobražencem, voditeljem ljudstva. Razpravlja sledeče: Vino je strup. Ogibajmo se pretiravanja! Nasprotovanja (abstinenci) in napadi. Razmerje med vino- in vodopivci in narobe. Kaj bomo pili? Ne pričkajmo se za besede! Idimo do dejanja! Razpravlja obširno o »Družbi treznosti«, ki ima tri stopnje za one, ki se vzdrže vsakega žganja, ki ne pijejo redno v tednu in za abstinente. Razpravlja tudi o ugovorih proti zmernostnemu in absti-nenčnemu gibanju in o dolžnostih vlade proti zmernostnemu in abstinenčnemu gibanju. Iz vse knjižice veje spraven duh. Pisatelj želi, {•a reši slovensko ljudstvo kuge pijančevanja. Dober namen ima in brez dvojbe ga doseže.
Radikalni abstinenčni krogi morebiti ne bodo zadovoljni z vsemi izvajanji pisatelja, tudi zagovorniki pivcev alkoholnih pijač ne. A knjižica je vredna, da jo toplo priporočimo in želimo, da jo izobraženstvo naroča. Vprašanje o boju proti pijančevanju ni danes več kaka stvar bodočnosti. Je že tu in šteje mnogo pristašev iz vstlt slojev slov. ljudstva. Pouči se iz knjižice o tem vprašanju vsak. Naletel ne bo tudi najhujši nasprotnik abstinence na mesta, ki bi ga disgustirala. Dobro bo služila knjižica tudi za ljudske predavatelje. Zato želimo, da jo naroči vsak, ki mu je na srcu blagor ljudstva. Kdor dobro prouči knjižico »Kaj je torej z alkoholom?« bo dobil tudi brez pretiravanja ugoden odgovor. Knjižico toplo priporočamo. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
•	»Perotninar« se zove prvi slovenski ilu-strovan list za umno perotninarstvo in rejo vseh malih domačih živali, izhaja enkrat na mesec in stane na leto 2 K 40 h. Urednik in izdajatelj mu je: Anton L c h r m a n n , Tržič, Gorenjsko. Prva številka je izšla 1. maja t. 1. ter obsega članke: Napake perotninarstva, Italijansko ali laško pleme s sliko, Važnost pe-rotninskega hleva, Zgodnja valitev, Ruski kunci. »Perotninar« si stavi nalogo, biti zvest prijatelj in svetovalec v vseh vprašanjih umnega perotninarstva in umne reje malih domačih živali.
Čebelarski shod podružnice v Gorjah
bode v nedeljo, dne 20. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani.
Še nekaj zelo važnega za čebelarje. Kon-ccm meseca junija bo v Ilirski Bistrici pri vzornem ulnjaku podpredsednika »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« g. Antona Žnidaršiča velik čebelarski shod, ki bo trajal ves dan. Shod bo bržkone na dan sv. Petra in Pavla. Govorili bodo naši najboljši čebelarji o čebelarstvu. Ker jc čebelarstvo g. Zuidaršiča vredno, da si ga ogleda vsak čebelar, bo udeležba gotovo velika. Ta shod še posebno priporočamo .našim slovenskim čebelarjem, da se ga obilno udeleže. Na shodu bodo videli marsikaj zanimivega in slišali marsikaj poučnega o čebelarstvu, kar jim bo v veliko korist. Saj čebelar se mora vedno učiti in še nikoli vsega ne ve. Gotovo jim ne bo žal za nekaj kronic. Natančneje o tem shodu objavimo pravočasno v »Domoljubu«.
*	Pred kratkim sta izšli dve čebelarski knjigi: 1. Antona Janša, ranjkega vele-veščega čebelarja in c. kr. učitelja čebelarstva na Dunaju, Popolni pouk o čebelarstvu. Po Jožefu Miinzbergerjevi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, naduči-telj v Šmartnem pri Kranju in urednik »Slovenskega Čebelarja«. S 45 podobami. Ljubljana 1906. Izdalo »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani.« Založil I. N. Bab-nik. Tisk J. Blasnika naslednikov. — 2. Anton Janša Razprava o rojenju čebel. Poslovenil Avgust Bukovic, tajnik osrednjega čebelarskega društva. V Ljubljani, 1906. Izdalo »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani«. Založil I. N. Babnik. Tisk J. Blasnika naslednikov. — Cena obema broširanima knjigama je 3 K 20 h, lično vezani 4 K. — Težko smo slovenski čebelarji pogrešali dobre slovenske čebelarske knjige. Drobna čebelarska knjižica »Umno čebelarstvo« je pošla in razven lista »Slovenskega Čebelarja« nismo imeli nobenega vira, iz katerega bi zajemali nauke o naprednem čebelarstvu. Kako drugače je vse preskrbljeno za to. pri drugih večjih narodih, n. pr. pri Nerficih. Zato smo se zelo razveselili, ko smo čull, da namerava »Slov. čebelavs društvo« izdati popolno slovensko čebelarsko knjigo. Toda naše veselje, je bilo prezgodnje. Predno kaj več izprego-vorimo o prvi Janšovi knjigi: »Popolni nauk
o čebelarstvu«, naj omenimo najprvo, kdo je bil Janša. Janša je bil rojen 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. Pozneje je obiskoval risarsko šolo na Dunaju in ker je bil tudi izvrsten čebelar, ga je imenovala cesarica Marija Terezija leta 1769 za prvega čebelarskega učitelja na novoustanovljeni čebelarski šoli na Dunaju. Da bi se njegovi nauki razširjali tudi drugod, je spisal omenjeni knjižici leta 1771 v nemškem jeziku in narisal sam več slik. Umrl je dne 13. septembra 1773 in zapustil delo v rokopisu. Objavil ga je dve leti po njegovi smrti njegov učenec in naslednik v učitelje-vanju Jožef Miinzberg. Leta 1792 je izdal čebelar Janez Poličnik, župnik v Griži, Janšev »Popolni nauk o čebelarstvu« v slovenskem prevodu, čigar druga izdaja je sedaj izšla.
Janša je bil izvrsten čebelar, odkril je marsikatero skrivnost v življenju čebel. On je bil prvi, ki je ovrgel staro bajko, da so trotje čebelam le vodonosci s trditvijo, da so samci, ki opraše matico in da se pri prvecu izseli iz panja stara matica in da polaga matica zalego v vse celice, torej ne samo v čebelno, ampak tudi v troiovsko satje, tako, da je matica mati vsem čebelam, tudi trotom, in razdrl stare ptavljice o trotih in njih postanku. Cebelaril je, kakor takrat sploh, v kranjskih panjih z nepremakljivim satovjem. Od tedaj je minulo 135 let in od tega časa je čebelarstvo dokaj napredovalo. Dzierzon je vpeljal romiče, avstrijski major pl. Hruschka je iznašel izmetal-nico, mizar Mchring umetno satovje in tudi drugi strokovnjaki so odkrili marsikaj, kar je bilo preje neznano. Dandanes se čimdalje bolj opušča čebelarjenje z nepremakljivim satovjem in se vpeljava premakljivo na romičih, ker se s tem doseže veliko večji dohodek. »Slovenske osrednje čebelarsko društvo« prireja po deželi predavanja o umetnem in naprednem čebelarstvu in zato se čudimo, zakaj ni izdalo društvo knjige, kakršno zahteva sedanje stanje čebelarstva. Lahko bi se bili vmes vpletli Janševi nauki in slovenski čebelarji bi imeli izvrstno knjigo, kakršnih imajo Nemci mnogo. V knjigi naj bi bili opisani razne vrste panjovi, razno novo čebelarsko orodje, katero je sedaj neobhodno potrebno, pouk, kako se uporablja umetno .satovje itd. To bi bilo koristno za naše še tako nazadnjaške čebelarje. Tudi anatomije pogrešamo v knjigi, katera je zelo potrebna, zanimiva in poučna za čebelarje.
Knjiga bo največ koristila le tistim čebelarjem. kateri čebelarijo še po starem načinu v navadnih kranjskih panjihz nepremakljivim delom, ter jo zato priporočamo le takim čebelarjem. Za naprednega čebelarja pa razven temeljnih naukov nima posebne vrednosti.
O drugi knjigi: »Razprava o rojenju čebel« se moramo pa izreči zelo pohvalno, dasi tudi ne zadošča povsem sedanjim potrebam. Posebno so dobro opisana znamenja, po katerih lahko čebelar pričakuje roj.
Vnanja oblika obeh knjig je lična.
Upamo, da izda kmalu »Slovensko čebelarsko društvo« popolno slovensko knjigo o naprednem čebelarstvu, kakršno zahteva sedanji čas in kakršno slovenski čebelarji jako nujno potrebujemo.
Gorenjske novice.
Novice iz poljanske doline.
g Živinske krme potrebujemo, tožijo skoro splošno vsi posestniki. Marsikdo si pomaga, da poklada živini slamo, ki jo vzame raz streho in jo pomeša s tropinami. Dobro, da bo kmalu temu konec, ker novina lepo raste in cvctoče sadno drevje veliko obeta. Da bi le
že enkrat izginile snežene lise raz vrli Ble-*gaša!
g »Štajerc« v volški soseski. Ko ie zmrznil umazani »Rodoljub«, žaloval je neki krč-mar po njem, ker ni imel nikogart, da bi mu prinašal priljubljenih novic o sleparskih in oderuških f...... brez katerih ne more živeti. S čim naj pa potem zabava svoje redke goste? Premišljeval je dolgo, kje bi dobil vrednega naslednika ranjkemu »Rodoljubu«. Treba je bilo iti izven Kranjskega, iz sosedne zelene dežele si je naročil nemčurskega »Štajerca«. S tem junakom je pa popolnoma -zadovoljen. Ti pa povem, prav zares ti povem, on pripoveduje, da boljše pove kakor vsak f.. iz prižnice; zato le domu ga vzemi, pa vsega preberi od konca do kraja, pa še-sosedu ga posodi, da boš spoznal, kako f.... gulijo ubogega kmeta! Kljub tej postrežljivosti se le malokdo izgubi v njegovo gostilno, zato mora pa on sam s svojo boljšo polovico premišljevati »Štajerčevo« modrost. To je popolnoma prav. Kjer se vera sramoti in duhovniki blatijo, v take kraje ne mara zahajati naše ljudstvo.
g Posojilnica in hranilnica v Poljanah iz-
vanredno dobro napreduje. Samo v mesecu aprilu je imela prometa 112.247 K 32 h; hranilnih vlog je bilo vloženih 29.776 K 22 h, vz-dignenih pa 16.562 K 51 h. V teku štirih incse-ccv je bilo prometa 268.662 K 51 h; ako primerjamo promet z lanskim v istih mesecih, ga je bilo letos več za 19.764 K 77 h. Pretečeno leto 1905 je imela posojilnica prometa 678.662 kron 54 h. Vloženih hranilnih vlog je bilo 158.542 K 54 h. vzdignenih pa 102.725 K 22 h, torej več vloženega 55.789 K 82 h. Kakor se razvidi iz tega, pridobiva 'hranilnica vedno več zaupanja pri ljudstvu. Tudi najhujši lira-nilnični nasprotniki so utihnili, ker so spoznali, da nimajo preroškega daru, ker je že davno potekel napovedani čas, da hranilnica ne bo imela več nobene vloge; nasprotno vloge vedno bolj naraščajo. Koliko se sme verjeti liberalnemu blebetanju?
Iz kamniškega okraja.
g Ustanovila se je v Kamniku hranilnica in posojilnica po Rajfajznovem sistennl. Pričela bo s poslovanjem 1. junija t. I.Zakaj še ena hranilnica? Zato ker je bila potrebna. V mestni hranilnici pašuje z Potokarjein nožar Košir, ki je pred sodnijo čenčal stvari mestne hranilnice, ki bi morale biti tajne. S tem je pokazal, da ni sposoben biti v odboru, kjer ni dovoljeno vsega izblebetati. A ker kljub teinu ni odstopil, so odstopili drugi odborniki, namreč gg.Žargi, Šubelj, Albrecht in Lavrenčič.
g Kaj pa pravijo ljudje k temu? Koschier se jezi, zavedno meščanstvo in okoličani so pa z veseljem pozdravili ustanovitev novega denarnega zavoda, ki ima v odboru najuglednejše meščane in posestnike iz okolice, načelnika pa občespoštovanega g. Zargija.
g Ko se je osnovala hranilnica, so postali liberalci kar čez noč silno pobožni, pisali so: vera nas uči, da moramo odpuščati sovražnikom in maščevanje prepustiti Onemu, ki je nad nami. Ali ste videli hinavce! Kaj pa sami? Prav tedaj, ko so to pisali, pa je bil nožar Košir vložil tožbo zoper izstopivše odbornike mestne hranilnice, ker so namignili mestni hranilnici, da ne bo to zanjo dobro, če bo še nadalje nožar Košir paševal v nji.
g Kaj je pokazal Koschier s tožbo? Pokazal jc, da mu za koristi mestne hranilnice sploh nič ni, drugače bi moral odstopiti. Mestna hranilnica mu je le lestvica, po kateri bi rad kvišku zlezel. Sicer smo pa radovedni, če bi bil Koschier v ravnateljstvu, če bi. ne bilo nagrad pri ogledih.
g Občinskega odbora seja. Spomlad je prišla, zbudil se je tudi dr. Kraut iz zimskega spanja in sklical sejo 11. t. m., zraven pa kar naprej napovedal, da bo vsakega kaznoval, kdor mu ne bo pokoren. Pa jo je spet skupil. Takoj ko se je pričela seja, je prebral odbornik Bukovič sledečo izjavo: Ker gospod župan ni izvršil sklepe zadnje odborove seje v zadevi meščanske korporacije, kar je dolžan po § 54. občinskega reda, obžalujemo, da moramo zahtevati v prilog rednega odborovega delovanja, ki bi bilo radi nekaterih nujnih in za mesto velevažnih predmetov silno potrebno, da gospod župan nenadoma oni sklep izvrši, ker preje se nikakor ne moremo udeležiti razprav dnevnega reda. Za samostojnost meščanske korporacije v zvezi Z občinskim zastopom bi bilo zelo nevarno še nadalje kljubovati storjenemu sklepu. Ko gospod župan izvrši oni sklep, smo radi na razpolago za redne občinske odborove seje. Ko se je pa župan branil izvršiti omenjeni sklep, četudi ga je gospod Močnik kot večletni župan podal z izjavo, da ima o volitvi meščanske korporacije pravico razsojati, so odborniki Slovenske Ljudske Stranke zapustili zborovalno sobo.
g Nožar Koschier je pokazal prav žlajfar-sko oliko. Zadiral se je nad odborniki Slovenske Ljudske Stranke in med drugimi zavpil nad gospodom Zargijem: »Ti pejd pa v Jarše!« Le ne preglasno, pojdimo pogledat v zemljiško knjigo, bomo tam brali, kdo bo moral iti, ali gospod Zargi ali Koschier. Skoro gotovo da zadnji, saj številke tako pravijo.
g Dr. Kraut je kljub razgrajanju K.oschier-ja molčal in s tem pokazal, kakšen strah ima pred njim.
g Znamenita je ta seja tudi zato, ker sc je skliceval na § 42. občinskega reda, ko je žugal, da bo odbornike kaznoval, medtem pa dobil § 54., katerega ne spolnuje, za odgovor. Sploh opažamo v kratkem času njegovega žu-panovanja ne prevelikega znanja postav bodisi v občinskem redu, kakor tudi v stavbenem redu. Lahko trdimo, da je nemogoče še nadalje zasedati županski stol v korist mesta.
g Ko je videl dr. Kraut, da odborniki zapuščajo zborovalno sobo, jih je milo prosil, naj se vrnejo; seveda se noben odbornik ni zine-njl zanj. Zdaj pa iščejo, skupaj , namestnike, in res je prišel ves zasopihan — gospod Kumer. Kdo bi mislil! Pa tudi gospod Kumer ni rešil liberalce ih morali so Kumer na Uraben, drugi pa drugam vsak svojo pot.
g Meščanstvo je ogorčeno nad županom, ki namesto da bi koristil mestu, ostri čem dalje bolj v objemu Koschierjevetn razpor.
g Ongava Franca je šla 6. maja mimo Faj-digove gostilne, ko so se ravno zborovalci vračali od shoda v »Kamniškem domu«, in je slišala, da so te mirno mimo idoče zbadali in zaničevali. Takrat so imeli v gostilni ognje-gasci pijačo. Ni sicer slišala, ali so se ti tako olikano vedli, tudi ne ve, če je bil Fajdiga med njimi, vendar pa pravi, da bo zdaj bolje pazila na to hišo in jo potem seveda v torkih priporočala.
g Moravške novice. Koncem maja se vrše občinske volitve. Liberalci so že dvakrat pokazali v »Narodu« navdušeno korajžo. Kakor se pa kaže, ne bo sile. Moravški volilci so pokazali, da se ne bere grozdje s trnja in fige z osata. Voditelji »Narodove« klike pa tudi vedo, da spada liberalizem med staro šaro, četudi so se šli navduševat na zaupni shod poljanskega kajžarja. S tem so razkrinkani, zdaj vemo, s kom imamo opraviti. — Spomenik učenjaku baronu Vega postavijo letos v Moravčah. Saj je pa tudi že skrajni čas postaviti dostojen spomenik, katerega junak gotovo zasluži. — Odkritje Vegovega spomenika bo enkrat koncem poletja, kar pravočasno poročamo. — Kapieio Matere božje se-
dem žalosti zidajo na Hribcih, četrt ure hoda od moravškega trga. S tem je izpolnjena Mo-ravčanom goreča želja, kajti ta kraj je vsem velicega pomena. Na tem mestu stoji Marijino znamenje, h kateremu prihaja mlado iu staro. Mnogo prošenj-je uslišala nebeška kraljica že na tem mestu, to priča vedno goreča lučica, katero prižigajo v zahvalo in priprošnjo Mariji. Kapela ie 16 metrov dolga, osem in pol metra široka in šest metrov visoka. Upamo, tla bo do jeseni že toliko dodelana, da se slovesno blagoslovi.
g Kaj je z vodovodom? Posestnik iz moravške občine nam piše: Nameravani vodovod napravlja veliko vprašanje. Liberalci ga rešujejo, seveda, saj samo napredni so zmožni za take stvari. »Kaj bodo klerikalci,« pravi učitelj, »te zabite buče nič ne vedo.« No, to bi že bilo nekaj, ko bi bil zabiti kmet potem vsega prost. A vsak zabiti krnet je davkoplačevalec; denar zabitega kmeta dandanes ravno toliko velja, kakor olikanega gospoda. Kmetski stan je steber države, s krvavimi žulji redi kmet višje in izobražene, kateri pa tako radi pozabijo, da so oni zavoljo kmeta, ne pa kmetje zavoljo njih. Kmet nima v liberalnih krogih nobene veljave. Udano klanjati se in ponižno kimati, to je vse, kar liberalci hočejo. Kilor ponižno kima, je napreden, kdor pa ugovarja, je nazadnjak. Klerikalci smo torej zabiti, ker nečemo kimati in ugovarjamo zoper vodovod. Zavoljo tega pa nam ne more nihče očitati, da koristi vodovoda ne poznamo. Vodovod je za mnoge kraje prepotreben, izmed teh pa Moravče izvzamemo. Vas šteje komaj 50 hiš; vsaka ima vodnjak s pitno vodu, nekatere še po dva. V vodnjakih se nahajajo močni studenci, nekateri niti v najhujši SuSi ne usahnejo. Je-li potem vodovod potreben? Poglejte naše hribovce. V najhujši vročini prinašajo vodo ure hoda po slabih stezicah, katere so po zimi vse ledene in zametene. Kai ne, ti judje so pomilovanja vredni, takim pomagati je dobro delo. Zato je naravnost krivično, ker mislijo vzeti studenček z bližnjega hribčka. Ako se to res zgodi, potem so on-dotni prebivalci .grozno zadeti. Studenec jc v hudi suši komaj za štiri posestnike dovolj močan, kako naj zadostuje za cele Moravče. Torej je vodovod brez močnega studenca prazna stvar, kateri bi napravil občini ogromno nepotrebnih stroškov. Toliko na znanje voditeljem modernih Idej in onim, ki iščejo pri tem lastnega dobička.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. duhovno opravilo ob devetih. Na to opozarjamo romarje.
Dolenjske novice.
Iz ribniškega trga.
d Kočevski glavar se izvija. Kakor je bil' že povedano, jc kočevski glavar pri obrav navi radi nove šoie rekel po nemško: »P[J teti pes.« Zdaj pa hoče to vse utajiti in P|S »Slovencu«, da tega ali tudi enacega on ni f kel. Ako bi tako govoril kak pastir, bi mu re kli, da je nesramen lažuik, o c. kr. vladneii svetniku tega ne bomo rekli, ampak, d? sc rad izvil in zato trdi nekaj, kar ni res. Tod gospod naj ne misli, da ima pred seboj k" kega svojega slugo, s kateremu lahko na ta način obračuna, ampak ima pred sebo.i nost, ki se ne zadovolji s tako preprog" »nisem«, posebno tedaj ne. ako so priče 1 nasprotno na razpolago. Smo že nekoč
kemu c. kr. zlomili njegovo predrzno laž-njivo pero.
d Naši veljaki in pretesni fraki. Pri orož-niškein slavliu dne 25. marca smo opazovali, koliko so pridobili naši veljaki v zadnjem desetletju na obsegu. Vsem je bila obleka pretesna in luida se je godila gumbom in želodcem. Je le škoda, da ni vsako leto kaj posebnega, da bi se obleka počasi privadila večjega obsega. Seveda od otvoritve železnice in vodovoda je pa že dolgo iu sukno se ne veča kakor koža.
d Kje bo šola? Zato se bijemo. Liberalci jo hočejo zunaj trga ob cesti na kolodvor, mi pa na starem mestu, prii cerkvi. .Liberalci so jo že lansko jesen »oflancali«, pa jim je čez žitno zmrznila, kar ni čudno, saj vendar noben moder gospodar ne da »flancati« na jesen. Posebno se boje liberalci, da bi cerkveno zvonenje ne motilo poduka. Znano je, da med podukom ni nikdar kakega posebnega zvo-nenja. Ropot voz bi bil pa na novem mestu večji kot na starem. Pravi vzrok liberalcev ie le ta, da bi že na zunaj ločili šolo od cerkve, da bi jo potem še ložje znotraj. Tudi dva trgovca-v bližini sedanjega šolskeea poslopja, katera sta našim iiberalnim trgovcem na dnu želodca, nista poslednji vzrok, da naj se šola premesti in se tako napelje voda v druge struge iu druge mline.
Iz kočevskega okraja.
d Kmetska zveza za kočevski politični okraj posluje.
d Odbor je bil objavljen v zadnji številki »Domoljuba«.
d Odboru v pomoč so poverjeniki, ki bodo nastavljeni po vseh krajih. Poverjenike nastavi odbor, ki se bo zaradi tega obrnil do posameznih domoljubnih mož in jih naprosil, da prevzamejo to delo.
d »Domoljub« je glasilo »Kmetske zveze«. Zaradi tega priporočamo »Domoljuba« dru-štvenikom. V »Domoljubu« bo »Kmetska zveza« objavljala vse okrožnice in pa odgo-vore na vprašanja in pojasnila, ki jih bodo zahtevali društvenikiododbora; seveda le potem če se tičejo j a v 11 i h stvari, na drugo se bo odgovarjalo zaupno v pismih.
d Član »Kmetske zveze« postane lahko vsak polnoleten avstrijski državljan, ki prebiva v okraju in ni nasproten namenom In težnjam »Kmetske zveze«.
d Letni donesek članov znaša 20 v. Imo-vitejši seveda so dolžni prispevati več.
d »Kmetska zvčza« prireja zborovanja, ustanavlja čitalnice, knjižnice in sploh društva, ki so v korist kmetskemu stanu. Kjer hočejo imeti zborovanja, naj sc obrnejo društveniki tlo društvenega tajnika A. Skubica, kaplana v Ribnici, ali pa do Franc J a k J i č a v Dobrepoljah, da se potrebno uredi.
d »Kmetska zveza« bo zborovala na vue-Imhodov dan popoldne po litanijah v Dvorski vasi pri Hočevarju. Okoličani, udeležite se zborovanja I
d »Kmetska zveza« se je na vprašanje ilruštvenikov, kaj je s prošnjo, ki so jo bili posestniki vložili za podporo po škodi, ki jo je bil napravil na drevji zgodnji jesenski sneg, obrnila do naših državnih poslancev Sporočilo se nam je, da so vložili v državnem zboru nujni predlog za podporo. Zbornica je sklenila, da ntora vlada škodo preiskati. Kaj se je potem zgodilo, poslanci ne vedo in sploh se vlada brani poslancem povedati kakšen uspeh imajo njena prizadevanja. Mi menimo, da bodo imeli po splošni in enaki volivni pravici izvoljeni poslanci več moči nasproti vladi in bodo vladno svojegiavnost ukrotili tudi v tem oziru. Olede podpor po škodah imajo prvo ibesedo občine in okrajno glavarstvo. Poizve-
dite v tem slučaju, ali je vaša občina kaj storila, -- ker je liberalna, najbrž nič! — in kaj je storilo okrajno glavarstvo, pa nam sporočite, da bomo nadalje poizvedovali. Ob tej priliki sc spominjamo, da so nekje drugje v okraju, vsled naznanila županstva —■ preiskavah in cenili (!!) škodo o rožnik i, pa so bili prav slabe volje in so pošteno kleli zaradi kmetske sitnosti. Prosimo, da nam od ondi sporoče, kakšen uspeh je imelo preklinjevanje. Rojimo se, da orožniki niso opazili nobene škode, da si se je moralo že na tisoče debel hrastovine in sadnega drevja požagati, ker je sneg vse oblomil. V bodoče naj občine naznanijo škode naravnost. glavarstvu, ki mora jx>ročatj deželni vladi, a županstva naj. tt|dj sama cenijo škodo in jiodatke o škodi naznanijo tudi poslancem. Ce pa občine nič ne store, glavarstvo nič ne ve in |)otem tudi sporoči, da nič ne vedo o škodi — ker se ni nič storilo! — ako tudi deželna vlada vpraša.
d Pravila »Kmetske zveze« še niso natisnjena. Ko jih dobimo, jih vročimo vsakemu društveniku.
d O, ta keber! Lansko leto so ga c. kr. oblastva lovila, ko ga ni bilo. Kompoljskemu županu so zažugali z globo, ako ne razglasi ukaza. Ker pa ni hotel, da bi se mu vsled razglasa ljudje smijali, si je pomagal na ta način, da je glavarstvu sporočil, da je razglasil in — keber jc bil pobit. Letos se glavarstvo za ke-bra ne zmeni. Ker pa županstvo misli, da se kebra lovi takrat, kadar je zunaj, je ukazalo, da jih mora vsak posestnik nabrati pol mernika, kdor jih več nabere, dobi za vsak mernik dve kroni nagrade.
Med Krko in Savo.
d Volitve. V Križevem pri Kostanjevici so imeli pred kratkim občinske volitve. Liberalci so propadli kakor so dolgi in široki. Vodja tem liberalcem je nadučitelj Malnerič, njegovi adjutanti pa Rupar, Colarič in Kodrič. S temi smo pa tudi skoraj pri kraju z liberalci. Pametni Križevci pravijo, Malnerič bodi vzgojitelj in učitelj našim otrokom zlasti z zgledom, da bi ga otroci vsaj katerikrat videli v cerkvi. Zoper izvolitev so se pritožili, pa dobili po prstih. Volitev župana se ni še vršila. Vsi dotični akti so pri sodišču, katero liberalcem vest izprašuje, če se niso kaj pregrešili zftper neki paragraf volilnega reda.
d Novi most čez Savo in Krko med Brežicami in Čatežem kaj pridno delajo. To bo velikansk most, dolg 500 metrov. Še letos ga izročijo prometu.
Belokranjske novice.
d Umrl je 6. t. m. v Metliki gosp. Marko Pezdirec, iz spoštovane rodbine Pezdirčeve iz Drašič. Nemila usoda in pa zavist nekaterih še bolj ga je preganjala zadnja leta, da je moral umreti v tuji hiši. Bil je dobra duša, samo premehak. Umrl je lepo spravljen z Bogom. Pogreb je bil lep. Počivaj v miru, katerega si zastonj iskal tu v Metliki!
d Na Suhoru hočejo neki c. kr. ljudje metati polena pod noge gospodu županu in gospodu nadučitelju, in se jih celo sumniči, da ne delata prav. A^i pa vemo, da sta gg. nadučitelj in župan še dozdaj pokazala vedno, da sta vneta za blagor občinarjev in se tudi ne bojita zagovarjati koristi svoje občine. Ljudje lažje shajajo brez žandarjev, nego brez župana, za kar znajo tudi v Črnomlju, ali bi vsaj morali znati!
d Sina ima kapelana Mastin P. iz Drašič, zato ima menda sedaj pravico, da on edini iz vseh vasi: Drašiči, Krmačine, Vido-šiti, Železniki dela zoper kapelane.'
Škoda prejšnih lepih dni! Mogoče se pa vendarle motimo. Saj vsa občina Drašiči stoji kot en mož na strani duhovnikov.
d Čudne razsodbe. Te dni je bil pri metliškem sodišču od dr. Cvetkota obsojen na 50 kron globe Jakob Uovednik iz Čuril zaradi , neke besede, ki je je izrekel na občnem zboru hranilnice proti nekaterim članom. Načelnik posojilnice Jožef Vukšinič pa je baje stvar zasukal in tožil v imenu razžaljenih, dasi njemu niti najmanj niso bile besede namenjene, iu bi tudi on najmanj imel dolžnost tožiti in v škodo pripraviti poštenega kmeta. Naravnost rečemo, da to ni lepo, tem manj, da toži za besedo, ki je stokrat manj žaljiva nego beseda lažnjivec, s katero jc obkladal on sam lansko leto duhovnike In druge. Oovednik se bode baje pritožil, ker ima priče, ki so drugega mnenja. Značilno je tudi to, da so v vseh tožbah enakih slučajev za pričo vedno in isti »prijatelji« I
d Liberalci nočejo biti — vendar pa zahtevajo g. Jožef Vukšinič in Ignac Koren, da se kaplani ne smejo vtikati v politiko. Qo-spodje, duhovniki so bili dobri, da so vas vzdignili na sedlo, da so vas branili in častili, sedaj pa boste ukazovali, da naj duhovniki molče. U. Stankota le na miru pustite! Brez vas vedo, kaj imajo storiti. Znajte, da z županjem ne boste tudi pri višjih nič opravili. Kmetje pa naj vedo, da ga ni pod solncem tistega, ki bi kateremu metliškemu kaplanu mogel prepovedati, da ne bi delal za korist in blagor kmeta. Če bo treba, bomo pismo priobčili, da se bo znalo, kdo je prijatelj kmeta in kako znajo žugati kaplanom.
d Pojasnilo v prevdarek. Vsak otrok na Belokranjskem ve že, da so bili povsod duhovniki, ki so se potegovali za kmeta, ki so ustanovili tudi hranilnice in posojilnice v pomoč kmetu, da se je iztrgal iz krempljev oderuhov in da danes dobi posojilo ne več po 15 ali celo 20 odstotkov, ampak po 5 ali po 5 in pol. Vsak ve tudi, da so bili duhovniki, ki so učili tega ali onega, da se zna podpisati, celo, da je naučil se še nekaj računiti. Sedaj pa pride ta ali oni in upije: s farji proč, s popi proč! Naj bode ta ali oni, resnično je in ostane, da le če bomo hvaležno priznali delo in skrb naše duhovščine za blagor kmeta — tega ne more nikdo odrekati — in če bomo tudi zvesti, bomo tudi šč.zanaprej imeli upanje, da se nam zboljšajo časi. Vsak tudi ve, da je hrhnilnica in posojilnica v Metliki le po brezplačnem delu, ravno tako tudi kmetijsko društvo vsled dobrega vodstva duhovnikov prišla do tega, da je vsak, bodisi Metličan ali okoličan veliko na boljšem in da se mu ni bati sedaj nobenega kramarja ne škrica več. Pripomnimo še to, da smo zvedeli, da hočejo na stroške kmeta, ki naj le samo trpi in daje, tudi pri hranilnici in posojilnici našuntati kmete proti duhovnikom, da bi tako samo eni in isti ostali vedno v odboru, češ, drugi tako ne zastopijo. Mi pa pravimo, po Šturmu se ne damo komandirati in hočemo, da ostane hranilnica v rokah duhovnikov, ki jo bodo v korist ljudstva tudi znali Voditi, kakor so jo ustanovili. Zato na dan volitve vsi na občni zbor in naj ne bode zraven znanih izdajic nobenega, ki bi bil zoper duhovnike! Vsi za enega — eden za vse! Duhovniki so naši najboljši prijatelji.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Mrtvoud je zadel posestnika Oregorija Južna. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Utonila je v Kisovcu triletna Pepca Omahne. Padla je v gnojnico in se je zadušila. — Z godbo so zopet začeli pokopavati premogarje. Prvi, katerega je letos godba spremila, je bil premogar Juvan, in drugi Jožef Zupan, podomače Hudnar. Po-
kojni je bil vseskozi mož poštenjak in odločen katoličan. Več let je bil cerkveni ključar in odbornik v aržiški občini. Njegovo priljubljenost jc pričal dolg in lep pogreb. — Kmalu bodo razpisane občinske volitve. V drugem razredu bodo ostali menda samo dva ali trije volivci. — Prvi maj so praznovali demokratje še dosti mirno. Najbolj se jc šc drl prerok Co-bal. Rdečih zastav je viselo v Zagorju in v Toplicah pet. Druge nesreče ni bilo.
d Tvrdka Schvvarz, Zublin & Co. v Litiji je uvedla v svojih domovih za delavke neko novost, ki jo bodo gotovo odobravali stariši, ki pošiljajo svoje otroke v tovarno. Za vodstvo svojih domov za delavke je namreč naročila tri sestre iz reda sv. Križa, ki so prevzele nalogo, nadzorovati mlade deklice, vaditi jih na lep red in lepo vedenje ter sploh skrbeti za njihov telesni in dušni blagor. Vsled tega morejo stariši brez skrbi poslati svoje Mletiie deklice v litijsko tovarno, in tudi oni, ki doslej niso hoteli pošiljati svojih otrok v tovarne, ker so se z ozirom na veliko prostost, kakršno vživajo po navadi po završenem delu tovarniške delavke, opravičeno bali, da ne zaide njihova hčer v slabo druščino. Pri tem treba seve še upoštevati, da imajo posebno izurjene delavke oudi prav dober zaslužek. — V tem oziru opozarjamo na oglas v današnji številki imenovane tvrdkc in priporočamo onim starišem, ki jim je mnogo na tem, da pridejo njih otroci pod omenjeno duhovno nadzorstvo, naj to posebno naznanijo vodstvu predilnice, ki bo skrbelo, da pridejo te deklice na vsak način v delavske domove, ki jih vodijo sestre.
d Dobovec. 2e vdrugo nas je obiskala uebodijotreba — toča. Dne 3. maja je hudo potolkla, kar je še prva pustila. Bilo je toliko ledenega zrnja, da je bilo še drugi dan vse belo po polju. Kaj naj počno reveži? Lani je toča vse pobila in letos jc bila že dvakrat.
d Šmartno. Kakor fante za vojake, tako so šli v soboto, dne 5. maja, konji na — »šte-Icngo«. Prišlo jc ob pol osmih zjutiaj iz vseh občin nad 800 konj — nekateri krepki in lepi, drugi bolj »švoh«. Med vojaške konje za slučaj potrebe jih je bilo potrjenih okrog 50; iz domače fare 12. Zgasila sc nista samo dva konja, ki menda mislita dezertirati.
d Prežganje. Majski hrošč je letos izletcl v izvanredno obilnem številu. Pojedel bo vse cvetje in zelenje, da bode drevje golo rebrovje kazalo. Naj bi država, dežele in občine dale primerno nagrado pokončevavcem, ker drugače bo vse proč. Le v skupnosti se kaj doseže, posameznik ne opravi ničesar.
d Trebeljevo. Zupan Josip Oalc, odličen mož in vnet pristaš Slovenske Ljudske Stranke, je nevarno obolel; bil jc že previden. Kakor čujemo, — hvala Bogu — se mu je na boljše obrnilo. Velika škoda bi bila za občino, če bi izgubila takega moža. Upajmo, da mu Bog zopet zdravje podeli.
d .janče. V naših gozdih je veliko divjih petelinov. Scdai je zanje dovoljeni čas streljanja. Ta lov je silno zanimiv, toda težaven. Postrelili so jih letos že precej, med drugimi nekaj Ljubljančanov, neka gospa iz Benetk, gospod zdavnik Premru iz Litije in drugi. Dne 26. aprila je ustrelil lepo žival gospod okrajni glavar Tekavčič iz Litije. Dne 27. aprila pa je ob štirih zjutraj padel divji petelin, ustreljen od gospoda župnika janškega Dobnikarja. Tehtal je sedem funtov, dasiravno so v tem času suhi. V prihodnje bi bilo dobro, ceno lova zvišati, da bi občina več dobila.
d Litija. Te dni stavijo v litijski cerkvi, stranska nova oltarja. Kamnoseško delo je g. Vetoraza, oltarja g. Rovška. — Ljudi iz kolodvora idoče jc začel napadati plemeniti gospod Wurzbach. »Domoljub« mu je nekoč rekel, da ima časa na dan — 24 ur. Da dokaže listu ne-
resnico, začel je službo napadovalca mirnih oseb. Mi bomo temu oholemu plemenitašu šc uro navili, če no bo čisto miren. Nam je ljubši vsak človek, ki pridno dela, kakor plemenitaš. ki ima samo oslovsko kožo in na nji svoj stari plemeniti, a brez zasluženja dobljeni naslov. Drugič pa kaj več!
d Radeče pri Zidanem mostu. ^ Odšel je prejšnji naš gospod kaplan Vinko Cebašek v Kranjsko goro in na njegovo mesto pride gospod Leopold Lenard z Dunaja, glavni urednik lista abstinentov »Piščalke«.
Iz drugih krajev Dolenjske.
d Iz Zatičine se nam piše: Nedavno so si nekateri vročekrvni fantje puščali kri. Prišlo jc namreč do pretepa, pri katerem so enega preccj oklali. To nesrečno žganje, katerega nekateri tako ljubijo, je največkrat povod takim pretepom in tako tudi v tem slučaju. — V V Ameriki je umrl, kakor smo zvedeli, naš rojak posestnik Franc S m r e k a r in Jožef L c s j a k. Rada sta se spominjala svojih domačih. Ubilo ju je v tujini pri delu. — Dne 25. t. m. bomo imeli premil. g. knezoškofa v svoji sredi. Ta dan bodo delili zakrament sv. birmt. Birmancev bo letos v naši župniji jako veliko.
d Pozor! Cuje se od več strani, da zbira neka ženska iz Gradca starine sedaj po Dolenjskem. Za pridobljeno daje nekaj odškodnine, zato se ji posreči, da precej nabere. Opozarjamo naše bravce, naj bodo previdni in naj ne odstopajo starin, marveč naj jih sami hranijo, oziroma pošljejo škofijskemu ali deželnemu muzeju v Ljubljani. Škoda, da bi starine izginile iz dežele.
d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Orožen strah pred smrtjo je prestala 60-letna Ana Cemič iz Krške vasi na Dolenjskem. 2. t. m. dopoldne je šla v vrbino brežiške graščine režat vrbice. Vrbino obdaja Sava kroginkrog kot kak otok. Komaj je Cemič nekoliko časa rezala vrbice, je začela Sava naraščati. Vsa v strahu je hotela brž ko mogoče domov, a bilo je že prepozno, ker voda jc nastopila tako visoko v jarku, da ga starka ni mogla prebresti. Čakala je torej, da voda upade, a vse zastonj. Klicala je na pomoč, a v bližino ni bilo nikogar. Tako je v groznem strahu prebila tri dni "in dve noči in bila je že pripravljena na smrt, ko so tretji dan po Savi prišli splavarji na splavih in začuli njene klicc ter jo rešili z velikim trudom gotove smrti.
d Cesa vsega Amerika ne stori. Vcliko-laški župnik gotovo še sanjal ni v svojih dijaških letih, kakšno sitnost mu bo prizadela Amerika leta 1906, ker sicer bi bil vzel v roko špansko slovnico. Neki oče namreč je prišel iz Brazilije in pripeljal seboj devetletnega sina, ki ne razume drugega jezika, kot brazi-lijansko španščino, ki je pa za gospoda umevno španska vas. Kako naj torej pripravi tega dečka za prvo spoved in sveto birmo. Ne bo drugače kazalo, da bo treba v bogoslovju gospodom misliti na angleščino in tudi španščino, ker se bo v prihodnje gotovo še mnogo v Ameriki rojenih vračalo v domovino svojih očetov.
d Ledeno zrnje se kaj rado primeša okrog Ribnice vsaki plohi pri vaškem nalivu. Na polju sicer ne koristi, vendar ne prizadeva občutne škode, toda sadje bo pa obralo že v cvetju. Da bi bilo vsaj s tem opravljeno za letos I
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vinski semenj v Postojni se jc — kakor čujemo — nekam čudno obnesel. Prodajalci
so baje prodali vse, kolikor pa niso prodali, jim jc pa bilo — pokradeno od raznih pijanskih barab. Na semnju torej ni bila samo razstava različnih vin, ampak tudi razstava najrazličnejših pijancev: krotkih iu mirnih, veselih in divjih, lepih in — svinjskih. Ce nikjer drugje, tukaj na li žalostni razstavi pijancev se jc videlo, kako dobra, lepa iu koristna jc za človeka abstinenca in kako grd iu krut sovražnik za človeka jc alkohol. V orospeh iu varstvo javne morale bi si drznili dati r kr. okrajnemu glavarstvu ta-le svet: Kadar bo zopet kak vinski semenj, naj slavno glavarstvo pošlje tja kar največ orožnikov, da bodo čuvali tujo lastnino. Postojinsko županstvo pa naj naroči voz, nanj naj dene gnojni koš, pred voz naj vpreže par volov in ta voz z gnojnim košem naj stoji in čaka na semnju, da bo vozil pijane krave s semnja. Mečejo pa naj jih kar v Pivko, tam bodo najhitreje zopet prišli k sebi in iz pijanih krav postali zopet ljudje. Od vsakega človeka, ki pride na semenj, pa naj sc zahteva po-trdilo od njegovega županstva, da jc dotičnik v resnici resen kupec, ne pa kaka postojinska ali kaka druga pijanska baraba.
d Lepa smrt. Dne 1. majnika je, umrla na Gočah Jožefa Žorž. Bila jc najuglednejša mati in gospodinja. Bolehala je nad dve leti; v bolezni jc bila najlepši zgled krščanske potrpežljivosti. Teden pred svojo smrtjo jc vprašala sorodnike: »Kdaj bo prvrmajnik?« Ko so ii odgovorili, da čez en teden, je smhljaje odgovorila: »Hvala Bogu! Torej šc en teden, potem bo pa konec trpljenja, takrat boni umrla.« ln res jc umrla 1. majnika, v začetku lepega mcscca Marijinega. Ob smrtnem boiit so ji držali svečo in mislili so, da je že mrtva in so odstranili svečo. Umirajoča pa reče: »Saj še nisem umrla, dajte nazaj svečo, da ne umrjein brez luči.« Društvo »Nanos« je pokoj-nici lepo zapel v slovo. Ali ni to lepa smrt? Da. tako umira on, ki ljubi Marijo in živi lepo krščansko življenje. Za takega smrt pač ni strašna. Za takega je smrt božja dekla, ki niti odpre vrata v večni božji vrt, kjer ni ne smrti, nc solza.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Št. Vida pri Cerknici. Dne 9. maja popoldne ob 2.uri je strela ubila 11 letno Frančišku Stražiščar na Dolenjih Otavah v župniji sv. Vida pri Cerknicj.
n Iz slavinske občine. V Kočah pri Sla-vini mlekarna dobro deluje, res edino le v korist kmeta in je sploh nepristransko podjetje. Koliko je liberalcem do sloge in kolikn so vneti za kmečke koristi je razvidno iz tega, kaj so liberalci storili zoper to mlekarno. Najprvo so v bližini napravili novo mlekarno in sicer kar moderno palačo, seveda vse na »puf«. Toda to še ni ljudi privleklo. — Toraj si izmislijo vse nekaj bolj imenitnega — kar jc pa pravzaprav navadna zlobnost. Tožba se naj napravi. Načelstvo iu nadzorstvo pod ključ! Izvrstna misel! .Kako lepo so si mislili liberalci — seveda njim na čelu »za občni blagor vneti« župan Anton Križaj iz Orehka!
—	Ako se nam posreči spraviti pod ključ načelstvo in nadzorstvo mlekarne v Kočah
—	bodo ljudje zaupanje do te mlekarne izgubili in kar trimioma priromali v Prestranek, mi bomo lepo hišico plačali, nekateri bodenio imeli šc povrhu vsak mesec za 10 K poboljšano plačo itd. itd. Kdo je pa čez vse to križ naredil? Nihče drugi, ki.-k o r c. k r. deželno s o d iš č e v L j u I'; 1 j a n i in sicer v sredo 9. t. m. Pri obravnavi je bilo načelstvo in nadzorstvo popolnoma oproščeno, kar pomeni toliko, kakor: vsi možje, ki so vnačelstvu in nadzorstvu mlekarne v Kočah so pošteni možje in še niti namena niso imeli koga oslepariti! Toraj kmetje slavinske, ali veste sedaj v kakšnih
rokah je mlekarna v Kočah, Samo dež. sodišče v Ljubljani vam pove, da v popolnoma poštenih. VPrcstranku pa 11 a j b r ž c bi se znebili »dolgega nosu«, katerega so si s to obravnavo priborili. Gosp. župan Vam je gotovo najbolj neljub, zatoraj le kmalu skličite licitacijo zanj. Prva cena ne sme biti pod 50 kron, zakaj imenitno ste se vrezali. Za danes naj velja Vam ta nasvet, da porabite čas svojega županovanja malo bolj v korist kmetov, kakor pa v to, da podpirate tiste, ki le sejejo prepir v občini.
Iz raznih Krajev.
Ameriške novice. V Clevelandu je umrl Anton K o š a k iz vasi Malo Rcberce v župniji Zagradec. — Število ponesrečenih Avstrijcev v San Frančišku je še neznano. Poizvedbe so utežkočtne, ker so se prebivavci po nesreči razkropili, društva naseljencev pa še ne poslujejo. Avstrijsko poslaništvo v Va-šingtonu je naročilo svojemu konzulatu, naj sc zavzame za avstroogrske podanike in je nakazalo za podporo znatne svote. Znano je, da je San Frančišku delalo tudi nekaj stotin Slovencev.
Ribica zakrivila otrokovo smrt. Iz Grada ob morju se poroča: 121etni deček Jožef Ma-rocco je iskal pri morju ribice. Utaknil je neko malo ribico, ki jo jc vjel v usta, da bi jo umoril. Ribica pa se 11111 je izmuznila v goltanec in dečko se je takoj zadušil.
Štajerske novice.
Iz Trbovelj se nam poroča: Zopet ne-sreča v premogovniku. Pred tednom se je namreč tu ponesrečil rudar Franc Gralic-k a. .Neki usad ga je smrtnonevarno poškodoval. — Naše izborilo delujoče »Pazniško in podporno delavsko društvo« je napravilo dobro obiskovan izlet v Retje z godbo. Tu je liila sveta maša, katere so se izletniki udeležili. Želimo temu vrlemu društvu vsestranskega razvoja.
Županska zveza za rrffiaški okraj. Več kot 50 občinskih predstojnikov se je zbralo (>. t. m. v Rogatcu, kjer so odobrili predložena pravila za župansko zvezo, ki je v tem okraju, ki je v narodnem oziru precej zanemarjen, zelo potrebna. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni g. Vinko in Janko 2 11 r 111 a 11, B u t, S111 o 1 e j in M i k u ž.
Župani iz gornjeradgonskega okraja so imeli 8. t. m. shod v Kapeli pri Radencih. Na vabilo sklicateljev je razvijal svoj program g. tir. Korošec, kandidat za peto kurijo. Vsi navzoči župani razven liberalnega advokata dr. Grossmana iz Ljutomera, ki je zagovarjal kapitaliste nasproti kmetom, so se strinjali z izvajanji gospoda dr. Korošca, za katerega bodo tudi glasovali pri prihodnji volitvi za državni zbor.
V Št. Pavlu pri Preboldu so z velikim slavljetn obhajali 25letnico tamošnjega vele-zaslužnega gospoda župnika in svetovavca Mihaela P1 e š n i k a. Občina ga je imenovala za častnega občana.
Sadovi »Štaierčeve« politike, ki je politika umazanega »Slovenskega Naroda«, se že kažejo. Pristaši »Štajerca« imajo večino v okrajnem zastopu v Ptuju in s tetn tudi v okr. ■Šolskem svetu. Za čisto slovenske kraje so imenovani sedaj krajni šolski nadzorniki, ki ne umejo niti besedice slovenske.
Iz Brežic sc poroča: Stavba novega mostu čez Savo in Krko je že tako daleč, da se
dobi pravi vtis, kakšen bo novi most. Pravijo, da bo to največji mosf v južnih avstrijskih deželah.
Primorske novice.
Štraik v Izoli. V nedeljo 6. t. 111. se je pričel splošen štrajk delavcev v tovarnah za konserve. Delavci zahtevajo povišanje plač. — Na Reki in na Sušaku pa so začeli štraj-kati zidarji in slikarji. Radi štrajka je brez dela bilo okrog 2000 delavcev različnih rokodelstev.
Nesreča na železnici. Tovorni vlak je povozil 4. t. 111. med postajama Prosek in Nabre-žina 541etnega pastirja Rudolfa Remca iz Križa. Rcmec je hotel odpoditi telico, ki mu je pri zaprti zatvorniei odšla na progo. Telico je sicer rešil, toda sam je prišel pod kolesa stroja, ki so mu obe nogi pod koleni odtrgali. Strojevodja je hitro ustavil vlak, s katerim so ponesrečenega odpeljali v tržaško bolnico.
Iz Gorice se poroča: Ob Sočinem bregu so našli mrtvega Josipa Juga iz Solkana, katerega so že več dni pogrešali. Ne ve se, kako je prišel ob življenje. — V Podgori se je ubil delavec Ivan Cingcrle, ki je v tovarni snažil nek stroj. Po neprevidnosti je padel čez ograjo, ki obkroža dotični cilinder, in se udaril na sence, da je kar mrtev obležal.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico so ustanovili slovenski učitelji. Društvu bo ustanavljalo po okolici knjižnice. Največ zaslug za njegovo ustanovitev ima šentivanski učitelj g. A. G r m e k.
V Trstu sta si končala življenje natakar Bon in natakarica Katarina Iiaršič, ki sta sicer živela skupaj v vednem prepiru.
Mali Lošinj. Kateheta M i 1 o v š i č a sta izgnala liberalna občinska odbornika Nikolič in Martinolič iz šole, ker je po škofovem ukazu poučeval mladino verouk v hrvaškem jeziku, ker ni zmožna laškega jezika. Ogorčenje pri Hrvatih ie raditega vsesplošno in bati sc je nemirov. Nezaslišano je, da ne bi smel katehet poučevati otroke v materinem jeziku.
Koroške novice.
Papirnica celovškega knezoškofa je bila v Pokšteinu slovesno blagoslovljena. Blagoslovil je papirnico sam pretnil. g. knezoškof Kahn. Pri s'avnosti so bili navzoči zastopniki krščansko-soeialnega časopisja, ki je s to potrebno tovarno dobilo novo močno za-slombo.
Dobrlevaškemu Izobraževalnemu društvu
je podarila »Slovenska Matica« za knjižnico nad 60 knjig različne vsebine.
Hiša z gospodarskimi poslopji v lepem kraju na Koroškem pri farni cerkvi se proda. V hiši so lepi prodajalnični prostori, tudi promet je dober. Vse skupaj in dve njivi, vredni 4000 kron, se proda za 12.000 kron. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«.
Dr. Lemiš jo je pošteno skupil v Borovljah na shodu. Navzoči volivci niso bili zadovoljni, da sta poslanca Lemiš in Dobernik priklopila Borovlje Pliberku, Doberlevasi in Železni Kaplji ter na ta način skrpala slovenski volivni okraj. Ce že Nemci niso zadovoljni, poliko bolj je opravičena naša nezadovoljnost proti tej hudobni razdelitvi slovenskega okrožja. Leiniš se je opravičeval na vse načine, a svojih mož ni mogel potolažiti.
Odbor »Katoliškega političnega In gospodarskega društva za koroške Slovence« je imel pretečeni teden sejo, v kateri je pozval
poslance »Slovanske zveze«, naj delujejo krepko na to, da .upošteva vlada opravičene želje koroških Slovencev pri razdelitvi voliv-nih okrajev, drugače naj glasujejo proti splošni in enaki volivni pravici.
DroMlne.
Slava Gorkega v pravi luči. Judovsko časopisje je naredilo ruskega prekucuha in pisatelja za moža svetovne slave. Gotovo je na zemlji veliko bolj talentiranih pisateljev, kot je Gorki, pa le niso tako slavni, ker ne znajo ceniti tako »judovske« kulture, kakor Gorki, ki je postal zato tudi ljubljenec mednarodnega izraelskega časopisja in vseh krivonosih če-stiicev mednarodnega zlatega teleta. Ko je pa ruska .policija vtaknila Gorkega v luknjo, ker jc delal za revolucijo, se je pa zavil ves Izrael v žalobno obleko. Gorki ni last Rusije, so kričali, on je lastnina celega sveta. Tak mož, kakor je Gorki, sme, kar hoče. in se ga ne sme pozvati za njegove čine pred sodišče. Za Gorkega je šlo v ogenj v lepi slogi kapitalistično judovsko in pa seveda tudi proletarsko judovsko socialnodemokratično časopisje. Gorki je tako postal slaven. In kaj čuda, da mu to judovsko kadilo ni dalo miru. Sklenil je, da hoče liki Barnum & Bailay kazati strmečemu svetu sebe, slavnega mučenika Gorkega. In šel je v Berolin, središče moderne brezverske literature in pornografične umetnosti. Pa Gorki s slavo v Berolinu še ni bil zadovoljen. Odpotoval je v svobodno Ameriko, in kakor pravi gledališki igralec vzkliknil, ko je stopil na svobodna ameriška tla: »Amerika, Amerika, kako sem želel dne. ko stopim na tla, kjer je nemogoče samodrštvo!« Američani so sprejeli z odprtimi rokami Gorkega in njegovo — »ženo«, c kateri so sodili, da je njegova soproga. A Gorkij je »niodern pisatelj«. Svojo ženo z otroci vred je sramotno zapustil in potuje* z neko gledališko igralko. Prav ameriško so sprejeli (iorkega z odprtimi rokami. Dozdevna žena Gorkega je vživala visoke časti. Pa hitro se je izvedelo, da je zapustil Gorki svojo ženo in svoja dva otročiča že pred leti v veliki bedi v Petcrburgu in da je prišel v Ame-tiko z igralko Andrejevno. Američani so sicer zelo svobodomiselni, pa vkljub temu tako klerikalno nazadnjaški, da jim morala slavnega (iorkega ni bila všeč. Gostje v hotelu so zahtevali, da se odstrani ta tujca, ki se predstavljata kot mož in žena, dasi nista poročena. Ho-telier, tudi tak nazadnjaški Američan, je bil na Ciorkega ogorčen in je rekel, da pomenja nastop Gorkega sramoto za njegov hotel, ki se mora izbrisati. Gostje in pa časnikarski poročevalci so zahtevali od Gorkega, naj pove, jeli je postavno poročen z Andrejevno. Pa je judovski ljubljenec skomolceval in rekel, da ne veijame, da bi bilo svobodnoljubno ameriško ljudstvo odgovorno za tak strahopeten napad na žensko, ki je po »višji postavi« njegova žena. A to mu ni pomagalo prav nič. Zapustiti je mogel elegantni Belleclaire-hotel in se nameraval preseliti v drugega, kjer pa niti sprejeli niso dvojico. Po velikih sitnostih je dobil tnalo stanovanje. Ubogi Gorki! Pa je mislil, kako ga bodo slavili in kako bodo zbirali Američani za rusko revolucijo velike denarne vsote. Pa ga tako prezirajo, njega ljubljenca mednarodnega vsemogočnega judovstva, da mora kakor kak navaden postopač iskati stanovanja I Velika nevarnost pa grozi njegovi oboževanki Andrejevni. »Nazadnjaški« nasel-niški zakoni ameriški namreč prepovedujejo naseljevanje nemoralnim ženskam, in o Andrejevni sodijo, da ni moralna. Lahko jo iz-žniiejo, pa tudi Gorkega, ker je naznanil na-
pačno svojo spremljevalko za svojo ženo. — Gorki seveda besni. Ošabno je sicer izjavil: * »Najboljši ljudje (judje) na vsem svetu so z nami«, a čez Američane pa zabavlja zdaj, da se kar kadi. Pravi, da so še vedno zaničevanja vredni in neizobraženi ljudje. Judovsko časopisje pa se jezi nad Ameriko. Mudi so tudi na slavnega Mark Tvvaina, ki je tudi pretrgal občevanje z Gorkitn, ko je zvedel, kako moralen mož da je.
Cegavi so ostanki po gostilnah. O tem
vprašanju je nedavno temu razpravljalo sodišče na Dunaju. Natakar neke gostilne je zbiral ostanke jedi, ki so ostali gostom, ter jih nosil domov, kakor je izjavil, za svojega psa. Gospodar ga je za to takoj in brez vsake odpovedi odpustil iz službe, radi česar je natakar gospodarja tožil. Sodišče je imelo rešiti vprašanje, komu da pripadajo ostanki jedi? Sodišče jc razsodilo, da je jed lastnina onega gosta, ki jo je naročil in plačal. Ako j(* kaj preostalo, je to znamenje, da nima to za gosta več nikake vrednosti. S tem, da je natakar vzel take ostanke, ni storil nikakega prestopka, radi katerega bi ga mogel gospodar odsloviti brez odpovedi.
Zdravilo proti kačjemu strupu. Profesor Poltauf, nadzornik državnega serum-teropeut-skega inštituta, je iznašel kot najboljše zdravilo proti kačjemu piku klorkali. Ce se dene malo tega raztopljenega v kuhani vodi na rano, je uadaljno učinkovanje strupa takoj preprečeno. V ta namen bo izdala v kratkem času vlada tudi potrebna navodila.
Pogumna učiteljica. Iz Flemingsburga v Ameriki poročajo: Minuli mesec sta pričela dva človeka, Carpenter, belec in Bul Tibbs, zamorec, streljati skozi okno v šolsko poslopje, kjer jc bilo zbranih nad štirideset otrok. Učiteljica gdč. E. Shulz je ukazala učencem, naj se skrijejo pod klopi, kjer naj mirni ostanejo, dokler se ona ne vrne. Nato je skočila skozi okno v ozadju in je tekla nad pol milje daleč h kmetom iskat pomoči. Šerif je prišel na pomoi z dvajsetimi možmi iu je odpeljal razsajače v ječo.
Otroci — revolucionarji. Iz Peterburga poročajo! Trije devetletni učenci so našli za pečjo v učilnic: proklaniacijske liste na vojaštvo. Takoj so se napravili s' fefni ^isti v bližnjo vojašnico in jih razdelili Ined vojake. Pri tem deli; jih je zalotil narednik in jih izročil oblasti. Dečkov niso zaprli, a vse učitelje dotične šole so prijeli.
Bojkot s pivom. Moravsko-češka stranka v Godoninu je započela proti neki pivovarni radi Cehom nasprotne politike njihovih šefov bojkot. Nihče ni pil piva iu pivovarna je prišla na boben. Vsled tega je prišla pivovarna pred sodišče, kjer je zagovornik navedel kot vzrok konkurza bojkot. Sodnija je vzrok upoštevala in lastnike pivovarne oprostila.
Pes, čuvar prodajalne. V Londonu ima eden od največjih trgovcev psa, ki čuva v gospodarjevi nenavzočnosti trgovino. Gospodar ga pokliče po telefonu in pes se takoj oglasi s tem, da zalaja. Kadar trikrat zalaja, je to znak, da je v prodajalni vse v redu.
Vsakovrstne misli o žurnalistiki. Pod tem naslovom je priobčil dr. Jul. Baclten v Koiinu, ki je že 36 let zaposlan kot žurnalist več afo-rizmov, od katerih nekatere tu priobčujemo. »Kdor hoče postati žurnalist, mora imeti premičnega duha, in take živce. Žurnalist ne sme nikoli povedati neresnice; treba pa mu ni vsak čas vsega povedati kar je resnično. — Obiskovalci med redakcijskimi urami so smrtni sovražniki urednika. Treba je temu primerno z njimi postopati — seveda vedno prijazno. Najboljše pa je, če se opravi z njimi vse pismeno.
Stare egiptovske tkanine. V Kairi je poročal nedavno ravnatelj arheološkega muzeja o silno starih tkaninah, ki so bile najdene v grobu Faraona Tuthmozesa. Te tkanine so stare najmanj 3300 let iu so najstarejši svedok vsega tkalstva. Našli so tri obleke, ki so bile dvorne obleke tega faraona . V eno obleko so vtkane v rednih vrstah rože in drugi zelo lepi okraski. Tudi faraonovo ime je vtkano in njegov diadem s kačo, brez katere sploh ni nobenega faraonskega diadema. V drugo obleko so bile vtkane s klinopisom še druge besede: »Dobri bog, gospodar kronancev.« Obleke so tako dobro ohranjene, da napravijo na opazovalca še dandanes dober utisk. Delo je zelo fino izvršeno in priča o visoki tkalski znanosti, ki je cvela že tako zgodaj pri Egipčanih.
si Pleme v Rusiji, ki umira od lakote. V Kolinsku sta bila privedena v zapor oče in hči. Ukrivljena sta bila, da sta pojedla nekemu človeku, katerega je prej hči usmrtila, jetra. Oba sta iz plemena Jukagiri, ki živi v Sibiriji in tam tudi izumira. Dopisnik »Naše žizni« pravi, da so poslale oblasti veliko število pol-nagih in lačnih Jukagirov na ribolovsko eks-pedieijo k reki Kolini, Jasačnaia iu Popova. Ker niso imeli ljudje ob teh rekah kaj jesti, so sklenili, da pobijejo drug drugega. Tako se je zgodilo. Samo zgoraj omenjeni oče je ostal pri življenju in njegova hči, ki pa je ljudožrka.
Vapnena voda — sredstvo proti bradavicam. Angleški zdiavnik dr. Coojser je prišel slučajno do dejstva, da odstranjuje notranja uporaba apnene vode bradavice. Ker mu je bila motena prebava, je zaužival skozi cel teden vapneno vodo in pri tem je opazil, da je bradavica, katera je kljubovala vsem sredstvom, odpadla. Na to je nasvetoval vsem hradavičastim znancem iu prijateljem za za-iutrek kozarec vapnene vode z mlekom, in pri vseh so izginile bradavice tekom par tednov.
Temperamentno dekle. Iz Balte Creeka v Ameriki javljajo: Gdč. E. Johsou, hčerka majorja v Belfost, jc v prisilni delavnici v Battle Creek. Včeraj je šla v mesto z dvema spremljevalkama, kar jima nenadoma uide in steče za karo, katera je prišla mimo. Oči-vidno je hotela skočiti pod kolesa, toda ker tega ni mogla storiti, se je prijela za ograjo pri kari in vsa opraskana in obtolčena visela tamkaj, dokler.se ni kara ustavila. Spremljevalki sta nato vzeli dekle seboj domov, toda prišedši na most, ki drži čez Kalainr.zoo reko, je nenadoma Johnson zopet zbežala ter skočila v reko; toda tudi tu so jo rešili in odpeljali z ambulančnim vozom domov.
Koliko je ognjenikov na svetu Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih jih je 20 vulkanov, skupno 24. V Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 29, skupno 46. V Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skupno 11. V Ameriki na kopnem 86, na otokih 28, skupno 114. V Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu na kopnem 109, na otokih 194, skupno torej 303 vulkani. V Evropi so nastopna vulkanska središča: Na Islandiji so vulkani: Hekla, Skapta - Jokui, Skapta-Sysel, Eyfiallo-Jokul, Krabla in Kattalgia, in več manjih gcjzirov in blatnih vulkanov. Na otoku Siciliji je Etna in več podmorskih otokov. Med Eolskimi otoki je Stromboli. Na Napolitanskem je Vezuv. Nekoliko vulkanov je tudi v grškem otočju, blatnih vulkanov je tudi na Kavkazu. V Aziji je več ognjenikov, ki so daleč od morja, v središču kontinenta, kakor Pešian na Kitajskem, ter Gibel, Kol-dongi in Demavent. V Afriki je razmerno malo vulkanov, največ iih ima pa Amerika in Oceanski otoki.
Zobje in želodec — bolč.
»Bit , kako mete in brije sever, da sega mraz do kosti! Mati, prinesite Skodelico čaja, predno greni od doma, toda prav gorkega! Oorak kot žrjavica!« tako kliče mlinarjev Francelj, predno odido z vozom v mesto iu v trenutku ima v rokah posodico polno vrele vode s sladkorjem in rumom. »Križ božji, mati, ta je prevroč!« in mladenič se odkašljuje in prijema za prsi, kot bi mu bil sam Bog nus vari vskočil v črevesje.
»Juha je na mizi!« vpije tam natakar, tu domača gospodinja, »le hitro k mizi, d* se ne ohladi! Pri prvi žlici pa se kremžijo obrazi in eden bradatih renči: »Tristo medvedov, juha je pa peklensko vroča!« Pri tem začne mešati in prelivati z žlico, dokler se vročina ne poleže.
»Porcifo sladoleda — iz rdečih jagod, meni iz malin«, zapovedujeta pri slaščičarju dve gosposki ženski. Komaj je sladoled prinesen I iu prva žličica povžita, že se drži ona z roko za čeljust in dela boleč obraz zavoljo zobu, druga pa se z obema rokama prijema pod prsi nad želodcem.
Bilo je oni dan v Toplicah na Dolenjskem. »Oh, kopališki sluga,glejte vendar,da bo imela kopelj natančno 26" toplote, zdravnik je tako strogo zabičal!« — Zgodi se natančno tako, toplomer je za pričo. Komaj pa je bolnik iz kopeli, že požira strupeno vroča jedila in vliva ledeno mrzla vina in pivi v želodec!
»Štrnklji so moja najljubša jed«, meni Repov a Marica, in ena, dve, tri je najlepši kos v listih, vroč kot živ ogel in med groznim zvijanjem obraznih potez žeti štrukelj v ustih iz kota v kot kakor kroglja na biljardu v ljubljanski kavarni.
Take reči vidimo ir slišimo vsaki dan.
Dve posledici ima premrzla in prevroča jed iu pijača- 1. prvič tisoče ljudi z bolnim želodcem in 2. tisoče ljudi z bolnimi zobmi. »Janče je bolan, prehladi! se je«, pravijo ljudje, v resnici pa si je pokvaril želodec s svojo neumno jedjo. Kupi enkrat pri mesarju kos vo-lovskega črevesa in vtakni ga za pol minute v vročo vodo, kako hitro se stisne skupaj in obledi! Tako se godi vašim želodcem pri vročem kosilu! Potlej se pa še čudite, da nimate teka in apetita, da imate krč v želodcu in da nič ne ostane v vas! Samovoljno ste si končali želodec, opazili ste njegove sluznate kožice in hočete biti še zdravi? Zdravnik naj pomaga! Ti ljubi Bog! Jejte na pameten način iu ne prismojeno kot doslej in čez leto in dan se vam pozdravi želodec, če tli prepozno. Tukaj ne pomaga noben d'iig prašek, ni kapljic ni krogljice!
Sobe zobozdravnikov niso nikoli prazne. Eden stoka kot vjeta mačka, drugi tuli kol Uektor na verigi pred hlevom, debeli, rdeče zatekli obrazi so obvezani z belimi rutami. Zobozdravnik naj vsem pomaga. In res, prvemu izderc na pol segnjito zobno kost s kleščami in močno roko iz čeljusti, drugemu zalije luknjice v zobeh z zlatom, tretjemu zamori v velikih bolečinah zobni živec.
Vroča jed je vzrok, da poči zobni eniajt v razpokline pa pride sladka voda, kisline itd in razdirajo notranji zob.
In kakor pri ljudeh, dostikrat ne dosli bolje je pri živini. ;Gospodinja opari rezanih z naribano repo in postavi pred krave kolikor mogoče vroče! Konji in govedo dobivajo večkrat ledeno mrzlo vodo.
Toplina želodca znaša od rojstva do smrt; pri ljudeh iu pri živini vedno 37° C. Ako nai
17127615
želodec ledeno mrzlo vodo ali krmo segreje od 0° na 37" C je treba za to 2 uri časa in toliko časa je prebavljanSe moteno. Celi ta čas odhaja krma' brez vsakega haska naprej v čreva in na gnoj. Razumen gospodar poklada zato molzni in pitavni živini krmo segreto na >5 do 30" C. Ako je pijača topla samo kakih lit", mora jo želodec segreti še za kakih 20" in ker ne dobiva za kurjavo ne drva,ne premoga, zato kuri s krompirjem in otrobi, s peso, korenjem, kolerabami in vendar bi bilo lepše, ko bi nastala \-r. teli reči tolšča. Kdor pa krmi nad ,17" C toplo, ta škoduje želodcu in vsemu prenavljanju.
Ako tedaj hočeš biti zdrav in učakati starih let, jej in pij vedno le mlačno!
Fr. Pengov.
in ;meh m krmen čas.
S k u p i 1 jo je. Meščan gre v nedeljo zjutraj na izpreliod, sreča kmečko dekle in jo nagovori: »Kam pa greš, deklica?« - Dekle: v V cerkev!« Meščan (zaničljivo): »Boš pa Se zame malo molila, kaj ne Micika.« Dekle: »O saj vedno molim za vse uboge grešnike.«
Ce kdo k i h n e. Učitelj je učil otroke med drugim tudi to-le: »Ce kiluie kak imeniten mož, tedaj recite: Dobro srečo! Če kihne navaden mož, recite: Na zdravje! Če pa kihne kak revež, pa recite: Bog pomagaj!« Čez malo časa kihne učitelj in po celi šoli zagrmi »Bog pomagaj!«
Zakaj joka: Oče: »Francek, zakaj pa jokaš?« Francek: »Učitelj me je pretepel, ker sem samo jaz znal na na eno vprašanje odgovoriti.«Oče: »To je pa vendar od sile! Kaj si bil pa vprašan?« Francek: »Kdo je zabil žebelj v učiteljev stol.«
Iz šole. Katehet: »Kako se imenujejo tri božje čednosti?« - Učenec: »Solnce, luna in zvezde.«
Nedelja. Katehet: »Zakaj praznujejo kristjani v nedeljo namesto v soboto?« Učenka: »Ker moramo v soboto pripravljati za nedeljo.«
Česa s c ni o r a ni o s p o v e d a t i ? Katehet: »Katerih grehov sc moramo spove-dati?« — Učenec: »Smrtnih.« — Katehet: »Kaj pa, če kdo nima nobenega smrtnega greha?«
Učenec: »Tisti se mora pa spovedati vsaj nekaj malih grehov.« Katehet: »Kaj bi pa moral takrat storiti, če se kdo ne spomni nobenega slnitnega greha?« Učenec: »Hitro hi moral grešiti.«
Besedna uganka.
Pada vselej izpod neba, vendar ni ne sneg, ne toča, niti dež ni dobrodelni. Kaj jc, to pa ti povedi, jaz hiteti moram dalje. — Še za drugo vem besedo: Vselej stvar je iz kovine dolga silno in pa tanka a pozna jo hiša slednja, kadar bolne piskre zdravi. — Zveži zdaj obe besedi iu naredi eno samo pa dobil boš znano faro. Faro? Kie? V deželi kranjski, tam v dolini slavnoziiani.
Rešitev besednih ugank v 18. štcvlki.
I. ZELO-DEC. II. HEB-RON.
Nagrado je dobil Anton Mohar. Vevče št. 31, P. D. M. v Polji.	_


Prihodnja številka „D0M0LJUB 4 Izide dn6 23. maja 1906.
Loterijske srečke.
Dunaj,	5 maj-	27	16	90	86	6
Oradec,	5. maja	80	9	83	59	73
Trat,	12. m>ja	16	13	32	52	3?
Line,	12 nnja	61	3!	68	17	66
taka* ta	»
Jtrfh
Kandol-Rakao
1 lit najmanj totiJa t nbt, Ja toraj nuj L " -avan, M proTiro&ft aikaU «»»ri»«ti ta j* •» lw okuau taradno poeant

pOMl
Pristan aamo a tmanom Ifaa laff
ln ■ lavjo varatveno raamkn
Zavoji po '/ikg90 vinarjev » Va . 60 » Dobiva se povaod.
ISBt
t®

Takoj se proda dobro vpeljana
trgovine)
v Ljubljani. Proda se tudi hi&a, v kateri se nahaja pekarija in gostilna. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo ..Domoljuba" pod šifro „500".	1035 6-2
pozor, Amerikanci
in vai, ki prihajate v Ljubljano, na novo trgo vino in zalogo moških in ženskih
Ugotovljenih oblek
domačega Izdelka. — Velika zaloga obuva), srajc, klobukov, kovčegov (ki.frov), robcev, šerp, solnčnikov, slamnikov itd. po zelo nizki ceni. Trgovina se nabaja tik dobro mane Tišlerjeve gostilne v Kolodvorskih ulicah 26. Kdor je kupi', enkrat, pride vedno rad. 736 3
| Matej Orehek, trgovec v lastni hiši.
Podi in solsli
se bodo prodajali v četrtek,' dne 24. maja popoldne ob 3. uri pri Stermolski graj-ščini v Cerkljah pri Kranju. Prodajali se bodo lahko več kupcem, da jih lahko prestavijo Cena je nizka, ker se tam veC ne rabijo.	1116
Kupi se ceno
zemljišče
okoli 1000 do 4000 sežnjev, Mizo mesta Ljubljane za poljedelstvo. Ponudbe, v katerih naj se navede najnižja cena, koliko ga je in kje leži, pod naslovom »zemljišče L." Postrestante Ljubljana. 1045 3-2
f
MM
Mata
© ca
P
OS h
M
00 >
0
>3 g> 2 %
° a
a. a
1 c
OD ©
h
©
>
0 M
2enonad- i.-«-stropni I1ISI
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri-stanu št. 14 v Ljubljani._1026 5-2
Mizarske pomočnike
sprejme v stalno delo i. Mihelič, mizarski mojster v Bovcu, Goriško.	977 3—3
■ES" Posestvo 1^8
se proda v Gorenjem Laknicu št. 42, (pošta Mokronog) tik okrajne ceste. Cena 4000 K. Hiša je nova in zidana. Pod hišo hlev in klet, tik hiše kozolec. Njiv je za 5 mernikov posetve, košenine za 1 kravo. Vinograd je deloma opuščen, a ugoden za novo zasaditev.	1067 2
Prodasta se dve posestvi
po zelo nizki cent, oddaljeno od Ljubljane eno pol drugo četrt ure, pripravno eno za vsako obrt, drugo za kmetovalca. Več se izve v Kladeznih ul. 5. Plačuje se lahko na več let.	1010 3-2
L. Luser-jev obllž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga:
L. Schwenk-a lekarna, DunaJ-Heldllng
Zahte-I n car • obliž za turiste vajte LUMJr-je? K 1-20
Dobiva se v vseh lekarnah. 20 4
brAzay
FRANC0-ŽGANJEV0 MILO
neprimerno najboljše za ohranjanje kože.
:: Brdzay Francouo žganje::
lajša III.
bolečine pri in r e v m i,
trganju 781 5-2
:: Eau de Colo^ne de Brdzay::
ideal vseh toaletnih sredstev, ■aaaaa Dobi Se pOVSOd. ■■
(tancložejM
\ grenčica* 1
Lpiavzapfav rec
'(Vmedic.odd.splos
Čitajte! Poslušajte I
Mizarjem, gostilničarjem itd. naznanim, da se pri meni kupi najcenejše: steklo (šipe), steklenice, krožnike, zrcala, podobe, okvire ter zmirom sveže špecerijsko blago po najnižji ceni pri 1115 3-1
Ivanki Čolnar
nasproti Francelna v Kranju.
Cano Ceiko posteljna perje
•kabljiatia
lemS
btlua, |ak* mchkcfa, ■kabl|aai(a K II'—; kron 24 — •atinabtltfa, mtbkcga, ikab-
Sitfa K 30'-; kraa 39-—. P»-a ■< tranko pr otl povatlja Tadi ic zamenja ali nazaj Tnal proti povrnitvi poitnlh atroikov
Saaaflkt Stokati, Ltbtt IBS p. Plien nt Čelkeni.
1003
Pomagajo hitro Ia zanesljivo za kašelj, hrl-pavost in zaslezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek
Kartoni po I K ■ ■ ■ in 2 K • ■ ■
Poizkusni karton 50 vinar.
1996 ž6 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
Računski sklep
„ljjiidtike posojilnice
registrovane zhdruge z neomejeno zavezo.
Ljubljana, Kongresni trg št. 2, za deseto upravno leto 1905.
1001 2-1
Denarni promet za leto 1905.
Prejemki		Kron	vin.	I z d a t k i	Kron	vin.
Račun	glavnih deležev : Vplačila............	200		Račun inventarja: Nakup inventarja.........> . . .	10	
it	opravilnih deležev: Vplačila...........	1 076	—	„ opravilnih deležev: Vrneni deleži............	124	—
tt	hranilnih vlog : Vloge.............	4,207.627	92	„ hranilnih vlog: Vzdignene hranilne vloge . .......	3,297.910	20
s	tekoči: Vloge, vzdignen naložen denar in vrnena posojila .	20,390.547	81	„ tekoči: Posojila, vzdignene hranilne vloge in naložen denar pri		
»	posojil: Vrnena posojila............	1,157.656	26	raznih zavodih ..................	20,892.026	32
it	menic: Plačils................	649 467	68	„ posojil: Izplačana posojila . .............	1,404.269	98
w	nepremičnin: Sprejemki.............	48.943	33	„ menic: Eskomptovane menice.............	613.605	70
it	prodanih nepremičnin: Sprejemki na kupnini.....	1.839	64	„ nepremičnin: Plačila, nakup in investijski stroški......	644.097	82
»	pro diversi: Razni sprejemki...........	168.071	37	„ prodanih nepremičnin: Prodane nepremičnine.......	10.088	—
n	pristopnine: Vplačila .............	269	— 1	„ pro diversi: Razna izplačila.............	168.079	91
n »	posojilnih obresti: Plačila............	343.157	70 !	„ obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti.........	28.656	16
v	tekočih obresti: Prejete obresti..........	228.602	18	„ posojilnih obresti: Vrncne obresti...........	1.834	26
n	efektnih obresti: Prejete obresti..........	1.550	—	, tekočih obresti: Izplačane obresti...........	46.742	45
n	zamudnih obresti: Prejete obresti.........	8.398	58	„ meničnih obresti: Povrnene obresti...........	52	13
n	meničnih obresti: Prejete obresti.........	11.678	55	„ davkov in pristojbin : Plačani davki in pristojbine......	12.112	12
»	upravnega prispevka: Prejemki..........	29.055	18	„ dividend: Izplačana dividenda.............	150	—
Gotovina v blagajni začetkom leta 1905 .........		95.629	38	„ upravnih stroškov: Izdatki..............	37.539	94
				, razpoložnega zaklada: Vzdigneno za penzijski zaklad uradnikov .	4.000	—
	•			; Gotovina v blagajni koncem leta 1905 ............	191.471	68 •
		127,352.770	67		27,352.770 •	67
Sprejemki.............K
Izdatki...............
27,257.141-29 27,161.298.99
K 54,418.440-28
HaeuH ggi
miiiu jna imu
D e b e t
Kron
Kron
Kredit
Kron
vin.
Kron
vin.
Račun obresti hranilnih vlog: izplačanih . .
kapitalizovanih........
inventarja: 10% odpisa od K 6.91839 10% „ „ „ 10-„ davkov in pristojbin: izplačani davki .
zaostali davek........
zaostali davek za leto 1904 . . .
28.656 427.297
efektov: kurzna izguba upravnih stroškov . . bilance: dobiček . .
691 1
12.112 703
12.815 1.177
16 04
84
12
29
41
73
455.953 692
11.637 262 37.539 41.692
20 84
68 50 94 80
Račun posojilnih obresti: prejete obresti leta 1905 . .
predplačila leta 1904 ........
zaostale obresti leta 1905 .......
zaostale obresti leta 1904 .....K 165.776 27
predplačila leta 1906 .......„ 22.864-45
povrnjene obresti leta 1905 .... . „ 1.834'26
Račun tekočih obresti: prejete obresti......
izplačane obresti..........
Račun meničnih obresti:
prejete obresti leta 1905 ......K 11.678 55
predplačila leta 1904 ....... „ 2.247"47
povrnjene obresti leta 1905 .....K 52'13
predplačila za leto 1906 ...... „ 1.869.64
Račun efektnih obresti:
prejete obresti leta 1905 ......K 1.550"-
zaostale obresti leta 1905 ...... „ 388 31
zaostale obresti leta 1904 ...........
Račun zamudnih obresti...........
„ upravnega prispevka..........
„ pristopnine.............
„ nepremičnin............
343.157 27.543 126.172
79 46 38
496.873
190.474
63
98
228.602 46.742
18 45
13.926 1.921
02 77
1.938 246
31 14
547.778 | 96
Račun bilance z dne 31. decembra 1905.
306.398 181.859
12.004
1.692 8.398 29.055 269 8.101
547.77^
65 .73
25
17
58
18
40
96
D e b e t		Kron	vin.	Kron	vin.	
Račun posojil: na vknjižbo ........		4,553.274	95 1			Račun
	na poroštvo.........	1,515.422	19	6,068.697	14	»
	tekoči: naložen denar.......	648.356	11			n
	posojila...........	4,039.087	57 |			
		4,687.343	68			n
	pri nas vloženo........	703.001	63	3,984.342	05 |	-
„	terjatve od prodanih posestev ....			8.248	36 1	»
	menic.............			193.875	05	n
	efektov...... .....			101.993	60	»
»	nepremičnin ..........			659.110	66 j	n
»	inventarja...........	5.544	71			
	10 % odpis od K 6918*39 kakor 1.1904 K 69184					>»
	10% „ „ „ 10-- . . . . „ 1-	692	84	4.851	87 ;	rt
n	posojil. obresti: zaostale obresti na vknjižbo	117.761	36			
	zaostale obresti proti poroštvu . . .	8.411	02			
		126.172	38			
	za leto 1906 predplačane obresti . .	22.864	45	103.307	93	
	efektnih obresti.........			388	31	
	pro diversi . . . . •......			2.410	52	
n	blagajne............			191.471	68	
n	penzijskega zaklada: lastna knjižica št. 8388	10.350	09			
	obresti...........	375	75	I lCf.725	84	
		t	1	|l 1,329.423	1 oi	
Kredit
Kron
vin.
Kron
glavnih deležev...........
opravilnih deležev..........
hranilnih vlog • stanje.........
kapitalizovane obresti........
meničnih obresti...........
davkov in pristojbin..... . . . .
dividend..............
rezervnega zaklada..........
razpoložnega zaklada.........
posebne rezerve za zgube.......
„	„ „ „ iz hipotekarne kupčije
penzijskega zaklada..........
zgube in dobička: dobiček.......
10,646.327 427.297
11
04
5.000 7.932
11,073.624 1.869 703 110 20.307 78.756 62.719 25.981 10.725 41.692
15 64
29
731/2
803/i 141/4;
6OI/21 84 80
11,329.423 ;01

®
E <
> M
,A m • r I k a".
E. Kristan
oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna
ta
^ Ameriko ^r
u Ljubljani, Kolodvorske ulice 41
26-9 (na dvorišču.) ns u
,91 m • r I k a".
o o 3
■S.
«<
BI
Otroške vozičke
od 9 kron dalje, galanterijsko in Špecerijsko blago ha drobno ih debelo priporoča po najnižjih cenah.	liu 4-1
M. Rani, Kranj
Savsko predmestje.
O Cunard Line. o
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
1»? Ljubljane v Ameriko.
Ie in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške paro-irodne družbe ~ '	....	^ ....
. pa" d Line" to je gotovo in se ne da vtaliti. Veliki moderno opifcMleni snažni parnild le družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk In vozne liste daje oblastveno po-trjeni zastopnik Andrej Odlatek, dosluženi uradnik državnih železnic in hlini posestnik v Ljubljani SlomSkoif ulice «t. K, bllzo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu > ali.pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih ie čaka in ludi na druge silne načine nihče lo04 D 15
pismeno | le ceatah n« vabi.
Postavno varovano. Vsako ponare|anje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev
2630 D balzam 52-20
le z zeleno znamko »redovnica*. Staroalavno neprekosno
ftroti slabemu prebavljanfu, krčem v že-odcu, koliki, kalaru, prsnim boleznim,
inlluenci itd. iti). Cena 12 majhnih ali 6 dvojhatih steklenic >11 ena velika specialna steklenica < patent, zimalkom K S — franko. Thierryjevo eentifolijako mašilo, poveod onano kot non plus ultra
Jirotl vsem it (ako star m ranam, vnetjem, ranltvam, absccsom n oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K3'60 se polije le proti povzetju ali denar napre|.
lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura a tisoči originalnih zahvalnih piaera gratla In franko. V zalogi v akoro vach večjih lekarnah io medicinalnih drogerijah
Posestvo
obstoječe iz hišo in gospodarskega poslopja v prav dobrem stanju, blizu župne cerkve, z velikim zasajenim vrtom poleg dalje iz 3 gozdov, I seči in njiv za 17 mernikov posetve, se proda iz proste roke pod ugodnimi poboji — Več pove lastnik Ign. Kleindicnst v Mošnjah, p. Radoljica	960 U 3-1
Tovarna za stole
Franceta Svisellna
oa Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence, llustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2625 U. 26 10 zastonj in franko.
Ohranite« zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, ponpeševanju in v uravnavi prebadanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Kose balzam m ielodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
S
»/, steklenica I K, 1 steklenica 2 K.
VARILO t -V«
Vsi deli ombalažejmajo postavno depono^ano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
,pri črnem orlu'
Praga, Mati Strana, ogel Nerudove ul. 203.
Po pošti lazpoSilja se vsak dan. Proti vpošijjatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 1'50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: O. Plccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.MardetschlH ger, J. Mayr. 431 b 20 20
St.20 **********
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohiitifa
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
' \vy\ny\VT> rA\A>sw.\nmvi <*-////m 'rrtfv,11
sr " ■ ____&
-s, <W/SW/iV//.'////. S aV*'vVa\V l\ S\\V.Y\*
Si-------: \<-
S|	o	'	lg.fi
J«| ' -	.,";.■ "__Jgl:
m
^ 3
•>"« M
a s
k

KAVINA PRIMES
zalaročeno pristna cikortia.
Izdeluj«
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogate, figovo in sladnp. fcfiVO
v
Ljublj tvni.
RossRopf-patent
gld. 3-50
sistem AossRopf
gld. 1-50
Tvrdka Roskopf Frer v Švici mi je naročila naj prodajani njene prave Roskopf patent anker rrmontoir ure s sidro /a polovično ceno gin. 3 ■ ®>'o, da pokaže ccnjeniin odjemalccm razloček med pravo Kosskopf patent in takozvano „ sistem Ros»kopf-uro" ki stane pri ireni le gld. 1 50. — Prava Rosskopf-patent ura gre 36 lir, ima s stekl. pokr kolesje s sidro teče v rubinih in služi lahko 25-30 let; nasprotno postane „siitem Rosskopf ura* nerabna po nekaj letih. - Vsaka
firava Resskopf-patent ura fma plombo, plsm. amatvo s tvrdko „Rosakopf Frer" v oVovu iu kolesju.	1112 5-1
gld. Prava srebrna
remontolr-ura
c. kr. puncirana za gospode dame in dečke.
Z enojnim plaščem . . Z dvojnim , . . S 3 močnimi plašči Posebno line jekl. ure Zlata placiue pinčnata Prave ..Oirega" ure . 14 kar zlata ... od 14 kar zlate verižice od 14 kar. zlall prstani .
gld. 3 -
,	4 —
»	' —
,	3 50
.	5 —
„	8-50
.	8 50
.	10'—
»	2 —
Ura s kukavico gl.2'50.
Stenske ure
gld. 2-80
7. biljem, 70 cmvltoka gld. 3'5(T Z bitjem liki zvon. . . ,
Z godbo.....
Velike stenske ure,'00 cm Okrogle kuhinjske . . , Baby budilka, 1 zvonec Z dvema zvoncema . . Ponoči sveleča I. a kakovost (2 zvonca) Z godbo na zvon (3 zvonci) ". ..
3 leta pismeno jamstvo. — Za neprimerno denar nazaj. Razpošilja se le po povzetju.
Maks BShnel, urar, Duiutf IV., Margarethenstrasse 27 v lastni hiši.
Največja In najstarejša tvrdka ustanovljena 1840. — Odlikovana z „Grimd Prix", častnim križcem in zlato' svetinjo na Dunaju in v.Parfzu — Zahtevajte moj veliki cenik s 1000 slikami zastonj In požtnlne prosto.
cJtlesa ne primanjkuje
več odkar se lahko znatno hranimo z močnatimi jedili, ne da bi to ovirala težka
prebava. Pripravljajo se zdaj enostavno z
(Beres-jedilne mastjo
(iz najfinejši/i /to/ios~orefiov)
V.'
s tem postanejo izredno lahko prebavna, za zadostno množino beljakovine se pa
poskrbi z dodatkom mleka in jajec.	1321 b 8-2

Fr. Čuden
j urar Ia trgovec da drobno Id debelo v
00 Ljubljani. 00
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union". Najniije cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. V97 2
Najbolje švicarsko ure, -* po nizki ceni sc dobe pri S sloveči, po celcm svetu znani tvrdki
a H. Suttner, Kron].
Prosim zahtevajte najnovejši krasni cenik zastonj in poštnine prosto. (Tisoče pohvalnih pisem.J
f
Podpisani slav. občinstvu uljudno javi, da bode ordlairal vsako soboto
v SRofjiloRi
■ 1
I
v stanovanju gospoda dr. ZakraJSteka ta Koboboltte.
Vsakovrstne plombe, operacije, vstavljanje novih aob in celih Mobovij itd. itd.
Dr. A. Praunseis, 234 D 26-9 toboadravnik v Ljubljani.
i j
Fran Juvan
lestnik veljičnege mline v Srednjih Gemeljnih pri Ljubljani
priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstne
MT moke in otrobov HI
po najnižjih cenah.	sts s-3
A. Sn rab on v Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žgaivjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna aemena. Dobi se tudi ki a j no apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26-6
n
Strolin
Povečuje alaat do Jedi In telo leleaa, odstranjuje kalcij, lame-tavanje gnoja, nočoo potenja.
3209 D 44-24
Priporočalo vsak dan pri 5
pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kaSlju, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Koche*.
F. Boffmann — La Roche & Co.,
Baiel (Švica)
Dobiva ae a zdravnltklm riccpisa po 4 K ateklenica.
Kašelj, katar,
bolečine
obolenja, potenje, grgranje,
L I
v prsih, sleze,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
O tuberkuloze! 0
{f1
f

)
* i
Zlo se mora zatretl v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho sluzi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporoženi315D 40-12
Halapi-jev
o TUBERIN o
ki tuberkulozo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi In naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl. za K 5* — .
Glavna aeloga za Avstro-Ogrsko:
Lekar. ,prl apostolu Vs^Lr^.
•S©®® S1©©®
Klauerjev	tU
t | ,Triglav« %
lil je n ajbolj zdrav izmed lit ©®tf|_vseh likčrjev._
® Pravi in pristni Triglav ®
izdeluje edinole	®
f J. KLAUER, Ljubljana. J

riajocčjl napredek nove flofte lh—'
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kubinji

Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
MAIkerbastei 3. 391) 24 18
„Slava Mariji11
ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
V predilnici in tkalnici v Litiji
se sprejme večje Število mladih deklic v starosti od 14.—18. leta proti dobri plači v trajno delo.
Ondi so zgrajena bivališča za delavke in obsegajo večje število sob s 4 do 8 posteljami. Vsaka deklica dobi popolno posteljo z odejo in posteljnim perilom za zamenjavo, dalje predal, ki se zapre; stanovanje, kurjavo in svečavo brezplačno. Preskrbljeno je tudi za poseben prostor za sestanke in tri sestre usmiljenke od sv. križa so prevzele nadzorstvo nad temi deklicami in jih bodo na-polovale k snažnosti, redu in lepemu vedenju ter skrbele za njih versko in nravno življenje ter tudi za hrano. Vsled tega se morejo brez skrbi zaupati tovarni tudi mlade deklice, ker bodo sestre nadomestovale stariše. Domovi za delavke se otvorijo sicer šele koncenv maja, vendar se že sprejemajo prijave.	1052 2-2
J1ERB*B»y-J«v
podfosfornoklsll
apneni-železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo ■dravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
j« sles odstranjujoče ln kalelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prehajanje in pospeBoJe redlter. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno je sa slabotne otroke, posebno sa atrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenlel Herbabnfjevega apnenega železnega slrnpa K 2*50, po poStt 10 h vei ia zavijanje.	2307 D 14—13
Svarilo! ££5
onakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja ln učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 36 let obstoječega tosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyJeT apnenoleleznl sirup*' in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-12
Idlno lideloTtuoJe la glavna riipoil(jtt«?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „znr Barmherzlgkelt" Wicn, Vlit Kalserstrasse 73-T9. Zaloga bkoto r muh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetachliiger, L Mayr,
G.	Piccoli, U.pl. Trnk6czy; Beljak: L.Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celj e: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser St L Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mlzzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Keichel; Trbiž: I.Siegl: Trst: A.Filippl, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Sera vallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	lobst; Volšperk: 1. Huth.
Velika zaloga
cr vsakovrstne opeke
(falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri F. Pefcniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke.	712 7
^ l,UWI™ Josip Kortiin ^.S,,1
Ljubljana
Pred Škofijo 3
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen z=
kakor: Črne domače, iucerne in rodeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rodeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnlce, mešane za snho in mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah.
Poštnim potom izvrSujejo ae naročila točno in solidno.	167 26-16
Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.	Tiskala: .Katoliška TIskarna".