★ ra PBIHDBSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 35 (1426) Poštnina plačana ■ v gotovini' Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sobota 25. februarja 1950 Cena 15 lir Drugi del govora tov. Dekleve v tržaškem občinskem svetu TO JE RESNICA O CONI B Tov. Dekleva je z neizpodbitnimi številčnimi podatki ovrgel kleveto italijanskih iredentistov in kominformistov o raznarodovanju italijanskega življa v jugoslovanski coni STO . Dovolite mi, da odgovorim ?e eT)krat in na splošno, v koli-ko nisem že prej, nekaterim tr. ditvanr kritikov ljudske oblata kritiki gledajo na položaj vone B z neko čudno mentali-519 in ;i sistemi, ki jih oni sma. J*,a)° Za nespremenljive, večne ® nezmotljive. ti S1stemi so na primer povzro-in to še v predfašistični ”°ni, požiganje slovenskih kul-domov, požiganje in u-‘‘icevanje celih vasi, koncentracijska taborišča in konfina-množične uboje, izgon 70 Slovencev in Hrvatov ff**o meja Julijske krajine in 'migracijo drugih 30 tisoč v vuzno Ameriko, izgon škofov in *uPnikov, telesno in moralno y.ečaščanje proti slovenskemu hrvatskerhu prebivalstvu in Proti antifašistom italijanskega porekla. Spominjamo se tudi J**jjih uničevanj sedežev de-m°kratskih organizacij, meta-ti^.Jtatnb na sprevode, pri ka-crm je bilo tudi mnogo žena jo otrck, ubijanje posamczni-,°v na cesti in v krožkih. Po-tega so bile uničene vse -ovenske šole, uničen je bil konotnski položaj pre-bival-d a> ki je bil sad dolgega t rutk Toda čemu služi naštevale vseh teh zločinov in nasil-ki ^ jih vsi še prav do- spominjamo. snmi b^i potrebno, da vas istS.11™ nepopisnega trpljenja r(vq„kega prebivalstva med narodnoosvobodilno vojno, kajti se, ga še spominjajo. Vsa Vale ?tarih in novih obreko-sir; u, ie naperjena preti ljud-Wrh ki ie nastaia v trdi bii- -i prcti nacifašistični lira-m ki je zato izraz teženj tavit a Proti silam, ki se krsti f. drke sistemov prcteklo-jjj, ki brez dvoma prijajo ločnU0* manjšini, toda so od-no nasprotni ogromni večini s živalstva. V tem profilu in Vi. ? metrom moramo meriti Hov ?§odke zadnjih let, ustali; S ib odredbe veljavne v co- »i> ’ Pa že to uSaia ali ne u" vaff starim in novim obreko- Y«w,“* ki bi morali vsekakor da jugoslovanska arma-k^j.. laulJna uprava cone B -• ®be : ^kii ljudska oblast, ki sta Jicr ‘2'li iz naroda samega ka-dilnJ aJVečja pridobitev osvobo-s'ov,v 0rbe, sta brez vsakega Plznia, vsakega nacionaine-' v.*? verskeea sovraštva. W?**n podčrtati, da si je in solidarnost med na .italijansko in slovansko 5 j °iValstvo cone B priborilo toi?ko ceno. kajti najboljši si-vji so skupno z jugoslovanski-* .narodi prelili svojo kri za i °Jo osvoboditev. 2e zaradi i.Sa je nemogoče, da bi se tRko J^dska oblast kakor jugoslovanska armada direktno ali pa 'bdirektno umazala s Sovini-Učnimi izgredi, vandalizmi in ^silstvi. katerih moramo pri-Piaati provokatorjem in rovar-tai, ki žal sedijo V senci ,,po teh izjavah lahko prestalo k upravnemu ustroju. Iasno jc, da obstajajo *a za-ta za zaupno upravo JSnarodna pravila, po kate-Vk ,°kupacijska in zaupna o-jn?st ne moreta spremeniti itj^bega položaja, ki sta ga V trenutku svojega pri' V' To so trditve, ki jih ne zanikati. Toda tu se WLn.10 vprašati, kakšen je ml .Ustroj, ki so ga našle Vriske armade. Za vse ‘ iim želja po priključitvi Pogled V realnost, je čb^hinje bilo enako stanju nikaoije in pošte ter je vzpostavila socialno zavarovanje itd. Reorganizacija novega pravne, gg in sodnega ustroja izhaja iz tiste dobe. 2e tedaj so sodniki uporabljali stare zakonske od-edbe, v kolikor niso bile nasprotne demokratičnim e. lom, vzpostavljenim z ljudsko revolucijo. Ze tedaj torej Se je lahko odgovorilo vprašanju, če so veljavne ali niso veljavne stare odredbe, kjer obstaja ljud. ska oblast in v koliko so te v veljavi. Cim je ljudska revolu. cija prevladala, je bila stara pravna kontinuiteta pretrgana; kakor vedno do sedaj, ie vsaka revolucija prinesla novo pravo in .tako tudi ta. .Uporaba starega prava v prehodnem času ustanovitve nove pravne oblike je dovoljena samo, v kolikor ne nasprotuje novi realnosti. V jeseni 1944. t. j. ko so že obstajali ljudski organi v3ch vrst, so bila ustanovljena civilna sodišče, ki so bila že tedaj, in ki so se že tedaj ločila od uprave. Neko okrajno sodišče je bilo na pr. izvoljeno že 10. novembra 1944 na osvobojenem ozemlju sedanjega koprskega okraja. Isto je bilo tudi v bujskem okraju. Po vsem tem se lahko vprašamo: kdo je v trenutku okupacije 1945 leta spoštoval obstoječi red — ali jugoslovanska armada, ki je določila, čim se je ustanovila Vojaška uprava, da morejo obstati v veljavi narodnoosvobodilni odbori in nadaljevati tako svoje delo ■— ali zvu. Tako je tudi v trenutku, ko -.topila v veljavo mirovna pogodba, komandant odreda Ju. goslovarieke armade 7. odredbo dne 16. septembra 1947 potrdil obstoječe organe ljudske oblasti kakor tudi zakone in je potrdil, ds bp vojaška uprava Jugoslovanske armade spoštovala demokratične pridobitve prebivalstva. Organi ljudske oblasti so lahko tako nemoteno nadaljevali svod aktivnost. Glavno načelo, ki se ga je držala ljudska oblast, je načelo spoštovanja mirovne po god De. Se več, prav s pomočjo ljudskega odbora so bili postavljeni nekateri temelji demokratične uprave, katere pa zastonj iščemo v coni A, kakor na pr. na- LONDON, 22. — Poročila, ki prihajajo iz Kape towna, pravijo, da namerava južnoafriška vlada razglasiti komunistično partijo za ilegalno. J e U fJUO enuTvu , kap itulacije fašistične l,h jgktandar to ni res. V le-C;:e0i]j, ta 1945 so se na tem zgodile stvari, ki bi jih M. . * I Tlvriii nnvahili , ?1 prav radi pozabili. JJi So 9111 našteval veliko žrtve, "ta, j *ker Churchill je bil izvoljen s 37.239 glasovi. Njegov sin Ran-dolf Churchill pa je pogorel v Plymouthu. Tudi voditelj liberalne stranke Clement Davies je bil ponovno izvoljen. V splošnem je bila volivna udeležba precej visoka. Kaže, da je prekoračila 80 odst. Največji udarec na volitvah je doži- Predsedsitvo vlade je sporočilo, da se bo angleška vlada sestala jutri ziutraj. Ker je pri volitvah laburistična vlada dobila absolutno večino, je Attlee po ustavnem običaju sklenil, da bo obdržal še naPrej predsedniško mesto laburistične vlade Laburistični in konservativni prvaki niso nocoj na noben način hoteli komentirati volivnih izidov. Na keneu konference, na kateri so bili prisotni Attlee, Morrison in Morgan Phillips, je slednji na koncu sestanka izjavil, da ne 'bo laburistična stranka podala nobene izjave, preden ne bodo objavljeni dokončni rezultati. Konservativna stranka je izdala poročilo, ki je v bistvu povedalo, da ni še prišel čas za komentarje. Skraja je na sedežu Sindikat rudarjev ZDA pozvan pred sodiSčc Stavka pa se strnjeno nadaljuje - Za prihodnji ponedeljek javljajo splošno stavko železničarjev v vsej državi WASHINGTON, 24. — Zvezni sodnik je zavrnil argumente utemeljitve zagovornikov sindikata rudarjev, da John Lewis in sindikat nista nikoli pozvala rudarjev k stavki, ter je ukazal, naj se v ponedeljek začne obravnava proti Levvisu in proti sindikatu rudarjev žara i ((žaljenja sodišča«. Ta formula omogoča postopanje proti sindikatu rudarjev in njego-vemu voditelju, ker da* nista ukazala prekinitve stavke. So- Zatiranje Indijancev v Kanadi OTTAWA, 22. — Kanadski ministrski predsednik Saint Laurent je dobil zadnje dni poziv, v katerem ga pozivajo, naj kanadska vlada takoj preneha zasužnjevati Indijance. Protest je poslal glavni tajnik narodne vlade Indijancev v Severni Ameriki. Čeprav bo morda poziv ostal brez posledic, je vendarle pomemben, ker izpoveduje vedno večjo nezadovoljstvo, ki vlada med 125.000 nasledniki rdečekožcev, ki zahtevajo priznanje svojih pravic. Smrtne obsodile v Pragi PRAGA 22. — Uradno poro. čilo javlja nocoj, da ie sodišče v Pragi obsodilo 4 osebe na smrt zaradi ekonomske sabotaže. Obsojeni so bili: visoki državni uradnik Jiri Strick, uradnik nekega izvoznega podjetja Veleslav Blažek in njegova že. na ter neka uradnica državnega Podjetja Alojza Skrivovu. Potočilo dodaja, d« so bile smrtne kazini takoj spremenjene v do. smrtno prisilno delo. dišče lahko naloži t.obo več milijonov dolarjev. Ameriški rudarji v premogovnikih še vedno nadaljujejo stavko in odklanjajo delo brez kolektivne pogodbe. Pogajanja med Lewisom in lastniki rudnikov niso v ničemer napredovala. Medtem Se vedno bolj čuti pomanjkanje prsmoga Računa se, da bo konec tega tedna brezposelnih okoli 100.000 delavcev v industriji, ki je odvisna od premoga. Železniška družba «New York Central« javlja, da so imeli vlnkl tudi pet ur zamude zaradi slabe kakovosti premoga. V Illinoisu je trgovinska komisija sklenila znižati za 25 odst. potrošnjo električnega toka. V pristanišču Erie na Velikih jezerih so sklenili delno zatemnitev zaradi pomanjkanja električnega tc' i. Medtem je tudi sindikat železničarjev javil, da bo v ponedeljek zjutraj začel stavko na vsem ozemlju ZDA. Sindikat je zavrnil zvezno arbitražo o zahtevah po zvišanju mezd in izboljšanju delovnih pogojev. Truman je sporočil, da bo zanteval odložitev stavke za 60 dni, ki jo predvideva zakon. Tudi rindikati telefonskih nameščencev so sprejeli odložitev 60 dni, preden začnejo stavko, ki je bila določena za danes. DUNAJ, 23. — V usnjarni na Dunaju, katero upravljajo sovjetske oblasti v okviru nemškega premoženja v Avstriji, je danes zjutraj izbruhnil hud požar. Ogenj je uničil 1800 kvadratnih metrov kož. Vzroki požara so neznani. 41 MRTVIH IN 131 RANJENIH V TREH DNEH SPOPADOV V ASMARI Kordon vojaštva loči muslimanski del mesta od kristjanskega ASMARA, 24. — Zadnje tri dni je prišlo v prestolnici Eritreje do številnih incidentov in spopadov med muslimani in kristjani- Do spopadov je prišlo med nekim pogrebom. Ko je pogrebni sprevod prišel do muslimanskega pokopališča, so začeli proti pogrebcem metati rini iihujejo it BERLIN, 22. — Departman za informacije demokratične re. publike Vzhodne Nemčije je da. nes izdal poročilo, v katerem javlja, da v pristanišču Bremen, ki je po odredbi ameriških vojaških oblasti zaprto za normalni trgovski promet, že nekaj mesecev izkrcavajo vojaški material. Poročilo dodaja, da je v teh dneh prispeta v Bremen 914 ameriških tankov in nadaljuje, da tu dejstva zgovorno dokazu. ročne bombe. Muslimani so odgovorili s sabljami in bodali in spopad se je razširil na dve vasi v bližini mesta. Spopad na nož je zavzel izredno silovitost. Ameriške in angleške čete so sicer posredovale, toda kakor običajno prepozno. Cete so uporabljale strelno orožje. Prvi dan je bilo 11 mrtvih. Drugi dan so se spopadi nadaljevali, pri čemer je bilo zopet 11 mrtvih in okoli 60 ranjenih. Zadnje vesti javljajo, da je bilo v treh dneh silnih spopadov 41 mrtvih in 131 ranjenih. Množica demonstrantov je napadla tudi sedež unionistične stranke, ki se zavzema za priključitev Eritreje k Abesiniji. Opustošenih je bilo več muslimanskih trgovin in uničeni sta bili skorpj v celoti dve vasi. Proti demonstrantom so vojaške čete. nastopile s tanki in z oklepnimi avtomobili. V muslimanskem predelu je več stanovanj uničil požar. Sedaj so iejo kako skušajo ameriški im- čete napravile kordon, ki loči . __■ l : r» _ i -j — . i Ani mncln nr\ rvnidi. periglisti spremen it i Zahodno Nemčijo V vojaško taborišče. kristjanski del mesta od muslimanskega- vela liberalna stranka. To so priznali sami njeni predstavniki. Konservativna stranka je sicer pridobila glasove, vendar pa še daleč ne v tisti meri, kakor je pričakovala. Tudi ostali, komunisti in neodvisni so izgubili svoje sedeže. V splešnem pa ne bo imel vo-livni izid nobenega vpliva na notranjo in zunanjo angleško politiko. Obe stranki bodisi laburistična in konservativna sta podvrženi ameriškemu imperializmu. Dopisnik agencije Tass v Londonu je oddal moskovskemu radiu poročilo o angleških volitvah, republikanci ((socialisti«, «misini», italijanski m blokom'ter najnor.ejšimi kom. informistiinimi zavezniki bra hal na zadnjih štirih sejah občinskega sveta strup in laž na ljudsko oblast cone B, Njihovo protiljudsko in protislovensko sovraštvo ie doseglo zadnje dnt vrhunec. Slovar psovk je presahnil, fantazija laži jc dosegla kulminantno točko. Hinavsko objokovanje namišljenega mu. čeništva pa je preseglo vsako mero. Na razne značilne podrobnosti se bomo še povrnili; za danes pa naj zadostuje le površen opis polekg zadnjih dveh set. « * * Pred predvčerajšnjim govorom tov. Dekleve, katerega drugi del objavljamo v današnji številki. je govoril demokristjan BOLOGNA, ki je kom-informistu Juragi čital iz pred. resclucijskih letnikov dnevnika «11 Lavoratore«, kako je Jura-ga tedaj hvalil ljudsko oblast v conj B in ta primerjal z njegovim pljuvanjem v lastno skledo po resoluciji IU, To čitanje iz časov «tristi ameri« — kot zafrkujejo demokristjanski zastopniki komtafarmiste — Pa je Jurago tako razbesnelo, da je ves podivjan naravnost tulil o nekakšni provokaciji in srdi. to z obema rokama razbijal po mizi.. Nato ie republikanec Geppi govoril q ((integralnem« raznarodovanju Italijanov v coni B posebej pa še o raznarodovanju gad oltranza«. za režim v coni B pa je dejal, da je »zverinski« in če bi prišel do besede bi prav gotovo moral nekoliko dni študirati, kakšne izraze naj bi uporabil. Končno je zahteval, da morata.biti obe coni priključeni k Italiji, Po govoru tov. pekleve je do-bij besedo demokristjan FRAN. danjo «Voce libera«. Na dokaj zanimiv način si učeni profesor Furlani tolmači poslovanjenje istrskih priimkov, ki so baje nastali iz «ita-Uanissimih« Zori, Gregori, Babi itd., le da so jhn kasneje pritaknili končnico -č. Po njegovi ra dag i so se s tem ukvarjali bivši slovenski župniki, ki jih je Avstrija nalašč zato pošilja, la v Istro. Svoj govor je prof. Furlani zaključil s poudarjanjem, da vsi obsojajo režim y coni B — razen enega, t. j. Dekleve. Kakor benio pozneje videli je to tezo poprijel tudf župan Bartoli, vendar pa se je °b glasovanju pokazalo, da so za Uiun-tino resolucijo glasovali le člani strank Giunte, ki so se jim pridružili še zastopniki MSI in Blocco Italiano. Kcminformist RADICH je nato govoril o ((baratto infame« in dejal, da «bodo v kratkem zaprte meje med .cono A in B«, kar da ves občinski svet prav dobro ve in sicer «s pristankom De Gasperija in Tita«. Mnenja smo, da komentar ni potreben. Ponovno je postavil zahtevo za imenovanje guvernerja, izraz ((boljša rešitev« pa je po pomoti to pot izpustil. Po Radichu ie govoril demokristjan BARTOLI (ne župan!), ki je omenjal istrsko rdečo ■zemljo, vinograde, nezasluženo tra. gedijo, mučeništvo nedolžnih, zaprta okna, ljudstvo brez boga in brez šol, reke krvi, obup itd. Rešitev iz vsega tega je seveda (onadre patria«. ((Socialist« BONETTI je omenjal «kri naših istrskih bratov« ter je poudarjal, da so se vsi zavezniki ,ki so se borili proti Italiji in Nemčiji pokazali slabši od Italijanov, nakar je znano etnografsko karto Julijske kr**- ODPOR V FRANCIJI proti zaroti De Gaulle-Bidault Na pariškem področju stavka sedaj 120.000 kovinarjev - 0i atesti tnjovcov, obrtnikov in malih industnjcev proti visokim davčnim bremenom PARIZ, 24. — Politični urad francoske komunistične partije je izdal poročilo, v katerem obsoja pred delavskim razredom in pred republikansko javnostjo fašistično zaroto, ki jo De Gaulle pripravlja s sodelovanjem vlade. Poročilo omenja nato razdobje v letu 1934 in vlogo, ki so jo takrat imeli komunisti, ter poziva vse komunistične, socialistične in katoliške delavce, naj sg združijo z vsemi republikanci in patrioti, ki nočejo prenašati fašistične diktature, ki nočejo, da bi Francija postala bojišče amerikan-skih vojno. Znano je namreč, da je glasilo komunistične partije «Hu-manitč« pisalo, da general De Gali 1 le pripravlja zaroto, da bi sg polastil oblasti s pomočjo sedanjega vladnega predsednika Eidaulta. Načrt obstaja v tem, da se javno kompromitira sedanji predsednik republike Au-rioi v okviru sedanjega škandala generalov. Nato bi se general De Gaulle s silo polastil o-blasti. General Billotte, ki je pred kratkim podal ostavko na položaj francoskega vojaškega predstavnika pri OZN, je zapu. stil vojsko, da se posveti izključno pripravljanju prevrata. V novi vladi bi Bidault postal zunanji minister. V zaroti ima baje tudi ameriška vlada prste vmes. V vsej Franciji jg veliko število trgovcev, obrtnikov in malih industrijcev včeraj popoldne zaprlo svoje trgovine, da protestirajo proti previsokim davčnim bremenom. Po prejetih informacijah se je okpli 80 odst. trgovcev in malih industrijcev udeležilo ta akcije. V velikih mestih so bile skoraj vse trgovine zaprte izvzemšj velikih trgovin,' Advokati, doktorji in drugi so se pridružili tej protestni akciji obrtnikov, trgovcev in malih industrijcev. V raznih krajih so bila zborovanja, na katerih so sprejeli resolucije, s katerimi zahtevajo ukinitev izrednih davkov. Dve od teh zborovanj sta bili v Parizu. Predstavniki raznih delavskih sindikatov kovinarjev so položaj, ki je nastal, ker sq gospodarji zavrnili delavske zahteve. Končno poročilo poudarja upravičenost delavskih zahtev in prikazuje solidarnost z delavci, ki stavkajo. Sindikalni Voditelji so sklenili, da bodo posredovali pri ministru za delo, naj podvzame potrebne ukrepe, da se čim prej začnejo pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb. Na pariškem področju se spor še bolj širi. Sedaj stavka okoli 120.000 kovinarjev v 182 tovarnah. Na tem področju je 4800 kovinarskih podjetij, ki zaposlujejo 400.000 delavcev. Na področju Lille je položaj nespremenjen X tekstilni in kovinarski industriji. (Nadaljevanje na 2- strani) ZIL, ki ie zaman poizkuša; odgovoriti tov. Deklevi, vendar pa je pri «g’iuntini» večini naletel na pleskanje, menda zato ker se je tako odkrito pohvalil, da je nosil črno srajco. Preko dveh sklepov občinskega odbora, od katerih zadeva prvi odpravnino 24 občinskih uradnikov in drugi i»avd0 tržaške občine z beneškim advo. katom Torzom zaradi avto) n o bilške nesreče, kii jo jg lani zakrivil vozač občinskega tovornega avtomobila, ko jg trčil ob advokatov osebni avto, je razprava prešla zopet na vpraša nje STO-ja. Ponovno smo bili priča kome dijantskemu nastopu kričavega demofcrščanskega odbornika Franzila. Odgovarjajoč zastopniku Trž. bloka se je v svojem zanesenoaštvu spustil tako daleč, da je spravil v zadrego last-ne somišljenike in celo župana, ki je nekam nejevoljno opozoril svojega zvestega odbornika, naj se strezni. Gospoda Franzila je namreč opilo predsinoč. nje 'odobravanje šovinistične publike do take mere, da se je včeraj s čisto diktatorskim načinom lotil svojih nasprotnikov. Nujno županovo opozorilo ga je potegnilo iz oblakov na malo obetajoč stolček občinskega odbornika, na katerem je nerodno obsedel m ostal miren in tih pod vtisom presenečenega, klavrnega nastopa. Svetovalec Fronte za neodvisnost Gulin je ponovno poudaril težnje svoje skupine in najnen vložene resolucije. Kcm-informistom je povedal, da obračajo plašč po vetru, večinski svetovalci pa so morali požreti očitek »štirih mačkov«, katerih število je pri volitvah naraslo na 50 tisoč. Za tem je nastopi; republika, nec Furlani, kii je že takoj v začetku povedal, kako visoko ceni Agneletta. Bivši oče Usta «La Voce libera« jg tudi ob tej priliki skušal oblatiti partizansko borbo, v glavnem pa je Pred občinskim svetom obujal stare spomine, ko je bil v tržaških zaporih. Vendar se mu ni tam kot esesovskemu tolmaču godilo najslabše. Spominov je bijo toliko, ca so se začeli poslušal, ci spraševati, kaj ima vse to opraviti z aktualno razpravo o Tržaškem ozemlju. Nekaj kon. kretnega iz besedičenja ostarelega profesorja je predstavljal menda le predlog vidalijevcem, naj bi si prilastili kot komin- Za diplomatske odnose med FLRJ io Indonezijo DJAKARTA, 24. — Glavni tajnik na ministrstvu za informacije Združenih držav Indonezije Abhul Gani je predstavnikom tiska izjavil, da je iado-nezijska vlada obvestila jugoslovansko in romunsko vlado o tem, da misli začeti pogajanja za uvedbo diplomatskih odnosov. Gani je nato zanikal, da bi se Indonezija pogajala z Anglijo, Švico in Francijo za posojilo. Železniška v BEOGRAD, 24. — Od 27. marca pa do 2. aprila t. 1. bo v Dubrovniku mednarodna kon-, ferenca evropskih železnic. Na konferenci bodo razpravljali o voznem redu tovornih vlakov na najvažnejših mednarodnih progah. Delegati raznih držav, ki se bodo udeležile te konference, bodo nato obiskali številna jugoslovanska turistična središča. Madžarska nola angleški vladi LONDON, 24. — Angleško zunanje ministrstvo je od madžarske vlade prejelo noto, v kateri madžarska vlada zahteva znižanje števila diplomatskega osebja na angleškem poslaništvu v Budimpešti. Noto preučuje sedaj angleška vlada. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da se madžarska nota naslanja na izjave, ki jih je podal Sanders na procesu v Budimpešti. SOFIJA, 24. — Od 1. aprila dalje bodo povišali tarife bolgarskih državnih železnic za 50 odstotkov. Uradno poročilo, ki je obvestilo javnost o tem, pripominja, da bodo ostale neiz-premenjene cene voznih listkov za delavce in uradnike, ki bodo potovali po službenih opravilih. Pr e d novimi akcij a mi kmetijskjii delavcev Italije Petega marca dan borbe kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje - V 18 mesecih so kmetijski delavci zasedli 200.000 ha zemlje veleposestnikov RIM, 24. — Italijanski parlar ment je včeraj ponovno .odložil preučevanje osnutka zakona za nove kolektivne pogodbe med polovinarji in zemljiškimi posestniki. Parlament je izglasoval ustanovitev «kolonskih knjižic » za polovinarje in je določil postopek za razdelitev pridelkov med polovinarji in lastniki, na podlagi katerih bodo polovinarji prejeli kakor do sedaj 53 odst., lastniki pa 47 cdst. pridelkov. Parlament je nato zavrnil komunistični in socialistični osnutek o ukinitvi sistema po-lonarstva in o spremembi polo-vinarjev v kmetijske delavce, ki bi prosto sklepali pogodbe z zemljiškimi posestniki. Ker nj bilo mogoče doseči sporazuma o ostalih točkah novega zakona. je parlament sklenil odloži, ti debato in predati osnutek za- kona posebni parlamentarni s« sestali popoldne ,da preučijo j skupini. Zveza kmetijskih delavcev, ki je včlanjena v Splošni zvezi dela, je sklenila, da bo 5. marec dan borbe italijanskih kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje za agrarno reformo. V razglasu, ki ga je Zveza včeraj objavila, se poudarja visoka borbenost italijanskih kmetijskih delavcev, ki se že več let odločno borijo za uveljavitev določb ustave ter za socialne in gospodarske reforme na deželi. Zveza poziva vse kmete brez zemlje, kmetijske delavce in dninarje, naj se udeležijo zborovanj, ki so organizirana za 5. marca, in naj ponovno poudarijo svojo trdno voljo, da bodo zahtevali izved. bo agrarne reforme. Za svoje zahteve so kmetijski delavci vodili v 18 mesecih sindikalne akcije, pri katerih so zasedli okoli 200.000 ha zemlje veleposestnikov, na katerih so ustanovili okoli 70 zadrug kmetov brez zemlje. Ped pritiskom policije in celo zaradi napadov vojske, pri katerih je bito 23 delavcev mrtvih, med katerimi 4 ženske, so bili kmetijski delavci prisiljeni izprazniti del zasedene zemlje, toda s svojo enotno borbo so prisilili vlado, da odobri razdelitev zemlje v gospodarsko zaostalih krajih. Na podlagi sklepov Zveze mora biti praznik kmetijskih delavcev 5. marca dan mobilizacije za nove akcije kmetijskega gibanja v vsej državi. BUENOS AIRES. 22. — Komisija za protiargentinsko delovanje je predlagala ministrstvu za gospodarstvo, naj odvzame dnevniku «La Prensa« dovoljenje za uvoz časopisnega papirja Poleg tega je komisija ukazala zapreti vse prostore «Lige za človečanske pravice«. PRIMORSKI DNEVNIK PRUGI DEL GOVORA TOV. J. DEKLEVE Italijanske šole, vrtci, kulturna društva gledališče, študijske neduere itd. „Bil bi srečen, če bi prebivalstvo slovenske narodnosti angloameriške cone bilo izpostavljeno takšnemu «raznarodovanju»" - je poudaril tovariš Dekleva (Nadaljevanje s 1. strani) razpolago. Duhovniki, ki so bili obsojeni, nisb bili obsojeni, zato ker so. duhovniki, temveč zaradi kršitve točnih zakonskih predpisov. Razume se, da to velja za vse prebivalstvo ne glede na versko, politično aii nacionalno čustvo posameznika. V podporo na zgoraj navedeno hočem prikazati nekaj primerov: Borsatti Don Brano je bil na pr. obsojen, ker je bil kriv, da je v prvem četrtletju 1949 leta med poučevanjem katekizma v _cerk-vi sv. Socerba v Bujah izTekel učencem osnovne šole v Bujah sledeče besede: ((Otroci, ki hodijo v hrvatsko šolo. bodo šli v pekel, kjer jih bodo velike lače pojedle, oni pa. ki hodijo v italijansko šolo, bodo šli v raj» -torej ker je pri tem zakri-vil dejanje agitacije i^t propagande s ciljem povzročiti ali izpodbuditi sovraštvo in narodnostno nesoglasje. Poccecai Vittorio pa je bil obsojen, ker je zakrivil kaznivo s tem. da dejanje ni v uradni vpisnik vpisal javnih aktov in je zlorabljal svoj uradni položaj. Šovinistični tisk razvija že dolgo breznačelno gonjo proti VUJA-i in proti ljudski oblasti, trdeč, da je italijanski živelj izpostavljen terorju in raznarodovanju. To je imelo svoje posledice tudi v tem svetu. Ne bom govoril tu o bližnji in daljni preteklosti z navedbo položaja na tem ozemlju za časa Avstrije kakor tudi za časa fašistične in predfašistične Italije. Ce kdo želi samo nekoliko spoznati položaj, v katerem so bile slovenske in hrvatske šole v jugoslovanski coni, mu priporočam čitanje knjige ((Zgodovina šole v Istri od Avgusta do Mussolinija* Carmela Cotto-neja. Ni dvoma, da so po osvoboditvi prenehate obstajati v popolnoma slovenskih krajih razne italijanske šole, ki jih je fašizem postavil v raznarodovalne namene. In mislim, da ni med vami nikogar, ki bi se zaradi tega vznemirjal. Nasprotno, najvažnejše je, koliko je ljudska oblast napravila za italijanske šole. Ne bom primerjal statistiko iz časa pred prvo svetovno vojno in niti iz časa fašistične Italije, kajti v tem zadnjem času niso obstajale slovenske šole. Hote! bi citirati samo podatke iz šolskega leta 1949—50. V koprskem okraju imamo sedaj v italijanskih osnovnih šolah skupno 2224 učencev s 97 učitelji. Poleg tega delujejo še 3 didaktični direktorji in 2 učiteljici petja. V bujskem okraju pa 1160 učencev s 38 učitelji. V vsem okrožju torej je (ako 3384 učencev s 136 učitelji v italijanskih osnovnih šolah. Italijanske srednje Sole - koprski okraj: Koper * gimnazija 205 dijakov, 17 profesorjev-Koper - meščanska šola 119 dijakov, 8 profesorjev. Piran - nova realna gimnazija 113 dijakov, 15 profesorjev (opozoriti moram, da je to šolo odorla ljudska ob'ast). Piran - meščanska šola 103 dijaki, 9 profesorjev. Izola ' meščanska Sola 191 dijakov, 15 profesorjev. Izola - tehnična šola 13 dijakov, 2 profesorja. Bujski okraj: Buje - meščanska šola 46 dijakov, 4 profesorji. Umag - meščanska šola 29 dijakov, 4 profesorji. Novi grad - meščanska šola 28 dijakov. 4 profesorji. V vsem okrožju je torej 846 srednješo'skih dijakov italijanske narodnosti z 80 profesorji. Moram pripomniti da je vroča želja tržaških iredentistov, da bi se italijanske šole v coni B zaprle. Iz teh krogov so prihajale in še prihajajo vzpodbude učiteljem, da bi zapustili cono in s tem povzročili mučen položaj za italijanske šole. Hoteli so s tem umetno povzročiti položaj, da bi ga petem uporabljal za dobro znane cilje Kljub temu pa italijanska šola je in bo ostala, čeprav bi nekateri zgoraj imenovani krogi hoteli nlenn smrt! Otroški vrtci delujejo v Kopru Izoli Portorožu, Sečjolah, Umagu in Brtomgli ter jih obiskuje 280 otrok pod varstvom 11 učiteljic. Letos bovlo odprli nove otroške vrtce. Italijanska kulturr.a društva delujejo v Kopru, Izoli Piranu, Portorožu. Strunjanu, Sečjolah Bujah Novem gradu, Umagu Momjanu in Ankaranu s skupnim številom 1335 vpisanih in imajo v svojih knjižnicah 2700 knjig. Ljudska oblast je dala na razpolago tem krožkom prostore in potrebne kredite. V Istrskem okrožju užtvajo študijske pedpore tudi dijaki italijanske narodnosti, ki študirajo na italijanskih univerzah, in to: Millo Bruno, Petroiio Fiore. Petronio Ottavio, Cole-dani Bruno, Sterna Paolo in C o. lembo Giuseppe uživajo študijske podpore, ki gredo letno od 80 do 110 tisoč lir. Šolske oblasti skrbijo tudj za dva dijaška domova jn točneje v Kopru s 42 dijaki in v Pi. ranu S 17 italijanskimi dijaki. Za letos je določeno 25 odst. celotnega proračuna za potrebe šole jn ljudske kulture. Pripojn in jam tudi, da je bilo pred kratkim popolnoma obnov, ljeno gledališče Ristori v Kopru, kjer so na sporedu tudi italijanska dela. Knjige za italijanske osnovne šole, in posebno za III.. IV. in V. razred, prihajajo iz Italije. medtem ko jih za prve raz. rede tiskajo na Reki. Vse knjige za srednie šole pa prihajajo iz Italije. 1949 leta so dokončali gradnjo treh novih šol v bujskem okraju. Sedaj gradijo veliko osnovno italijansko in slovensko Solo V Kopru, gimnazijo v Bujah in še 3 osnovne šole. V vseh organih ljudske oblast so predstavniki Italijanov in deluje 221 oseb italijanske narodnosti, vsako uradno delova. nje. tako ustno kakor pismeno, je. dvojezično. Na isti način so tudi tiskovine. Ne vem, kje bi mogli najti težnjo raznarodovanja na kulturnem in upravnem polju. Bil bj srečen, če bi prebivalstvo slovenske narodnosti anglpame-riške cone bilo izpostavljeno takšnemu »raznarodovanju*. 0 priimkih Razširila se je laž. da ljudska oblast slavizira Italijane, s tem da spreminja priimke. Znano ie, kakšnemu pritisku je bilo izpostavljeno že za časa Avstrije prebivalstvo slovenske in hrvaške narodnosti Isto mislim, da ni potrebmrprikažovati da je bila vsa duhovščina Istre z majhno razliko, italijanske narodnosti do leta 1850. ko so se y redkih prijnerih pojavili v Istri prvi slovenski duhov- niki. Ze zaradi tega so bili vsi slovenski priimki pisani na italijanski način. Zaradi tega si dovoljujem opozoriti gospode svetovalce na ukaz iz leta 1883. ki nima potrebe komentarja, ker je že dovolj jasen. Navajam še dekret z dne 7. aprila 1927, s katerim je bil razširjen tudi v te kraje dekret iz januarja 1926. žt. 17. s katerim so poitalijančili vse slovanske priimke. Jasno je. da narod, ki ie šel v borbo za dokončno uničenje fašizma, ni mogel prenesti te krivice in so tile te izbrisane z dekretom z dne 14. XII. 1945. Ljudska oblast je popravila samo dej krivic, ki jih je prebi. tako Italijanom kakor Slovencem možnost, kadar seveda hočejo. obdržati svoj priimek v italijanski obliki. Zaradi tega niti tu ne najdemo sledu kakšnega poskusa raznarodovanja italijanskega življa. Ob zaključku bom samo rekel, da nima vsa genia proti coni B niti najmanj 'namena branit; položaj prebivalstva co. ne B. temveč sled; jasno cilju obrambe posebnih pravic razredov, ki so ob prihodu ljudske oblasti izgubili v ceni B svoje posebne pravice in vladujoče položaje. Vzpostavitev starih sistemov ima edini namen izkristalizirati t.e posebne pravi, ce v prid pičle manjšine izkoriščevalcev in je jasno, da so valstvo pretrpelo stoletja in po. l se in se bodo takim, sistemom sebno med fašizmom in daje I uprle delovne množice. OBVESTILO Odbora n poni sutfciiiitiin iniluslrilsbim delavcem i Irslu Odbor za pomoč stavkajočim industrijskim delavcem je 18. t. m. stavil bivšemu stavkovnemu odboru na razpolago v korist stavkajočih 1 milijon lir. Ker pa je stavkovni odbor odklonil omenjeno vsoto, je Odbor za pomoč stavkajočim uporabil ta denar za to, da je napravit določeno število paketov živil, ki po vrednosti odgovarjajo omenjeni vsoti. V vsakem paketu je: 2 kg slanine, 2 kg riža, 2 kg sladkorja, . 2 zavitka «Royko», 2 kg testenin, 2 kosa pralnega mila. Paketi imajo tako približno enako vrednost kakor tisti, ki jih delavci, ki so stavkali, prejemajo v coni B. Upoštevajoč, da sp delavci velike in srednje industrije stavkali že od prvega dne in imajo najnižje plače ter so zato v najbolj neugodnem gospodarskem položaju, se bodo paketi z živili, ki so bila nabavljena z milijonom lir, ki ga je zbral Odbor za pomoč stavkajočim v coni A Tržaškega ozemlja, razdeljevali IZKLJUČNO DELAVCEM VELIKE IN SREDNJE INDUSTRIJE, ki so stavkali in ki seveda še niso dvignili živil v coni B. Vsi ostali delavci, ki so stavkali, pa še niso dvignili živeža, to še vedno lahko store v coni B Tržaškega ozemlja v krajih, kot je objavljeno na drugem mestu- Razdeljevanje 500 paketov se bo pričelo V SOBOTO 25. FEBRUARJA OB 9. URI NA STADIONU mPRVI MAJ*, Strada Guardiella 7. Izkazati se je treba z osebno izkaznico, živilsko nakaznico in z enim izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga); vsi trije dokumenti se morajo glasiti na osebo, ki ima pravico do paketa, t. j. na delavca velike ali srednje industrije, ki je stavkal. KOLEDAR Qiedaildce - 'fcmo- - 'jladio- Sobota 25. februarja Valpurga, Inoslav Sonce vzide ob 6.52, zatone ob 17.45. Dolžina dneva 10.53. I. krajec vzide ob 10.13, zatone ob 1.54. Jutri nedelja 26. februarja Matilda, Sodka SPOMINSKI DNEVI 1940 je bil začetek vojaških akcij v Julijski krajini. Ta dan je bilo požgano in u-ničeno italijansko vojno skladišče v Klani, severno od Reke. Otvoritev umetniške razstave Jožeta Cesarja V prostorih galerije iiScorpio-ne» v Ul. S. Spiridione, bo danes 25. t. m.,ob 18 otvoritev slikarskih del Tržačana Jožeta Cesarja. Opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da si ogledajo dela našega priznanega umetnika, ki po dveh letih zopet razstavlja v Trstu. Poleg portretov znanih kulturnih delavcev bo razstavil tudi pokrajine. ,SEQ U ESTRO Dl PERSONA" PRED OKROŽNIM SODIŠČEM Obrekovanje partizanske organizacije Tako je odvetnik Zennaro opredelil izjavo javnega tožilca Grubissija, češ da so potrdila o pripadnosti k julijskim partizanom izdajali iz uslužnosti Včeraj ves dan se je pred okrožnim sodiščem nadaljevala razprava proti odsotnemu Bizjaku Danilu in prisotnim La-fati Ginu, Budi Marcellu in njegovemu sinu Marcellu, ki je bila decembra lan; edgedena na včerajšnji dan. Obtoženi so, da so maja 1945 izvršili vej «se-questro di persona*. Glavna obtoženca sta Lafata in Bizjak, za katera je javni tožilec Grubissi zahteval 10 in 11 let zapora. Manj strog je bil proti obema Budi, za katera je dejal, da sta sodelovala samo pri «sequestro» Armanda Bruni ja ter naj sodišče pri sodbi upošteva indult, ker njuno dejanje ne zahteva več kot 3 leta zapora. Javni tožilec Grubissi je v svojem govoru, kjer je obtoževal, da ie Lafata kriv «seque-stro* Russa Vincenza, ki je bil policijski maršal, Romana Ma- Z VČERAJŠNJE SEJE tržaškega občinskega sveta Odkritja učenega prof. Furlanija o nastanku slovenskih priimkov 'Nadaljevanje s 1. strani) Izjava V zvezi z izjavo dr. Tončiču in dr. Ferfolje v demokraciji» pripominjam, da je meni osebno izjavil dr. Tončič, da je proglas, ki je izšel v *De-mokradji> dne 3- februarja 1950. podpisala tudi Slovenska krščanska socialna zveza, ki sledi škofu Santinu, kateri je proti Svobodnemu tržaškemu o-zemlju in za priključitev Trsta k Italiji. Toliko v pojasnilo. MARA SAMSA Txst, 24.2.1950. jine univ. Schifrerja (tudi ((socialista*!) iz. leta 1941 imenoval «preveč strogo objektivno*! Glede «baratta» pa je rekel, da če bi do njega prišlo, da bo ves občinski svet pljunil v lice De Gasperiju ali Sforzi ali komur koli, !;i bi »baratto* napravil. Nato nam je Riko MALALAN prav zares napravil velikp u-slugo in v italijanskem prevodu prečital več kot polovico našega članka o sestanku aktiva OF v sredo popoldne. Vsi so ga zelo pazljivo poslušali tudi ko-minformisti. Demokristjan baron Rinaldini — tisti, ki je lani v prebvolivni kampanji govoril v imenu krščanske demokracije preko radia po slovensko, pa je hotel provocirati tov. Deklevo s pozivom, <o-' do k temu rekli Ubbgi iriValldi brez nog...! Ko je s tem »ovrgel* Lafato-vo rano pa je šel še dalje, rekoč, aa so bila vsa potrdila o pripadnosti k julijskim partizanom izdana iz uslužnosti. Seveda je po njegovem tudi Lafata dobil tako potrdilo iz neke uslužnosti. Ker je na take debele zagovornik Zennaro večkrat segel čudovitemu javnemu tožilcu v besedo, ga je slednji opomnil, češ da je on v.edno vljuden z njim, Odvetnik Zennaro se je Grubissiju zahvalil za njegovo vljudnost, češ da jo predobro pozna. Na razpravi decembra meseca je namreč odvetnik Zen. naro 2aprosil sodišče, naj bi starejšemu Budi dovolilo začasno svobodo, ker je težko bolan na protinu.■ Imel je gornji del obrnil proti javnemu tožilcu Grubissiju in dejal, da pomenijo njegove besede, češ da so potrdila o pripadnosti k julijskim partizanom izdajali iz uslužnosti, obrekovanje partizanske organizacije. Ker je bila ura že pozna, je sodišče razpravo zopet odgodilo do ponedeljka 27. t. m., ko bo tudi izreklo svojo sodbo. Preds. sodišča Falchi, j. t Grubissi, zapisnikar Neri, branilec cdv. Zennaro. Razdeljevanje živil za stavkajoče Razdeljevanje živil industrijskim delavcem, ki so stavkali, SE NADALJUJE V ŠKOFIJAH IN KOLOM-BINIH (CONA B), Vsi stavkajoči delavci, ki živil še niso dvignili, jih še vedno lahko dvignejo v Škofijah in Kolombi-nih pod dosedanjimi pogoji, to je proti predložitvi živilske nakaznice in enega izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga). Od danes pa se na stadionu «Prvi maj* razdeljujejo paketi živil, o katerih govori obvestilo Odbora za pomoč stavkajočim delavcem, ki je objavljeno na drugem mestu. Prešernova proslava v Dolini Danes 25. t. m. ob 20 bo v Dolini Prešernova proslava, ki jo priredi tamkajšnji pevski zbor. Vabljeni vsi. Gostovanje prosv. društva „1. Cankar' v Nabrežini Jutri 26. t. m. ob 16 bo prosvetno društvo «Ivan Cankar* iz Trsta priredilo v Nabrežini (kinodvorana) PEVSKI KONCERT moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora. Sodelovala bo tudi dramska družina in tam-buraški zbor. Vabljeni vsi! Prešernova proslava v Padričah Pevsko društvo »Slovan* iz Padrič vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. Za novoietno jelko so derovali Božič 195, Celitar Vladimir 100, Shere A. 100, Brajkovič Matej 105, Juriševič Ivan 100, Castella-ni Augusto 100, D. E. 100, N. N. 100, Klun Ernest 100, Cetulan M. Z00, N. N. 250, Simonič Ciril 100, Sturm Josip 500, N. N. 50, Zele Josip 50, N. N. 1.000, Maver V. 100, Cibic- Drago ICO, Žagar 100, Pisk Savica 200, N. N. 300, Sedmak 1.000, Hervatin L. 300, Černigoj Karlo 100, Giorgini 100, N. N. 100, Cataruzzi 100, Pertot 150, N. N 100, Serafin Loddvico 100, N. N. 100, Eva 100, N. N. 50, N. N. 100, Marcf.etti Olga 50, N. N. 50. VII. okraj: Pernarčič Anton 100, Pahor Jožef 100, Pernarčič Karlo 150, Le-giša Gizela 155, Legiša Ivan 200, Peric Ivan 150, Peric Ugenja 200, Zega Angela 100, Leghissa Maria 100, Pahor Jožef 100, Pernarčič Milko 100, Radetič Avgust 100, Legiša Ivana 100, Kolmon Jožefa 100, Ferfolja Matilde 200, Pernarčič Jožef 100, Semolič Jožef 100, N. N. 150, Krebel Angela 150, Obad Marica 400, Grilanc Anica 500, Grilanc Pavla 300, Grilanc Milka 500, Grilanc Ivanka 200, Skrk Ivar.ka 200, Kocman Milena 500, Gruden Ivanka 700, Rebula Alojzija 125, Sardoč Alojzija 100, Poročilo /.dravsti/uncga in higienskega urada Ktlravjr in bolezni življenje in smrt v Trstu Januarja letos se je rodilo skoraj enako štei/ilo otrok, umrlo pa je manj ljudi kot lani v januarju Razslava slovenske gralike v talini Slovensko-brvatska prosvetna zveza - odsek za znanost in umetnost, priredi jutri d ne 26. t .m. razstavo slovenske grafike v Nabrežini, hšt. 89 (OF). Odprta bo ob 11. uri dopoldne in bo trajala ves dan do 20 zvečer. Je to prva razstava izvirnih umetniških slik v Nabrežini in v vsem nabrežinskem okraju, zato naj vsi člani prosvetnih društev in vsa slovenska kulturna javnost ne zamudi te visoko kulturne prireditve. SUIVEMSKU m aii u umu UI.EI1 A1.IŠČE y.a Tržaško u/.emlje Danes 25. t. m. ob 17. uri gostovanje v KOPRU z igro PAVLA GOLIE ^Sneguljčica" Jutri 26. t. m. ob 16. uri gostovanje v PIRANU z igro PAVLA GOLIE Sneguljčica" //' Izlet v Ljubljano Potovalni urad « Adria-EK* press* priredi v nedeljo marca izlet v Ljubljano. Kdof se hoče poslužiti te ugodne V**" like, naj se zglasi na omenjenem uradu v Ul. F. Severo 5. Fcr trebne informacije lahko dobi tudi po telefonu št. 29-243. Zadnji dan vpisovanja bo dane* 25. t. m. telesa v gipsu. Takrait pa se je javni tožilec Grubissi v svoji preveliki vljudnosti obrnil do odvetnika Zennara, češ da njegovo usmiljenje niso nič druge, ga kot krokodilove solze ter da je vse skupaj namenjeno le pro. pagandi. Te vljudne besede je dal odvetnik Zennaro takrat vnesti v zapisnik in bo o njih razpravljalo javno tožilstvo. Po govoru javnega tožilca je spregovoril odvetnik Zennaro, ki brani y.se štiri obtožence. Najprej je y uvodu prikazal ab. surdnost, ki vlada pred' tukajšnjimi sodišči. Medtem ko se namreč vedno sklicujejo na italijansko zakonodajo, v. isti sapi ne priznajo privilegijev iste. To velja predvsem za dekret, pod. pisan od De Gasperija in Togliattija, po katerem se morajo vsa politična dejanja, izvršena v dobi vstaje, amnestirati. Nato je prešel na juridično in dejansko analizo dejanj, ki jih obtožnica očita obtožencem. S svojo globoko preštudirano analizo je sodišču dokazoval ne. dolžnost svojih klientov. V glav. nem se je pomudil pri Lafati, ki bi moral za dejanja, ki mu ■jih tožilec ni mogel dokazati, sedeti kar 10 let. Lafata je namreč osebno sodeloval samo pri aretacij; Giovannija Tomaselli. ja, za vse druge primere pa so sami aretiranci pred sodiščem izjavili, da ga ne poznajo kot človefka, ki bi jih aretiral. Za svoje kliente je nato zahteval, naj jih sodišče oprosti pod eno ali drugo formulo, bodisi, ker niso izvršil; kaznivega dejanja bodisi, da se jim prizna, da so delovali po povelju, ali pa da se jim priznata oba dekreta o indultu. Predno pa je končal s svojim govorom se je še enkrat Iz samomorilnih namenov si je prerezala zapestne lile je baje imel s tov. Babičem ob . ... podpisu mirovne pogodbe ko črnskega. sveta v' nezaslu«n m je šlo za začasno vlado ter dejal. da so se tedaj pogajanja razbila kljub Donovnim poskusom, da bi se dosegel sporazum Pri tem je seveda vrgel krivdo doslej neviden izliv šovinističnega sovraštva do vsega, kar je demokratično, ljudsko, resnično komunistično, še posebej pa slovensko in slovansko. Včeraj ob 7 zjutraj so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico 54-letno Petručič Alojzijo iz Ul, Abro 4. 2ena si je iz samomorilnih namenov prerezala žile na zapestju leve roke in se bo morala zdraviti okrog 7 dni. Zdravstveni ;n - higijemki urad tržaške občine nam je poklal poročilo o zdravstvenem in higienskem stanju v Trstu januarja t. 1., iz katerega razvidimo, da so bile v splošnem zdravstvene prilike zadovoljive. V tem mesecu je bilo samo 355 smrtnih primerov v primerjavi z istim mesecem lani, ko jih je bilo 467 in decembrom lani, ko jih je bilo 290. Tudi pri rojstvih ta mesec ni med najslabšimi. Rodilo se je 260 otrok, lani januarja 262, decembra lani pa 211. Januarja letos pa smo nazadovali v porokah. Medtem ko je januarja lani stopilo v zakonski stan 146 parov, jih je bilo letos samo 123. Decembra lani pa se ie poročilo 162 parov. Tudi glede nalezljivih bolezni je bil januar letos še kar zadovoljiv. Davice je bilo 15 primerov, lani 12, decembra lani 11, od katerih eden smrtni. Skrlatinke je bilo 23 primerov, lani 17, decembra lani 53. Tifoidne mrzlice . je bilo 8 primerov, lani 5, decembra lani 3. Paratifusa nismo zabeležili, januarja lani je bil 1 primer paratifusa, decembra pa 5 primerov. Ošpice so razsajale 9 krat, oslovski kašelj 3 krat itd. Na polju preskrbe z vodo je slika sledeča. Januarja so Tržačani popili ali porabili 73.257 kubičnih metrov vode. Voda je bila vedno skrbno pregledana. Januarja so uslužbenci zdravstvenega in higijenskega urada izvršili 469 pregledov na novih ali starih poslopjih in ugotovili 330 prekrškov. Dalje so v kontrolne namene obiskali tudi 24 trgovin in živilskih skladišč ter več drugih industrijskih podjetij. Člani živilskega oddelka civilne policije so v istem mesecu rpegledali 688 trgovin in prodajaln, od katerih so v 111 primerih ugotovili higijenske ali zdravstvene prestopke. Na zellenjadnih trgih so zaplenili ali prepovedali prodajo 800 kg sadja, 4500 kg povrtnin, 45 kranjskih klobas in 12 škatelj konserviranega mesa. Dalje so prijavili 26 primerov nepoke.ra-vanja predpisom o prodaji mleka, 31 primerov o prodaji kruha, 6 o peki kruha in 8 iz drm gih vzrokov. Člani finančnega oddelka civilne policije pa so januarja lt os izvršili 43 kontrolnih pre gledov v raznih prodajalnah pijač. Na šolsko-zdravstvenem polju so zdravniki pregledali 899 srednješolcev, 3708 ljudskošol cev, 643 otrok občinskih otroških vrtcev, 167 otrok privatnih otroških vrtcev. Vsega skupaj so pregledali 5417 otrok. Zdrav niško osebje je dalje 36 učencem prepovedalo obiskovat Šolo, ker so bili okuženi z na lezljivimi boleznimi, v 795 pri- merih je svetovalo preglede pri zdravnikih specialistih, za 16 učencev je predlagalo, da jih pošljejo v posebne šole, za 402 pa, da jih odpremijo v počitniške kolonije. Ko smo že pri zdravstvu, moramo cmeniti tudi, da je bilo januarja letos izvršenih 7647 ambulatoričnih pregledov; V 323 primerih so zdravniki prišli na dom, v 128 pa odredili prevoz v bolnico. Bolniški pomočniki in pomočnice so v istem mesecu opravili 539 ambulatoričnih pregledov, 77 krat sc pregled opravili na bolnikovem domu, 71 krat pa so prišli na dom z namenom kontrole. Veterinarska policija jc pregledala 15.383 glav živine. V mestni klavnici pri Sv. Savi so zaklali 1115 glav, v privatnih mesnicah v okolici 167 in po domovih 392 glav živine. Na glavnem trgu je bilo podvrženih zdravniškemu pregledu 145.480 kg ribšega mesa, od. katerih so jih 1.239 kg zaplenili. Pasjih ugrizov je bilo deležnih 46 oseb, od katerih se jih je 11 zdravilo po Pasteurjevem načinu zdravljenja. Prekopov je bilo 8. Istega meseca so v Trst pripeljali ali odpeljali 13 trupel. V nedeljo dve knjižni razstavi v Barkovljah... Prosvetno društvo v Barkovljah bo imelo jutri 26. t. m. na sedežu društva (Franklovo) razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse najnovejše knjige. Razstava bo odprta od 10. ure dalje ves dan. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajb. Odbor ...na Proseku Prosvetno društvo «Ivan Vojko* Prosek - Kontovel priredi v nedeljo 26. t. m. knjižno razstavo v Prosvetnem domu na Proseku. Razstava bo odprta od 9. do 20. ure. Vabimo ljubitelje slovenske knjige, da si razstavo ogledajo in si z nakupom knjig povečajo svoje knjižnice. Nočna služba lekarn v mesecu februarju Biasoletto, Ul. Roma 16, te*' 52-18; Depangher, Ul. sv. Just* 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Set" tefontane 2, tel. 90-965; Mai> chio. Ul. Ginnastica 44. tel-95-417; Rovis, Goldonijev tr» 8, tel. 80-09; Harabaglia v Bar* kovljah in Nicoli v Skednj imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7950-8000, P® Smučarski izlet POT i na Snežnik Ker 26. t. m. ne bo smučarskega izleta PDT v Crni vrh, bo zato smučarski izlet na Snežnik 5. marca, ko bodo tam smučarske tekma med tekmovalci oone A in cone B Tržaškega ozemlja, vložene prijave za Crni vrh veljajo torej za Snežnik, Kdor pa ne bi hotel na smučarski izlet na Snežnik (če se je že Prej Prijavil za Crni vrh), nr.j do torka javi, da se ne namerava udeležiti tega izleta. Seja Sindikalneqa akcijskega odbora Tajništvo Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov sporoča, da bo seja Sindikalnega akcijskega odbora danes 25. t. m. točno ob 18.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Poročili so se: delavec Mario Stafuzza in pletilja Lilijana Bpsi, sobcšlikar Dergij Bertani in delavka Elvia Mašserdotti. uradnik dr. Filiberto Valzania in. gospodinja dr. Silvija .Friz? zi, geometer Ivan Boch in učiteljica Lidija Giusti, natakar Anton Russolo in gospodinja Celestina Rogovič, slaščičar Nikolaj Derossi in prodajalka Olga Gerce, prodajalec Lido Dambrosi in šivilja Nela Gra-kenja, uradnik Rains Clellan Olair in gospodinja Elisa Marija Faccio. advokat Camillo Po-si in dijakinja Silva Cherini, maršal ital. vojske Attilio Ario-sta in gospodinja Katarina Robine, težak Josip Zidarič in gospodinja Angela Škerl, uradnik Silvan Bloccari in šivilja Fio- pirnati šterling 1570, dolar 66*- 670, telegrafski dolar 675-67*; švicarski frank 157, franco! slu frank 172, avstrijski šiling 225, zlato 890-900. 21-5- III RADIO JUG0SL. CONE TRST* (Oddaja na srednjih vaK»v 240 m ali 1250 kc> SOBOTA 25. 2. 1956 6.30: Jutranja glasba; 6.45: ločila v italijanščini in 001 ^ sporeda; 7.00: Napoved t*sa ' po. ročila v slovenščini in oWa redar 7.15: Jutranja gl»Sb*- 9 ^ 12 00: Opoldanski koncert; l*- v Moderni valčki; 12.45: Por°?!1L. ital. in objava sporeda; 13.00. poved časa - poročila v siov. cbjava sporeda: 13.15: Pev-ki cert Pavle Potrate - nato 1» j glasba; 13.45: Gospodarski preP*“ -la kronika; 21.30: Zabavna ^. 22.00: Večerni koncert;'22' ba »».-v ' Plesna glasba; 23.00: Zadnja >%• čila v ital.; 23.05: Zadnja P°.t. čila v slov.; 23.10: Objava sp*j-da; 23.15: Glasba za lahko 8 23.30: Zaključek. KINO Nedeljski šport Nogomet za prvenstvo Trža-! škega ozemlja. V Umagu ob 15: Umag - Meduza; v Kopru ob 15: Aurora - Sv Ana; v Novi Gorici ob 15: Nova Gorica • Piran; v Novem gradu ob 15: Novi grad - Brtohigla; v So-vodnjah ob 15: Gorica - Pon-zianina; na stadionu «Prvi maj* ob 13: Opčine - Sv Ivan in ob 15: Montebello - Arrigoni. Tekme v odbojki za »Zimski pokal*. Vse tekme bodo odigrane na stadionu «Prvi maj* in sicer: ob 9: Dijaški dom - Bazovica; ob 9.30: Dijaško društvo - Polet; ob 10: Polet - Dijaški dom; ob 10.30; Sv. Ivan -Enotnost; ob U: Dijaško društvo - Košarkarski klub Trst;| Rossetti. 21.00: «Burlesco», P1*5 revija. .« Excelsior. 15.30: »Maderr.ob*1 Du Barry». h Fenice. 16.30: »Velika zm»lf John Wayne. .»j Filodrammatico. 16.00: «La** mladič*, Donald Crips. * yi! Alabarda. 15,00: «MayerhO:’l(, skrivnost*, ljubezen Ru(^ Habsburškega. Garibaldi. 14.30: »Toth doma*. nifr Ideale. 15.30: ((Ljubezen pod lo» Sonja Henie. 0v Impero. 14.30: «Tarzan in »* ni studenec*. „.\t Italia. 15.00: «Mayerlinška **■ nost», ljubezen Rudolfa “ burškega KJr Viale. 15.30: »Nevesta na n nlco* J. Cagney, B. Davis-Vittorio Veneto. 16.00: «Z*PC vanje*. R. Hayworth. * R*11' Adua. 15.00: »Desperados*. dolph Scott. ^,1’ Armonia. 15.30: «V gorah v(1r. tvoja*, Betty Grable, J- p^u*■ Azzurro. 16.00: »Kri na "'eSn0d»-Belvedere. 16.00: «Vellki P°^i-»Ob morju*. 15.00: »Angelsk* ša», avstrijski film. Marconi. 15.30: uOdpadniki»- (r Massimo 15.30: »Uporniki W K stanišča*. Fred Mac Murr*J Novo Cine. 15.30: »Nesrečna 04 gla*. Torr. Ncal. uo0(l< Odeon. 16.00: «Novi Robin 11 Douglas Fairbanks. . »fOl Radio 15.30; »Totb na dirki Italije*. Savona. 16.30: »Cilj je Burn Venezia «Pustolovec z dr le Vo<* no», Paul Muni, B. Kan0 Pokolj Vittoria. 16.00: ob 11.30: Enotnost - Polet in ob j gv Vid. 16 00: »Notorius* 2n® 12: Novinarji - Sv. Ivan. J Bergman. Naznanjamo žaRkstno vrst, da je po dolgi In bolezni umrla naša draga, srčno ljubljena žena, n,ain8' stara mama in tašča IVANA BARIČ, roj. HROVATIH Pogreb drage pokojnice bo jutri v nedeljo 26. t. ,l1-ob 10 dopoldne iz hiše žalosti. Ul. Costalunga l03' Trst, Ljubljana 25. II. 1950. Žalujoči mož Anton Barič, hčerka J0lljr, Rom Marija, vnuk Tony-Rom Vlad11’„ zet T<»ny-Rom Alojz in ostalo 90r' OdstiVO- trimorski dnevnik PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. naj bo soupravnik obče ljudske imovine Pod dvigom gostinskega ka-a razumemo skupnost vseh vzgojnih ukrepov, ki imajo na-?len usposobiti gostinsko osebij p"’av'*n° izvrševanje nje. k°rt n.a*og- Dvig gostinskega a Ja le v - gostinski politiki etekor važno vprašanje, ker Je od nje g,7 odvisen procvit go-«matva ih.turizma, Debro bo, da si v kratkem ff"«0 vlogo in naloge go. n kega osebja v kapitalistu. m 'n socialističnem sistemu. Prvem je' gostinsko osebje 1„ P odvisnosti nasproti K . j u gostinskega obrata, v 1 ističnem družbenem redu l68ostinsk° osebje souprav-“obče ljudske imovine-, v ka. Go«, [°vanje SNG v Kopru //Snegu/j V-. // c/ca tovensko narodno gleda-2jC* iz Trsta bo danes • W>ruarja ob 17. uri igra-p v gledališču v Kopru Golie otroško igro 'SNEGULJČICA». vstopnic na dan , i tave Pri gledališki bla- ««i od io do 10.30 in eno 0 Pred začetkom pred-st»ve. >rr, It.vključen tudi gosttnski v^j.^Prtatkstičnem gostinstvu mo i° ,rJl'Un Za dvi« osebja sa. začeta J11«3, v kolikor je pri-cij * Pjtgdva strokovna ‘ funk. ^dtv odnosu do gesta. Ta dvig bitp 'lrna zato težnjo usposo-itit^^khsko osebje pretežno v ie j lastnika — kapitalista *km* °ma v interesu osebja stični' to v sociali- subjeJ11 gostinstvu samostojen Čim^.soupravnik. ki mora be re5e'Va,ti svoje .naloge v*ii trn? ^ °**P J t^ fot1 Ustanovni občni zbor kalnega športnega društva „ Proleter" v Kopru tv Gabimo na ustanovni občni zbor sindikalnega šport-v la društva «Proleter», ki Do v mali dvorani gledališča “Vru danes 25. februarja ob 15.30. red je sledeči: delovnega predsedstva. 3. Vogvfi verifikacijske komisije, f. P0f V volivne komisije. 5. pff°Čilo pripravljalnega odbora. 6. p Sfain in pravila društva. 7. močilo verifikacijske komisije. 8. V kdsija 0 poročilu, programu in pravilih. 9. b Utve. 10. počila volivne komisije. Pripravljalni odbor več krajih v Bujščini, zlasti Pc goličavah okrog bivše železniške postaje v Bujah. Nad cesto od Semedele proti Izoli bodo zasajene akacije, ki bodo ščitile tamkajšnje brežirje pred zemeljskimi usadi, zlasti v dobi dolgotrajnega deževja. Tako bo prostovoljno aelo to nedeljo posvečeno pogozdovanj , ki je ravno za gospodarstvo cone B eno važnejših vprašanj. Vnziti nul iiurniltoi/ Kuper-Tist Ob delavnikih vozijo iz Kopra v Trst: ob 5.20, 6.45, 7.30, 8.30. 12.15. 13.15, 15— ;n 17.—. Ob delavnikih vozijo iz Trsta v oper: ob 6.20, 10.15, U.—, 12.30, 15.—. 17.—, 17.30 in 18.15. Ob nedeljah in praznikih vozijo iz Kopra v Trst: ob 6.30, 9.10. 12.45 in 17.15. Ob nedeljah in praznikih vozijo iz Trsta v Koper: ob 7.45, 11.—. 14,— in 18.30. drugi kongres Zveze slovenske mladine v Italiji. Na tem kongresu se bodo srečali delegati in predstavniki mladine Slovenske Benečije, Kanalske doline, Goriških Brd, Krasa in Gorice, da si stisnejo bratsko reko ter povejo, kakšno je njihovo življenje in kaj jim preprečuje, da ne morejo do svojih pravic. Drugi kongres Zveze slovenske mladine v Italiji se v rži v času, ko je italijanska klerofa-šistična Italija potrojila svoje sovraštvo do vsega, kar je slovenskega in kar nosi napredno noto. Njen srd. ki zavzema nedosegljive oblike, izvira i z samega vrha v Rimu ter se konča pri "zadnjem upravnem origanu v Gorici. Tej njihovi gonji proti slovenskim nacionalnim interesom pa ne nudijo roke samo politične reakcionarne stranke, ki so prednja straža reakcionarnih skupin na oblasti. ampak ji ploskajo celo komunisti pod pretvezo, da se borijo proti «nacionalizmu Titove klikes. To svoje staltšče so ponovno potrdili komunistični parlamentarci v Rimu, ko je delegacija DFS predložila italijanski vladi spomenico v zvezi s pravicami slovenske manjšine v Italiji. Ob tej priliki so kominformistični poslanci de. jali, da ne bodo podpirali spomenice. Delovanje in politično propagandna gesla obeh političnih struj, tako reakcionarne kakor kominformistične, izvirajo torej iz ene in iste osnove, in sicer iz sovraštva do nap rednega slovenskega ljudstva in njegove politične organizacije. Nobene razlike ni niti med njimi niti med njihovimi mladinskimi sekcijami in mladinskimi organizacijami. Tudi zanje predstavlja borba prroti slovenski mladini edino politično gibalno silo. Naš odnos do reakcionarne in nacionalistične mladine je znan in se ne more v ničemer izpremeniti, nemogoče je spremeniti mišljenje o človeku, ki je bil vedno zagrizen sovražnik vsega, kar je bilo slovensko in se tega n; sramoval odkrito pj-iznati in podkrepiti z dejanji dinskega gibanja pa je Zveza slovenske mladine v Italiji vedno zavzemala stališče, da je treba čimbolj utrditi množično politično mladinsko organizaci. jo Fronte della Gioventu, v katero lahko vstopijo vsi pošteni in napredno misleči mladinci ne glede na njihovo politično, nacionalno ali versko prepričanje. ZSM je vlagala vse razpoložljive sile za čim večjo okrepitev te organizacije, ker je bila prepričana," da je samo ta organizacija poklicana, da vodi borbo mladinskih množic za svoje pravice. Poleg tega se je zavedala, da bo slovenska mladina prav v okviru te organizacije Itfifco najplodo-IrKeje razvila borbo ra tabitdb>1 svojih pravic. Na žalost pa ZSM ni naletela na potrebno razumevanje na drugi strani, to je Pri italijanski napredni mladini v goriški pokrajini ter so pričeli ZSM vedno bolj oddaljevati in so jo . kot posledice svojega stališča pustili dokončno osamljeno. Dosledni svoji, slovenski mladini nenaklonjeni politiki, so na prvem kongresu Fronte della Gicrventii, ki je bil poleti leta 1948 v Gradiški, popolnoma spozabili» na slovensko mladino in njene probleme ter se dejansko ognili kakršnemu koli razpravljanju tega vprašanja. Isto tako se je to njihovo ravnanje pokazalo na kongresih v Genovi in v Neaplju, kjer predstavniki slovenske mladine sploh niso prišli do besede, in to kljub dejstvu, da so se k besedi prijavili. Medtem ko so mladinski voditelji v Italiji, predvsem pa v naši pokrajini popolnoma pozabili na veliko važnost, ki jo ima množična in široka mladinska organizacija z minimalnim programom, ki je sprejemljiv za slehernega poštenega in napredno mislečega mladinca so pričeli z delom v organizaciji komunistične mladine, kamor vpisujejo vsakogar, ki plača potrebno vsoto denarja pri vpisu in sprejme tudi njihovo izkaznico. Pri tem delajo o-gromno napako, ki se jim že maščuje, še bolj pa se b odo njene kvarne posledice pokaza- V odnosu do naprednega go-1 le v bodočnosti. Za uspešen razvoj mladinske borbe sta potrebni obe organizaciji, in sicer zveza komunistične mladine kot revolucionarna in kadrovska mladinska organizacija, katere namen in naloga je voditi široke mladinske množice. Iz tega je razvidno, kako po-grešeno stališče zavzemajo voditelji napredne mladinske organizacije pri nas. Po njihovem bi se morala naša Z$M razpustiti, slovenska mladina pa bi se morala vključiti v Fronte della Gioventu, ki na naših tleh sploh ne deluje. S tem ne kažejo samo svojega nacionalizma, ampak tudi neznanje v marksistični teoriji ter taktičnem vodenju borbe. Zveza slovenske mladine se ne bo ustavljala pred temi ugo. tovitvami, niti ne bo nasedala kominformističnemu vodstvu napredne italijanske mladine, kateremu so interesi ozke klike Kominjorma ali bolje rečeno Komsomola več, kakor pa interesi vse napredne mladine v svetu. Se nadalje bo korakala po poti, ki si jo je začrtala v preteklosti ter dosledna svojemu programu razvijala borbenost med svojimi člani, borbenost in delovanje, ki je potrebno za uspešno vodenje mladinske borbe na naših tleh. Raz-krinkovali bomo še nadalje ne. pravilno in sektaško vodstvo ter pojasnjevali mladini na terenu, da je potrebno zbližanje med slovenskimi in italijanskimi mladinci. Ti odnosi pa naj ne temeljijo na podcenjevanju in zapostavljanju slovenske mladine, kot bi to radi sterili vodilni 'italijanski kominformi-sti, ampak morajo temeljiti na osnovi enakopravnosti ier resničnega medsebojnega sožitja in razumevanja za potrebe slovenske mladine. Le na tak način bo lahko napredna italijanska mladina resnično spoznala da ima z nami precej skupnih vprašanj, za katere uresničitev bi se lahko skupno borili. Po drugi strani pa bi se seznanila s čisto svojstvenimi problemi slovenske mladine, kot je o-bramba slovenskega nacionalnega življenja, slovenskih šol tiska ter nam ponudila bratsko roko v borbi za njihovo ttres-. ničitev. ZSM bo, ne oziraje se na levo in desno, kjer iz pošastnih žrel bruhajo sovražniki sloven. ske manjšine v Italiji nepopisen srd zoper slovensko besedo in miselnost, nadaljevala svojo pet pod okriljem DFS, katere sestavni de! je, za uresničenje njenega programa, programa vseh Slovencev v Italiji. Borila se bo s še večjo voljo in mladinsko zagrizenostjo za vzvišene pridobitve ljudske revolucije pretekle vojne, to je Za enakopravnost Slovencev ter dokončno veljavno priznanje manjšinske zakonodaje. To je najvažnejši del naše borbe in zanj se bomo nicrali spričo nerazumevanja oblasti in njenih podrepnikov še ostreje zavze. mati. Pri tem pa ne bomo pozabili, da od nekdaj živijo Slovenci tudi v Benečiji ter Kanalski dolini, ki težko občutijo krutost sedanjega časa, in da gredo tudi njim kot enakopravnim in enakovrednim italijanskim državljanov vse pravice. Na tak način bomo častno izvršili svoje zgodovinsko poslanstvo, ki nam ga čas nalaga, v dobrobit slovenskega ljudstva pod tujim jarmom. Ponovna preučitev trgovinske pogodbe za obmejno blagovno izmenjavo Včeraj je čez obmejni prehod pri Rdeči hiši prišla v Gorico jugoslovanska trgovinska delegacija, ki se je danes popoldne sestala na Trgovski zbornici z dr. Canduttijem. Na sestanku so delegatje ponovno preučili trgovinsko pogodbo za obmejno blagovno izmenjavo. Pogajali se bodo tudi o razširitvi popravil avtomobilov, kmečkih in šivalnih strojev tudi na Čedad. Kmečka zborovanja v soriški pokrajini Pokrajinski inšpektorat poljedelstva v Gorici, je napovedal za povečanje kulture sladkorne pese in drugih spomladanskih posetkov za jutri nedeljo 26. t. m. kmečka zborovanja v Versi, Vilesah, Marijanu in Škocjanu ob Soči. Zborovanja se bodo vršila v prostorih, ki jih bodo dala na razpolago krajevna županstva. Solidarnostna stavka goriških industrijskih delavcev Včeraj so se vsi industrijski delavci na goriškem udeležili enourne stavke, ki so jo napovedali goriški sindikati iz solidarnosti s stavkajočimi delavci tržiške oljarne. Stavke so se vzdržali samo delavci podgorske predilnice. KINO VERDI. 17: «Volk iz Silskega gozdai), S. Mangdno. VITTORIA. /17: «Henrik V.», L. Oliver. CENTRALE. 17: «Nocoj vzide sonce«, J. Jones. MODERNO 17: «Tragična tajnost«, K. Hepburn. IZPRED SOI)IŠ( l „Jnnaštua“ nsuloi/ Odpusta „svelega leta“ so biti deležni razpečevalci ponarejenega bankovca za 5,000 lir Decembra 1948 leta se je v vaški gostilni v Fossalonu pri neki mizi pomenkoval z bratom in svojim prijateljem 23-letni Armando Santin iz Fossa-lona. Pri steklenici vina so pretresali dogodek, ki se je prejšnjega večera odigral v isti gostilni. Santin je namreč na glas obsojal dejanje nekega begunca, ki je prejšnjega večera nekemu gostu strgal iz jopiča znak Komunistične partije in ga poteptal. Razločno in glasno je Santin zavpil, ravno ko so vstopili nekateri «ezuli», da bi bilo treba vse te nesramne begunce, ki jih je oblast nastanila v Fossalonu. odločno premikastiti. Tedaj so ezuli, ki so čuli izjavo Santina, s stisnjemi pestmi stopili k njegovi mizi in vnel se je prepir, kateremu je sledil tudi pretep. Ezuli so . Prešernov Kranj — veliko industrijsko središče — raste H Sp rATuiU .nanAHarCrn in IrnMm-nr, v praVo prestoi- ■1 Se razvija gospodarsko in kulturno v p „‘Cu Gorenjske — ponos vseh Slovencev %Janov. da je v da' n e9a . J*01' lr. W^enja potrebno več i‘Sn,eh0 povedali, me je C »„,0uinar z®lu razveseli, h /»to ■ ■“i, . ter ze naprej ob- 0 ii adiu9* Pa, ker ve, da CUky drom'”tf b0 trtbn šele an . btino Za drobtino in Po 0(1 j^i-ajjj^Posanieznih touarišec e %>U prav priložnost sIcomV" vri’,ellal Sn-1 dob,,- ov° Gorico, po C® in ll .I''**0 ldriie- Lo' ,e»t r *‘ne v Kranj. dein e na pot‘ občutil o-7, Jn graditve socializ-a tooai l'olh'’,lad Sl> Ofjp arišica iz obdelo- j«Gabrovica» v # Ač^Poeel I!!** vsa navdu- *a dr, i /st- d“ se bodo ^ "aJu preselili osi Vc*e *>°žmnv na dan 6■ °b- !ezhi* 0t'a velik as\ ~ v novo stavba za žem 1fLie že nJtndika'i«e "v Di-tudi ZiTjho- Tom gra- \2niika.> tud; zastopnik v Kranju živečih Nemcev. Bilo je lepo shšati, ko je med drugim dejal: e,Velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu1» Z ato je na grobu Prešerna, ki je pred več ko sto leti. v «Zdravljici» zapel program bratstva: «2ive naj vsi narodi« — še posebno živo odjeknilo v srcih vseh navzočih v borbi skovano bratstvo. Desno in levo od spomenika se je zgrnila v živi venec osnovnošolska in gimnazijska mladina, ljudstvo in predstavniki množičnih organizacij z zastavami. Kot simbolični prikaz neumrljivosti Prešernove umetne poezije sta na straneh groba goreli tudi dve plamenici. Kranjčani so vse leto posvetili svojemu pesniku Prešernu Njegovo ime in delo je našlo pot med najširše plasti ljudstva, ki gradi socializem. Ne samo ljudstvo okraja, kjer je pesnik preživel otroška in tudi zadnja leta pred smrtjo, je praznovalo ta spomin. Po vsej novi Jugoslaviji in še izven njenih meja so se spominjali poeta Prešerna. Zivljenjepisne študije, napoved njegovega zbornika, nove izdaje poezij, predavanja in razpis Prešernovih nagrad, so še podaljšale proslave v letošnjem letu. Vsakoletne Prešernove proslave so zunanje manifestacije zavesti, da je Prešeren med slovenskim in jugoslovanskim ljudstvom vedno in povsod navzoč s svojo nesmrtno poezijo, s svojo osebno tragiko in s svojim bojem proti takrat vladajočim razredom. V času ko spet grmijo še nov; nasprotniki svobode in neodvisnosti, si narodi Jugoslavije še bolj osvajajo njegovega duha, ponosa, borbenosti in vere v srečnejšo bodočnost ne samo jugoslovanskih, ampak vseh narodov na svetu. Ko si v trdi borbi in preizkušnjah gradijo lepše dni, se s Prešernom zavedajo, da je treba ~ odločno zavreči misel Svečane celotedenske proslave so bile zaključene na dan 101. obletnice Prešernove smrti s premiero «Visoka pesem» po romanu like Vaštetove. Tej svečani predstavi so prisostvovali poleg številnega občinstva in tovarišev—delavcev, ki so že dovršili petletni plan in delajo že za drugo petletko, tudi tov. Hribar Janez, član biroja CK KPS, sekretar okrajnega komiteja KPS, predsednik KOLO in član CK KPS tov. Molek Jože, zastopniki JA, drugi predstavniki oblasti, ustanov ter množičnih organizacij. Poverjenik za prosveto pri okrajnem IOLO tov. Bavdek Dušan je v otvoritvenem govoru, po pozdravu vseh navzočih delavcev, predstavnikov množičnih organizacij, KP, vojske in gostov orisal V kratkem zgodovino umetniškega delovanja v Kranju. Prvi začetki gledališkega življenja v Kranju segajo v lelo 1656 Mesto Kranj doživlja danes 8. februarja pomemben kulturni dogodek ~ otvoritev poklicne- ga gledališča. S tem se izpolnjujejo davne želje naprednega dela prebivalstva mesta Kranj, ki je vsa leta z velikim zanimanjem zasledovalo rast gledališkega odra. S tem dobiva novi dom Talije največje možnosti Za njegov umetnostni dvig. Prvi zapiski o gledališkem življenju v Kranju sfgajo v leto 1656'. Popolnejši izraz je dobilo igranje na tdru v letu 1862 z ustanovitvijo Narodne čitalnice v Kranju. Pri prvem dramskem nastopu je bila uprizorjena ((Slovenija oživljena«. Leta 1887 so gostovali v Kranju ljubljanski igralci z Ignacijem Boštnikom na čelu. Leta 1919 so privedi; Cankarjev večer, na katerem so sodelovali Oton Zupančič, dr. Ivan Pregelj, Fran Albreht in Hermina Valenčičeva. Tema nastopoma je sledilo še več gostovanj ljubljanskih gledaliških igralcev. V dobi 1863 do 1914, to je v petdesetih letih je bilo uprizorjenih 149 del s skupno 168 predstavami. V sedemdesetih letih pa 217 del s 418 predstavami. Dne 15. julija 1909 je bila odprla današnja stavba Prešernovega gledališča. Nekako leta 1902 je začel delovati tudi *Ljudski oder«, pr; katerem so v začetku igrali le igre z ločeni vlogami. Moški zase, ženske zase. (Se nadaljuje) Santina Armanda in njegovega brata Severina pretepli in jima povzročili poškodbe, zaradi katerih sta se njorala brata zdraviti 10 dni. Vmes so posegli tudi orožniki, legitimirali vse tiste, ki so se udeležili pretepa in jih prijavili sodnim oblastem. Vseh skupaj jih je bilo 13, in včeraj so se morali vsi zagovarjati pred goriškim sodiščem. Kot prva sta bila zabeležena Santin Armando in njegov 26-letni brat Severin ter njihov oče 56-letni Santin Marino: njim je sledila cela vrsta ezulov: 28-letni Buzzai Jožef, 22-letni Dionis Herman, 30-letni Vivoda Ivan, 28-letni Cini Emil, 25-letni Gerdassi Hektor, 29-letm DioniS Viktor, 36-letni Gardassi Emil, 39-letni Buzzai Dominik in 40-letni Gardassi Ivan. Po zaslišanju obtožencev, ki so se vsi izgovarjali, da se niso udeležili pretepa, in številnih prič, ki so sodniku razjasnile približno krivdo posamez-) prijavili orožniki, ki so ga za- nom, zaplenili vso premično, vrednost, ki so jo imele ih zažgali njihove domove. Živino, ki, so jo zaplenili tem družinam ((upornikov«, so dali na javno dražbo, ki je bila v rokah obtoženega Musija, kateri se je že pred dražbo zmenil s kupci za najnižjo ceno, po kateri jim lahko proda zaplenjeno živino. Tako se je n- pr. domenil tudi s Caudiciem in mu prodal par volov za 5500 lir, medtem ko je na dražbi njihova cena bila mnogo višja. Za tako kupčijo' je Musi pod roko zaslužil 2000 lir, ki mu jih je Caudicio dal za storjeno mu uslugo. Prav na tak način je prodal par konj Kosmaču Filipu iz Idrije in šte-vilnun drugim. Sodnim oblastem ga je takrat prijavil zastopnik pokrajinske zootehni- • ke, v korist katere so se vršile te dražba. Toda včeraj sta bila oba oproščena na podlagi amnestije. odrejene 8- maja 1947. Obsodba v odsotnosti Na 8 mttecev zapora in 600 lir globe so v odsotnosti obsodili 39-letnega Zubertija Jakoba iz Gradeža. obtoženega, da se je novembra lanskega leta ponoči vtihotapil na dvorišče gradbenega podjetja Pavana Odorika in odnesel okrog 60 kg železne žice. Sodišču so ga nih obtožencev, je predsednik dr. Storto priznal vse obtožence za krive in obsodil Santina Armanda, Santina Severina, Dio-nisa Viktorja. Vivoda Ivana in Gardassija Hektorja vsakega na 3 mesece zapora. Vsi ostali pa so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Zaporno kazen so obsojencem odpustili po odpustu za sveto leto- Kako so pod fašizmom plenili slovensko premoženje Sodišče je nato preučilo obtožnico proti 45-letnemu Mu-siju Alojzu iz Ul. Cocevia in Cauduciu Danteju iz Čedada, ki jima je očitala oviranje svobode javne dražbe. Ta prestopek sta obtoženca zagrešila že leta 1943, ko je bil Musi usluž-ben v Idriji kot prefektov zastopnik, Cauducio pa je imel tam svojo poslovalnico. Bilo je to v času ko se je bližal padec fašizma in sam polom Italije. V bližini Idrije in tudi v Idriji sami so se iz dneva v dan širile ilegalne organizacije in kretale partizanske edinice. Italijani, ki so takrat upravljali slovenske kraje in preganjali Slovence, so vsem tistim družinam, ki so pomagale osvobodilni vojski ali pa se je kakšen njihov član pridružil partiza- sledili takoj po tatvini z vrečo na rami. * * * Ponarejeni bankovec ■ za 5000 lir je privedel pred sodne oblasti 6 oseb: 45-letnega Buti-gnona Ivana, 42-letnega Berga-masca Marijana, 50-letnega Trentina Viktorja, 17-letnega Trentina Elijo, 28-letnega Quar-gnela Riharda in 51-letnega Ot-togallija Bruna, ki so vsi doma iz Pierisa. Vsi so bili obtoženi, da so med julijem in septembrom 1949 leta spravili v promet bankovec za 5000 lir, čeprav so vedeli, da je ponarejen. Komisariat iz Tržiča je bankovec zaplenil in orožniki so po skrbni preiskavi izsledili vse ostale osebe, ki so se bankovca posluževale, predno je prišel v roke Butignona, in jih prijavili sodišču. Butignona so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Kot glavnega krivca pa so obsodili še večkrat kaznovanega Ottogallija na 1 leto in 10 mesecev zapora ter 25.000 lir globe. Quargnelu, Bergamascu in Trentinu Viktoriju so naložili po 6 mesecev zapora in 20.000 lir globe. Trentina Elija pa so pomilostili zaradi mladoletno-sti. Za vse obsojene je sodišče odredilo odpust kazni, PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 _ VIETNAM - bolna točka francoskega imperija Francoski zunanji minister Robert Schuman je pred kratkim izjavil, da je Francoska Indokina najbolj ogrožena dežela francoskega imperija. In res se o nobeni koloniji evropskih držav v zadnjem času ne piše toliko kakor o Vietnamu ali Francoski Indokini. Prav v trenutku, ko je francoski parlament odobril dogovor z bivšim anamskim cesarjem Bao MLADA VIETNAMSKA MATI SE VRAČA V SVOJO ZNAČILNO UBOZNO DOMAČIJO S SVOJEVRSTNO IZREZANIMI STOPNICAMI Dajem o «neodvisnosti Vietna-ma» v sklopu Francoske unije, so LR Kitajska, Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije, razen Jugoslavije, priznale svobodno Vietnamsko republiko in njeno vlado s Ho Si Minhom na čelu. Velika Britanija, ZDA in še nekatere dežele s kapitalističnim družbenim redom so nasprotno priznale Bao Dajev režim; indijska vlada pa je izjavila, da ne bo priznala ne Bao Dajevega ne Ho Si Minhovega režima, marveč bo počakala, kako se bodo dogodki razvijali. Korak Sovjetske zveze je vladajoče francoske kroge močno vznemiril: pariški tisk ga je označil celo kot sovražno dejanje proti Franciji, s katero ima ZSSR zavezniško pogodbo. Položaj v Vietnamu je postal vsekakor zelo zamotan, težišče hladne vojne med obema taboroma se je preselilo na Daljni vzhod, torišče mednarodne napetosti pa je v Francoski Indokini. Francoska Indokina je bila in ješedanes zaradi svojih ogromnih bogastev torišče močne imperialistične ekspanzije. Ta važna francoska kolonija obsega 740.000 kv. km in se razteza na vzhodnem in jugovzhodnem delu polotoka Indokine. V sestavu Francoske Indokine so: pokrajina Košinšina in dežele Anam, Tonking, Laos in Kom-bodža. Prebivalcev je 22 milijonov, ki so povečini Anamiti. Od francoskega kolonialnega imperija, ki obsega skupno 11. 960.000 kv. km in je raztresen po vseh delih zemeljske oble, je Indokina najbogatejša dežela. Vietnam je postal po dolgotrajnih bojih s kitajskimi zavojevalci v 11. stoletju svobodna dežela, kolonialno poseganje v njegovo neodvisnost pa se je začelo odkar so leta 1627. stopili katoliški francoski mi-sijonarji na vietnamska tla. Francija je polagoma podjarmila pokrajino za pokrajino in leta 1277. slednjič združila vse dežele v Indokitajsko zvezo, ki je bila pod oblastjo in nadzorstvom francoskega guvernerja. Francoski koncesionarji so kmalu spremenili rodovitno pokrajino Vietnama v riževe plantaže. Vietnam je postal po pridelku riža druga država na svetu. Po prvi svetovni vojni so Francozi še povečali izkoriščanje velikega rudnega bogastva Vietnama, ki vsebuje v svojih eruptivnih ozemljih; pre mog, železo, cink, krom, svinec, mangan in kalaj. V Kambodži so začeli gojiti tudi kavčuk, sladkorni trs, oljnice, bombaž, kavo in čaj. Ze itak suženjski pogoji domačih delavcev so se še poslabšali. Povprečna mezda je bila osem do desetkrat manjša kakor v Evropi. Ni čudno, da je «Premogovna družba Tonkings ki je razpolagala s kapitalom 100 milijonov frankov, zaslužila od leta 1929. do 1945. nič manj kakor 261 milijonov frankov čistega aobtčka. Delovni aan je trajal 15 ur in so morati kmetje izročiti 80 odst. svojih pridelkov veleposestnikom Pred vojno je bilo v Vietnamu 120.300 točilnic alkohola in 1703 • trgovine opija in drugih mami!, a samo 4 srednje šole V takih pogojih se je po prvi svetovni vojni pod uplloom kitajskega ideologa Sun Jat Sena začelo v Indokini naglo razvijati gibanje za neodvisnost in so bile ustanovljene močne revolucionarne politične organizacije. Leta 1930. je prišlo celo do krajevnega upora, ki pa so ga kolonialne oblasti zadušile. Isto leto je bila ustanovljena KP Vietnama. V strahu pred proletariatom so Francozi začeli domači burluaziji priznavati razne koncesije. Druga svetovna vojna je od krila slabosti francoskega imperija. Med vojno so imele francoske kolonije veliko vlogo v borbi proti fašističnem napadalcem. Francosko kot mial-no ozemlje je postalo arena velikih aogoakov. izaaia.ske vichgjske oblasti so se opirale na reakcionarne elemente kolonialnih uprav in so skušale spremeniti francoske kolonije v surovinske rezervoarje za hitlerjevsko Nemčijo in imperialistično Japonsko. Ker so se Francozi bali narodnoosvobodilnega gibanja v kolonijah, so prepustili Indokino japonskim okupatorjem det ozemlja pa odstopili Siamu. Predstavniki francoske oligarhije so pripravljali izročitev otoka Madagaskarja Japoncem in so omogočili hitler-jevskiNemčiji izkoriščanjefran coskih kolonij. Sirija in Libanon sta postala operativno oporišče nemškega letalstva in vež-bališče nemške afriške armade. Po osvoboditvi Francije so zatirani narodi francoskega imperija upali, da bo demokracija metropolne dežele neizbežno privedla do sprememb v metodah in osnovah francoske kolonialne politike.Komunistična partija Francije je nastopila s programom preustrojitve imperija v federacijo svobodnih in enakopravnih držav, članic Francoske unije, v kateri bi imela svobodna demokratična Francija poglavitno politično, gospodarsko in kulturno vlogo. Toda dvolična politika vladajočih oblasti Francije je imela za posledico, da se je položaj v kolonijah še zaostril in se je narodnoosvobodilno gibanje silno razširilo. Zatirani narodi francoskega kolonialnega imperija so povezali svojo usodo z vedno bolj naraščajočo borbo protiimperialističnih sil vsega sveta. FTotiimpenalistlčna fronta Indokine, ki ie nastala v narodnoosvobodilnem boju, in je združila vse stranke, katere so bile za osvobodilno borbo in socialne reforme, je naposled 19. avgusta 1945 razglasila po volji ljudstva neodvisno indokitajsko republiko Vietnam Vodilno vlogo je imela pri tem stranka Vietmin, ki je nastala Po združitvi KF Indokine s številnimi demokratičnimi organizacijami. Hkrati je bila sestavljena ljudskodemokratična vlada s Ho Si Minhom na čelu, leta 1946. pa je bila razglašena tudi ljudskodemokratična ustava. Nova vlada je izvedla agrar no reformo in zelo dvignila kulturno stanje v deželi. Po poročilih sovjetskih listov nadzira Ho Si Minhova vlada skoraj devet desetin vse Indokine, po poročilih angleških listov pa je njen vpliv močan samo na severu, na jugu pa neznaten. Stanje francoskega kolonialnega sistema je danes takšno, da lahko samo prava demokratizacija metropole in metode prijateljskega sodelovanja na podlagi enakopravnih pravic in interesov ohranijo trdno povezanost med Francijo in večino njenih prekomorskih posesti. SVETISCE V ANGKORU, 10 KM NAD TONLEJEM V KAMBODŽI. SVETISCE OBSEGA 4 KM IN IMA VELIKANSKO KATEDRALO, KI JE SREDISCE PROPADLEGA MESTA GOSPOD ARSTfO r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINA ažc7] Lekcija raki sporazuma za rooom iz jez I! Samostojni Trst pomeni v praksi manj kot „regione Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Italijo, ki so pred durmi, spravljajo znova na dan že pogosto obravnavana vprašanja, zaradi katerih se trgovinski promet med obema državama ni razvijal po pričakovanjih. Dve glavni stvari sta: i sprememba blagovnih seznamov, ki so se pokazali kot nezadostni bodisi po NAVAJCI INDIJANSKO PLEME V AMERIKI 91. LETNI INDIJANEC «SIVA GORA »PRIPOVEDUJE OTROKOM LEGENDE O NEKDAJ SLAVNEM PLEMENU Na divjih visokih planotah ameriškega severozapada leži dežela, ki je naseljena s tujina narodom- Ta država v državi je geografsko del Združenih ameriških držav, kulturno pa se bistveno od njih razlikuje. 61.000 njenih državljanov sicer pripada ameriški državi, ne pa njeni družbi. Vej kot 700 let so živeli Navajci na tej zemlji in lovili po gozdovih živali ter obdelovali trdo rušo teh krajev. Ko se je pojavil prvi beli I AteVslnac Krusevac Pločnik J 43,30 lir za šiling in vPretnw kursi> —- 24.— lir za šil ing). “ italijanske pritožbe pravil0 Dunaja v zvezi s tečajem, je Južnotirolcem laže kupčije, ker jih računajo r" kupu in prodaji, doma h* izvoz v lirah in tedaj točno t do, koliko bodo «profitira«-Avstrijski uvoznik ali izv°zn'^ Pa doma kupuje odn. prodaje šilingih, čez mejo pa v ker sc vodi klirinški račun Trentu v Urah. J Kako je mogoča takšna skusiia, okrog «specialnega * inga», bo kdo vprašal? je zlasti z našega, tržaške« gledišča zares zanimiva. SP* zum z dne 13. junija pr. *• * sicer sklenila rimska vlada, da za vse nadaljnje izvajaj in pogajanja v zvezi s tem pooblastila deželo t. j. *re\; ne Trentino-Alto Adige», obsega bozensko in trentskoj^ krajino. Ta je končno tir \> zem poslovanja na . sejah, skupno z avstrijsk' ^ predstavniki. Prepire pri vj. deljevanju kontingentov obe pokrajini je uredila sk»n «deželna» komisija. Ko se pripravljajo na novo ure.\-f blagovnih seznamov za njave (nekatero blago ja pošlo, drugo pa je ostalo 11 „ fcoriščeno), že pripravljati govinski zbornici v Trenti Boznu skupno sainost°l predloge za italijansko Stvar je zelo poučna. da lahko dado rimska osr M nblastva precejšnjo sanios nost celo v okviru državi^ ozemlja, ki je pod njihovo solutno kontrolo. Tudi kalnih krogov, t. j. Ju^n°S.M cev in Trentincev sam0 Ljjji pa brez škode za ostale, v’ gospodarski promet s s (( čez mejo, je očitna. Ako vsf^ in s posebno trdoto t» » . A stjo, ki jo umetno ustvari (« tukajšnja in rimska vseh vprašanjih ritedntro gospodarskih odnosov Tua o i* , vidK ga ozemlja, ki je de faeto* samostojno, šele ture kakšno silo delajo tr;aške' te*: sicer P° „ strt* delih na Jelas-polju je lani sodelovalo nad 12.000 frontovcev iz Slavonije in osem frontnih brigad iz Zagreba. Siliiadishi načrti za 7 hidrocentral v tirni miri V Crni gori imajo tudi geodeti mnogo de,a v zvez z velikimi gradbenimi deli. Crna gora je med narodnoosvobodilno borbo najbolj trpela. Popolnoma razdejana so bila številna naselja. Obnoviti in zgraditi je treba znova cela fnesta, na pr. bivšo Podgorico, sedanji Titograd. Razen tega so po osvoboditvi začeli graditi industrijske obrate in elektrarne. Geodeti so morali izdelati situacijske načrte za Titograd, Plevlje, Zabljak, Danilovgrad in Andri. jevico. Naredili pa so tudi načrte za melioracije Djemovske-ga polja, dela Bjelopavliške ravnine, Stojskega in Ulcinj-skega polja itd. Trasirali so na stotine kilometrov elektrovo-dov in cest. Posnell pa tudi teren in izdelali situacijske načr. te za sedem večjih hidrocentral. gospodarstvu. In ko so ponovno z vseh -j, priznali mednarodno lun' tržaškega pristanišča, Pr0irltji trgovine in plovbe, česar največji nestrpneži ne kašo. Uspešen razvoj žržaškcfltt^|| spodarstva je odvisen f®J. od tega, ali bodo odločujOO.^ nitelii, zlasti Vojaška pokazali vsaj toliko razu nja za njegove potrebe čaj. kakor ga je itaW ^j/-vlada v vprašanju Juin^„ tiske. Brez tega ne prii kamor in vp ....... treba, kak praktičen us^ bi dosegel na pr. tržaški sejem in razni načrti * gfjh z njim, v mednarodnem namreč! Primer Bozna in ^ ta pa naj bo tudi pouk trmaste ljudi pri naši - < ski zbornici in drugod, prenesli v Rim celo tiste s ^ in pogajanja, ki so il,n s( molče prepuščena na P*-J j' ska pogajanja z madžarsk legacijo itd. večati zmogljivost proge. imuni, ..................................................................................................................................................................................... Hlinim.......................... I SPISAL Rustika je tri gnev. S stolpa je motril neprenehoma v daljavo in čakal novih barbarskih čet. Ni jih bilo. Hipoma se je odločil- Ročno je izginil njegov zlati šlem s stolpa, zazvenele so trobente in rogovi, z ropotom so zazevala vzhodna vrata in proti Slovenom je vdrla strogo urejena legija hopli-tov. Z ozidja so se umaknili vojaki, vsa posadka je udarila na izpad. Stotine sekir in kopij je zažvižgalo po zraku in se zarilo med legijo, da je za trenutek omahnila. Ali zazvenele so trombe, mogočen klin, odet v jeklo in železo, se je zapodil proti barbarom. Tedaj se je zaobrnila tolpa in bežala kakor plaha zverjad na vse strani. Bizantinci so jih gnali navdušeni, pehali za njimi kopja, kjer se jim je ustavila četa, jo naskočili, porazili nekaj barbarov, druge zapodili v beg. Z ozidja jih je spremljaj zmagoslavni krik meščanov, vikanje žensk in otrok. Kustik pa je gonil srdit in ponosen stotine barbarov vedno dalje in dalje v tesne soteske, upajoč, da jih tam zgrabi stisnjene in poseka kakor pse do zadnjega moža. Toda nenadoma so zadoneli rogovi Slovenov in Antov. Od vseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk je zagrmelo s silno jeko. Rustik je obstal oka-menel. Niti za hipec ni premišljal, kaj pomenijo ti glasovi. Spoznal Je ukano barbarov «Nazaj! V Toperhi To povelje so glasile troblje Legija-se je strnila in v bežečem koraku hitela proti mestu Toda bilo je prepozno. Največja sila Slovenov z Iztokom na čelu Jim je udarila v bok in razklala vrste. V obraz je legiji planil Rado, za hrbet je navalil Jarožir z bežečo tolpo, ki se je vrnila. Po ozidju se je razlegel jok žensk in otrok. Mesto je po- plavila zmešnjava. Nekaj bogatih družin Je ubežalo na ladje, za njimi so hiteli reveži, ali bogatini so Jih pehali iz čolnov v morje, da se niso potopile preobložene Sajke. Stotine ljudi se je borilo z valovi, klicalo na pomoč, toda bogati jadrnici sta sprejeli samo svojce; dvignili so sidro in odpluli proti Solunu. Pred Toperom je medtem ponehal bojni metež. Od vse legije je zbežalo nekaj desetoric vojakov brez smotra in še te so gonili drzni Sloveni do trde noči. Vsi drugi so obležali mrtvi ali mrli in vzdihali z bolestjo na okrvavljenih licih. Sloveni in Anti so bili izmučeni, da se po boju niso oglasile davorije in da si sam Iztok ni upal gnati borcev nad mesto, ki bi ga spočiti zlahka zajeli v splošnem strahu in grozi. Zagoreli so sicer ognji, pa naglo pogasnili. Vojska je za-pala v grobni sen. Iztok je bil vesel zmage. Čudit se Je četam in njegovo zaupanje v moč naroda je doseglo vrhunec. Sklenil je, da takoj drugi dan razruši mesto — in potem... V sanjah je objel Ireno in svatoval sladko svatbo v Solonu. V zgodnje jutro so se zbrali vojščaki krog Iztoka. Dasi so progrešali mnogo tovarišev, so bili vendar veseli in čutili zadosti moči, da zgrabijo in razsujejo Toper. Spleli so takoj lestvice, nasekali debel in naskočili ozidje na vzhodni strani. Toda Toper ni bil neprl pravljen. Meščanska legija je Jasno spoznala, da si mora pomagati sama. Zapahnili so skrbno vrata in se postavili na ozidje. Ko je prihrumela prva čela Slovenov in začela plezati na ozidje, se je vlika reka vrelega olja na gole barbare, curki go- reče smole so jih obrizgnili, da so se cele gruče tuleč in rigajoč od bolečin zakotalile pod ozidje. »Nazaj!« je kriknil Iztok. Vse je bežalo od zidu, medtem ko so si najbolj opečeni v blaznih bolečinah suvali nože v prsi i-n si sami zadajali smrt. Svaruniču je bilo jasno, da na ta način ne sme napadati mesta. Zal mu je bilo ljudi. Zato je poslal takoj v gozde te-sačev, da so podirali drevesa. Iz hlodov je postavil nekaj stolpov nasproti mestnemu zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal graditi dve premikajoči se strehi v podobi bizantinske želve. Ko je bilo v treh dneh delo dovršeno, je razpostavil po teh strehah najboljše lokostrelce, ki so začeli s silnimi loki sipati toliko strelic na stolpe in ozidje, ‘da so slabo oboroženi meščani bežali in se skrivali pred smrtonosno ploho. Zaeno so pririnili na valjih «želve» do vrat in naslonili strehi k zidu. S stolpov so branilci valili nanje debelo kamenje, vlivali kropa, toda streha je bila tesana iz debelih brun in se ni vdrla pod težo kamnov, Tudi so strelice pregnale branitelje z ozidja in sekire pod želvami so začele stresati in dolbsti težka, okovana vrata. Vso noč so delali, vso noč kopali in sekali. V jutro je zazevala rana, vrata so odnehala tečaji so se podali, zapahi od leteli, vojska je dobila vhod i trdnjavo. Iztok se je umaknil toipa je vdrla skozi zid in zaeno plezala po lestvah od vseh strani v mesto. Branitelji so obupali in se poskrili po hišah. Sloveni so divjali In do noči pomorili vse, razdejali, kar so dosegli, in na večer v pretoriju zažgali velike ognje ter darovali Perunu. Nadaljevanje sledi ma „SleyerwerKe" in ,.Mswapwfflkc", Z Dunaja poročajo, vrše pogajanja med aV^teyf,, avtomobilsko družbo (< in nemško Wolfburger (I renwerke iz Fallerslebe^itl izdeluje vozove vrste ^ wcgen). Skleniti jnisiljo ^ proizvodni r.ačrt Po vZ°" / govora, ki ga je lansk |lf rklenila tvomica Steyer tf lijamskim avtomobilski'11^11 atom fiat v Torinu. t znano, je ta dogovor, k* t(.r' očitno speljali ameriški sen ti pri obeh družbah, V diral samostojno Pr0lZ r, t avstrijskih osebnih SteJ' ^ tomobilov, namesto ka\e,t i avstrijska tvornica Pric A stavljati Fiatove ’VK,z°veA^\ • 1100. Podobno naj bi 1 stavljala nemike vozove wagen ter izdelovala v nadomestne dele, name . . c izvoz. V Avstriji bi ve . jih1 vrste Volksvvagen 20 ti^ gov. RaiMlivnemilev Italijanska generaim1 cija rudnikov je za raziskovanje rudnin v Kalabriji nedavno ugotovili. ^ gre za področje 750 ^v'eo<' katerem bodo izvaja'1 in geofizične prreiska i A rad‘°a f 1,1 % Z a UHEUMSTVO- ULICA MONTtCCHI. St. to. 111. nad. - Telefon »tev. »3-808. - UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 -• Telefonska št. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, firianCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul S. Pellico l-II., Tel, 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, tnesečiio lOO 81» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-G3, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.