OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsline tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 15, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 10
iVOVf GROBOVI
Mildred omahen
Po daljšem bolehanju je preminila na svojemu domu Mildred Omahen, rojena Kerhin, stara 57 let, stanujoča na 18703 Kildeer Ave. Rojena je bila v Forest City, Pa.
Tukaj zapušča soproga Vide, doma iz vasi Struje, pošta Št. Vid pri Zatični, tri otroke: Josephine, William in Mrs. Frances Zorko, šest vnukov, brate Carl, Enoch, Louis, Joseph in Paul, sestre Mrs. Christine Simcar, Mrs. Josephine Brinker, Mrs. Herminie Marshall ter veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd., ob 9.30 uri ter nato
fta pokopališče Calvary.
*
Milan rodich
V Mestni bolnišnici je umrl po 11%-letni bolezni Milan Rodich, rodom Srb, star 59 let. Bil je Samski in zapušča sorodnico Mrs. Lodi Popovič na 6509 Edna Ave. Delal je več let pri West Steel Casting Co. Doma je bil IZ okraja Lipovec, pošta Drež-nik. Pogreb se vrši v četrtek iz pogrebnega zavoda A. Grdina
sinovi, ioo3 d,. <o2 tit. ' ' #
alojzija rožmanc
Mr. Frank Suštaršič, tajnik društva Mir, št. 142 SNPJ, je prejel obvestilo, da je v Venice, Cal., umrla zadnji petek dopoldne Alojzija Rozmane, v starosti 70 let. Dolgo let je bivala na svoji farmi v Geneva, Ohio, preje pa je živela na E. 176 St. v Collinwoodu, pred dobrim letom pa se je preselila v Californijo. Bolehala je približno dve leti na visokem krvnem pritisku, kato-J^emu se je pridružil mrtvoud, in kateremu je sedaj podlegla. Bila 3e članica društva Mir, št. 142 SNPJ. Pogreb se je vršil včeraj na tamošnjem pokopališču.
§Nezmanjšan odpor Egipčanov in Irancev zopor Britance
TEHERAN, 14. januarja—Britanski poslanik v Iranu Shepherd, je zahteval, da ga sprejme iranski ministrski predsednik Mossadegh, da ta prekliče odlok o ukinitvi britanskih konzulatov o Iranu in o izgonu Reuterjevega dopisnika iz Irana. Ministrski predsednik Mossadegh je vse zahteve britanskega zastopnika gladko odklonil.
Mossadegh je potrdil, da bodo'®
Churchill gleda optimistično na Zapad
OTTAWA, Kanada, 14. januarja—Britanski ministrski pred-®®dnik Churchill je na banketu, ki ga je priredila kanadska via-^a dejal, da veruje v idejno in Gospodarsko moč Zapada, ki bo ^odil današnji razburkani svet v ^arno pristanišče. Churchill je Slede Zapada, predvsem pa gle-de organizacije severno Atlant ®kega pakta, dejal, da ta zveza samo obrambnega značaja, Marveč organizacija, ki se med ®eboj spopolnjuje in vodi svoje ^lane do boljše bodočnosti in napredka.
Churchill je nadalje naglasil, je za združeno Evropo, za evropsko enotno vojsko, da pa Ve-ika Britanija ne bo pri teh organizacijah zraven kot članica.
Churchill je odpotoval Washington in bo imel v četrtek ^^•govor na seji spodnje zborni-in senata.
ostali v veljavi vsi sprejeti sklepi tako dolgo, dokler bo on predsednik. Kar se tiče izgona dopisnika Reuterja iz Irana, bo imelo s tem slučajem opravka sodišče. On kot upravni predstavnik se torej ne more mešati v neodvisnost sodišč in torej ne more glede dopisnika ničesar intervenirati. Dopisnik je obtožen, da je pošiljal v Veliko Britanijo napačna poročila o položaju v Iranu in da je aktivno sodeloval pri akcijah, ki škodujejo ugledu Irana.
Prekinitev diplomatskih odnosa jev?
Nekateri iranski listi zahtevajo, da naj se prekinejo diplomatski odnošaji med obema državama, . naj britanski poslanik Shepherd zapusti Iran, kar je iranska vlada itak že sklenila, da od svoje strani odpokliče iz Londona dva važna uradnika in sicer svetnika in tajnika tamošnje-ga poslaništva.
Poročila iz Londona javljajo, da tudi londonska vlada smatra položaj za zelo resen. Če bo nadaljeval Mossadegh s svojo brezobzirno nacionalno pohtiko, bo "pi-gkinltftv diplomatskih odnosa-jev nujna posledica. Kar se pa tiče ukinitve britanskih konzulatov v Iranu, povdarjajo v Londonu, da jih bodo pač morali zapreti. Da bi pristopili Britanci k represalijam na tem polju ni mogoče, ker Iran nima konzulatov v Veliki Britaniji. Britanska poročila nadalje trdijo, da je Mossadegh s to zunanje politično akcijo hotel odvrniti pozornost od težkih notranjih gospodarskih prilik.
*
V Egiptu so boji in napetosti
CAIRO, Egipt, 14. januarja— Egiptska vlada je najavila, da bo izgnala iz Egipta vse britanske državljane. Priznala je nadalje, da je napetost med Egiptom in Veliko Britanijo v naraščanju.
Egiptski zunanji minister je poslal posebno noto britanskemu poslaništvu, ki se peča z zadnjimi dogodki v Egiptu.
V Egiptu trajajo borbe ob Sueškem kanalu. Britanci trdijo, da so te borbe započeli Egipčani, da je bilo več vojnih žrtev in da znaša število ubitih, ujetih in ranjenih Egipčanov 66. Med ujetimi Egipčani je veliko število univerzitetne mladine, ki da so kot vojni ujetniki izpovedali, da so bili poslani na fronto, da se maščujejo nad Britanci, ki da skru-nijo egiptske žene in otroke.
Britanci dolžijo Egipčane, da pošiljajo na fronto mladino, ki je bila zelo prestrašena, ko se je znašla v topniškem ognju.
Stanje na Koreji nespremenjeno
MUNSAN, Koreja, 14. januarja — Oboje glavnih vprašanj— izmenjava vojnih ujetnikov in nadzor nad izvajanjem premirja, ne gane z mrtve točke. Zavezniška delegacija je poskušala z dodatnimi spremenjenimi predlogi, zlasti glede vojnih ujetnikov. Nekateri od teh predlogov so šli za tem, da naj bo ujetnikom na prosto dano ali se hočejo vrniti ali ne. Gre za znano zadevo, da se južni Korejci ne marajo pripoznati od severnih Korejcev kot vojni ujetniki, oziroma se sploh ne ve kje so ali so sploh pri življenju. Severni Korejci pa, ki se nahajajo kot ujetniki v južni Koreji, pa se ne marajo vrniti v severno Korejo. Komunisti zavračajo zavezniške predloge s splošno utemeljitvijo, da pomenijo ti predlogi umeša-vanje v njihovo notranjo zadevo.
Na fronti kot taki, predvsem na zapadni, so se boji nadaljevali in so bili južni Korejci, ki so poskušali dobiti nazaj nekatere izgubljene postojanke, vrženi nazaj. Spopad se je vršil med južnimi Korejci in Kitajci. Oboje poročil javlja, da so bili boji in izgube težke.
direktor! j a AJC
Jutri zvečer ob 7.30 uri se yrši seja direktorija Ameriško-J^goslovanskega centra na Re-. ®r Ave. Vabi se vse direktor-da se gotovo udeleže.
Na obisku
Iz Ely, Minn., se je mudil zadnji teden na obisku poznani Mr. Louis Prijatelj. Nahajal se je pri znancih Mr. in Mrs. John Pire na E. 123 St. Od tu se je podal proti Illinoisu in drugih državah ter je pred odhodom naročil pozdrave za vse svoje prijatelje in znance. Upamo, da se je dobro zabaval v naselbini.
Naraščanje razporok
Slučaji razporok v Clevelandu so narastli v letu 1951 za približno 12%. To leto je imelo sodišče opravka z 6,070 slučaji tožb na razporoko. Takih tožb je bilo leta 1950 le 5,430.
Vendar pa leto 1951 ni dose-lo leta 1946, ko je bilo tožb na razporoko kar 9,107. To je razumljivo, ker je šlo za prvo leto neposredno po vojni in so vojna leta razruvala družinske razmere tako doma, kakor tudi v tujini. I
Vzeto v poštev razdobje od leta 1933 do lanskega leta je bilo v 19. letih v Clevelandu 105,431 razporočnih slučajev, s katerimi so seveda imela opraviti obla-stva.
ZA BOLJŠE AMERIŠKO ZDRAVJE
v Ameriki je 16,000,000 družin vsaka z letnimi dohodki $2,000 ali manj. Kako naj se preživi teh 16,-000,000 družin, da živi ameriški standard življenja in kako naj plača pravočasno stroške zdravljenja, če naj nastopi, bolezen?
Če se računajo stroški zdravnika in bolnic, obenem pa prišteje zraven izguba zaslužka vsled nastopa bolezni, potem ima Amerika opraviti z letno vsoto — $10,000,000,000.
Spričo današnjega stanja zavarovanja se je od teh deset bilijonov dolarjev krilo le deset odstotkov iz zavarovanj . , .
Velike gospodarske akcije v Evropi, ter med Ameriko in Veliko Britanijo
v EVROPI ZA PREMOG IN JEKLO, V AMERIKI ZA ALUMINIJ IN CIN
PARIZ, 14. januarja—Schumanov plan, da se spravi zapadno-evropski premog in tudi jeklo pod skupno upravo, so odobrili parlamenti Francije, zapadne Nemčije in Nizozemske. S tem, da je pristopila k temu načrtu tudi Nemčija, obstoja upanje, da bodo ostale države kot Italija, Belgija in Luksemburg storile v kratkenj isto. Sicer imajo te pogodbe odobriti še zgornje zbornice, rekli bi senati, vendar ni resnih pomislekov, da %i se sprejeti predlogi po senatih postavili na glavo.
Gre za uspešno zamisel, da se*®
NAMESTO DIMA— KROGLA IZ PIPE
ADEL, la., 14. januarja — Uradnik Archie Dillon se je nahajal v uradu šerifa in si prižgal pipo tobaka ter komodno kadil. Naenkrat je nastal pok in iz pipe se je pognala 28 kaliberska krogla. Na srečo je bila njena smer strop sobe.
Dillon je dobil poškodbe le na palcu. Kroglo v pipi si je razlagal na ta način, da se je na zadnjem lovu zamešala med tobak...
Koliko rabijo ameriške družine za preživljanje
Gallupov zavod v Princetonu je izvedel glasovanje o vprašanju koliko rabi ameriška družina štirih članov za preživljanje na teden. Vzhodni in zapadni deli Amerike rabijo za preživljanje družine štirih članov $60 na teden. Življenje je dražje v mestih, cenejše na deželi, to je naravno. Zopet pa je dražje v velikih kot v manjših mestih. Družina štirih članov se preživlja na jugu z $40 na teden, v srednji Ameriki zadostuje $50. 22 '/c ameriških družin zasluži manj, kakor pa so navadni stroški preživljanja.
Leta 1937 je bilo zadosti $30, da se je lahko preživljala druži-
na štirih članov za en teden. Meseni zrezki so se kupovali po 29 centov en funt, maslo je bilo 40 centov, mleko pa 12 centov za četrtinko. Tedenski izdatki za družino štirih članov so se gibai-li v teh krajih med 25 in 30 dolarji, črnske družine pa so shajale tudi z $12 na teden.
Vendar pa je pri vseh teh primerjavah in statistikah upoštevati važna dejstva, koliko je bil povprečni zaslužek delavca leta 1937 in koliko je isti danes.
Najbolj značilni je odstotek družin, ki nimajo dohodka standarda življenja in katerih je v Ameriki še vedno 16,000,000.
Nobenega poslanika v Vatikan
WASHINGTON, 14. januarja —Voditelji protestantov v Ameriki so izjavili in o svojem koraku obvestili tudi predsednika Trumana, da bodo nadaljevali svoj boj zoper imenovanje poslanika Amerike v Vatikanu.
Protestantje izjavljajo, da ne gre za osebo, pa naj si bo to general Clark ali kdo drugi. Gre za načelno stališče, da se ameriški poslanik v Vatikan ne pošlje, ker bi bilo tako dejanje pro-ti-ustavno in ne bi odgovarjalo ameriškim tradicijam.
Pravilen naslov
Pravilen naslov John Muzga, ki se je povrnil iz obiska v stari domovini, je 1319 E. 49 St.
Vile rojenice
OBSOJENEC UMORIL DVA STRAŽNIKA IN RANIL DVA
SAN .QUENTIN, Cal., 14. januarja — Obsojenec v tukajšnji kaznilnici, po imenu Eugene Burwell, ki je bil obsojen radi ropov in je tudi na šumu radi uboja, je s škarjami napadel dva stražnika in ju ubil, dva nadalj-na stražnika, ki sta skušala ukrotiti napadalca, sta bila težje ranjena.
NIZOZEMSKI PREDSEDNIK V AMERIKI
WASHINGTON, 14. januarja —V prestolici Amerike se mudi nizozemski ministrski predsednik William Drees. Izjavil je, da bo na sestankih s predsednikom Trumanom, državnim tajnikom Achesonom in z ostalimi člani vlade pregledal vse polje ameri-ško-nizozemskih odnošajev.
I I

Vile rojenice so se zglasile v soboto pri Mr. in Mrs. Joseph William Kumel, 1119 E. 177 St., in pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca, kateremu so dali ime Richard Joseph. Mati in dete se dobro počutita v Woman's bolnici. Dekliško ime matere je bilo Joan Virginia Ce-kada ter je hči Mr. in Mrs. Joseph Cekada iz 1119 E.' 177 St., ki sta postala tretjič stari oče in stara mama. Srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Joseph Kumel iz Aspinwall Ave., ki sta postala četrtič stari oče in stara mama, prastari oče je pa Mr. Frank Kumel iz Aspinwall Ave. Od preje so bile v družini samo vnukinje na obeh straneh, to je torej prvi vnuk. Čestitke!
Važna zasliševanja v WasHingtonu
WASHINGTON, 14. januarja —Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je danes podal splošno poročilo o položaju v svetu državni tajnik Dean Acheson. Njegovo zasliševanje je bilo tajno. Za jutri v torek je klican pred senatni odbor za zunanje zadeve načelnik zveznega glavnega stana general Omar N. Bralye. Istočasno je pozvan na ponovno zaslišanje državni tajnik Dean Acheson. Oba sta bila klicana, da izpovesta svoje mišljenje o grško-turškem vprašanju in pristopa Grčije in Turčije k severno Atlantskemu paktu.
Za četrtek je pozvan pred isti odbor Averell Harriman, da poda poročilo o splošni situaciji v Evropi.
Predsednik Truman do sedaj še ni predložil senatu svojega predloga, da se imenuje kaka osebnost za ameriškega poslanika v Vatikanu.
Šef tega odbora senator Tom Connally je izjavil, da bo nasprotoval imenovanju kakršnekoli ameriške osebe za poslanika v Washingtonu brez ozira na ime.
Redna seja
članice društva Waterloo Grove, št. 110 WC so prošene, da se gotovo udeleže redne seje v sredo zvečer v navadnih prostorih v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Dobitke se bo oddalo na redni seji prihodnji mesec.
Zdravnica zopet uraduje
Dr. Anne Prosen, ki ima svoj urad na 22050 Lake Shore Blvd., sedaj zopet ordinira. Urad je imela zaprt šest tednov radi bolezni. Telefonično se jo doseže na številki RE 1-5333 ali KE 1-2497.
zapadno-evropsko premoženje v premogu in v jeklu skupno upravlja. Y Nemčiji so bili socialni demokratje, ki so napovedali od začetka opozicijo kanclerju Adenauerju. S tem pa, da je zapadna Nemčija sprejela Schu manov načrt, je storjen realizaciji tej zamisli bistven korak naprej.
Nemčija je s svojim Industrijskim Porurjem v zapadni celinski Evropi najvažnejši producent premoga. Poleg gospodarske plati je zazreti v sprejetem sklepu tudi politično zbližanje zlasti med Francijo in Nemčijo.
Glede Belgije, ki je enako izrazito industrijska država in važen faktor tako v jeklu, kakor tudi v produkciji premoga, napovedujejo ostre debate in opozicijo, ki pa bo končno zlomljena. Italija ni ne v premogu, ne v produkciji jekla pomemben faktor. Vendar radi enotnosti gospodarskih pogledov je tudi njen pristanek važen.
Pričakuje se, da bo končni spo razum dosežen v nekaj mesecih in bo takoj nato začela poslovat skupna uprava evropskega pre moga in jekla. Glede sistem? uprave same, se predvideva fe deralna podlaga, to se pravi, df bodo imele posamezne države nt gospodarskem polju samostoj nost, kakor jo imajo v federaln" zvezi na političnem polju.
Z doseženimi uspehi je predvsem zadovoljna Francija, ki je započetnica te ideje in nosi na črt ime po njenem takratnem zunanjem ministru Schumann, k je ta načrt tudi zasnoval.
Razmerje produkcije premoga v številkah
' Gospodarski krogi povdarjajo da je pomanjkanju dolarja na za uadno-evropskem trgu vzrok tudi v tem, da produkcija zapadne Evrope ni razvita tako, kakor bi bila lahko.
Predvideva se, da bo zapadnr Evropa morala uvoziti iz Amerike do konca junija 35,000,000 ton premoga. Cena temu premogu bo $750,000,000, ali tri četrtine tega, kar dobi zapadna Evropa pod firmo ameriške pomoči tujini od Amerike.
Evropska produkcija premoga je še vedno 7% pod produkcijo pred vojno, medtem ko je ostala produkcija že nad višino predvojne produkcije.
Velika Britanija in zapadna Evropa ste bili glavni izvoznici premoga. Britanska produkcija Dremoga je še vedno za 19,000,^ 000 ton za produkcijo iz leta 1937, zapadno-nemška pa za 20,-000,000 ton. Če bi te dve državi povečale produkcijo in dvignile kapaciteto, potem bi ne bilo potrebno uvažati ameriški premog in bi se izdatki za uvoženi premog lahko potrošili v druge svrhe.
Gospodarski dogovor med Ameriko in Angleži
OTTAWA, 14. januarja — Uradno je bilo objavljeno, da se je sklenil med Ameriko in Veliko Britanijo gospodarski dogovor o porazdelitvi jekla, aluminija in cina v letu 1952. Podrobnosti da bodo objavljene te dni.
Amerika bo pomagala Veliki Britaniji z jeklom, od Velike Britanije oziroma Kanade pa bo dobila cin in aluminij. V času odsotnosti ministrskega predsednika Winstona Churchilla se je pogajal z amerišimi oblastmi zunanji minister Anthony Eden. Minister Anthony Eden je priletel iz New Yorka z letalom v Otta-vvo, kjer je predložil predsedniku Churchillu besedilo doseženega sporazuma. Na skupni konferenci britanskih in kanadskih predstavnikov so se porazgovo-rili o nadaljnih podrobnostih.
Rusija se dobrika
Italijanom
samostojno
WASHINGTON, 14. januarja — Senator Benton, demokrat iz Connnecticut je izpovedal, da hočejo Rusi izkopati ameriški kredit pri Italijanih. Ob prilike zadnje poplave v severni Italiji, katero poplavo je povzročila reka Po s pritoki, so bili zelo aktivni v poplavljenem ozemlju ruski vojaki, ki so razdeljevali živila in obleko in je bilo na teh darovih zapisano, da jih poklanja italijanskemu ljudstvu sovjetska vlada. Rusi so hoteli Ameriko dis-kreditirati in povdariti razliko, kaj pomenijo besede, kaj pa pomenijo dejanja.
V državi Connecticut je sestavljen posebni odbor za pomoč italijanskim poplavljencem. Senator Benton je sam član odbora in je obiskal preteklo leto posamezne kraje v Evropi, med njimi tudi dolino reke Po v zgornji Italiji.
Indija—ključ do Azije
NEW YORK, 14. januarja— Ameriški poslanik v Indiji je prispel v Ameriko na deset-dnevni dopust. Poročal bo predsedniku Trumanu m odboru za zunanje politične zadeve pred senatom.
Poslanik Bowles je dejal, da ima Indija pred seboj štiri težka leta, da pa se pričakuje, da se bo izognila komunizmu. Istočasno pa je poslanik Bowles naglasil, da je Indija ključ do splošne situacije v južni Aziji in da rabi gospodarsko pomoč.
STKAN 2
enakopravnost
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
15. januarja 1952
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 . 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
104
DELAVSTVO IN VOLITVE
(2)
62,000,000 delavnih rok se giblje v Ameriki podnevi in ponoči delu v pozdrav! Kakšna armada in kakšna volilna sila, če bi bile vse te delavske množice dobro organizirane!
15,000,000 organiziranega ameriškega delavstva pomeni moč, ki je ne more in ne bo mogel potisniti vstran noben političen faktor, nobena politična stranka. Ti delavci pa najsi gre za unijo AFL ali CIO ali za Lewisove rudarje ali za bratovščine železničarjev naglašajo, da bodo v letu 1952 posegle v volilno borbo z večjim zagonom, kakor kadarkoli popreje. Naglašajo pa istočasno, da bodo iskali v vrstah sedanjih dveh političnih strank—prijatelje delavstva.
Posebne delavske stranke v Ameriki ni. Delavski glasovi se bodo porazdelili ali med demokrate ali med republikance. Da ni misliti na kak nastop izven omenjenih političnih strank, kateri nastop bi podpiralo politično delavstvo, se razvidi tudi iz tega, da vodstvo ameriškega organiziranega delavstva že prireja ankete in sprašuje kaj govori v prid demokratom in kaj je v politično škodo republikancem.
Se živo je pred očmi poskus, ki je izšel iz vrst unije AFL, da bi se združile obe glavne uniji AFL in CIO. Če bi prišlo do te združitve, tako se je zatrjevalo, bi združeno ameriško unijsko organizirano delavstvo lahko postavilo svojega lastnega kandidata za ameriškega predsednika, ki bi imel mnogo izgledov, da bi s podporo armade neorganiziranega delavstva tudi stopil na krmilo ameriške države. Do te združitve obeh unij ni prišlo in računati je s političnim stanjem kot je—demokrat je in republikanci, z demokratskimi in republikanskimi kandidati.
V tem okviru so se izkristalizirale prve volilne napovedi, volilna gesla, za katera bo šlo in o katerih je vredno, da se porazgovorimo. Po mnenju unijskih voditeljev govori za delavstvo, da se orijentira na stran demokratske stranke dejstvo:
Da je narastla zaposlenost in se je dvignila prosperi-teta. Da se napoveduje nadaljevanje te politike do popolne zaposlitve in ne zmanjšane prosperitete.
Demokratom gre v prid in republikancem v škodo kontrola cen in najemnin. Oboje se je izkazalo kot dvoje potrebnih mer, da se prepreči izrabljanje in vojno psihozno izkoriščanje.
Republikancev se drži veliki "Business," ki je danes kot tak v delavskih očeh že zadosti razgaljen, ki pa ima vso uradno zaslombo v republikanski stranki.
Demokrat je so zavzeli odločno stališče zoper komunizem, zoper sovjetsko imperialistično agresijo, je delavstvo to stališče brez oklevanja odobrilo in tudi priznalo, da so za to borbo potrebne tudi lastne osebne žrtve.
Demokratom bi mnogo koristilo, če bi bili že razveljavili delavstvu nenaklonjeni, da ne rečemo sovražni Taft-Hartleyev zakon. To točko ima sicer demokratska stranka Truman v svoji zadnji poslanici, vendar bi bil naravnost na svojem dnevnem redu, je nanjo opozoril predsednik nepričakovan uspeh za demokrate, če bi bil Taft-Hart-leyev zakon že odpravili.
Nadalje je značilno, da bo ameriška podpora Združenim narodom, ameriška oborožitev, ki naj čuva in brani ameriško svobodo, kar vse je v glavnem ideja demokratov, dobila močan pristanek med ameriškim delavstvom, ki je uvidelo, da je republikanski popolni ali nepopolni izolaci-jonizem nesodoben.
Delavski voditelji pa tudi opozarjajo, da bodo republikanci vihteli kopje nad demokrati, češ, da je pod njihovim vladanjem bila razpašena korupcija. Bodo izrabili visoke davke, četudi bodo notranje priznali, da jih zahteva ameriško stanje nujne sile, za katero odvrnitev je pač potrebna oborožitev. Republikanci bodo izrabili visoke cene, četudi se borijo proti vladinemu uradu za kontrolo cen. Republikanci bodo izrabili po svoje ameriške žrtve na Koreji, četudi vedo, da vojne brez žrtev ni in četudi sami vojne na Koreji in ameriške soudeležbe- niso nikdar izrecno obsodili, vsaj ne takrat, ko se je svobodoljubni svet z Ameriko na čelu uprl sovjetskemu imperializmu na Daljnem vzhodu.
UREDNIKOVA POSTA
SELIŠKARJEVO PISMO CLEVELANDSKIM PRIJATELJEM
Ljubljana, 31. decembra 1951. Dragi rojaki in prijatelji!
Listam in prebiram "Enakopravnost" in kar načuditi se ne morem, koliko prireditev ste že imeli to zimo in koliko jih še pripravljate. Tako čitam o koncertu "Mladinskega pevskega zbora," nadalje o uprizoritvi "Ekvinokcija" dramskega društva Ivana Cankarja; o "Slova-novem" koncertu, z zanimanjem prebiram "Naš progresivni čebel jnak" . . . Vse to dokazuje, da vlada med vami še vedno zdrav duh slovenskega jedra, da še vedno nadaljujete prelepo tradicijo starih pionirjev-nase-Ijencev, ki se je sicer vrastel v ameriško novo domovino, ki pa nikdar ni pozabil svojega slovenskega srca in svoje slovenske rojstne domovine.
Ob tej priliki apeliram na vsa društva, da tudi nam poročajo o svojih prireditvah! Naši listi bodo taka poročila z veseljem pri-občevali, še z večjim veseljem pa bodo brali naši ljudje o vaših prireditvah, saj ima skoraj vsak tretji Slovenec kakega sorodnika v tujini. Pošljite nam tudi kako sliko, saj vem, da vse vaše prireditve tudi slikate in o vaših prireditvah bo na ta način tudi poročal naš radio.
Časopise iz Amerike dobivamo tu z velikansko zamudo. Danes na primer sem dobil "Pro-sveto," ki je datirana z 30. oktobrom. če pa nam pošljete poročila vaših prireditev z avionsko pošto, prejmemo take pošiljke najkasneje v desetih dneh!
Z navdušenjem čitam, kako se Progresivne pripravljajo na obisk. Že kar datum odpotova-nja je naveden. Imenitno! Naši godci že pridno vadijo valčke in polke in če bo šlo vse po sreči, bo hudirjevo imenitno, kadar bosfte tu. O podrobnosti pa se bomo še pogovorili. V pismih me marsikdo vprašuje; "Kaj pa, če bo vojna . . Ej, golobčki moji, naj gre vojna k vragu! Pri nas toliko mislimo nanjo kot na lanski sneg, zato kar brez skrbi! Če pa bo res zaropotalo, tedaj prav gotovo ne bo samo pri nas —ampak po vsem svetu! Za tako krvavo ohcet pa nihče ni navdušen in vsakdo se bo tisočkrat prekleto premislil tako stvar začeti.
Moje zdravje trenotno ni vredno piškavega oreha. Že ves ta mesec nisem zapustil sobe, kar venomer ležim. Po novem letu bom šel za nekaj časa na zagrebško kliniko in če ne bo boljše, bom dal glavo pod nož. Prav te dni sem dobil zdravila, ki mi jih je poslal dramatski klub "Slovenija" iz Barbertona. Ali sem debelo gledal! Kako, hudirja pa so zvedeli ti Ijubez-njivi rojaki, kakšno bolezen imam . ...? Naj bo že kakorkoli, na tem mestu se jim iskreno zahvaljujem in ker je bil prav takrat, ko sem prejel ta zdravila, pri meni tudi moj zdravnik, je z zadovoljstvom potrdil, da so Ja zdravila pravšna!
Enako se zahvaljujem rojakinji Klančnikovi iz Chicage, ki trpi na isti bolezni kot jaz, ker mi je poslala neke tablete, ki nji, kakor mi piše, zelo pomagajo. Bogm^ da som bogat; bogastvo so moji prijatelji, ki jih imam po vsem svetu!
Drugače pa je težko, ker ne morem delati, kot bi rad; kaditi ne smem, piti ne smem, slanega ne smem jesti, plesati ne smem, peti ne smem. To so hude stvari.
tako niti v kloštrih ne živijo. No, tu in tam se tudi malo pregrešim, zdravnik seveda o tem ne sme vedeti, pa tudi moja žena ne, ker je zdravniku sveto obljubila, da bo pazila name kot na bunčico svojega očesa. Toda ker ona rada kadi, ji na skrivaj smuknem kako cigareto . . . Ona se pa jezi, češ, da preveč kadi in da se bo morala odvaditi. Jaz pa se na tihem hahljam.
Zima (namreč v kiklji) me pride večkrat obiskat in če ne bi bilo te neizmerne luže med nami, bi jo kar ucvrla na kako vašo prireditev in ko bi takole po koncertu stali okoli bare s kako flaško v roki, bi se lahko marsikaj veselega pomenili. Vidiš, hudika, rojak Godec, ko si odhajal, sem pozabil napisati tvoj naslov in zato ti kar preko Enakopravnosti želim srečno novo leto!
Hitim, da bo šlo to pismo še danes naprej, 'kajti danes je še stara poštna tarifa, jutri bo pa že po novem. Prijateljske pozdrave prav vsem!
#
Te dni je izšla važna odredba jugoslovanske zvezne vlade o pariteti dinarja. Pariteta dinarja se določa na podlagi 2,9622 miligrama čistega zlata za en dinar, oziroma 337,583 dinarjev za 1 kilogramov čistega zlata. Od 1. januarja dalje se bodo uporabljali za vse obračune, nakupe in prodaje tujih plačilnih sredstev naslednji tečaji:
Eden ameriški dolar za 300 dinarjev, eden kanadski dolar za 29 dinarjev; eden angleški funt za 840 dinarjev; 100 francoskih frankov za 85 dinarjev, 100 italijanskih lir za 48 dinarjev itd. To je zlasti ugodno za naše rojake, ki bodo prišli na obisk v tem letu, za tiste rojake, ki so se preselili v Jugoslavijo in uživajo ameriške rente in končno je stvar vendarle urejena, kar se valutnega razmerja našega dinarja tiče. Vsa obračuvanja z inozemstvom so s tem poenostavljena.
Ker me mnogi rojaki v pismih vprašujejo, kakšne vrste hrane je treba naprej poslati, če bodo prišli na obisk in kaj je treba seboj prinesti, da ne bodo lačni, vam bom na kratko vso to "težko" stvar pojasnil. Ker je zdaj že izšla odločba o pariteti dinarja, vam bo kaj lahko preračunati, kaj lahko dobite v Jugoslaviji za en dolar, oziroma kaj se vam izplača naprej poslati, da boste ceneje "skoz prišli" kakor pravimo.
Že nekaj časa so ukinjene prav ..vse karte. Vsakdo lahko kupi na prostem trgu vse, kar si poželi. Blaga vsake vrste je dovolj vsepovsod, trgovine so polne, ne manjka ničesar! Če imaš dovolj denarja, lahko živiš ka kor baron, vsega si lahko privoščiš—razen tičjega mleka seveda še ne, pa tudi žabje volne še ne prodajamo. Zdaj pa si poglejmo malo trenotne cene, po katerih boste najlažje precenili, kako bi se dalo z dolarji živeti v Jugoslaviji.
Tako stane en kilogram pše-ničnega kruha 48 dinarjev; en kilogram kruha iz koruzne moke 32 dinarjev; en kilogram makaronov 80 dinarjev; en kilogram svinjske masti 200 dinarjev; en kilogram presnega mas la (putra) 450 dinarjev; 1 liter olja 200 dinarjev; en kilogram sladkorja 155 dinarjev; 1 kilogram govedine 140 dinarjev; en
Težka doba, ki jo s svetom preživlja Amerika, zahteva svežih in dalekovidnih moči. Zdi se, kakor da gre v nepreglednih vrstah ameriškega delavnega ljudstva kakor vrenje tiho vprašanje v kamrici posameznega srca, ali ni doba v katero stopamo, doba, ki bo usodepolna in ali ne zahteva usoda, da naj se pojavi med Amerikanci mož stila. koncepta in dalekovidnosti, kakor je bil v depresiji in v zadnji vojni Franklin Roosevelt....	L. C.
kilogram teletine 150 dinarjev; en kilogram sveže svinjine 175 dinarjev; en kilogram hrenovk (wieners) 220 dinarjev; en kilogram salami slabše vrste 220 dinarjev, najfinejše vrste 400 dinarjev; en liter vina 80 dinarjev; en liter domačega žganja 230 dinarjev; en kilogram surove kave 1,700 dinarjev.
En par moških čevljev od 2,000 do 5,000 dinarjev; ena moška obleka iz kamgarna z vsem priborom od 12,000 do 20,-000 dinarjev; enodnevna oskrba v hotelu—soba in hrana od 240 do 600 dinarjev, najfinejši čokoladni bomboni en kilogram 350 dinarjev, enosobno stanovanje v Ljubljani stane mesečno 250 dinarjev, dvosobno stanovanje 400 dinarjev, za moje stanovanje na primer, ki obsega kuhinjo, predsobo, kopalnico, tri velike sobe in kabinet ter dva balkona, stane mesečno 700 dinarjev in tako dalje.
Cene pa nikakor še niso ustaljene. Z ozirom na velike gospodarske preuredbe, zlasti kar se tiče vodenja tovaren po delavcih samih, z ozirom na nove cene industrijskih izdelkov, surovin itd., bodo cene šg skakale, nikakor pa ne navzgor. Tudi se morajo cene prilagoditi novi pariteti dinarja. Ko je na primer veljal sedaj en dolar v uradnem tečaju samo 50 dinarjev, smo plačevali poštno tarifo za Zedi-njene države za navadno pismo pet dinarjev, za avionsko pa 10 dinarjev. Ker je dolar sedaj šestkrat dražji napram dinarju, bodo te mednarodne tarife seveda precej dražje. Trenotno mi še ni znano, koliko bo stala znamka za pisma v Ameriko.
Tudi mi še ni znano, po koliko bodo sedaj prodajali bencin, ki je bil do sedaj najcenejša stvar v Jugoslaviji, saj smo plačevali za en liter bencina 6.75 dinarja —torej še enkrat ceneje, ko v mirnem času. Po novem letu bo znatno dražji. Govore, da bo stal liter 50 dinarjev, toda kaj bolj točnega še ne vem. Vsekakor pa bom takoj poročal, ker bo to zlasti zanimalo tiste rojake, ki bodo prišli na obisk s svojim avtomobilom. Do spomladi pa, kakor pravim, znajo biti splošne cene še nižje kot so danes. Končno pa, če pomislite, da boste dobili za en dolar pet pristnih in velikih kranjskih klobas, je razumljivo, da lačni ne boste, zlasti še, ker je vsak dan vedno več blaga na trgu in v trgovinah. Te dni na primer so odprli od glavne pošte pa vse do Tivolija tako-zvani novoletni sejem na stojnicah (stantih), kjer dobiš vse, kar si poželiš, še celo v večji izbiri kakor v mirnih časih.
Ker prihajate mnogi naši rojaki v dotik z takozvanimi "begunci," ki so po zmagi jugoslovanske partizanske vojske be žali iz Jugoslavije mnogi zaradi tega, ker so se bali ljudske sodbe zaradi svojih zločinov, mnogi pa tudi zaradi tega, ker so bežali zaslepljeni. po strašni propagandi belogardistov, češ, kamor pridejo partizani, kar vsevprek morijo in koljejo, je važno, da veste tudi talo: Na včerajšnji seji obeh svetov Ljudske skupščine, je minister za notranje zadeve Aleksander Rankovic izjavil na vprašanje nekaterih poslancev, da se bo jugoslovanska vlada na vso moč trudila, da omogoči jugoslovanskim razse-Ijencem vrnitev v domovino. Dejal je:
"Želim poudariti, da bo vsakomur, kdor se vrne, dana popolna možnost vključitve v gospodarstvo in v normalno življenje prav tako kot drugim državljanom. Tudi je tem osebam nepotreben kakršenkoli strah pred odgovornostjo, ker niso imeli, zapeljani od sovražnikov naše države, dovolj ali sploh nobenih možnosti, da bi se seznanili z razmerami v svoji domovini in se zato do danes niso vrnili. Vsakomur, kdor se bo odločil za vrnitev, bodo diplomatska zastopstva Jugoslavije v do-tični državi omogočila vrnitev."
Ta izjava jugoslovanskega notranjega ministra velja za razseljence, pripadnike bivše jugoslovanske vojske, ki so bili zaradi izdajstva državnega in vojaškega vodstva stare Jugoslavije ujeti po sovražniku in ki se po osvoboditvi niso vrnili, nato za civilne osebe in pripadnike vojaških formacij, ki so vojskovali na okupatorjevi strani in zbežali v tujino, ki pa niso storili vojnih zločinov. Notranji minister je svojo izjavo zaključil takole:
"Razumljivo je, da takšna svobodna vrnitev v državo in takšno ravnanje s tistimi, ki se bodo vrnili, ne more veljati za tiste izdajalce domovine, ki so bili hudi vojni zločinci in ki so sedaj v tujini organizatorji sovražne delavnosti zoper novo Jugoslavijo, pa naj so že obsojeni od jugoslovanskih sodišč ali pa še ne, kakršni so na primer Ante Pavelič, Artukovič, Slobodan Jovanovič, Vladko Maček, Dragiša Cvetkovič itd. Ti in njim podobni pomogači kot tudi njihovi kominformski sobratje se ne bodo mogli izmakniti obsodbi ljudskega sodišča za zločine in izdajstva, ki so jih zagrešili."
Čudno zimo imamo pri nas. Dočim je zgornja Gorenjska polna snega, vlada v Ljubljani pravcata pomlad. Danes na primer sije sonce, da je veselje in kar toplo je. Ob tej priliki vam sporočam, da je vaš prijatelj Etbin Kristan čil in zdrav. Pred kratkim se je vrnil spet iz Bosne, kjer je bil na otvoritvi nove mladinske železniške proge Vedno potuje in ne more verjeti, da se je nova Jugoslavija v tako kratkem času tako silno dvignila iz prejšnje zaostalosti. Tudi njegova žena Frances se imenitno počuti, v Ameriko pa se nameravata vrniti šele pomladi.
Ker je doba voščil, voščim uredništvu tega lista, vsem njegovim sodelavcem in njegovim naročnikom ter vsem mojim prijateljem v Zedinjenih državah zelo srečno novo leto. Osebno pa ne morem odgovarjati vsem (za enkrat seveda!), ker sem že ves mesec priklenjen na posteljo. Torej še enkrat: vsem srečno novo leto 1952!
Tone Seliškar.
ŠKRAT
MacArthuristi ne nastopajo
WASHINGTON, 14. januarja — Pristaši generala MacArthur-ja kot predsedniškega kandidata za volitve leta 1952 so najavili, da general MacArthur ne bo ni kjer nastopil pri primarnih volitvah leta 1952. Pač pa je MacArthur za to, da se njegovi pristaši zavzamejo za Roberta Taf-ta kot republikanskega kandida ta. Pristaši MacArthurja so uvideli, da MacArthur nima politič ne zaslombe, da pa je po idejah Mac Arthur ju najbližje ohijski senator Robert Taft.
Pristaši Roberta Tafta so od svoje strani sami najavljali, da ne bo MacArthur samostojno nastopil, Robert Taft pa bo imel v njem zaslombo.
Rudnike pod nadzorstvo
WASHINGTON, 14. januarja — Spričo zadnje nesreče v rudniku Frankfortu, kjer je prišlo ob življenje 119 rudarjev, se je začela med kongresniki akcija, da se izglasuje zakon, ki bo dal zveznim inšpektorjem večjo kompetenco. Zvezni inšpektorji naj bodo pooblaščeni, da zahtevajo od lastnikov rudnikov, ki nimajo zadostnih varnostnih priprav, da te rudnike zaprejo. Po dosedanjem zakonu so imeli zvezni nadzorniki le možnost, da so dali priporočila, niso pa imeli pooblastila, da zahtevajo konkretne ukrepe.
V minulem stoletju je živel blizu Vranskega postaren človek, ki je ljudem rad kaj napisal ali svetoval, da je imel potem za pijačo. Pil je namreč hudo rad, drugače pa je bil poštenjak in dobričina.
Nekoč se ga je močno navlekel, da je pri Brodeh, kjer je tekel potoček čez cesto, padel na obraz v plitko vodo in se zadušil, ker se ni mogel pobrati.
Po stari navadi so tudi njemu privoščili spomenik, ki naj spominja za vselej na nesrečo. Pribili so na jablano ob cesti deščico z napisom:
Dokler je vince piu je biu zdrau in živu.
Ko se je vode nažaru je pa umaru.
Neverjetno, kako danes ljudje kradejo! se je potožil potnik kondukterju poulične. Pred pol ure sem sunil krasno urco, pa je že nimam več.
Pri mizi v kavarni sedi možakar ob kozarcu rujnega. Približa se mu neki gost in ga ogovori: "Oprostite, ali še berete časopis, ki sedite na njem?"
V teku je bila volilna kampanja za državno službo, za katero se je potegovalo veš kandidatov. Med njimi, je bil človek, ki je bil malo preje odpuščen iz norišnice. Svoj volilni govor je pa za-ypel takole:
"Jaz sem edini politik cele države, ki lahko z zdravniškim spričevalom dokažem, da nisem nor . .
Kakor vsaka poštena kani-balska zgodbica, se tudi ta začenja tako, da so ljudožrci ujeli misijonarja. Pripravljajo se, da ga spečejo in pojedo. A misijonar ima srečo. Zasmili se poglavarju ljudožrcev, ki mu obljubi, da mu bo daroval življenje. Toda samo pod enim pogojem: misijonar mora teči v sosednjo vas, oddaljeno uro hoda, in oddati tamkajšnjemu poglavarju škatlico.
Kaj je bilo v škatlici? Prav to je skrivnost in misijonarju so strogo prepovedali, da bi pogledal vanjo.
In teče misijonar v sosednjo vas, v škatlici pa nekaj tajin-stveno škreblja.
Kaj neki je v škatlici? Poglavar je sicer strogo ukazal, da ne sme pogledati, toda tudi misijonar je človek in ne vzdrži napada radovednosti. Razen tega je sam sredi stepe—kdo bi ga mogel videti, če pogleda v škatlico ?
Odpre jo. In kaj zagleda? Peščico suhih gob. In poleg listek z notico: "Enega sem ti dolžan od lani. Dober bo z gobami."
Copatarja pri fraki ju sta modrovala med seboj. Pravi Copata št. 1: "Da, da, saj pravim, mož je glava . . ."
Copata št. 2 mu odgovori: "Da, da, in žena obrača to glavo . . ."
Profesor razlaga dijakom različne občutke ob raznih načinih smrti in konča: "Še najlepše je in najmanj boli, če zmrzneš. Človek obleži mrtev v snegu, čuti v začetku malo mraza, ki pa sc kmalu spremeni v prijetno toploto, v kateri mirno zaspi. Ko se čez čas piebudi, vidi, da jc mrtev."
Don't gamble with fire— the odds are against you I
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vatikan in Slovenci
(Nadaljevanje)
Sprava . med Vatikanom in iKvlt'inalom je bila podpisana 11. februarja 1929 in ko so klerikalci poudarjali, da je to svetovni zgodovinski dogodek, so tudi zatrjevali, da se središče krščanstva ne bo navezalo na italijansko državo v škodo svojega "vesoljnega poslanstva."
Ko je bil pozneje sklenjen konkordat z italijansko vlado, so pa trdili, da Vatikan ni pozabil na našo narodno manjšino v Italiji. Klerikalci so pravili, da je za varstvo slovenske narodne manjšine zelo dobro poskrbljeno, ker Vatikan v svojih kon-kordatskih pogodbah vztraja na tem, da se morajo postaviti škofom in župnikom pomočniki, ki bodo skrbeli za dušno pastir-stvo v jeziku narodne manjšine.
Pri takem zatrjevanju jih ni prav nič motilo, ko je Vatikan prav tako, kakor nekdaj tržaškega škofa dr. Karlina, odstav-Ijal in premeščal tudi druge duhovnike samo zaradi tega, ker so bili zavedni Slovenci.
XI.
Katoliška akcija se je pojavila v prvem letu diktature in listi obeh taborov so o njej zanimivo razpravljali. Liberalci so trdili, da je katoliška akcija vrhovno vodstvo vseh klerikalnih organizacij, od politične stranke in vseh bratovščin do zadnjega in najmanjšega podpornega društva, klerikalni so jo pa razlagali kot notranjo cerkveno zadevo po naročilu predstavništva katoliške ideološke vzajemnosti.
Pripovedovali so, da je papež Pij XI. že leta 1923 dal pobudo in smernice za tako vzajemnost vseh katoliških sil. Nihče pa ni govoril o tem, kako katoliška akcija nadomešča razpuščeno Slovensko ljudsko stranko.
Razpust tako imenovanih separatističnih organizacij je bil
Na stanovanje in hrano
se sprejme dva ali tri poštene moške, ki delajo. Imajo vse ugodnosti dobrega doma. Za podrobnosti pokličite
MI 1-1523
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
6% obresti
Naprodaj imamo kontrakte, plačljivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2500. D. L. KRUEGER 111 W. Washington CEntral 6-5225
WANTED TO RENT
3 ADULTS need 5 or 6 rooms unfurnished, heat optional. 15 years at present address. Prefer N.W.
EAstgate 7-7169, between 4 and 7 p. m.
BUSINESS OPPORTUNITY
Furrier—Large Cleaning Store. Well established business. Est. 25 years. All equipment. Storage vault. Modern 5 room apartment. Tile kitchen and bath. Automatic oil heat. 2 car garage. S. W. side. For sale or rent.
Bishop 7-2860
sama velikaška gesta monarho-fašizma, ki v političnem in javnem življenju ni mogla doseči svojega namena, ker je ves režim živel od šovinizma. S katoliško akcijo so klerikalci še povečali vsaj vpliv in pritisk na režim in verske razlike v državi so se močno poglobile. Klerikalci so neprestano podčrtavali verske razlike in v ta namen jim je prišla prav celo statistika o kriminaliteti v državi.
Ko so na primer razpravljali o proračunu pravosodnega ministrstva, so klerikalci takole uporabljali statistične podatke iz sodišč: kaznivih dejanj zoper tujo lastnino pri pravoslavnih 7,535, pri katolikih 3,881; zoper uradne dolžnosti pri pravoslavnih 163, pri katoliških samo 29; pri kaznivih dajanjih zoper državo pa katolikov 250, pravoslavnih 161. S tem so hoteli reči, da so pri tatvinah prvi pravoslavni, med preganjanci pa katoliki.
Rri vsej taki taktiki pa klerikalci od svojega deleža pri vladi niso mogli kaj prida pričakovati. Od velikih besed ni prišla vlada nikamor naprej. Pri tem je imel največjo zaslugo njen predsednik general Živkovic, ki so ga pozneje neki duhoviti opo-zicionalci takole opisali:
"V politiki neroden začetnik; iz dobe njegovega vojskovanja pa vemo samo to, da je nekoč pod njim poginil konj, on pa je ostal živ in zdrav."
Že konec septembra 1930 je dr. Korošec z izgovorom, da je bolan, zapustil vlado, v kateri je bil takrat minister za gozdove in rudnike.
V vladi so klerikalci seveda takoj nadomestili liberalce in začela se je spet ostra klerikalna opozicija, pri kateri je igral zelo važno vlogo klic "vera je v nevarnosti." Ta opozicija se je tako stopnjevala, da je režim poslal nekatere njene voditelje v internacijo. Dr. Korošec sam je postal "gospar na Hvaru," kakor so ga kot političnega pre-ganjavca imenovali zato, ker bi premnogi rojaki ptav radi svoje svobodne življenje zamenjali z njegovo udobno "internacijo."
Klerikalna opozicija pa ni bila tako ostra, da se klerikalci ne bi brigali za prve volitve 8. novembra 1931 po monarhojfaši-stični ustavi. Kot trojanskega konja so poslali nekaj svojih ljudi v beograjsko skupščino in sta bila med njimi tudi dva duhovnika. Najbolj zanimiv predstavnik klerikalizma ali katoliške akcije v monarhofašistič-nem parlamentu je bil profesor verouka na celjski gimnaziji Lojze Pavlič, ki je bil izvoljen za poslanca v laškem okraju in se je sam rad ponašal, da so ga "izvolili" trboveljski rudarji. Iz dobe njegovega parlamentarnega dela imamo zanimivo brošuro, ki nosi naslov "Mlada garda mladega človeka" in v kateri so zbrani govori," ki jih je imel med proračunskimi debatami za leto 1934-35. V svojih govorih je sicer poudarjal režimsko "narodno in državno edinstvo," v vsakem pa je tudi kaj povedal v imenu katoliške akcije in v korist raznih klerikalnih organizacij.
Največkrat in najbolj odločno je nastopal proti nameravani razglasitvi škofovskih posestev v Gornjem gradu. Hudo je napadal sklep ministrskega sveta in ministrstva za kmetijstvo, po katerem je prišel v finančAi zakon paragraf 48 o razlastitvi škofovskega posestva, ki do 25. decembra 1933 še ni bilo razlaščeno. V skupščini se je, kakor je navedeno v stenografskem zapisniku, takole razburjal:
"Protestiram proti tako zakonodajo! Govorim kot duhovnik in opominjam vse poslance katolike, naj ne,glasu jejo za razlastitev. Moja duhovniška dolžnost je, da blagoslavljam, da razširim ljubezen in mir ter se bojujem za pravico, zdaj pa preklinjam vsakega, ki glasuje za razlastitev, ker je to zločin nad slovenskim narodom in kulturo. Vsak,, ki glasuje za razlastitev, naj bo preklet na veke, preklet naj bo, kdor jemlje cerkvi premoženje!"
XII.
Klerikalci so bili v prvih jugoslovanskih vladah, ki so brutalno napadali delavski razred; bih so steber "režima glavnja-če," ki je dosegel svoj višek, ko je razbesneli srbski šovinist Puniša Račič, poslanec vladajoče stranke, 20. junija 1928 v skupščini ustrelil dva opozicio-nalna poslanca, tri pa ranil— medn jimi Stjepan Radiča, ki je 8. avgusta umrl; pomagali so pri porodu monarhofašistične diktature; znašli pa so se tudi ob strani" dr. Milana Stojadino-vica, ki ima največjo odgovornost za zgrešeno pot stare Jugoslavije, ko je začel vpregati državo v fašistični jarem.
Stojadinovič je prišel v ospredje političnega življenja nekdanje Jugoslavije kot zaupnik fašistične osi, kar je dobro vedel tudi Vatikan, kajti takrat je bilo prijateljstvo med papežem in Mussolinijem na višku. Stojadinovič je začel svojo kariero kot finančni minister, kmalu pa je postal zunanji minister in tudi predsednik vlade. Klerikalci so se ga trdno držali od začetka do kraja po navodi lih iz Vatikana ali pa po lastnem navdihu, ker so, kakor pravi pregovor, "spoznali ptiča po perju."
Najprej so dobili od njega visoke odškodnine za "politična preganjanja" med opozicijo in je tako na primer dr. Marko Natlačen dobil milijon dinarjev, ker je bil nekaj časa "interni ran" v Bosni. Odškodnine so dobili po amnestiji tudi vsi obsojenci iz tako imenovanega šen-čurskega procesa. Ob Stojadi-novičevi strani so klerikalci v Sloveniji razvili svojo oblast-nost do najvišje inere.
Takrat je prišlo do pravega izraza vodstva katoliške akcije. V začetku leta 1938 je na primer Katoliško tiskovno društvo objavilo, da je ustavilo izdajanje revije "Dom in svet," ker je objavila razpravo o dogodkih v Španiji. Pri "Slovencu" pa je bilo odpovedano sotrudništvo urejevanje "zdravniške posvetovalnice"—zdravnika dr. Antonu Bred ju.
(Dalje prihodnjič)
IZ RAZNIH KRAJEV JUGOSLAVIJE
Bela Krajina dobila radiooddajno postajo
Belokranjcem je bila izpolnjena davna in velika želja—v Črnomlju so dobili svojo radiooddajno postajo, ki je začela z rednimi oddajami 31. decembra na valovni dolžini 212 metrov. Ob slovesni otvoritvi je bila velika svečanost, saj je nova ra-dioodajna postaja za Belo Krajino velika pridobitev, ki bo to deželico sonca in lepote še bolj približala ostalim krajem v republiki.
Pastirček je ubil volka
Pod Šarplanino blizu Prizrena je majhna vasica Stružje, v kateri živijo Šiptarji. Nedavno je majhen pastirček Nevait Lutvi-ja na paši srečal volka, ko je hotel napasti njegoVo živino. Neustrašeni fantiček je zverino napadel s palico in ga po hudi borbi ubil. Gozdno gospodarstvo iz Prizrena je dalo malemu junaku nagrado pet tisočakov, ki jo dobi vsak, ki ubije volka.
Finci v Postojnski jami
Nedavno je priplula na Reko finska ladja "Laila Nurminen." Kmalu potem so se finski mornarji oglasili na turističnem uradu in pripovedovali, da bi si radi ogledali neki znamenit kraj, ki je zelo znan po svetu. Uslužbenci ,urada niso takoj ugotovili, kateri kraj mislijo. Ker ima Jugoslaviji obilo lepot, ki navdušujejo tjuce, je bilo to tudi res težko. Predlagali so jim ogled Opatije, Raba, Delnic in še več drugih turističnih krajev, toda Finci niso bili zadovoljni. Naposled se je eden izmed uslužbencev spomnil na Postojnsko jamo in finski mornar, ki je znal angleško in je bil Fincem za tolmača, se je zadovoljno nasmehnil in prikimal.
Takoj naslednji dan se je 17 finskih mornarjev in oficirjev odpeljalo v Postojno, kjer so si nato do poznega popoldneva ogledovali lepote znamenite podzemeljske jame. Njihovo navdušenje je bilo nepopisno. Re
!lj
i
%
i
m
i m
i
i #
SEASON'S GREETINGS Central National Bank in Chicago
An experienced well established bank offers complete banking facilities in The Most Modern New Banking house in Chicago.
Motor Banking, In-the-Bank Parking.
Elevators to all Depts.
Modern New Vaults.
"IN THE HEART OF CHICAGO'S INDUSTRY"
Open Every Friday from 9 a. m. to 7 p. m. 728 W. ROOSEVELT RD. — MOnroe 6-8300
i i
i #
i
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicotl 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod ■amo no East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
mVENT
m
and yew
mNWEN
Needless fires are destroying America's resources at an appalling clip. Fires break out 'every 20 seconds, every dayl Defense workers' homes are burned out, vital factories destroyed, irreplaceable materials consumed. Careless habits make our cities highly vulnerable if an enemy drops bombs. Sq get into these good habits today:
Throw out rubbish and rags
Don't »moke where
it's forbidden (Never smoke in bed)
Use safety-type ash trays
)
Don't misuse -electrical ^
oppliances
dorit gamble with fire-the edds are against you!
kli so, da so prepotovali že dosti sveta, pa kaj takšnega še niso videli. Kapitan finske ladje je rekel, da je nedavno videl eno izmed sedmih svetovnih čudes— Keopsovo piramido in da Po-, stojnska jama po svojih čudovitih naravnost pravljičnih lepotah prav nič ne zaostaja za tem čudom.
Montažne hiše za UNICEF
Tovarna montažnih hiš v Da-vidovičih je dobila od UNICEFa naročilo za 200 montažnih hiš s skupno površino 20,000 kvadratnih metrov. Te hiše so namenjene raznim deželam, kjer primanjkuje stanovanj. Prva pošiljka delov za te hiše je že izdelana in je nedavno prispela v pristanišče na Reki.
Osemdeset vasi so elektrificiraK v Dalmaciji
Splitsko podjetje "Svjetlost" je svoj letošnji plan izpolnilo že v oktobru in ga preseglo za 15 odstotkov. Največ uspehov je to podjetje doseglo pri elektrifikaciji vasi v Dalmaciji. Letos je zgradilo nad 43 kilonietrov daljnovodov in izvršilo več dela," kakor so ga v Jugoslaviji pred vojno na tem področju Dalmacije v celih 23 letih. Dalmacija ima zdaj že 80 vasi z električno napeljavo.
Jugoslovanske vžigalice na tujih trgih
Osiješka tovarna vžigalic je v zadnjem času prejela tudi več naročU iz tujine. Prvo naročilo je prispelo iz Sirije, kamor bodo iz Osijeka v kratkem poslali 500 zabojev vžigalic. Sirija bo postala stalni kupec jugoslovanskih vžigalic, za katere se zanimajo tudi kupci v Nigecriji, Etiopiji in Saudovi Arabiji.
Nylon nogavice za 180 dinarjev
Za Novoletno jelko so v nekaterih trgovinah v Ljubljani prodajali zelo lepo izdelane domače nylon nogavice, ki jih je nedavno začela izdelovati tovarna v Savljah pri Ljubljani. Nogavice
po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. Še bolj so bile pa kupovalke zadovoljne s ceno. Veljale so 1,000 dinarjev. Od tega je prodajalka odbila še 10 procentov popusta, ki velja ves novoletni teden za vse industrijsko blago. Ker pa so kupovalke večinoma kupovale nogavice z denarnimi boni za industrijske izdelke, s katerimi dobiš blago z 80% popustonv-so veljale lepe nylonke—reci in piši—180 dinarjev. Taka kupčijg, se res izplača. Tako se bodo letos za Novo leto mnoge Ljubljančanke lahko ponašale z nylon nogavicami, o katerih doslej zaradi visoke cene, niso niti mogle sanjati.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
RAZNO
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
mil
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
ZEMLJIŠČA NAPRODAJ
Blizu E. 185 St.
Hiša za 2 družini; 5 in 5 sob, forneza na plin; 2 garaži, cementi-ran dovoz. Lota 200 čevljev s sadnim drevjem. Po zmerni ceni. Lahko takoj prevzamete.
Na Kildeer Ave. blizu E. 185 St.
Krasna hiša s 6 sobami, fornez ija plin, garaža za 2 avta. Lahko kmalu prevzamete.
Na Muskoka Ave. blizu E. 185 St. Lota 75x100.
Za podrobnosti se obrnite na
J. KN i F I C
REALTY 820 E. 185 ST.. IV 1-7540
POHIŠTVO NAPRODAJ
ZA OBEDNICO, KUHINJO in spalnico.
Tudi razne druge hišne potrebščine. Cene zelo zmerne. 952 E. 141 ST.
Želim se seznaniti z
Slovenko, Hrvatico ali druge narodnosti pošteno žensko, brez otrok. Mora biti dobrega značaja, ne pijanka, kartovka, plesalka ali kadilka. Na denar se ne oziram, ne na starostno podporo. Nobena ne bo lačna. Katero ranima, naj pošlje svoje ime in naslov pod rubriko "Slovenec/' c/o Enakopravnosti 6231 Si. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Mesnica in grocerija naprodaj
Ima $1200 tedenskega prometa. Se mora prodati ker gre lastnik v armado.
Podrobnosti dobite pri JOSEPH GLOBOKAR 986 E. 74 St., HE 1-6607
Hiša naprodaj
Za 2 družini, po 5 in 5 sob; blizu šole sv. Vida. Dvojni hrastovi podi, 2 forneza, 2 garaži. Lahko takoj prevzamete. Se mora takoj prodati. Cena zmerna.
JOSEPH GLOBOKAR 986 E. 74 St., HE 1-6607
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo sama izplačala; Zaprt po*, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; fornez na plin, nanovo dekorirano in barvano znotraj in zunaj. E. 109 St., severno od St. Clair Ave. Cena $14,200. Pokličite lastnika.
RE 1-0954
Mož in žena
srednjih let, brez otrok, iščeta stanovanje s 3 sobami med E. 66 St. in E. 40 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za štiri družine,
VSAKO STANOVANJE S 4 SOBAMI, 4 GARAŽE. Pokličite. po 4. uri popoldne. HZ 1-5451
Hiša naprodaj
RICHMOND HEIGHTS
Hiša Colonial tipa s 4 spalnicami; garaža poleg; okrog dva akra zemlje, ilnovata in peščena zemlja. Kokošnjak, sadno drevje, trte. Pokličite lastnika.
EV 1-1953
DELO DOBIJO MOŠKI
Spot Welder
Mora imeti nekaj izkušnje in biti zmožen čitanja "blue prints." Plača od ure in nadurno delo. Na vzhodni strani.
Mora govoriti angleščino.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
1088 IVANHOE RD.
IZURJENI DELAVCI
DIE MAKERS DIE REPAIRMEN TOOLMAKERS TOOLROOM LATHE OPERATORJI
AUTOMATIC SETUP MAN (Gridleys)
LATHE HAND (Production)
SHEET METAL DELAVCI
Vsa ta dela so stalna, podnevi, z dobro plačo od ure.
Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora.
Dobre delovne razmere; samo 12 minut od Square.
THE BISHOP 8 IBABCOCK MFG. CO.
4901 HAMILTON AVE.
EN 1-1600
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnilc

(Nadaljevarije)
Radi te vsote, ki jo je bila tudi pred 16 leti resnična vrednost posestva daleko nadkriljevala, je morala domačija propasti, radi nje se je pregrešil njegov oče nad tem človekom, tem za vratnim goljufom, in se potikal kdo ve kod po širokem svetu.
Ulrik, ki je natančno opazoval prelivanje bledice in rdečice na Lovrekovem obrazu, se je zdajci zbal izbruha njegove jeze. V gotovi zavesti, da bi utegnil vse pokvariti, kar je stežka iz-vojeval v večumi borbi z očetom, je viknil: "poslušaj, Lov-rek! Moj oče ti hoče vrniti Beli dvor, ako priznaš ta dolg..
* Blisk iz jasnega neba bi ne bil mogel imeti večjega učinka.
"Ne šali se!" je zastokal Lov-rek in se nehote prijel za glavo, kakor bi se bil hotel prepričati, ali je še na svojem mestu.
"No, tati, ponovi mu moje besede, ker še zmeraj ne verjame!"
"Hem, hem," je goltal Miklau-sin in besede mu kar niso hotele iz ust. "Zares, takšna je moja ponudba. Prevzemi Beli dvor za dolžnih 80,000 kron, za 80,000 predvojnih kron..."
"A s plačilom se ne mudi!" mu je segel sin v besedo. "Kaj ne, tati?"
"Res je, ne mudi se... Dasi z lahkoto najameš posojilo... Po-' sestvo je v krasnem stanju, dosti
DO YOU KNOW____that
Your neighborhood dealers present two fine radio programs for your listening pleasure every Sunday with "Uncle Nick" ....
SLOVENE PROGRAM ... 12 noon to 12:30 P. M.
"ST. CLAIR AVENUE" ... 1.30 to 2 P. M. E\^RY SUNDAY____WJMO____1540 kc
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI
Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
Naznanilo in zahvala
žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in nam odvzela našo ljubljeno in nikdar pozabljeno mamo in staro mamo
FRANCES PECKOL
rojena Jelovšek
Pokojnica je po dolgotrajni mučni bolezni zatisnila svoje mile oci dne 26. decembra 1951. Pogreb se je vršil dne 29. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih in zadušnici v cerkvi sv. Pavla smo položili njeno truplo k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnica je bila rojena 24. novembra 1889 v Sodraiici.
Našo iskreno zahvalo tem potom izrekamo vsem, ki so položili pokoj niči v zadnji pozdrav tako krasne vence in cvetje, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnico ljubili in spoštovali.
Enako iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru; vsem, ki so dali svoje avtomobile za razpolago pri pogrebu, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Najlepša hvala Rev. Brennanu in Rev. Denko za njune obiske in tolažbo pokoj nice v času njene bolezni, kakor tudi vsem prijateljicam za obiske, tolažbo in bodrilo pokoj niči v bolezni.
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto, in pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in vsestransko pomoč v dneh žalosti.
Bodi vsem, ki ste stali nam ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v bolezni in smrti, izrečena naša topla zahvala.
Ti, predraga naša mama in stara mama, počivaj v miru v svobodni ameriški grudi. Prestala si trnjevo pot tega življenja in zdaj počivaš kra^ svojega ljubljenega zivlj^enjskega druga—našega dragega očeta. Snivajta sladko večno, nez-dramno spanje. Srca naša so žalostna, ker zgubili smo naše najdražje, draga roditelja, a tolaži nas zavest, da se enkrat zopet snidemo nad zvezdami na vekomaj!
ŽALUJOČI OSTALI:
JOSEPHINE, poročena MIERKE, hči WILLIAM, sin šest vnukov LEO BELAY, brat v stari domovini pa sestra IVANA in drugi sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 15. januarja 1952.
denarja sem vtaknil vanj, zlatega, ne papirnatega..
"Ampak, kakor rečeno, s plačilom se ne mudi," je trdovratno ponovil Ulrik.
"Resno mislite, gospod Miklau-sin ? Ali ne boste pri kupčiji preveč izgubili?"
Miklausinov obraz je preletela senca: "Izgubim, izgubim..
"Ničesar ne izgubi," se je zagnal Ulrik kvišku, da je starec od strahu zavekal in skočil k njemu, "ničesar ne izgubi, ali razumeš? Samo pridobi: moj in svoj mir. Ti, Lovrek, velikodušno pozabljaš. ..Če bi šlo po mojem, bi ne smel plačati niti vinarja, ali glej, moj oče ne more iz svoje kože... Saj je iz ljubezni do mene pripravljen storiti dejanje, ki skoro presega njegove sile. . . Oprosti mu, oprosti nama. .. In reci, da pristajaš!"
Lovrek je vstal in se približal trgovcu.
■ "Gospod Miklausin," je dejal resno, "sprejemam vašo ponudbo in se obvezujem, da vam povrnem očetov dolg do zadnjega vinarja... Kar se je zgodilo med nami, pa si moramo odpustiti... Tudi moj oče se je pregrešil..."
To rekši, mu je ponudil roko, ki jo je starec prijel in jo pritisnil k prsim in pri tem jecljaje izgovarjal nerazumljive besede. Potem, kakor da se je nečesa spomnil, je urno zapustil sobo.
Mlada moža, ki sta zdaj spet ostala sama, sta nekaj časa molčala, nato je dejal Ulrik tiho: "Ali je prav tako?"
"Zdi se mi, da sanjam. Plemenita duša si, Ulrik! Le kako sem se mogel tako motiti v tebi..."
"Nisi se motil! Brez strašnih ur v kaverni, brez najinega razgovora, brez tvojega junaštva, bi morda nikoli ne bil odkril dobrega v sebi... Tedaj šele sem uvidel z neusmiljeno jasnostjo, da sem bil ves čas nesrečen, ker sem hodil po krivi poti... Spoz nal sem resnične izvore svoje mržnje in svoje zlobe... Z očetom vred sem se čutil krivega pa sem hotel zares postati takšen, kakršen sem po mojem mnenju v tvojih očeh moral biti.'.. Oh, zdaj mi je tako dobro! Nikoli še nisem bil tako spokojen in uravnan..
"In tvoj oče?"
Mesto odgovora se odpro vrata. Poštama dekla prinese na širokem pladnju steklenico rumenega, zlato se utrinjajočega vina in tri svetlo brušene kozarce. Za njo se je spet pojavil trgovec, počakal, da je zapustila sobo, in natočil vina v vse tri'kozarce.
"Mladina ima srce in pamet! Bog vaju živi, Lovrek in Ulrik! Da bi še dolgo let bila zdrava in srečna!"
Kozarci so zazveneli z globokimi, polnimi glasovi.
"Evo ti odgovora na tvoje vprašanje!" je šepnil Ulrik.
Vkljub ugovorom je Miklausin spremljal Lovreka proti domu in mu" govoril med potjo: "Kar nekam lahek sem, noge me bolje nosijo. Veš, Lovrek, tvoj oče in jaz, oba sva bila tr-doglavca . . . Kolikokrat se mi je sanjalo o njem . . . Razcapanega in zapuščenega sem ga videl pred seboj ... Ne vem, kaj bi dal, če bi danes stopal med nama ..."
Lovrekov vedri obraz je pre-I pregla žalost.
"Sam Bog ve, kod hodijo! To-I liko let že ni glasu od njih . . ." "Oh, samo da bi bil še živ!" "Kako srečni bi bili, če bi zve-I deli, kaj se je nocoj zgodilo."
"Vsaj na otrocih poskušam popraviti svojo krivdo. Kaj meniš, ali mi Bog ozdravi UIrika?"
"Uverjen sem, da pojde do-Ibro . .
"Samo zavoljo otroka sem privolil v prodajo. Odkrito ti povem, težko se ločim od Belega dvora. Preuredil sem ga, popravil, izboljšal! Dosti denarja sem vtaknil vanj . . ."
"Zares je gosposki in zal, da Jmu ga ni para daleč naokrog."
"Kaj ne ?" se je razveselil starec prav po otroško njegove pohvale. "Kakor sem že dejal, dosti denarja sem vtaknil vanj."
"Dosti vam je pa tudi vrgel v vseh teh letih," ga je spomnil Lovrek, ki mu je naenkrat jelo presedati Miklausinovo poudarjanje. "Žesama jabolka so vas odškodovala..."
"Saj nič ne rečem," je pohitel trgovec. "Ne boj se, da uvihnem! Kar sem rekel, sem rekel. Samo, da mi Ulrik res ozdravi . . . Veš, zagrozil mi je, da umre, če mu ne ustrežem. Naj mu bo! Samo da ozdravi ... Še vedno ostane dovolj zanj in tudi za Greto."
"O tem ni dvoma."
"Tebi je lahko govoriti!" se je razvnel Miklausin, ki mu iz tega ali onega razloga ni pri jal Lovrekov pritrdilni odgovor in ga tudi niso več vodili sinovi pogledi. "Krasno posestvo prevzameš skoro zastonj . . . Ali moja iz-papirjem, ki mi ga našteješ? Eh, prenaglil sem se, Ulrik me je čisto zmedel . . ."
Obupan se je ustavil, na obrazu se mu je čitalo, kako ude-lava v njem nagloma obujena skopuška strast, ob kateri je vse drugo izginjalo, minevalo. In Lovreku je ledenela kri v žilah, ko je pomislil, da se utegne starec nazadnje še skesati.
"Če vam je toliko za zlato," je rekel hlastno, "nekaj ga imam ..."
"Koliko?"
"Sedanje vrednosti ne poznam, zlatu pa Ulriku nič ne omenjaj!" ali prilično dosti, 200 napoleon-dorov in 500 avstrijskih zlatnikov."
"Ej, to je dobro, to je pa dobro," se je oddahnil Miklausin. "Kolikor imaš, boš dal v zlatu, drugo, no, drugo naj bo v papirju, samo da ustrežem Ulriku. Vidiš, vidiš! Razsoden dečko si! Zlato pa že, zlato . . . Izguba se le malce omili.. ."
Lovreka je zelo mikalo, da bi mu ob tej priliki izprašal vest zaradi goljufivih menic, ker se mu je na vso moč upiralo, da se postavlja Miklausin v vlogo velikodušnega dobrotnika, ali pravkar zaustavljeno kolebanje med njegovo očetovsko ljubeznijo in njegovo skopostjo ga je opozorilo, naj bo rajši previden ter ne izziva pregnanih duhov.
"Takoj po podpisani pogodbi vam naštejem zlatnike na mizo!"
"Dobro, imenitno! Jutri ob osmih pride moj voznik pote, tako da že dopoldne vse uredimo. O zlatu pa Ulriku nič ne omenjaj, to je najina stvar ..."
"Ne bojte se!"
"Nu, zadosti daleč sem te spremil," se je zdajci spomnil starec. "Lahko noč! Zlato mi lahko že jutri prineseš, ali hočeš?"
(Dalje prihodnjič)
Draga krzna v rabi in v politiki
Zadnje mesece se v ameriški javnosti dosti razpravlja o dragih kožuhih (mink coats), ki so baje igrali znatno vlogo v zvezi z raznimi podkupovanji. Tozadevne" preiskave spadajo v področje raznih kongresnih in morebitnih drugih odborov. Mi nismo niti pozvani niti kompetentni, da bi o tem razpravljali.
Zanimati pa nas sme, kakšni so in odkod izhajajo tisti dragoceni ženski kožuhi, katerih cene se navajajo štiri, pet ali veČ tisoč dolarjev. Ženski kožuhi se izdelujejo iz krzna raznih živali, tudi iz zajčjih kož, toda zadnje čase se zdi, da so najbolj cenjeni kožuhi iz krzna ameriških živalic, imenovanih mink.
Za označbo mink, se zdi, da v slovenščini nimamo točnega izraza. V nekem slovarju se mink prevaja v vidro. V slovarju dr.
Don't gamble with fire — odcJb are against you!
m
J. Kotnika pa je vidra prevedena v otter. Pa tudi znanstveniki, ki označajo razne živali z latinskimi izrazi, se zdi, da se glede označbe živalice "mink" ne strinjajo. Nekje je označena kot Mustela vison, drugje pa kot Pu-tprius vison.
Neko pojasnilo v enciklopediji, ki pa je precej nejasno, navaja sledeče: "Družina mesojed-nih živali, spadajoča v medvedjo sekcijo, se nekako pogojno deli v vidram podobne (Lutrine), v jazbecem podobne (Meline) in podlasicam podobne (Musteline) poddružine."
Ameriška "mink" se zdi, da je še najbolj podobna evropski vidri, dasi je v sorodu tudi s kunami, podlasicami in celo z dihurji. Zato bo menda dopustljivo, če jo pri pomanjkanju boljšega izraza imenujemo vidro. Ta ameriška vidra v divjem stanju živi navadno ob obalah rek in jezer ter se preživlja z žabami, raki, črvi, ptiči in drugimi malimi ži-valicami. Od glave do konca košatega repa meri dva čevlja. Njen kožuh je temnorjave barve, na trebuhu navadno bel. Gnezdi v luknjah ob rekah, potokih in jezerih kot evropska vidra.
Krzna ameriških vider za kožuhe prihajajo večinoma od udo-
mačenih vider, ki jih "vidrorej-ci" gojijo na posebnih farmah. Vidre se zadovoljivo počutijo in množijo na farmah, dasi živijo v zamreženih prostorih. Hranijo jih večinoma z odsekanimi glavami perutnine, s sesekljanim konjskim mesom in tudi z žitaricami. Samice izležejo pet do šest mladičev enkrat na leto in v enem letu so živali "zrele" za krzno. Zadušijo jih v plinskih celicah, da živali ne trpijo in da kožuhi niso poškodovani. Ko so krzna očiščena in drugače preparirane in posušena, se odpremijo na trg.
Krzna na farmah gojenih vider so po večini naravne rjave barve, toda "vidrorejci" vzgajajo tudi živali drugih barv, katerih krzna imajo mnogo višje cene. Za vse to je treba precej kapitala in znanja.
Posamezne kožice se prodajajo na trgu od 6 do 60 dolarjev komad; nekatere kožice bolj redkih barv prinesejo tudi po 100 dolarjev in več. Za en ženski kožuh je* treba od 65 do 100 kožic.
K visokim cenam kužuhov iz vidrinih kožic prispeva tudi delo. Krzna je treba najprej razrezati v ozke in kratke trakove, ki se potem sešijejo v večje in še večje. Pri tem se mora upošte-
^ATeart and wet, the Frogmen return. Their dan-gerous mission is completed. Members of a Navy Underwater Demolition Squad, they have been working to clear 1,500 to 2,500 mines from a Korean landing area,
performing a duty in which every second is a matter of life or death. But that is the Frogmen's job for defense!
Defense is your job, too, and next to theirs how simple your job is! For yours is to keep this country's civilian front safe and stable, and solidly behind our military power. And one of the best ways to do that is by buying United States Defense Bonds. By creating a stable financial backlog of your own, through bonds and other forms of



'' V*-'- .	" """• .
* i



I flW I alMfr.....I T#M# •	^




^. -1 *

saving, you are also making America's economy strong. And remember, peace is only for the strong!
So buy Defense Bonds. Buy them today and buy them regularly... through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond - A- Month Plan where you bank.
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence

Remember that when you're buying Defense Bonds you re building a personal reserve of cash savings. Money that will some day buy you a house or educate your children, or support you when you retire. Rememter^ too, that if you don't save regularly, you generally don't save at all. So go to your company's pay oflice—now—and sign up to buy Defense Bonds through the Payroll Savings Plan. Bankers recommend them as one of the safest forms of investment.
Don't forget that bonds are now a belter buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25—but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds now!
Peace kforfhe sfrong... Buy U.S.Defeffise Boti<fs howf
U. S. Oovemmtnt doei not pay for thit advtrtiaing. Tht Tr^sury DttpurUtient thank*, for their patriotic donation, f/w Ad\Mtrti»iii4 CouncU and
ENAKOPRAVNOST
vati barvo kožuhovine in debelino kožic. Baje samo delo kroja-čev in krojačic za izdelavo enega ženskega kožuha iz vidrinih kožic stane od 600 do 700 dolarjev. Cena enega ženskega kožuha more biti vse od $2,000 do $40,-000. Najdražji so kožuhi izdelani iz kožic redkih barv, katere pro-ducirajo s posebno nego vzgojene vidre.
Med ameriškim ženstvom so dandanes "mink coats" najvišje cenjeni. Čez nekaj let se morda moda izpremeni in bodo prišla na prvo mesto krzna drugih živali. Mi ne vemo in nas tudi ne skrbi posebno. Ne škodi pa, da vemo, kakšna "zverina" je mink, po katere krznu hrepenijo tisočere ženske in za katere kožo se zadnje čase zanimajo celo kongresne preiskave.
—NOVA DOBA
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G„ Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd, — IV 1-961J
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zan> sijivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Za pošiljke preko morja
Razprodaja blaga s prihrankom denarja
Volneno blago, po posebnih cenah, perfektno za obleke, suits, in krila, 58" široko, regularna $2.15 vrednost, sedaj
samo _________________ jarda $1.50
Pravkar je dospela pošiljka novega blaga za suits, 60 inč. fino, težko gabardine in sharkskin blago, primerno za moške ali ženske suits, po prav posebni ceni _________________________jarda $1.85
Sedaj na razpolago
BO square pisano Percale, regularna vrednost 59c sedaj samo —........................ jarda 35e
36!j bela in siva pisana outing fla-nela, regularna
vrednost 57c -------------- jarda 39e
36 inč. pobeljena kotenina, prve vrste, regularna vrednost 49c, sedaj-----------jarda 35c
Mi imamo popolno zalogo krojaških potrebščin za moške in ženske obleke
Govorimo nemško in slovensko
S. Lieberman Woolen Company 1446 WEST 3rd STREET
tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. zj. do 5.30 pop. ob nedeljah od 9. do 12. zj.
Kolikor vroče vode hočete, kadar jo hočete, na budžetu od
in naprej
poleg Inštalacije
BUDGET
GAS PIRID WATER HEATIR bv
Avtomatični PLINSKI vodni grelec, varčen na gorivu, nudi ved-dno dovoljšnjo in zanesljivo zalogo vroče vode.
LAHKI POGOJI
Kipite ga ledaj in potluiite ta našega načrls za lahko odplačevanje.
W. F. HANN & SONS
15505 Euclid Ave.
MU 1-4200
Ust. 1907