Posamezna štev. 60 vin. SlEV. 62. Poštnina - * - pavšallrana. v Lju&ijoDl, v torek, ie e marca m Leto XLVE »SLOVENEC« velja po pošti na vas strani Jugoslavije ln v LJubljani: sa oelo leto naprej. K 100»— sa pol leta ,, .. „ 55-— sa četrt leta rt .. „ 30-— za en mesoc „ .. „ 10-— Zalnozamstvo celoletno K140-- s= Sobotna izdaja: ss Za oelo leto ..... K 20'— za Inozemstvo. ... M 2S-- i Inserati: Enoatolpna petttvrsta (M na 5 traka ln 3 mm visoka ali prostor) sa enkrat ... po K 3-—• uradni razglasi, poslana Itd.....po K 3-00, Pri večjem naročila popust. .1a)manj4l oglas 58/0 mm K10, !shaja vsak dan Isvsemit ponedeljek ln dan po praznika, ob 5. nrl zjutraj Uredništvo je v Kopitarjevi olloi itev. 6/ltt. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se se sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, uprava, štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljnbljanske št. 650 za naročnino la št 34b za oglase, avstr. In češSe 24.797, ogr. 23.511, boan.-Uero, 7563. 81o»e naloge. V samotni noči popotnik nc sega po sijočih zvezdah, pač pa se ravna po njih, one mu kažejo pot in smer. Tudi v izpre-membe polnem javnem življenju ne segamo po zadnjih ciljih človeštva, ki so morda ta čas še utopija. K vrvežu srditih socialnih in političnih bojev pa nc smemo izgubiti vodilnih načel izpred oči. Najsi je tudi bistven znak politike, da dosega končne cilje, ki jih je postavila teorija, postopno in potom kompromisov, — tudi politika se mora ravnati po velikih osnovnih načelih. Krščansko ljudstvo, ki je politično organizirano v VLS, je dvignilo na svoj ščit načela krščanske demokracije. Delo za široke ljudske plasti — to je v bistvu ves program VLS. To delo pa zahteva osebnih žrtev, nesebičnosti, skratka n r a v -nih lastnosti, ki naj dičijo javnega delavca, da ostane čistega srca in čistih rok. Globoko ukoreninjeno in v značaju ustaljeno nravno moč za to delo pa more dati ravno religija, — krščanstvo. Lepo je razjasnil Wilson razmerje, ki vlada med svetovnim nazorom in javnim življenjem. »Svetovni nazor ni oddaljena, temna, samo poetična stvar, ampak nasprotno polna resničnost, ki živi v vesti vsakogar izmed nas.« To polno resničnost, krščanstvo, zanesti v duše, oploditi z njo nravno in kuJ turno življenje naroda, — to je sedaj po vojni epidemiji bolj potrebno, kot kdaj prej. V javnem življenju imamo pa obsežna polja, kjer sc vse stvari nahajajo v nepre stanem toku in razvitku. Jasno je, da tu ni mogoče postaviti večnoveljavnih, neiz-prcmenljivih načel. Upoštevati moramo realnost, ker je politično delo ravno oblikovanje realnosti. Vse gospodarske oblike se v teku časa neprestano razvijajo. Zalo se uspešno gospodarsko-politično delo ne sme držati okostenelih principov, ampak mora iz novih razmer črpati nove smernice za krepak razvoj. Socialna skladovi-tost se je tekom vojne razmajala, v ljutih stanovskih bojih se tvorijo nove stanovske skupine, ki imajo nove upravičene potrebe in zahteve. Nujno je potrebno, da vso to novo, porajajočo se resničnost upoštevamo pri vsem svojem delu. Vselovenska ljudska stranka, ki se ;e skozi dve desetletji borila proti malomeščanskemu liberalizmu in ga v zadnjih tednih vnovič porazila, je pokazala v praktičnem delu največ razumevanja za socialne in gospodarske probleme sedanje dobe. Naša stranka je vodila ljudsko politiko, ki so jo uravnavale potrebe kmetskih in delavskih množic. Novo nastale razmere pa kličejo po novi, še globji ori-jentaciji. Ustavna vprašanja, socialni problemi v vsej naši državi in nebroj drugih važnih vprašanj zahteva, da so si vsi pristaši VLS na jasnem o tem, kako naj bo urejena npša država, Odgovor na ta vprašanja bodo dali v kratkem od ljudstva izvoljeni zaupniki naše stranke. To je edino pravi način, da pride do veljave mnenje ogromne večine slovenskega ljudstva. VLS je zrastla iz ljudstva, ljudstvo odločuje v njej, z organiziranimi krščanskimi množicami stoji, raste in bo zmagala! mil' Beligrad, 13 marca. Danes bi se morala končati debata o vladni izjavi. Včeraj je finančni minister dr. Jankovič z medklicem naznanil, da bo danes odgovoril bivšemu ministru dr. Veljko-viču. Že ministrski predsednik je včeraj odgovoril dr. Veljkoviču z dokumentarnim razkritjem. Kakor se čuje, ima finančni minister pripravljenega mnogo gradiva, s katerim bo razkril katastrofalno gospodarstvo demokratskosocialistične vlade. Če bi bila ostala stara vlada še dalje na krmilu, bi bilo v državi prišlo v kratkem do finančnega poloma. Demokratje se strašno boje Jankovičevih razkritij in zato so včeraj sklenili, da bodo za vsako ceno delovanje parlamenta preprečili. Zato so danes prišli v zbornico tudi demokratske korifeje Pribičevič, Lukinič, Vulovič i, dr. Obstruirali so z govori k zapisniku; ko je bila ta debata končana in je predsednik naznanil prehod k dnevnemu redu, so začeli vpili in razgrajati, da hočejo govoriti k poslovniku, predno se preide na dnevni red. Najglasnejši od današnjih opozicionalcev je bil dr. Lukinič, bivši minister pošte in telegrafa. Minister dr. Kovačevič je ostro obsodil demokratsko obstrukcijo in očital dr. Lukiniču, da je vodil na Hrvatskem mažaronsko politiko. Med vojno je spremljal po Hrvatskem in v Bosni Tiszo, tistega Tiszo, ki je skušal terorizirati po svobodi hrepeneči narod. Demokratje so ob teh razkritjih kar besneli, ostala zbornica pa je ploskala. Demokratje hočejo za vsako ceno onemogočiti parlament, da bi se v njem ne moglo razpravljati o Narodni banki in valutnem vprašanju, kakor so ga oni reševali. Prej so pisali, da hočejo takoj na volitve, dejansko pa za volitve niso prav nič pripravljali in sedaj za-branjujejo delo v parlamentu, da ne bi tako hitro prišel na dnevni red volilni zakon. Kar pišejo demokratski listi o valutni reformi, je velik humbug in zgolj agitacijsko ' sredstvo. Sedanja vlada fe najostreje obsodila absolutistični režim in noče hoditi kvarnih in absolutističnih poti svoje prednice. Vse naj se reši v parlamentu, da bodo zastopniki naroda mogli tolmačiti voljo naroda! Po jasni izjavi Protičevi vedo to demokratje in če bi jim bilo res na tem, da se o važnih zadevah razpravlja v zbornici, bi nc onemogočali parlamentarnega delovanja. Kaj naj rečemo o. predsedniku demokratske stranke v Sloveniji, dr. Kukovcu, ki v sedanjih za državo tako nevarnih časih govori v zbornici o »nevarnosti črnega lclerikalizma«! To je tako bedasto, da mu je predsednik zbornice odvzel besedo. Demokratska stranka je s svojim herostrat-skim delom vnovič pokazala, da ji je notranji in zunanji položaj države deveta briga; gre jim samo za to, da razbijejo parlament, v katerem ima vlada večino, ker upajo, da tako zopet pridejo na vlado, da bedo mogli »z močno roko« udariti po ljudskih množicah, ki so jim povsod sovražne. Le tako bi mogli prikriti gorostasno korupcijo, ki jo je prejšnja vlada uganjala. Lahko jo je uganjala, ker se ie znebila kontrole, parlamenta. Ljudstvo spoznava to preoere-lo, buržoazijsko stranko in jo na Hrvatskem pri volitvah že sodi, Celo v svojih nai boljših postojankah pri volitvah niso uspeli. fsfe!i m* ISCTlll Sobotna seja Narodnega predstavništva je nudila tužno sliko malopoteznega obzorja liberalnega demagoštva, strupenosti, podlosti in nesramne vsiljivosti. Kakor potuhnjena senca se je vlačil posl. dr. Bre-zigar z »žlahtnim« Žerjavom po galerijah, iskajoč snovi za zdražbo proti »obsovraže-nim klerikalcem«, ki so Slovencem preskrbele kar tri prave slovenske zastopnike namesto enega demokrata s kramarsko trgovsko politiko. Potom poročila je itak znan potek te dolgotrajne burne borbene seje. Manj pa bo morda znano, kako žalostno vlogo sta igrala dr. Kukovec z zvenečim naslovom načelnika JDS in zastopnik okupirane Gorice dr. Puc. Srbski samostalci, in to le stari izvež-bani proletarci, ki temeljito poznajo srbski parlamentarizem, so s poslovnikom v roki vodili obstrukcijo. Dr. Kukovec jih je hotel na vsak način posnemati in na vsak način doživeti blamažo, kar se mu je sijajno posrečilo. Ko je videl, da se njegovi ožji srbski tovariši priglašajo k besedi zaradi zapisnika, jc vstal tudi on in dvigal roko, dokler sc ga ni usmilil predsednik. Dr. Kukovec jc tedaj začel nekaj jecljati. Raz- * s Rado Pregarc: fesa drama, i m (Dalje.) Druga stopnja igralčevega ustvarjanja je torej moment reflektirajočepoglobitve. Prvi afekt, prva recepcija je prišla. Igralec se vrne zopet k sebi, se otrese prvih impulznih vtisov in skuša zagospodovati nad njimi, ter si skuša pridobiti predvsem jasen pogled v to, kar jc občutil. On začne analizirati svojo nalogo kot umetnik, ki premišljuje. Spontano, naivno umetniško navdušenje se umika od slučaja do slučaja napredujočemu zavednemu umetniškemu navdušenju. Izdelovanje prične. Težko delo. Igralec noče in ne sme prikazati samo kakršenkoli del samega sebe. On noče in ne sme nikoli siliti brez drugega h končnoveljavni vpodobitvi to, kar je najprej napravilo nanj najmočnejši vtis, kar se je v prvi vrsti dotaknilo njegovega bitja. To ostane večkrat, pri posameznem vstvarjanju bistveno, bo pa samo izjemoma Izčrpalo nalogo. On, kot subjekt, mora skušati predstavljati popolnoma drugega, popolnoma določenega človeka z njegovim telesom, kot objekt, kar da igralcu, da je na jasnem o značaju dotične pesniške podobe v celoti in posameznosti. — Kar za- hteva, da razume določeni značaj do zadnjega, da razsvetli najglobokejše kote duševne organizacije. Cilj vsega tega, za končni vspeh talco težkega dela na drugi stopinji, je gotovo natančen sklep o hotenju, o nameri pesnika v sorazmerju s celoto njegovega dela in z vsako posamezno osebo, to sc pravi, istočasno natančen sklep o sedaj potrebnem lastnem hotenju, o lastni umetniški nameri. Zato je potrebna poglobitev v dtamo in v značaj dotične osebe do vsake posameznosti in globokosti, da se zedini pozneje na zadnji stopnji vse poteze k or-ganični celoti, kjer je potem treba premisliti istočasno vsakovrstna tehnična, za opremo človeškega predstavljanja potrebna vprašanja, kjer jc treba urediti, kontrolirati in potem končnoveljavno določiti pripomočke iz različnih polj izvajalnih sredstev k sccnično pripravnemu in pesniško resničnemu predstavljanju. Na tej drugi stopnji deluje torej v prvi vrsti od bistva umetnosti prepojen razum. Takozvana inspiracija ali impresija da, četudi šc tako sigurno in krepko nastopi, vedno nekaj nepopolnega, ncizrav-nanega, nezaokroženega. Šele misel :.berc vsoto različnih in različno močnih inspiracij v umetniški, skupni organizem. Šele misel uravna prekipevajoče izbruhe, čustev in jih vodi zopet k temu, kar jc umetniško dopustno in dobro, odpira pa tudi istočasno nove čustvene sfere. Šele misel uredi impresije. Misel jih izednači. FiliD Stein opisuje znanega umetnika Oskarja Sauer-ja; ta je študiral svojo vlogo tako-le: »Sau-er čita in premišljuje novo delo vedno z nova in z nova, dokh;r ne stoji oseba, katero mora predstavljati, popolnoma živo pred njim: v vsem svojem bistvu, v vsej svoji zunanji prikazni, v maski in kostumu, v vsaki gesti in v načinu govorjenja, ln la figura nc govori in dela samo to, kar jc zapisano v knjigi, nego govori in dela tudi, kar stoji med vrsticami. Na tak na-.čin pride umetnik do popolnoma razumljive, istočasno do regulirane impresije. Potem šele memoira svojo vlogo.« Ko je to delo druge stopnje dovršeno, preide igralec k sledeči, tretji stopnji, k predstavljanju osebe, ki jo je orisal pesnik in da popolnoma razjasnjenemu značaju dozdevno to, kar mora imeti človek na sebi. Naslednja in zadnja stopnja se imenuje moment resničnega umetniškega vstvarjanju^ Kar jc umetnik na prvi in drugi stopnji umetniško pregledal in predelal, jc treba na tretji stopnji umetniško vpodobiti, predstaviti. Uporabljajoč vse potom občutenja in razuma sestavljene prvine, pridobi umetnik zmožnost, da vpodobi tudi drugim ljudem razumljive nove značaje. Na. tretji stopnji se najprej organično predela rezultate obeh prvih stopenj, potem se pa pride do — predvsem tem rezultatom primernega dejanskega predstavljanja,-do dozdevne spremembe v zahtevanega umelo se je lc toliko, da je protestiral proti temu, ker na petkovi seji Voglar ni dobil besede, ker jo je zamudil. Voglar bi namreč moral, kakor se je moglo sklepati iz pretrganih in v šundru govorjenih stavkov, proti — nikar nc mislite, da proti italijanski ali boljševiški, ampak proti — klerikalni nevarnosti govoriti. Ko mu je predsednik — in tudi drugi poslanci — raztol-mačil, zakaj Voglar ni govoril in da skupščina ni prav nič radovedna, kaj je mislil povedati Voglar, jc Kukovec začel govoriti o tem, kaj je njegov somišljenik Nježič, ki jc sedel poleg njega, govoril na predhodni seji. Ob splošnih protestih zbornice proti takemu neznanju parlamentarnih pravil, katere bi dr. Kukovec vendar moral oo-znati, mu jc predsednik odvzel besedo. Toda dr. Kukovec je še vedno trmasto vztrajal, gledal v klop in z nogo zvonil kot paglavec v šoli, kadar ne zna očenaša. Godrnjal je nekaj predse tako, da je moral zbornični stenograf priti v njegovo bližino, drugo pa je vprašanje, čc jc sploh vjel kakšno besedo. Po drugem opominu r ed-sednika, da mu je odvzeta beseda, je dr. Kukovec vendar smatral za potrebno, da svojo težo zaupa zborničnim klopem, dokler je ni potem popihal iz zbornice. Seveda ni več zahteval besede. Pregovor pravi: osel gre le enkrat na led; pa naj bi učeni dr. Kukovec šel dvakrat? Taki so vam ti duševni »velikani«, ki se vsiljujejo v stvari, ki jih splch ne razumejo. Druga taka kapaciteta je dr. Puc. Kol na trnju jc stopical okrog in nestrpno čakal, kdaj udari zgodovinski trenutek, kc bo »raztrgal« slovenske »klerikalce«. Šele popoldne je prišel tudi njegov čas. Ko je govoril s splošno narodnega stališča o jadranskem vprašanju, jc v prvem delu svojega govora, v katerem je neusmiljeno lomil srbščino, žel splošno odobravanje, ki je seveda bolj veljalo kot protest proti Italiji, kakor pa njegovim izvajanjem. Po tem razmeroma dobrem uvodu pa se je dr. Puc spozabil tako daleč, da je popolnoma raztrgal — sebe in svoj govor. Začel je najprej zasmehljivo govoriti o kmetu Roš-karju, ki je kot minister za poljedelstvo postavil za svojega načelnika človeka, kateremu lahko zaupa in ne »demokratsko-ga« eksponenta, ki mu je bil ob nastopu ministrovanja naravnost vsiljen. Pri tem so seveda ostali »demokrati«, posebno Pribičevič, zasmehovali Roškarja kot kmeta. Slovenski kmetje, zapomnite si to pri volitvah! Dr. Puc je potem pogreval Bercetovo zadevo, da pokaže Srbom, kako »klerikalci« postopajo z narodno duhovščino. Nc vem, koga bi bolj obžaloval, ali Berceta, ki človeka s pomočjo raznih predstavljalnil sredstev. Igralec lahko doseže to višjo enote na dva različna načina, kakor pač zahtevata obe prvi stopnji, pri katerih se mora pomuditi intenzivno več ali manj časa On pride do celotnega razumevanja ali potoni silno intuitivno nastopivšega, njemu sorodnega pojmovanja svoje vloge kot merodajne podlage k bolj reflektivnemu izdelovanju v posameznosti, ali pa pri slabši impresiji šele po minutioznemu premiš-Ijevalnemu raziskovanju vseh podrobnosti naknadno doživlja in vpodablja. Rezultat obeh igralskih vstvarjalnih metod jc isti: občutenje in razumljivo vpo-dabljanje organične umetniške celote. Le pot, ki pelje k temu, jc v obeh slučajih različna. Kljub temu sc da dokazati v praksi gotove razlike o vspehu, kajti zelo malo igralcev je, ki izravnajo in prirav-najo pri vstvarjalnem procesu činitelje čustva in razuma. Bistveno intuitivno vstvar-ajoči umetnik se zdi v splošnem bolj omejen, zato pa bolj resničen in nežnejše občutljiv, med tem ko jc reilektivno vstvar-jaječi umetnik v splošnem bolj mnogo-stranski in zincsljivejši. Kateri izmed obeh jc boljši, ni mogoče kar tako določiti, kajti to jc za vživjočega vedno stvar oku-••a. Le malo — po božje nadarjenih — je, ki imajo v enaki meri in vse umetniške sile in umetniške pripomočke. Samo lu sc tedaj lahko govori o resnični, *w»yi '.Lnct-nosti. ima takega zagovornika, ali pa Puca, ki se s tako zadevo v parlamentu peča, namesto da bi prijel, kakor treba, Veljkoviča, katerega mrcvari le po »Slovenskem Narodu«. Moral se je seveda obregniti tudi ob dr, Frana Jankoviča z istotako nesramnim napadom, kakor ob Roškarja. Glede valutne reforme je, seveda, »objektivni« dr. Puc naložil odgovornost na VLS, ker še noče izvršiti samomora. Sicer pa je dobil za svoje denuncijant-sko ponašanje v parlamentu dr. Puc zasluženo brco ne samo s krepkimi medklici poslancev VLS in Srbov samih, temveč tudi s kratko in upravičeno ogorčeno izjavo g. Smodeja. Glede valute pa jc Pucu temeljito zabelil dr. Velizar Jankovič, ki je razgalil nesramno libralno korupcijo. G. dr, Puc, vam pa res nisem privoščil tako klaverne govorniške »slave«. Še enega »junaka« dneva poglejmo! To je bivši minister za trgovino in industrijo dr. Kramer. Že pri ekspozeju finančnega ministra je bil dr. Kramer občutno zadet z raznimi vsotami pri »Centralni upravi«. Dr. Kramer se je branil, kakor je vedel in znal. Toda tu vstane še Ribarac, dr. Kramerjev naslednik, in vrže dr. Kra-merju v obraz težke obdolžitve. Dr, Kramer je izjavil, da si ne pusti vzeti edino, kar še ima, t. j. poštenje in čast ter je pripravljen podati vsa pojasnila in podvreči se vsem preiskavam. Kadar se psu stopi na rep, zacvili. Ribarac bo odstopil iz kabineta samo zato, da razkrinka vso korupcijo takozvane »demokratske« stranke, kar mu je kot ministru težje storiti. To je tedaj trojica slovenskih liberalcev, ki so v soboto doživeli in ž njimi njihova stranka strahovit udar in blamažo. Zakaj vse to? Kaj se niso mogli temu izogniti? Tendenca je jasna. V rokah sedanje vlade se nahajajo razni dokumenti in dokazi o gospodarstvu »demokratov«, v kolikor jih niso spravili v večno pozabljivost. Isti slučaj je tudi v ljubljanski vladi. Dr. Žerjav se je vsled tega nahajal v Bel-gradu in za božjo voljo prosil, naj »demokrati« store vse, da vržejo »klerikalce« iz vlad. Zato je bilo potrebno, da se blami-rata dr. Kukovec ia dr. Puc s svojim de-nuncijantstvom pred srbsko javnostjo v parlamentu. S tem, da sta poskušala postaviti VLS v slabo luč, sta mislila doseči to, da pri eventuelni rekonstrukciji vlade Jugoslovanski klub ne pride več v poštev. Intrige, s katerimi so z vspehom prodrli na ogromno škodo naroda in države pri Davi-doviču, skušajo sedaj na drug, še grši način uveljavljati. | Hehotiko prsmiii§ey&-nja iz parlamenta. ,.. daB dem byzantinischen Kle-rlkalismus nicbt bloB Hierarchen und Geistliche, sondern aucb welt-liche Liberale und Klerikale der orthodoxen Slawen huldigen kon-nen, ja sogar westslawische ka-tholiscbe und protestantisehe Po-litiker... die zu Hause den romi-seben Klerikalismus bekamplcn. — Dr. M. Murko: Zur Kritik der Gescb. der alt. siidsl. Liter. Dovolite mi, gospod urednik, da v Vašem cenj. listu razložim nekoliko svojih misli o sobotni seji narodnega predstavništva kot popolnoma nevtralen opazovalec in edino s čisto narodnega stališča. ' Ko so slovenski liberalci (naj mi ne zamerijo tega izraza) v sobotni seji parlamenta, edinega ventila za izražanje ; narodne volje, zelo nespretno vrgli med j poslance vprašanje klerikalizma, sem se nehotš spomnil gornjih dr. Murkovih besed, to pa tembolj, ker mi je pravoslavni j klerikalizem, ki je integralen del vse h pravoslavnih političnih strank, preccj ( znan. Naj mi navedejo slovenski liberalci | le eno rusko, srbsko ali pa bolgarsko me-ščansko-narodno stranko, ki bi ne varovala in ščitila z vso svojo politično močjo in z vso odločnostjo interesov vere in cerkve, da ne govorimo o duhovščini. O slovenskih liberalcih kaj takega ne moremo trditi, pač pa gre njihovo programsko in sistematično javno in zasebno delovanje vedno le za tem, da ubija v versko prožetem našem narodu vedno bolj in bolj versko-nravno čuvstvovanje, katerega pa z ničemer ne morejo nadomestiti. iMed onimi zapeljanci, ki sedajo na njihov lim, opažamo celo sledove popolne demo-ralizacije brez najmanjšega kriterija za dobro in zlo. Klerikalizem, t. j. klerokratija, v pravem pomenu te besede pri nas sploh ne obstoja. To je preživelo in popolnoma napačno pojmovanje nekdanjih institucij, ki v sedanji demokratični dobi sploh ne prihaja v poštev. Če pa že označujemo stranko, ki vpošteva verske in krščanske momente v svotem programu s tem imenom, moramo biti dosledni in označevati kot take tudi one stranke, ki v verskem oziru zastopajo iste tendencije nekatoliških ve-roizpovedanj. Demokratska stranka, v katpri je srbska samostalna stranka kot enota zase, kar se ravno ne more trditi o ljubljanski JDS, je v verskem oziru še vedno istega mišljenja, kot je bila, še predno so se liberalci bratili ž njo. Kaj sledi iz tega? Samostalci so izvedli z vso odločnostjo valutno reformo po svoji volji na rovaš slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Ali ne bi mogli nekoč napraviti enakih poizkusov na verskem polju? Ali ne bi povzročilo to najhujši boj? Ali nc bi bil to najnevarnejši dinamit za državno in narodno edinstvo? Kdor načenja vprašanje, kakor so jih dr. Puc in dr. Kukovec, je največji sovražnik države in njenega notranjega miru. Ako tako postopa samostalna stranka, se ni čuditi, pač pa se Čudimo liberalcem, ki sicer v verskem oziru prepuščajo VLS vso skrb za versko vzgojo naroda, da se vežejo v enotno organizacijo s sa-mostalno stranko zato, da sebe vsiljujejo kot orožje, sicer zelo slabo, da ž njim udarijo po duhovščini tn veri slovenskega ljudstva, kakor so udarili po žepih do-venskih siromašnih slojev. Ugonobite VLS in potem duhovščino, pa bomo kmalu imeli Balkan tudi v prijaznih vasicah »zadovoljnega Kranjca«! Tako razumevajo liberalci jugoslovansko idejo! Jugoslovanska ideja nima namena bodisi komurkoli vsiljevati nekaj, kar je specifično tuje. Jugoslovanska ideja ima nalogo iskati združevalnih snovi, lastnih vsem plemenom in veram v Jugoslaviji. Čim bo to delo dovršeno, je mogoče potom evolucije in avtomatsko zbirati nove atome za združevanje, ki bode dajalo novih povodov za stalen, toda dolgotrajen združevalni razvoj, v katerem se bodo vse narodne posebnosti sčasoma izgubile brez sledu, kakor je dejal nesmrtni Njeguš: V morju izgubita reka in potok svoje ime. Ako hoče kdo imenovati to konser-vatizem, svobodno mu, zame je to jamstvo za uspešen napredek. Ako bomo začeli graditi državo in narod pri strehi, ne pridemo nikamor. S parlamentarnimi govori pa do verskega edinstva sploh nikdar nc bomo prišli. Tako deli.katna stvar sc mora obravnavati na drugem, mirnem forumu in na vročih parlamentarnih tleh, kakor je to storil dr. Puc. Sicer se je pa tudi to pot pokazalo, da liberalci ne znajo graditi, ampak samo podirati! Nevtralen opazovalec. Sobotna seja« Beligrad, 13. marca. 77. redno sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob pol desetih dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se javijo k besedi poslanci Kosta Timotije-vič, Agatonovič in dr. Kukovec, ki zahtevajo v nadaljni debati, katera je zadobila popolnoma obstrukcijski značaj, da se naj posamezne točke v zapisniku popravijo. — Tajnik Pera Jovanovič izjavlja, da ne more sestavljati zapisnika tako, kakor zahtevajo poslanci opozicije, temveč ga hoče tako, kakor zahteva zakon in poslovni red. Zahtevo po popravku ne sprejema razen popravka poslanca Agatonoviča. — Predsednik dr. Draža Pavlovič: Odrediti hočem, da se bo zapLnik vodil po poslovniku in da pridejo v zapisnik samo dejstva, kako in o čem govori in zakoni, ter ničesar več. — Ker tajnik Jovanovič popravek odklanja, nastane ogromen hrup in kričanje, zlasti radi tega, ker je bilo v spisku poslancev zadnje seje vpisanih 5 poslancev, katerih mandati še niso verificirani. Med hrupom vpraša predsednik: Sprejmemo li skupščinski zapisnik, ali ne? — Na to vprašanje nastane nov hrup in kričanje. Poslanec Pečič zahteva od predsednika, naj mu da besedo, da govori o kršenju za ..ona povodom sestavljanja zapisnika. Zahteva, naj se dovede vprašanje kvoruma do konca. Za tem je govoril obširno o kvorumu. — Predsednik: Jaz sem včeraj jasno izrazil, kaj smatram za kvo-rum. To sem ponovno izjavil in je tudi dobro zapisano. — Poslanec Pečič: Tako postopanje je v nasprotju s poslovnim redom. — Predsednik; Mogoče, da je to nepravilno, a dopustil sem, da se preide na dnevni red. Nato se razvije burna razprava o popravku zapisnika in poslovnem redu, nakar je prečital tajnik Pera Jovanovič razne prošnje in pritožbe ter poročila ve-rifikacijskega odbora. — Za tem je govoril posl. dr. Lukiaič: Predsednik mora dati besedo takoj onim poslancem, ki jo zahtevajo, da govore o kršenju poslovnika in dnevnega reda. Gosp. predsednik nekaterim poslancem ni hotel dati besede. To je kršenje poslovnika. Ministrski predsednik Stojan Protič prečita 2. odstavek člena 76. poslovnika, ki se glasi: Vse delo od početka seje do prehoda na dnevni red mora trajati največ eno in pol ure, razen ako se ta čas podaljša s posebnim skupinskim sklepom in sicer na ta način, da se pri glasovanju dvignejo poslanci s sedežev. Prosim Vas, gospoda, da bi postopali v zmislu tega odstavka. Prosim parlament, da bi takoj pričel delati (velik hrup in vpitje na levici]. Hočem, da se zakon spoštuje. Dopustite mi, da konstatiram eno. Za mene in mislim, za ves parlament je jasno, da jc danes izdana parola, da se ne sme preiti na dnevni red in da jaz ne smem priti do besede. (Hrup in vpitje.) Posl. dr. Lukinič: Prosim za besedo, da govorim o kršenju poslovnika. — Predsednik: Vi ste že govorili. — Posl. dr. Lukinič: Ako mi ne daste besede, smatram to za novo nasilje. — Dobro, imate besedo. — Posl. dr. Lukinič ugotavlja, da trna vsak poslanec pravico, zahtevati besedo, ako vidi, da je poslovnik kršen, vsled česar mu predsednik parlamenta mora dati besedo. Prosi predsednika, da naj postopa po zakonu. (Hrup.) Predsednik: Besedo ima ministrski predsednik. — Posl. dr. Lukinič: Evo, zopet kršite poslovnik. V poslovniku nikjer ne stoji, da mora ministrski predsednik zmerom govoriti. Opozicija neprestano dela hrup in kriči, ker ne pusti ministrskemu predsedniku Protiču, da bi govoril. Posl. dr. Lukinič: Gosp. Blagojevič (opozicionalec) zahteva besedo že pol ure, pa jo ne more dobiti, gospod ministrski predsednik pa se je sam prostovoljno umaknil, a ima še besedo. — Posl. Džamo-nija; Nc pustimo Vas govoriti, — Posl. dr. Lultinič: To ni pravično. Potrebno je, da se to ve in da sliši narod. — Posl, Mušič proti Džamoniji: Kar naprej trgujte z izvoznicami. Šele po dolgem hrupu in vpitju pride ministrski predsednik do besede. Tolmačenje in razumevanje poslovnika, kakor ga tolmači posl. dr. Lukinič, ni dobro. Jaz obžalujem, da jc prišlo do takega tolmačenja. Ako bi dr. Lukinič imel prav, spravlja njegovo tolmačenje poslovnik ad absurdom. Ako jc zakonodajalec odločil, da ne sme razprava v parlamentu pred prehodom na dnevni red trajati dalje, kakor eno in pol ure.je to naredil iz razloga, da omeji delo parlamenta pred prehodom na dnevni red zaradi tega, da bi se ne vršile kake zlorabe in da bi se moglo delati v parlamentu, kar je na dnevnem redu. Posl. dr. Lukinič: Ministrski predsednik je pričakoval mojega tolmačenja poslovnika in rekel, da je nerazumljivo. Res je, kar je rekel, da bi se moglo to zlorabiti, ako bi vsak poslanec smel zahtevati besedo h kršenju poslovnika, kadar bi to zahteval. Ampak to se more dogoditi samo takrat, ako radi strankarske vlade, ali pa strankarskega predsednika s posebno tendenco krši poslovnik. Čudim se, kako pridemo do tega, da tolmači poslovnik ministrski predsednik in ne predsednik skupščine. Tega ne moremo dopustiti, ker hočemo braniti pravice parlamenta. Predsednik dr. Pavlovič: Mislim, gospoda, da naj preidemo na dnevni red. [Odobravanje na desnici.) Levica kriči: Besedo ima posl. Blagojevič. On mora govoriti. — Posl. Vulovič: Gosp. predsednik, da mi daste besedo, da govorim o poslovniku. — Predsednik: Besedo ima gospod Blagojevič. — Poslanec Blagojevič prične govoriti o svobodi govora. — Predsednik Pavlovič: Prosim, da govorite o poslovniku. — Posl. Blagojevič nadaljuje svoj govori o svobodi govora, vsled česar nastane v zbornici velik hrup. Desnica kriči neprestano: Preidimo na dnevni red. — Minister Stojan Ribarac: Žal mi je, da bo zgodovina dokazala, da niso bili nikdar večji škandali v parlamentu, kakor takrat, ko ste bili Vi predsednik. — Posl. Blagojevič: Prosim za besedo. — Posl. Vulovič: Prosim za besedo. — Predsednik clr. Pav- Kdaj naj se uči vsakikrat igralec tekst, fe odvisno od nadarjenosti in navade. Nekateri ne začno izdelovati vloge prej, dokler ne znajo vloge do pičice na pamet, drugi pa se sploh ne učijo, to se pravi, učijo se vloge med vajami. Oni trdijo, da jih natančno naučene pesnikove besede motijo. Oderski izraz se jim posreči v celoti in posameznostih brez obteževanja spomina lažje in bolje. Takih igralcev je več. Ne samo, da se borijo s tekstom pri vajah b ovirajo dialog, ampak se to godi celo pri predstavi. So igralci, ki se ne naučijo svoje vloge nikoli popolnoma in čim večkrat se dotična igra igra, tembolj jo pozabljajo. Baumeister in Reichner, čeravno sta Ibila kot igralca velika, nista nikoli znala (vloge popolnoma. Teoretično je tudi tu najpravilnejša srednja pot. Igralec čita najprej celo delo. Večkrat; včasih pa toliko časa, dokler ni z vsem popolnoma na jasnem; potem predela posamezne prizore in se končno vstavi pri posameznih mestih svoje vloge, ki mu delajo težkoče, več ali manj časa in več ali manj intenzivno. Sedaj se je treba tudi tehnično sitne fraze in besede prav po šolarsko naučiti, težko sestavljene odlomke in cele monologe čisto izgovarjati. Pri pazljivem in natančnem delu pride vloga kar sama od sebe v glavo. Ostanek izpolnijo zadostne vaje. H koncu pa še eno vprašanje: ali naj te čuti igralec v vlogi ali nad vlogo? Da na kratko povemo: Igralec mora prepričati gledalca, da ie vse to, kar pred- stavlja, občuteno do- in preživljeno. Sam pa seveda ne sme nikoli pozabiti, da igra. On mora biti torej hkrati vstvaritelj in vstvarjenec, ki se zdi kot umetniško delo. Torej: Sam (vstvaritelj) in zopet: Ne — sam (vstvarjenec) v enem! Vsako vstvar-janje, posebno vsako umetniško vstvar-janje, ni nikoli brezzavestno, ampak vedno polnozavestno. To bi bila v splošnem narisana delavna pot igralca od prejema vloge do nastopa. Seveda pridejo k temu še vpoštev: organ, mimika, ritmika-metrika, tempo, dinamika, maska, kostum, stil, vpliv režišer-ja na igralca, popravljanje režiserja itd., za kar mi to, žal, ne dopušča niti čas, niti prostor. Tako delovanje igralca je seveda mogoče le na velikih odrih, ki imajo dovolj ansambla, kjer ima igralec dovoli časa za studiranie svoje vloge, kjer vodijo gledališče strokovnjaki. Pri provincijalnih gledališčih pa, (kakor je n. pr. naše), kjer ni strokovnjakov, kjer se gledališče bori navadno z denarnimi razmerami, kjer ni dovolj ansambla, modernih rciiišerjev itd., je tako delo izključeno. Na takem gledališču ni igralec več umetnik, ampak rokodelec. Pri takih provincijalnih gledališčih so voditelji navadno lajiki-idealisti; režišerji pa staroko-pitni routuiierji, (ki niso drugod dosegli mnogo uspehov), s staromodnim repertoarjem, katerega postavla]o na oder iz mnogoletne prakse brez čustvenega in razumnega ustvarjanja. In če pride kako novo, moderno, dobro delo v njihove roke, ga postavijo tudi na ia način na oder ali ga pa iz bojazni in nerazumevanja enostavno odklonijo. Tudi za presojevanje novih del ni-toajo čuta ter sprejemajo navadno take stvari, ki so se drugod že igrale ali pa sprejmejo take ponujane stvari, ki niso zrele za vprizoritev. Bojijo se vsakega napredka in sicer zato, ker ne živijo z duhom časa moderne gledališke umetnosti. Tako se mi je n, pr. dogodil v naši drami slučaj, ki je za našo, komaj vzniklo gledališko umetnost, precej karakterističen. Pred kratkim sem dobil novo izdajo neke strokovne gledališke knjige, ki sem jo čital med pavzo v svoji garderobi. Neki naš režišer, ki je slučajno prišel v garderobo, mi je vzel knjigo iz rok, premotril naslov in mi dejal z nekim strahom, ki je trenutno spreletel njegov obraz: »Prepovedujem Vam, čitati in se zanimati za take knjige!« K temu ne pišem komentarja! Če se ozremo na delavno pot igralca pri učen/u svoje vloge in pomislimo, da imajo na večjih gledališčih za vsako delo najmanj 18 do 20 dobro režiranih vaj, (v Parizu n. pr. ni nobena redkost 70 do 80 vaj, minimum pa imajo tam 30 do 40 vaj), in primerjamo to z našim dramskim gleda liščem, kjer imamo 6 do 10 vaj, včasih pa celo manj, da ima n. pr. naš igralec zjutraj vajo za igro »X«, popoldne za igro »Y«, zvečer pa predstavo »Z« tako, da se mu tc razne osebe iz različnih iger popolnoma zmešajo v glavi, da poda take osebe skoraj vedno neiasno. nedovršeno, je torci popolnoma razumljivo, da ne morejo naši igralci pri najboljši volji svojih vlog niti dobro znati na pamet, niti iih dovršcno-umctnišk« preastavljati. Pri tako pičlem osobju, pri tako ogromnem repertoarju, pri taki zaposlenosti, jc umetniško igranje popolnoma izključeno. Kje jc krivda? Na to je odgovor lahek. Pri krmilu. Seveda, veliko upanje polaga.o igralci pri podržavl'enju gledališča v novo imenovane voditelje, če bo seveda to imenovanje tudi srečno rešeno in bodo imenovani na ta mesta strokovnjaki-umetniki. Gledališkim kritikom bi moralo biti seveda vse to znano, ali pa če jim ni bilo znano, bi se morali za to pobrigati. Kritike naših gledaliških kritikov so preveč literarne, premalo dramaturgično-literarne, zato ker ne poznajo dramaturgično tehničnih problemov, Saj tudi ne morejo! Morda niso niti prisostvovali pri vajah, gotovo pa niso opazovali delo pravega in modernega režiserja od začetka do konca, v vsem njegovem mnogostranskem delovanju. Ne poznajo vstvarjanja in razumevania vloge z umetmškega in tehničnega stališča igralči-vega itd. Za kritiziranje je potrebna zmožnost umetniškega presoievana z vso s tem zvezano izvedenostjo in znanjem. Potrebno bi bilo. da bi gledališki krit:ki prisostvovali vsaj eno sezono pri vseh vaiah in opazova'i delo gledaliških umetnikov. Na ta >n("in bi dosegli tudi to, da bi se igralci ravnali kolikor toliko po njih strokovn!h kritikah. Na i sedanje kritike se igralci prav nič ne ozi-| rajo in se ne ravnajo no njih, ker ne ni-1 dejo v niih nič porabn'h nasvetov. (Uuiie.l fovič: Preidemo na dnevni red, — Posl. Vulovič zahteva besedo k poslovniku: Tega mi ne more zabraniti niti predsednik vlade niti vlada sama. — Posl. Agatono-vič: Mi hočemo preiti na dnevni red, ker Vi samo kršite poslovnik. Mi ne dopuščamo, da se preide na dnevni red in ne dovoljujemo, da govorite. — Predsednik: Ako boste delali tako naprej, moram sejo prekiniti. — Ministrski predsednik Protič: Prosim, da seje ne prekinite, ampak daste besedo poslancu dr. Pucu, čegar govor je na dnevnem redu. — Posl. Vulovič: Dajte mi besedo k poslovniku. — Predsednik: Preidemo na dnevni red. Na dnevnem redu je deklaracija vlade. — Posl, Vulovič: Imam pravico, da vsak čas lahko govorim k poslovniku. Ako mi vzamete besedo, Vas nočemo pustiti govoriti naprej. (Levica kriči: Pustil ni niti železnic, da bi delale.) — Posl. Pečič: Jaz hočem govoriti o tem, kar je predsednik vlade očital parlamentu, — Posl. Miletič: Rekli ste, da se je prešlo na dnevni red. Kaj je zdaj to? To je škandal, proti kateremu najenergičneje protestiram. To je škandal. V srbskem parlamentu ni bilo nikdar takih dogodkov in nikdar se ni tako delalo, — Posl. Ti-motijevič: To pomeni, da je gosp. Miletič dobil besedo. — Posl. Pečič: To je kršenje poslovnika. — Predsednik: Gosp. Pečic, Vi imate besedo. — Posl. Miletič: Mi smo prešli na dnevni red. — Posl, Pečič: 'Jaz hočem govoriti, in ne odstopam od svoje pravice. — Posl. Pečič govori nato o poslovniku. Posl. Miletič ga moti. Med velikim hrupom more posl. Pečič komaj dovršiti svoj govor. — Minister Ribarac: O kršenju poslovnika se more govoriti, ako se to kršenje opazi takoj, a ne radi dogodkov, ki so se dogodili na kaki prejšnji seji. Vi ste kršili sami poslovnik pri čitanju prošenj in pritožb. Prosim Vas, da svoje pravice takrat uveljavite, kadar je to na mestu. Sedaj pa preidimo na dnevni red. — Posl. Lukinič: Protestiram proti takemu tolmačenju. To, kar je rekel minister Ribarac, je absur-dum, s katerim se ne morem strinjati. Poslovnik jc zato tu, da se ne krši. Minister Kovačevič: Gospoda! Takrat, ko smo prišli v Belgrad, je bila naša naloga, da ustvarimo svobodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda kaj smo doživeli? Doživeli smo, da naše delo preprečujejo tisti ljudje, ki so bili branilci kraljice Drage in ki so služili Tiszi, Budimpešti in Dunaju, (Velik hrup.) Čudim se, da brani poslovnik posl. dr. Lukinič, ki je kot podpredsednik hrvatskega sabora odvzel besedo nekemu poslancu in mu ni dovolil, da govori. Ti gospodje so za vojne služili Tiszi. (Hrup.) V času, ko je Jugoslovenski odbor v Londonu objavil državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, so gospodje v Budimpešti prosili Tiszo, da bi smeli še vnaprej ostati pod krono sv. Štefana, (Hrup. — Razbijanje po vsej dvorani.) Nas je pripeljala semkaj želja, da delamo, gospodje pa kriče, ker se boje resnice. (Hrup. — Razbijanje.) Prosim, poslušajte ministrskega predsednika in še bolj finančnega ministra, Prosim predsednika, da da besedo dr. Pucu. — (Ob tej prikili nastapc velik hrup, psovanje in protesti.) Predsednik prekine sejo ob polu eni. — Za tem se vrše pogajanja opozicije in vlade, nakar se seja nadaljuje in govori posl. Vulovič o poslovniku v zmislu ob-strukcije. Predsednik prekine sejo zopet ob štirinajstih. — Seja se nadaljuje ob šestnajstih. Prvi govori posl. dr. Puc kot zastopnik iz okupiranega ozemlja. Najprej govori o naši zunanji politiki in obžaluje, da takratna vlada ni dovolj energično protestirala proti nasilju, ki ga hočejo izvršiti naši prijatelji in sovražniki nad nami, ter želi, da bi došlo čimprej do koncentracijske vlade, ki bi mogla dovolj energično zastopati nase interese napram inozemstvu. Govornik razpravlja nadalje o notranji politiki in obžaluje, da ni došlo do manifestacije narodnega predstavništva, ki je bila že napovedana, ko je parlament pričel delati. Za tem govori o valutnem vprašanju ter pravi, da se ne more smatrati za politično, ampak samo za gospodarsko vprašanje. Govori tudi o naši finančni in trgovski politiki. Med drugim je napadel tudi ministra Roškarja kot strankarja. Radi tega je došlo med poslancem dr. Pucom in slovenskimi poslanci Jugoslo-venskega kluba do prepira. Poslanec Smodej odgovarja: Na to denunciacijo bomo odgovorili ob prvi priliki tukaj v parlamentu, ker danes nočemo obstruirati, — Za njim govori finančni minister dr. Jankovič, ki poda obširno poročilo. Ministrski predsednik Protič izjavi, da smatra akcijo dr. Smodlake zelo koristno za državo in da on ter njegovi tovariši ne bodo delali težkoč. Med ekspozejem finančnega ministra Jankoviča je došlo do prepira med bivšim finančnim ministrom dr. Veljkovičem, ministrom Ribarcem in bivšim ministrom dr. Kramerjem zaradi tr.lovske oolitike in izvoznic. Potem se je prešlo na glasovanje o vladni izjavi. Za vlado je glasovalo 130 poslancev, proti vladi 15, torej skupaj 145. Predsednik dr. Draža Pavlovič izjavi, da je potrebno za kvorum 146 glasov, radi česar vlada na današnji seji ni imela kvo-ruma. — Predsednik zaključi sejo ob dvaindvajsetih in odredi prihodnjo sejo za v sredo ob devetih. leuDfMdp v HemCUL LDU Berlin, 14. marca. (DunKU.) Wollfov urad poroča: Višji predsednik Vzhodne Prusije Winnig in poveljnik obrambnega okrožnega poveljstva št. 1. general von Essdorf sta državnemu kanclerju Kattu poslala brzojavko, kjer se veli, se je preobrazba vlade dosedaj izvršila brez krvoprelitja, V Berlinu in po vsem Pruskem vlada mir. Priznavamo novo vlado kot imetnico resnične moči in jo bomo podpirali v izvedbi njenega objavljenega programa. LDU. Dresden, 15. marca. (DKU.) Wolffov urad javlja: Narodna skupščina je v nasprotju s prvotnim sklepom sklicana za sredo ob štirih popoldne. LDU. Leipzig, 15. marca. (DKU.) Wolffov urad javlja: Splošna stavka se tu dosledno izvaja. Železniški promet po vsej Saksonski popolnoma počiva. Pri včerajšnjih spopadih je bilo mnogo več žrtev, kakor je bilo naznanjeno, Kolikor je dosedaj znano, je bilo na strani demonstrantov ubitih več kot dvajset oseb, a ranjenih okrog 56. Čete so imele dva mrtva in pet ranjenih. LDU. Pariz, 14, marca. (DKU.) »Chi-cago Tribune« javlja, da je maršal Foch trem okupacijskim armadam ob Renu ukazal, ojačiti čete, ki imajo zasedena mostišča Koln, Koblenz in Mainz. Akcija se je začela, da se pokaže Nemčiji volja zaveznikov, ki nikakor ne dovolijo, da bi berlinski dogodki izpremenili versailleske mirovne pogodbe. — »Daily Mail« poroča, da se maršal Foch napoti jutri v Mainz. LDU. Berlin, 15. marca. (DKU.) Generalna stavka se povsod izvaja. Vse trgovine so zaprte. Gostilne in kavarne so bile zatvorjene že sinoči, in sicer vsled stavke natakarjev. V gledališčih se ne igra. — Stavki so se priključili tudi poštni nameščenci. Trgovine živil so se danes zjutraj odprle, ker so pričakovale dovoza živil; oblegane so bile od ogromne množice ku-povalcev. Električna razsvetljava, ki je sinoči zopet funkcijonirala, je bila davi ukinjena. Radi pomanjkanja električnega toka so zaprte telefonske govorilnice. Prebivalstvo je razburjeno, Navzlic dovoljenju časopisi niso mogli iziti, ker stavkajo tudi stavci. Le »Lokalanzeiger« je izšel v par sto izvodih, tiskanih z ročnim strojem, in je bil nabit po reklamnnih stolpičih. LDU. Pariz, 15. marca. (DKU. Rrez-žično.) Kakor javlja »Petit Parisien«, en-tenta nemške vlade, ki so jo postavile uporne čete, ne bo priznala, temveč bo čakala, da nemško ljudstvo izrazi sv jjo voljo z volitvami. Zastopniki zavezniških vlad tedaj najbrže ne bodo stopili v stike z novo nemško vlado. Vendar izjavlja »Echo de Pariš«, da je francoski ministrski predsednik Millerand v včerajšnji konferenci izjavil, da se izprememba vlade v Nemčiji zaveznikov nikakor ne tiče, ker je to popolnoma nemška notranja zadeva. Po Millerandovem mnenju morajo zavezniki samo vztrajati pri tem, da se versail-leska mirovna pogodba točno izvede. Na vsak način pa je treba z vojaške strani kaj ukreniti. Zato se maršal Foch preseli v ponedeljek v Mainz. Vsi pariški listi priobčujejo, da so po vesteh iz Berlina zavezniške komisije v Nemčiji popolnoma j varne. LDU. Pariz, 15. marca. (DKU.) Agen-ce Havas javlja: O razgovoru med ministrskim predsednikom Millerandom in nem. upravnikom v Parizu dr. Mayerjem javnosti še ni ričesar znanega. Lahko pa si je njegov potek predstavljati. Dr. Ma-yerja je poslala v Pariz vlada Bauerieva. Tedaj je ministrskega predsednika Mille-randa gotovo prosil, da prizna njegovo vlado kot edino zakonito v Nemčiji. Ako pa se izkaže, da tiče za tem pokretom v Nemčiji Hohenzollernci, ali ako bi se nova vlada branila izpolniti versaillesko mirovno pogodbo, bi imeli zavezniki pravico nastopiti, za kar bi jim ne manjkalo sredstev. Katerakoli vlada naj že bo v Nemčiji na krmilu, mora predvsem pokazati dobro voljo za izvedbo mirovne pogodbe. LDU. Miinchen, 15. marca. (DKU.) Tu je izbruhnila splošna stavka. Cestna želcznica stoji. Podjetja, ki se bavijo s preskrbovanjem živil, bodo najbrže naprej delovala. Državna bramba je strogo pripravljena, LDU. Darnistadt, 15, marca, (DKU.) Tuk ajšuja državna bramba sc jc postavila lojalno na stran obstoječega reda. LDU. Amsterdam, 14. marca. (DKU.) »Evening Standard«, ki sloii z Llovd Ge- ■ orgem v dobrih odnošajih, doznava: Ako bi se sedanje gibanje v Nemčiji razkrinkalo kot poizkus vzpostavitve monarhije, bi bilo zelo verjetno, da bi bilo zavezniškim armadam zapovedano, prekoračiti Ren in korakati proti Berlinu, Ako pa bi namere revolucionarnih monarhistov ne bile jasne, bi nc prišlo v poštev premikanje čet. LDU. Berlin, 14. marca. (DKU.) Kolikor je znano, je noč mirno potekla, Izdana je bila parola splošne stavke, zato so delavci po vseh tovarnah položili delo. Ves železniški promet v mestu in predmestjih počiva. Vsled tega tudi današnji brzovlak ni prišel. Listi ne izhajajo. _ LDU. Kiel, 15. marca. (DKU.) Tu je prišlo do krvavih izgredov. Delavci po ladjedelnicah so se dvignili in se uprli državni brambi. Vojaki so več oseb s streli usmrtili in mnogo ranili. Kiel se nahaja v rokah državne in varnostne brambe. Mornarji, ki so se nahajali kot posadka v Kie-lu, so se uklonili novi vladi. LDU. Dresden, 14. marca. (DKU.) Wolffov urad javlja: Splošno vlada na Saksonskem mir. Saksonska vlada je izdala proti novi berlinski vladi poseben proglas. Saksonska državna bramba je zasedaj nevtralna. LDU. Dresden, 14. marca. (DKU.) Wolffov urad javlja: Vlada Elert-Bauer se je podala v Stuttgart, da sc udeleži sestanka narodne skupščine. LDU. Schwerin, 14. marca. (DKU.) Wolffov urad javlja: V mestu vlada mir. Javna poslopja in grad so vojaško zastražena. Varnostna bramba dela težkoče. Položaj obvlada nova vlada. Državna bramba se je celokupno uklonila novi vladi. V plinarni, elektrarni in pri vodovodu je bilo delo ustavljeno, vendar pa se je tehnični pomožni akciji posrečilo, vzpostavili delo v elektrarni. Začelo se bo delati tudi v plinarni in pri vodovodu. Prav tako bodo poslovala dalje podjetja, ki se bavijo s proizvajanjem živil. LDU. Frankfurt am Main, 15. marca. (DKU.) Pri pocestnih bojih jc bilo, kolikor znano, 14 oseb ubitih in nad 100 ranjenih. Med temi 50 težko. LDU. Pariz, 14. marca. (DKU.) Preobrat v Nemčiji se zdi skoro vsem francoskim listom dogodek, ki ga je bilo prej p li slej pričakovati in ki opravičuje nezaupanje, ki se ga niso mogli otresti. Sedaj morajo molčati tudi oni, ki so očitali Franciji militarizem, ker se je hotelo še nadalje čuvati. DrZaua IBffS. Akcija dr. Smodlake. LDUBelgrad, 14. marca. »Politika« piše: Včeraj opoldne je dr, Smodlaka poslal obema skupinama pisma, v katerih naznanja odgovore, ki jih je prejel od tfg Protiča in Davidoviča na svoj poziv za sporazum. V tem novem pismu zahteva, da sc demokratska stranka in parlamentarna za-jednica odrečeta, da nobena nc bo zahtevala, da pride sama na vlado. Državni svet. LDU Belgrad, 14. marca. Državni svet je na tridnevni razpravi odobril zakonski osnutek o volilnih izpremembah in popolnitvah ter mirovne pogodbe z Avstrijo brez vsakršnih pripomb. Mirovna pogodba z Nemčijo. LDU Belgrad, 14. marca. »Politika« piše: Večina poslancev v odboru za mirovno pogodbo z Nemčijo je mnenja, da se mora ta pogodba takoj rodili, ker jo je naša delegacija v Parizu ratificirala ter so naši predstavitelji vstopili v mednarodno komisijo za obnovo. Proračunska dvanajstina, LDU Belgrad, 12. marca. Na včerajšnji seji minister za finance predložil narodnemu predstavništvu zakonski načrt o proračunskih dvanajstinah za september, oktober, november in december 1919 in za januar, februar in marec 1920 ter o najnujnejših fiskalskih odredbah. Proračunske dvanajstinc, Vsoti, ki ju ta predlog predvideva za zadnje štiri mesece prošlega leta, znašata skupaj 245,594.617 dinarjev in 530,706.389 kron. Razen tega zahteva predlog: 1. da se vladi odobre izredni in naknadni krediti, odobreni na isti način z odredbami finančnega zakona za proračunsko leto 1919/20 v skupnem znesku 301,890.354 dinarjev in 521,519.467 kron. 2. da se vladi (izvzeti so krediti za vojno ministrstvo) odobre izredni krediti za januar, februar in marec 1920 v znesku 290 milijonov dinarjev. 3. da sc ministrstvu za vojno za vzdr- , ževanje celokupnc vojske do 31. januarja 1920 odobri naknadni kredit v znesku 250 milijonov dinarjev. Nove takse. Glavni dohodki: Minister za finance predlaga, da se precl vsem nekatere državne tak.se zvišajo in uvedejo nekatere nove. Radi tega zahteva nastopne odredbe: 1. da se izplačevanje novih pristojbin, predvidenih v zakonu o taksah za Srbijo, ! razširi na vso kraljevino; 2. da se nove takse v vsej državi zvišajo tri-, štiri- in petkrat; c, 3- .gojiti književnost v prospeh krščanske i-ullure«. Zbrana je bila cela vrsia odsekov in sklenjeno poleg »Časa«, znanstvenega glasila družbe, in drugih v meni založbi izht jajočih strogo znanstvenih del, izdati vsako leto za člane 2 knjigi poljua-no-znanstverega ali leposlovnega značaja Kljub vsem težkoČam vojnega časa je diužba vendar ves čas častno vstrajala na svojem stališču in dejansko izvedla celo več svojega začrtanega programa kakor bi bilo na prvi pogled pričakovati. Hvala gre za to v prvi vrsti možem, ki so jo ta čas vodile in podpirale z literarnim deiom in materialnimi prispevki: Tako je bilo mogoče, da je izdala tekom leh 6 neugodnih let te-lc publikacije: Strogo znanstvene: 1. Dr. Fr. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev, IV. zvezek (776 str.). 2. f P. Stan. Škrabec I. zv., 4. snopič (priredil dr. A. Breznik): Jezikovni spisi I, zv, v 4 snopičih (družbin dar članom). Poljudno znanstvene (vse i , irni industriji ter na denarnem trgu, je odbor načelno sklenil nadaljevati izdaianje P. Škrabčevih Jezikovnih spisov, katere urejuje prof. dr. Ant. Breznik v Št. Vidu ter Fr. Kosovega Gradiva za zgodovino Slovencev, Od obeh teh del so pripravljeni že obširni rokopisi. Tudi »Čas« bo izhajal zanaprej (v smislu sklepa občnega zbora bo prinašal tudi hrvaške članke); uredništvo je prevzel druž-fcin predsednik dr. Jos. Srebrnič, vseučil. prof. v Ljubljani, Draginjsko doklado k članarini in naročnini je bilo treba času primerno zvišati, tako da bo znašala članarina (obenem naročnina) za 1. 1920 25 kronf za dijake 15 kron; če naročijo najmanj 15 iztisov skupno; na 15 iztisov dobe en izvod gratis. Za ustanovnike se določi draginjska doklada za to leto 20 K. Sprejemanje novih ustanovnikov pa se sploh prekine, dokler se valutne razmere ne urede. Glede zaostalega književnega daru za I. 1919 in za 1. 1920 je odbor sklenil z ozi-rom na težavne gmotne razmere sledeče: Vsi člani 1. 1919, ki so plačali naročnino, dobe kot književni dar P. Škrabca Jezikovni spisi I. zv. 4. snopič (12 pol); člani, ki plačajo članarino za 1. 1920 najkasneje do konca maja t. 1., dobe knjigo Baar-ovo Zadnja pravda; poznejši naročniki pa, kolikor daleč bo zadostovala zaloga te knjige; če je zmanjka, bodo dobili novi zakasneli naročniki kak drug dar izmed društvenih knjig. Kakor je razvidno iz tega poročila, se L D. v polni meri zaveda važne kulturne naloge, katero so ji stavili za cilj njeni ustanovniki. Prilagaja se časovnim potrebam in stremi sorazmerno večjim kulturnim zahtevam naroda, ki mu služi, po razširjenju in poglobljenju svojega dela. Vse družbe, ki se pečajo s kulturno publicistiko, preživljajo danes prav občutno gmotno krizo, L. D. — kakor je razvidno iz poročila — ni izvzeta, ampak je mogoče tozadevno še bolj prizadeta kot druge, ker ne razpolaga z nepremičnim premoženjem. Napačno bi bilo misliti, da je krizo v kulturni publicistiki izzval razval duhovnega življenja človeštva po dolgih letih preku-cij in trpljenj, tako da bi bila postala nepotrebna, da bi ljudje ne občutili več potrebe po duhovni hrani, ko morajo zastaviti vse sile, da si pribore najnujnejše telesne brane. To mnenje bi bilo absolutno napačno; ravno nasprotno je res: človeški duh trpi danes lakoto prav tako in mogoče še v večji meri kakor telo. Vse duhov- ne sile so prišle iz ravnotežja, se nahajajo v najbujnejšem gibanju in bolj kot kedaj poprej čutijo potrebo orientacije, duhov--?ga vodstva skozi labirint miselnih kon-ukcij, slutenj in spoznanj, ki jim pravi-) znanost. Potreba po kulturni publi-^liki je torej stokrat večja kakor je bila kedaj ponrej, v časih katere neposredno obseže oko našega spomina; nje"a kriza temelji na popolnoma zunanjih momentih, v splošni krizi vsega gospodarskega življenja po ogromnih gospodarskih izpremem-bah, ki so posledica vojne. Vendar nas ~io-ra spoznanje potrebe nagega dela spodbuditi, da napnemo vse sile, da vzdržimo svojo postojanko, ki bo o svojem času nedvomno dokazala svoj pomen. Zato poživljamo vse, ki odobravajo naše delo, da nas podpro tudi gmotno, da vzdrže ob naši strani, naj bi bil čas še tako težaven, naj bi težave materialnega značaja še tako ogrožale napredek duhovne kulture. Za Lecmnvo družbo: Dr. Fr. Ste1& t č tajnik. pr Mrak. dnmo v treh dejanjih, ki jo je spisal Peler Petrovič, in ki je eno najboljših njegovih del, bodo vprizorili v sre-ro ob pol osmi uri zvečer na Ljudskem odru V glavni vlogi bo gostoval g. Milan Skrbinšek, ki vodi tudi režijo igre. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Mladini pod 16. letom vs'op ni dovoljen. pr Dramatična šola na Ljudskem odru se vrši danes ob 8. uri zvečer. Vsi gojenci naj se io vdelp/e nolnoštevi'no. pr Nora. To Ibsenovo delo je gotovo zato najpopularnejše, ker je prosto vsakega simbolizma, pa tudi običajna doktrinar-nost je omejena samo na kon"no poanto. Je še bolj družinska drama ko Strahovi. Teorija podedovanosti — Ibsenu v družinskih zadevah priljubljeni predmet — ie tragično izpeljana samo na osebi dr, Ranka, ki pa stoji dejanju ob strani. Helmer vrže tudi svoji ženi v obraz — hčer kompromi-tiranega očeta je — a vendar je vse bistveno, kar odkrivamo na Nori le punčka, kakor jo je hotel im^ti Helmer sam. Vsa dejanja so ravnanje punčke, duševno prepuščene vedno sami sebi. — Zato napravi punčka po otročje za moža veliko delo — ki se mu po postavi pravi goljufija. Da dobi denarja in reši možu zdravje, podpisa za-dolžnico — ponaredi pa očetov podpis. Tedaj zakonsko razmerje moralno in materialno boljših ljudi, ki ustvarja punčke, ne žen, bolj guvernante ko matere nas tu zanima. V takem zakonu prebujenje mora priti. Nora se res prebudi, pa vidi, da sta si z možem — tuja. Čudeža, ki ga je pričakovala punčka od moža, ni doživela, zato kot žena zapusti njega in otroke. Z neusmiljeno doslednostjo udari Ibsen. Varianta, ki jo je napisal Ibsen sam na zahtevo publike, kjer Nora ostane — ne more biti bolj prepričevalna. Naslovno vlogo je igrala ga. Borštnikova. Nora je bila ena njenih najboljših vlog in kakor je videti, živi še danes v nji. Ali pa ni nemogoče, da se umetnik v svoji vlogi postara? Na zgledih vidimo, da ljubimci večjidel preidejo v težke značaje, so pa tudi taki, ki priletni umrjejo v mladostnih vlogah. Ženskim umetnicam je usojena večjidel le ena osnovna plat človeške duše in še ta na krajšo dobo. Gospa Borštnikova je dozorela še v oni šoli, ko smo več kot danes igrali deklamatorično klasično igro s silnimi manirami — teh efektov, utrudljivih za igralca pa ni mogla biti prosta tudi sodobn aigra. S kakim bogastvom tiste dobe razpolaga ga. Borštnikova, smo videli lansko leto v Vrzi (Tugomer) in Majki Ju-govičev. Zato pa ta Nora letos ni mogla biti harmonična. Ga. Borštnikova jo ie le igrala v sedanjosti, živela pa jo je v svojih spominih, igrala bolj sebi, ker ta Nora je z otroki vred šla mimo nas, in se le mimogrede pogovorila z igralci. — V prvem dejanju jc veliko igrala, natrpala je svojo postavo z vsemi sredstvi igre, zato je bila ta ze sicer nenavadna Nora prehuda. Videli smo le silo igre. V drugem in tretjem dejanju se ie vedno bolj bližala s patetičnost-r!. posebno v glasu in njen odhod ie bil že tip verzne drame s pozo. Gospa Borštnikova je domač gost — zato mi je bila takoj potrjena misel, da je umetnik neobhodno potrebna kontinuiteta igre, sicer je nemogoč. Tudi dovršen igralec se razvija z igro in časom, brez kontinuitete pa le prerada udari na dan — šola. Ga. Borštnikova je morala biti svoje čase izborna Nora — sedaj pa ni več. G. Gaberščik je kot Helmer lepo podal sliko dobrega moža — ki more biti le soprog pa nič več. Njegova igra je bila umerjena, gladka; on postane brezdvomno Še krepka moč moderni igri. — Sedaj pa mu manjka notranje sile — posebno v prizoru, ko se Nora dvigne nad njim, so se mu tla malce zazibala. Gotovo pa je bil Pregarc ta večer najboljši. Nehvaležno vlogo Guntherja je z lahkoto nesel preko odra. Zaprt vase se bori z okolico, ki ga thiči — portal nam je naposlad poštenjak. Io je mogoče dor.eči samo vestnemu in resnemu igralcu. Gdč. Winterova je sicer ne težko nalogo gospe Linden lepo rešila. Ib-senov doktor Rank je naštudiran po knjigi, zato bi si ga bil tudi Danilo moral blizu ogledati v teori ji in zgledih, če bi bil hotel podati več kakor vlogo. Naštudiran ni bil, dasi je bila vloga gladka; odhodni prizor, pa sc mu ie bolj ko dobro posrečil. O celotnem uspehu izreči sodbe že zato ni mogoče — ker Nore nimamo. Fr. Koblar. pr Ntm šo'ski kn'irfi. Poverjemštvo za uk in hogočastje je odobrilo učni kni'gi: Trgovsko računstvo za trg. nadi1;eva'ne šole, ITI. del, in trg. računstvo za dvoraz-redne trg. šole, II. del, ki j;h ie spisal prof. Albert S;č. pr Nova Do^adinijeva drama. Zagrebško gledališče je spreielo novo dramo »Igračka o1uie<-, ki jo je spisal znani mladi dramatik Ulderik Donadini, ki nam je znan po svojem »Brezdru«, pr »Rajanje« dunajskega pisatelja Schnitzlerja ni drama, kot smo poročali, nego samo deset dialogov, v katerih nastopa vedno oo ena oseba iz nrejšnjega v naslednjem. Dialogi so sicer duhovito pisani in dobro karakteriziraio lahkožive Dunajčane, (pisani v zimi 1896—971 vendar pa so za vprizarjanje vsled realistike — v vsakem dialogu je vrsta pomišlfnjev — nemogoči. Sam oisatelj je lansko leto, ko je cenzura glediških iger odnadla, na prošnjo nekega d"nH*kega pod:etja. vprizoritev prepovedal. Kako je praško deželno gledališče moglo vprizoriti te razgovore, je neumljivo ... d Na semestralnem občnem zboru jug. kat. akad. društva »Danice« v Ljubljani, ki se je vršil 13. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Papež Slavo, iur., podpredsednik Kodrič Fran, fil. tajnik Milač Simon, fil., blagajnik Ribanč Ivo St., tehn., I. knjižničar Ambrožič Iv., fil., II. knjižničar Bitenc Mirko, fil., arhivar Bernot C. M., fil., gospodar Iaznik Branko, fil. — Naslov društva je: Jug. kat. akad. društvo »Danica«, Ljubljana, Ljudski dom, II. nadstropje. (K.) d Seja osrednjega odbora S. D Z. se bo vršila v četrtek, 18. t. m., ob 4 uri popoldne v pisarni S. D. Z. Ker je to zad nja seja pred velikonočnimi počitnicami, prosim vse zastopnike podružnic in pododborov, da se je zanesljivo udeleže; enako tov. phil. Šolar in iur. Eiletz. — Predsednik. (K.) Oriovski vestnih. Šentpcterski Orel ima važen fantovski večer v sredo ob pol 8. uri v društvenih prostorih šentpeterskega prosvetnega društva. Udeležba nujna za vse. — Predsednik. (K.) Seja vrhniškega orlovskega okrožja se vrši 21. t. m., ob 1. uri popoldne v Horjulu. Zelo važno! Vsak odsek naj pošlje vsaj dva zastopnika. Predsednik. (K.) Turistika in šport. Na zborovanju delegatov ljubljanskih športnih klubov dne 12. t. m., kateremu je prisostvoval tudi predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora v Zagrebu g. profesor dr. Bučar se je sklenila ustanovitev splošne športne zveze in pa sestava pododbora jugosiov. olimpijskega odbora za okrožje Ljubljana, katero bode obsegalo poleg Slovenije in Prekmuria tudi Reško ozemlje, ako svoiečasno v to privolijo tamošnji lokalni klubi. Pravila za splošno športno zvezo in poslovnik olimpijskega pododbora Ljubljana so izgotov-hena ter se bodo v prihodnjih dneh razposlala vsem športnim klubom okrožja Ljubljana. Ustanovitev teh velev^žnih športnih institucij pa se vrši v dnevih 10. in JI. aprila t. 1. v Ljubljani in sicer skupno z večjimi športnimi prireditvami »a anketo. Vsa športna društva naj nemudoma naznanijo svoj naslov in sicer začasno na g dr. Cirila Žižek v Ljubljani, Čopovi ul. l«r» da se jim lahko dopošljcjo plavila in programi. g Letošnji pridelek sladkorja na Češkem. LDU. Beigrad, 15. marca. Ministrstvo za trgovino in industrijo je prejelo vest, da se bo letos pridelalo na Čeboslo-vaškem pet milijonov meterskih stotov sladkorja. g iSorzna poročila. LDU. Zagreb, 15, marca. Borza. Devize. Berlin 200—210, Italija 920—930, Ncw Ycrk 15.700—15.900, Pariz 1240, Praga 195—200, Švica 2650, Dunaj 61—65. Valute. Dolarji 15.200— 15.400, avstrijske krone 60—66, rublji 210 —223, čehoslovaškc krone 18C—195, 20-kromki zlati 566, francoski franki 1130. napoleondori 562-—565, marke 225—240, leji 240—245, lire 830—855. g Vsi oni, ki so pred 22. marcem 1919 v Nemški Avstriji naročili in plačali kako blago, a ga doslej še niso prejeli ter ga hočejo uvoziti, naj podružnici Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani nemudoma točno naznanijo: 1. od katere tvrdke imajo dobiti blago; 2. koliko in 3. za kako ceno (skupna vrednost) ter naj ji obenem pošljejo nepobitna dokazila (fakture, legalizirane izpiske iz trgovskih knjig itd.), da je . bilo blago plačano pred 22. marcem 1919. a »Samopomoč« v Ljubljani oddaja svojim članom takoj v poljubni množini izbrano čebulo po zelo ugodni ceni. a Društvo zasebnega uradništva Slovenije je dobavilo večjo množino črnih in rumenih čevljev po zelo ugodnih cenah. Članice, ki žele čevljev, naj se zglase v društveni pisarni ob uradnih urah. Oddajajo se le proti takojšnjemu plačilu. (K.) G. Pikuš, bivši nadporočnik, rodom baje iz ljubljanske okolice, kateri je bil dne 18. julija 1916 na Majdanu Krzsnowski priča smrti enol. prostovoljca Jožefa La-harnarja iz Pečin, Goriško, je naprošen, da sporoči svoj naslov teti padlega Rozi Laharnar, Ljubljana, Ahacljeva cesta 1, Vila Paula. v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate ihod? — Dobri prijatelj v takih na Ste, {Jrehlajeni? Imate bolečine Dobri prjja hudih dneh Vam ie Fellerjev pravi Elza-fluidl 6 dvoinatih ali 2 veliki Ipecijalni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoper Kašeli in prsne bo-ečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam ie pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krotfluce ga soravijo v redi 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a naiceneiel hugen V. teller, Stubica donja, Elza tr£ št. 134, Hrvatska. B vsako mno?ino orehov h bo-dov, kakor tudi stoječe orehe. 2 — 3 m dol.e od 30 cm tlebe^ne naprej. Ponudbe e p< sati na Andrej regar strojno mizars vo Št. Vid nad Ltobijano. v Zenitbena ponudba. Uradnik 45 let, samec, želi vpo-znati mlajšo, piidno, ztlruvo prosto žensko tudi z enim oi rokom. Ponudbe »Uradnliu lila. odd. Slov. B ii ni m« nrrmro»»»««mwii n »n ......wnnn*-~ 53 ^ - v;-'1-'- Žalujočim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebne še gg. duhovnim sobi atom, da je moja dobra mati Marijana dne 13. suSca po dolgi in mučni bolezni, stira 80 let mirno v Gospodu zaspala. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Begunje pri Cerknici, dne 13. sušca 1920. M. Ježek, župnik. mm '» M pfiK v'kil." hinji. Ponudbe na upiavo pod »starn«. |T*0 na za meoarsko ob.rt, po-lenih UIG l" staršev sprejme takoj Franc tjogar ml., me-ar v C ar lin ol š ev. 180. Neckarsulm 4'. P. H. v dobrem stanu s Continental-gumi, malo labijen in fTcalni clrni *Romington" sta na pl^Ujlii Ollul prodaj. — Ogleda se lahko pri «oipodu H Slaticar trgovcu, /,jubl,ana, Dunajska cesta 12. Spre me se takoj v dobro krščansko hižo v Hi vat. Primorju dobro izurjena poštena Jk^ia&ifi©® proti mesečni plači 170 K in dve mat Ijiv 8®feari©i ki bi opravljali tudi delo na vrtu. Mesečna plača 1C0 ozir ma 120 kron. Slu ba fe lahko npstof l tskoi. Ponudbo pod •Xanoi 1022« na upravo lista. Iščeta so za večie graščinsko posestvo. Ponudbe pod »Ves nost 100?« na upravništvo lista „Siovenca". Sprejme yn|na^ na po-ebno za zele-se Vi lliui tU javo na pose-tvu blizo Llubljane. Ponudbo pud šifro trr*narica. t do 3 sobi s kuhinjo na Glincah 91, za lepi suhi t do 2 sobi v Ljubliant St. Ja' i. i. J.j . — Ponudbe na Slov, kat. i*ob."dntftvo Diavijo. .št. Vid url Ljubljani. (Za dvakratno ob OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5. RESTAVRACIJE »Pctics«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10, ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj, c, 33. (Tel. 366.) Uher F' & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v tednu » racnna 8 kron.) TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv, Petra cesta 17< ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnico, Eternit 300 om = se kupi ali vzame v zameno za živila. Naslov: Ivan Kutalf, valjčni I se dobi v vsaki množini po nizki ceni mlin, Domžale. prj svečarju J. rtOPAČU v bjubl.an I GOSPOSVETSKA CiiSTA številna 90 Proda se oprava za spalno sobo Radeckega c. 9, prit. levo. ff ■ DIHI ■iH Priporoča se izdelovalni ia preofolovalnica s amnikov in kloiiuKov u Home in sospode p. Ljubljana, Mestn> trg štev. 6. Velika izbera modelov nakičenih slamnikov, . svilenih in žalnih klobukov. == Popravila točno in po zmernih cenah. i * a a a o o n u n is X £ veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana (Kolizej) tel. interurban 131. Velika zaloga sllvovke, tropin] evca, brinjevca, ruma, konjaka in likerjev po najnižjih cenah. Pri odjemn celih vagonov izjemne cenel Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. po najnižji ceni mehka in trda vsako množino pripelje na dom »IMPEX«, Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje. (gumi) Ljubljana. Marožažte in žarite „Slovercca"2 i xsmomammt. musmmaHmm; v nudi trgovcem samo na debelo moško perilo kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov. masovni oddelek priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega monulilDrneoo Blago kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Iinpez v Ljubljani, Krekov trg 10. Kupimo večje število V| • (kotlov) v dobrem stanju za 1.000 do 10.000 litrov vsebine. Ponudbe pod »mineralno olje« na anon-čno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3/1. proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem . > • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO. Ne maže na barva, biaz duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano In okolico: Rihard Sušnik »pri zlatem jelenn« IV., Marijin trg. I a bosanske v zabojih po 15 kilogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani Liniiijim Prešernova oiica 54. Išče se priden, pošten pri manufakturni trgovini. Oženjem imajo prednost. Feliks Urbane, Ljubi ana. 3 krojaške pomočnike zmižne finega dela, sprejme takoj v trajno delo (hrana in stanovanje v hiši) Ivan Vehovec, krojaški mojster, Dravlje, Št. V d pri L)ubljani. Cisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica subomesnate robe i masti J. Kipvič, v Cirkvcnici. z zgradbo in nakupom vil in stavbišč v Primorju in Gorskem okraju. Izvršuje projekte in troškovnike. naj« strokovna mnenja v vseh vprašanjih grad-lliiju beno-tehniške smeri. Fssreije pri vseh gornjih transakcij. 638 I Čelno mladep, isifellgsnttiega, proourstnega lesnega strokovnjaka TPB kateri želt postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno industrijo. Z delom bi bilo treba početi tatcoj, ker ao vsi potrebni stroji na razpolago. Interesentie, ki i)i znali to podjetje organizirali, naj poSljejo svoj natančni življenjepis in reference pod naslovom . ŠiajersKa1 na Anončno ekspedicijo Al. xttateil£, Ljubljana, Kongresni trg 3./I. iz trdega in mehkega lesa do 20 vagonov kupi po najvišji ceni M. J. Galovac, Maribor, Ko-roščeva ulica št. 2. „mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užlgalice, žveplo, koruzo, oves, moko ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah Oumič, GJivič & Pifarevič, Zagreb, Zrini® vac 15. Podružnica: Zcntun. Int. te!. 22-69.