3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si Podravje Rekreacija • Kakšne so cene smučarskih vozovnic O Strani 6 in 7 v ViSM btofkm m bitdcm Ùaj&ukeqt sj J ptóluiaikaM ¿te po&lulalcm Radia Pfig' pa&ioMiM jwÊwjm zdim piijétm hi - • ¿imw m/v mir! Praznični tednik Božični meni, mala črna obleka, okusna darila O Strani 10,18,24 Ptuj, torek, 23. decembra 2014 letnik LXVII • št. 99 Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, k, mbra 2014 /II t št. 99 C w - t jo tajerski Danes priloga Podravje t V pričakovanju božiča Božičnel^godbe za novo upanj Podravje Politika • Zapleti pri sprejemanju proračunov O Strani 4 in 5 Nogomet • Trenersko mesto v Zavrču zasedla Solomun in Emeršič O Stran 13 Božič bodo v Spodnjem Podravju zaznamovale številne prireditve in koncerti. Božično zgodbo iz Betlehema, pripoved o Jezusovem rojstvu, ki velja za najznamenitejšo zgodbo vseh časov, so med drugimi pripravili tudi amaterski igralci v organizaciji Krščanske adventistične cerkve na Ptuju. MG Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RC Simit Kidričevo I V z goljufijo do državnega - in Gradnja optičnega omrežja: kakšne so bile zakulisne politične igrice O Strani 2 in 3 O Strani 2 in 3 KD PARADA 2014 V ŽIVO ■ športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju v petek, 26. decembra, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan ¡osmo Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Goriinlca Nastopili bodo: MODRIJANI Ans. NEMIR KATRCA PRIMORSKI FANTJE VESELI SVATJE Ans. EKART DINAMIKA VIKEND OGNJENI MUZIKANTI Ans. $TRK NEJC KASTELIC ANITA KRALJ POP-N DEKL TANJA ŽAGAR SPEV Ans. DONAČKA MARKO VOZELJ & MOJSTRI ATOMIK HARMONIK ZLATIH 6 DEJAN VUNJAK Pevka ELA GADI POSKOČNI MUZIKANTI RUDI ŠANTL Ans. UNIKAT Trije najboljši izvajalci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi In se veselilo Luka In Pepl In te kakftno PRESENEČENJE! Organizatorja: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega marketing d.o.o. 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 23. decembra 2014 Ormož • O zakulisnih političnih igricah pri gradnji optičnega omrežja Namensko, naključno ali zara V petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o pričetku pravde med državo in Občino Ormož zaradi izterjave 1,8 milijona evrov evropskih občine terja na zahtevo Evropske komisije. Po objavi članka se je oglasil nekdanji ormoški župan in svetnik ter nekdanji poslanec v Državnem zboru RS Vili Tro-fenik. Posredoval nam je vrsto dokumentov, s katerimi dokazuje, da naj bi se javna sredstva za gradnjo optičnega omrežja na Ormoškem porabila nezakonito. Eden izmed osnovnih pogojev za pridobitev državnih in evropskih sredstev za tovrstno gradnjo so bile tako imenovane bele lise. Gre za območja, kjer optika še ni zgrajena in na katerih noben operater ne kaže tržnega interesa za gradnjo omrežja. Po Trofenikovem mnenju, podkrepil ga je z dokumenti, se je na Ormoškem optika z javnimi Uvodnik sredstvi gradila tudi v naseljih, kjer se ne bi smela, saj je bil tam izkazan tržni interes. Na nekaterih območjih bi se torej optika morala zgraditi s kapitalskim in ne javnim vložkom. Zakon o elektronskih komunikacijah v 2. točki 11. člena med drugim narekuje, da se sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja iz javnih sredstev lahko zagotovijo oz. uporabijo, če na območju za gradnjo ni izkazan tržni interes. Po Trofenikovem mnenju je do nepravilnosti prišlo že v začetku projekta, ko so s seznama belih lis izpadla naselja Bresnica, Drakšl, Hajndl, Lahonci, Senešci, Trgovišče in Žerovinci. Za ta naselja ni bilo Manjkajoča proračunska postavka Veseli december, ki bo tudi letos, tako kot vsako leto, izzvenel v neštetih čestitkah in lepih željah, lučkah, ognjemetih, dedkih Mrazih in Božičkih z večjimi ali manjšimi darili, se že vsaj nekaj let začenja z glavoboli. Ne le staršev, ampak, tudi županov, ki sestavljajo proračune. Na jadikovanja, kako je denarja vedno manj in kako hoče vlada vzeti še zadnji denar za naložbe po občinah, smo tako (vsaj novinarji) že kar pripravljeni. Saj tudi letos ni bilo drugače in nova vlada ni naredila čisto nič drugega kot vse prejšnje: najprej je popolnoma popustila pred zahtevami najmočnejšega, Štruklje-vega sindikata, zdaj pa so se ji uprle še vse občine, ki si denarja pač ne pustijo vzeti. Nenazadnje imajo čisto prav: če se nočejo ničemur odpovedati v eni dejavnosti javnega sektorja, zakaj bi seji v drugi?! Ampak dejstvo je, da denarja - tudi če ga morda res ne bo manj - prav gotovo ne bo več kot doslej. In razen tega, da bo treba krčiti stroške - po občinah predvsem in največ na račun novih naložb, saj si javni uslužbenci plač ne bodo zniževali nikjer - ni slišati prav nobenega predloga, kako bi lahko drugače. Pa bi veljalo mogoče poskusiti z eno novo proračunsko postavko, za katero v trenutno veljavni lokalni zakonodaji ne najdem prepovedi: igranje lota. Vsak mesec bi občina lahko lepo namenila nekaj evrčkov za loterijo, za super loto, evrojackpot ...pač katerokoli igro že ali pa za vse po vrsti. In ni hudič, da če bi v igro vložila nekaj 100 evrov mesečno, ki se sicer v občinski blagajni mimogrede izgubijo, ne bi enkrat nekaj zadela. In če bi se ji posrečil milijonski ali celo večmilijon-ski dobitek, je to itak več kot znaša večina proračunov naših občin. Upam si celo trditi, da bi se tako županova koalicija kot antižupanska opozicija s takšno, zgolj 2000 ali 3000 evrov težko letno postavko v proračunu strinjala. Glede na siceršnjo našo lokalno politično folkloro bi se ob dobitku potem prav gotovo na smrt skregali, kaj za ta denar narediti, ampak to je že druga zgodba . Tako namesto čestitke ob praznikih vsem našim vodilnim ljudem občin resno predlagam, da začno igrati loto. In jim res iz srca želim, da zadenejo! Simona Meznarič izkazanega tržnega interesa in bi zato, tako Trofenik, morala biti na seznamu belih lis. Med krajani naselij, ki so z območja belih lis izpadla in s tem posledično izgubila možnost priključitev na širokopasovno omrežje, je zavladalo nezadovoljstvo. Ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku je Trofenik spomladi 2009 zastavil poslansko vprašanje o tem, kdo je odgovoren za določitev območja belih lis - ali lokalna skupnost kot naročnik projekta ali izdelovalec tehnične dokumentacije ali Ministrstvo za gospodarstvo (MG). »Za določitev območij belih lis so odgovorni lokalne skupnosti, MG in operaterji telekomunikacijskih omrežij. Končni seznam belih lis sestavi MG, in sicer na podlagi podatkov iz študije Geodetskega inštituta ter na podlagi Kakšno vlogo je pri 45 milijonih evrov državnih in evropskih sredstev odigrala politika Kot navaja Vili Trofenik, naj bi se evropski in državni denar za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij (OŠO) leta 2008 dodeljeval na podlagi politične pripadnosti. Okrog 45 milijonov evrov naj bi prejele občine, v katerih so župani pripadniki desnih političnih opcij. Sredstva so se dodeljevala pred državnozborskimi volitvami, v času Janševe vlade v mandatu 2004-2008. Občine, kjer so bili na oblasti župani strank SD, Zares, LDS, SNS ali politično neodvisni, so ostale brez javnega denarja za gradnjo teh omrežij. Trofenik pri projektu gradnje OŠO vidi še eno politično povezavo: v času, ko je bil GVO v Ormožu izbran za partnerja pri projektu in izvajalca del, je bila predsednica uprave podjetja Jožica Guzej, članica stranke NSi, ki ji pripada tudi ormoški župan Alojz Sok. podatkov, ki so jih posredovali lokalne skupnosti in operaterji, ki so za posamezna območja izrazili komercialni interes ter s tem povedali, da nameravajo na teh območjih graditi širokopasovno omrežje. Vsaka lokalna skupnost je imela možnost, da Na vrata našega uredništva je potrkal Vili Trofenik in nam predložil vrsto dokumentov v zvezi z gradnjo optike na Ormoškem. Podravje • Kriminalisti pri porabi evropskih sredstev ugotovili nepra Z goljufijo do državnega Policijska uprava (PU) Maribor je pred dnevi poročala o končani kriminalistični preiskavi, v kateri sta bili ugotovljeni kaznivi dejanji pranja denarja in goljufije na škodo EU. V zvezi z ugotovljenimi kaznivimi dejanji so ta mesec kazensko ovadili več pravnih oseb in posameznikov - odgovornih oseb ali uslužbencev. Goljufije naj bi se dogajale v družbi Cimos na lokacijah v Kopru in Mariboru, domnevno pa tudi v Razvojnem centru (RC) Simit v Kidričevem, preko katerega naj bi tekel nakup opreme. Kot poročajo policisti, gre za nepravilnosti pri pridobivanju sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj: »Kriminalisti PU Maribor so podali kazensko ovadbo zoper skupno 13 odgovornih oseb in uslužbencev gospodarske družbe, ki so utemeljeno osumljene storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije. Odgovorne osebe so osumljene, da so se v letih od 2010 do 2012 v imenu gospodarske družbe, katere zastopniki so, prijavili na razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj z namenom financiranja nakupa nove opreme za izvajanje gospodarske dejavnosti. Pri prijavi na razpis so v sostorilstvu s svojimi uslužbenci, ki so pripravljali razpisno dokumentacijo, preslepili pristojni organ s tem, ko so jim prikrili dejstvo, da nove opreme niso kupili oz. da so zgolj obnovili staro opremo, ki so jo že imeli za opravljanje gospodarske dejavnosti. S svojim ravnanjem so odgovorne osebe gospodarske družbe predstavnike pristojnega organa za razpolaganje z evropskimi sredstvi zavedli, da so jim le-ti v letu 2012 za nakup rabljene opreme povrnili denarna sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v skupni višini nekaj manj kot dva milijona evrov, čeprav do teh sredstev niso bili upravičeni.« Prav tako so kriminalisti SKP PU Maribor na podlagi zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja kazensko ovadili tri pravne osebe te gospodarske družbe, ki so jih odgovorne osebe uporabile za izvršitev kaznivega dejanja goljufije. Mariborska in koprska preiskava sta potekali hkrati. Koprski kriminalisti so preiskavo zaključili sredi leta 2014 in v juliju 2014 podali kazensko ovadbo zoper 12 fizičnih oseb, za katere je obstajal utemeljen sum, da so v obdobju 2011-2012 goljufijo izvršile na enak način kot v mariborskem primeru. Prav tako so koprski kriminalisti podali kazensko ovadbo zoper štiri fizične osebe, za katere je obstajal utemeljen sum, da so izvršile kaznivo dejanje pranja denarja. Zaradi goljufije so ovadili še tri gospodarske družbe. V eni izmed njih so osumljeni storitve kaznivega dejanja protipravno pridobili 3,3 milijona evrov evropskega in državnega denarja in ga tudi oprali. »Skupna škoda, ki je nastala z opisanimi kaznivimi dejanji, znaša 5,2 milijona evrov,«še navajajo na \( PU Maribor. Novinarji mariborskega Večera razkrivajo, da naj bi bil v goljufije na račun evropskega in državnega denarja vple- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 23. decembra 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 di površnosti? sredstev. Sredstva naj bi bila nepravilno porabljena, država pa denar od sodeluje pri definiciji belih lis - na način, ki ga je predlagal MG,« se je glasil odgovor ministra Mateja Lahovnika. Kje je občina Ormož naredila »kapitalno napako« Že na začetku projekta so torej težave nastopile zaradi nepopolnega seznama belih lis, s katerega so nekatera naselja na Ormoškem neupravičeno izpadla. A projekt je šel svojo pot. Izbrani izvajalec del je bila družba GVO, Telekomovo hčerinsko podjetje. Projekt se je izvajal na podlagi javno-zasebnega partnerstva. Seznam belih lis so sicer dopolnili, s tem pa se je povečala vrednost projekta. Prav na tej točki je občina Ormož po mnenju Urada RS za nadzor proračuna naredila »kapitalno napako«, saj bi po mnenju revizorjev morala objaviti nov javni razpis za izbiro izvajalca, ne pa da se je o vrednosti tolikšnega obsega dodatnih del za ceno izpogajala z že obstoječim izvajalcem in partnerjem, družbo GVO. Zaradi vrednosti, ki jo je projekt dosegel, bi moral biti javni razpis za izbiro izvajalca objavljen tudi na evropskem portalu javnih naročil, tega pa Občina Ormož kot naročnik del ni storila. Urad za nadzor proračuna je revizijo opravil jeseni 2012. Zakaj gradnja z javnim denarjem in ne s kapitalskim vložkom Telekoma In zdaj še k tretji »cvetki« gradnje OŠO na Ormoškem. Januarja letos je občinski svet v Ormožu potrdil sklep, s katerim je dal zeleno luč za nadaljevanje projekta - izvedbo tretje faze. OŠO naj bi se v sklopu faze 3 A in 3 B gradil v naseljih Mihovci, Velika Nedelja, Trgovišče in Ormož. Tretja faza je ovrednotena na nekaj manj kot milijon evrov, brez DDV. »Cena in delež sredstev sofinanciranja projekta se bosta definirala s pogajanji,« so nam v začetku leta povedali na občinski upravi. Sprejetju sklepa na občinskem svetu je takratni svetnik Vili Trofenik ostro nasprotoval. Razpolagal je namreč s podatkom, da je za navedena naselja Telekom v preteklosti izrazil tržni interes. To pa pomeni, da se OŠO na območju teh naselij ne bi smel graditi z javnimi sredstvi, temveč s kapitalom družbe Telekom. »Po Zakonu o elektronskih komunikacijah bi moral Telekom v naseljih Velika Nedelja, Trgovišče, Ormož in Mihovci dostop do širokopasovnega omrežja zagotoviti že pred dvema letoma. Zato je trošenje javnega denarja za projekt, ki bi ga moral izvesti Telekom, prepovedano. Zakaj Telekom ni gradil na območjih, ki jih je opredelil kot tržno zanimiva? Ker je ceneje, da hčerinskemu GVO-ju zagotavlja potrebna sredstva za javno-za-sebna partnerstva, GVO pa po- tem pridobi še sofinancerske deleže od občin. Poleg tega so ta javna partnerstva med občino Ormož in GVO za nadaljevanje del po fazah sklenjena brez javnega natečaja, v katerem bi se preverjali dejanski stroški. Takšen način dela daje družbi GVO svobodo določanja stroškov, ne da bi občina lahko to nadzirala. V pogodbah projekti oziroma območja gradnje niso konkretno opredeljeni, definirane so samo faze. Ker se dela izvajajo brez gradbenega dovoljenja, kar dovoljuje zakon o elektronskih komunikacijah (tako imenovano »delo v javnem interesu«), ni potrebe za izdelavo ustrezne tehnične dokumentacije. In navsezadnje -Telekom se bo privatiziral in je vprašanje, kdo bo novi lastnik ter kdo bo potem upravljal s tem našim omrežjem,« je pomisleke glasno in ostro izrekel Vili Trofenik. Mojca Zemljarič Zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku javnega naročanja pri projektu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja se je ormoška občina, ki jo že tretji mandat vodi župan Alojz Sok, znašla na zatožni klopi ptujskega okrožnega sodišča. 7-milijonsko povišanje vrednosti projekta Projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja na Ormoškem je bil po prvem projektu iz septembra 2008 ovrednoten na 3,4 milijone evrov (brez DDV) - gradnja in nadzor. Po novelaciji v novembru 2008 se je projekt razširil, posledično se je povišala njegova vrednost: gradnja je bila ovrednotena na 10, 2 milijona evrov brez DDV, nadzor pa še na 153.000 evrov, prav tako brez DDV. Zaradi velikanskega povišanja vrednosti projekta bi bilo po mnenju revizorjev z Urada RS za nadzor proračuna treba objaviti nov javni razpis za izbiro izvajalca del. Zaradi preseganja mejne vrednosti (5,2 milijona evrov brez DDV) bi se moral razpis za izbor izvajalca gradbenih del objaviti na evropskem portalu javnih naročil. Na tem istem portalu bi bilo treba objaviti tudi javni razpis za izbor izvajalca nadzora - prav tako zaradi preseganja mejne vrednosti, ki je 137.000 evrov brez DDV. Državni revizorji so zaradi ugotovljenih nepravilnosti predlagali vračilo 25 % izplačanih evropskih in državnih sredstev, kar znaša okrog 1,8 milijona evrov. Občina Ormož na povračilo ne pristaja. 13. junija letos je država izdala sklep o izvršbi, a ni bil realiziran. Zato zdaj država vračilo denarja terja na sodišču. Foto: MZ vilnosti in podali kazenske ovadbe in evropskega denarja? ten tudi RC Simit s sedežem v Kidričevem. V konzorciju podjetij, ki so ustanovila RC Simit, je tudi Cimos. Prav preko kidričevskega Simita naj bi tekel nakup sporne Cimosove opreme. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti naj bi Simitu grozilo vračanje denarja in s strani države prekinitev pogodbe o nadaljnjem financiranju. V RC Simit o nakazilu v davčno oazo niso želeli govoriti Indice, da naj bi se v RC Simit dogajalo nekaj sumljive- ga, smo spomladi letos zaznali tudi v našem uredništvu. Talum in RC Simit smo namreč zasledili na seznamu Urada za preprečevanje pranja denarja, na katerem so navedene transakcije podjetij v t. i. davčne oaze oz. uradno v države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma. S seznama je razvidno, da je RC Simit družbi Sistem teknik industrial iz Turčije lani novem- bra nakazal dobrih 380.000 evrov. Turčija je med tistimi državami, ki so na seznamu davčnih oaz. Ko smo marca letos o tej transakciji povprašali direktorja RC Simit Braneta Kožuha, nam je odgovoril: »Vprašanje v zvezi z nakazilom v Turčijo sem izpustil, ker se mi ne zdi smiselno. Raziskovalno (RR) opremo smo namreč nabavljali praktično v vseh evropskih državah in tudi v tem primeru (transakcija v Turčijo) gre za RR opre- - f Foto: Martin Ozmec Brane Kožuh, direktor RC Simit, v zvezi s podanimi kazenskimi ovadbami zaradi goljufij na škodo EU: »Vse, kar vem o tem, je to, kar sem prebral v Večeru. Drugih detajlov ne poznam, zato ne morem komentirati.« RC Simit Kidričevo: V treh letih so za nabavo opreme namenili 16,8 milijona evrov, 13 milijonov so jih prejeli iz državne blagajne Ustanovitelji RC Simit so družbe Talum, Cimos, Unior, LTH Castings, SwatyComet, Iskra ISD, Amit, HTS IC, Ortotip, Tecos, Roboteh, TC Livarstvo, Telkom-OT ter Inštitut za livarstvo in toplotne obdelave. »Vrednost del, ki jih je RC Simit opravil od leta 2011 do danes, znaša približno 22,5 milijona evrov. Dobra četrtina denarja oziroma 5,7 milijona evrov se je porabilo za stroške dela zaposlenih, med katere štejemo plače raziskovalcev, različna strokovna sodelovanja z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami ter za nabavo raziskovalnega materiala, ki ga poslovne enote potrebujejo za svoje delo. Večino porabljenega denarja, to je 16,8 milijona evrov, je razvojni center porabil za nabavo različne raziskovalno-razvojne opreme. Razvojni center delno financirajo družbe, ki so ga ustanovile, del finančnih potreb pa je kritih s subvencijami iz državnih in evropskih skladov. Do danes je razvojni center za našteto opravljeno delo prejel nekaj manj kot 13 milijonov evrov državnega oziroma evropskega denarja,« je aprila za naš časopis povedal direktor kidričevskega Razvojnega centra Simit Brane Kožuh. Namesto da bi v Cimosu kupili novo opremo, za katero so prejeli evropska in državna sredstva, so rabljeno opremo prebarvali in obnovili ter jo predstavljali kot novo. (Fotografija je simbolična.) mo. Ne vidim razloga, da bi to opremo izpostavljali.« Je pa Kožuh takrat odgovoril na vsa preostala naša vprašanja. Med drugim je pojasnil organiziranost in naloge centra ter kadrovsko sestavo: »RC Simit je bil kot družba z omejeno odgovornostjo ustanovljen v maju 2011, poslovati je začel julija istega leta. Deluje v 12 poslovnih enotah, ki so locirane v različnih krajih Slovenije. Poslovne enote so v Kidričevem, Mariboru, Kranju, Ljubljani, Zrečah, Šmarju pri Jelšah, Celju in Pesnici pri Mariboru. Poslanstvo RC Simit je razvijanje novih materialov in tehnologij. Cilj družbe je do leta 2015 postati eden vodilnih razvojnih centrov za aplikativne raziskave na področju novih materialov in tehnologij v Sloveniji. V razvojnem centru RC Simit so združena pod- jetja, ki delujejo v različnih proizvodnih panogah, zato je njegova razvojno-raziskovalna dejavnost usmerjena na različna področja raziskovanja. Težišče raziskovalne dejavnosti je usmerjeno v raziskave in razvoj postopkov recikliranja odpadnega aluminija, v razvoj novih, sodobnih in ekološko sprejemljivih materialov ipd., v razvoj robotike in hitrega izdelovanja prototipov. En del raziskav je usmerjen v traj-nostno in učinkovitejšo rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov (sončna energija), zmanjšanje izpustov nevarnih snovi v okolje in v veliki meri v reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin. Trenutno je v razvojnem centru zaposlenih 48 sodelavcev. Večina jih ima šesto in sedmo stopnjo strokovne izobrazbe.« Mojca Zemljarič Foto: arhiv 4 Štajerski TEDNIK Politika torek • 23. decembra 2014 Gorišnica • Proračuna za 2015 in 2016 skozi prvo branje Letošnja realizacija proračuna V Gorišnici bodo v prihodnjem letu gospodarili s proračunom v višini 5,6 milijona evrov, v letu 2016 pa naj bi se v občinski blagajni zl Iz proračuna 2015 naj bi se za naložbe namenilo 3,6, iz proračuna 2016 pa 2,4 milijona evrov. Kot je pojasnil župan Jože Kokot, se dvoletni proračun sprejema zaradi lažjega načrtovanja projektov in prijav na razpise. Nekaj manj kot 2,2 milijona evrov naj bi se vanj v letu 2015 nateklo iz povpreč-nine, ki jo nakazuje država. 355.000 evrov bodo znašali prihodki od davkov od pre- moženja (vključno z NUSZ). 413.000 evrov prihodkov se pričakuje na postavki »udeležba na dobičku in prihodki iz premoženja«, kjer se največji delež sredstev steka od koncesije za izrabo vodnih virov. Občina načrtuje za 652.000 evrov drugih nedavčnih prihodkov. Med prihodki se na- O realizaciji proračuna 2014 Proračun občine Gorišnica za leto 2014 je precej »napihnjen«. Od 11 milijonov se bo do konca leta realiziral v višini dobre polovice, in sicer okrog 6,5 milijona evrov, to pa med drugim zato, ker se bo v občinski proračun v tem letu iz države in EU steklo za štiri milijone evrov manj investicijskega denarja, kot je bilo predvideno. črtuje za 1,9 milijona evrov državnih in evropskih sredstev. Največ denarja za kanalizacijo Odhodki so usklajeni s prihodki. Za ravnanje z odpadno vodo se bo namenilo okrog dva milijona evrov, največji del, 1,4 milijona evrov, za končanje druge faze kanalizacijskega sistema v sklopu konzorcija Ptujsko polje, sofinanciranega z evropskimi ko-hezijskimi sredstvi, za naselja Muretinci, Mala vas, Gajevci, Placerovci in čistilno napravo Formin. Za kanalizacijski sistem Zagojiči, ki se sofinancira s sredstvi RRP, bodo v letu 2015 namenili 344.000 evrov, za kanalizacijo Zamušani-Ti-bolci pa 60.000 evrov v prihodnjem letu in 150.000 evrov v letu 2016. Za slednjo se je sicer že v letošnjem proračunu načrtovalo 150.000 evrov, a je bila realizacija dvakrat nižja -samo 50.000 evrov. Podobna zgodba je tudi v Forminu: za kanalizacijo v tem naselju se je za letos načrtovalo 130.000 evrov, postavka pa bo realizirana v višini 92.000 evrov. V letu 2015 naj bi se za kanalizacijo Formin namenilo 73.000 evrov. 85.000 evrov se v občini Gorišnica v letu 2015 predvideva za obnovo vodovoda, 60.000 evrov za vzdrževanje cest, 27.000 evrov za zimsko službo. Okrog pol milijona Sv. Ana v Slov. goricah • Z druge redne seje Sprejeli odlok o občinskem proračun za prihodnji dve leti Svetoanski občinski svet je na minuli seji sprejel odlok o občinskem proračunu za prihodnji dve leti. Župan Silvo Slaček je pri obravnavanju osrednje točke uvodoma izpostavil težko situacijo občin glede finančnih sredstev. »Želel bi si višjih številk, a kriza je prišla tudi do nas. V prihodnosti se bomo trudili, da bomo izvedli načrte, ki smo si jih zastavili, in tiste, ki smo jih načrtovali že v preteklosti. Upam, da bo kriza čim prej mimo, če ne, me je kar strah, da bomo prisiljeni v odpuščanje v občinski upravi, tega pa si nikakor ne bi želel. Prav tako si ne bi želel, da bi pri zakonsko določenih obveznostih prišli v škripce. Predloga proračunov sta zelo realna. K njunemu oblikovanju smo pristopili zelo restriktivno, tako da rezerv na postavkah ne vidim. V prejšnjih letih smo imeli 1,5 milijona do 1,6 milijona evrov za investicije, sedaj okrog milijon. In to pove vse. Maksimalno se bomo morali organizirati.« S tem se je strinjala tudi velika večina svetnikov. Svetnik Feliks Berič pa je v razpravi še dodal: »Vprašanje je, ali bomo lahko vse načrtovano realizirali; bojim se, da bomo kaj morali skrčiti.« Proračun za prihodnje leto predvideva 2.431.874 evrov odhodkov, od tega so investicijski odhodki v višini 974.531 evrov. »Vprašanje je, ali bomo lahko vse načrtovano realizirali. Bojim se, da bomo kaj morali skrčiti,« je na minuli seji dejal svetnik Feliks Berič. Slaček: »Zdajšnja javna razsvetljava je racionalna« Po drugem branju predloga proračuna za prihodnje leto se je oglasil svetnik Drago Wein-handl, ki je v času javne razgrnitve k predlogu podal amandma, v katerem je med drugim predlagal, da bi javna razsvetljava delovala na senzorsko prižiganje, s tem pa bi po njegovi oceni nastali občutni prihranki. Župan Slaček je odvrnil, da je zdajšnja javna razsvetljava racionalna, saj temelji na led svetilih, in še dodal, da bi v primeru upoštevanja amandmaja zmanjkalo sredstev za obveznosti za prihodnje leto. Predlaganega amandmaja svetniki niso sprejeli, medtem ko so predlog proračuna za prihodnje leto soglasno potrdili. Prav tako je svetniški zbor sprejel tudi predlog proračuna za leto 2016; ta v primerjavi s prvim branjem ostaja nespremenjen in predvideva 2.461.755 evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 2.416.036 evrov - od tega so investicijski v višini 997.000 evrov. Monika Levanič Sveta Trojica • S tretje redne seje » Ne pristajamo na primerjavo s Na decembrski seji pri Sveti Trojici so svetniki in svetnice soglasno potrdili odlok o proračunu Po besedah župana Darka Frasa je v času javne razprave sicer prispela pobuda od svetnika Draga Slaniča glede čimprejšnje realizacije projekta izgradnje pločnika v naselju Gočova, a ni bila upoštevana. Projekt namreč zajema ob pločnikih celovito ureditev cestne infrastrukture skozi naselji Gočova in Sp. Senarska, glavni sofinancer obeh pa je Direkcija RS za ceste (DRSC), kjer denarja ni, poleg tega občina z DRSC še nima niti podpisane pogodbe za to naložbo. Za leto 2015 so na novo predvidena sredstva za sofinanciranje spomeniško zaščitenih objektov (zvonika) v višini 10.000 evrov, a so jih za uravno- teženost proračuna prerazporedili z več različnih postavk. V proračunu za prihodnje leto je tako načrtovano 2.589.858 evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 2.466.808 evrov - od tega so investicijski v višini 1.161.604 evrov. Za proračun 2016 pa ostaja planirano, da bodo prihodki znašali 2.110.340 evrov, odhodki pa 1.987.290 evrov - od tega za naložbe 719.835 evrov. Svetniki in svetnice so predlog proračuna za prihodnji dve leti soglasno potrdili. Župan se je ob obravnavi osrednje točke razgovoril o nič kaj zavidljivem stanju občin glede prihodkov, ki jih (ne) dobijo od vlade. »Kar se tiče prihodkov občine, je vse še zelo odprto. Potekajo pogajanja z vlado in z vsemi tremi združenji občin glede višine povprečnine, ki je glavni vir naših prihodkov. Vlada je takrat predlagala znižanje na 494 evrov, kar za nas pomeni dobrih 120.000 evrov manj načrtovanih prihodkov; ni pa upoštevala predloga občin, da vidimo možne rezerve in prihranke pri odhodkih, ob pogojih, da se standardi in obveznosti omejijo, ker je sklenila pakt s sindikati in javno upravo ter šolskimi in predšolskimi sindikati. Problem je v tem, da če nam znižajo povprečnino, bomo tekoče odhodke imeli v isti višini. Dejstvo je, da so v re- Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli proračun trojiške občine za prihodnji dve leti. Foto: ML Foto: ML torek • 23. decembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 5 zgolj 60-odstotna bralo okoli 4,4 milijona evrov. Oba proračuna sta po prihodkih in odhodkih uravnotežena. Ali lahko svetnik snema seje občinskega sveta Svetnik Silvo Sok je že na minuli in tudi tokratni seji dogajanje na občinskem svetu snemal z video kamero, kar je župana Jožeta Kokota precej ujezilo. Zato mu je poskušal v četrtek snemanje preprečiti, češ da mu po poslovniku (kot občanu) mora snemanje dovoliti občinski svet. In da se morajo svetniki s tem, da se jih snema, strinjati. Župan Kokot je dal predlog, da se Soku snemanje prepove, na glasovanje. Predlog je bil sicer izglasovan, a Sok kamere kljub temu ni ugasnil. »Poslovnik govori o občanu, jaz pa tukaj sedim kot svetnik. Da svetniki ne bi smeli snemati - o tem nimamo poslovniškega določila. Ko mi boste prinesli oz. natančno citirali pravno podlago, se bom navodil tudi držal. Zdaj pa kamere ne bom ugasnil,« je vztrajal Sok. sindikati « za prihodnji dve leti. sni krizi tudi občine, ne samo država. In če bodo z varčevalnimi ukrepi nadaljevali, bo še huje. Potem bomo pač rekli, da ne bo več nobenih investicij in da plačamo samo, kar po zakonu moramo. Samo potem bom jaz in še kdo moral odstopiti, ker ne bomo zmogli več financirati zakonskih obveznosti oz. pravic. Ali pa bomo ukinili sofinanciranje vseh programov, ki zakonsko niso obvezni - torej javna dela, društva, humanitarne dejavnosti, kulturo, šport itd., pa bomo videli, ali bo država še funkcionirala,« je dejal Fras. »Župani se ne pogajamo za plače kot sindikati!« »Minister za finance nas je na teh pogajanjih primerjal s sindikati. Povedal sem, da ne morem pristati na to primerjavo, čeprav s tem ne pravim, da so sindikati kaj slabega. Ampak župani se nismo prišli pogajat za plače ali za mojo plačo, ampak za lokalno samoupravo, ki je del javne uprave. In občine izvajajo del pomembnih javnih služb in nalog. Državljani v ta namen plačujejo davke, zato upravičeno pričakujejo, da bodo javne službe funkcionirale.« Monika Levanič Foto: Mojca Zemljarič evrov bo veljalo investicijsko vzdrževanje cest, in sicer 260.000 evrov za cesto Mure-tinci-Formin, 70.000 evrov za cesto Formin (v letu 2016 še 90.000 evrov), za cesto Tibol-ci-Zamušani pa v letih 2015 in 2016 po 40.000 evrov letno. Okrog 100.000 evrov bo iz proračuna namenjeno za vzdrževanje in gradnjo cestne razsvedjave, 70.000 bodo namenili za zbirni center za ravnanje s komunalnimi odpadki in 89.000 evrov za prostorsko načrtovanje. Po 50.000 evrov se bo namenilo za vaški dom Tibolci ter vaško-gasilska domova Mala vas in Zagojiči. Za gradnjo novega športnega parka v Gorišnici je v letu 2015 predvideno 176.000 in v letu 2016 276.000 evrov. Transferni odhodki posameznikom in gospodinjstvom (domovi za starejše, vrtci, šol- ski prevozi, družinski pomočnik ...) bodo v letu 2015 znašali okrog pol milijona evrov. Svetniki bodo seje delovnih teles spremljali kot javnost V poročilu o drugi redni seji smo v našem časopisu predstavili sestavo delovnih teles občinskega sveta občine Gorišnica. Ker nobeden izmed petih opozicijskih svetnikov ni član niti enega odbora ali komisije (zaradi premalo dodeljenih mest so iz delovnih teles protestno odstopili), jim poslovnik občinskega sveta omogoča, da seje, kljub temu da niso člani, lahko spremljajo. Župan Jože Kokot in direktor občinske uprave Matevž Cestnik sta petim svetnikom obljubila, da jih bosta o sklicu sej odborov in komisij obveščala, da bodo lahko prisostvovali, v razpravo na odborih pa se ne bodo smeli vključevati. Zemlja z občinskega gradbišča na zasebna zemljišča? Občinski svet je na četrtkovi seji potrdil še vrednost točke za izračun NUSZ, ki ostane enaka, soglašali so tudi spremembo občinske meje med občinama Gorišnica in Markovci. Svetnika Bojana Purgaja je tako kot na prejšnji seji zanimalo, kam se je z gradbišča športnega parka Gorišnica odvažala zemlja. Župan Kokot je zatrdil, da brez njegove vednosti nikamor. Purgaj je zatrdil, da ima priče, da naj bi se zemlja zapeljala na zasebna zemljišča. »Če za to nič ne veste, pa prijavite policiji. Potem to pomeni, da je izvajalec zemljo odtujeval brez vaše vednosti. Imam očividce, ki bodo pričali, kam se je zemlja vozila. Naj policisti vzamejo vzorce zemlje na gradbišču in na zasebnem zemljišču ter naj jih primerjajo, pa bomo videli, katera zemlja je to. Stojim za svojimi besedami. Če se bo izkazalo, da ni res, lahko zaradi lažne prijave ovadite mene,« je poudaril Purgaj, ki ga je tudi zanimalo, zakaj občina od leta 2010, ko je sklenila predkupno pogodbo, pa do danes še ni plačala kupnine za zemljišče, na katerem stoji črpališče za namakalni sistem. Svetnik Silvo Sok je na župana vnovič apeliral, naj se seje občinskega sveta bodisi prenašajo v živo ali pa se posnetki predvajajo v celoti. Kot še meni Sok, bi lahko bili posnetki sej na internetu. Na seji so svetniki podali tudi informacijo, da je zaradi nestrinjanja z delom župana Jožeta Kokota odstopilo celotno vodstvo Gasilske zveze Gorišnica. Mojca Zemljarič Markovci • Druga seja občinskega sveta Namesto javne razprave - javni molk? V četrtek, 18. decembra, so se markovski občinski svetniki sestali na drugi izredni seji, da bi uradno začeli razpravo o proračunu 2015 in imenovali odgovornega urednika občinskega glasila. Pa jim ni uspelo ne prvo ne drugo. Župan Milan Gabrovec je ob sklicu tokratne (že druge izredne) seje na dnevni red zapisal, da v prvi točki začnejo javno razpravo o proračunu za leto 2015, v drugi pa, da imenujejo urednika občinskega glasila in člana uredniškega odbora. Pa so v zadnjem trenutku ugotovili, da urednika ne morejo imenovati brez mnenja uredniškega odbora, in ker tega niso imeli, so pač drugo točko prilagodili in glasovali samo o petem članu uredništva. Kot uvod v razpravo o novem proračunu je župan pojasnil, da so le-tega pripravili skupaj z občinsko upravo na osnovi zakonskih in poslovniških določil, ki županom nalagajo to obveznost. Pet milijonov, na katere računajo v letu 2015, so razporedili tako, da v prvi vrsti dokončajo vse že začete investicije. Po županovih izkušnjah in predvidevanjih naj bi se te končale do konca prve polovice leta, takrat pa predvideva z rebalansom prerazporediti morebitni ostanek denarja, ki ga ne bi v celoti porabili za posamezne proračunske postavke, v nove investicije. Da je šlo za županov (pro) račun brez krčmarja, je pokazalo nadaljevanje seje, ko smo od svetnikov slišali, da sicer vedo, da proračun pripravlja župan, ampak lahko bi jih bil kaj vprašal, kako bi oni razporedili denar; da se sicer zavedajo, kaj piše v zakonu, ampak vseeno bi radi imeli kakšno besedo, preden pridejo pisni dokumenti v javno obravnavo; da sicer znajo prebrati poslovnik o delu občinskega sveta, ki nalaga županu, da pripravi predlog proračuna, ampak ... In ti »ampak« so se vrstili celo uro. Bolj kot so župan in peščica njegovih pristašev razlagali, da se z javno obravnavo začenja dopolnjevati županov predlog, se spreminjati posamezne postavke, dodati kaj novega in perrazporediti kaj odvečnega, bolj so tisti, ki so bili drugačnega mnenja, dokazovali svoj prav, da ne more iti v javno razpravo povsem županov predlog, čeprav tako pravi zakonodaja ... Izvedeli smo med drugim, da je županov predlog varčevalen pri majhnih porabnikih - pri tistih, ki pravzaprav oblikujejo občinsko družbeno življenje (šport, kultura, gasilstvo), po drugi strani pa se meče denar za nepotrebno občinsko proslavo. Slišali smo očitek, da je župan za predstavitev predloga na tokratni seji porabil slabih pet minut, pa gre vendar za milijonsko porabo; pa takoj nato županov odgovor, da svetnikom res ne bo bral proračuna, saj če so si na prejšnji seji dvignili sejnine, naj za to nekaj naredijo ... Je to bila javna razprava ali še ne? Bolj kot so »nežupanovi« svetniki zatrjevali, da ne more v javno obravnavo dokument, ki ga je pripravil župan sam, bolj so župan in njegovi trdili, da je javna razprava že to, kar so počeli na tokratni seji. In ostali so vsak na svojem bregu. Eni so povsem razumeli, kaj je županova naloga, drugi pa so to sicer razumeli, ampak ... Po številnih očitkih o neuravnoteženem varčevanju je župan omenil, da se varčevanje mnogim društvom res ne bo poznalo: »Imamo društva, ki iz enega leta v drugega prenašajo celo 20 tisoč evrov! Takim se varčevanje res ne bo poznalo. Pa na izlet bodo šli pač enkrat letno, ne dvakrat kot po navadi. In zavarovali bomo 21 gasilskih operativcev, kot zahteva zakonodaja, ne pa 32, kot smo jih doslej ...« David Gabrovec pa je zahtevo o tem, da bi pred pošiljanjem predloga v javno obravnavo naredili še dodatno razpravo med svetniki, pospremil z besedami: »Nekateri bi očitno radi še kakšno dodatno sejnino!« Kolege svetnike je poskušal umiriti tudi Franc Kostanjevec z besedami: »Noben predlog ni idealen, a s pogovorom se da doseči vse. Županov predlog naj gre v razpravo.« A zaman. Čeprav so želeli javno razpravo zaradi praznikov podaljšati do 15. januarja, nato pa celo do 22., je glasovanje pokazalo drugače: štirje svetniki so bili za začetek javne razprave, pet jih je bilo proti. In župana z občinsko upravo čaka ponovitev domače naloge. Kot smo že omenili, so sklepanje o imenovanju odgovorne urednice občinskega glasila preložili, so pa imenovali novo članico uredništva. Med Marijo Prelog in Antonom Ma-jeričem so se soglasno odločili za Prelogovo. (Čisto neuradno: kot smo lahko razumeli, bo Majerič imenovan v uredniški odbor, ko bo imenovana urednica glasila, ker naj bi, kot smo nasluhnili, bila urednica članica sedanjega uredniškega odbora in jo bo Majerič zamenjal v njeni vlogi člana uredništva.) jš 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 23. decembra 2014 Podravje • Začela se je smučarska sezona Za vožnjo po belih strminah od osem Zičničarji so po lanski katastrofalni zimi letos z upanjem po boljši sezoni naprave pognali ob prvem snegu v sredini decembra na večini večjih slovenskih smučišč. »Kot vedno so tudi tokrat pričakovanja pred novo sezono optimistična,« so ob začetku sezone dejali na smučišču Rogla, kjer so lani našteli 127 smučarskih dni, v katerih so gostili dobrih 151.000 smučarjev. Žičnice tako obratujejo, proge na višje ležečih smučiščih ob pomoči umetnega zasneževanja so pripravljene, mi pa smo preverili, koliko bodo ljubitelji belih strmin morali odšteti za zimsko smuko. Rogla Na približno 100 hektarjih urejenih prog za začetnike, re-kreativce, vrhunske smučarje in deskarje ter tekmovalce je 11 vlečnic in dve štirisedežnici, približno 15 kilometrov smučarskih in okoli 25 kilometrov tekaških prog. Dnevna smučarska vozovnica bo odraslega smučarja stala 31 evrov (nočna, 18 evrov, štiriurna 26 evrov), mladi in seniorji bodo zanjo odšteli 27 evrov (nočna 16 evrov, štiriurna 23 evrov) ter otroci do 12 let 17 evrov (nočna 10 evrov, štiriurna 14 evrov). Ob tem pa na Rogli pripravljajo tudi pester nabor dodatne ponudbe, ki vključuje smučarske zabave »Après ski«, ki bodo od četrtka do sobote po 14. uri pri smučarskem baru Uniorček. Smučarje in obiskovalce čakajo tudi »pancer« plesi, vesele urice s hostesami in barmani in še marsikaj. S posebno ponudbo »S smučmi v termalne bazene« smučišče Rogla smučarjem ob predložitvi dnevne (tekoči dan), večdnevne in sezonske smučarske vozovnice za Roglo omogoča 30 % ugodnejši vstop v termalne bazene in savne v Termah Zreče. Na Rogli deluje tudi tekaški center, za uporabo katerega je potreben nakup karte. Poligon lahko brezplačno uporabljajo vsi imetniki katerekoli veljavne smučarske vozovnice ter otroci do 14. leta starosti. Dnevna vstopnica za odraslo osebo znaša štiri evre ter za mlade in seniorje tri evre, za otroke je tekaška karta brezplačna. Mariborsko Pohorje Skupna dolžina smučarskih prog na Pohorju skupaj z Are- hom je 27 kilometrov. Odrasli smučarji na Mariborskem Pohorju bodo za dnevno smuko odšteli 27 evrov (nočna 20 evrov, štiriurna popoldanska 18 evrov). Karta za mladino (od 15 do vključno 23 let) stane 23 evrov (nočna 16 evrov, štiriurna popoldanska 15 evrov). Otroci pa se bodo lahko po mariborskih strminah spuščali za 15 evrov (12 evrov nočna, štiriurna popoldanska 10 evrov). Slovenska Bistrica -smučarski center Jakec pri Treh Kraljih Nedaleč od Slovenske Bistrice je na 1.347 metrov visokem Velikem vrhu v osrčju bistriškega Pohorja urejeno manjše Zanimanje Hrvatov nekoliko večje kot lani Hrvaške turistične agencije pričakujejo, da bodo letos prodale več smučarskih počitnic kot v prejšnji smučarski sezoni. Nekatere beležijo tudi za 30 odstotkov večje zanimanje kot v enakem obdobju lani. Največ Hrvatov naj bi se odpravilo na sneg v Avstrijo, Italijo in Slovenijo v začetku leta 2015. V agencijah pravijo, da tako velikega zanimanja kot za smučarske pakete za ostalo svojo ponudbo letos niso imeli, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Pojasnjujejo, da je večje zanimanje tudi posledica večje ponudbe ter različnih ugodnosti pri nakupih počitnic. Cen v primerjavi z lanskim letom niso bistveno spreminjali, rezervacije je bilo mogoče opraviti že junija, prav tako je močno plačilo na obroke, »first minute« pakete pa so prodajali ob 30-odstotnih popustih. Tisti, ki so se že vrnili s smučanja, pravijo, da je na smučiščih dovolj naravnega in umetnega snega. Zagrebška agencija Kompas je objavila, da letos pričakujejo tudi za 30 odstotkov več prodanih paketov v primerjavi z lanskim letom. Največ ponudb imajo za avstrijske in slovenske kraje. Pravijo, do se cene tedenskih paketov odvisne od namestitve. Za bivanje v hotelih s štirimi zvezdicami je treba plačati najmanj 5000 kun (658 evrov), najem apartmajev za več ljudi pa stane okoli 3700 kun (487 evrov). Tudi v Ban Toursu beležijo rast prodaje smučarskih paketov, večinoma v Italiji in Avstriji. Potrdili so prodajo več sto smučarskih paketov, kar je približno sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Cene pri njih so nekoliko višje kot v Kompasu. Največ smučarjev s Hrvaške v Sloveniji, Avstriji in Italiji lahko pričakujejo v prvem tednu po novem letu, ki velja za »hrvaški smučarski teden«. Francija je najbolj zanimiva tistim, ki nameravajo smučati spomladi. Številni Hrvati odhajajo na smučanje tudi samo za nekaj dni v lastni režiji. Zato na Hrvaškem vsako leto ugibajo, koliko ljudi odhaja na zimske počitnice. Ocene, ki temeljijo tudi na informacijah z mejnih prehodov, kažejo, da se vsake sezone na smučanj odpravi med 150.000 in 200.000 ljubiteljev snežnih strmin. (sta) smučišče. Na 28 ha se razprostirajo štiri proge s skupno dolžino treh kilometrov, ki imajo zmogljivost 1700 smučarjev na uro. Dnevna vozovnica za odrasle stane 22 evrov, za otroke do 14 let je višina cene vozovnice 14 evrov in za študente, mla- dino in upokojence 18 evrov. Štiriurna vozovnica za odrasle stane 18 evrov, za otroke do 14 let 12 evrov. Mladina, študentje in upokojenci pa bodo za štiri-urno karto odšteli 16 evrov. Ob tem je omogočen nakup tudi urnih ter večdnevnih kart. Kope Smučišče Kope razpolaga z osmimi kilometri urejenih smučarskih prog, ki jih povezujejo dve štirisedežnici in šest vlečnic. Proge so raznolike in primerne za vse ljubitelje smu- Menjava banke je enostavna -preizkusite UniCredit Bank V UniCredit Bank verjamemo, da lahko postanemo vaš nov bančni partner, s katerim boste zanesljivo zadovoljni. Vabimo vas, da preizkusite naše storitve. Postopek menjave banke se na prvi pogled zdi zapleten in dolgotrajen, vendar pri UniCredit Banktemu ni tako. Prenostransakcijskega računa je za stranko enostaven in brezplačen. Prijazni svetovalci vam bodo ob vašem prvem obisku pomagali pri izbiri paketa bančnih storitev. Prvi korak tako z obiskom enote naredite vi, ostalo lahko zavas uredijo svetovalci UniCredit Bank. Postopek menjave banke je preprost in hiter Prenos poslovanja na novo banko lahko uredite z le enim obiskom poslovne enote. Vašemu delodajalcu svetovalci iz UniCredit Bank lahko sporočijo novo številko vašega osebnega tran-sakcijskega računa in vam na podlagi informacij, prejetih iz vaše obstoječe banke, uredijo trajne naloge. O otvoritvi novega osebnega računa obvestijo tudi vašo obstoječo banko in vam obenem za prenos dobroimetja na nov račun za zamenjavo banke ne zaračunajo. Bančne storitve so cenejše, če se odločite za paket Dnevno bančno poslovanje je enostavnejše in zlasti cenejše v okviru osebnih paketov bančnih storitev UniCredit Bank. Ponudba, oblikovana po željah in potrebah strank, vključuje raznolike in ugodne bančne storitve za fiksno mesečno nadomestilo. Tako nekateri paketi med drugim omogočajo brezplačno plačevanje plačilnih nalogov preko Online b@nke, brezplačne direktne bremenitve in trajne naloge, brezplačen osnovni limit na vašem transakcijskem računu, brezplačne dvige na več kot 20.000 bankomatih UniCredit v Sloveniji, na Hrvaškem in v EMU, varnostno SMS-sporočilo za varnejše poslovanje s plačilnimi karticami, enostaven pregled stanja na računu preko spletne ali mobilne banke ter številne druge ugodnosti. S paketno ponudbo pa tudi prihranite del denarja, ki bi ga sicer odšteli za svoje bančno poslovanje. Prihodnostje nepredvidljiva - poskrbite za finančno varnost najbližjih Ko gre za dobrobit lastne družine, ni dvoma, da ji želimo le najboljše. Upoštevajoč, da ste s svojimi rednimi prihodki prav vi ključni dejavnik pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega standarda vaše družine, skrb za njeno finančno varnost v obliki življenjskega zavarovanja ni razkošje, temveč nuja, s katero lahko poskrbite za družino v primeru nepredvidenih dogodkov. V UniCredit Bank vam v ta namen ponujamo široko ponudbo življenjskih zavarovanj, prilagojenih različnim življenjskim situacijam. Tako lahko izberete tisto zavarovanje, ki vam najbolj ustreza. Uredite osebne finance in si zagotovite kupon za nakup Apple iPad mini po ekskluzivni ceni 99 EUR Naročite svojo UniCredit Bank VISA kartico, sklenite enega od zavarovalnih produktov (Riziko življenjsko zavarovanje Protect, Življenjsko zava-rovanjei kreditojemalcai alii naložbenoi življenjskoi zavarovanje Moje Življenje) in si zagotovite kupon za ugodnejši nakup Apple iPad mini WIFI 16GB po ceni 99 EUR. Z veseljem vas pričakujemo Prenos transakcijskega računa vam bomo poenostavili, uredili brezplačno in hitro. Termin za sestanek s svetovalcem v vam najbližji poslovni enoti UniCredit Bank si lahko zagotovite tudi z brezplačnim klicem na telefonsko številko 080 88 00. Darja Krajnc, Vodja poslovne enote UniCredit Bank Ptuj: »Niste zadovoljni s svojo banko? Obiščite nas in za vas bomo brezplačno uredili otvoritev transakcijskega računa, s paketom storitev, k smo ga pripraviliposebejza vas, pa boste tudiprihranilidenar.« Dodatne informacije: UniCredit Banka Slovenija, d. d., Poslovna enota Ptuj, Ul. heroja Lacka 1, 2250 Ptuj Brezplačna telefonska številka: 080 88 00 Spletna stran: www.unicreditbank.si Več o menjavi banke: https://www.unicreditbank.si/ePristop Več o pogojih prodajne akcije Apple iPad mini na www.unicreditbank.si/apple Oglasno sporočilo £ UniCredit Bank torek • 23. decembra 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 7 do 31 evrov Foto: Mojca Vtič Žičničarji so po lanski katastrofalni zimi letos z upanjem po boljši sezoni naprave pognali ob prvem snegu v sredini decembra na večini večjih slovenskih smučišč čanja ali deskanja, od začetnikov do vrhunskih smučarjev. Za ljubitelje teka na smučeh je na voljo 15 km slikovitih prog, speljanih po pobeljenih pla-njah od Grmovškovega doma do Ribniške koče. Dnevna smučarska vozovnica za odrasle stane 27 evrov (popoldanska 23 evrov, nočna smuka 20 evrov), za mladino in upokojence 24 evrov (popoldanska 20 evrov, nočna smuka 17 evrov) in za otroke 17 evrov (popoldanska 14 evrov, nočna smuka 13 evrov). Popust velja za otroke do 14 let, z otroke do dopolnjenega šestega leta starosti je uporaba naprav brezplačna, če ne uporabljajo svojega prostora na žičniški napravi in so v spremstvu staršev. Popust za mladino velja za osebe, stare do 23 let. Ribniško Pohorje Smučišče Ribniško Pohorje sestavljata dve smučišči: Ribnica ter Ribniška Koča. Smučišči imata skupaj 1,7 kilometra lahkih prog, 1,8 kilometra srednje težkih prog ter en kilometer težkih prog, skupaj 4,5 kilometra smučarskih prog ter šest kilometrov tekaških prog. Dnevna vozovnica za odrasle stane 20 evrov (popoldanska 14 evrov, nočna 16 evrov), osebe do 23 let in upokojenci bodo za dnevno vozovnico odšteli 19 evrov (popoldanska 14, nočna 15 evrov), za otroke do 14 let stane dnevna vozovnica 14 evrov (popoldanska 12 in nočna 12 evrov.) Rogaška Slatina - smučišče Janina Janina je med najnižje ležečimi smučišči v Sloveniji (362 metov). Je umetno zasneženo in pokrito z naravnim snegom. Primerno je tako za začetnike kot za zahtevnejše smučarje. Obratovalni čas smučišča: po- Policisti pozivajo k varni smuki Nesreče se največkrat zgodijo med nepravilnim prehitevanjem drugih smučarjev in zaradi nekontroliranega smučanja, objestne vožnje, utrujenosti in neznanja oziroma precenjevanja znanja smučarja in razmer na progi, opozarjajo policisti. Smučarjem svetujejo: »Svojo hitrost in način vožnje prilagodite svojemu znanju in razmeram na smučišču, izogibajte pa se ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, pazite na druge in smučajte trezni. Poskrbite, da bo smučarska sezona prijetna in varna.« nedeljek-petek: 16.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki: 9.00-20.00. Vstopnina: dopoldanska: 8 evrov, popoldanska: 8 evrov, nočna: 10 evrov. Golte Smučarski center Golte je smučišče v Zgornjesavinjski dolini. Dostop do smučišča je možen z nihalko Žekovec ali po asfaltirani panoramski gorski cesti. Proge na smučišču Golte se razprostirajo na 50 hektarjih površin. Dobrih 12 kilometrov smučarskih prog je prilagojenih smučarjem vseh vrst, od tega je 4,4 kilometra modrih prog, 7,4 kilometra rdečih in slab kilometer črnih prog za najzahtevnejše smučarje. Ob tem pa je za smučarske tekače pripravljena tudi tekaška pot z izhodiščem na Starih Stanih, turni smučarji pa se prodajajo z Golt proti Smre-kovcu ali Raduhi. Za dnevno smučarsko vozovnico bo moral odrasel smučar, od 18. leta dalje, odšteti 29 evrov (štiriurna 25 evrov). Otroška smučarska dnevna vozovnica stane 17 evrov štiri-urna 15 evrov), seniorska vozovnica pa 24 evrov (štiriurna 20 evrov). Dnevna študentska vozovnica in vozovnica za mladino (do 17. leta) pa na Golteh stane 23 evrov. Mojca Vtič Podravje, Slovenija • Malih proizvajalcev žganja več tisoč, prodajalcev žganja mnogo manj Država s trošarinami spodbuja prodajo na črno V Sloveniji je trenutno registriranih več kot 14.763 malih proizvajalcev žganja, koliko litrov žganja pa ti letno nakuhajo, na Finančni upravi RS nimajo podatka. Vendar mali proizvajalci žganja te opojne pijače ne prodajajo, temveč ga uporabljajo za lastne potrebe. Tistih, ki žganje kuhajo in nato prodajajo skladno z zakonom, pa je mnogo manj. Koliko? Na Finančni upravi RS tudi tega podatka nimajo. Tako ima na območju UE Slovenska Bistrica ena oseba v Poljčanah registrirano žganje-kuho kot s. p. ter Bojan Frešer iz Prelog kot dopolnilno dejavnost. In še slednji je dejavnost skorajda opustil. »Ne izplača se, trošarine so previsoke, konkurenca, ki žganje prodaja na črno, pa premočna,« je pojasnil. To je tudi razlog, da je tako malo registriranih proizvajalcev žganja, ki žganje tudi tržijo. Kot je pojasnila Jelka Lovrenčič iz Društva zakladi Dravinjske doline: »Proizvajalec žganja mora plačevati 13,2 evra trošarine na liter proizvedenega 100 % alkohola. Trošarina je zelo visoka, in če k tej prištejemo še stroške, kdo bo potem kupil steklenico žganja doma ali na tržnici?« Dodala je, da se proizvajalec žganja prijavi na carinski urad in tej instituciji mesečno pošilja izpolnjen obrazec s svojimi podatki in količino alkohola, ki ga je proizvedel v preteklem mesecu. »Ob tem moraš sam, brez njihovega poziva, plačati trošarino za proizvedeni alkohol. In tudi če nisi proizvajal alkohola, moraš nujno poslati obrazec s podpisano izjavo, da nisi proizvajal žganja,« je pojasnila Lovrenči- čeva. Seveda je treba za vsako serijo proizvedenega alkohola pred prodajo narediti še analizo. Kot je pojasnila Helenca Kapun s Kmetijske svetovalne službe, analizo alkohola med drugim opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in cena analize z izdelavo dokumentacije in DDV stane 46 evrov. »Po seštetju stroškov je dejavnost žganjekuhe neren- S" Mali proizvajalci žganja imajo možnost zapečatenja kotla, kar pomeni, da jim ni treba plačati trošarine. Za zapečatenje kotla mora mali proizvajalec žganja vložiti zahtevek za zapečatenje kotla, v roku 15 dni od prejema zahteve za zapečatenje carinski organ lastnika kotla obvesti o točnem času, ko se bo pečatenje izvedlo. Vendar zapečatenje ni brezplačno, saj to stane 29,21 evra. V_/ tabilna. Stroški za pollitrsko stekleničko so slive, kuhanje žganja, steklenica, etiketa, za-mašek, polnjenje, strošek analize alkohola. Torej so stroški zagotovo višji od 10 evrov. Kje je potem zaslužek? Ob tem, da kupci na tržnici menijo, da je že 10 evrov predrago. Kaj nam potem drugega preostane kot razmišljanje o prenehanju kuhanja žganja za prodajo po uradni in legalni poti,« je povedala Jelka Lovrenčič iz Društva zakladi Dravinjske doline, ki si prizadeva za povečanje samooskrbe in rabo domačih izdelkov in pridelkov. Drugače je zakonodaja urejena na področju žganjekuhe za lastne potrebe. Saj tako imenovani mali proizvajalec, ki ima v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja, plača letni pavšalni znesek, ki za kotel s prostornino od 40 do 100 litrov znaša 12,50 evra, za vsak kotel s prostornino nad 100 litrov pa 25 evrov. Med male proizvajalce žganja pa ne spa- dajo v uvodu omenjene osebe, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost za proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač. Prav tako se za malega proizvajalca žganja ne šteje fizična oseba s statusom samostojnega podjetnika, fizična oseba, ki opravlja žganjekuho za druge osebe (ne za lastne potrebe). V teh primerih se je fizična oseba dolžna registrirati kot trošarinski zavezanec - proizvajalec alkohola in alkoholnih pijač. Mesečno pa mora obračunavati že omenjeno trošarino. Mojca Vtič Carinski urad Število malih proizvajal- cev žganje 2013/2014 Brežice 348 Jesenice 787 Koper 933 Dravograd 796 Maribor 2004 Murska Sobota 1566 Novo mesto 1460 Nova Gorica 2286 Ljubljana 2548 Celje 948 Sežana 1048 Imetniki dveh ali več kotlov 39 Skupaj število izdanih odločb 14763 Vir: Finančna uprava RS Foto: arhiv 8 Štajerski TEDNIK Praznični tednik torek • 23. decembra 2014 Akcija družbe Radio-Tednik • Trije avtobusi na predbožični izlet v Steyr in Christkindl Ste bili zraven? Ce ne - pa kdaj drugič Ogledali smo si največje jaslice na svetu, obiskali več kot 60 let staro »božično pošto« in se sprehodili po ulicah romantičnega Steyrja. V decembrskem času se številna evropska mesta odenejo v praznično preobleko in privabljajo številne izletnike od blizu in daleč. Tudi avstrijsko mestece Steyr je eno izmed tistih, kjer se v začetku decembra prižgejo praznične luči, ob mogočnem gradu pa zaživi božični sejem. In prav tja smo se minulo soboto odpravili bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj v organizaciji potovalne agencije Turistagent in prevozniškega podjetje Arriva. V zgodnjih jutranjih urah smo se iz Ptuja podali kar v treh avtobusih proti avstrijski meji, mimo Gradca do božič- kove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Skoraj tristo kilometrov dolga pot je hitro minila, saj na avtobusih ni manjkalo dobre volje, smeha in prijetnega vzdušja. Ob prvem postanku smo se pogreli ob kuhanem vinu in posladkali z dobrotami, zaigrala je tudi harmonika in tisti najpogu-mnejši so celo zaplesali. Naša prva turistična ogledna točka je bila vasica Christkindl, kjer smo si ogledali Pot-tmesserjeve jaslice, največje na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 kvadratnih metrov. Občudovali smo kar 778 figur iz lipovega lesa v veliko- sti do 30 centimetrov, ki jih je avtor ustvarjal več kot deset let. Nato smo se odpravili na ogled romarske cerkve in se ustavili še v »božični pošti«, ki deluje od leta 1950 in vsako leto razpošlje milijone božičnih pozdravov po vsem svetu. Tudi mi smo kupili voščilnice in svojim najdražjim zapisali božična voščila. Nato smo se skupaj podali še na ogled mesteca Steyr ob sotočju rek Steyr in Enns, ki v adventnem času dobi skrivnostno in mistično podobo. Staro mestno jedro je pravi muzej na prostem, saj ulice mesta krasijo gotske, renesančne in baročne hiše. Foto: jš Ena najprivlačnejših zanimivosti našega izleta - Pottmesserjeve jaslice; razprostirajo se na 58 kvadratnih metrih in jih sestavlja 778 ročno izdelanih figuric, ki so vse oblečene v oblačila iz časa okrog Jezusovega rojstva. Naši vodiči Cvetka, Drago in Marija so nam predstavili zgodovino mesta in njegove glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev. Mestni trg in taborski stolp. Poskrbeli pa so seveda tudi za dobro voljo in za to, da nismo med ogledi nikogar izgubili. Kar bi se seveda zelo težko zgodilo, saj je Steyr le malo večje mesto od Ptuja. Na gradu Lamberg smo se razšli in se podali vsak na svojo božično pustolovščino. Foto: jš Mogoče ni lepo, da smo v deželo kuhanega vina prinesli svoj ku-hanček - ampak naš je bil boljši kot avstrijski; preverjeno. Nekateri so obiskali božični sejem, kjer so se na stojnicah šibile razne dobrote in izdelki lokalnih mojstrov. Spet drugi so se sprehodili po mestu, občudovali lučke in se ustavili ob stojnici z dišečimi klobasami, ki so kar vabile mimoidoče. Tisti, ki daril niso našli na stojnicah, pa so se lahko podali v trgovine in butike v središču mesta. S prijetnimi občutki in lepimi spomini smo zapustili Steyr, romantično mestece, ki nas sicer ni pričakalo odeto v belo tančico, kljub temu pa smo lahko skupaj začutili njegov utrip, čarobnost in predvsem življenje v njem. Vse to, kar manjka našemu mestu, da bi tudi k nam prihajale množice turistov. Estera Korošec Ptuj • Petro! razveselil najmlajše Namesto poslovnih daril - igrače otrokom Praznični dnevi so dnevi darovanja, miru in veselja. V enoti Deteljica Vrtca Ptuj v Budini je bilo 18. decembra še posebej praznično. Obiskal jih je dedek Mraz, ki je bil tokrat še posebej radodaren. Za to so zaslužni zaposleni dveh Petrolovih bencinskih servisov, Podlehnik - vzhod in Ptuj 5 - Dornavska, ki so se odločili, da bodo z do-nacijama, vsak s po 200 evrov, pomagali enoti Deteljica pri nakupu didaktičnih igrač. Predala ju je Anja Kostanjevec, prodajalka z bencinskega servisa Podlehnik - vzhod, ki si je skupaj z najmlajšimi ogledala tudi lutkovno igrico Rokavič-ka; enoto Deteljico obiskujejo Foto: Črtomir Goznik Petrolovo donacijo je vrtcu Deteljica predala Anja Kostanjevec. tudi njeni trojčki. Družba Petrol je že četrto leto zapored izvedla humanitarno akcijo Naša energija povezuje, s katero so sredstva, sicer predvidena za nakup poslovnih daril, namenili posameznikom, društvom in projektom v lokalnih skupnostih, ki so jih izbrali zaposleni na vseh Petrolovih bencinskih servisih po Sloveniji. Letos so v tej akciji podarili več kot 60.000 evrov. „V Petrolu se zavedamo, da je v življenju vsakega posameznika pomembna energija, ki nam vsem skupaj prinaša pozitivne občutke. Pomembna je energija, ki nas povezuje. Nekaj te energije smo preko svojih zaposlenih v teh prazničnih dneh prenesli tudi v mnoge kraje po vsej Slovenije," je ob letošnji akciji povedal Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, in izpostavil pomen spoštovanja in srčnosti kot nadvse pomembnih vrednot. MG torek • 23. decembra 2014 Poslovna in druga sporočila StajerskiTWUlK 9 [Enostavno S čarobi »m! trajanje baterije cca. 30 sekund višina efektov cca. 45 m 19 izstre kov Top cena Prihranite 44* 9)9 f<* KmS fía?B? £ttw? rwu$ & 15 izstrelkov 41))' r Prihranite 28% I 29 )) M trajanje baterije cca. 15 sekund višina efektov cca. 35 m 1 B))' I P«»™« M°/o J 5 4) m prihranite trajanje baterije cca. 48 sekund višina efektov cca. 50 m ; / . IX- 9 izstrelkov 12F9 Ognjemetna baterija „Joker" 16 strelna velika ognjemetna baterija, zlati diamantni kometi se razpočijo v zlato diamantno vrbo z modro sredico, zlato diamantno vrbo z rdečo sredico, 4 strelni super finale, kategorija 3, št.art.: 310406 4 m m 4M* M i ♦ ti ♦ ♦ 4i i VVa JVVi •AV^ trajanje baterije cca. 65 sekund višina efektov cca. 45 m Prihranite 41°/o 34)9 - „„« «»""i PIEP rn' U11 t ^iu Družinski komplet „Fantazija" predstavlja velik družinski paket za ure zabave, sestavljen Iz ognjemetne baterije, fontane, prasketajoče kroglice, kresničke, talne vrtavke, žvlžgače,rimske svečke, Itd., št.art.: 267833 2 trajanje baterije cca. 50 sekund višina efektov cca. 35 m trajanje baterije cca. 30 sekund višina efektov cca. 30 -40 m ' 't 44)9 7)9 Komplet raket „Vetermca komplet cilindričnih raket družine Jupiter, 1 ob Izstrelitvi raketa doseže višino 45 metrov, paket sestavlja 9 raket Jupiter z Ognjemetna baterija „Eagle" različnimi efekti, višina cca. 45 m, trajanje čudovitih 64 izstrelkov, trajanje cca. 50 sekund, cca. 2-3 sek, kategorija 2, št.art.: 768133 1 višina izstrelkov cca. 35 metrov, kategorija 2, št.art.: 211405 6 Top cena Prihranite BO0/" n.)) Ognjemetna baterija „Copacabana" 36 Izstrelkov atraktivnega Izgleda, trajanje cca. 30 sekund, višina Izstrelkov cca. 30-40 metrov kategorija 2, št.art.: 130127 4 Sredstva uporabljajte previdno. Pred uporabo vedno preberite navodilo in podatke o izdelku. Vsem artiklom, ki jih prodajamo ni dovoljena prodaja fizičnim osebam, mlajšim od 14 let za kategorijo 1, 16 let za kategorijo 2 in 18 let za kategorijo P1, T1 in kategorijo 3 do 1.000 g neto eksplozivne mase (NEM). 9101/14 - Ponudba velja od 23.12. do 31.12.2014 Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. Občudujte efekte že danes na obi.si 10 Štajerski TEDNIK Praznični tednik torek • 23. decembra 2014 Od tod in tam Foto: ML Sveta Ana * Minuli konec tedna je v avli Občine Sveta Ana potekalo že tradicionalno prednovoletno srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 60 občanov in občank. Župan občine Sveta Ana Silvo Slaček je sprejel občane in občanke, se jim v nagovoru zahvalil, izrekel čestitke in dobra voščila ter jim podaril vrečko z izdelki domačih ponudnikov. »Ob zaključku leta v občinske prostore povabimo občane, ki so aktivnejši v kraju in se med letom razdajajo na raznih funkcijah; to so predsedniki društev, občani, ki sodelujejo v raznih odborih in komisijah, ter kako drugače aktivni občani, povabimo pa tudi poslovneže iz občine in poslovne partnerje ter se jim z drobno pozornostjo ob koncu leta zahvalimo. Menim, da so taki ljudje potrebni pozornosti, ker njihov vložek omogoča kakovostno življenje občanov pri Sveti Ani,« je prepričan župan Slaček. Po kratkem nagovoru sta sledila pogostitev in druženje ob kozarčku penine. Monika Levanič Foto: arhiv šole Videm * V petek, 12. decembra, smo v OŠ Videm pripravili praznični dobrodelni koncert. V okviru projekta Evro za lepši jutri otrok zbiramo sredstva za naše učence. Na koncertu, ki je dodobra napolnil šolsko telovadnico, so odigrali glavno vlogo člani otroškega in mladinskega pevskega zbora. Pravijo, da glasba povezuje. Tokrat je uspela povezati vse tri šole iz občine Videm in vrtec, saj so na koncertu nastopili tudi učenci šole Sela in Leskovec ter vrtčevski zborček. Program so povezovale deklamacije otroških pesmi v izvedbi tretješolcev, po tipkah klavirske harmonike se je sprehodil Miha Mesarič, prvošolčki pa so nas razveseljevali s plesnimi dramatizacijami. Zelo ponosni smo, da imamo na šoli učitelje, ki si vzamejo čas za vaje in zberejo pogum, da zapojejo na naših prireditvah. Vse točke programa so se zlile v zimsko pravljico, za kar je poskrbel učitelj Dejan Štuhec, organizator koncerta. S svojim obiskom so nas razveselili številni gostje, vse zbrane pa je nagovoril ravnatelj Robert Murko, ki se je med drugim zahvalil tudi staršem, da svoje otroke podpirajo v interesnih dejavnostih. Videmski podjetnik Renato Bračič pa je prispeval donacijo za kosilo dveh učencev za vse šolsko leto; namesto podarjanja novoletnih reklamnih daril se je odločil za to plemenito dejanje. Mateja Krajnc Foto: Črtomir Goznik Ptuj * Druženje ob 140-letnici so v ptujski bolnišnici povezali z izobraževanjem v okviru simpozija z naslovom Svet onkraj stroke, na katerem je bil poudarek na odnosih, odzivih, konfliktih in spoštovanju v sodobnem zdravstvu, ki so ga za zaposlene pripravili 15. decembra. Slavnostni govornik je bil direktor bolnišnice Andrej Levanič, ki je spomnil na prehojeno 140-letno pot ptujske bolnišnice in predstavil njene prihodnje načrte. Zahvalo za dopolnjenih 30 let dela v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so podelili Mileni Gabrovec, Srečku Štumbergerju, Zvonki Vesenjak, Štefaniji Zorec, Metki Rašl, Danici Drčič, Heleni Šmigoc, Mileni Toplak in Ivanki Krušič. V kulturnem programu pa so nastopili flavtistki Nika Levanič in Jana Rumpf ter FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki je svoje kulturno poslanstvo začela pred 38 leti v ptujski bolnišnici. MG Pripravljamo in zavijamo darila Domače na kvadrat December je za marsikoga izmed nas zelo stresen mesec v letu. Da bi se lahko izognili nakupovalni mrzlici, v katero nas je pahnilo pomanjkanje časa, vrstam pred blagajnami, gneči na parkiriščih, lahko preprosto zavijemo v domačo shrambo in zagotovo se bo tam našlo za vsakega nekaj, čas za tekanje po trgovinah pa boste zagotovo koristneje porabili za izdelavo darilne embalaže. Tudi v teh dneh, četudi so prazniki tako rekoč že tik pred vrati. Foto: Črtomir Goznik Če ne bomo darovali za božič, lahko darujemo za novo leto. Vse je odvisno od tega, kateri od praznikov ima v našem domu in v krogu naših sorodnikov in prijateljev večjo težo. Ne glede na to, kdaj bomo darovali, kaj bomo darovali, je najpomembneje, da darujemo iz srca. Zagotovo bodo najbolj srčna darila tista, ki jih bomo izdelali sami, če le imamo malo spretnosti in domišljije. Marsikaj od tega, kar lahko darujemo, pa je že tako spravljeno v naših shrambah. Mi smo tokrat zavili v ustvarjalno delavnico Magde Intihar na Zgornji Haj-dini, kjer smo našli marsikaj zanimivega. Morda boste ob pogledu na njene stvaritve našli tudi sami kakšen namig za svoja letošnja praznična darila. Preprosta, uporabna in okusna darila Kot vemo, vsaka gospodinja čez poletje in v jesen rada pripravlja razne dobrote, ki jih nato uživamo čez zimo in do naslednje sadne in zelenjavne sezone, pa naj si bodo to marmelade, kompoti, vložena zelenjava na takšen ali drugačen način, razna olja, sadna žganja, čajne mešanice, suho sadje in še bi lahko naštevali, zagotovo pa decembra v shrambi ne zmanjka domačih piškotov in drugih dobrot. Gospodinja pa tudi ve, kdo od obdarovancev ima od teh dobrot kaj najraje. Enostavni materiali za izdelavo darilne embalaže K domačim darilom primerno bomo izbrali tudi materiale, s katerimi se da odlično oblikovati posamezne formate darilnih embalaž, ki si glede na vsebino zaslužijo tudi temu primerno obliko, zanje pa si zagotovo ni treba brusiti peta, temveč jih dobite mimogrede v prvi papirnici ali pa celo malo pobrskate doma po predalih, kjer se tudi skriva marsikaj uporabnega. Valovita lepenka v naravni barvi, barvna lepenka, filc in Zabovci • Nevsakdanji obisk v Koroščevem mlinu Predsednik Pahor se je izkazal Predsednik države Borut Pahor je v okviru projekta »Skupaj spodbujajmo drug drugega« v petek, 19. dec je na treh delovnih mestih, mlinarji pa so bili z njegovim delom zelo zadovoljni. Ob jutranjem prihodu v kmečki mlin Korošec so predsednika Boruta Pahorja pričakale tri generacije Koroščevih mlinarjev: najstarejši, Vladimir Korošec, ki je bil direktor mlina do leta 2006, njegov sin Daniel, ki mlin vodi sedaj, in vnuk Niko, ki svojemu očetu in dedku že več let pridno pomaga pri delih v mlinu. Predsednik se je z njimi najprej dogovoril o konkretnih nalogah: najprej je delal v pakirnici mlina, kjer je skupaj z Danilom Bezjakom ročno stregel pri strojnem pakiranju 10 kg vreč moke in jih nato zlagal na paleto. Nato je nadaljeval pakiranje na avtomatski pakir-ni liniji, skupaj s prodajalcem Andrejem Kmetcem pa se je preskusil tudi v specializirani prodajalni mlina, v katero pri- hajajo dolgoletne stranke po moko in druge potrebščine za kmečka gospodinjstva. Pred odhodom je družina Korošec predsedniku prijazno podarila moko za njegovo praznično humanitarno peko piškotov. Pahor je bil po napornem delu vidno zadovoljen saj je po tem, ko si je obrisal potno čelo, povedal: »To je praktično nadaljevanje akcije, ki sem jo začel že pred volitvami. Izkazala se je kot dober način, da ljudem nekaj poveš na preprost način, pa tudi slišiš kaj takega, česar drugače niti slučajno ne slišiš ob običajnih pogovorili. Ko ljudje s tabo nekaj časa delajo, postanejo zgovorni in veliko zaupljivejši. Mislim, da je to pošteno in odkrito, zato je to zame zelo dragoceno. V kmečki mlin sem prišel na povabilo gospodarja in sem prijetno presenečen, saj sem pričakoval, da bom vi- del neko tradicionalno obrtniško delo iz prejšnjega stoletja, naletel pa sem na avtomatizi- Foto: M. Ozmec Predsednik Pahor je najprej delal v pakirnici mlina, kjer je skupaj z Danilom Bezjakom ročno stregel pri pakiranju 10 kg vreč moke in jih zlagal na paleto. torek • 23. decembra 2014 Praznični tednik Štajerski TEDNIK 11 Foto: Črtomir Goznik Božični venček in božično drevo V našem praznično okrašenem domu ne smeta manjkati božični venček in božično drevo, za nekatere novoletno drevo ali jelka. Božični venček postavimo na kamin, okensko polico, obesimo pod strop ali na vhodna vrata. Krog simbolizira nesmrtnost boga in večnost brez začetka in konca. Božični venček izdelamo iz bodike, mahu ali smrekovih vejic, dodamo pa lahko tudi rožmarin. Kot dekoracijo lahko uporabimo tudi srebrne in zlate girlande. Naš dom lahko okrasimo tudi z božičnimi zvezdami ali pa tudi z omelo. Med božičnimi simboli je ob jaslicah med najbolj razširjenimi božično drevesce. Klasično je jelka, zelo priljubljena pa je tudi smreka, ki jo lahko kupimo tudi s koreninami. V zadnjih letih je na trgu tudi vse več ekoloških božičnih drevesc. Če je le mogoče, naj bo drevesce naravno. Kako bo okrašeno naše praznično drevesce, pa je odvisno predvsem od nas samih, tu ne pridejo poštev nobeni trendi, četudi je zadnje čase tudi okra-ševanje prazničnih dreves vse bolj pod vplivom ko-mercializacije. Tudi okraske lahko izdelamo sami. juta so materiali, ki se odlično podajo darilom iz naravnih sestavin. Z malo spretnosti in domišljije oblečemo steklenico in kozarce z vloženimi dobrotami, izdelamo pa predvsem lepe in uporabne darilne škatle, kjer lahko upoštevamo tudi že osnovne simbole za čas obdarovanja, kot na primer trikotna darilna škatla kot novoletna jelka, ki jih seveda tudi temu primerno okrasimo. Simboli za dekoracijo Čeprav so za tradicionalne simbole za srečo ob novem letu dolgo veljali le dimnikarč-ki, deteljice, mušnice, pikapolonice, škratje in podobno, so sodobni trendi v oblikovanju tudi na tem področju prinesli veliko sprememb, kar smo poskusili tudi ponazoriti pri letošnjih primerih okraševanja darilne embalaže. Ker je vsebina daril naravna, osnovna embalaža prav tako, ni težko v kuhinji najti tudi okraskov, kot so cimetove palčke, orehi, lešniki in podobno. Nič manj zahtevna ni okrasitev s kozmetičnimi bombažnimi blazinicami kot simboli novoletnih bučk, snežnih kep ali snežink, ki jih preprosto lahko izrežete tudi iz navadnih belih papirnatih serviet in z malo dodatki, predvsem samo trakovi, ustvarite zelo lepo dekoracijo. Lastna kreativnost in uporabna, zdrava, predvsem pa domača vsebina sta najboljša kombinacija prazničnih daril. Obdarovanci bodo zagotovo navdušeni. Včasih je treba zelo malo, da smo zadovoljni in srečni. MI in MG Foto: Črtomir Goznik Magda Intihar v svoji ustvarjalnici. Foto: Črtomir Goznik na treh delovnih mestih embra, delal v kmečkem mlinu družine Korošec v Zabovcih, ki ima več kot 200-letno tradicijo. Izkazal se rano in delno celo robotizira-no proizvodnjo. Tako verjetno res drži, da iz vsake moke ni dobrega kruha in da kruha res ne naredi moka, ampak roka.« Na vprašanje, ali so bila dela, ki jih je opravljal v mlinu, težka, je predsednik z nasmehom odkimal: »Vsako delo, ki ga nimaš rad, sčasoma postane težko, Kljub temu da je neko delo fizično težko, ga lahko opravljaš zlahka. Sicer pa sem opravljal že resnično zelo težka dela, kjer tudi tisti, ki jih opravljajo z ljubeznijo, priznajo, da je zelo težko. Posebnost mojega današnjega Ob zaključku dela se je predsednik Pahor z mlinarsko družino Korošec z veseljem fotografiral. Foto: M. Ozmec Predsednik se je preizkusil tudi v specializirani prodajalni mlina, v Foto: m. ozmec katero prihajajo dolgoletne stranke po moko in druge potrebščine za kmečka gospodinjstva. dela pa je, da bomo iz okoli 20 kg moke, ki so nam jo prijazno podarili Koroščevi, naredili nekaj koristnega za sirote, otroke brez staršev in tiste, ki jih starši zanemarjajo. Vesel sem, da lahko tudi sam pri tem pomagam, saj bomo iz te moke naredili nekaj dobrot tudi zanje. To priložnost bi izkoristil tudi za to, da vsem vašim bralcem zaželim veliko optimizma in trdne volje, da se vsi skupaj izkopljemo iz težav, ki so zadnja leta zelo očitne. Vsem skupaj srečno novo leto!« Zadovoljen in dobre volje je bil tudi direktor mlina Daniel Korošec: »Naš prodajalec Andrej Kmetec je že pred leti povabil v mlin Janeza Drnovška; ta nas je nato res obiskal. Vesel sem, da se je njegovemu povabilu odzval tudi predsednik Borut Pahor. Sicer pa ga moram pohvaliti, mirno bi ga lahko kar zaposlili, saj se je dokazal kot dober delavec. V vseh pogledih je bil izjemen, pa tudi komunikativen, saj je takoj navezal stike z našimi fanti in prepričan sem, da ne bi bilo nobenega problema, če bi resnično delali z njim!« M. Ozmec 12 Štajerski TEDNIK Šolstvo in kultura torek • 9. decembra 2014 Makole • Božično-novoletni koncert »Ne dovolimo, da nas politiki razdvoji jo zaradi svojih egoističnih interesov Božično-novoletne pesmi so se 16. decembra v cerkvi sv. Andreja v Makolah prepletle z besedami o enotnosti in samostojnosti. V občini Makole so s koncertom Osnovne šole Anice Černejeve Makole obeležili tudi bližajoči se državni praznik - dan samostojnosti in enotnosti. In predvsem enotnosti je pozornost v svojem nagovoru zbranim posvetila podžupanja Štefka Skledar: »Enotnost naj bo kažipot za naše skupne načrte. V slogi je moč, pravijo, in ta rek drži. Drug drugemu moremo pomagati, le tako bomo kaj dosegli. Ne dovolimo dr- Otroški pevski zbor OŠ Anice Černejeve Makole Foto: Mojca Vtič žavnim ali občinskim politikom, da nas razdvojijo zaradi svojih egoističnih interesov.« Besedam o povezovanju je sledila pesem otroškega in mladinskega osnovnošolskega pevskega zbora. Pri spletanju božično-novoletnega glasbenega venca so se jim pridružili še člani in članice mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Anice Černejeve Ma-kole ter glasbeni skupini Mak in Stezice. Mojca Vtič Andrej Božič • Retrospektiva ob 70-letnici Edinstvena in samosvoja razstava Retrospektivno razstavo ptujskega slikarja Andreja Božiča, ob njegovi sedemdeseti obletnici in petindvajseti obletnici prve razstave, ki je bila na ogled v veliki hali Q-centra na Ptuju do 8. decembra, je likovno občinstvo zelo lepo sprejelo, saj je bila po svoje edinstvena. Tako je menil tudi znan likovni kritik in kustos Mario Berdič, saj je v svoji strokovni oceni poudaril, da lahko retrospektivo slikarja Andreja Božiča mirno označimo kot samosvojo po različnih kriterijih, pričenši z improviziranim, ogromnim razstavnim prostorom v hali nakupovalnega Q-centra na Ptuju, kjer enakovredno učinkujejo tako najmanjši (25 x 25 cm) kot največji formati (200 x 300 cm), obsegajoč izbor iz celotnega opusa, pregledno razvrščenega po ciklih, katerih vsak predstavlja določeno prelomnico, tako v oblikotvornem in motivsko tematskem smi- Foto: Srdan Mohorič Retrospektivna razstava slikarja Andreja Božiča (levo) v veliki hali Q-centra na Ptuju je bila v različnih pogledih edinstvena in samosvoja. slu kot v tehnološkem oziru (akvareli na papirju, akrili na platnu in PVC-folijah, neraz- stavljene instalacije ipd.). Na ogled so bili tako Božičevi prvotni krajinski akvareli, nato cikli, dopolnjeni z akrilno tehniko, s kulminacijo v novejšem, popolnoma abstraktnem ciklu Iskanje I in nadaljevanju v tokrat prvič predstavljenem ciklu Iskanje II, kjer umetnik na dvometrskih in še večjih formatih ustvarja fascinantne kompozicije. Sprehod skozi kompleksno zastavljeno predstavitev celotnega opusa Andreja Božiča zapusti vtis neprestano raziskujoče in dopolnjujoče se umetniške osebnosti, katere ustvarjalna energija se zdi neizčrpna. Ob tej priložnosti pa je izšel tudi pregleden katalog z besedilom kustosa in kritika Milana Pirkerja. -OM Majšperk • Veseli december Vrtčevski in osnovnošolski otroci okrasili jelko Foto: Mojca Vtič »Preden leto se izteče in za vedno zbogom reče, nam pripravi še večer, kot ga ni nikdar nikjer,« so peli otroci Vrtca Majšperk. In večer 10. decembra je bil zanje in za osnovnošolce prvih treh razredov res drugačen, poseben. S kapami na glavi in z nadetimi rokavič-kami so novoletno jelko pred poslovno kulturnim centrom Majšperk olepšali z rdeče-sre-brnimi okraski, se s pesmimi poklonili zimi in si nato privoščili topel čaj in sladko pecivo. Vrtčevski otroci so okraske za novoletno jelko naredili ob pomoči podjetja Talum, ki jim je v okviru projekta Lahkotni svet, podaril material za ustvarjanje. Za njihovo delo se jim je zahvalila županja Darinka Fa-kin ter zbranim dejala: »Želim vam prijetne praznike, naj nam prazniki prinesejo veliko sreče, zdravja, novih moči, za stvari, ki nas čakajo v prihodnjem letu.« Mojca Vtič Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Veliki in mali prazniki Seveda ne bom pisal o tem, da je kak praznik več vreden in je zato velik, drugi pa manj vreden in posledično majhen. Gre za to, da vas spomnimo in opomnimo, kako bi v svojih voščilnicah zapisali božič oziroma novo leto - in vseh preostalih peščico praznikov, ob katerih se kaj vošči in ki nam jih oblast še dovoljuje ... (Čeprav smo pravzaprav že skoraj prepozni, ker ste vsi najbrž že napisali, kar ste mislili glede božiča in novega leta.) Slovensko pravilo za pisanje z veliko ali malo začetnico je v primeru praznikov zelo enostavno: imena praznikov pišemo z malo začetnico. Ampak ... hehe, saj veste, slovenski pra-vopisci (bog jim daj nebesa!) imajo radi izjeme. Prva je bila Prešernov dan. Ki se piše z veliko začetnico. Potem se mu je pridružil Maistrov dan (kmalu se mu bo še kak Janezov dan, samo da dokončno in ustavno pravnomočno pride iz zapora). Ampak v osnovi je tako: praznike pišimo z malo začetnico! Pa naj vas še tako mika, da bi kak božič napisali kot Božič ali še huje: da bi razlikovali med 'novo leto' in 'Novo leto'. Ker če verjamete ali ne - bili so hudi (pravopisno enoumni) časi, ko si moral vedeti, da je Novo leto 1. januar, novo leto pa je celo leto - od 1. januarja do 31. decembra. In ko ti je kdo zaželel (v pisni obliki, seveda, ker ustno tega nisi opazil): »Srečno Novo leto!«, si lahko pomislil: prasec, a ostalih 364 dni naj pa krepnem?! No, naši pravopisci so torej stvari (skoraj) poenostavili. In vse tiste, ki spremljajo njihove ukaze, poučili, kako je prav. (Čeprav, priznajte: če niste ravno učitelj ali lektor - kolikokrat ste po končanem šolanju vzeli v roke pravopis, da bi se poučili o najnovejših trendih v slovenskem pravopisu? Kaj je IN in kaj je OUT v modi, to še slišite - tudi na svojem najljubšem radiu; kaj pa je IN v pravopisu - halo, to preučevati pa je res zelo OUT ...) Ampak ker obstajajo učenci, ki v šoli poslušajo svoje učitelje slovenskega jezika in si celo kaj zapomnijo, kar so slišali, so si mnogi zapomnili, da je treba praznik zapisati z veliko. In ta njihov spomin se potem vidi na vsakem koraku. V teh dneh boste dobili kup voščilnic, ki vam želijo »Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto!«, potem boste prejemali voščila ob blagoslovljeni Veliki noči (Prešernovega dne vam ne bo nihče voščil in avgustovskega vnebovzetja tudi ne - ampak boste pa našli zapise o Vnebovzetju, ker če te vzamejo v nebo, je treba to storiti z veliko začetnico). A pravopiscem nihče več ne verjame. In tako ste (najbrž) tudi v koledarju, ki je bil pred dvema tednoma priložen vašemu najljubšemu časopisu (ve se, kateri časopis je to!), opazili, da tudi nekateri pisci v naši hiši ne spremljajo modnih trendov slovenskega pravopisa (da o »neskončni« izgubi časa, ko je treba čakati na to, da lektorica prebere tekst, ne govorimo; najmanj pet minut!) Pa vas veselo obveščajo, da 5. aprila goduje Vinko, hkrati pa je to Velika noč, naslednji dan slavi Viljem in je Velikonočni ponedeljek, potem pride 1. maj z Jožefom in Praznikom dela in naslednji dan Boris z Dela p. dnevom (res lepo, da nekdo še ceni Delo!) in 17. 5. Jošt z Vnebohodom, pa 24. maja Suzana z Binkošti, pa seveda Hinko in Dan državnosti 25. junija (mimogrede: ste si vi že zapomnili, kako je poimenovan praznik 25. 6. in tisti 26. 12.? Jaz se učim vsako leto znova, kdaj sem dobil državnost in kdaj samostojnost!), potem pa 15. 8. Marijino Vnebovzetje (sem vam že povedal, da se je to dogajalo z Veliko začetnico) ... In tako dalje do Štefana in Dneva državnosti . Tistim, ki vas to moti, se za našo šlamparijo opravičujem; tistim, ki pa vam je 'šecko jedno', pa voščim prijeten Božič in srečno Novo leto! Jože Šmigoc YG .o a c "a 20 Štajerski Orfejčkova parada 2014 torek • 23. decembra 2014 f M1: TRGOVINE ZLATI POKROVITELJ Mestna občina Ptuj SREBRNI POKROVITELJ M Ptuj d.o.o, Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj SREBRNI POKROVITELJ MEGA MARKETING ORGANIZATOR torek • 23. decembra 2014 Orfejčkova parada 2014 Štajerski 21 www.trgovinejager.com f 1AGER r / / / . * HflP/i tekstil fiAGER V ETAŽI CENTRA JAGER PTUJ NA ZAGREBŠKI C. 34 PRAZNIČNI POPUSTI! -40% POPUST r/M REDNAONA 2J9 -30% POPUST Kenny S -30% POPUST t? BRUGI -40% POPUST Boč - NEM 47,5g 19 strelov, višina cca. 15 m, delovanje cca. 16 sek, kat. 2, (75x70x100 mm) Stajerka - 250g 50 strelov, višina cca. 30 m, delovanje cca. 45 sek, kat. 3, (300x180x150 mm) Veliki Jager - NEM 320 g 16 strelov, kat. 3, (180x180x180 mm) Težkih 5 - NEM 404g 5 baterij, 40 strelov, višina od 25-35 m, delovanje cca 100 sek, kat. 2 BATERIJA ALIEN STAR 16 strelkov, višina cca 25 m, trajanje cca 15 sec, kat. 2 Trojka - NEM 200g 3 baterije, 25 strelkov, višina cca. 25 m, delovanje cca. 60 sek, kat. 2 Zaba - NEM 640g 36 strelov, višina cca. 45 m, delovanje cca. 58 B-52 - NEM 950g 100 strelov, višina cca. 35 m, delovanje cca. 68 sek, kat. 3, (380x200x150 mm) Grafiti - 468g 36 strelov, višina cca. 40 m, delovanje cca. 40 sek, kat. 2, (180x180x180 mm) Sherlock NEM 262g 19 strelov, višina . 35 m, delovanje cca. 28 sek, kat. 2, (200x160x160 mm) 87 BATERIJA TURBO REACTOR 98 izstrelkov, trajanje cca 40 sec, kat. 2 Veličastnih 9 BATERIJA SUPER BOX PACK 3/1 - NEM 171g vrhunska kombinacija treh različnih 9 raket, kat. 2 baterij, višina cca 30 m, skupni čas delovanja cca 44 sec, kat. 2 -51% -51% popust 4272 ■ f EUR TOP SECRET - NEM 950g 50 strelov, višina cca 40-50 m, kat.3 Titanik 21 strelov, trajanje cca 20 sek, višina cca. 40 m, kat. 2 2699 -51% popust 1323 f EUR HACKER 16 izstrelov, višina cca 30 m, čas lovanje cca 15 sec, kat. 2 51% CEZAR - NEM 950g 130 strelov višina cca 40-50 m, kat.3 -51% REVOLUTION - NEM 950g 100 strelov višina cca 30-40 m, Kat.3 ^jj^llllllll 999 4895 3 [%■ st $ 0 157 90 7737 » * f EUR 15190 7443 » ■ f EUR Akcija velja do 31.12.2014 | Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com 22 Štajerski Orfejčkova parada 2014 torek • 23. decembra 2014 Ptuj zakladnica tisočletij Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje spoznali boste, začutili in zaživeli Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXIV. ORFEJČKOVI PARADI MESTNA OBČINA PTUJ Ptuj d.0.0., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj ^^ KOLEKTIV RESTAVRACIJE 6ASTR0 ŽELI VSEM GOSTOM NA 24. ORFEJČKOVI PARADI 06110 GLASBENIH UŽITKOV, VESEL BOŽIČIH SREČNO NOVO LETO 2015 RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156 petek • 23. decembra 2014 Orfejčkova parada 2014 Štajerski 23 ORODJE ZA T center d.o.o. Trgovina in servis malih kmetijskih strojev Maistrova ulica 20/a • 2250 Ptuj Telefon: 02 7870340 ¡nfo@t-center.si www.t-center.si SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 kmetijsko zadruga zadružno oskrba Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2015 OBČINA CIRKULANE CTRKUIANE 40 A, 2282 CIRKUJANE Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja. Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2015 Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo ah^ AVTOHIŠA PETOVIA AVTO AHPA d.o.o., Ormoška cesta 23, Ptuj, www.ahpa.si SERVIS VOZIL, tel: 02 749 35 40 PRODAJA VOZIL, tel: 02 749 35 50 in še vedno, tradicija kakovostnih storitev na Ormoški cesti 23, Ptuj • tehnični pregledi, registracija vozil, homologacije • cenitev škod vseh zavarovalnic • avtomatska in samopostrežna avtopralnica v » Vljudno vabljeni! 24 Štajerski fEDNIK Praznični tednik torek • 23. decembra 2014 Za dobrodošlico: jabolčna pita v kozarcu Foto: jš Losos na skutni peni Juha iz korenja in jabolka Foto: jš Foto: jš Pri Nahbergerjevih so nam pripravili praznični pogrinjek, ob katerem se lahko skrije marsikateri gostinec ... Foto: jš Foto: jš Svinjski file z rozinami in rdečim vinom; puranji zrezki v pivskem testu Panakota s pijano hruško Foto: jš Praznični meni • Božična večerja, ki bo navdušila tudi najzahtevnejše goste Povabili smo se k Marjanu Tisti, ki kolikor toliko redno spremljate Radio Ptuj ali berete Štajerski tednik, veste, da imamo pri nas kar nekaj navdušenih kuharjev. Eni so se v tej smeri izobraževali, druge je izobrazilo življenje. Ampak ko gre za hrano, nam dečkom ne zmanjka idej. Ko je radijska kolegica Estera razmišljala o tem, kako pripraviti oddajo Kuharije, posvečeno bližajočim se praznikom, se je spomnila na sodelavca Marjana Nahbergerja, ki ima kuhanje v malem prstu. Predstavljala si je, da bo Marjan malo pobrskal po knjigah in v oddaji predlagal poslušalkam in poslušalcem, kaj bi bilo dobro imeti na praznično obloženi mizi. Ampak Marjan je človek prakse; in namesto da bi samo razlagal, je praznični meni - skuhal. In na pokušnjo povabil tudi nas od časopisa. Tako smo imeli božično večerjo pač kakih deset dni prej. Kar pri Marjanu doma, kjer so nas pričakali njegova žena Lidija, hčerka Aleksandra z v. d. možem Matjažem in vnuk Larik (ki je večino večerje prespal). Kaj je Marjan zapisal na jedilnik: 1. dobrodošlica: jabolčna pita v kozarcu 2. hladna predjed: losos na skutni peni 3. topla predjed: juha iz korenja in jabolka 4. glavna jed: svinjski file z rozinami in rdečim vinom; puranji zrezki v pivskem testu; solata 5. sladica: panakota s pijano hruško Božična večerja po Marjanovo Jabolčna pita v kozarcu Sestavine: liter jabolčnika ali jabolčnega soka, tri žlice rjavega sladkorja, sedem cime-tovih paličic, žlička klinčkov v prahu, 1/2 žličke mletega ingverja, ščepec sveže nari-banega muškatnega oreščka, ščepec soli, (po želji: brendi; opomba: vsi smo imeli željo!). V lonec zlijemo jabolčnik ali jabolčni sok in mu na zmernem ognju dodajamo začimbe. Pustimo, da napitek začne brbotati, nato ga umaknemo z ognja. Iz lonca pijačo prelijemo v vrč in ji odvzamemo cimetove paličice; pozneje jih uporabimo kot dekoracijo. Napitek postrežemo topel ali ohlajen, po želji mu lahko do-lijemo nekaj brendija za prvovrstno praznično vzdušje ali pa vanj naribamo lupinico ekološko pridelanih pomaranč. (In zakaj pita? Ker je bila pijača hitro po-pita.) Losos na skutni peni Sestavine: 200 g prekaje-nega lososa, 200 g nepasirane skute, 100 ml alpske smetane za stepanje, šopek drobnjaka. 150 g lososa v mešalniku premešamo skupaj s skuto. Posebej stepemo smetano in jo na koncu vmešamo v skutni namaz z lososom. Po želji še dosolimo. Na različne kruhke po svoji izbiri najprej na debelo namažemo skutno peno, nato pa jo okrasimo z majhno rezino lososa in žličko na drobno narezanega drobnjaka. Namesto drobnjaka lahko izberemo katero drugo začimbo ali košček sveže zelenjave. Juha iz korenja in jabolka Sestavine: 2 žlici sončničnega olja, 1 žlica karija, 500 g korenja, 1 čebula, 1 jabolko, 750 ml vode, jušna kocka, sol, poper, 1 manj masten jogurt. Na vroče olje dodamo kari in pražimo približno 2 minuti. Dodamo opran in narezan korenček, sesekljano čebulo in narezano jabolko. Vse skupaj dušimo 15 minut. Med dušenjem večkrat premešamo in prilivamo jušno osnovo. Nato mešanico zmiksamo s palič-nim mešalnikom. Juho solimo in popramo. Preden juho postrežemo, ji dodamo še jogurt. Svinjski file z rozinami in rdečim vinom; puranji zrezki v pivskem testu Sestavine: 1 svinjski file, 4 mali puranji zrezki, 5 krompirjev, 1 zelena in ena rdeča paprika, 1 čebula, 1/2 jajčevca, 2 korenčka, sol, poper, mleti česen; rozine, namočene v rdečem vinu; pivsko testo: 1 jajce, 1 dl piva (ostanka ne vržemo proč!), 8 dag moke, ščepec soli; za lepši videz lahko dodamo nasekljan peteršilj. Krompir olupimo in narežemo na koščke, papriko ope-remo, očistimo in narežemo na koščke, prav tako korenje in jajčevec. Solimo, popramo dodamo mleti česen, polijemo z malo olja in vode ter dobro premešamo. Damo v pekač in spečemo v pečici. Svinjski file rahlo solimo in popramo ter na margarini popečemo z vseh strani. Dodamo rozine, ki smo jih prej namakali v rdečem vinu, in začnemo počasi dušiti. Vmes zalivamo s toplo vodo, da ne bi bilo zaradi vina preveč kislo. Meso vzamemo iz omake in pustimo, da se odpočije, med tem pa omako zgostimo z malo podmeta. File na tanko poševno narežemo na kolobarje. Damo na krožnik ter polijemo z rozinami in omako. Iz jajca, moke in piva zamešamo testo, ki je gostejše kot za palačinke (beljak lahko stepemo posebej in ga na koncu narahlo vmešamo v testo), mu dodamo ščepec soli, pa tudi nasekljan peteršilj za lepši videz. Puranje zrezke samo posolimo, pomokamo, povaljamo v pivskem testu in pope-čemo na olju. Panakota s pijano hruško Sestavine: za panakoto: 5 dl sladke smetane, 1 dl mleka, 100 g sladkorja, 1 vanili-jev strok, 1 vrečka želatine v lističih; za pijane hruške: 3 hruške, sok ene limone, 4 dl rdečega vina, 15 dag rjavega sladkorja, 1/2 žličke cimeta; čokoladni preliv. Želatino za 10 minut namočimo v manjši količini vode (približno 1 dl), da nabrekne. Vaniljev strok podolžno razpolovimo in z noževo konico izpraskamo stržen. V posodo nalijemo sladko smetano, mleko, 50 g sladkorja in vaniljo. Na zmernem ognju kuhamo približno 5 minut, da se sladkor raztopi, nato odstavimo. Dodamo ožeto želatino in mešamo, da se le-ta povsem razpusti. Modelčke ali skodelice splaknemo s hladno vodo in napolnimo s pripravljeno zmesjo. Prekrijemo jih s prozorno folijo in za 1 do 2 uri damo v hladilnik, da se želati-na strdi. V posodi zavremo vino s sladkorjem in mu dodamo 3 žličke limoninega soka, nari-bano limonino lupino in cimet. V to vložimo razpolovlje-ne hruške in jih počasi kuhlja-mo 8 do 10 minut oziroma do mehkega. Ohlajene položimo na strjeno panakoto in prelijemo s čokoladnim prelivom. (Vino, v katerem smo kuhali hruške, lahko, potem ko smo hruške pobrali ven, kuhamo pri višji temperaturi še približno 10 minut, da se pokuha v gosto, sirupasto omako in z njo dodatno okrasimo pana-koto.) Če vam bo uspelo vsaj polovico tako dobro, kot je Marjanu, boste imeli za letošnji božič res prijetno kulinarično doživetje! Jože Šmigoc torek • 23. decembra 2014 Doma in po svetu ŠtajerskiTEBKlK 25 Piše: Uroš Žajdela • Škotska (9. del) Od tod in tam Skozi gradove in utrdbe Znameniti grad Eilan Donan na otočku pred morsko ožino, kjer so snemali Jamesa Bonda Foto: Uroš Zajdela Nagajivi Ben Nevis me je osrečil z zagotovilom, da se nedvomno še vrnem v ta del Škotske. Nekako otožno se še enkrat ozrem po nečem, kar bi nedvomno zagotovilo prekrasne poglede, in že ob zalivu nadaljujem pot proti severu. Pokrajina se postopno spreminja, vedno manj je naselij, ledeniške doline postajajo vse globlje. Ozke ceste zapolnjene z avtodomovi iz domale celotne Evrope. Čudim se ustavljanju bistroumnih voznikov ob zazrtju česa lepega sredi ceste. Požvižgajo se na varnost in mojo pest ob prehitevanju. Morski zalivi ali »lochi« v sožitju z golobradimi hribi ustvarjajo prekrasno naravno kuliso. Pogosto le tradicionalno škotsko govedo z znamenitim dolgim krznom povsem nejevoljno opazuje vse to turistično dogajanje. Presenetijo me številni potoki, majhna jezerca in slapovi, ki bombažno krasijo pokrajino. Občudovanje me skoraj na vsakem ovinku požene iz mojega malega avtomobilčka, varno na parkirišča, ki jih na Škotskem ob cesti res ne manjka. Visokogorje ali »Highland« je kot izredno surova, a hkrati čarobno prelepa pravljica in z lahkoto si predstavljam brezkompromisne kiltske spopade bodisi med klani ali v boju proti angleškim zavojevalcem. Ob misli na vse možnosti pohodništva me spreletijo majhne solzice obžalovanja, a kaj ko sem preveč časa zabil v Fort Williamu, in (pol)otok Skye me že čaka. Po treh urah nepopisnih užitkov ob glavni cesti-ci zazrem famozni grad Eilean Donan, ki se bohoti sredi izjemne kulise zalivskega otočka, obdanega z mogočnimi hribi. Nepopisna množica ljudi. Prijazna gostiteljica Lizzie mi je še na začetku mojega odkrivanja Škotske zaupala skrivno pot iznad gradu, od koder se odpre vsa lepota tega izjemnega arhitekturnega dosežka. Uživam v pogledu in se jezim na svojo lahkomiselnost, saj sem telefon in fotoaparat pozabil v avtomobilu. Po strmi poti se vrnem v neke vrste preddverje gradu, poslušam osnovne informacije in že se potepam po notranjosti gradu. Prikaz starodavnega škotskega podeželja, kraljeve sobane in vojaški kvartir. Grad Eilean Dona danes slovi po vsem svetu bodisi zaradi lepote bodisi zaradi številnih filmov, ki so jih snemali tukaj. Med njimi enega izmed Jamesov Bondov in seveda nepozabnega Highlanderja. Navdušenje usahne ob spoznanju, da grad v zgodovinskem smislu ni igral prav posebne vloge na Škotskem. Zgrajen je bil že v 13. stoletju in od takrat kar štirikrat preoblikovan. V času jakobinske vstaje, leta Škotsko govedo ima nekoliko gostejši kožuh in izrazito dolge rogove. Foto: Uroš Zajdela Foto: Uroš Zajdela Škotska v vsej svoji lepoti! Preprosto prekrasno. 1719, je bil precej uničen in naslednjih dvesto let so ruševine samevale v okolju prekrasne narave. Grad so leta 1911 prodali vojaškemu poveljniku Johnu Mcraeju in ta ga v celoti obnovil leta 1932. Odtlej je odprt za javnost. Podatki na letaku so krivi za izgubo sleherne zgodovinske veličina. Posledično ostane v spominu kot le še eden izmed tisočih podobnih gradov na Škotskem. Ni krvi, ni zgodbe, ni zgodovine, le poligon za turiste ob nesramno visoki ceni vstopnice. Precej razočaran, a hkrati osupel nad naravo v neposredni bližini gradu nadaljujem vožnjo do vasice Kyle of Lochalsh, sicer izhodišče za odkrivanje naravnega bisera Skyea. Kyle je majhna vasica, ki premore nekaj restavracij, mnoge med njimi sicer zaprte, hotel, kopico namestitev »guest house«, majhno bencinsko črpalko na principu smopostrežne in banko. Do leta 1995, ko so vendarle z mostom povezali okot Skye in škotsko celino, so Kyle predstavljale štiri ribiške hiše oziroma družine, ki so bolj služile s prevažanjem ljudi na otok kot z ribolovom. Po odprtju mostu se je biznis lokalnim prevoznikom in mogočnim ladjarjem, ki so svojo dejavnost opravljali vse od šestnajstega stoletja, nepredstavljivo povečal zaradi nemoralno visoke mostnine v višini skoraj 12 funtov. Most so namreč zgradili na osnovi zasebnih investicij, ki so imeli monopol nad uporabnino zanj. Šele konec leta 2004 je škotski parlament, predvsem zaradi izredno močnega pritiska javnosti, odobril nakup mostu za 27 milijonov funtov. Cestnine ni več, lokalnih čolnov in trajektov prav tako ne, pogled na to mogočno konstrukcijo pa je vsekakor mogočen. Tudi vožnja čezenj je ob pogledu na morje in morsko ožino spektakularna in kot majhen otrok se prepuščam sedaj že tretjemu prečkanju. Največji lok mostu meri v dolžino 570 metrov, skupen prehod ob upoštevanju vožnje po vmesnem otoku Eilean Ban in majhen mostu Carrich, premore dolžino 2,4 kilometra. Najbolj me presune podatek, da letno v povprečju most prečka kar 625 tisoč vozil! Dan se preveša v popoldan, želodec že vabi v lokalno restavracijo na krompirček in ribe, kjer v neki otoški obliki pripravljajo hitro hrano na izredno počasen način. Ob mukotrpnem čakanju na zasluženo hrano na steni opazim zanimiv članek z naslovom »Z ocvrtimi ribami in krompirčkom dočakal stoletnico«, ki je govoril o moškem, ki je vsak dan jedel ocvrte ribe in doživel zavidljivo starost. Vsekakor zanimiva oblika samoprepričevanja o zdravih učinkih ocvrte hrane. Vendarle zazvoni zvonček, ki je znak, da je hrana pripravljena. V vmesnem času - ne nazadnje sem bil povsem sam v restavraciji - izgubim svoj čakalni listek. Kot v kakšni ponesrečeni komediji kuhar, ki je hkrati natakar, prečeše povsem prazen bar, ali ima kdo morda po naključju mojo zaporedno številko, še počaka nekaj trenutkov, nakar s težkim srcem preda tisti hamburger in krompirček. »Drugič pa le obdržite številko do konca,« zaključi izjemno prijeten dan. Foto: MZ Zamušani * Kristina Munda iz Zamušanov je v sredini decembra dočakala častitljiv jubilej - 100. rojstni dan. Mundova je svoje življenje preživela na domači kmetiji, skrbela je za dom in družino. Je mati treh otrok (Mire, Franca in Martina), babica šestim vnukom in prababica sedmim prav-nukom. Mundova je visoki življenjski jubilej preživela v družbi sorodnikov in znancev, voščit so ji prišli člani Društva upokojencev Gorišnica, pa tudi domači župan Jože Kokot. Prijatelji iz vrst Društva upokojencev so slavljenki podarili šopek vrtnic ter doma spečeno in okrašeno torto - takšno s prekrasnimi okraski iz mletega in pobarvanega sladkorja. Posebej za to priložnost so izdelali še voščilnico in zapisali praznični verz. S šopkom rož je Mundovo na njen rojstni dan razveselil tudi gorišniški župan Jože Kokot. MZ rj S LEKARNE PTU¡ ■^S Trstenjakova ulica 9 Trstenjakova i 2250 Ptuj Tel: 02 77160 01 www.lekarne-ptuj .si V NOVEM LETU NAJ BODO DNEVI SREČNI IN ZDRAVI, POTI USPEŠNE IN NASMEHI ZADOVOLJNI. V skrbi za vaše zdravje LEKARNE PTUJ Jernej Brenholc poučevanje pie: Grand Hotel Primus Terme Ptuj NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca:_ Ime in priimek plesalke:_ Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj 26 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 23. decembra 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Bolj kot na delo na vrtu zdaj mislimo na slovesne večerje Ker sta pred nami zdaj dva tedna, ko bodo rastline v drugem planu in nas bo bolj zanimalo, kaj bomo čez praznike ponudili svojim najdražjim, sem se odločila za malo drugačen članek. Sicer nisem kuharica, pa vendarle je tudi zelenjava lahko povezana z ljubeznijo, romantiko, naj bo zdaj nekaj za tiste, ki planirate romantične praznične večerje ali kosila. Na zelenjavo sicer po večini gledamo kot na zdravo hrano. Ravno zato jo verjetno veliko otrok sovraži, saj ljudje nagonsko ne maramo biti v nekaj prisiljeni. Na zelenjavo pa gledamo tudi z drugega zornega kota. Ze od nekdaj je znano, da nam lahko določena hrana vzbudi posamezna čutila ali občutke in želje, december p i 0 T 2 od 14-00 0 s 3 0 č 4 do 13.00 |¡j) od 14.00 0 p 5 S s 6© jf N 7 S [2h Jt P 8 < T 9 s 10 0 Čil 0 p 12 do 15.00 up s 13 « N 14 € m p 15 > T 16 dol [.00 % s 17 S č 18 do 9.00 * od 10.00 p 19 s 20 N 21 0 < I8h p 22 • 0 t 23 0 s 24 č 25 jf p 26 s 27 N 28 ^ 0 p 29 od 14.00 0 t 30 do 1 1.00 0 od 12.00 s 31 • tudi običajno »zdrava« zelenjava in seveda tudi sadje nam lahko pomagata, da bo praznovanje vstopa v novo leto nekoliko tudi romantično. Katera zelenjava je tista, ki nam vzbudi romantične občutke Na prvem mestu med zele-njadnicami, ki jih omenjajo v povezavi z lepimi, nežnim občutki, sta dve, nam manj poznani zelenjadnici: artičoka in špargelj. Zal sta obe rastlini trajnici, tako da bo letos obe treba kupiti vloženi. Mogoče pa ima kdo doma še vedno kaj tudi zmrznjenih špargljev, ta na naših vrtovih na srečo ni več redkost. Artičoka v Sloveniji Začnimo z artičoko, ki jo lahko uspešno gojimo predvsem v Sredozemlju, čeprav jo za lastno uporabo in z nekaj dela lahko gojimo tudi v zavetnih kotičkih v notranjosti naše dežele. Posebej v rastlinjakih nam tudi pre-zimi. Lahko pa jo vzgajamo tudi kot enoletno rastlino. Artičoko so kot sredstvo za vzbujanje ljubezni poznali že stari Rimljani, saj je bila obvezna hrana na njihovih slavjih in pojedinah. Zelo popularna je bila tudi na francoskem dvoru. In prav ta dva naroda sta najbolj znana tudi po svojih ljubezenskih navadah. Artičoko vzgajamo iz semena, ki ga po internetu zdaj ni več težko nabaviti tudi vrtičkarjem. Dokaj enostavno kali, kasneje jo prepikiramo v večje lončke s premerom 8-10 cm. Pri nas jo sejemo že januarja ali najkasneje februarja in sadiko vzgojimo na toplem seveda. Na prosto jo (posadimo takrat, ko mine nevarnost slane. Tla pred presajanjem obogatimo z domačim kompostom. Po presajanju rastline zalijemo. Zelo priporočljivo, predvsem v notranjosti Slovenije je, da rastline obdamo s slamo ali pokošeno, posušeno travo. Takšna zastirka bo obdržala tla topla in vlažna, saj je artičoka rastlina toplega podnebja. Užitna so mlada, omesenela socvetja. V prvem letu artičoka zacveti v drugi polovici poletja. Ne bo naredila veliko cvetov. Vendar je treba pobrati, porezati še čisto mlade, nežne in mehke popke, ne čakati na lep cvet. Mogoče pa je smiselno tudi, da v prvem letu pustite rastlino cveteti in si pridelate lastno seme. Artičoka namreč sodi med osate, zato Ko artičoka zacveti, ni več užitna, je pa zelo lepa. Foto: Miša Pušenjak naredi veliko semena, ki ga ni težko pobirati. Artičoko lahko poskušate pre-zimit tako, da liste zvežete v šop. Vse skupaj obdate s koruznico ali smrečjem. Se pomembneje je zaščititi koreninski sistem, saj je le-ta najbolj občutljiv na zmrzovanje, listje čez zimo tako propade, a če preživijo korenine, bo rastlina naslednje leto pognala na novo. Zato rastišče okoli listja zavarujte s slamo, listjem ali debelo plastjo smrečja. Kljub temu je prezimitev rastline v celinskem podnebju negotova. Zelo pomembno je tudi, da rastlini zagotovimo mesto, kjer pozimi ne bo zastajala voda ob večjih padavinah ali predvsem pri taljenju snega. Špargelj spomladi odlična »čistilna« rastlina, sodi pa tudi med rastline, ki jih ponudimo ob romantičnih obedih Tudi špargelj je trajnica, ki jo lahko gojimo prav posod, v vsaki zemlji, tako težki kakor peščeni. Pomembno je le, da je dovolj globoka, da v njej res ni pretirano veliko kamenja, pred- vsem pa, da na rastišču ne zastaja voda. Tako pozimi, kar pogosto pozabljamo, kakor poleti morajo biti tla odcedna in prepustna. Najbolje je spomladi nabaviti sadike, danes jih brez težav dobimo tudi v Sloveniji. Pri presajanju moramo biti pozorni na smer rasti korenin. Korenine se ne razvijajo v krogu okoli rastline, rastejo močneje samo v levo in desno. Zato jih sadimo tako, da je rast korenin usmerjena v smeri vrste, ne pa iz vrste. Tako bomo kasneje tla okoli rastlin veliko lažje obdelovali in vzdrževali brez plevela. Špargelj lahko na istem mestu pridelujemo tudi do 20 let in več. Za obeljeni špargelj je potrebno veliko več dela, sam pridelek pa vsebuje veliko manj za naše zdravje in seveda tudi ljubezensko razpoloženje koristnih in zaželenih sestavin. Zato ga raje ne osipavamo, ampak samo pobiramo okusne mlade poganjke. Te režemo od sredine aprila do konca junija, vendar šele tri leta po setvi in po presajanju enoletnih sadik. V resnici pa so sadike šparglja samo močan koreninski splet, ki ga mnogi v trgovinah sploh ne prepoznajo. Če nabavite te sadike, lahko še naslednje leto po presajanju nekaj poganjkov porežete in poskusite. To je zelo pomembno, da se rastline dovolj okrepijo in nam bodo potem rodile dolga leta. Tudi špargelj je hvaležen za obilno gnojenje s hlevskim gnojem pred presajanjem. Ce vas ta rastlina navdušuje, še ni prepozno, da si zdaj pripravite zanjo rastišče, ga po-gnojite s hlevskim gnojem, spomladi pa poiščete sadike v naših vrtnih centrih. Imajo jih. Kljub drugačnemu mnenju je namreč špargelj zelo enostavna rastlina, skoraj plevel. Odrasla rastlina je visoka tudi do dva metra, zato ji morate odmeriti dovolj prostora. V vrsti ga sadimo na 40-50 cm, med vrstami pa naj bo nekje okoli 2 m prostora. Še nekaj vrtnin za romantično pričakovanje novega leta Upam, da imate na vrtu kaj listnatega, brstičnega ohrovta ali špinače. Tudi te vrtnine lahko zelo stimulativno vplivajo na našo duše in srce, zato naj bodo na dan praznovanja na našem jedilniku. Tudi belo in rdeče zelje, predvsem pa kislo zelje, nam dvignejo razpoloženje. Čebule se bomo predvsem zaradi njenega vonja raje izognili, čeprav je že od nekdaj služila tudi kot afodizijak. Za vse, ki bi si mogoče želeli ravno v teh dnevih zagotoviti tudi potomstvo, pa bo najpomembnejša vrtnina prav gotovo rumeni ali rdeči korenček. Vsebuje izredno veliko selena, kar poleg tega, da povečuje plodnost močnejšega spola, zelo koristno deluje tudi na premagovanje stresa, imunski sistem in seveda dober vid. Zdaj vemo, zakaj ga imajo zajci tako radi. Vendar je korenček tudi zgled odpornosti in žilavosti. Svojih koristnih sestavin nam ne prepusti kar zlahka. Največ jih prepusti našemu telesu tako, da ga dobro prekuhamo in ob tem uporabimo tudi nekaj maščobe. Tako bodo selen in druge snovi lahko prodrli skozi stene črevesja do krvnega obtoka in tam opravili svoje koristno delo. Zelo veliko bomo naredili, če si bomo za večerjo privoščili solato iz korenčka in kalčkov kapusnic, vse skupaj pa začinili z oljčnim oljem in sokom limone. Tudi sladka koruza je primerna za svečano pojedino Še ena vrtnina, ki jo redko srečujemo na vrtovih, pa je lahko prav koristna tudi v prav posebne namene. Ne pozabite pa je posejati na vrtu za naslednje leto. Sejemo jo od sredine aprila do konca junija večkrat. Njena prednost pred njeno sorodnico na njivah je v tem, da je zgodnejša, zrno je bolj sladko in okusno, dalj časa je v mlečni zrelosti, ki je primerna za našo prehrano. Seme lahko že leta kupimo tudi v slovenskih trgovinah. Posadimo jo lahko tudi v fižolovo žičnico. Ob zelenjavi naj bo druga hrana lahka, taka, ki ne obtežu-je želodca. Zal je pri nas običaj, da je nujno ob pričakovanju novega leta jesti svinjino. Ta pa nas uspava, ne vzbudi nam romantičnih čustev. Za sladico pa je seveda obvezna čokolada, ki postavi piko na i. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Taka je sadika šparglja, na njej še vidimo smer rasti rastline. Sveži poganjki so prava spomladanska hrana. Foto: Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 23. decembra 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 27 S svetovne glasbene scene To je to Ameriška revija Forbes je tudi letos objavila seznam najbogatejših glasbenikov na svetu. Na prvem mestu je daleč pred vsemi raper Dr. Dre, ki je samo letos zaslužil neverjetnih 620 milijonov ameriških dolarjev. Največ denarja mu je prinesla prodaja njegovega podjetja Beats Electronics. Podjetje, ki slovi po izjemno kakovostnih slušalkah Beats by Dr. Dre, je prodal ameriškemu gigantu Applu. Daleč za njim je s 115 milijoni ameriških zelencev pevka Beyonce. Večji del tega denarja si je prislužila s prodajo svojega zadnjega albuma, koncertno turnejo in reklamnima kampanjama za podjetji Pepsi in H&M. Tretji so legendarni The Eagles, ki so si večji del svojega zaslužka 100 milijonov dolarjev priborili s svojo zadnjo koncertno turnejo. 10 najbogatejših glasbenikov na svetu v letu 2014: 1. Dr. Dre ($620 milijonov) 2. Beyoncé ($115 milijonov) 3. The Eagles ($100 milijonov) 4. Bon Jovi ($82 milijonov) 5. Bruce Springsteen ($81 milijonov) 6. Justin Bieber ($80 milijonov) 7. One Direction ($75 milijonov) 8. Paul McCartney ($71 milijonov) 9. Calvin Harris ($66 milijonov) 10. Toby Keith ($65 milijonov) 1 Dr. Dre Po raziskavi podjetja The Wall Street Journal je bilo v letu 2014 prodanih nekaj več kot 8 milijonov vinilnih plošč. Očitno je bilo letošnje leto dobro za dobre stare vinilne plošče, saj so jih prodali kar 49 % več kot lani. Najbolje prodajana LP-plošča v letu 2014 je album Lazzareto (75.700 izvodov), ki ga je posnel Jack White. To je najbolje prodajani album vse od albuma Vitalogy, ki ga je skupina Pearl Jam posnela daljnega leta 1994. Top 5 najbolje prodajanih vinilnih plošč v letu 2014: 1. Jack White - Lazzareto -(75.700 prodanih izvodov) 2. Arctic Monkeys - AM -(40.600 prodanih izvodov) BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 2. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER 3. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 2. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 3. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 NEMČIJA 1. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 GERMANY 2. THE HANGING TREE - JAMES NEWTON HOWARD 3. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 3. The Black Keys - Turn Blue -(28.300 prodanih izvodov) 4. Lana Del Rey - Born to Die -(27.200 prodanih izvodov) 5. Beck - Morning Phase -(25.2009 prodanih izvodov) Ne glede na vse pa prodaja vinilnih plošč še naprej predstavlja samo 2 % od celotne prodaje albumov. Znani so že glasbeniki, ki bodo prihodnje leto prestopili prag Dvorane slavnih rock'n'rolla. Na svečani prireditvi, ki bo 18. aprila v Cle-velandu, bodo v to prestižno glasbeno institucijo sprejeti naslednji legendarni glasbeni izvajalci: Lou Reed, Green Day, Stevie Ray Vaughan and Double Trouble, Joan Jett and the Blackhearts, Bill Withers in The Paul Butterfield Blues Band. V dvorano slavnih so lahko sprejeti zgolj tisti izvajalci, pri katerih je od izdaje prvega studijskega albuma minilo najmanj 25 let, kriterij izbire pa je odvisen tudi od izvajalčevega vpliva in trajnostnega prispevka k razvoju rock'n'rolla. Dvorana in muzej slavnih rock'n'rolla v Clevelandu se razprostira kar na sedmih nadstropjih, na voljo je pet kinodvoran, ves čas pa so na ogled tudi različne razstave. V posebni dvorani, imenovani Foster Theater, ves čas vrtijo posnetke koncertov v 3D-teh- niki. Prve prebivalce je dvorana slavnih sprejela leta 1986, ko je ta čast doletela same emi-nentne glasbenike, kot so Little Richard, Elvis Presley, Fats Domino, Ray Charles, Chuck Berry, Sam Cooke, The Everly Brothers, Buddy Holly in Jerry Lee Lewis. ®®® Nemški proizvajalec športne opreme Puma je pred dnevi potrdil, da je slavna ameriška pop pevka Rihanna postala kreativna direktorica ženske linije njihovih izdelkov. Rihanna in podjetje Puma so podpisali večletno pogodbo, s katero bo ta barbadoška pevka med drugim postala tudi zaščitno ime nekaterih njihovih blagovnih znamk, kot so recimo sprinterski copati svetovnega rekorderja v teku na 100 metrov Usaina Bolta in nogometni čevlji kontroverznega italijanskega nogometaša Maria Balotellija. Izvršni direktor Pume in nekdanji nogometaš Bjorn Gulden je ob tem povedal: " Rihanna je bila naš prvi izbor. Njen globalni profil, njena karizma in individualnost, njene ambicije ... z vsemi temi kvalitetami bo popolna ambasadorka naše blagovne znamke. " Podjetje Puma želi s to potezo ujeti priključek k vodilnima podjetjema v tej branži (Nike in Adidas). ®@® Priljubljeni angleški pevec Sir Elton John se je minuli vikend poročil s svojim dolgoletnim partnerjem Davidom Furnishem. Sicer sta se civilno poročila že leta 2005, sedaj pa sta se odločila, da se bosta poročila še v čast legalizaciji is-tospolnih porok v Veliki Britaniji. Poroka med istospolnimi partnerji je na otoku postala legalna letos, ko je dala svoj pristanek tudi kraljica Elizabeta II. Janko Bezjak Sela • Boxmarkovo darilo vrtičkarjem Človek bi ga imel tudi doma Da spraviš na neki kavč 20 otrok, mora ta biti nekaj posebnega. In takšnega, »posebnega«, imajo tudi v vrtcu na Selih. A jim ga je načel zob časa; saj veste, otroci na njem niso samo mirno sedeli ... Pod množico vrtičkarjev se kavč kar skrije. Foto: jš Kako do novega počivalnika? Pa so se vzgojiteljice domislile. Podjetje Boxmark so prosile, ali imajo kak ostanek usnja, da bodo kavč dali preobleč. Direktor Marjan Trobiš je bil za akcijo; še več: pozval jih je, naj kavč pripeljejo kar k njim in ga bodo sami preoblekli. In so ga. Na veselje več kot 20 sel-skih otrok in njihovih vzgojiteljic. Zares lep kavč je spet v okras igralnici in korist otrokom. Pa to ni edino Boxmarkovo darilo selskemu vrtcu. Da bi zmanjšali hrup, ki je prihajal iz sosednje telovadnice (to uporabljajo tamkajšnji osnovnošolci), so z usnjem preoblekli vrata v vrteško igralnico in tako zagotovili malčkom nekoliko več miru in tišine, ko imajo spalne urice. Božiček in dedek Mraz imata lahko tudi drugačno ime. jš Zakaj se Slovenci bojimo ocenjevanja? Pred kakšnim tednom sem naletel na prispevek o zdravniških napakah, prav-danju, odškodninah in podobnem. Pa ne bom pisal o tem. Mojo pozornost je pritegnil v prispevku bežno omenjen predlog, kako situacijo izboljšati, ki pa bi se ga lahko poslužili pravzaprav na praktično vseh področjih. Sloje namreč za predlog vodenja javne evidence o uspešnosti vsakega posameznega zdravnika, na podlagi katere bi se lahko pacienti sami odločali, katerega specialista bomo obiskali. Sicer v prispevku o ideji niso veliko debatirali, je pa neki zdravnik povedal, da se mu zamisel ne zdi pretirano dobra, saj bi potem (parafraziram) vsi želeli le k najboljšim. Seveda, sem pomislil! Ali to ni nekaj normalnega in mar na to ne upamo že brez dejanskega seznama? Ali si zares kdo želi slabega zdravnika? Slabega pilota, farmacevta ali nesposobnega policista? Verjamem, da ne in osebno bi seznam, ki bi omogočal lažji pregled kakovosti, pozdravljal. Tak sistem namreč že dolgo časa poznajo v marsikateri zahodni državi, a kljub temu da uvedba podobne evidence v naši deželi ne bi bila pretirano zahtevna, slednjega vsaj po mojem mnenju še kar nekaj časa ne bomo dočakali. Mislim, da iz precej jasnega in za Slovence specifičnega razloga. Smo namreč precej negotovi in kot takšni nismo radi ocenjevani, poleg tega pa naša celotna družba temelji na negativni selekciji in ne kakovosti in bi nam takšno ocenjevanje celo lahko razkrilo resnico, s tem pa ogrozilo celotno družbeno ureditev in sistem. Si lahko mislite, da bi se za (predvsem javne) uslužbence kar naenkrat razvedelo, kako dobri in učinkoviti zares so? In da bi ljudje med njimi celo lahko izbirali in ne bi bili prisiljeni v njihovo milost ali nemilost? Saj to bi vendar pomenilo, da bi se marsikdo v službi kar čez noč pri svojem delu celo potrudil! Kaj neki bi potem storili z vsemi tistimi, ki so se na svojo pozicijo usidrali pred nekaj desetletji in od prvega dne tam zgolj vegetirajo? Ne vem, a če bi mene kdo kaj vprašal, bi jih morda lahko nadomestili s sposobnejšimi za določeno delo, in verjamem, da bi se takšnih v masi brezposelnih našlo kar nekaj. Dobili bi nekaj, kar bi spominjalo na dinamičen trg dela, kjer bi štela kakovost in ne uklonljivost politično obarvanim ali nastavljenim direktorjem. Ne, tega si ne morem predstavljati. Slovenske sanje o večni službi, v kateri se ni treba pretegniti, in o 40-letni karieri, ki se začne takoj po končanem šolanju, bi se namreč razblinile. Matic Hriberšek BOŽIČNI VEČER NA RADIU PTUJ v četrtek, 25. decembra Praznična voščila Ptujčanov na sporedu od 18.00 ure naprej Lestvic v NAJ „ AND AID 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BA 30 3. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 4. THESE DAYS - TAKE THAT 5. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 6. THE DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIP 7. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat MARTIN 8. LET ME IN YOUR HEART AGAIN - QUEE 9. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA 10. 27 - PASSENGER 11. PLAY BALL - AC/DC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,20104^3 bo Janko Bezjak 28 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 23. decembra 2014 V prodajalnah: Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 Akcija traja do 4. 1. 2015 AKCIJSKA \ PONUDBA / » » ZERAK PRODAJALNE Kuhan pršut Zahvaljujemo se vam za zaupanje in prijetne obiske v tem letu. Naj vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov, v novem letu pa vam želimo veliko sreče in zdravja. Veselimo se snidenja z vami tudi v letu 2015! Kolektiv Prodajaln 2erak Cene so v EU£ in vsebujejo Ö SESTAVIL EDI KLASINC EGIPČANSKI BOG NEBA OČRT, OPIS MESO Z GOVEJEGA HRBTA MESTO NA KOROŠKEM (HERMAGOR) ŽIVAL V HOROSKOPU OLGA TKAVC BOŽJEPOTNIK TRENJE SKLADATELJ PAHOR TVORBA, KREACIJA ODRIV OD TAL VAS PRI CERKNICI IDILIČNO PESNIŠTVO PRIJETNO DIŠEČA SNOV BARTOLOVA ZBIRKA NOVEL PLOD STROČNIC POVEZANE VEJE PREBIVALEC TIROLSKE KLARIČ IV NOGOMETAŠ (SREČKO) NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ ANULI SMUC. TEKAČICA BERGER VOJAŠKA ZAVEZA PASJI GLAS MADŽARSKO VINO TRGOVEC Z OTROBI, MEKINAR MODEL TOYOTE LEVI PRITOK SAVINJE OBLOGA SVEČENIK BRAHME LEVI PRITOK SAVE BOHINJKE EVA MOŠKON BRENKALNO GLASBILO MORSKA RIBA KATRAN KALCIJ STAR IZRAZ ZA ŽALOST HUDOBIJA ll ZGRADBA SODOBNA BOLEZEN ZAJEDLJIV PO-SMEHOVALEC ŽELJKO ZOVKO lo GLOBOČNIK ZDRAVKO INZKO l2 MINISTRSKI PREDSEDNIK SOCIOLOG (BRACO) PODREJEN ČLOVEK PRIPADNIK BASKOV PIZZA RIMSKI HIŠNI BOG TREBEŽ OPOJNO SREDSTVO FILMSKI IGRALEC AFFLECK OLIVER MLAKAR MENJAČICA DELO IVANA ALBREHTA la MODEL MAZDE PREDNJI ZOB SL0F1N KUPON Pri našem svetovalcu ali v poslovalnici s tem pridobite: 30% KOMERCI1ALNI POPUST nN o? Med pravilnimi rešitvami, ki bodo prispele na naslov družbe Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli vrednostni bon za avtomobilsko zavarovanje s strani Zavarovalnega zastopanja Z nami je lažje, Kristijan Slodnjak s.p.; 1. nagrada: vrednostni bon za avtomobilsko zavarovanje v vrednosti 40 EUR, 2. nagrada: v vrednosti 30 EUR, 3. nagrada: v vrednosti 20 EUR. torek • 23. decembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Govori se. ... da je predsednik države na udarniškem dnevu v kmečkem mlinu sicer dokazal, da zna delati moko; še naprej pa ostaja negotovo, ali bo iz te moke kdaj tudi dober kruh. ... da predsedniku Borutu gimnazijska leta očitno niso ostala v najlepšem spominu. Ker če bi mu, bi mogoče našel minutko za to, da bi ptujske gimnazijce obiskal ob njihovem jubileju. Če je že bil na Ptujskem. ... da je JJ dobro izkoristil dopust na Dobu. Napisal in izdal je prvega od treh tri-lerjev, po katerih bi lahko baje snemali tudi filmske uspešnice. ... da je Miklavžu in pro-testnikom v 2014. uspel veliki met. Začasno izpuščeni upornik z razlogom bo letošnje praznike lahko praznoval v družinskem krogu. ... da bo tako lahko tudi začasni rehabilitiranec dal Jezuščka v jaslice. Glede na pedigre pa še ugibajo, ali pred polnočko ali po njej. ... da se je naša prva diva Helenca začela ukvarjati z astrologijo. Poje, da nam v prihajajočem letu boljše bo, ne pove pa, komu konkretno. ... da bo energetska izkaznica polnila le državno blagajno in žepe posvečenih cenilcev, energenti pa se bodo očitno še kar naprej dražili. . da so na volitvah predsednika OKS nekateri iz ptujske športne sfere stopili na pravo stran, drugi pač ne . Vidi se... . da imajo preprosti ljudje najbolj iskrene misli in napise. Nekateri so prepričani, da ne bi bilo nič narobe, če bi pričujoči napis nadeli na katero od (sicer hudo resnih) ustanov vpre-stolnici. Štaj&oka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mb ^oóluXajte naá tudi na ópletu.: www. radio-ptuj. ói RADIOPTUJ 89,5 = 98,2 »I04j3 Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Glede na to, pri nas ni snega, pošiljam fotografijo pernatih snežink, ki so pobelile nebo nad Ormoškim jezerom,« je ob današnji čudoviti fotografiji pripisal njen avtor Janko Keček ml. Foto: Janko Keček mlajši Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 7 1 8 1 3 9 6 4 7 3 7 4 2 8 5 4 1 7 2 3 6 6 9 2 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV ©© €€€ O Bik V ©©© €€ O Dvojčka vvv © €€ OOO Rak VV ©©© €€€ OO Lev VV ©©© € OO Devica VVV © €€ OOO Tehtnica VV ©©© €€€ O Škorpijon V ©© €€ OOO Strelec VV © €€€ OO Kozorog V ©©© €€ OOO Vodnar VV © €€€ OO Ribi V ©©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 23. do 30. decembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 23. decembra 09:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovna predstava Ah, te princese - ah, ti princi, lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj; ob 10.30 za OŠ Mladika in OŠ Olgica 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Božični sejem, ob 17.00 čarodej Sam Sebastian, ob 18.00 skupina Gemaj in nagradno žrebanje 17:30 Voličina, kulturni dom: V pričakovanju, prireditev pred dnevom samostojnosti in božično-novoletnimi prazniki ob pesmih in dobrih željah, OŠ Voličina 17:30 Ptuj, mestna tržnica: Božično-novoletni sejem, nastop OŠ dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja, ob 18.00 Dedek Mraz in teta Zima s spremstvom, 18.30 kulturno-zabavni program 18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: finalna prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - dobrodelna prireditev za pomoč pri izvedbi zimske šole v naravi sodelujočih šol 18:00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom: božično-novoletni koncert glasbene šole 21:00 Ptuj, CID: Jazz v Cidu, jam session z zasedbo Otmar Taber Trio Sreda, 24. decembra 16:30 Sv. Trojica v Slovenskih goricah, cerkev: koncert otroškega PZ KD sv. Frančišek, ob 17.00 otroška polnočnica, ob 18.00 blagoslov jaslic v samostanski kleti, 23.30 koncert božičnih pesmi, MePZ KD Sveti Frančišek, 24.00 polnočnica 21:00 Ptuj, CID: jazz v Cidu - Nicole Herzog in Bernd Reiter trio v sodelovanju z Vidom Jamnikom 22:00 Studenice: žive jaslice TD Samostan Studenice Četrtek, 25. decembra 17:00 Ptuj, Belšakova 71 (dvorišče Krščanske adv. cerkve): žive jaslice - Božična zgodba iz Betlehema 17:00 Studenice: žive jaslice TD Samostan Studenice 18:00 Prepolje: žive jaslice - Božična zgodba 19:30 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: Božični koncert, zbor in orkester ptujske mladine, otroški zbor sv. Jurija Petek, 26. decembra 10:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta: koncert MPZ Obrtnik Lenart 10:30 Polskava, cerkev sv. Štefana: blagoslov konj (po maši) 15:00 Krčevina pri Vurberku: žive jaslice, pravljični gozd Rdeče kapice, organizator Glasbena dejavnost Decima, vsak dan do 30.12. med 15.00 in 18.00 17:00 Markovci, cerkev sv. Marka: 20. božični koncert KUD Markovski zvon: Zbudi se, Jeruzalem 17:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: dan vinogradnikov, maša z blagoslovom vina, ob 18.00 kulturni porogram in nastop ansambla Trio Robar 17:00 Studenice: žive jaslice TD Samostan Studenice, ob 14.00 za invalide 17:30 Sv. Trojica v Slovenskih goricah, cerkev sv. Trojice: predavanje o nastanku in pomenu jaslic, Drago Kozinc iz Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, ob 18.00 božični koncert z gosti, KD Sv. Frančišek, ob 19:00 srečanje jasličarjev v samostanski kleti 18:00 Majšperk, KPC: prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19:00 Cirkovce, kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, zaključna prireditev Ex tempore 2014 19:00 Poljčane, telovadnica OŠ: tradicionalni božično-novoletni koncert godbe na pihala 19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: božično-novoletni koncert 19:30 Ptuj, kulturna dvorana gimnazije: osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS, slavnostni govornik Milan Krajnik; sodelujejo Pihalni orkester Ptuj, operna pevka Milena Morača Souček in igralec Jurij Souček 19:45 Ptuj, mestna tržnica: Veseli december, stand up komik Miki Bubulj, disko funk koncert What da funk, funky soul koncert Groove on iz Varaždina; organizatorja Kavarna Bodi in Javne službe Ptuj Sobota, 27. decembra 10:00 Ptuj, mestna tržnica: Ptujska pravljica, program in delavnice za otroke 17:00 Destrnik, cerkev sv. Urbana: božični koncert Destrniškega okteta z gosti 17:00 Kidričevo: Park pod tisočerimi zvezdami, Gala otroško silvestrovanje z Zvezdno vilo in čarovnikom Gregom v dvorcu Sternthal 17:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: kino predstava Noč v muzeju; Skrivnost grobnice, ob 19.30 kino predstava Francozinje 18:00 Prepolje: žive jaslice - Božična zgodba 18:00 Oplotnica, vinoteka: večer napitnic in degustacija vina 18:00 Pragersko, cerkev: nastop slovenskega okteta, KUD Matiček 19:00 Sveta Trojica v Slovenskih goricah: Pozdrav sosedu, razvedrilna prireditev, TD Sv. Trojica Nedelja, 28. decembra 16:00 Hajdina, dvorana DU: premiera lutkovne igrice Mira Gavrana Zajček išče mamo, Lutkovna sekcija KPD Hajdina 18:00 Skorba, dom krajanov: Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Talum, pevke KD Skorba, mladi pevki Nuša Bezjak in Lana Varšič, MPZ Frankolovo 18:00 Prepolje: žive jaslice - Božična zgodba 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III Ponedeljek, 29. decembra 10:00 Lenart, Trg osvoboditve, stara policija: ustvarjalne delavnice za otroke, DPM Slovenske gorice 16:00 Kidričevo, park pod tisočerimi zvezdami: srečanje z županom v pravljični hiši, sprejem želja in predlogov 17:30 Ptuj, mestna tržnica: Ptujska pravljica, predstava in animacije za otroke, 18.00 prihod dedka Mraza in tete Zime ter spremstva, ob 18.30 kulturno-zabavni program 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Sleparja v krilu, SLG Celje, za abonma Tespis in Orfej ter za izven Torek, 30. decembra 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, predstava in animacija za otroke, ob 18.00 slovo dedka Mraza in tete Zime, ob 18.30 kulturno-zabavni program 19:30 Kidričevo: predstava Roka Vilčnika Mali priročnik biznisa, Od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič 20:00 Ptuj, CID: Afera Propolis, lutkovna predstava za odrasle TELEVIZIJA PTUJ Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Prednovoletni sprejem ptujskega župana; 140 let Gimnazije Ptuj; 2. dobrodelni tek na Mestnem stadionu Ptuj; 3. svetovno prvenstvo haložana v mehurčkanju; Srečanje starejših občanov Četrtne skupnosti Panorama; Razstava karikatur Aljane Primožič Fridauer; Slikarska razstava Branka Gorjupa v Blagovnici Mercator; 8. samostojna razstava slikarke Marjane Tkalčec; Razstava božičnih jaslic v minoritskem samostanu; Želje Ptujčanov v prihajajočem letu; Ptujska pravljica na mestni tržnici zaživela v svoji čarobnosti; Novoletna poslanica ptujskega župana; V praznični december z glasbo; Novoletno voščilo gledalcem Televizije Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša. MESTNI KINO PTUJ Petek, 26. december: 10.00 in 14.00 praznični kino vrtiček: Ježek in vran pričarata Božič, obisk dedka Mraza in tete Zime; 18:00 Večna najstnica; 20.00 Oblaki nad Sils Mario. Sobota, 27., in nedelja, 28. december: 16:00 Ježek in vran pričarata Božič; 18:00 Večna najstnica; 20.00 Oblaki nad Sils Mario. 30 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 23. decembra 2014 fffffffff1 VCUKfl BOŽIČNO-NOVOl€TNfl PRIR€DIT€V »zn mrlc in mm« v soboto, 27. decembra, ob 14. uri : v športni dvoran! O.Š. Ljudski vrt Ptuj Osrednji gost je «fl MARJAN MALI 8U glasbeno plesna zabava za otroke ^^^^ ■ DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije ^t ■ ČAROVNIK AVGUSTINO ■ LUCIJA VAUPOTIČ in LIZA KLAJNŠEK ® Cii - iz glasbene šole VOX ARSANA ■ BLAZ VIDOVIČ ■ ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ■ PLESNA ŠOLA MAM BO Ustvarjalne delavnice ■ BOXMARK CJ Vll^)^ ■ PIKAPOLONICA ([Hj) Voditeljici: Mateja Tomašič in Manja Kokol cA Š, Pokrovitelji: www. rad io-ted n i k.si zeipA NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevs/u boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. tCC RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [7] Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost [|m] g [¿D @ Moški @ Siva Bela Ženska U] Rdeča Velikost 0 [M] |T]® g S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d .... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; - prosimo označite v okvirčku katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko, S/M, L/XL, 2XL JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko. S, M, L, XL, 2XL S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 23. decembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 PTUJSKA TELEVIZIJA Torek 23.12. 10 Dnevi............ 5 Kuhinjica, pan.. i:00 DneynikTV Maribor i:25 mti^^^m PROGRAMSKA SHEMA PeTV .... Otroci razmišljajo o božiču, pon. 10:00 Zaključek bralne značke za odrasle, pon. 10:15 Info kanal 11:00 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 11:35 Modro. pon. 12:00 Regj TIr Ormož, pon 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Info kanal 16:35 Kuhinjica 17:00 Pravična trgovina, pon. 17:30 Otroci razmišljajo o božiču, pon. 17:40 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Center ponovne uporabe Ptuj, pon. 18:30 Sekvenca, 3. oddaja, pon. 19:00 Pregled tedna jon. 19:20 Film Campus: Sladic ne maram preveč, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Ustna higiena in zdravje zob, pon. 20:40 Povabilo na kavo: Miran SenČar, župan M0 Ptuj jon. 21:2515.1etSOUSp:Podravja, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 24.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o božiču, pon. 10:00 Martinovanje 2014, pon. 0:30 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (tuja), 38. oddaja, pon. 1:35 Modro, pon. 2:00 Pomurski tednik, pon. 2:30 Pregled tedna 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:20 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 109. oddaja, pon. 5:00 Info kanal 6:35 Kuhinjica 7:00 Cista umetnost, 39. oddaja, pon. 7:30 Otroci razmišljajo o božiču, pon 7:40 Info kanal 8:00 Ptujska kronika 18:20 Povabilo na kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj 19:05 Pravična treovinajion. 19:25 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mir in dobro. 4. oddaja 20=50 JHura Raba, 19. oddaja 21:20 železniški park v Mestnem vriiu, pon. 21:30 To bo moj poklic: Masker.vizažist in kozmetolog, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon 22:20 Ren TV Gorišnica 23:20 liin kanal Četrtek 25.12. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Otroci razmišljajo o božiču, pon 0:00 Mir in dobro; 4. oddaja, pon. 0:20 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 1:35 Modro. pon. 2:00 Regj IV Ormož, pon 3:00 Ptujska kronika, pon. 3:20 Info kanal 6:35 Kuhinjica 7:00 34. Zlata rokavica, pon. 7:00 Otroci razmišljajo o božiču, pon 7:40 Info kanal 8:00 Ptujska kronika 8:20 Bogastvo okusov podeželja, pon. 8:50 Glasbeni predah 9:00 Pregled tedna 9:20 Mir in dobro, 4. oddaja, pon. !!0:00 Ptujska kronika, oon. "1:20 Glasbena 8 (tuja), 39. oddaja 1:55 Povabilo na kavo: Miran Senčar. župan MO Ptuj, pon 21:40 Kako so kuhale naše babico pri sv. Vidu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal www.petv.tv Spnmljiti nas lihko M ni T2 in SIOL TV Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva skoda 0ctavia 1.416v ambiente 2009 7.850,00 € prvi last. bela renault megane 1.616v dynamique cc 2011 9.990,00 € avt.deu. klima kov. bela renault megane 1.616v sp0rtway 2002 1.640,00£ kuma kov. srebrna merœdes-behz a140 avantgarde 2000 2.250,00 € kuma kov. črna renault clio 1.216vavt. 2009 5.390,00 € kuma k0v.b0rd0 renault megane 1.616v coupe dynamiuqe 2009 6.500,00£ prvi ust. kov. srebrna renault espace 2.2 dci privilege avl 2006 5.900,ooé serv. knjiga kov. črna opel meriva 1.7 cdtiemydj 2007 4.950,00 € kuma beu ford s-max 2.0 tdci trend 2006 7.700,00 € prvi ust. kov. (rna chevrolet cruze1.616v ls 2009 5.790,00 € serv. knjiga kov. mišjesiva citroen c5 iii 2.0 hditedence 2011 10.900,00 é serv. knjiga kov. srebrna citroen exclu. 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand 2009 8.900,00 é prvi ust. kov. zlata volkswagen pol01.2 comfortline 2010 7.390,00 £ 75.900 prev. rdeča renault megane 1.5 dci dynamique plus 2009 5.350,00 i serv. knjiga kov. srebrna seat altea1.9tdi reference 2009 8.625,00 f serv. knjiga kov. srebrna volkswagen limuzina passat 2.0tdi c0mf. 2007 7.450,00 f serv. knjiga kov. srebrna Skoda octavia combi i.9Tdi elegance 2007 7.450,00 f serv. knjiga kov. peščena peugeot 2061.4xs 2002 1.990,ooe prvi ust. kov. srebrna renault twing01.2 trend 2010 4.990,00 e prvi ust. rumena mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 7.700,00 e usnje kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. O OMiklavž c.e.0. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AJDI A4 AVANT 2,0 TDI DPF ADVANCE 2011 14.580,00 KOV. T. MODRA BMW SERIJA 3:316D TOURING 2011 12.980,00 KOV. T. SIVA CITROEN C8 2,0 HDI 16V PREMIER 2007 6.590,00 KOV. SV. MODRA FIAT FREEM0NT 2,0 MJLUJET URBAN 2012 16.880,00 BELA FORD FIESTA 1,416V 2010 6.500,00 KOV. ČRNA FORD &MAX 1,6 TDCI TREND 2011 12.980,00 KOV. SIVA HYUNDAI COUPE 1,6 COMFORT 2009 6.950,00 KOV. ČRNA MAZDA 5 CD110TE 2010 9.480.00 KOV. SIVA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI COSMO 2011 11.780,00 BELA OPEL MERIVA 1,3 CDTI 2011 8.980,00 BELA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 E-HDI 2011 11.480,00 KOV. BEIGE PEUGEOT 5008 BUSINESS 1,6 HDI 2011 10.870,00 KOV. SV. MODRA RENAULT LAGUNA GRANDT0JR 2,0 DCI 2011 10.580,00 KOV. SIVA SUBARU LEGACY STATION WAGON 4WD 2,00 2010 13.490,00 KOV. ČRNA ŠKODA OCTAVIA COMB11,6 CR TDI 2012 11.950,00 BELA VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI 2012 12.880.00 KOV. ČRNA VW TOURAN 2,0 TDI C0MF. 2011 14.480,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI www.radio-tednik.si 08:00 Vitomarci-Pesem na vasi 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 ŠKL 11:30 Gostilna pr. Francet 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Božiček na Destrniku 20:30 Destrnik - Iz domaČe skrinje 21:30 Ujemi sanje 23:00 Vide o strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 10:00 11:00 17:00 19:45 20:00 22:00 23:00 SIP 15. Štajerska frajlonarica Starše-Zadnje glasbeno rajžanje ŠKL Božični koncert v Staršah Ptujska Kronika Advenlni koncert na Hajdlni Gostilna pri Francetu Video strani 08:00 Koncert komornega zbora Glasis 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 19:45 Ptujska Kronika 20:00 145 let Gimnazije Ptuj 21:30 Domava - Iz domaČe skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za tabo pridemo vsi. SPOMIN Franc Pukšič SVETA TROJICA V SL. GORICAH 8. 11. 1961 t 24. 12. 1994 24. decembra mineva 20 let, odkar si me zapustil, dragi brat. Hvala vsem, ki mu že 20 let prižigate sveče in prinašate cvetje. Brat Milan Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 OO 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 i.* Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni, a v naši srcih pa med nami si. SPOMIN 27. decembra minevata dve leti, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ata, dedek, tast in stric Janez Kolenko IZ STOJNCEV 131 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgite sveče in se ga spominjate. Vsi njegovi najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad.izolacije@ gmail.com. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam poslovni prostor velikosti 25 m2 in več parkirišč v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s tabo. V srcu bomo nosili del tebe vsi, ki smo te poznali in imeli radi. ZAHVALA Po 90. rojstnem dnevu smo se kmalu poslovili od naše drage sestre, tete, botre ... Katarine Voršič IZ BRATONEČIC 1924-2014 Za vzpodbudne besede, izrečena sožalja, darove za sv. maše, sveče in cvetje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in mlekarjem. Hvala g. župniku Matiji Tratnjeku za sv. mašo in pogrebni obred, g. Stanku Pšaku in njegovim pevcem za ganljivo petje, hvala za zaigrano Ave Marijo in Tatjani za lepe besede. Hvala tudi medicinskim sestram ptujske bolnišnice in dr. Niki Aleksandri Kravos za skrb in lep odnos do bolnikov. Zahvaljujemo se Auri za njihovo pomoč, sočutje in delo. Vsem, ki ste naši Katiki izkazali spoštovanje in jo pospremili k večnemu počitku pri Sv. Tomažu, Bog plačaj. Tvoji domači KUPIMO ursus, novejši ali starejši, lahko tudi deutz, zetor ali ferguson. Tel. 031 851 485._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 140 kg, ugodno prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309. PRODAM PLUG, dvobrazdni, Olt, skoraj nerabljen - kot nov. Tel. 051 316 591._ PRODAM kovinsko tehtnico, dobro ohranjeno, tehta 300 kg. Kupim kosilnico BCS 110 z majhnimi kolesi. Telefon 041 261 676. PRODAM odojke, težke okrog 25 kg, in seno v oglatih balah. Tel. 041 368 498. AVTOMOBILIZEM PRODAM Renault Megane Coupe modre barve. Tel. 031 635 558 ah^ AVTO HIŠA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI M AVANT 2,0 TDI AUDIMAVANT2,01 BMW1116D FORD DMAX 1,6 TDCITTTANIUM Cmt0ENC42I0Vm FORD RANGER 2,5 TDCI DC 4*4 PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 12.499 12.799 15.499 PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VWGDIFSW 1,6 CONFORM VW PASSAT VARIANT 1,61 CONFORM RENAULT CU01,2 EXPRESSION RENAULT CUO EXP U1GV 5-VRAT VOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI SREBRNA T. MODRA T. MODRA T. MODRA RDEČA SV. MODRA T. MODRA BELA ČRNA ČRNA 11.499 17 3.500 SREBRNA ČRNA 1.LAST..NAR 1.IAST, 1.LAST., NAR. 1.LAST, NÄVI, IM, IM, IM,NAR IM, IM, IM,NAR IM, IM,NAR IM, 2M..N1S IM, NAR. S RVIS,SERV. KNJIGA RVIS.SERV. KNJIGA, SLO RVIS.SERV. KNJIGA, ERVIS, SERV. KNJIGA RVIS.SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA, SLO RVIS, SERV. KNJIGA RVIS, SERV. KNJIGA RVIS, SERV. KNJIGA RVIS, SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA iS, SERV. KNJIGA RVIS. SERV. KNJIGA, SLO RVIS, KUPUEN V SLO RVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACUA 2012 13.990 1.LAST..VSA OPREMA BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SPOFTTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1 .LAST., VL. KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 1.9 TD1101 KM 2002 4.990 0DUČEN KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW320DT0URINGLUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.990 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST.,T0P OPREMA VEČ BARV FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL 2010 8.490 1.UST, KLIMA KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 MAL0 KM SL0 2009 5.490 1 .LAST., MALO KM KOV. MODRA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST, AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV VW PASSAT 1.9TDIVARIANT NÄVI 2005 4.790 ODUČEN.AVT.KLIMA K0V.ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST, ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Slovenija, Podravje • 0,0 šofer - trezna odločitev 10 odstotkov povzročiteljev prome tnih nesreč pod vplivom alkohola December je čas praznovanj in obdarovanj, je mesec toplih objemov in stiskov rok ter dobrih želja. Vendar premnogi vese-lost decembra povezujejo z uživanjem alkohola, ugotavljajo na Policiji. Da bi obvarovali dragocena življenja in zagotovili varno vrnitev domov s praznovanj za vse udeležence v prometu, policisti v decembru izvajajo poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov in nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola. Sicer pa je bilo v letošnjem letu do konca oktobra 1.255 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v celotnem letu 2013 je bilo alkoholiziranih povzročiteljev 1.654, v letu 2012 pa kar 1.839. »Problematika alkohola je na območju Policijske uprave Maribor zelo prisotna, še posebej ob koncu leta. Eden izmed pokazateljev problematike alkohola v cestnem prometu je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. V letošnjem letu je bilo na območju PU Maribor 9,8 % (lani 10,1 %) povzročiteljev vseh prometnih nesreč pod vplivom alkohola,« je povedal Foto: arhiv Kazni od 300 do 1200 evrov Sankcije za voznike, ki v cestnem prometu vozijo vozila pod vplivom alkohola, so odvisne od višine koncentracije. Če voznik pri manj kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka kaže znake motenj v vedenju, se ga oglobi za 300 evrov in prejme štiri kazenske točke. Če pa ima voznik več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se vozniku izreče denarna sankcija v višini najmanj 1.200 evrov, 18 kazenskih točk, začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ob tem pa policist še pridrži voznika 6 do 12 ur. tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Kot je dejal, je bil največji delež alkoholi-ziranih povzročiteljev nesreč pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi nepravilne smeri vožnje 18,7 % (lani 20,5 %) in neprilagojene hitrosti 18,6 % (lani 18,2 %). »Delež je najbolj izstopal pri prometnih nesrečah s hujšimi posledicami, saj je bilo pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom 30,8 % (36,4 %) povzročiteljev pod vplivom alkohola, pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami pa 17,2 % (lani 30,8 %). Najbolj izstopajoča starostna kategorija po problematiki alkohola so bili vozniki, stari nad 24 do 34 let, pri katerih je delež alkoholi-ziranih povzročiteljev znašal 11,7 % (lani 11,2 %),« je pojasnil Šadl. Rekorder imel v krvi šestkratnik dovoljene vrednosti Po Zakonu o pravilih cestnega prometa velja, da imajo lahko vozniki največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri povzročiteljih prometnih nesreč je letos na območju Policijske uprave Maribor znašala trikrat več od dovoljene vrednosti, in sicer 1,5 grama alkohola na kilogram krvi. Pri največ povzročiteljih je bila ugotovljena stopnja med 1,51 in dva grama alkohola na kilogram krvi, pri treh pa so mariborski policisti ugotovili več kot tri grame alkohola na kilogram krvi, torej šestkratno prekoračitev. Da bi bil veseli december vesel v polnem pomenu in da bodo ceste v prazničnem mesecu varne za vse udeležence, policisti voznikom svetujejo, naj vozijo le trezni: »Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu. Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. Dosledno upoštevajte tudi druga cestnoprome-tna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.« Mojca Vtič Slovenija • Letos več smrtnih žrtev v gozdovih Bojijo se, da bo nesreč še več Ena večjih težav pri sanaciji škode po žledolomu so nesreče v gozdovih. Letos je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi, s čimer je bil izenačen črni rekord iz leta 2011, ko je bilo nesreč pri delu v gozdu največ doslej. Na Zavodu za gozdove (ZZG) Slovenije se bojijo, da bi lahko bilo nesreč do konca leta še več. Pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih se je zgodilo več kot 100 težjih nesreč, ki so zahtevale 18 življenj, večinoma lastnikov gozdov, umrli pa so tudi trije profesionalni izvajalci gozdarskih storitev. »S tem smo žal izenačili črni rekord iz leta 2011, je pa to število žal pričakovano. Tudi izkušnje drugih držav kažejo, da se te številke ob podobnih dogodkih bistveno povečajo,« je pojasnil direktor ZZG Slovenije Damjan Oražem. Največ nesreč se je zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven. Največ ne- zgod se je pripetilo pri sečnji, manj pa pri samem spravilu. Nezgode so bile večinoma posledica udarca debla, veje ali samega drevesa. »Letošnje leto je katastrofalno. Pričaku- jemo, da se bo letos zgodilo še marsikaj. Zdaj so ljudje prišli v gozd in zdaj bodo v gozdovih sekali, da izvedejo sanacijo. Terenske razmere niso ravno prijazne, je mokro, drsi, po- Osebna kronika Rodile so: Lolita Ljubeč, Zabovci 93 b, Markovci-deklica Taja; Nastja Prodanovič, Makedonska ul. 45, Maribor - deček Elias; Darja Gaiser, Rotman 36, Juršin-ci - deklica Isabella; Maša Keček Potočnik, Vitan 12, Kog - deklica Neli; Sara Po-gorelčnik, Borštnikova ul. 62, Maribor - deklica Alina; Tina Kajzer Hameršak, Cir-kulane 32, Cirkulane - deček Vitan; Mojca Peršoh, Draženci 77, Hajdina - deklica Julijana; Aleksandra Rizman, Miklavž pri Ormožu 19, Miklavž pri Ormožu - deklica Lavinia; Katja Su-mer, Trate 50, Zgornja Vel-ka - deček Klemen, Nina Bercko, Celjska cesta 63, Rogaška Slatina - deček Lovro. Umrli so: Stanislav Plajn-šek, Kočice 7, roj. 1941 - umrl 8. decembra 2014; Draga Pavlinek, roj. Patekar, Ptuj, Frasova ul. 2, roj. 1923 -umrla 12. decembra 2014; Ana Horvat, roj. Premužic, Markovci 35A, roj. 1934 -umrla 8. decembra 2014; Janez Gniušek, Spuhlja 77, roj. 1948 - umrl 10. decembra 2014; Simon Mlakar, Zlatoličje 11E, roj. 1938 - umrl 9. decembra 2014; Franc Fišer, Čermo-žiše 82A, roj. 1947 - umrl 10. decembra 2014; Mirko Gredelj, Tržec 1C, roj. 1939 - umrl 15. decembra 2014; Angela Cebek, roj. Mo-horko, Sela 2, roj. 1924 -umrla 17. decembra 2014; Franc Fingušt, Zgornja Gorica 3, roj. 1930 - umrl 13. decembra 2014. Poroke - Ptuj: Dejan Petrovič, Ptuj, Potrčeva cesta 62, in Eva Jakomini, Ptuj, Rabelčja vas 19B. leg tega pa ljudje precenjujejo svoje sposobnosti,« je dejal vodja sektorja za strokovne zadeve na zavodu Jurij Beguš. Od leta 1998 je zaradi nesreč v gozdovih umrlo naj- manj 184 ljudi, dolgoletno povprečje števila žrtev znaša 11 na leto, v zadnjih štirih letih pa je bilo na leto v povprečju 15 žrtev. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Kakršno vreme na božični dan, Danes bo v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bo občasno rosilo. Drugod bo povečini sončno. Še bo pihal zahodni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 6, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C. Obeti V sredo in v četrtek bo v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, občasno bo ponekod rosi-lo. Drugod bo pretežno jasno. Pihal bo zahodni do jugozahodni veter. Še bo zelo toplo za ta letni čas. V sosednjih pokrajinah bo danes delno jasno, več oblačnosti bo le vzdolž dinarske gorske pregrade in ponekod ob severnem Jadranu. Foto: arhiv