Stev. 323,___ izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, . ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asilkega St 20. L nad.tr. — Vsi . dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne k sprejemajo in rokopisi se ne vračaj« ^ - izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortf^ " lista .Edinost* — Tisk tiskarne JEdino«ti', vptsMe zadrug«i*. omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiskega «. -Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Naročnina z naša: Za celo leto.......K 24.— Zt pol leta ... -............. ~ ta tri mesece................. za nedeljsko Izdajo za celo leto.......oJSJ za pol leta................. V Trstu, v ntdaMo 21. novmbra 115. Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinsrfen zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se račun.V i na milimetre v Srolcosti ene koion«. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov............ . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20- — vsaka nadaljna vrsta.......: ... , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Narotnfiif tai reklamacije'*e pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno I* upravi .Edinosti*. — PUči in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun 3L 841.65? Tedenski pregled. >0. novembra. Onemogla jeza Italijanov, kim vremenskim razmeram, dočim pa s j :i zapadnem bojišču najbrž vrše za aiicosko - angleško ironto izpremembe, ki so v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki in dogodki na jugovztočnih bojiščih. Položaj za ostanke srbske armade po-. ;aja namreč od dne do dne težavnejši, resnejši, ako ne že naravnost obupen. Ce- generala Sarkotiča so odbile Črnogorci odpor in so vdrle v Sandžak, kamor \ d\eh močnih kolonah prodirajo tudi čete generala Kovessa. Današnja uradna poročila nam sporočajo, da so že zasedle d v l glavni točki tega predela. Novo varoš \n Sjenico, dočim so drugi oddelki te ; -i;iade zavzeli Raško, kjer se je pred kratkim še nahajal srbski generalni štab. Od Raške do Novega pazarja je le še kakih 20 kilometrov, od vseh teh treh kraje.' pa komaj tudi 15 do 20 kilometrov do črnogorske meje. Se to, in srbska armada, če ne prekorači vzhodne črnogorske in albanske ineje, bo stisnjena v komaj 30 do 40 kilometrov širok in kakih 80 do 90 kilometrov dolg predel, ki ga na severu omejujeta Rogozna in Kopaonik planina, proti zapadu črnogorska in albanska meja, na jugu Šar planina, na vzhodu pa gorovje, ki obroblja Kosovo polje. Ker ni misliti, da bi se Srbi, ki so tako izgubili vso staro Srbijo, poizkušali na Kosovem polju ustavljati združenim našim, nemškim in bolgarskim četam, ni zanje drugega izhoda, kot da se umaknejo v Crnogoro in Albanijo, kvečjemu, če si prebijejo pot preko Sar planine in Kačaniškega klanca v M a cet <>d del1 popolno uničenje, če se tudi pravočasno ne umaknejo preko Debre v Albanijo, ali pa, kar bi znalo biti zanje veliko usodneje, na grška tla. kjer jih po dosedanjem razpoloženju v Grški čaka razorožitev. Položaj na Balkanu je torej silno resen, in zato se ni čuditi, da se kaže na Francoskem in Angleškem zanimanje zanj, kakor ga Še ni bilo doslej. Prišli so do prepričanja. da je za rešitev tega vprašanja treba resnega sodelovanja vseh ententnih sil, in prvi sad tega prepričanja je bil skupni angleško - francoski ministrski svet, ki se je vršil te dni v Parizu. Sklepi tega ministrskega sveta niso znani, pac pa je prišlo v javnost, da je bil ta ministrski svet priprava za skupni ministrski svet vseh ententnih držav, ki naj bi do-vel do enotnega vodstva ententne politike in vojskovodstva. Da je Kitchenerjevo inspekcijsko potovanje po jugovzhodnem bojišču tudi v zvezi s to skupno akcijo, je umljivo samo po sebi. Da ententa energično poseže v balkanske dogodke, pričajo nadaljna izkrcevanja angleških in francoskih čet. ki so solunsko pristanišče popolnoma okupirale zase. in tudi vest. da naj bi tudi železnica Soiun-Bitolj služila ententnim namenom. Italija, pravijo, je končno tudi spoznala velikansko važnost balkanskih dogodkov za svoje lastne koristi, in pričakovati da je, da se v kratkem izkrcavajo močne ita* lijanske čete v Albaniji, to pa tembolj, ko so baje že Angleži tudi v Valoni izkrcali nekaj svojih čet. Kaj poreče na vse to Grška, ki so jej naravnost prizadete njene življenske koristi, ni mogoče reči prav ničesar. Noben Ribničan ni v stanu tako hitro premenjavati dna na svojih rešetih, kakor ga premenjava Grška na rešetu svoje nevtralnosti. Kar ostaja danes na njem, pada jutri gotovo skozenj, kakor pač kaže in kakor pač bolje nese. Zgodilo bi se celo lahko, da ob tej pristno delfijski nerazumljivi grški nevtralnosti nekega lepega dne ne bo več niti plev niti žita niti rešeta. Ob vsej njhovi važnosti, pa se nam zdi, da v kratkem začnejo stopati balkanski dogodki v ozadje za drugimi, ki so šele v prvih povojih, ki pa preneso sedanji svetovni boj na drugo, azijsko pozorišče. Iz nemških nsrov je pred par meseci zazvenel klic: »Auf nach Suez« — »Angleško je treba zadeti na najobčutljivejši točki. Sueški prekop, Indija! Zveza med Berolinom, Carigradom, Bagdadom! Teheranom!« In sedaj že prihaja odgovor na ta klic: Ententa poizkuša po enotnem načrtu zagraditi to pot že na Baikauu, obenem pa tudi poskrbeti za nadaljne obrambne črte. Rusi so za- Teheran ter odslovili nerziisko vlado s šahom vred, turška uradna poročila govore o resnih bojih v Iraku, a te dni smo čitali vest o nameravanih angleških izkr-cavanjih v Siriii, kjer naj bi se preko Damaska zagradila pot proti jugu, proti Sueškemu prekopu. Svetovni požar zavzema čim dalje, tein večji obseg, Vpra- šanie je le. ali pa tudi ententa vzdrži vse to? Čakajmo — drugo nam ne kaže — in videli bomo! i iuiilGiiil onijo, kjer tamkajšnjim njihovim um vkljub francoski pomoči preti DUNAJ. 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. nov. 19 «5, opoldne. Italijansko bojišče. — Boji na Goriškem se nadaljujejo. Goriško predmestje je bilo zopet na več mestih napadeno, brez uspeha, mesto pa so obstreljevali eno uro živahno, potem pa zmerneje. V severnem delu doberdobske planote ie sovražnik obnovil svoje napade z močnimi silami p.-oti našim postojankam na severnem pobočju Vrha sv. Mihela, kakor tudi proti šmartinskemu odseku. Večkrat >e prišlo do boja moža proti možu. Italijani so bili odbiti povsod. Naša bojna črta je slej ko Prej v naših rokah. Isto velja tudi o naših postojankah pri Zagori, Mer je sovražnik vdrl ob cestni zapori, a smo ga popolnoma zopet pregnali v srditem boju moža proti možu. — Naši letalci so bombardirali Verono, Vicenzo, Tricesl-mo, Videm in Cervinjan. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fin!. Fcrtillo Codorne. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne z dne 18. novembra: Sele dopolnilna poročila osvetljujejo iasno pomen srečnih ofenzivnih operacij mašili čet v t. zv. Vallone deli* Acqua na višinah severozapadno Gorice. Potem ko smo konstatirali tamkaj obstoj številnih strelskih jarkov in žičnih ovir, smo prešli v metodičen napad, ki so ga izvršili nekateri naši oddelki frontalno, dočim so skušali drugi obkoliti dolino v boku. Prodiranje pehote, eksaktno podpirane po artiljeriji, je trajalo od 13. do 17. novembra in je bilo zadržano vsled slabega vremena. Dne 17. novembra so se končno obko-Ijevalni oddelki združili na torišču doline. Izmed sovražnikov se je le malemu številu posrečilo rešiti se z begom obkoljenja. Večji del ie obležal na bojišču, ki smo je našli potem pokrito s trupli. Samo v enem zelo močno zgrajenem strelskem jarku smo našteli 209 mrtvih, med njimi 20 oficirjev. Našli smo 300 pušk, varstvenih ščitov, municijskih zabojev in drugega vojnega materijala. Tekom včerajšnjega dne na obeh straneh živahen topovski dvoboj. Sovražna arterija je razvijala posebno živahno delovanje v oddelku Go- rice. Konstatirano je bilo, da je bilo iz bližine mesta in celo iz mesta samega oddanih veliko število strelov vseh kalibrov. Opazovali smo iz mesta korakajoče četne kolone, ki so šle čez soški most na višine Sabotina in Podgore, da ojačijo obrambne naprave in tamkajšnje čete. Naši letalci in opazovalne straže so konstatirali navzočnost baterij na hribovju, ki obvladuje Gorico z vzhoda Proti zračnim nape dom na Benetke. MILAN, 19. (Kor.) Jukajšnja vojaška oblast je obvestila mehane, da bo v kratkem preizkušala K<$tfobne projekcije, signalna in obramba- sredstva proti zračnim napadom. Srbsko bojišče. Po večletni odsotnosti so prispele avstrijsko - ogrske čete sedaj zopet v sandžak Novipazar, ki so ^a zapustile po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko je pfešel zopet pod turško in štiri leta pozneje, po balkanski vojni, pod srbsko-črnogorsko gospodstvo. Sicer je ::e začetkom svetovne vojne ena avstrijska kolona dne 18. avgusta 1914 prodrla v Plevlje, vendar pa je bila ta operacija le demonstrativnega značaja* brez vsakega strategičnega pomena. Črnogorske čete, ki so bile sedaj potolčene pri Priboju, se bodo morale zelo požuriti, ako hočejo priti v domovino. Prodiranje naših v Šandžak Novipazar se vrši strogo po načrtu in s popolnim uspehom. Ena kolona Kovessove armade je že prekoračila U>rac severovzhodno Nove Varoši in napada utjjene postojanke mesta samega, ki obstojajo še iz turške dobe. Nadaljna pot v Novipazar je manj težavna in se jo zamote napraviti v enem do dveh dneh; ker so avstroogrske sile prekoračile tudi že gorski greben Kopaonik in prodrle proti srednjemu Ibarju (severovzhodno Mitrovice). so se približale s tem prištinski kotlini za dva do tri dnevne pohode. Na Kosovem polju, kjer so nameravali dozdevno Srbi zbrati večje sile, ne pride sedaj najbrže do nikakih večjih dogodkov, ker bi bil srbski odpor v očigled obkoUevaa^i kotline s severa, vzhoda, jugovzhoda nT /uga brez vsaKega* pomena in brez vsakega izgleda na uspeh. V južni Macedoniji Bolgari nadaljujejo prodiranje iz Prilepa proti Bitolju, kjer nameravajo prekrižati zadnje načrte francosko - angleške pomožne armade, ki skuša izvojevati tu preobrat v vojnem položaju na korist Srbom. « * • DUNAJ. 20. (Kot.) Uradno se razglaša: 20. nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Armada generala pehote pl. Kovessa je zasedla Novo varoš In prekoračila črto Sjenica - Duga poljana - Raška. Jugovzhodno Raške |e neka c. in kr. brigada ujela 2000 Srbov. Nemške čete generala pl. Gaiiwitza se bore iužno sedla Prepoica, armada generala Bojadjevega pa v okrožju Goljak planine. Sovražnik le bli torej včeraj po orožju treh zveznih armad pregnan z zadnjega kosa starosrbskih tal. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. SEROLIN, 20. (Kot.) Wolffov urad poroča: VeUki glavni stan, 15. nov. 1915. Balkansko bojišče. — Nova varoš. Sjenica in Raška so zasedene. V I barski dolini ie dosežen Dren, vzhodno Kopaonik a pa Prepolac. 2800 Srbov smo uieli ter zajeli 4 topove. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 20. (Agence Tel.Bulg.). O operacijah dne 18. nov. se razglaša uradno: Operacije se na vsei fronti razvijalo ugodno za nas. Ujeli smo Še 1200 mož. Poročilo črnogorskega generalnega 4fcjba. RIM, 19. (Kor.) Crnogorski generalni konzulat objavlja sledečo brzojavko s Cetinj z dne 16. novembra: Dne 15. novembra je sovražnik nadaljeval napad na vsej sandžaški fronti, a je bil odbit z velikimi izgubami. Od neke sovražne stot-nije je bilo ujetih 121 mož in 2 oficirja, najdenih pa je bilo 29 trupel. S francosko - srbsko - bolgarske fronte. CURIH, 19. (Cenz.) »Tagesanzeiger« poroča iz Soluna: V južni Macedoniji je prešla francosko - angleška armada vsled številne šibkosti v pozicijsko vojno. BERLIN. 19. (Cenz.) »Petit Journal« poroča z dne 17. t. m. iz Soluna: Po srditih, silno krvavih bojih se je Bolgarom posrečilo obkoliti prelaze pri Babuni in spraviti tri srbske polke z znatno množino topov v resno nevarnost. Položaj Srbov je postal zelo kritičen. Kakor javljajo »Times«, se srbske.oblasti in tuji konzuli že pripravljajo na odhod iz Bitolja, ki ga zapuste takoj, čim zasedejo Bolgari Kru-ševo. KOPENHAGEN, 19. (Cenz.) Angleško časopisje smatra položaj Srbov za brezupen. Po zadnjih vesteh »Times« in »Daily Telegrapha« je ne samo zadnja srbska obrambna Črta v Babun^ih gorah izgubljena, ampak tudi francoska jvomožna armada v največji nevarnosti, da bo odrezana in obkoljena. Po pariških poročilih je narastla bolgarska armada sedaj na 500.000 mož. Garnizije v notranjosti dežele in oboroževališča so prenapolnjena z rekruti. Zavezniki pošiljajo neprestano iz Soluna ojačenja v Bitolj. BERLIN, 19. (Cenz.) »Daiiy Express« poroča iz Rima: Zadnja poročila iz Soluna potrjujejo neugoden položaj zaveznikov v južni Macedoniji. Bolgari obvladujejo z artiljerijo cesto, ki vodi iz Krivo-laka v Bitolj in zabranjujejo tako združenje Srbov $ Francozi. Čeprav je - srbska divizija pod polkovnikom Vašičem celih 20 dni junaško branila Babunski prelaz, groze vendar Bolgari s klinom, ki so ga zabili med Babuno in Crno reko, Srbom z obkoljenjem. Boji pri Kačaniškein prelazu se nadaljujejo. Bolgari so osvojili že dve tretjini te gorske soteske. LUGANO, 19. (Cenz.) »Secolo« poroča iz Bitolja: Bitolj je pred padcem. Polkovnik Vašič, poveljnik srbske južne armade, je obvestil konzule četVerozveze, da odklanja vsako odgovornost za njihovo na-daljno bivanje v Bitolju. Nato so se podali konzuli k njemu in izjavili: Mi hočemo ostati tu do zadnjega trenotka. Nato je Vašič vzkliknil: Gospodje! Zadnji treno-tek je nam v nesrečo. Srbi so delali v Balonskem prelazu prave čudeže in to kljuo številni sovražni premoči. Srbska posadka je štela le dva pešpolka, ki sta bila ojačena s 1.500 orožniki. Srbi so zaman prosili Francoze za artiljerijsko municijo in so morali zato končno opustiti svoje postojanke. Polkovnik Vašič je končno izjavil, da namerava braniti Bitolj do skrajnosti. Njegove čete so zopet osvojile nove postojanke na višinah med Prilepom in Bitoljem. Prilep je bil izpraznjen. Kam odidejo Srbi po padcu Bitolja, še ni določeno. Najbrže se bodo umaknili v gorovje pri Murikovu. Varstvo interesov podanikov Srbije in četverozveze bo izročene konzulom Grške in Rumunije. RIM. 19. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Angleške čete z izvrstno artiljerijo so odšle iz Soluna v Bitolj. Milan Pribičevič ni umorjen. ATENE, 17. (Kor. — Zakasnelo). Srbsko r^j^ništvo obinvlja naslednje sporočilo 16. t. m.: »Agence Tel. Bulgare« trdi v brzojavki 14. t. m., da se je prvi srbski peš^olk uprl proti svojemu poveljniki: polkovniku Milanu Pribičeviču, ga umoril ter se nato raznršil. Srbsko poslaništvo smatra za svojo dolžnost, da poudarja, da ga ni srbskega poika, ki bi v tem trenutku oskrunjeval svojo najvišjo dolžnost napram svojemu kralju in domovini. Polk. ki mu poveljuje polkovnik Milan Pribičevič, ie eden najslavnejših polkov srbske armade, prav tako, kakor je Milan Pribičevič nje najmlajši polkovnik in eden naj-vrlejših častnikov, ki je tekom zadnjih treh vojen avanziral na bojišču preko treh šaržnih stopenj. Vest je še tem podlejša, ker sta to isti polkovnik Pribičevič in isti njegov polk, ki se jima ima bolgarska armada zahvaliti za zavzetje Paoas tepe, najmogočnejše utrdbe drinopoljske, v balkanski vojni, ko so Srbi nomagali Bol-srarjem. Zadnji nanor entente proii prodiranju centralnih vlast! na Balkanu. KODANJ. 19. (Kor.) »Politiken« javlja iz Pariza: Potovanje Kitchenerja in De-nys Cochina na Grško in veliki angleško-francoski vojni svet je znak zadnjega velikega napora zaveznikov, da bi se zadržalo prodiranje njihovih sovražnikov na Balkanu. D!plomatični zbor v Srbiii odšel v Skader. LYON, 19. (Kor.) »Nouvelliste« poroča iz Soluna: Diplomatični zbor v Srbiji se je umaknil v Skader, ker mu je pot v Bitolj odrezana. Odlikovanje bolgarske kraljice. DUNAJ, 19. (Kor.) Cesar je podelil bolgarski kraljici zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Savinski odpotoval v Petrograd. BUKAREŠT, 19. (Kor.) Bivši ruski poslanik v Sofiji, Savinski, je odpotoval v Petrograd. Vojna posvetovanja četverozveze. PARIZ, 19. (Kor.) Angleški poročevalec »Petit Parisiena« poroča, da je dobila italijanska vlada obvestilo, da bodo razširjena vojna posvetovanja med zveznimi državami na vse zaveznike. Italija bo zastopana pri vojnih posvetovanjih isto-tako kakor Rusija. — O nastopu Italije na Balkanu poroča vojni poročevalec, da so vojaški krogi za izkrcanje v Solunu, ker bi bile težkoče ekspedicije skozi Albanijo prevelike. Nasprotno pa žele politični krogi izkrcanje v Albaniji. Grška razoroži srbske čete, ki bi prestopile grško mejo. FRANKOBROD, 20. (Kor.) Atenski dopisnik »Frankfurter Zeitung« doznava iz zanesljivega vira, da se je grška vlada z ozirom na nevarnost, da srbske čete stopijo na grška tla. odločila za odločno postopanje. Min. zun. stvari je izjavil včeraj načelnikom tujih poslaništev, da Grška ta- koj razoroži prestopivše srbske čete in jih nastani v koncentracijskih taboriščih do konca vojne. Grška se mora izogniti prenosu vojne na svoje ozemlje. Kakor si je misliti, je ta izjava kabineta neprijetno dirnila poslanike ententnih vlasti. Nemški oficirji v Atenah? PARIZ. 19. (Kor.) Grško poslaništvo deinentira iz Rima izvirajoče fantastične vesti o prihodu misije nemških oficirjev v A.tene in pravi, da sta edina nemška oficirja, ki sta prišla v Atene, nemški vojaški affcše, njegov pomočnik in drugi vojaški ataše. Neresnično je, da jim je bil olajšan ogled taborišča zaveznikov, kakor tudi. da so imenovani oficirji posebno intimno občevali z grškim generalnim štabom in napravili baje radiografske postaje na Grškem.___ Izkrcanje Anglsžev u Valoni. CURIH, 19. (Cenz.) Glasom poročit iz Aten je bila v Valoni izkrcana ena angleška divizija, ki je očividno določena za ojačenje srbske armade. V Drač je prispelo več angleških in francoskih mornariških oficirjev, ki naj pripravijo vse potrebno za izkrcavanje italijanskih čet. Zavezniki bodo poskušali prodreti preko Albanije na Kosovo polje, kjer so sc Srbi že pred osmimi dnevi močno utrdili in sc nameravajo braniti do prihoda ojačenj. FRANKFURT. 19. (Cenz.) Frankfurter Zeitung poroča iz Aten: Cetvcrozveza izvršuje ob jadranskem obrežju od Santi Ouarante do severne Albanije velika terenska dela. najbrže v svrho osiguranja umikajoče se srbske armade. Z MjS&S-FlIiKSM IK®. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. novembra 1915. opcidne. R u s k o b o j I š č e. — P; i armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda je b:l severuo-zapadno Olike odbit ruski napad. Drugrče !ilč novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. I BEKOL1N, 20. (Kor.) \Yolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. nov. IS J5. Vzhodno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Vpoklic drugega poziva črnovojnikov na Ruskem. PETROGRAD. 19. (Kor.) Tu so bili pozvani k zglasitvi vsi črnovojniki drugega poziva in prostovoljci. Z imšMi Mirna. BEROLIN, 20. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. nov. 1915. Zapadno bojišče. — Sovražni monitorji. Iti so obstreljevali VVestende, so se zopet umekiilli pred ognjem naših obrežnih baterij. Na fronti mesi.Gr.ia živalmi artiljerijski boji ter boji z minami in ročnimi granatami. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 18. (Kor.) Feldmaršal French poroča: V noči od 16. na i7. t. in. ie majhen oddelek naših čet vdrl v prvi sovražni strelski jarek jugozapadno Messines. Potem ko je bilo 30 braniteljev pobitih, so se naši vrnili. Izgubili so enega mrtvega in enega lahko ranjenega in privedli 30 ujetnikov. To je dogodek, ki ga je označil sovražnik kot nameravanje nepričakovanega napada na črti Messines - Armen-tieres. Dalje poroča French. da se je en angleški letalec pred kratkim na kratko razdaljo zapletel v boj z nemškim letalom, ki je moralo pristati za nemškimi črtami. Angleški letalec se je dvignil 500 m visoko in otvoril srdit ogenj na voditelja >n opazovalca, ki sta zapustila letalo in pobegnila. Angleški letalec je spustil tudi zažigal-no bombo na letalo, ki je bilo zavito v dim. Angleško letalo, ki je bilo poškodovano, je pristalo 500 m za angleško Črto, kjer je bilo srdito obstreljevano od sovražne artiljerije, a ne poškodovano. Voditelj je ponoči nadomestil bencin in spravil ob jutranjem svitu letalo v taborišče. Nemški podvodniki v Sredozemskem morju. PARIZ, 19. (Kor.) »Temps« poroča iz Madrida, da je angleška admiraJiteta prepričana, da preskrbujejo nemške podvod-nike v Tresforzas. Gibraltarska morska ožina je noč in dan zastražena od vojnih ladij in žarometov. PARIZ, 19. (Kor.) »Journal« javlja iz Marseilla, da so se kapitani prekomorskih pamikov pristanišča v Marseillu posvetovali o obrambnih napravah proti pod-vodnikom in zaprosili mornariškega ministra za dovoljenje, da smejo imeti na krovu topove v svrho bojevanja s podvodniki. Rekrutiranfe na Angleškem. • LONDON, 19. (Kor.) »Timesc poročajo, da je vsled zadnjih ministrskih izjav o politiki rekrutiranje v več velikih mestih padlo. Stran fl. »EDINOST* štev. 323. V Trstu, dne 21. novembra 191^. LONDON, 19. (Kor.) Lord Derby je izjavil, da naj se nabiranje rekrutov podaljša za 11 dni. Proti munici|skemu zakonu na Angleškem MANCHESTER, 19. (Kor.) »Manche-ster Guardian« poroča: Med delavci več okrajev vlada veliko ogorčenje proti mu-nicijskemu zakonu, tako da se je bati resnih težav. Potrebna bi bila novela k mu-nicijskemu zakonu. Angleške izgube. LONDON, 19. (Kor.) Včerajšnji seznam Izgub izkazuje 57 častnikov in 582 mož. Za oprostitev političnih ujetnikov. LONDON. 19. (Kor.) Reuter poroča iz Kapstadta: Sinoda afrikanske reformirane cerkve je sprejela predlog, s katerim se naproša vlada, naj kolikor mogoče hitro izpusti v svobodo politične ujetnike. Angleški parlament. LONDON, 19. (Kor.) V gornji zbornici je lord Ribblesdale izvajal, da odločno priklanja misel, da bi se Angliji vsilil mir, ali se spustila Anglija v pogajanja. Vendar pa smatra za možno, da se najde srednja pot. Časten mir bi bil dober za nas; zdi pa se, da nam gre sedaj tako dobro, da ne bi bilo umestno, da bi se razpravljalo o mirovnih pogojih. LONDON, 19. (Kor.) Minister Bonar Law je v spodnji zbornici izjavil, da je zašla Anglija v skrajno nevaren finančni položaj. Dokler smo si zamogli nemoteno izposojevati denar, je vladalo nepravo blagostanje po deželi. Prebivalstvo ni varčevalo, ker mu je šlo boljše kakor preje. To je napačna podlaga. Če pride čas, ko ne bomo mogli dobiti več posojila, potem bo zginila vsa gornja stavba. M orali »bomo nadaljevati vojno z drugimi sredstvi. Slabo je neprestano poviševanje plač, ki je bilo pospeševalno vsled nepravega blagostanja in* je 3—4krat podražilo vladi vsa naročila.___ t Izpremeba člena 57 londonske deklaracije. HAAG, 19. (Kor.) Glasom objav tukajšnjega zunanjega urada vsebujejo angleš-| ki in francoski uradni listi naredbe, ki pre-klicujcjo člen 5/ londonske deklaracije in določajo, da se nevtralni značaj trgovskih ladij od sedaj naprej ne bo več določal po zastavi, ampak po lastnikih. Si V 4 O« 1 VV turskih bojisc. CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na dardanelski fronti se ie nadaljevalo običajno Krajevno medsebojno obstreljevanje. V seddiibahrskem odseku močno medsebojno obmetavanje z bombami v središču. Na ostalih frontah nič pomembnega, izvzemši spopade med slabeišimi oddelki in patruljami. Romunska in Rusija. BUKAREŠT, 19. (Cenz.) Stavbeni minister Engelescu, poljedelski minister Co-stinescu, general Iliesca in brat ministrskega predsednika Bratianu so odpotovali v Silistrijo, kjer bodo imeli konferenco s pooblaščencem ruske vlade, knezom Urusovim. Knez Urusov je bil poslan že parkrat s posebno misijo na Balkan. Domneva se, da je njegov sestanek z ru-munskhni ministri v zvezi z zelo pomembnimi ukrepi.„ Odlikovanje Berchtolda. DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar jc v priznanje izvrstne službe pred sovražnikom podelil ritmoistru v pok. grofu Bcrchtdoldu, ministru c. in kr. hiše in za vnanje zadeve izven službe, vojaški zaslužni križec III. razred z vojno dekoracijo. Fegasti legar. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se objavlja: Od 7. do 13. novembra je bilo konstatira-nih v Galiciji 157 slučajev pegastega le-garja v 16 okrajih (24 občinah). Iz drugih upravnih ozemelj sta bila od 7. do 13. novembra naznanjena dva slučaja pegastega legarja in sicer: eden na Dunaju pri nekem došlem tujcu in en slučaj v Brnu pri nekem vojaku. P O D L TEK GREŠNICE. Roman- — francoski spi vi Xavitr d« Montfpia — Grom in strela! — je vzkliknil Gali-niarid in se ostudno posmejaL Potem pa je dostavil: — In sedaj pozor na povelje. Pozor! Obrat na desno! Stopaj! Šel je naprej in vihtel svojo debelo palico kakor da bi bil tamburmajor. Oče in hči sta šla za njim. Leonida je bil ves srečen. Leontina je čutila, da jej narašča njena žalost in njene temne slutnje so bile od trenutka do trenutka večje. Stopili so v voz, ki je oddrdral v smeri proti ulici Mogador. ---- Pamelin oče in Leonida sta takoj na-žgala svoji pipi in Leontina se je ves čas vožnje morala stiskati k voznim vratcem, da bi se ne zadušila v rezkem in zoper-ntfm dimu slabega tihotapskega tobaka, ki sta ga kadila v marsiijskih pipah. Končno se je voz ustavil. Dospeli so do hiše, v kateri je stanovala Brankadorka. Sorodnica je imela svoje stanovanje v drugem nadstropju nad polunadstropjem. Oba možaka in mlada deklica so šli navzgor po širokih stopnjicah, po katerih je bila položena debela premoga, in Ga-limand je krepko potegnil za rdečo vrvico ter pozvonil. — Dober dan, draga moja! — je dejal po kavalirsko hišni, ki je prišla odpirat, — jaz sem Pamelin oče in tu je moj prijatelj in njegova gospica hči... milostiva gospa nas pričakuje. — Kar vstopite, — je dejala hišna smehljaje. — A, saj me poznajo tu in sicer z dobre strani! Ponosen sem na to! — je mrmral Galimand in se ponosno vzravnal Stopal je dalje. 0 Ko so stopili v velik salon, kjer se le Leontina čudila luksusu in slabemu okusu. kajti kaj takega ni še videla pri nobenem umetniku, kar jih je poznala, Je potrkal Galimand na neka vrata, ki so se od-.ptla takoj, in gospa Brancador se Je blagovolila pokazati svojim posetnikom. Sovodnica je bila majhna, debela ženska, prostaškega vedenja in nedoločne starosti. Doberdob on Dobenffi? * (Dopis.) Članku v četrtkovi »Edinosti« bi bilo še dodati, da ne prosimo le kot Slovenci za slovenski kraj edino le prave slovenske označbe, ampak zanTevamo kot dobri državljani, da se vsi kraji na naših tleh imenujejo le s slovenskimi imeni! Kajti le na ta način bo tudi irredenti — ki je ravno potom vsiljevanja laških spakedrank hotela vajftti nepoznavatelje naših dežel, kako razširjen naj bi bil v Avstriji laški ž i vel j — odvzeto strupeno slepilo, ki je posebno v zadnjih desetletjih mogočno vplivalo na javnost in gotovo ne malo pospešilo sedanje laške- pretenzije na »ne-odrešene dežele«. Kako močan je bil irredentovski vpliv glede vseh krajevnih in pokrajinskih i-raen v slovenskeu dehi Primorja, je razvidno že iz tega, da so bile celo geografske karte, polne laških spakearanK, posebno v prejšnjih letih, dasi žal tudi nove izdaje kažejo še vedno mnogo sledov laške pretenzije. Tudi na c. kr. poštno upravo je vplivalo to falzi-ficiranje imen: le maJo poštnih znamenj ^pečatov) |e pravilnih, večinoma so z laško spakedranko na prvem mestu in pravilno slovensko šele na drugem — (Mema—Miren), Je pa tudi slučajev, ko vidiš samo take spakedranke (Oppacchia-sella za Opatjeselo) in le malo je samo pravih pristnih imen (Podgora), in to le tam, kjer so občina in poslanci uporabili ter zastavili vso svojo moč proti tej irredentovski akciji. Ravno za poštno znamenje »Podgora« so bili leta trajajoči boji. Irredenta je hotela Pieđtmonte in dasi so tudi že c. kr. italijanski poštarji dostavljali pošiljatve pod tem naslovom, je slednjič zmagala pravična slovenska zahteva s samoslovensko označbo »Podgora«. Naj bi bil oni poraz irredente (pred približno 20 leti) pri Podgori pač v me-mento sedanji laški vojski: zaman se zaganjaš tuje zemije pohlepni Lah v trdo slovensko skalo pri Podgori — ne pre-biješ je, pač pa si razbiješ glavo! Pri železnicah kažejo napisi postaj, da so se bili tudi tam ugnezdili znaki laške propagande, kakfj* pri drugih državnih uradih na Primorskem. Mislečemu človeku se je pač težko zdržati pomilovalnega nasmeha na gotovo adreso, čitajoč nadpise: Plava—Plave, Auzza—Avče, Canale—Kanal, ali Sesana, ko vendar že vsak otrok ve, da so to samo in izključno le od Slovencev obljudene vasi. Kako pa je irredenta prekrstila naše gore: Volnik v Monte Lanaro, Slavnik v Tajano, Nanos v Monte Re, Artviže v Cucco di Roditti, Triglav v Tricorno itd., le bližnjemu Trsteljn so prizanesli, toda le zato, ker le bilo temniško županstvo, pod katero občino spada hrib Trstelj, za-žugalo gospodom sedaj že razpuščene glasovite »Soc. alpina delle Giulie« povodom nekega od njih nameravanega izleta na ta hrib: »svoboden vam pohod na našo zemljo, samo da se vedete mirno in ne izzivalno in da boste spoštovali slovenski značaj naše občine!! To je izdalo. Zagrizeni, sicer pa jako vljudni Alpini ne le da so se takoj vdali, videč ta možati nastop, marveč so še — kakor potuhnjenci pač znajo — darovali v občinske svrhe K 50, češ: »cosi restiamo buoni amici«. Pa do kako neumnh spakedrank pod vplivom irredente je prišlo za en in isti kraj posebno na tržaškem ozemlju: pravilno ime: Opčine, magistrat: Opchina; juž. žel. Opčina; drž. žel. Opcina—Opčina, tramvaj: Opcina, irredenta (najnovejše): Opicina; Trebče—Trebich—Trebicciano; Sežana—Sessana—Sesana—Cesiano itd. Vsak urad je hotel biti bolj pameten, samo slovenščina je smrdela vsem!! Naj omenimo še, kako je vplivala italijanska propaganda na zunanje lice Trsta in Gorice. Vsak tujec, ki si površno ogleda te dve mesti, mora v prvem hipu vz- Morebiti jih" je imela petinštirideset, mogoče pa tudi petdeset. Njeni redki, močno nakodrani lasje so poznali koristno uporabo ajrikanske vode in kosmetičnih pripomočkov. Najraznovrstnejše barve so se vrstile kakor na paleti po njenih velih, bakreno-rdečih licih in njenih bledih ustnicah. Zobe je imela same po sebi dobre in so vzbujali pozornost s svojim lepim leskom. Plačala jih je v gotovini pri Viljemu Roge ali pri kakem drugem zobarju. Obsežno nedrije, ki ni poznalo pritiska steznika, kakor so rekali v začetku tega stoletja, jej je v bujnem valovju segalo do pasa njene lepe obleke iz svilnatega damasta, ki ga je gotovo plačala po dvajset frankov vatel. Dodajte še k temu pečo s trakovi rožnate barve, uhane s koralami, zapestnice do komolcev, prstane na vseh prstih njenih nerodnih rok, debelo urno verižico, vezen ovratnik, svilnate nogavice, alžirske z zlatom vezene šlape, pa imate tako nekako sliko osebe in toalete gospe Bran-kadorke. Poleg tega naj še povemo, da so se njene pobarvane letnice smehljale venomer, kakor se običamo smehljajo plesalke pri klikniti: Kje pa so oni Slovenci, ki vedno kriče, da jih je dobra tretjina?! Seveda, kdor jih ne pozna (ali še boljše: jih* poznati noče) jih ne vidi, toda^če pogleda v mestni kažipot ter prešteje vsa imen s končnicami — ich, ali — Ig ter druga notorično slovanskega izvora, najde, da je dobra polovica vseh prebivalcev slovenskega (oz. hrvatskega) pokoljenja; in če se še bolje informira izve, da so mnogi vsled kamorističnega pritiska, žal, že zavrgli svojo prvotno narodnost ter so postali sami najhujši janičarji; velik del pa — kakor rečeno, ena dobra tretjina vsega prebivalstva — je še vedno in se čuti slovensko, ozir. hrvatsko, kakor je zadnje ljudsko štetje dokazalo to neovržno. Torej — da pridemo h koncu: ker je jasno in očtno kot beli dan, da je na kvar-jenju vseh krajevnih imen v našem Primorju bila iz sedaj menda pač vsem znanih ciljev — kanoni ob Soči glasno potrjujejo — edino le laška irredenta kriva, mislimo, da je povsem naravno, da se v tem velepomembnem času na avstrijskih tleh energično odstrani in izbriše tudi vsak sled označenega večletnega vplivanja pri Javni nomenklaturi v našem slovenskem Primorju! To bo pravični slovenski zahtevi v zadoščenje, naši državi sami pa v lahko umevno največjo korist! Kajti slovenski rod je tekom stoletij dokazal že dovolj in dokazujejo naši jugoslovanski polki na sploh in sedaj ob Soči pod krepkim vodstvom generala Boroe-viča — še posebej, kaj pomenja za Avstrijo, če ima na meji udano prebivalstvo, kakor sta bratska naroda slovenski in hrvatski! Ni treba torej, da se naša Avstrija sramuje zvestih jej narodov Slovencev in Hrvatov, ampak jasno in odkrito naj pokaže, koliko jih je in kje bivajo! Proč torej z vsiljenimi spakedrankami iz vseh uradov in vseh kart! Enotna nomenklatura, kakor jo rabi tu bivajoči narod, naj nedvomno kaže in kliče: ta zemlja je slovenska, ta hrvatska, le ona je furlansko-italijanska! To smemo zahtevati v pomirjenje ljudstva, ki — na bojiščih in doma — do-prinaša tolike žrtve v obrambo domovine! Kraševec. Ali smo mi manj vredni? Ali se naš razum ne more meriti z onim Nemca ali Ogra? Prav za prav je važnost časopisja v času vojne — in to je tista stran stvari, a^ki je za vlado po naravi najvažneja — v tem, da prebivalstvo zaupa časopisom! Kaj bi imela država od listov, ki so izgubili vero prebivalstva? In kako naj si o-hranijo to zaupanje, če so potisnjeni na tisto duševno praznoto, ki jo dr. Ofner občuti ob primerjanju s časopisjem v Nemčiji?! »Arbeiter Zeitung« zaključuje: Bodi, da se je strogost cenzure v začetkih vojne sklicevala na to, da resnosl militaričnega položaja zahteva povečano'previdnost, je pa danes zmaga centralnih vlasti tako gotova, da se prekomerna cenzura ne more več opravičevati s tem razlogom. Na drugi strani pa treba vojno prevesti v mir ne le militarično in diplomatično, ampak tudi ideološko v zavest državljanov. Za tolike raznotere in velike naloge, pred katerimi bodo po vojni stali država in vsi^ gospodarski razredi, treba državljane šolati in pripravljati. V ta namen pa je neizogibna neka mera svobode na razpravljanju vprašanj in skrbi, ki nastanejo Iz vojne. Zmaga dela svobodo časopisja nvožno, a dozorevajoči mir potrebno.... To vse je pač tako samo ob sebi umevno, da ne moremo dvomiti na tem, da mora priti tudi ministrskemu predsedniku v zavest ter da se — izpoznavŠi škodljivost današnjega stanja — ne bo o-botavljal z odpomočjo. Cenzura. V listu »Juristische Blatter« je probčil dr. Ofner apel na justtčnega ministra, naj že enkrat odpravi preventivno cenzuro in naj nadzorovanje listov — seveda izvzemsi vojaške stvari — zopet uveljavi normo, ki jo doleča kazensko pravdni red: plenjenje po razsodbi sodne oblasti. Dr. Ofner pripoveduje, kako je bil v rečenem listu zaplenjen neki članek o — sodnih pristojbinah. Potem članek iz peresa dra. Ofnerja samega, v katerem je opisoval dva slučaja, kako sta obtoženca gospodarski propadla vsled krive porabe pravice do odgnauja. Avktor vprašuje v svojem apelu: »Ali se ne sme več poiočati o slučajih, ko so se oblasti zmotile?« Tudi »Arbeiter Zeitung« se je obrnila dcy ministrskega predsednika s podobnim apelom radi zaplembe nekega članka o cenzuri, v katerem se je — kakor naglasa — povsem stvarno razpravljalo o tem vprašanju. Povdaria tudi, da razpravljanje o tem ne more dovajati do neugodne sodbe o Avstriji, kajti cenzuro imajo povsod in povsod tožijo radi nje. Zato se list obrača do razsodnosti ministrskega predsednika. Ker je v Avstriji plenjenje časopisov poverjeno razsodku vlade, ni nadzorovanje časopisja stvar justice, marveč spada v delovanje uprave. Na tem resničnem stanju stvari ne izpremi-nja prav nič dejstvo, da izvajajo cenzuro državni pravdniki, podrejeni justičneinu ministru. Cenzura ni akt pravosodstva, ni sestaven del justice. Cenzura ima torej svoj izvor tam, kjer se zbira moč politične odločitve: pri ministrskem predsedniku. In zato more tudi le načelnik vlade odpomoči . Tako je v vseh državah: v Nemčiji, Angliji in Franciji. Od odgovornega državnika je odvisno, ali naj se v času, ko so državljanske svobode kot prava odpravljene, ta svoboda vsaj v katerisibodi meri vzdrži. Vsaj tista, ki jo zahteva potreba, ako naj država sploh kaj ima od časopisja, kar je posest, kar ie orožje v boju, ki ga vodi država! Dr. Ofner vzklika: Kako razliko vidimo, ako primerjamo ogrsko časopisje aii ono v Nemčiji z našim! Kako prazni so naši listi! Ali vidno, po belih kolonah, ali celo celih straneh, ali pa po vsebini sami. svojih vajah, in da se njene male, sive vedno pomežikajoče oči kazale izraz posebne prevejanosti in hinavstva. XVI. Brankadorka in Leontina. Bravo! — je vzkliknila Brankadorka s svojim najdražestnejšim stereotipnim smehljajem, — Bravo! Moji gostje so točni! Nato je prijela Leontino za obe roki in ju je stisnila z vsemi znaki najnežnejše naklonjenosti, nakar je rekla: Poglejte* poglejte to ljubo dete, to srč-kano mačico, ki sem jo tako prisrčno želela videti in o kateri so mi pripovedovali toliko dobrega, da sem, bog mi odpusti, morala že skoraj misliti, da pretiravajo. Sedaj vidim, da sem se motila. Kako srč-kana! Da, angelček je, pravi angelček! Še nikdar nisem videla tako popolne lepote! Pridite, pridite, dragica moja lepa, sedite semkajle k ognju in ogrejte si svoje ljubke pepelkine nožice! O, verjemite mi, kmalu bove najboljši prijateljici! Jaz že-čutim, da vas žc ljubim naravnost blazno. ^ In Brankadorka je med vso to ploho Razglas. C. kr. namestnistveni svetnik razglaša: Vojaški razlogi zahtevajo, da se ne raz pošiljajo v inozemstvo poštne dopisnice (^razglednice'), na katerih so slike mest, mestnih delov, krajev, pokrajin,, vojaško važnih predmetov, prometnih in ljudsko gospodarskih naprav, stavb in soomenikov monarhije. Take pošiljatve poštnih dopisnic se od 1 novembra 1915. naprej izključujejo iz prometa z inozemstvom, oziroma se povrnejo oddajatelju. Dr, Fabrizi I. r. AproylzfficllsKe M. Razdutjcvduje koruzne moke. Dognalo se je, da nakupuje mnogo konsumentov z izkaznico za živila večje količine koruzne moke, kakor je potrebujejo za tekočo porabo, in to najbrž z namenom, da si nakopičijo večje rezervne zaloge. Z ozirom na to, da je tako postopanja ne samo nedopustno, ampak tudi brez koristi in škodljivo, ker se koruzna moka, ako dolgo leži, pokvari in se tako trtui splošno potrebno živilo, naznanja aprovizacijska komisija, da se bo od jutri dalje proti predložitvi izkaznice za živila oddajalo samo po 1 kg koruzne moke na odmerek, kakor se je ravnalo takoj izpočetka, ko so se uvedle izkaznice za živila. Obenem naznanja aprovizacijska komisija, da ima koruzne moke dovolj v za logi za tekoče potrebe. Za aprovizacijsko komisijo: predsednik: Scarpa I. r. Domafc mil Poročil se je včeraj odvetniški konci-pijent, g. dr. Anton D e 1 a k z g.co Kristino Oerdolovo, mestno učiteljico. Novoporočencema naše najiskrenejše čestitke! Vojaški dan v Trstu. Prejeli smo; V začetku včerajšnje seje eksekutivnega o/dbora za vojaški dan jc bil odvetnik dr. Rabi izvoljen za predsednika, ravnatelj ljudske in meščanske šole Endler pa za podpredsednika eksekutivnega odbora. Za znak vojaškega dneva se je izbrala najljubša cvetka našega cesarja, plani-k a, kot spomin na boje, ki se bijejo vse do tja gori, kjer raste ta cvctka. Za prodajo cvetlic na vojaški dan se je priglasilo že nad 600 deklic, dokaz, kako popularen je že vojaški dan v našem mestu. Tudi na Krasu, v sosedstvu našega mesta, se žc kaže živahno zanimanje za vojaški dan.V teh krajih so se ustanovili krajevni odbori. Dekleta, ki bodo prodajala cvetlice, bodo nosila na rokavu belo-rdeč trak. — »Riunione Adriatica < je darovala v korist vojaškemu dnevu za prvo planiko 300«) besedi neprestano božala in dragovala Leontino. — Glej, glej, kako *se razumete! — je zamrmral Galimand fn krepko sunil Le-onido pod rebra. — Saj res, — je odvrnil Leonida. — Ali ji teče jezik starki? — Kaj praviš na to, Leonida? — Zdi se mi, Galimand, da laskač take vrste tako lahko premoti dekle, kakor midva, ti in jaz, izprazniva kozarec vina, in da Leontina ne opazi, za kaj gre. Ko sta si lopova potihoma šepetala te stvari, je Brankadorkina neustavljiva kle-petavost tako popolnoma motila Leontino, da ni vedela, kaj bi jej odgovorila. Sovodnica pa se ni dala motiti po Leon-tininem molku in je nadaljevala: — Daj, pojdi, golobičica moja, pojdi jarčica ljuba moja, slecive hitro ta plašč, odloži ve klobuk, da nama bo bolj udobno i To rekoč je Brankadorka hitro snela Leontini klobuk in plašč ter vzkriknila začudenja, ko je zagledala njen stas In njene lase. Galimand, silno vesel, da more dokazati Leonidu, da je popolnoma domač v tej hiši, je prekinil sovodničino navdušenje in jej zaklical po kavalirsko. V Trstu, dne 21. novembra 1915. Kron. Nadaljne darove sprejema podružnica Kreditnega zavoda. Znamenita priznanja vsebuje komentar, ki srno ga posneli včeraj po dunajski »Information« k govoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha o Trstu, njega mi-nolosti in bodočnosti. Tu se izrecno naglasa, da odslej ne bo več izvestnih političnih ozirov, aa preneha prizanašanje objestnemu sosedu, da preneha udajanje pritisku sosednje države glede urejanja naših pristaniških razmer, da preneha naklonjenost napram tujezemskim tvrd-kam in podjetjem, da se postavi jez izvest-nim političnim agentom itd. Kaj sledi iz teh izrecnih konstatacij? Priznanje, da je vse to res bilo! Tega. česar ni. ni treba še le odpravljati! x »EDINOST« 323. Stran 511. f Josip Gregorič. Na srbskem bojišču Je padel junaške smrti dne 3. novembra t. I. ob 11 dopoldne podčastnik črnovojniškega pešpolka, g. Josip Gregorič. Njegov poveljnik nam piše: Josip je padel zadet v obraz iz sovražne puške; bil je zelo vrl podčastnik mo;e čete. Dal sem ga častno zakopati. Mnogoštevilni prijatelji naše stotnije so zmo-lili molitev in plačali eno sv. mašo. Bog bodi miiostljiv poštenemu in vrlemu vojaku in dragemu prijatelju!" S pok. Gregorieem je šentakobsko Slovenstvo izgubilo enega najboljših delavcev. Bil je dolgu let cerkveni pevec in pozneje soustanovitelj in odbnrnik p vskega društva „lli-ije" in odbornik šentjakobske podružnice CMD. Od svojcev zapušča svojo 731etno mater-vdovo in sestro Marijo, soprogo gosp. Šorna. Naše iskreno sožalfe materi ^m družini Sornovi, ujema pa lahka zcmljca v tujini ! Slavnostno prireditev v proslavo sedem-inšestdesetletnice nastopa vlade našega vladarja priredi Tržaški odbor za dobrodelne prireditve 2. dne meseca decembra zvečer v gledališču „Politeama Rossetti". Opozarjamo že danes na to prireditev v trdnem prepričanju, da bo ob tej slavnostni priliki sodelovalo vse tržaško prebivalstvo, da bo do-b odelni namen te prireditve dosežen v polni meri. Težavne razmere v občinski plinarni. Z magistrata nam sporočajo: Dobava premoga za plinarno se ni nič izboljšala, nasprotno se mora reči. da so se v tem oziru razmere zadnje dni še poslabšale. Zato bo morala občinska plinarna, kakor je bilo že javljeno, poseči po gotovih omejitvah, da ne pride v nevarnost splošna dobava plina, ter bo dala v to svrho zapreti vse peči In ogrevalne naprave. Na ta način je upati, da se doseže mo^ mentana olajšava. Pričakuje se pa. da se bo moglo zopet dobaviti toliko premoga, da bo občinski plinarni omogočena na-daljna dobava plina, ne da bi ji bilo treba zatekati se k nadalinim omejitvam ali pa celo ustaviti obrat. To se naznanja občinstvu ter se v splošnemj)riporoča vsem konsumentom, da s plinom kolikor mogoče varčijo, da se premaga sedanja kriza in prepreči, da bi se morala popolnoma ustaviti dobava plina. Z neke strani se je že park rat izreklo na naš naslov očitanje, da ali sploh ne pri-občujemo doj>os!anih nam objav različnih patrijotičnih prireditev, ali pa da jih priobčujemo v znatno skrajšani obliki. Na vsa ta očitanja odgovarjamo na kratke«: Izjavljamo na svojo Čast in poštenje, da vedoma nismo nikdar zavrgli nobene take Aesti. Ce se pritožuje kdo, da je našel uredništvo zaprto, mu verjamemo, kajti prav ob tistem času, ko je dotičnik mimogrede, v svojem prostem času. hotel oddati svojo vest pri nas. smo se tudi mi osmelili ter smo si dovolili toliko časa, da smo šli večerjat, kakor on sam. Zato pa je pri nas v veži skrinjica z napisom xEdinosts kamor se lahko devajo nam namenjeni dopisi. Res ie nadalje, da izhajajo taka očitanja od ljudi, ki ne razumejo slovenski in torej tudi ne morejo ugotavljati, ali je bila ta ali ona vest v listu, ali ne. Nadalje je tudi res, da se napram nam in našemu listu ne pozna prav čiste nič obzirnosti. Italijanskim listom se večina vseh takih vesti dostavlja v italijanščini, nemškemu listu v nemščini, nam, slovenskemu iistu, pa dosledno ali v nemščini ali v italijanščini in to večinoma v zelo .pužnih nočnih urah, ko je časa in prostora samo Še za brzojavke. Mestn magistrat naju dostavlja vse svoje obja ve v italijanščini, aprovizacijska komisija v italijanščini, namestništvo v nemščini, celo od namestuištvenega svetovalca smo dobili v zadnjem času več nemški!" kot slovenskih gbiav, in končno nam je celo c. kr. policijsko ravnateljstvo začelo dopošiljati svoje objave v italijanščini. Od vseli dobrodelnih odborov in oodobni1 institucij dobivamo vse objave ali nemške ali italijanske. Da, gospoda, vse to je pri nas treba šele prevesti, in kakšen je včasih uradni slog, veste vendar sami. Kljub temu, da poznamo, jezike, v katerih so take objave, je treba truda in muke, preden se stvar prevede tako, da je res razumljiva ljudstvu. Dogodilo se je — glejte številko prošle nedelje —, da smo imeli celo stran takih razglasov, in razun enega, smo morali prevesti vse! Drugi listi porabljajo lepo dotični original za rokopis, pri nas je pa treba dela in zopet dela. preden je stvar gotova. In na vse to nam pri-haiaio taka očitanja m namigavanja, češ, da naša »nemarnost« napravlja slab vtis tu in tam. Bodite toliko obzirni in pošiljajte nam objave v jeziku našega lista, ki ie jezik 70,000 tržaških Slovencev, torej dobre tretjine, če že ne polovice tržaškega prebivalstva, potem pa ne boste imeli več prilike za osnovane, še manj pa za neosnovane pritožbe proti nam. Užigalice Družbe sv. Cirila in Metoda. Z ozirom na zadnje notice radi užigalic Družbe sv. Cirila in Metoda smo prejeli od dobro poučene strani nastopno pojasnilo: »Da se te užigalice zadnji čas niso zlahka dobivale, ima svoj vzrok v tem. da založnik L Perdan ni dobival užigalic v zadostni množini iz tovarne, ki se je o-pravičevala, da radi zmanjšanega števila delavcev tudi pri najboljši volji ne more izvršiti prejetih naročil. Sedaj jih je dobil g. Perdan en vagon, a v nekoliko dneh jih dobi še dva in bo mogel na vse kraje razposlati zadostno užigalic. Etikete bodo odslej v modro-belo-modri barvi, a z istim besedilom kakor poprej. Na Slovencih je, da pridno posezajo po njih, da ostane družbi v tem težkem času, ko so jej odpadli toliki prihodki, — ohranjen vsaj ta vir dohodkov. Ce druž5a vkljub neugodnostim dogodkov vendar vrši dalje svojo veliko nalogo napram svojemu narodu s tem, da vzdržuje nezmanjšano svoj šolski obrat in ohranja našim otro-čičem nadalje pošteno narodno vzgojo, potem je pač narodu v dolžnost, da vsaj v meri možnosti tudi on vrši svojo dolžnost napram družbi. Najiskrenejo hvaležnost smo dolžni tej poslednji, da se niso u-resničile bojazni, ki so nas vznemirjale začetkom vojne. Rojaki, naši otročiei, sinovi našega naroda, jamstvo naše bodočnosti so, ki jih ohranja in vzgaja vam in vašemu rodu! Spominjajte se je, podpirajte jo tudi s tem. da rabite samo njene užigalice. Je to sicer podpora po novčičih, ali novčič poleg novčiča se niza vendar-le v lere svote, ako stori vsakdo svojo dolžnost na tem polju narodno-obramb-nih sredstev! Tramvajska vprašanja. Pod tem naslovom je napisal »II Cittadino d i Trieste ; par umestnih pripomb na adreso tramvajske družbe z ozirom na vest, da začne električni tramvaj zopet voziti po nekaterih mestnih ulicah. Pred vsem glede voznih cen. Uvedši konjski tramvaj za nekatere črte, je družba neprimerno zvišala voznino, sklicujoč se na pomanjkanje konj. na ceno krmil in druge razloge. Ali stvar je drugačna z električnim tramvajem. Je to potreba prve vrste, posebno za delavca in uradnika, ki stanujeta daleč od delavnice, oziroma od urada, so-sebno v času slabih vremen in tolike draginje pri — obuvalu! Ne le nedopustno." majteč nečloveško bi bilo, ako bi hotela tranjfejska družba nadaljevati s sedanjimi cenami, ali jih celo povišati. Nasprotno: cene naj se povrnejo, kakor so bile pred vojno, ali pa naj se, ako le možno, še znižajo, pa tudi če bi imela družba v svoji bilanci za to prehodno stanje ostati pasivna. Primanjkljaj naj se pokrije iz rezerv, ki jih je nabrala v tolikih letih cvetoče kupčije. Konsument, pasažir, ne sme nikakor trpeti. Navijanje cen pri tramvaju ne bi bilo nič boljše, nego pri drugih potrebščinah — pri živilih. List poživlja kompetentne oblasti, naj ne dovole zvišanja cen. Pač pa naj prisilijo družbo, naj ^rične zopet z električnim obratom ob prejšnjih cenah, ker je to — možno. Potem se bavi z drugim vprašanjem, običajno napitnino sprevodnikom. Ta naj se odpravi, kar bi občinstvo z zadovoljstvom pozdravilo, ker bi to pomenjalo zanje prihranek. Družba ne bo iineia — kakor je bilo tudi po drugih mestih — dovolj personala na razpolago in pritegniti bo morala tudi ženske. S kakim obrazom bi mogli dati taki gospici-sprevodnici le dva vinarja napitnine? Družba naj dovoli sprevodnikom primerno odškodnino in ob enem naj jim prepove prejemanje napitnine. S tem bi biie odpravljene mnoge ne-priličnosti, ki nastajajo radi tistega novčiča napitnine. Taka odredba bi tudi sprevodnike moralično povzdignila, ker bi ;im ne trebalo več pobirati — miloščine, ki jo mnogi neradi dajejo in Ie pod tiranskim pritiskom navade. Do tu po »Citta-dinu . — Pritrjamo, da je tudi res brezobzirno od strani družbe, da od občinstva, ki mora pošteno plačevati dovolj drugo voznino, vrhu tega zahteva, naj ji še posebej pomaga plačevati njene uslužbence. Za pošteno in naporno delo naj daja druž- ba svojim uslužbencem primerno plačilo, da bodo mogli pošteno izhajati, in uverje-ni smo, da bodo zadovoljni tudi oni, ako jim ne bo treba sprejemati tistih poniževalnih novčičev. »Božič na bojišču jugozapadne armade«. Na Dunaju se je vršila pred kratkim dobrodelna akademija v korist akciji za »božič na bojišču jugozapadne armade*. Prireditev je uspela kar najsijaj-nejše, tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru. V gmotnem oziru je rezultat naravnost presenetljiv: čisti dobiček znaša nad 41.000 tisoč kron. Seveda ta visoki znesek ni zahvaliti samo dejstvu, da so bile do zadnjega razprodane vse vstopnice za to prireditev, temveč so v tem znesku zapopadeni poleg doneskov dunajskih družabnih krogov tudi velikodušni darovi sedaj v notranjosti monarhije živečih Tržačanov, ki so izkazali na ta način svojo hvaležnost z neomajno hrabrostjo se bojujočim vojnikom jugozapadne armade. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 13. do 20. t. m. je bilo v občini tržaški 11 slučajev davice in 10 slučajev legarja. Umrla je 1 oseba na davici in dve na legarju. Šentjakobska podružnica CMD priredi v nedeljo, 5. decembra t. L ob 3 popoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu običajni »Miklavžev večer«. — Starši gojencev otroškega vrtca naj pripeljejo otroke točno ob 3. Kristina Deiak roj. Gerdol D= Anton Vekoslav Delak danes poročena. Trst, 20. XL 1915. ČEŠKO - BI) D JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s: HALI OGLASI is □□ □o □□ *e računajo po 4 s to t. bc-eio. IMastno tiskane besede se računajo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 siotink. : □□ □ □ □ □ iffft ne za 1. decembra žer.sfco staro od 30-40 1M.& let, */.a majhno družiro v bližini Rerpeije-Kozina Naslov pove Inser. oddelek Edinosti pod štev. .*j79. 979 za spalno eobo za eno osebo, Iruhin a JiVU modema, dvoranica, umivalnik, eti fouier s kristalnim ogledalom, svetiljka na petrolej, ogledala, preprog in dtuge posamezne komade se proda radi odpo£Wanja v ulici Acquedotto 53' pekarna. 685 f**ff|*f se ni. J a soba za 15 K ali dve veliki, dve-UUUll ma gospodičnama. Krasen razgled. Na željo tudi hrt no po dogovoru. Ulica Vittoria Colonna vrata 12. 5S4 fclttAflinfl Fe Pro,lllj° P° nizki ceni. M Hlusujirc Scabar, ul. del Toro 4- 581 UMfViOlfl se odda v ulici Sette Fontane št. 483 IltljCill soba s kuhinjo. Pojasnili v prvem nadr-iropju, levo. V dvorcu v ulici Faru eto 66. soba. sobica in kuhinja z opravo. 5S3 fiOPf 12 železa in plošče za drva in premog, rtu v raznih velikostih se prodajo po zmerni ceni vsled preselitve. Prodajalna svetilk Sclsiller, V. Caseruia 17. 5S2 Ifimnlnm vsake vrste. Jakob Margon, l\l£|JlIj6III ul. Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. - 506 Brlquettes ovalne oblike; močna kurjava in štednja ; za štedilnike in peči po K 8.50 q prosto na dom. — Naročila: ANTON SCROBOGNA Sv. Ivan, Via Linfe. ar? - me in druge kovma ter ieleznine kupuje po najvišjih cenah M. icabar Trst, ul. del Toro 4. ZAHVALU. Ob prebridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge, mame itd. gospe Frančiške so nam bil! v veliko tolažbo mnogoštevilni prisrčni izrazi toplega sočutja. Za vse te dokaze do blage pokojnice, se vsim: čč. duhovščini, dragim sorodnikom, znancem In prijateljem in vsein ostalim od blizu in daleč, ki so jo s svojo požrtvovalnostjo spremili in izkazali zadnjo čast na njenem zadnjem potu v naročje matere zemlje, najtopleje zahvaljujemo. Bog plačaj vsem! SV. M. M. ŠPODNJA, dne 20. novembra 1915, Družina Cerkveničeva. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno v«st da je po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal (v deželni bolnišnici na Vrdeli pri Sv. Ivanu) FRANC GRE^ORIŽ ces. kr. finančni respicijsn! v pokeju Pogreb predragega pok. se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 2 pop. od javnega Ijudskege vrta v cerkev sv. Antona. • Žalujoča soproga PAVLA, hčere KARME L A. OLGA ANA in sin JOSIP, enoletni prostovolec. TRST, 19. XI. 1015. Novo Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47. »i luan Krlžmančlč S-:, a K 2*40—2 83, cipro K 2 40 - 2 80. crema maršala K 2 40. Amaro Tstria K 2-40, pelikovac 2-40, tropinovec navaden K 2*40, tropinovec fini K 3, slivovic K 3, brinjevec K 2'GO. konjak K 3 liter, refoSk v steklenicah K 2, moSkat v steklenicah I K 1-80. 502 Izvršuje vsa pismena Baroci!!,; tožkio in rapidno i o © ■C & O £ £ g "O «s Bi u Mu ulica Klollno piccoio 19 (tik kmmz Kaosa M ima v zalogi slovenske in tujejezične, leposlovne, strokovne, znanstvene in šolske knjige vsakovrstne slovnice in besednjakov najrazličnejših jezikov- — Ima v veliki izberi zemljevide vseh bojišč, veliko zalogo razgfednšc: tržaške po 3 K sto komadov, pokrajinske po 3 K sto komadov, vojne po 4 K sto komadov. — Velika izbera: rc-producijskih razglednic najslavnejših umetnikov ; vseh vrst pisemskega papirja v mapah in kasetah od priprostega do najfinejšega, najrazličnejše noteze. trgovske knjige, svinčnike, peresa itd. ter pisar, in šolske potrebščine. Prodaja elektr. svetiijke, baterije, vsakovrstne igralne karte. Priskrbuje naj razi ičnešja tiskarska dela; uradne, pisar., trgov.; tiskovine, vizitke, kuverte s firmo, cenike, napise itd. Sprejema inserate, zahvale, osmrtnice itd. Izvršuje vsakovrstne okvirje za slike in fotografije, štampiljc iti vezanje knjig. Se najlepše priporoča vsem pisarnam in uradom v mestu in na deželi J. STOKA knjigarna in papirnica Trst, ul. Molino piccoio 19. Izvršuje vsa pismena naračISa točno in rapidnb • NOVO POC3REBNO PODJETJE - TRST COBSO 47 (pri trgu della Lazita) Teiefon 10-02). Prevoz mriičev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vs£h mrtvaSkih predmeio*. - Nočna inšpekcija v lastnih prostorih zalege, uti;a Tess štev. 31. TeleJon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov : Na Opfinah, v Nabražini pri Grehu (Noghere.) - Točna postrsiba. Cene zmerne. Podjetnik tn upravite!! K. STBBIEL. HHRIITHH J3^0^3, vrste razpošilja sa let. je bil meseca februarja t. 1. na nabora. Ali je bil potrjen ali ne. Bi ne ve Od tedaj nI več glasu o njem. Kdor bii vedel kaj o njem, naj sporoči na naslov : Marija Rosi<\ Tre., ul Chiozza št. 25/IV._ Darovi. o priliki krsta „Edvarda« je da oral g. Vekoalav Stotanfii^ za božićnico Šentjakobske podružnice CM P K 10 za podružnico samo K 10 ; oče Edvarda dodal K 20 — Odbor izreka >rftno hvalo! Ob priliki bridke izgube svoje soproge, Fran-CiSke Cerkveni*, daruje g. Jo*ip Cerkvemc K 10 »L Rde-:i križ. K 10 za otroke padlih vojakov K 10 za podružnico CMD pti Sv Jakobu K 10 „ otrSrT^tU - Sv. M Magdaleni K 5 za goriška begunce K 5 za božičn co ubožmm otrokom Denar hraui uprava. Namesto venca na krsto pok. sestre ge. Frančiške CerkvcniC darojeta soproga Antonija miAn-tem Miklavec K 10 z tvagdalenako podružnico C\\D K lO za sint^ raH.h rojakov. (K 0 sirite hrani uprava. K 10 za maglaleasco podruz nlco P* naj se inkas ra pn kud« ma dove in sirote padlih v vojni. Drnžina Fnde riic Fenderl povodom obrtnice smrti siaa c. kr. mnioria hiharda Fendcrla. padlega na po^u časti v r i-ki-Poljski dne 21. novembra 1914, K 100 v razne namene, med tem tudi k 20 ža bolgarski r.le.-i kr i. Artur Fenderl in soproga v ;sti spomin K 30 za vojake. Iz Sežane. Ciospejni polružnici Rdečega kri/a, v e mi od 27 avgusta do danes došli darovi: Mirta l&sičeva 100» svatfic; ne menovana g j* Ku'oi na Kobal, Križ nekaj starega perila ; gi Vranica Mi'ič. Zgr.nik po c. kr. notarju dr. f .un&iju 4 K ; ga. Finger 3 K ; ga. Mvrtho pl. S^aramanga 1'0> s alčie, 4 in pol kg čokolade; g. Andrej Pigatti 20 K ; c. kr. sodoija v Sežani vi ed poravnav h» k in bi Iv, Pirjevec Marija, v ; g. Joha vitez fcjr^mangi 1 00 sval-čc; ga. Albina dr- Lahamarjeva zaslužila pri fo to^rafiranju v korist Rdečo ga križa 32 k 40 v; jr.i .i s p a k dr. Rumerjeva 00 kifeljc°v : ar. Mili lel Truden 50 kg sladk«-ja v roke g. Marije Luiie Fabia^ii, voditeljice k:ep Une postaje Rdefcega križa v Štanjelu so darovali od 10. avgusta do 10. septembra t. l: c kr. namestni^tvo 5 >0 K. 3r<)0 svalč c; deželno pomožno društvo Rde e^a kdža v Trutu 2 zaboja kel.sov, 2 i zavitkov kakao, 10 ?.tekL konjak . 5 kfc citro no ve kialiue, pol litra eedro etrovega olja, 10 stekl vina. 2 zaboja k^ndenziranega ml ka. stekl. malino v ca. 2 zaboja slaokorja, 1 zavoj sira, 3 &eetylerik , 50 za v itko r čaja, 10 predpasnik- v ; t krajni \ojnopomožni odbor v Kopru 390 kg če^pelj. 970 kg jabolk, 1A breskev, 33 kg grozdja; Marijina družba v Trstu 1400 svalčic, 4 -a vi tke čokolade, 5 blaain, 1 stekl. vina; gdč V. Maler 2 K; g. poročnik f>ern (0 K; g. nadp. Schulhof 1 K ; g. na ioficij 1 Mraz 20 K; g. nadoficijal U ra-srnaver 1800 kif« jcev, 49 klet kruba; oskrbovana uprava v St ujelu 100 stekL mineralne vode, 80 L ruma. 1 z boj čokolade; ga. Karleta F Jv'"ani Kobdil 24 robcev, 1000 sv2l;i.ic; Kai-olina Fabjan pol 1 trj. mlekn ; gm. Katarina Ploha in g. M. Sila 107 bvalćic. rialose naših Kreditnih zartra? po vojni. Dr. Anton Božič v »Zadrugi«. S' /ojna traja že petnajst mese- cev. . oni sodbi bo po odločilnih bit- kah konc^ morebiti prej nego sodimo. — Treba je misliti že sedaj na čas po vojni in pripraviti tla za podvojeno gospodarstveno delo. Naša prihodnjost je ineglovita. Naloge bodočega gospodarskega dela so videti le v obrisih. Natančnega programa za smer našega gospodarskega dela v sedanjem trenutku ni mogoče postaviti. Ako si pa predočimo sedanje stanje našega gospodarstva, kažejo se nain ti obrisi bolj vidni in nam omogočajo nekako prognozo za bodoče delo. Delo v poljedelstvu. Naša polja so ostala — ako ne upoštevamo od južno-zapa^nega sovražnika zasedenih delov naše zemlje — po ogromni večini brez škode. Iz zemlje smo spravili, Ifjr u> ip nri filvvtr»ip."ih m 7 rn p r:i h v/ Predrago meso. Uospa Marija Vidossich, stanujoča v ulici Zovenzoni št. 3, je šla 4. avgusta v mesnico Rudolfa Penso v ulici Giulia po V4 kg mesa z doklado. Plačala je zanje K 1.30. Ko je stopila iz omenjene mesnice, je zapazila uradno naznanilo namest-ništva, da one vrste meso stane kg 1 K 22 vin. in ne 1 K 30 .Vrnila se je v mesnico in protestirala. Namesto, da bi ji popravili morebitno zmoto, ji je dotični mesar z grdo odvzel meso. ji dal izplačati od biagajničarke vplačano svoto ter kupoval-ko poslal po meso drugam. Ona >e res šla, dobila drugje mesa po določeni ceni, mesarja pa javno naznanila potom »Lavoratora« državnemu pravdni-štvu, ki je dvignilo obtožbo proti gospodarju Rudolfu Penso radi pretiravanja cen in odpovedi prodaje. IIIIHHHHIIII I JOSIP STRUCKEL § ~ Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina "" i _ Nov prihod volnenega blaga za moške, — in Senske, zefir, batist in perljtva svila ~~ za jopice. — Svilenina In okraski zadnje "" novosti, velik izbor Izgotovljenega pe-■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. B L. Vezenine in drobnarije, preproge za- S vese, trliž po izjemno nizkih cenah ■I ll&ll TRST, Via Torrente itv. Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potreb£čin za čevljarje. - Specijalitet3 potreStin za sedlarje. ^ ZOBOZDRAVNIK ^ Dr.JLČermak i i se le preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Na razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obtoženec Rudolf Penso izpovedal, da on ni bil kritičnega dne v Trstu, ampak po opravilih v Dutovljah. Dodal je, da je oni dan po-služil ovaditeljico njegov mesar Natal Battich, kateri je samovoljno, brez njegove vednosti in ukaza prodal meso po oni ceni, in da je blagajničarka njegova soproga imenom Terezina. Zastopnik državnega pravdništva je ob tej priliki raztegnil ovadbo tudi proti tema dvema. Na razpravi, vršeči se včeraj, je obtoženec Battich Natal priznal, da je prodal meso po ceni, navedeni od ovaditeljice, zanikal pa je odpoved nadaljne podaje, dodavši, da blagajničake Tereze Penso ne zadene nobena krivda, ker se ona ne vmešava v prodajo ter da le sprejema denar, dar res odsoten oni dan iz Trsta ter da mu tudi ni naročil ne ukazal prodajati mesa po višfl ceni. Obtoženka Tereza Penso je izjavila, da je ona le blagajničarka, da se ne vmešava v prodajo ter d le sprejema denar, oziroma svote, ki jih ji naznanja mesar pri prodaji mesa strankam.. Marija Vidossich, zaslišana kakor priča, je potrdila svojo ovadbo popolnoma, in je i izjavila na sodnikovo vpraSanje, če bi toj® lahko potrdila s prisego, da lahko priseže, i ■ kar pa je sodnik opustil. I Zaključivši razpravo, je sodnik obsodil! -Natale Batticha radi pretiranja cen in radi odpovedi prodaje na dva tedna zapora, poostrenega z enim postom; oprostil pa je ostala obtoženca Rudolfa in Terezino Penso. Obsojeni obtoženec Battich Natale jc priglasil vzklic radi krivde in kazni. Ta Ima pa dolg jezik. Kdo ne pozna na Opčinah na št. 30t> stanujoče Ivanke Čelkar, kateri je ljub Bog dal jeziček, da izgovori tisoč besed TBt_. . - v eni minuti. Tako se je tudi nekega dne • ^r1 —" meseca oktobra »šfogiraia« nad Ivanko *p«cUalnt » kožni m spoln2 bol<žzhi Sosič (št. 119) in Antonijo Sosič Št. 429) j na Opčinah, katerima je izrekla vse be- i » • wo"h m sklepi:«. sede iz obrekovalnega leksikona, *« >' - ? 4; 7 ob nedeljah od 10-1. Na razpravi, ki se je vršila pred okrajnim sodnikom Comeloin, je sicer veliko priznala, a ne vsega. Opravičila pa se je, da ima ona prav, ker je bila tudi ona razžaljena po zasebnih obtožiteljicah. Govorila je toliko, da jo je sodnik moral strašiti z disciplinarno kaznijo, a vse ni pomagalo nič. Nazadnje je udarila s pestjo pred sodnika, kakor kakšen vinski bratec v gostilni, ko ga mečejo vun. Sodnik, videč, da zlepo ne opravi nič, jo je »nežno« prijel in hajd pred vrata, katera je moral zapreti, če je hotel dokončati razpravo. Tako se je tudi zgodilo, in preden je razglasil Tazsodbo, je zopet poklical obtoženko. Da jej vsaj nekoliko priščipne jeziček, ji je prisodil 5 dni zapora in povrnitev stroškov. Obtoženka pa ni bila zadovoljna, temveč ie zopet začela ragljati in to tako zelo, da sta morala sodnik in zapisnikar zapustiti dvorano. Potem Šele je izginila obtoženka po stopniicah. Priporočljive im&kz. Ivan Bldovec večletni rodj*\ ctgorine Kat. ud. Mulej rrazrvsr-ja ct-cj. ot>- toplo prip-P< strežba točna 2206 A 61 DdDV f^rs-t' via rr<,TTente n- Oaiuska • Rlb^CI krojačaica. —Izdeluje vsakonstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke z» poroke, bluze z a gledališče itd. Cene zmerne. '."I 337 Stara stika žšanjarna Via Gavana 5. Bogat izber likerjev Fratelli Rauber TRST i** Š\ja. — Filiialira na romala ul. del Teatro m w i ulice deli'Orologio. — S-j priporoCa Andrej v^na z zlato r Trstu, iu francoski konjak, kranjski brinjevec, v.- alivovec in briski tropinovec in rum Coue nizke. Izber grenčic. — Slaščico in prepeČenci. Grški mastici i.. (J::. r.i:: i, r . ..i ,i_i __:_ A n t o n o p u i c. inp^atfin kupuje Čistilnica rirntocsnili hemnou R. 0H5SICH \ C., ui. fltgaedfliU S2. l^iiiimiBBmmsis^ m) UMETNI ZOBJE. Dr. HORVAT Umetni zobje z h brez fcOKfl, zhte kron« In obroSM VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, uL CaseriM % 13, IL n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratnl oddelek Edinosti« — u u!. FMfs % L mi Proda se velika množina ; mBnlioMiMa : kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. Prodaja se m\: o3 8-1 in od 3-5 psu. ulica Riborso žtev- 28? vogal ui. Becsheria Velika izbera mo kih in deških oblek. Črni in modri paletois. Rr. " Ul-ster v sivih In rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera ^ .ih pietenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za moške efeieke. Sprejemajo se naro?!l3 po saa?! v« 1 za Slu m jiiiuii v olslibi iole no tfeUslo m Mno po se v zalogi v Trsfy 1. Zaloga oglja, drv, petroleja v ui. ele! V&iio ši, 2, ul. Boschetto šf. 13, ul. degli ftrtlsH it. 4. dežnikov, be^e in pisane srsscs, isiaosk. platna žepnih robce, sn^ških kosove« Itd, Trst teina, Cene zmerne. - Narodna trgovina, ea iSared^a Ir^o^ina. % '^iMUltiH I III lil II 9 Hranilne vloge ♦ ♦ J sprejema od vsj.ke£ra tudi Če ni ud «*drti£ t in oW M 1] Ol ♦ stuje fK> - "O |2 |0 govoru." večje zneske pc ♦ otv^rja ■ ekovne r&čone z dnevnim obreeto- ♦ I lilij IT Rtntni davek p!a(uj« zadruga Vlaga se lahko ro eno krono Peftas-krzBtlBič&i račas 75.67! na. ^ ^ viaga se ianao ro eno Krono. * t Pflftss-hRfliteifBi rafsL 75.673. TEIEFK1H4. J rtia zadra zadruga z neomejenim jamstvom t ulica S. Frsncese§ Stev. 2, B. nadst. Posojena ❖ j ♦ daje uu osebni kredit i na za&ta^c ^ i % proti plačilu pu 'io^ovoru. ^ # —- Uradne ure: vsa!: dan od 9 do 12 t X dopoldne in od 3 do 5 popoldne. i ♦ ' « ♦ Priporoča male hranilne skrinjice ki > ♦ so posebno primerne za družine, j ammamiiiM'i i^s Trst, Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno psslepie) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v iavr.ih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. mm MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE o/ /o od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dozo«-ora FLLIJALKE: DUBIIOV.VIK kotor LJIBLJANA het1iović OPATU A split ŠIBENIK zadar AKliEDriTVr. ĆKKI iN NA KAZNIOE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOUR3NI KREDITL PRODAJA SREĆK RAZREDNE LOTERrIK. od 9 do 12 /, pop. in od 21/, do 5 pop. . RSKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezni i^no. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KKEDITl Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO Telefoni: 1463, 1793 in 2076. ♦♦♦♦ ESK0MPT WmK Tržaška posojilnica in hranilnica rsflistrcvana zadruga s omsienim poroitvom TSST - Piaca della Caserma Siv. 2, l. rad. - ?JJSt| (v lastni paiatl) vhod po glavr.Eh s«c?nj!r«h. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7a °/t na menice po 6°/a na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MftNKE. HRANILNE VLOGE od VMkMCS. te to di ni nd in jih obr©stqje po 4 'Ul. VeCJe stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Ktatai tenk »totale sava« Mm. - VUft m UlkoN tu kros*. - ODDAJA bOMAĆE MABIRALNIKF (HRANIL nOuSiCE). PoStno hranilnirni račun lh 0fe deposits) za sntv&K e.lnoit-nih listin, doirameptov in raznih dragih rredaot, |l3^»oinansa varno proti nlomn in po lam. urejeno po najaoTejftem ua&inu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih conah. stanje vloa mo 10 miui^nov krom. Inte nt: 8 Je 12 Ojoll n «d 3 te S pepaM.Iz^t u vsai b!j udrt arah