NOVl PREDPISI Ob zakonu o otroških vrtcih S tem, da pomaga družini prd vairova-nju, izobraževanju irn vzgoji otrok, uaša skuipuoet resno pomaga ženi materi pri odstranjevanju tistih objektivniii težav, •ki jo ovirajo na poti splošnega razvoja kot enakopravnega člana naše skupnosti in popalnejšega sodelovaoja v gospodar-skem in dru/.beno političnem življenju naše države. Ljudski odbori, podjetja in družbene organizacije so si doslej zelo prizadevali in vložili velika materiaJna sredstva za rešitev tega vprašanja. Grganizirsnih je bilo več predšolskih ustanov, ki so zajele veliko števile otrok. Kljub s-torjenim naporom in doseženiin vidnitn rezuliatom pa število teh ustanov dalef zaosiaja za našimi potrebami m V -(r,!očeni meri tudi za objektivniirui mož- ¦ >*tmi. Ob koncu 1. 1955 je bilo na ozemlju Ju-goslavije 1004 ustanov za vzgojo predšo-1-skih otrok z 59.916 otroci ali 5,6 */o vseh predš-fvlskih otrok. Po anketi iz 1. 1955 je bilo v teh usta- >vah v LR Srbiji le 4.6% otrok zaposle- h mater. Tiioiltem ko jp. 52 °/o otrok zapo- •nnli maier ostajnlo dntna samih. Sorazmerno paeasen tempo razvoja ustanov za p.-cdšolske otroke je posledica usle dosle.r neresenih problemov na tem področju, med katerimi zavzema osred- nje nifsto nesm-otrno določanje njihovega iatusa in neelastična ureditev njiliove or- .-.nizacije po konkretnih potrebah in tna- ¦ rmlnih mo/.noslih kraja, naselja itd. Zakon o otroških vrtcih, ki ga je nedav- iio sprcjela ljudska skupščina Srbije, si izadeva, da bi odpravili pomanjkljivo-¦ii. ki so bilc v veljavnih predpisih v /vezi s predšols-kimi ustanovami. Zakon nudi os.novo za racionalno reševanje s.ploš-nes:a položaja u&tanov za predšolske otroke. Koodreja aplošue pogoje za ustanavlja- nje in delo otroških vrtcev, določa zakon zelo prožno njihovo fiziopnomijo, stopnjo '»rganiziratHKti in delo v skladu s potre- imiotrok in staršev, v skladu z gospo- irskimi, kadrovskiini in dragimii mož- iiostmi s-kupnosti. Vse prefl.šolsike ustanove se združujo v utioške vrtce. ki se ustanavljajo kot orga-ni/.irana pohioč družbe družinii zaradi iz-obraževanja in vzgoje otrok do časa, ko /afenjajo obiskovati šole. Fiziosjnomija vrtcev se določi po potre- iiah in pogojih kraja, kjer se ustanovijo. l.ahko so stalni a-li pa sezonski za pol- dnevno. celodne%no in nočno nastanitev olrnk. Ustanovitelj vrtea ,je latiko ljudski . hi^iensko namp-stitev in ; u?e pogoje. To so lahko nstanove, ki "ilo zasotavljale otrokom samo najnuj- i jšo name-ititev wi varstvo. mpdtem ko <> starši na delu. prav tako pa lahko nu- 'lijo otrokotii tisto. kar }iin niidijo danps •>troški vTtci ali dnevna 7avetišfa. Stopnja organ'7irano&ti kakor tudi po- >ji d^la otroških vrtrev sn lnliko različni ><> k"il;retnih pogojih, potrebah in mož- ostih. Za opravlranje vzjrofne. zdravstvene in Hrugih shižb v vrtcih laliko ustanovjtelj /aposli pofrobno število st.rokovnih usluž-'¦cncev, prav tako pa tudi dnisrili oseb. k,i majo iVkuŠTije. smisel in voljo do deia. To osebje je lahko plačajio, lah,ko .pa dela tudi prostovoljno. V nekaterih vrtcih lah-ko opravljajo delo z obroki starejše in iz.kušene žen&ke, a tudi raatere, katerih otroci so v vrtcu itd. Organi uipravljanja so odbor vrtca, svet staršev, strokovui svet iiu Uipiravnik. Kat«ri iztned teh organov bo v vrtcu for-miraia in kakšne na-loge bt> opj-avljal, je odvJsno od konkretnih pngojev, namena, velikosti vrtca, šte^vila otTok im strokov-nega osebja itd. V posaniemih krajiih, industrijsk.ih na-seljih ali stanutranjskih skupnostih je lah-ko več vrtcev s skiipno upravo, skupnimi prosvetnimi, zdravstvenimi in dru-gimi službaini, kar bi precej zmanjšalo splošne slroške vrtcev in vplivalo, da bi bili bolj dostopnt. Ceprav daje za'ko.n široke možnosti za angažiranjo podjetij, družbenih organiza-eij in starJSev pri ustanavljanju in delu otroških vrtcev, kljub temu poiidarja, da so predvspin ljudski odbori dol/.ni skrbeti za razvoj vrtcev in za njihovo delo itd. Posel>ej zavezuje zakon občinsike Ijucl-ske odbore, da morajo poleg splošne skrbi za vrtce zagotoviti zanje potrehne pro-store. in določa, da je treba pri gradnji večjili stanovanjskih zjtradb in intlustrij-skih naselij dolof.ti tudi prostore ter zem-Ijišna za ijrrišča za otroške vrtce. To je se en prispevek k reševanju vpra- šaaja, prav k olajševanju ustanavljanja ©troškiii vrtcev, ker je bil že doslej eden izined težjih problemov pri ustanavljanju vartcev pomanjikanje prostorov ia ustrez-aik tere-nor. Glede na zelo občutljivo ia7/dobje otro-štva, kakršno je predšolako razdobje, za-kon zavezuje rapuibliški svet za i5olstvo, da nudi otroškim vrtcem strokovno po-d\vč z izdajanjem ustirezjiib navodil za vzgojno delo, kakor tudi republiške svete za sociaJ.no varstvo in zdravstvo in za vprašanja s področja socialnega varstva in zdravstva. Tako se kaže težnja. da bi zago-iovili osnovne prvine in enotnost pr: delu za izobraževamje in vzgojo predšol&kili otrok v duhu splošnih intencij naše pro-svetne politike, poiitike sociaLnega var-stva in Ijudskega zdravja. Nadaljnji razvoj našega gospodarsikega sistema bo ustvaril še večje možinosti za zaposlitov ženske, hJcrati pa bo pos-tavil pred našo skupnost tudi nove probleme v zvezi z varstvojn otrok in njihovo vzgojo. Hkrati z našim splošnini razvojem, po-sebno z razvojem komunalnega sistema in č&dalje boljšimi pogoji za višji splošni družbeni standard, pa nasiajajo tudi ugodnejši materiajTii pogoji za razvoj vrste ustanov v koiminah, stanovanjskih «kupnostiih in tudi za hitrejši razvoj mre-že otro^kih vrtcev. Zakon o otroških vrtcih ustvarja ugod-ue pogoje, da lahko vse te možnosti bolje lzkoristimo Ln da bi priSla bolj do veljave skrb za prizadevanje Ijud.skih odborov, podjetij, družbenih organizacij in staršcv za ustvaritev potrebiiiii pogojev za popol-nejši in bolj vseetranski razvoj najmlaj-šiv flnnov naše skivpiiosti. Boško Krstič