TRZIC, 8. DECEMBRA 1960
LETO IX.
Izdajatelj: Zavod »TrllSkl vestnik«, Tržič — Urejuj« uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 — Številka računa pri Kil 607-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna   številka   15 din
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
NeUmi misli
nalogah » pveieMem leiu
Namen naše \konference je, da prikaže vse uspehe, ki jih je mladina dosegla v zadnjem času, ki 'So vidni pri delu v tovarnah, šolah, kmetijskih zadrugah, na mladinskih delovnih akcijah, društvih in drugih družbeno-^poli tičnih organizacijah ter v našem delavskem in družbenem samoupravljanju. Prav tako, kot je bila v našem revolucionarnem boju mladina v prvih vrstah, jc v prvih vrstah tudi danes, v boju za večjo delovno storilnost, za izboljšanje pogojev naših delovnih ljudi.
Naša organizacija šteje 1600 članov, .to je preko 70 % celotnega števila mladih v nasi občini, ki so vključeni v 27 osnovnih organizacijah, od tega je 6 komitejev, 2 tovarniška in 4 šolski komiteji, 2 terenska in 2 kmečka aktiva in 17 tovarniških aktivov. V naši občini delujeta dve sekciji mladih zadružnikov in trije klubi mladih proizvajalcev. Na šolah so -v začetni fazi s svojim delom klubi OZN. Pri občinskem komiteju LMS redno dela štirimesečna politična šola za aktiviste osnovnih organizacij, katero obiskuje 23 slušateljev. V mladinskih aktivih delajo še različne sekcije, v katere se mladina vključuje po svojem interesu. Precejšnje število .naše mladine dela in se vzgaja v naših matičnih društvih, kot so Strelsko društvo, TVD Partizan, Kulturno umetniško društvo Svoboda, Planinsko društvo, taborniki, Avto-vmolo društvo, gasilci, Ljudska tehnika in drugi. Precejšnje število mladine je vključeno v organizacijo Zveze komunistov, SZDL, sindikatih, delavskih .svetih in upravnih >o4borih naših gospodarskih organizacij, v delavskem in družbenem 'samoupravljanju, raznih svetih in komisijah, odborih itd.
Organizacija LMS Tržič skozi 10-letno obdobje delavskega samoupravljanja
Občinski komite LMS in uredništvo posvečala del tega časopisa mladinski konferenci
DRAGI DELEGATI, DRAGI GOSTJE V našem listu vam posredujemo poročilo o delu Občinskega
komiteja za leto 1960. Poročilo smo natisnili v časopisu zalo, da bi sc lahko vsi seznanili z dosedanjim delom naše mladine in
Razvitje prvega mladinskega prapora t občini
Zastopnik ObLO tov. Žitnik predaja prapor mladini
Na osnovi ugotovljenih rezultatov in prizadevanj mladine v naši občini je Občinski ljudski odbor sklenil, da se v znak priznanja razvije na letni občinski konferenci LMS, ki je bila 12. decembra 1959, mladinski prapor, ki naj bi v bodoče simboliziral dosedanje uspehe ter še bolj vzbujal mlado generacijo za čim večje prizadevanje pri bodočem delu.
Mladina naše občine je ta dan pričakovala z največjim veseljem in so z vsem svojim elanom pripravlja, da bi čimbolj svečano sprejela prapor, pod katerim bodo nove in nove generacije gojile pridobljene tradicije mladih skojevcev iz NOB in bodo še naprej gradili! in se borile za naše skupne uspehe, za čimbolj Se odnose, kot naš edini končni cilj — dokončna izgraditev socializma.
Sama konferenca se je pričela z govorom o pomembnosti konference SKOJ-a, ki je bila pred 15 leti v Rdeči dolini. Delegati so počastili spomin padlih borcev v NOB z enomiiuitnim molkom, nakar je tričlanska delegacija konference odnesla vence na pokopališče borcev NOB.
Mladinskega prapora, ki ga je podaril Obe. ljudski odbor Občinskemu komiteju LMS ni mogel izročiti osebno predsednik Občinskega ljudskega odbora, tov. LOVRO CERAR, ker je bil zadržan zaradi zemeljskega plazu, ki je ogrožal tržiško prebivalstvo. Prapor je v njegovem imenu predal direktor Bombažne predilnice in tkalnice, tov. ing. FRANC 2ITN1K s svečanim nagovorom.
sc obenem pripravili na plodno razpravo, ki bo napotilo za bodoče delo.
Na konferenci ne bodo prebrali tega poročila, pač pa bodo prebrali referat o nekaterih aktualnih nalogah Ljudske mladine v naši komuni.
PROGRAM KONFERENCE
Občinska konferenca LMS bo 10. decembra 1960 v prostorih TVD Partizan, pričela pa sc bo ob 15. uri. Svečani del konference bo od 15. do 15.30. ure.
Koncert izvaja glasbena šola in pevski trio
Pozdrav pionirjev konferenci.
Po uvodni svečanosti bo konferenca začela z delom po naslednjem programu:
1. OTVORITEV
2. IZVOLITEV ORGANOV NA KONFERENCI
3. POROČILA
4. RAZPRAVA O POROČILIH
5. VOLITVE NOVEGA VODSTVA
(i. PREDLOG PROGRAMA IN
PRORAČUNA ZA LETO 1961 7. ZAKLJUČEK
V mladinskih vodstvih, sekretariatih in komitejih v tem letu sodeluje 125 mladih aktivistov. Letos smo na novo sprejeli v organizacijo Ljudske mladine 387 mladincev in mladink.
V tem letu je orientacija organizacije Ljudske mladine, da se čim množičneje vključi v vsakodnevno življenje Komune, oz. kolektiva, v katerem dela in da s .svojo aktivnostjo čimbolj vpliva na reševanje vseh problemov, kar je bila vseskozi značilna težnja naših organizacij in tudi našega občinskega komiteja v tem letu. Jasno je, da so bili pri tem doseženi precejšnji uupehi, bilo jc pa tudi mnogo iskanja tistih pravih in najbolj učinkovitih načinov, kako našo organizacijo čimbolj približati problemom, ki so življenjskega pomena za komuno in posameznika. Uspehi te orientacije in aktivnost v delovnih aktivih in šolah sc kaže tudi v povečanju števila mladine, ki je zastopana v družbenih organih.
VELIKO ZAUPANJE V MLADINO
Sindikalne organizacije in LM imata vrsto podobnih nalog in s skupnim delom rešujeta vrsto važnih problemov. Zato bi tudi pri nas moralo biti trdno sodelovanje med tema dvema političnima organizacijama. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta, tov. VIKTORJEM KRALJEM.
»Kako se počutite, ko ste kot nekdanji sekretar LMS za okra] Kranj sedaj prevzeli odgovorno funkcijo predsednika Občinskega sindikalnega sveta?-«
»Sodelovanje naj bi sc usmerilo na skupno reševanje problematike delavske mladine, ki predstavlja več kot eno tretjino zaposlenih. Visi ti mladi delavci pa so obenem tudi člani sindikalnih organizacij in je zato tu skupno področje dela, ki nam bo vzelo Se veliko časa in mnogo naporov, če bomo hoteli zadovoljivo rešiti vse te probleme. Miisliim, da .mladinske organizacije v podjetjih, razen skrbi za razvedrilo mladih, ne bi smele in nc morejo imeti drugih problemov, kot sindikalne podružnice. Ti problemi pa so: Nenehna skrb za zboljšanje življenjske ravni zaposlenih delavcev, pospeševanje sistema nagrajevanja, zasledovanje stanovanjske izgradnje, široka obravnava z vsem kolektivom, skrb za delo mladih v organih družbenega in delavskega samoupravljanja, saj je pri nas od 460 članov samoupravnih organov kar 157 mladine do petindvajsetega leta.
Mladinske organizacije bi morale seznanjati sindikalne podružnice in pa tudi Občinski sindikalni svet o omalovaževanju mladih, £e se ito pojavlja, postaviti svoja .stališča o stanovanjski gradnji, predvsem kadar gre za samska stanovanja ali za
Ljudska mladina Jugoslavije ima ogromno vlogo pri razvoja naše socialistične skupnosti. Kot organizacija, ki zajema milijon tri sto tisoč mladincev in mladink, ima predvsem nalogo, da v prihodnjem obd<obju posveti čimveč pozornosti idejni socialistični vzgoji svojih članov, da upošteva različne oblike zanimanja in dejavnosti mladine in da se hkrati nepretrgoma bojuje prati vplivom, hi so tuji naši socialistični stvarnosti.
Ljudska mladina mora še dalje razvijati nove oblike in metode vključevanja. Razširiti mora svoje vrste, ker je še vedno precejšen del mladine, ki je pripravljen, da se organizirano vključi v .politično življenje, prepuščen samemu sebi. Poglobljeno spremljanje problemov sodobnega mladega človeka bo povečalo .politični vpliv organizacij LMS in preprečilo reakcionarne in socializmu tuje vplive na formiranje zavesti novih generacij. LMS naj se še dalje uveljavlja kot enotna organizacija vse mladine. Posebno naj se LMS obrača z raznimi primernimi oblikami k mlajšim letnikom in jim omogoča hitrejšo razgledanost v družbenih problemih in uveljavljanju njihovega mladostnega poleta v boju proti zaostalosti in primitivizmu, za uveljavljanje novih odnosov med ljudmi, ki jih socialistična družba omogoča.
Iz resolucije IV. kongresa Zli Slovenije V.--/
garsonjere. Skupaj bi naši organizaciji morali analizirati nagrajevanje mladih delavcev in posvetiti vsem razvijajočim in že preizkušenimi oblikam dela LMS vso pozornost.
»Ko že govorimo o sodelovanju, pa poglejmo še, kakšna naj bi bila pomoč sindikalnih podružnic mladinskim aktivom po podjetjih?«
»Ko sem odgovarjal na prejšnje vprašanje, sem deloma odgovoril tudi na to vprašanje. Ce
so .sindikalne organizacijo pobudniki za reševanje družbenoekonomske problematike in življenjske ravni zaposlenih, tedaj bi moralo mladinske organizacije te pobude izkoristili, tam pa, kjer ni sodelovanja sindikatov in mladine pa naj mladinske organizacije ustvarijo tako javno mnenje, da se ibodo po .njem potom ravnale in delale tudi sindikalne organizacije. Vsekakor pa naj bodo mladinske organizacije tiste, ki bodo vedno iskale stikov a sindikalnimi organizacijami.«
»•Prav s tem, ko so me izvolili za predsednika sindikata, so delavci pokazali, kako veliko zaupanje imajo v mladinsko organizacijo. Znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobil kot mladinski funkcionar, sedaj zelo koristno uporabljam, ker v sindikalnih organizacijah rešuj«mo še zahtevnejše in važnejše probleme kot v mladinskih organizacijah. Tudi že prej sem nekaj let delal kot sindikalni delavec in sedaj z zelo dobrim kadrom, ki je v sindikalnih vodstvih, skupaj rešujemo številna vprašanja.«
»Pred vrati je obGinska mladinska konferenca, ki bo za nadaljnje delo zelo pomembna in v ta namen smo v uredništvu skupaj z Občinskim komitejem Ljudske mladine pripravili posebno številko Tržiškega vestnl-ka, ki bo govorila o delu mladine v naši občini in o njenih bodočih nalogah. Mislite, da je to pravilen način informiranja ljudi o delu mladinske organizacije?«
»•Smatram, da jc to ena Izmed najbolj pozitivnih oblik aktivl-zacije organizacije ljudske mladine in seznanjanja javnosti o problemih mladine pred konferenco. Prav Tržiški vestnik, kot lokalno glasilo, je najprimernejši, da informira občane z vsemi aktualnimi družbeno - političnimi in gospodarskimi dogajanji. Mislim, da bi se organizacija Ljudske mladine morala, več kot doslej, posluževati lokalnega glasila, ne samo za sporočanje in obravnavanje problematike mladine, ampak tudi zaradi afirmacije svojega dela, ki sloni na bogatih revolucionarnih tradicijah.«
»Sodelovanje navadno povsod rodi zelo dobre sadove. To velja tudi za skupno delo sindikatov in Ljudske mladine. Ka.j vi mislite o sodelovanju sindikatov in jnladine v naši občini?«
Starejši moramo sodelovati z mladino
Tovariš ROZIN je tehnični direktor Bombažne predilnice in tkalnice in ima .že zaradi svoje službe veliko stika z mladimi ljudmi, ki delajo v tem podjetju. Prav zato smo ga poprosili za nekaj odgovorov na naša vprašanja.
0 »•Povejte nam, prosim, nekaj vaših misli o dejavnosti mladine v BPT.«
»Letna konferenca mladine, ki je bila pred nedavnim, je pokazala, da je mladina pripravljena sodelovati na vseh področjih, tako v samoupravnih organih podjetja, kakor tudi pri reševanju proizvodnih in družbeno-polStičnih problemov, ki se pojavljajo v našem podjetju.
Poudariti moram, da je naša mladina mnogo bolj stvarna v svojem gledanju na probleme podjetja, kot smo ml starejši mnogokrat mislili. To prepričanje nas starejših nam je lahko le v ponos.«
t »Kaj pa mislite o bodočih oblikah dela z mladino?«
»Ze lani smo rekli, da moramo mi starejši čimbolj sodelovati z mladino v podjetju samem, kakor tudi izven njega, vendar o tem nismo popolnoma uspeli, kar pa je krivda nas samih. Če bi znali pritegniti mlade na pravo pot delovanja, bi imeli danes verjetno močnejši odraz mladih ljudi v proizvodnji, pa tudi na ideološko,politič-nom področju. Mnogo premalo mladih delavcev je do sedaj sodelovalo v organih delavskega samoupravljanja in zato ni vedno prišla volja mlađih ljudi pravilno do izraza.
Naše podjetje je eno izmed najstarejših v državi, ima močno tradicijo v tehnološkem pogledu. V zadnjem času pa se je močno razživela dejavnost pri izobraževanju mladih delovnih ljudi. Stari odhajajo v pokoj, na njihova mesta pa stopajo mladinci, ki pa jih moramo i strokovno i politično izobraziti. Za-
to bi priporočal, da se mladina čimštevilneje vključuje v to vrsto izobraževanja, da obiskuje strokovne, ideološko-politične in družbeno-ekonomske seminarje, da si s tem pridobi potrebno znanje, ki ji je v današnjem razvoju industrije nujno potrebno. Da bi mladini omogočili vse to, je podjetje že letos, kot bo tudi vnaprej dalo na razpolago vsa možna materialna in finančna sredstva.
Poleg tekočih nalog Ljudske mladine v našem podjetju in ustaljenih oblik dejavnosti, pa smo mnenja, da skličemo med letom občasne mladinske konfe-Tence s predstavniki samoupravnih organov, političnih organizacij in upravnih organov, kjer bi razpravljali o razvoju tovarne in o tekočih problemih podjetja. Na ta način hočemo doseči stalno sodelovanje mladine pri vseh oblikah dela v našem podjetju.
Na koncu Ibi želel poudariti, da jc naša topla in iskrena želja, da čimbolj sodelujemo z mladino, da tako pokažemo čimveč razumevanja tudi do njihovih življenjskih problemov. Na drugi strani pa bi želel tudi pol-
no razumevanje s strani mladine in prijetno ter plodno sodelovanje.«
Tovariš Rozin, za vaše odgovore in za tako številne in teht-
ne napotke, ki jih bo mladina pri svojem delu uporabljala, se vam v imenu vseh mladincev prav lepo zahvaljujemo.
iti več skrbi
Na zadnji okrajni konferenci Zveze komunistov, ki je bila pred nedavnim v Kranju, so govorili tudi o mladinski organizaciji in .njenih problemih. Ugotovili so, da število mladine v organih delavskega samoupravlja-nja nI zadovoljivo, če ga primerjamo s številom mladine, zaposlene v gospodarskih organizacijah in če pomislimo, da te bo mladima lahko razvila v dobre upravljavce edino z aktivnim sodelovanjem v teh organih. —
Dokaz premajhne skrbi za organizacijo Ljudske mladine Jc tudi Število mladih ljudi, sprejetih v Zvezo komunistov.
Tu postavljajo razne kriterije, namesto da bi pogledali konkretno družbeno aktivnost mladih ljudi, ki so pripravljeni stopiti v Zvezo komunistov. — Pri tem je treba upoštevali dejavnost .mladih ljudi tako v gospodarski organizaciji, kjer so zaposleni, kot tudi na terenu, kjer stanujejo.
Mlad človek vedno teži za napredkom
Pred občinsko mladinsko konferenco je tudi predsednik Občinskega odb. Socialistične zveze, tov. STANE MEŠlC odgovoril na nekaj vprašanj.
Vaše mnenje o dejavnosti mladine v naši občini?
Mladina naše občine je, tako kot vsa mladina naše socialistične skupnosti, pokazala veliko ustvarjalno sposobnost. Veliki uspehi naših delovnih ljudi pri povečanju storilnosti in razvijanju novih socialističnih odnosov so v veliki meri prav rezultat prizadevnosti mladih ljudi.
Mnogokrat se vprašujemo: Kje jc naša mladina?
Samo odprimo oči in poglejmo okoli sebe in takoj bomo našli odgovor na to vprašanje. — Mladega človeka najdemo povsod: v tovarni, pri stroju, v pisarni, v športnih organizacijah, skratka povsod tam, kjer teče življenje. Tu moramo iskati delo mladine in ne bo nam ga težko najti! Mlad človek je voljan in pripravljen delali in to največkrat bolj, kot pa mi iz starejše generacije, saj je jasen njegov smoter — tožnja po stalnem napredku!
Kako naj bi sodelovali Socialistična zveza in ljudska mladina?
Odgovoriti na to vprašanje je v nekaj besedah težko. Pri delu organizacij Socialistične zveze in Ljudske mladine je toliko oblik, da bi jih bilo težko našteti, zlasti še zato, ker tu res ni nobenega recepta, saj vemo, da moramo reševati mnogo problemov in zadev, ki terjajo najrazličnejše načine reševanja.
Sodelovanje Socialistične zveze in Ljudske mladine pa se kaže v svoji osnovi še v tom, da je skupen cilj obeh organizacij isti, in sicer ta, da ustvarjamo nove družbene odnose. Tu ne more biti nič nasprotujočega in so možni samo različni prijemi dela. Večkrat zmotno mislimo, da je sodelovanje v tem, da se nekaj članov odbora Socialistične zveze udeležuje sej Ljudske mladine in obratno, kar pa je seveda premalo za uspešno delo.
Nenehno izmenjavanje mnenj je nujno, da se tako vskladi delo organizacij. Mlade ljudi zanimajo vsi problemi in mi smo odgovorni, da jih s temi problemi seznanjamo in da del bremenov prenašamo na rame mladih. —
Mladinski aktiv Osnovne šole heroja Bračlča na smelejši poti
Še prav .dobro se spominjam rdeče rutice in pionirske značke, ki so mi jo podarili kot majhni sedemletni deklici. Bda sem ponosna, da sem pionirka in ljubosumno sem čuvala svoje bogastvo, vsakemu sem z veseljem pokazala, kaj so mi poklonili kot novemu članu Pionirske organizacije. Toda nekje pri dvanajstih, trinajstih letih se mi je zdelo nekam čudno, kasneje pa sem bila prav užaljena, da sem še vedno pionirka in da sem enakovredna sedemletnim otroči-čcm. .
V mladinsko organizacijo sem bila sprejeta šele na učiteljišču. Prav dobro vem, da sem si tega neznansko želela — vedela sem, da bom kot mladinka pomenila več povsod — v družbi, v šoli, med tovariši ...
Danes ni več takšnih razmišljanj — danes ni več užaljenosti, kajti učenci so ustanovili svoje mladinske aktive na osemletkah in s tem prebili prvi predor k poti novega mladinca, novega mladega človeka.
Ko sem prišla na šolo, sem spoznala kopico otrok, tistih majhnih radovednih glavic je bilo vse polno, po hodnikih pa so se tudi samozavestno sprehajali učenci višjih razredov. Bilo mi je kar nekam tesno in bila sem zadovoljna, da sem izbrala mlajše. Toda moje mnenje se je kmalu spremenilo. Tovariš ravnatelj Grum mi je predlagal, naj poskusim s sistematičnim delom mladinskega aktiva. Nisem sc branila, le bala sem se, če bo to na neki osemletki sploh mogoče. Tega nisem bila vajena.
Toda prve težave so za nami, prvi sestanek, mladinska konferenca.
Najprej me je seveda zanimalo delo iz prejšnjih let in odnosi mladincev samih do mladinske organizacije nasploh in do svojega aktiva.
Pripovedovali so mi takole: »Delo je bilo težavno, nismo bili seznanjeni z osnovnim delom, ki ga upravlja vodstvo, nismo znali pritegniti mladine, skratka mislimo, da ničesar nismo storili.«
Brskala sem dalje, kajti vedela sem, da so nekje le bile pozitivne stvari in res, našla sem jih. Kaj ni že to dovolj, da mladinci spoznajo svoje napake, jih skušajo odpraviti, kaj ni tudi to veliko, da je v njih samih zrasla želja po samoupravljanju, po razredni skupnosti. Mladinska organizacija je bila v lanskem letu pod okriljem pionirske organizacije. 29. novembra, na praznik republike so imeli mladinci prvo konferenco, ali bolje rečeno prvi, sostanek, kjer so sprejeli učence v mladinsko organizacijo, potem se niso sešli več, ne vem zakaj, morda res niso čutili potrebe, morda so imeli premalo volje, morda se nihče ni zavedal, da je treba pri prvih korakih vedno pomagati.
Akcija na šolskem dvorišču in nabiralna akcija starega papirja in steklenic je bila izvedena prav uspešno, res da v okviru pionirske organizacije, toda velik delež so prispevali prav mladinci sami.
Učenci so hodili na plesne vaje, to je organiziral Občinski komite LMS.
Pogrešali pa smo predavanj, nismo imeli ne gospodarskih, ne političnih, ne kulturnih, pa so nam vendarle toliko obljubljali.
Letos smo stopili na novo pot; mladinska organizacija je postala samostojna, bilo je treba samo malo dobre volje in nekaj prostega časa. Prvi sestanki, razdelitev dela pri organizaciji, prva mladinska konferenca in mladinski aktiv osnovne šole heroja Bračiča si je utrl novo pot. Mladinska konferenca je lepo uspela, vsi smo bili zadovoljni, zadovoljni posebno zato, ker so di-(Nadaljevanje na 8. strani)
Upamo, da bomo imeli v novih odborih precej mladih, ki nam bodo lahko veliko pomagali, seveda samo tedaj, če jih bomo znali poslušati in razumeti.
Vloga in naloge mladih v Socialistični zvezi?
Mladi ljudje imajo pred starejšo generacijo veliko prednosti v tem, da so prosti vseh starih oblik in metod dela, ki smo se jih mi nabrali skozi dolgoletno delo v OF in v Socialistični zvezi. Včasih smo prav nerodni
in okorni pri reševanju novih stvari. Prav tu pa je velika vloga mladih, ne samo v SZDL — ampak tudi v vseh organih družbenega in delavskega upravljanja, v kulturno-prosvetnem življenju, v športnih organizacijah, zlasti pa še pri urejanju našega splošnega in strokovnega šolstva. Naloga mladih je, da se z vso smelostjo vključujejo v hiter in dinamičen razvoj, mi pa jim bomo vedno in povsod poskušali posredovati svoje izkušnje in prepričan sem, da bo taka celovitost tudi v prihodnosti, kot doslej, rodila lepe uspehe za še hitrejši vsesplošni razvoj.«
r
Na občinski konferenci LMS vas bodo zastopali delegati
Na redni letni konferenci občinskega komiteja, ki bo v soboto v Tržiču vas bodo zastopali delegati - najboljši mladinci in mladinke, ki ste jih izvolili na letnih konferencah vaših organizacij. Vseh delegatov bo skupaj 125 in sicer:
IZ BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE:
Miro Mandelj, Edi Slibar, Jože Nunar, Vili Globočnik, Riko Prešeren, Rudolf Ribič, Vera Sajd, Franc Meglic, Marija Gros, Janez Kern, Silva Oman, Bruno Teran, Anica Zupan, Milena Berlot, Janez Jagodic, Franc Stegnar, Zdravko Perko, Pavla Knez, Antonija Sedaj, Nada Jane, Drago Praprotnik, Anica Bukovnik, Matej Kurnik, Ignac Pirjevec, Lori Zaletel, Branko Dordevič, Jože Seliškar, Cveto Klemončič, Štefan Gregorčič in Berta Kepic.
IZ PEKO:
Vili BeJck, Marta Debeljak, Janez Golmajer, Anka Klemene, Milan Kepic, Irma Remic, Mirko Lučki, Hcli Močnik, Mirko Meglic, Ani Hladnik, Marjan Jančič, Tinca Arnež, Janko Meglic, Jana Jazbec, Vlado Jekovec, Marija Klobučar, Tina Bodlaj, Eranc Ce-bron, Janez Praprotnik, Milena Šinkovec, Polde Slabe, Vera Jakopin, Marjan Gašperlin, Nežka Praprotnik in Malči Kranjc.
IZ LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA:
Francka Mozetič, Ivanka Lampret, Mirko Burič, Jurij Grgu-raš in Francka Klemene.
IZ TOVARNE RUNO:
Mika Ipavcc, Metka Bizjak, Jože Scifert, Anton Vrhovnik, Matija Bavec in Franci Kogoj.
IZ TOVARNE KOS IN SRPOV:
Ludvik Soklič, Stana Skerget, Milka Krč, Draga Cuk, Tomo Rajkovič, Peter Uzar, Inga Savs in Alojz Lipold.
IZ PILARNE TRIGLAV:
Gvido Muzik, Miha Mirt, Rudi Dovžan, Sašo Golmajer in Mirko Lupša.
IZ TOVARNE FINEGA POHIŠTVA:
Andrej Gros, Ivan Bodlaj, Franc Kopač, Anton Meglic in Ivan Sterling.
IZ LEPENKE:
Andrej Meglic, Karolina Zupančič, Jože Stucin in Franc Oman.
IZ VAŠKIH AKTIVOV:
Janko Nemec, Štefka Giitz, Janko Golmajer, Vera Meglic, Karlo Lajtinger, Vera Čarman, Alojz Ahačič, Peter Skantar, Ivan Sterling, Francka Rojič, Marija Golmajer, Tonček Meglic, Pepca Nemec, Vera Klemene in Ivanka Košir.
IZ GRADBENEGA PODJETJA: Jožefa Cerar in Franc Meglic. IZ CENTRA:
Danijela Bajd, Magda Piskar, Anka Sušnik, Vili Grebene. IZ KOMUNALNEGA PODJETJA: Jože Hladnik in Vili Planine.
IZ ŠOLSKEGA AKTIVA KRIŽE:
Cvetka Zaplotnik, Jože Zupančič, Andrej Poljanec, Viktor Jazbec, Jožica Bodlaj in Viktorija Aljančič.
IZ AKTIVA OSEMLETKE HEROJA GRAJZERJA: Katarina Lavš, Ana Dragoš, Irma Perko, Jožefa Perko, Marko Vabelj, Alojz Klaudič, Irena Barabaš, Zdenko Breška, Fani Horvat in Breda Boncolj.
IZ AKTIVA OSEMLETKE HEROJA BRAClCA:
Suzana Meglic, Dušan Koren, Jože Rakovec, Janez Laibachcr, Nika Koprivnik, Jože Smolej, Marjeta Ude, Olga Karo, Polda Omejc, Magda Sober, Aleksandra Jane in Jožica Košir.
POROČILO O DELU OBČINSKEGA KOMITEJA LMS  V LETU 1960
ne in vsestransko razi
Zaradi pomembnosti poročila smo mnenja, da ga damo napisanega že prej, kajti v poročilu ni zajeto vse naše delo v letošnjem letu. V njem želimo napisati vse slabe in dobre strani našega dela, ker edino z odkritim govorjenjem se bodo izboljšale pravilne in negativne strani našega dela. Obenem hočemo s tem našim predhodnim poročilom posameznike tudi zainteresirati, da bi na konferenci o posameznih stvareh razpravljali. Zavedati se moramo, da je cilj tega poročila dvigniti občinsko konferenco na res kvalitetno raven. Želimo, da bi konferenca bila nekak razgovor z našimi mladinskimi aktivisti. Na koncu naj bi ta konferenca prinesla res prave smernice za bodoče delo.
Na lanski konferenci smo ob zaključku sprejeli tele sklepe, za katere mislimo, da je potrebno, da jih tudi v letošnjem poročilu zajamemo.
1. Vsa naša javnost mora bili usmerjena k sprejemanju neorganizirane mladine v organizacijo in sistematično pripravljati mlade ljudi za sprejem v Zvezo komunistov.
2. Našo organizacijo moramo 'povezati v najožje sodelovanje z organizacijo Zveze komunistov in vsemi ostalimi organizacijami družbeno politične dejavnosti.
3. Obvezujemo se, da bo naša mladina pripravila čimboljšo udeležbo na zvezni mladinski delovni akciji.
i. Občinski komite naj skupno z organizacijo Ljudske mladine v podjetjih vodi stalno skrb za probleme delavske mladine in odločno sodeluje pri reševanju teh.
5. Na osnovi široke dejavnosti organizacije LMS zahtevamo večjo materialno pomoč s strani merodajnih forumov.
6. Naša dejavnost mora biti usmerjena v stalno masovno vključevanje mladih v šport in kulturno dejavnost.
7. Preko šol, centra za izobrazbo, preko kulturnih In ostalih dejavnosti moramo voditi široko akcijo moralne vzgoje naše mladine.
Na lanskoletni konferenci smo izvolili 25-članski Občinski komite ter 3-člansko revizijsko komisijo. Nato se je komite na prvi   seji   konstituiral   in izvolil
predsednika, sekretarja, blagajnika, predsednike sedmih komisij in devetčlanski sekretariat. Na isti seji smo imenovali ostale člane sedmih komisij, ki so naslednje:
Ideološko politična komisija, komisija za delavsko mladino, komisija za kmečko mladino, komisija za šolsko mladino, komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja, komisija za društveno in družabno življenje in komisija za mladinske delovne brigade.
Med letom so se v komiteju izvršile naslednje kadrovske spremembe:
dva člana smo razrešili dolžnosti zaradi preobremenjenosti in dva člana zaradi odhoda na novo službeno mesto. Na njihova mesta in zadolžitve smo kooptirali nove člane.
Občinski komite se je sestal . štirikrat in je na svojih plenu-mih  obravnaval  aktualne probleme organizacije LMS, kot so:
Ideološko politično delo, udeležba Ljudske mladine na zvezni delovni akciji, vloga in naloge Ljudske mladine v delavskem in družbenem samoupravljanju, vprašanje razširitve in sprejemov v organizacijo LMS, vprašanje sprejema iz vrst mladincev v Zvezo komunistov, izdelava programa za delo po komisijah, obravnavanje resolucije o strokovnem izobraževanju mladine, priprave na volitve v osnovne organizacije in obravnava družbenega plana občine.
Plenumi so obravnavali še niz drugih vsakodnevnih nalog LM, vsak plenum je sprejel določene zaključke, ki smo jih posredovali osnovnim organizacijam. Za zasedanja so bila pripravljena pismena poročila, po katerih se je razvila živahna razprava od strani članov plenuma, kakor tudi od vabljenih predstavnikov družbenih in političnih organizacij. Mislimo, da so ti plenumi uspeli.
Nadalje smo imeli skupen plenum z občinskim komitejem ZK, sindikatom in SZDL. Na njih smo obravnavali delovanje in naloge društev na področju občine. Poleg navedenih plenumov smo imeli več posvetovanj z mladinskimi vodstvi naših osnovnih organizacij pred večjimi akcijami.
Delo sekretariata je bilo bolj intenzivno, kar je razvidno iz samega sestajanja, priprav in vsebine, izvajanja ideološko po-
litičnega minimuma, poživitve dela kluba mladih proizvajalcev, pomoči novosestavljenim aktivom, priprav na praznovanje pomembnih praznikov, iz organizacije družabnega življenja mladine, priprav za politično šolo, iz sodelovanja z drugimi organizacijami in društvi, iz sprejema in priprav za sprejem v Zvezo komunistov, vključevanja mladine v izobraževanje preko Delavske univerze in iz priprav na volitve Socialistične zveze delovnih ljudi. Sekretariat je pripravljal gradivo za plenume in izbiral mladinske kadre za obiskovanje različnih seminarjev v izo-
In izobraževanje mladine, ki vstopa v mladinsko organizacijo. Izvedba seminarja za mladinske voditelje nam ni najbolje uspela, predvsem zaradi neprikladne izbire časa, ko so ljudje bili na letnih dopustih in zadržani pri svojem delu v podjetju. Program je bil skrbno izbran in prilagojen potrebam vodstev naših organizacij, saj so udeleženci pridobili osnovne potrebe metod dela z ljudmi, vodenja sestankov in diskusij. Predelan je bil družbeni plan občine in še mnogo družbeno aktualnih tem, ki so nam pri vsakodnevnem življenju in delu potrebne. Sedem
V BPT je zaposlenih mnogo mladih delavcev
braževalnem centru CK LMS v Bohinju. Mnogo časa je sekretariat posvetil zbiranju kadrov za mladinske delovne akcije in ravno tako materialnim in finančnim vprašanjem. Sekretariat jc navezal stike z nekaterimi občinskimi komiteji, kot so Pula in Šk. Loka. V zadnjem času so bili člani sekretariata aktivni pri obisku osnovnih organizacij in pri pripravah in izvajanju volitev v nova vodstva.
IZVAJANJE PROGRAMA PO KOMISIJAH Polilično-idcološka komisija
Ker se zavedamo, da postaja naša komuna čedalje bolj gospodarska in politična celota, smo organizirali ideološko politično delo v dveh smereh: izobraževanje mladinskih voditeljev
članov iz naših vodstev smo poslali na seminarje v izobraževalni center Bohinj in dva člana sta se udeležila enomesečnega seminarja v Bohinju. V večerno politično šolo pri Občinskem komiteju Zveze komunistov se je vključilo precejšnje število članov mladinskih vodstev in ravno tako obiskuje mladinsko politično šolo 23 mladih aktivistov. Šola ima predvsem nalogo, dati novim kadrom osnovo za nadaljnje ideološko delo v osnovnih organizacijah. Vredno je omeniti, da so mladinski voditelji vključeni v različna predavanja in seminarje, ki jih organizirajo centri za izobrazbo gospodarskih organizacij, predvsem Bombažna predilnica in tkalnica ter PEKO.
H. Om;>jovič, J. Ivnik, A. Bizjak in P. Uzar so do sedaj uspešno  delali v občinskem komiteju LMS
47
87
Predstavljamo vam nekaj kandidatov za nov občinski komite LMS
Pri izvajanju ideološkega programa za mladino nam je uspelo povezati se z Delavsko univerzo, ki ima raznovrsten program po interesu mladine, tako da se je precejšnje število mladine vključilo v šole, kot je Šola za življenje, ki jo obiskuje več kot 70 mladincev in mladink. — Vendar se nam je tu pojavil problem, da mladina dela v dveh ali treh izmenah in se ne more redno udeleževati šole. Izvajanje ideološko političnega minimuma po osnovnih organizacijah je predvsem otožkočeno zaradi po-
hinj, ki ga je organiziral Centralni komite, za ožja vodstva mladinskih delovnih brigad, poslala 5 mladincev, ki so se vsi udeležili akcije z našimi delov-, nimi brigadami. Komisija je imela veliko težav pri planiranju udeležbe iz posameznih aktivov in podjetij, zavedajoč se, da podjetja težko dajo mladince iz proizvodnje, vendar je s pomočjo ostalih forumov v podjetju in občini, tudi te težave premagala. Z razumevanjem nekaterih podjetij, predvsem Bombažne predilnice in tkalnice, nam je
Mladinka pri delu v Peko
manjkanja predavateljskega kadra, prepotrebnih prostorov in finančnih sredstev. Menimo, da bi delo na ideološkem področju bilo v bodoče bolj uspešno, če bi imeli razna avdovizuel-na sredstva, kot so kinoprojektor, episkop in diaprojektor, ker bi s tem vzbudili večji interes mladine in bi sama predavanja postala bolj pestra in zanimiva.
Komisija za mladinske delovne brigade je imela več sej, na katerih je razpravljala o udeležbi mladine iz naše občine na zvezni delovni akciji na odseku Ma-lošište—Gevgelija. Iz naše občine se je akcije udeležilo 39 mladincev in mladink iz vrst delavske in kmečke mladine v treh izmenah. Od njih se je vrnilo kar precejšnje število s častnim naslovom udarnika in je bilo tudi več pohvaljenih. Res je, kar pravimo, da mladina gradi cesto in posta mladino. Saj se skoraj vsi vključijo v razne tečaje, ki jim koristijo pri sedanjem delu v tovarnah in kmetijskih zadrugah. Komisija je na seminar v Bo-
uspelo rešiti več problemov, kot so zbiranje brigadirjev, materialno in finančno vprašanje, saj se je iz BPT udeležilo akcije 50 odstotkov vseh udeležencev, tovarna RUNO pa je prevzela pokroviteljstvo nad 12. gorenjsko mladinsko delovno brigado z imenom tržiškega prvoborca Jožeta Janežiča. Zavedamo se, da nas na tem področju v prihodnje čakajo še večje naloge, zato bo naš cilj, sestaviti tako komisijo, ki bo kos nalogam in bo znala pravočasno pričeti s pripravami ter poiskati pomoč pri vseh odgovornih forumih.
Delo društvene komisije
Ugotavljamo, da ta komisija ni popolnoma uspela navezati sodelovanja z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, ki pri svojem delu vključujejo mladino. Ni jim uspelo predvsem zato, ker je v tej komisiji premalo aktivnih članov, ki delajo v naših društvih. Premalo smo šli med delavsko mladino ter pri-
sluhnili njihovim željam po interesnem udejstvovanju. Na. tem področju smo delali predvsem akcijsko, pri pripravah raznih proslav, pomembnih praznikov, občinskega praznika, Dneva mladosti itd. Uspelo nam je organizirati, na željo mladine, plesno šolo, posebej za odraslo mladino in za mladino iz osemletk. — Obe šoli je obiskovalo preko 70 parov mladincev. Za razvedrilo mladine v zimskem času je komisija organizirala redne mladinske plese, ki so se izkazali kot zdrava oblika zabavnega življenja mladine. Vredno je omeniti uspelo parado Mladosti v počastitev 67. rojstnega dne maršala Tita, v kateri je sodelovalo okrog 1500 mladih udeležencev.
Precej društev na področju naše občine razmeroma dobro dela. To nam dokazuje precejšnje število mladine, ki v njih sodeluje.
Za uspešno delo na tem področju bomo morali pritegniti večje število aktivnih mladincev naših društev ter športnih organizacij. Pri iskanju novih metod in oblik dela se moramo bolj približati delavski mladini, ker vemo, da šport in zdrava zabava vzbujata človekovo osebno zadovoljstvo, ki sc pozitivno odraža pri njegovem delu v proizvodnji. Skupno se bomo morali boriti za sredstva, ki so nam potrebna pri nadaljnjem razvoju naše društvene dejavnosti, kakor tudi za pridobivanje prostorov in športnih objektov, ki jih imamo še vedno premalo, da bi v perspektivi z danimi pogoji in realnimi možnostmi zagotovili uspešno razvijanje najrazličnejših društvenih aktivnosti naše mladine.
Organizacijsko kadrovska komisija
Lahko trdimo, da je ta komisija od zadnje konference naredila prelomnico pri volitvi kadrov v nova mladinska vodstva, pri sprejemu v organizacijo Ljudske mladine ter pri ustanavljanju novih aktivov naših organizacij. Skoraj v vseh osnovnih organizacijah smo pomladili vodstvo in videti je, da je delo bolj zaživelo in zanimanje mladine je čedalje večje za nove oblike dela. Organizacijsko smo bolj povezali delo šolskih komitejev In aktivov ,na osemletkah ter skupno z vodstvi šol pripravili program bodočega dela. Z nadaljnjo ustanovitvijo aktivov v manjših podjetjih in na terenu, smo zajeli precejšnje število mladine, tako da imamo danes aktive: Gradbeno podjetje, aktiv pri Komunalnem podjetju in ak-
tiv Center, v katerega so zajeti mladi ljudje, zaposleni v samem centru.
Šolska komisija
Tudi ta komisija je sprejela svoj program dela. Kot glavno nalogo si je komisija zadala, da utrdi in organizacijsko poveže aktive na osemletkah in na vajeniški šoli ter jim nudi vso pomoč pri izdelavi programov in iskanju novih oblik dela. Komisija se je seznanila z novim zakonom o šolstvu in z resolucijo o strokovnem izobraževanju. Komisija si jc zadala nalogo, da ustanovi klu6 mladih prosvetnih delavcev, ki bi s svojim delom veliko pripomogli sami komisiji pri proučevanju in nadaljnjem delu organizacije na šoli. Ta komisija bi se morala predvsem bolj zavzeti za delo organizacije Ljudske mladine na vajenskih šolah, ker se že uvaja periodičen pouk.
Kmečka komisija
Glede na to, da imamo v naši občini malo kmečkih aktivov ter da obstojata dve sekciji mlađih zadružnikov, to je v kmetijski zadrugi Podljubclj in Križe, mislimo, da so kmetijske zadruge vse premalo naredile v tem obdobju za nadaljnji razvoj sekcij mladih zadružnikov in vključevanje kmečkih fantov in deklet pri reševanju problemov na tem področju, kakor za upravljanje zadrug in iskanje novih oblik dela mladih zadružnikov.
Zalo je predvsem naloga društveno političnih organizacij na terenu in vodstev kmetijskih zadrug, da upoštevajo in razvijajo vse tiste oblike dela, ki bodo zadovoljile in izpodbujalc ter razvijale interese mlade generacije na vasi, čc hočemo, da vključimo kmečko mladino v naše skupno prizadevanje.
Delavska komisija
Preveč bi se zadržali, če bi hoteli analizirati celotno delo le komisije, saj je to komisija, ki je imela skozi vse leto polne roke dela, kar je razvidno iz samega programa, to je, koliko nam je uspelo vključiti mlade proizvajalce v delavsko in družbeno samoupravljanje, v reševanje problemov mladih v naših podjetjih, kakor je zaposlovanje ter strokovno in ekonomsko izobraževanje, potrebno za delovno mesto. Vse te naloge si je delavska komisija prizadevala reševati preko naslednjih oblik: proizvodnih konferenc, interesne sekcije, kluba mladih proizva-
(Nadaljevanje. na 6. strani)
Iz poročila komiteja LMS Tržič VELIK PRAZNIK ZA RAVNE
(Nadaljevanje s 5. strani) jalcev, preko centrov za izobraževanje in Delavske univerze. Komisija je sklicala več posvetov gospodarskih organizacij in po njih ugotovila, da se v nekaterih podjetjih starejši bojijo vključevanja in napredovanja mladih delavcev.
Podatki nam jasno kažejo udeležbo mladine v delavskih organih.
M O Q ta
5 > .2 -= 2 > 5 'S 2 S "6 'S 2 '5 t3
£ to a 73 a to % -i
BPT	45	2	11
PEKO	41	5	9
RUNO	21	2	6
LIP	17	2	5
KOS IN SRPOV	23	7	7
PILARNA	15	7	3
LEPENKA	15	3	6
Te številke nam jasno kažejo, da se bomo morali še bolj truditi prav vsi v podjetju, predvsem pa sindikati in organizacije ZK, da se mladi uveljavijo pri svojem delu in postanejo enakopravni člani delovnih kolektivov.
Še vedno se dogajajo izkoriščanja mladih delavcev, pred-\"sem delavk v njihovem prošlom času, ko delajo za stanovanje in prehrano ter s tem zmanjšujejo svoj efekt dela v redni proizvodnji. Zato je nujno potrebno začeti razmišljati in ustvarjati pogoje za Izgradnjo samskih stanovanj in objektov družbene prehrane, kar se nam bo vsekakor obrestovalo.
Primeri fluktuacije mladih delavcev zavisijo od same priprave za sprejem že v začetni fazi. Vprašajmo se, koliko smo novo-sprejetim delavcem pojasnili kakšen bo njihov zaslužek, napredovanje in perspektiva na delovnem mestu. Primeri, ko mladi delavci pripovedujejo, da odhajajo v druge kraje in druga podjetja iz vzrokov, ker ne vidijo perspektive v sedanjem podjetju, niso osamljeni. Mladi delavci preko proizvodnih konferenc še vedno niso povsod uspeli dokazati starejšim, da so problemi tovarne tudi njihovi problemi, ker jih starejši večkrat gledajo s podcenjevanjem in pravijo, da so premladi, da bi se vmešavali v proizvodne probleme in da so zato postavljene odgovorne osebe, ki vodijo delo v proizvodnji.
Pravimo, da temu ni tako. ' Tam, kjer je mladina sodelovala z organizacijo Zveze komunistov in sindikati, so prav na iniciativo organizacij LM reševali probleme discipline, odnosov v tovarni, nagrajevanja in vključevanja širšega kroga mladine pri družbeno političnem delu. Zato je nujno potrebno, da se zavzamejo vsi odgovorni činitelji v podjetju za nadaljnje razvijanje in usposabljanje klubov mladih proizvajalcev kot najbolj primerne oblike dela za delavsko mladino, ker mladina v klubih in sekcijah lahko razpravlja in se uči, kako je treba gospodariti in prevzemati vse večje in odgovorne naloge na političnem in strokovnem področju.
ZAKLJUČEK
Morda smo nekatere stvari preostro ali celo prekritično podali, vendar se kljub temu še nismo dotaknili vsega. Določeni uspehi bi bili doseženi z manjšim trudom, predvsem, če bi izboljšali organizacije na terenu. Vsekakor pa je potrebno naše delo objektivno obdelati, ker edi-
nole tako lahko računamo na resničen uspeh.
Delegati, le z vašo plodno razpravo bo konferenca lahko dala take zaključke in napotke, da bo delo bodočega komiteja boljše in uspešnejše.
Občinski komite LMS TRŽIČ
Pred praznikom republike so na Ravnah odprli otroško zavetišče Tončke Mokorelovc in upravne prostore stanovanjske skupnosti Ravne ter klubske prostore. Vse te prostore je svečano predal svojemu namenu pokrovitelj le prireditve, predsednik Občinskega ljudskega odbora, tov. Lovro Ccrar, ki je poudaril, kako veliko so Ravne s tem pridobile.
Predsednik stanovanjske skupnosti Ravne, tov. MILAN KO-PRIVNIK je v svojem govoru poudaril, da je na Ravnah preko 300 otrok, ki bi potrebovali hrano in varstvo. Na Ravnah je sedaj že 1110 prebivalcev in od tega kar 544 zaposlenih. Na Ravnah je od skupnega števila zaposlenih 396 otrok, ki so več ali manj prepuščeni sami sebi.
Kosilo za otroke si želi 37 družin, 96 družin pa bi se rado hranilo v obratu družbene prehrane. Veliko je tudi potreb po ustanovah, ki bi pomagale razbremeniti delavke — žene.
S temi prostori, ki so jih odprli, še zdaleč niso rešili vseh težav, ki nastajajo na tem področju. Toda prvi koraki so že narejeni in počasi bodo s pomočjo kolektivov in državljanov samih
odpravili vse težave, ki jih danes še težijo.
Za to, da so odprli te lepe in potrebne prostore pa ima prav
Predsednik stanovanjske skupnosti Ravne, Milan Koprivnik, govori ob otvoritvi
Gostje si ogledujejo nove prostore
Rešitev je v nabavi novih strojev
MLADINSKI AKTIV OSNOVNE ŠOLE HEROJA BRACICA NA SMELEJŠI POTI
(Nadaljevanje s 3. strani)
jaki pokazali svojo zavest, pokazali so svoja hotenja. Lani so organizirali konferenco, potrebovali so samo nasvetov, bodrilne besede, sami so diskutirali, načeli so probleme, ki tarejo vse učence, tu je bil telovadni prostor, šolska skupnost, povezanost med pionirsko in mladinsko organizacijo, klub OZN in še marsikaj. Vsi tovariši, ki so prišli kot gostje na konferenco, so se pohvalno izrazili o njej. Mladinci so si izbrali novo vodstvo, izbrali so ga z željo po nečem trdnejšem, volili so ga z zaupanjem.
Mislim, da je zelo pozitivno, da se sprejemajo v mladinsko organizacijo že mladinci v osemletkah, tu si lahko ustvarijo trden kolektiv, tu se seznanijo z osnovnim znanjem o politiki, gospodarstvu; s kvalitetnimi predavanji, z dobrim vodstvom in z delom mladincev samih bo zaživel mladinski aktiv in delal v duhu novega človeka — človeka vrednega svojega imena.
Suzana Meglic
Preteklo soboto so v pilarni Triglav proslavili desetletnico, odkar so izvolili prvi delavski svet. Takrat je bil še cel kolektiv delavski svet, saj je štel le 12 do 14 delavcev. Prostori v barakah niso več- zadostovali in izhod so našli v izgradnji novih tovarniških prostorov, kamor so se preselili 1954. leta. Vendar s tem niso bile odstranjene vse težave. Število delavcev je naraščalo in pojavljale so se nove težave, ki jih je kolektiv srečno reševal.
1958. leta je nastal za podjetje izredno težak položaj zato, ker niso mogli prodati vseh svojih izdelkov? Tudi tega so se rešili, vendar je še danes dohodek pri izdelkih pilarn nizek, ker je v naši državi veliko konkurenčnih podjetij. Zato podjetje, ki ima okrog 70 delavcev, še danes ne more zidati stanovanjskih hiš za tiste, ki jih najbolj tare stanovanjska stiska.
Proizvodnja je kljub težavam vedno naraščala in je od 1951. leta do danes porastla več kot za 48 milijonov. 1951. leta so izdelali 206.000 pil v vrednosti 50 milijonov dinarjev, letos pa že do sedaj več kot 665.000 pil ali za 98,715 milijonov dinarjev.
»Proizvodnja pa še ni taka, kot si jo člani kolektiva žele in bi jo radi še bolj povečali. Seveda tega ne bodo dosegli, ne da bi obnovili strojni park, ki je povečini že zelo zastarel. Edina rešitev je le v avtomatizaciji« je dejal na svečanem zasedanju predsednik delavskega sveta, tovariš SAŠO GOLMAJER.
Svečanega zasedanja delavskega sveta pilarne »Triglav« so se udeležili tudi številni predstavniki delavskega samoupravljanja iz drugih kolektivov, ki so tovarišem iz pilarne čestitali za dosežene uspehe in jim v bodoče želeli še več vidnih uspehov.
gotovo, največ zaslug BPT, ki je v stanovanjskih hišah odstopila prostore. Veliko zaslug ima tudi Občinski ljudski odbor, ki jc stanovanjski skupnosti pomagal z denarjem. Med podjetji je treba pohvaliti še Tovarno finega pohištva in Lesno industrijsko podjetje, ostala podjetja pa niso imela pravega razumevanja za potrebo prebivalstva iz tega delavskega dela Tržiča.
Spomladi so imeli člani stanovanjske skupnosti Ravne samo voljo in prazne prostore, sedaj, po dobrih šestih mesecih pa je že petindvajset otrok tu našlo svoje zatočišče, v klubskih prostorih pa se bodo shajali ljudje, ki imajo veselje do šaha, do branja dnevnih časopisov in revij in do prijetnega kramljanja.
Še vedno pa so prazni prostori, kjer bodo uredili servisno pralnico, krpalnico in likalnico. Uslug te ustanove se bodo prebivalci RaVen lahko kmalu posluževali.
Otroško posteljico prodam. Naslov v Turističnem društvu.
Izgubil sem mesečno vozovnico za december 1960 št. 26650, zaradi tega preklicujem njeno veljavnost. Anton Košir, Leše,
Tovarna pil Triglav, Tržič izdeluje pile in rašplje vseh vrst in oblik, obnavlja ročne kovinske žage iza železo, izdeluje vrteče pile (glodala) in opravlja vsa cementacijska dela. — Izdelki tovarne pil so kvalitetni in cene solidne!
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič
Predilnica
Sukancarna
Tkalnica
Belilnica Barvarna
proizvaja
kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50, prejo za domačo obrt in sicer mulle, double, knitting in hardvvatter.
Po dokončni rekonstrukciji vseh svojih obratov je naša najstarejša in kvalitetno vodilna tovarna čevljev
sedaj zmožna zadovoljiti vse potrebe trga doma in na tujem.
Zadnje modne novosti lahko vidite v široki izbiri v naših prodajalnah, ki so v vseh večjih krajih naše države.
Tovarniški žig PEKO Vam je najboljši porok za so-lidnost izdelka in cene.
Občinski sindikalni svet
v imenu vseh političnih organizacij
občine Tržič
čestita
delavski mladini Tržiča ob občinski konferenci LMS
Tovarna usnja
čestita vsej mladini ob občinski konferenci in priporoča svoje kvalitetne izdelke
Gostinsko podjetje Tržič čestita organizaciji LMS in sc priporoča s svojimi obrati: hotel Pošta, kavarna in gostilna Zelenica, blffc na Itavnah, gostišče Podljubclj, gostilna v Bistrici in gostilna pri Lojzku	KINO TRŽIČ čestita vsej tržiški mladini ob dnevu občinske konference LMS
Tovarna _ . lepenke čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in priporoča svoje izdelke	Tržiška tovarna kos in srpov čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco iu priporoča svoje izdelke
ČEVLJARSKA DELAVNICA TRŽIČ čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in se priporoča	Trgovsko podjetje LJUBELJ čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in se priporoča
Pilama Triglav čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in priporoča svoje izdelke	Trgovsko podjetje RUNO čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in sc priporoča
Večje število delavcev težakov sprejme v službo tovarna LIP Tržič	Kmetijska zadruga KFIŽB čestita vsej tržiški mladini za občinsko konferenco in se priporoča
Komunalno podjetje TRŽIČ              ^cst"a m'a("ni in sc priporoča	C A D MEHANIČNA jMr DELAVNICA čestita mladini ob konferenci in se priporoča s svojimi uslugami
Trgovsko podjetje
PRESKRBA
vam v 15 poslovalnicah nudi pestro izbiro artiklov. Na trgu Svobode 16 si oglejte prenovljeno trgovino. Od 17. do 19. decembra vam priporočamo ogled razstave pohištva sarajevske tovarne Standard, ki bo v dvorani Svobode
Mladini Tržiča iskreno čestitamo ob občinski konferenci