Listek.
575
prof.  M.   Valjavec, in končno na 225.    straneTi    »Pjesni  razlike«.    Knjigo krasi  dovršeno izdelana podoba Dinka Ranjine.
Spomenik Kačičev. Dne 27. m. m. so razkrili v Zagrebu spomenik ndrodnega pesnika Milovana Kačiča. Izdelal ga je sloveči kipar Ivan Rendič v Trstu, postavilo pa ga je mesto zagrebško. Hrvaški ban Khuen He"dervary je v obširnem slavnostnem govoru slavil Kačiča ter napdsled odkril spomenik, na katerega so društva položila vence. Pri sijajni slavnosti je bilo zbrano vse, kar je odličnih mož v Hrvaški, prišlo pa je dokaj Kačičevih rojakov  iz Dalmacije. Navdušenje je bilo nepopisno
Operne predstave hrvaške. Kakor smo že poročali, pričele so se dne" 1. velikega srpana operne predstave v gledališči zagrebškem Podjetnik g Ivo pl. Hreljanovič je sestavil igralno družbo med katere člani so starejše igralne moči hrvaške, kakor gospa Lesic-Kindersberger, gospodičina Micika Freudenreichova in gospodje Anton ml., Hreljanovič in Teruzzi. Novi sili sta tenorist Aristido Tranfo in gospodičina Wimber-gerjeva. Obče se priznava gospodičine Blaženke Kerniceve lepi glas in izborna igra. Zbori so sicer majhni, toda zadoščajo dobro svoji nalogi; sdsebno je pohvaliti vojaško godbo domačega polka zagrebškega — Doslej so se predstavljale opere »Trovatore«, »Faust« in »Mali vojvoda« ; na predvečer pa, ko se je odprla jubilarua gospodarska razstava v Zagrebu, to je dne 14. m. m , opera »Nikola Subič Zrinjski«, pri kateri je sodelovalo pevsko društvo »Kolo«. Hrvaška kritika sploh jako hvali podjetje Hreljano-vičevo,  in izvestno ni neupravičena želja,  da bi se dajale opere tudi pozimi.
f Vasilije Zivkovič. V Pančevu je umrl pravoslavni dekan Vasilije Zivkovič, ki je zlasti v mladosti svoji priobčeval različne pesmi po srbskih listih. Posebno znani sta njegovi  pesmi   »Rado ide Srbin v vojnike«   in  »Ti plaviš zoro  zlatna«.
-f Jan Neruda. V Pragi je umrl dne" 22. m. m. sloveči pisatelj Jan Neruda v 57. letu dobe svoje. Neruda si je pridobil izredne zasluge za književnost češko, tako da so ga celd nazivali češkega Heineja. V obilih spisih svojih je sicer semtertja posnemal Heinejeve potopisne obraze, veuder se kaže tudi v manjših delih bistro opazovanje in živa karakteristika narodno-češkega življenja. Zlasti se je prikupil občinstvu po listkih, katere je dolgo let pisal »Narodnim listom«, in po novelah, zajetih iz praškega življenja. Izmed njega spisov imenujemo sdsebno »Kozmiške pesmi«, »Arabeske« in » Malostranske povesti«. — Soustanovnik novodobne književnosti češke, bil je izvestuo tudi jeden nje prvih sedanjih pisateljev.
Lepa nagrada. Že leta 1840 je odločil general Arakčev nagrado najboljšemu spisu o vladanji carja Aleksandra L, toda doslej se ni prisodila nikomur. Kakor poročajo sedaj, izplača se ta nagrada leta 1925. o stoletnici smrti Aleksandrove; do tedaj pa bode narasla na — poldiug milijon rublje v ! Srečni pisatelj, kateremu bode prisojena, mora biti porojen  Rus,  in delo mora biti seve"da pisano  v ruskem jeziku.
¦j- Stepan Zlatovič. Pred nekaj meseci je umrl v Šibeniku, v samostanu Sv. Lovre frančiškan o. Stepan Zlatovič, dober poznavalec hrvaške zgodovine, ki je izdal več spisov zgodovinske in arheološke vsebine. Pisal je tudi »Hrvatske županije i gradine iz Dalmacije« ; tega dela sicer ni dovršil, vender poročajo, da skoro izide z obširnim životo-ptsom Zlatovičevim. Pokojnik je ostavil več sto turških listin, katere je zbiral po samostanih in jih prevajal  v   hrvaščino.
Listnica   Cvetko  („Prvi poljub") :
„Vetrič je pihljal, ko sama Tam na vrtu sva   sedela, Se celd drevesa nama O ljubezni so šumela."
57^
Listek.
Preiskovati nečemo,  zakaj je pihljal vetrič   prav tedaj, ko sta sama   sedela na vrtu,  tudi
tega ne,  ali so   drevesa   res šumela o ljubezni   —  saj   slišijo nekateri  ljudje še vse kaj
drugega  — vprašamo Vas le :  Čemu nam razkladate,  kako je bilo takrat, ko ste prejeli
„prvi poljub"  svoje izvoljenke ?   Bodite zadovoljni  in  — molčite! — R.  Z rimami,  kakor
„sije   —   klije,    vije"  in ,,gnalo  —  sijalo  —¦ igralo",    upamo si   iz lahka   napolniti   kar
sonetni venec, ne samo jeduega  soneta.  Takšne glagolske rime so jako cenene ;  dvanajst
skupaj jih imenujemo  ,,ducat."  —  V. K. V književnosti naši je že zibalo in  ,,milo" pelo
pri zibelki toliko mater,  da je treba   že res zibati in peti nekoliko drugače, nego zibljete
in pojete  Vi.  Druge pesmi niso nič slabše od pesmi ,,Pri zibeli". — Milan.  „Ce je treba
kaj  popraviti  pri ločilih,  prosim   Vas,  storite  to " Ne,  dragi gospod,  ločila so razvrščena
uprav vzorno,    tega   strahu ni bilo treba.  Drugo je pa menj vzgledno,    torej   —  —  (kaj
pomenita t i ločili, menda umejete). — Radivoj :  Izmed poslanih pesmij bi utegnili zaradi
ideje   porabiti   jedino    pesem  ,,Sinoči mimo vrat  idoč",   toda  v  tej  obliki nikakor ne.
Zakaj rabite zgolj   zložene   rime,   kakor   ,,kašlj«ti  ga  — ležati   ga ;  davil je — bavil je ;
goreli so  — solzili so" ?
,,Utori deček je igral,
In mati tam je kuhala,
Na stolci, ki je zraven stal,
Trenutek polenuhala "
„Polenubala"  je prav dobro  rečeno !  — A.  K.  v J.  Rokopisi    se   nikdar   in nikomur  ne
vračajo,  naj jih porabimo ali ne;  bodi  to  o tej  priliki povedano   tudi   vsem   drugim gg.
pošiljateljem. Vojnimir. Zgolj   obrabljeni   motivi,   mimo tega dokaj  prisiljenega in nemož-
nega      Prosimo  Vas, berite samo ta stiha:
»Obup,   vihar srca pa
Me žene tje in sem!«
Dovolite,  da ju spopolnimo,  akotudi ne v  Vašem zmislu:
»In jaz —  kosmata kapa !   —
Kaj proti njemu čem!« Še jeden  vzgled:
»Oj,  pridi,  pridi bleda smrt,
Poljub mrtvašk mi  daj   — m r t v a š k  poljub je nekaj  posebnega!  —
»In pelji me iz dola solz
Tje v sreče večne kraj.« Ali se Vam res ne zdi, da smo take — fraze že čitali stokrat in stokrat? — Binin. »Nemi listi« prihodnjič, drugih naposled poslanih pesmij ne! — B. v F. Kar pravite v humoristiški (?) pesmi, posvečeni našemu košu, da se skoro posui, ako mu bodete Vi pošiljali hrano iz svoje pesniške zaloge, to je do pičice res. Zatorej — kak« že pravi nekje Biirger ? »Erbarmen, lieber Herr, Erbarmen!« Pesmij tudi nismo vrgli v koš, nego sežgali   smo jih.  — Zamejski.  Za to številko   prepozno.  Lepa hvala  in srčen pozdrav !
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4  pole   obsežen  v  veliki osmerki   po jeden pot   na mesec  v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj  Janko  Kersnik.  —   Odgovorni  urednik dr. Ivan  Tavčar. Upravništvo   »Narodna Tiskarna«   Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani.
Tiska   »Narodna   Tiskarna«   v Ljubljani.