XIV. letnik. V Gorici, dne 5. julija 190(5. 27. številka. Aovensko. ljudstvo' rta f}., Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna" (odgnv. L. Lukežič) v Gorici. Drugi vseslovenski delavski shod. Na Preski na Gorenjskem so otvo-rili dne 1. julija novo trdnjavo slovenskega ljudstva, naš »Društveni Dom-1. 1 Zato je bilo popolnoma prav, da se je vršil ravno tu ob enem z otvoritvijo j nove ljudske tranjave tudi II. vseslovenski delavski shod. ; Zastopniki slovenskega ljudstva so prihajali iz vseh krajev naše domovine. Na kolodvoru sta pozdravila tuje goste domači gospod župnik Brenco, vrli medvodski župan g. Šušteršič in predsednik „Pirniško prostovoljne požarne brambe“. Dvorana novega „Dr uš tv en ega Doma“ je lepo okrašena z venci. Zastopanih je 5950 združenih slovenskih delavk in delavcev z Goriškega, Koroškega in Kranjskega. (Ljubljanske delavske organizacije so zastopane vse, nadalje tudi naše organizacijo v Devici Mariji v Polju, Idriji, Zagorju, Kamni Gorici, Tržiču, Ja- . vorniku, na Savi, v Železnikih, koroške delavske naše organizacije v Celovcu, PodsinjeveBi, Podljubelju in Prevaljah so zastopane vse, izmed goriških organizacij moška in ženska v Gorici, nadalje mirn-ska in k. s. delavska organizacija v Kostanjevici na Krasu. Veselilo je delavstvo, ker je pohitel na shod tudi inteligentni mladi naraščaj S. L S. Tudi zastopnike izobraževalnih, kmečkemu ljudstvu namenjenih organizacij smo opazili na shodu. Drugi vseslovenski delavski shod otvori urednik delavskega glasila »Naša Moč“, tov. Moškerc. V predsedstvo so izvoljeni na sklicateljev predlog: za preds. dr. Janez Ev. Krek, za njegova namest. Jožef Cotič (Miren, Goriško), za zapisnikarja Bahar Valentin (Ljubljana) in Ivan Papov (Tržič), za častne predsednike pa: Abram Ela, Podgornik , Marija (Gorica), Rakef Franc (Sava), Cemažar Dijoniz (Železniki), Tomažovič Valentin (Kamna Gorica), Češnovar Franc, Jeraj Brvar (Prevalje), Osana Teodor (Celovec). Dr. Krek pravi: Nas ni pripeljala sem morebiti potreba do veselja, zabave in razvedrila, pripeljala nas je krvava potreba medsebojnega pogovora. Iz politične in strokovne zveze mora iziti novo krepko gibanje med slovenskim delavstvom. Vun med naše slovensko delavstvo k ciljem, ki jih začrta II. vseslovenski delavski shod. Shod pozdravi vrli medvodski župan g. Šušteršič in mu želi mnogo vspeha. O polililki organizaciji poroča tovariš Jeriha (Devica Marija v Polju) Debate se udeleže, Moškerc, Gostinčar,dr. Pegan in dr. Krek. Shod odobri sledečo resolucijo : Boj za splošno in enako volilno pravico zahteva krepko politiške organizacije slovenskega delavstva, tem nujnejša je ta organizacija, ko se voliina preosnova izvrši. V tem zmislu: a) odobravamo vso samostojne delavske politiške '-»rganizacije in pričakujemo, da bodo v svojem okrožju tudi zanaprej vzvrševale svoji dolžnosti. b) izjavljamo, naj se za vse slovenske dežele ustanovi novo poliliško društvo Delavska zveza, ki bo enotno vodilo vse politiško delovanje neodvisnih slovenskih delavcev. c) Priporočamo, naj se delavci or-ganizovano udeležujejo volitev v občinske zastope, deželne zbore in državni zbor. Svoje glasove naj dajo, kjer ni upanja, da bi propaJli s samostojnim nastopom, le lakou kandidatom, ki se bodo zavezali podpirati delavsko težnje; č) Glasilo poliliško organizacijo je »Naša Moč“. O strokovni organizaciji poroča tovariš Čebulj s Save, ki priporoča naj bi se v naslovih strokovnih društev označil njihov krščanski značaj. Vname se daljša, zelo živahna razprava, ki se jo udeleže Pogačnik (proti), Glavič (proti), Rihar (D. M. Polje) (za), Gostinčar Jožef (za). Jeraj ’ (za), Gostinčar Ivan (za), dr. Pegan (proti), | Smolnikar (proti), Kecmur (zh). Dr. Krek ! govori proti poročevalčevemu predlogu. * Kakor imajo svoje nestrankarsko stanovske zbornice, oziroma zadruge zdravniki, odvetniki, notarji, obrtniki in kmetje, jih morajo imeti tudi delavci. Pri glasovanju obvelja sledeča resolucija: Neodvisna slovenska strokovna društva izvolijo strokovni odbor vsaj desetih članov na tri leta, ki morajo biti v njem zastopane tudi delavke. Ta odbor ima te-le naloge: a) skrbi naj, da se neodvisna strokovna organizacija med našim delavstvom razširi; v ta namen mora imeti na razpolago potrebnih tiskovin in govornikov; b) obstoječim strokovnim društvom naj pomaga s svetom in dejanjem; c) v zvezi stojoča društva se zavežejo odboru pošiljati .obvestila, naznanila in izkaze o svojem d.lovanju; č) odbor vodi natančno statistiko vsega delovanja strokovnih društev; d) vsako društvo vloži za vsacega člana po dva vinarja na mesec v zvezni sklad, ki ga upravlja strokovni odbor po načelih, ki jih določa sestanek strokovnih društev; e) vsako leto skliče odbor vsaj meseca avgusta sestanek strokovnih društev, kjer poroča o svojem delovanju in o strokovnem gibanju prošlega leta; f) glasilo združenih strokovnih društev je »Naša Moču. O ženski organizaciji poroča gospa Manfreda. Razprave se udeleže: Moškerc, Pogačnik, Čebulj, dr. Pegan. Shod sklene sledečo resolucijo: Vseslovenski delavski shod odobrava misel, da skličejo slovenske delavke poseben sestanek, kjer se dogovore o svoji organizaciji, zraven pa tndi določijo svojo stališče v politiških stvareh, zlasti z ozirom na sodelovanje v volilnih bojih. Shod priznava popolno poliliško enakopravnost ženske z moškimi; pred vsem pa zahteva, da mora pasti prepoved, ki zabranjuje ženskam vstop v politiška društva. V ta namen se prepuste pripravljalna dela ženskemu pomožnemu odboru S K. Z. v Ljubljan1, ki naj so pomnoži tako, da bodo zastopane v njem delavke, poleg drugih ženskih organizacij, in izvenljubljanskih delavnic, kjer delajo ženske. O mladini poroča Ivan Nep. Gostinčar. Razpravo se udeležita Moškerc in Rihar, ki želi, naj izda „S. K. Z.“ načrt predavanj. Poročevalec I. N. Gostinčar pravi, da sta pripravljena postreči na zahtevo onim, ki si žele predavanj, s hektografiranimi predavanji on in urednik »Naše Moči*. Čebulj in dr. Krek želita, naj se posveti intenzivnejša skrb organizaciji mladine, na kar se dozdaj ni gledalo dovolj. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Vseslovenski deluvski shod opozarja na skrb, da se pridobi in ohrani mladi naraščaj. V ta namen priporoča poleg pevskih, in tamburaških zborov zlasti dra matiške šole in iskreno želi, naj delavske organizacije po vseh krajih snujejo svoje telovadne oddelke. O delavstvu in občini poročata tovariša Papov (Tržič) in Jeraj (Ljubljana). Prvi govori o splošnih dolžnostih občin nasproti delavstvu, tovariš Jeraj pa o dolžnosti občin glede na dobavo živil. Debate se udeleže dr. Krek, Rihar, Ivan Gostinčar in Čebulj. Shod sklene sledečo resolucijo: »Vseslovenski delavski shod pov-darja krivico, ki se godi delavcem, da nimajo pravice voliti v občinske zastope, če ne plačujejo določene vsote direktnega davka. Med delavske zahteve, ki ne izginejo z dnevnega reda, spada tudi tajna volilna pravica v občinske zastope. Že zdaj so pa dolžni organizovani delavci dobiti vpliva na občinsko gospodarstvo, zlasti v teh le dvih stvareh: 1. Glede na stanovanja. V tem oziru morajo občine: a) z nakupovanjem zemljišč in primernim davkom skrbeti, da se na škodo delavcev neprimerno ne podražujejo stavbišča za delavske hiše; b) policijsko skrbeti, da se nadzirajo stanovanja in vsa nezdrava prepovedo ; c) podpirati delavska stavbna društva s cenim kreditom. 2. Glede na dobavo živil, in sicer: a) občine morajo policijsko skrbeti, da se prodajanje nezdravih živil najstrožje kaznuje; b) na trgu z živili mora biti izključeno vsako monopoliziranje; c) Občine naj v slučaju potrebe prevzamejo prodajo živil v lastno režijo, oziroma naj podpirajo temu namenu služeča delavska podjetja". Gdč. Abram iz Gorice pozdravi shod v imenu 350 članov močne krščansko socialne goriško ženske organizacije. — Tovariš Oranu Teodor pozdravi shod v imenu celovških Slovencev. Tovariš Bervar (Prevalje) pozdravi shod v imenu krščansko-socialnega prevaljskega delavstva. O izobrazbi govori Jožef Cotič iz Mirnu na Goriškem, ki pred vsem pozdravi shod v imenu mirnskega delavstva. Nato poroča o izobrazbi po delavskih društvih. Razprave se udeležita Moškerc in Čebnlj. Shod sklene sledečo resolucijo: »Vseslovenski delavski shod pov-darja na vso moč potrebo delavske izobrazbe. V ta namen zahteva: 1. V vseh krajih, kjer so večja industrijska podjetja, nuj se osnujejo zimske večerne šole, dostopne brezplačno delavcem in delavkam po zgledu danskih ljudskih visokih šol. 2. V delavskih organizacijah naj so goji izobrazba tako le: a) z dobro vrojenimi knjižnicami in bralnicami; b) s predavanji, ki naj jih ima vsako delavsko društvo vsaj vsak mesec po eno; c) z rednimi sestanki, omejenimi na povabljene goste, pri katerih naj bodo: a) poročila o politiških dogodkih, b) poročila o nov,h književnih proizvodih. — Poročevalci naj se pri vsakem sestanku naprej določijo. Po vsakem poročilu razgovor; c) s socialnimi in drugimi izobraževalnimi kurzi (iz računstvu, jezikov, knjigovodstva, stenografije, zemljepisja, risanja itd.)" (Konec prih.) Prvi avstrijski zadružni shod. (Dalje.) Deželni namestnik Viktor Kerbler iz L!nca je govoril o načelih za poslovanje mlekarskih zadrug in o zadružni prodaji jajc. Stavil je dva predloga, enega giede mlekarskega poslovanja, ki obsega 20 točk, drugega pa glede zadružne prodajo jajc. Prvi se je glasil: I. Načela za zadružni mlekarski obrat v svrho izdelovanja m a s 1 a : 1. V krajih, kjer se zdi, da je nemogoče prodati mleko neposredno pod ugodnimi pogoji, se priporoča ustanovitev zadružnih mlekarn s strojnim obratom za zadružno izdelavo in prodajo masla. To pa tedaj, če se nahajajo gotovi predpogoji, ki se v naslednjem navedejo. 2. Predno se ustanovi taka mle-karnica je treba najprej natančno proučiti vprašanjo, ali je potrebna, posebno pa je treba dognati, ali se da, z ene strani z vpeljavo takega strojnega obrata z ozirom na krajevne razmere, z druge strani z ozirom na izkušnje mlekarnic, ki delajo pod enakimi pogoji, izboljšati prodaja mlečnih izdelkov dotičnih poljedelcev. 3. Nadalje je treba preiskovati, ali bo zagotovljena taka dobava mleka, da 3e da pričakovati donosnost strojnega mlekarskega obrata. Pri tem se lehko vzame za pravilo, da se navadno smatra za donosen oni mlekarski obrat s stroji, pri katerem se je porabilo Hkupno 30—40.000 K za nabavo zemljišča, za Htavbe in stroje, navadno še le tedaj, če je zagotovljena dobava mleka dnevnih 3000 litrov, kar so navadno zgodi le tedaj, če jo zagotovljena izročitev mleku od najmanj 600 krav. Z ozirom na domače potrebo poljedelcev in na druge okolnosti so da pričakovat: dobuva mleku od najmanj 600 krav le tedaj, ako imajo dotični posestniki 900 krav. 7. Preiskovati je treba, ali je obdelovanje travnikov v dotičnem kraju tako razvito, da se v normalnih časih lehko ručuna na take množine krme, ki zadostujejo, da se ohrani število živine na najmanj v 3. točki omenjeni višini. 5. Predno se ustanovi mlekarska zadruga, je treba stopiti v dogovor z onimi činitelji, ki so poklicani, da izvršujejo zastopstvo za mlekarsko zadružništvo (zadružna zveza, deželni odbor), in se morajo načrti za gradnjo in namestitev strojev ter sploh celi projekt natančno pregledati po omenjenih čini-teljib, kakor tudi po posebnih, v deželi za poljedelske zadružniške akcije postavljenih presojevalnih komisijah. 6. Zadruga se mora podvreči reviziji poklicanih činiteljev, katerih naloga Naročnino in naznanila s pr oj ema upravništvo, Gorica, Scmcniška ulica št. lli. Posamezno številko se prodajajo v tobaknrnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mostnem vrlu, pri Vaclavu liamngartl v Korenjaki ulici in na Korcnjskom bregu (Itiva ( lorno) št. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se račnnijo po potit vrslali in sicer: če se liska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. r 1 Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša .K celo leto 4 krone, ca pol leta 2 krom. Za manj premožne ca celo leto 8 krone, za pol leta K 1 'bo. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vel-turini št. 9. jo zastopstvo zadružnega mlekarstva, toliko ^leJe zailružnopravn;h, mleknrsko-tehničnih ali trgovskih razmer. 7. Čo obstoji v dotičnem okrožju prodajna centrala za razprodajo 111I0-khr»kih izdelkov, so mora pridružiti navadno mlekarska zadruga tej centrali. 8. Pristopne izjave članov, odnosno onih poljedi Icev, katerih članstvo so vzame v prevdartk, ko se v smislu 3. točko izračuna najmanjša dobava mloka, se morajo vpudati v pravnoobvezni obliki, še predno se ustanovi mlekarska naprava. Opravilni dolež no smo znašati manj nego 25 kron, in mora vplačati vsaki član, ki ima manj nogo 5 krav, katere ima, ko vstopi v zadrugo, po en delež. Deleži so lehko vplačajo tudi v obrokih, in sicer tako, da so deleži vsa-krga člana polno vplačani v roku dveh let. 10. Zaveza mora znašati najmanj peterokratni iznos opravilnih deležev. 11. V pravilih se mora določiti, da so vsi člani obvezani izročiti zadrugi vse mleko, kar se ga doma pridobiva in tam ne porabi. Mlekarnica pa sme pod gotovimi pogoji omejiti dobavo, in sicer enakomerno za vse člane, in jo v tem slučaju na prosto dano razprodati mleko poljubno glede onih množin, na katere no računa zadruga. 12. Člani se morajo odpovedati pravici, da smejo prostovoljno izstopiti, za določeno vrsto let, najmanj pa za tri leta. Imenovanje poslovoJje je odvisno od potrdila činiteljev, ki imajo zastopne agende, brez privoljenja teh je tudi neveljavna odpoved, ki bi se dala poslovodju. 14. Pri razvoja celo akcije je treba paziti na to, da stopi v ospredje v prvi vrsti misel samopomočna, im morajo vsled lega zadružniki na vsak način pokriti najmanj četrtino stroškov za nabavo zemljišča, za stavbe in stroje, s svojimi deleži ali članskimi izposojili (ki ostanejo za določen čas neodpovedljivi). 15. Zneski za podpore in krediti se morejo določiti le z ozirom na posebne lokalne in druge razmere; vendar naj ne presegajo podpore iz javnih sredstev navadno na 1/4, osnovni kredit na '/a vseh osnovnih stroškov. 16. Podpore se morejo porabiti le za pokritje izposojil ali odpisov. 17. Pri takšni amortizaciji osnovnega kredita je treba gledati na to, da se navadno poravna v približno 20 letih. 18. Popolnoma nedopustno je, da se članom zadruge obljubijo stalne ceno za izročene, odnosno v mlekarnici izdelane produkte, nego veljati mora načelo, da se članom tekom poslovnega leta da-jajo le naplačila, po določenem upravnem uspehn pa razmerna doplačila. 19. Največjo skrb je treba obračati na to, da so pridobi zadostno poučeno mlekarsko osobje potom mlekarskih šol, odnosno tečajev, ki se naj po možnosti vršijo na sedežu mlekarskih zadrug. Ker je med drugim tudi jako važen predpogoj za vapeh zadružnega mlekarskega obrata, da se doseže kolikor mogoče dobra kakovost mlekarskih izdelkov, ki jih člani izročajo, naj se v poslovnem delokrogu mlekarskih zadrug obdržavajo od časa do časa večdnevni pristavili tečaji (Meierei kurs). 20. Splošna zveza poljedelskih za-drug v Avstriji, odnosno njen oddelek za mlekarstvo, je poklicana, da pomaga deželnim organizacijam za mlekarstvo z ozirom na prodajo mlekarskih izdelkov, posebno pa da deluje za zravnuvo med poedinimi mlekarskimi organizacijami, kedar se pojavijo oddajne težkoče odnosno pomanjkanje masla; da priskrbi zanesljiva tržna poročila ia informacije glede odjemalcev masla, ter vsestransko podpira zadružne mlekarske organizacije. (Dalje prih.J Politični pregledi Državni zbor. — V torek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o obrtni noveli. Vsprejela je minoritetni votum posl. Poscberja, po katerem ni prodajalcem obleke in obuvala dovoljeno sprejemati naročbe po meri, oziroma prenarejati prodane izdelke. Nato je bila sprejeta skupina pet in šest obrtne reforme. Jutri ima poslanska zbornica zopet sejo. Odsek zn volilno reformo. — V torek jo od-iek za volilno reformo vsprrjel razdelitev mandatov in volilu iti okrožij v Bukovini in nii Pvedarolskem tako, kakor je to predlagala vlada. Gosposka zbornica jo v svoji sobotni seji vsprejela v vseh treh branjih proračunski provizorij. Zak. načrt o vojaških pristojbinah pa jo gisposka zbornica vrnila zopet odseku. Avstrijska delegacija. — Avstrijska delegacija jo v toreS nadaljevala razpravo o proračunu zunanjogi ministrstva. V ti seji je minister za zuuanjo zadeve, grof GoluchP\v, tako na pr. tehtajo n»ši novi kanoni 328 kilogramov, dočim tehtajo nemški 390, italijanski 350 in ruski 400 kg. Za poskus so z jednim novih kanonov v pričo delegatov ustrelili 2013 krat zaporedoma, ne da bi bil kanon vsled tega najmanj poškodovan, in je pri vsem tem ostala tudi nespremenjena preciznost. Gledč streljanja pa obstoji prednost novih kanonov v tem, da so ž njimi v jedni minuti 15 do 20 krat lahko ustroli, dočim se je ustrelilo s starimi kanoni v istem „ času od 5 do 6 krat. Z novimi kanoni se pa tudi strelja 3000 korakov dlje nego s starimi. Duma za odpravo sinrtnc kazni. — V pondeljek je ruska duma vsprejela zakonski načrt, p d katerem se odpravi na Ruskem smrtna kazen. Dopisi. Iz Cerkua. — Žalostno so zapeli cerkljanski zvonovi v pondeljek opoldne dne 2. t. m. ter nam oznanjali bridko resnico, da je zapustil to solzno dolino možak-poštenjak gosp. Anton Sedej, brat prevzvišenega kneza in nadškofa in čast. gosp. vikarja kronberškega, oče čast. gosp. prefekta Nikolaja Sedej, posestnik in cerkv. ključar v Cerknem, star 49 let, pokrepčan z vsemi tolažili sv. vere. Sicer smo bili pripravljeni na ta bridki udarec, ki je zadel ne le velespoštovano družino Anžigovčevo, ampak tudi celo Cerkljansko župnijo; vendar vso težo te nenadomestljive zgube čutimo še le sedaj, ko stojimo ob njegovem mrtvaškem odru. Neozdravljiva, zavratna bolezen, katero je prenašal z Jo-bovo potrpežljivostjo, in za katero ni bilo zdravniške pomoči, je naredila konec njegovemu, nam toli dragemu življenju. Za njim žaluje zdaj blaga tovar-šica v življenju, s katero je delil 26 let žalost in veselje in katera mu je s tako ljubeznijo stregla v njegovi liudi bolezni — njegov zvesti brat Mihael, ki mu je bil vedno desna roka pri gospodarstvu, — čast. siii-duhovnik Nikolaj — nade-polni sin-osmošolec Ciril, in vsi drugi njegovi še drobni otročiči, ter mi vsi njegovi nebrojni prijatelji. In to po vsi pravici! Pokojni Sedej je bil vzor kršč. inoža, očeta in gospodarja, ki se je celo svoje življenje vestno držal pravila: Moli in delaj. Bil je nad vse skrben oče svoji družini, katero je skozi in skozi vzgajal v kršč duhu. Kakšno veselje ga je navdajalo, ko mu je pred 2. leti sin zapel novo mašo! Kakšen sv. ponos ga je prešinjal, ko mu je bil prevzv. brat letos povišan na nadškofijski sedež! Kako rad bi se bil vdeležil Njegovega ustoličenja, ako bi ga ne bila ovirala bolezen! Kako neutrudljivo je delal za .svojo družino od ranega jutra do 'poznega večera zjutraj prvi na nogah, zvečer zadnji k počitku! — Bil je zaveden gospodar ter večletni načelnik tuk. kmetijskega društva. Pod njegovim načelstvom sc je na njegovem svetu zgradil krasni „Gosp. donr iu po pravici vilira danes raz tega doma črna zastava v znak žalosti nad smrtjo bivšega tako požrtvovalnega načelnika. — Bil je uslanovnik iu vseskozi podpredsednik tuk. hranilnice. V volilnih borbah je vedno stal v prvih vrstah in neustrašno za kat. stvar, trden kakor skala. Pri teni pa v svoji skromnosti nikdar ni iskal časti iu plačila, ampak to je nesebično prepuščal drugim. — Bil je skozi 19 let kot vreden naslednik svojemu očetu blagega spomina ključar pri tuk. župnijski iu dekanijski cerkvi sv. Ane in to ne po imenu, ampak z vso vnemo in natančnostjo je opravljal to častno službo. — Bil je tudi dolgoleten naročnik „Prim. Lista", ter odločen nasprotnik liberalnih časnikov. — Z eno besedo: Bil je v zasebnem in javnem življenju značajen poštenjak, na katerega si se lahko z vso gotovostjo zanesel, kedar je bilo treba nastopiti za pravico in resnico. Ž njim se nam je podrl v Cerknem močan steber kršč. poštenosti in vsestranske delavnost'. Njegovim prečast. sorodnikom in velespoštov. družini naše globoko in odkritosrčno sožalje! Naj jih tolaži zavest, da je pokojnik v polni meri spolnil svojo dolžnost tukaj na svetu in da je zdaj po svojem neumornem delu in vdanem trpljenju šel po nevenljivo plačilo v boljšo domovino. M. Iz Krka. — V soboto dne 30. junija ob 5, uri zjutraj je preminula v Krku v 75. letu starosti gospa Jožefa Mahnič, mati presvitlega di. Antona Mahniča, škofa istotam, po dolgi ih mučni bolezni, previdena s svetotajstvi sv. vere v objemu iu navzočnosti svojih sinov in hčeri. Za pokojnico blagega spomina žaluje poleg prevzvišenega nadpastirja tudi še troje sinov in dve hčeri, zraven več vnukov, vnukinj ter pravnukov. Tudi v njeni rojstni vasi Kobdilju in okolici kakor sploh po Krasu ostane njen spomin nepozaben, kajti zraven vzorne matere bila je tudi mnogim prava krušna mati. Da je bila tudi v Krku, kjer je zadnja leta bivala, jako priljubljena, pričal je pogrebni sprevod, ki se je vršil iz hiše žalosti na tamošnje pokopališče dne 1. julija ob pol 9. zjutraj. Pogreb je vodil preč. gospod kanoiiik-župuik msgr. dr. Anton Orlič poleg preč. gospodov tamošujega kapitelja, kakor tudi polnoštevilne svetne in redovne duhovščine iz Krka in Košljuna zraven moške in Marijine kongregacije. Pogreba so se nadalje udeležile vse tamošnje politične in avtonomne oblasti kakor: c. kr. okr. glavarstvo z g. Lasičem, c. kr. okr, sodišče z g. M. Cernetom, c. kr. davčni urad z g. Su-šanjem ter c. kr. pomorska oblast z g. Sučičetn na čelu. Občina je bila zastopana po g načelniku E. Kreasu ter tajniku Pozzo-Balbi, nadalje tudi moška in ženska ljudska šola, gospodje odvetniki in zdravniki ter nešteto meščanov in drugega ljudstva. Prevzvišenemu škofu bodi v tolažilo, da zraven njega žaluje za blago pokojnico zraven že naštetih sorodnikov še mnogo prijateljev in znancev. Pokojnici pa, ki je vedno želela, da zemlja slovenska b'jo krila, bodi ji gruda Hrvatska mila. Zopet »od Nekod4 /.a povsod. — Ker nekatere radovednež') toliko skrbi, kje bi znal biti kraj „od Nekod'1, jim povem, da so nahaja isti tam nekje, kjer tečeta dve reki, jedila beli, druga pa bolj čista in prozorna iu izgubi manjša reka svoje ime, ko se zdrnži z večjo. Tukaj nekje je torej oni kraj „od Nekod41. Pa no da bi kdo mislil, da so nuhaja ta kruj v dolini, o ne, ta kr.tj je gori na planjavi, kakor rečemo mi, kjer je veliko let vladal — no krulj Matjaž, ampak nekdo drugi, kateremu so pa sedaj odvzeli vludarstvo. V tem kraju toraj san dno 29. rožnika imeli lepo cerkveno slovesnost. Ljudstva jo bilo vkljab neznosni vročini veliko. A, žali Bjg, da niso prišli vsi iz namena, da bi počastili prvaka apostolov sv. Petra in Pavla, ampak da iažje potratijo sveti dan, kajti doma je navadno bolj dolgočasno nega drugod, posebno 1 še, čo so po nevednosti prida v kaUo tako hišo, kjor se prodaja „modrost“ v malih in v velikih steklenicah. — Potom kaj hitro mino dan, tako, da od „modrosti“ pijani ljudje s praznim žepom kolovratijo domov. In res, tako so jo zgodilo tudi rumonorokim gospicam, ki so prišlo iz drugih duhovnij v spremstvu svojih znancov častit, no sv. Petra in sv. Pavla, ampak našega prej imenovanega bivšegi vladarja, ki jo pol->g „modrosti“ imel tudi nekako popoldansko službo — ne božjo, tako jo no smem imenovali, kor so pobožnost preveč motili neki cvileči in taleči glasovi. In to so je tako dopadlo prej imenovanim frajlicam, da so so začelo od veselja vrteti s svojimi bolj in manj težkimi nogami. In so se vrtole in skakale, dokler se ni začel vlegati mrak na vročo zemljo. Potem so se začele počasi pomikati proti doma. Seveda no same, ampak so jih spremljali njih znanci, ki so jih tadi pri plesu podpirali, d? niso omagale pod težo ajkohola. * Žalostno,, afiesnično, da se pri nas I in menda tadi dragod tako spoštujejo dnevi, ki sta jih Gispod in cerkev postavila za molitev in počitek. Vprašam, kam pridemo, ako bo Slo tako dalje? Naj mi odgovorijo tisti, ki vsako nedeljo in praznik, kakor tadi druge dneve polnijo glave z alkoholno „modrostjo“. Iz Itihenberga. — Strasti, ki ao delj časa divjale po naši občini, in katere je najbolj netil noki nudat človek, so so hvala B >ga še precej polegle. To so najbolj dokazale zadnje obž. volitve, ki so se vršile popolnoma mirno. Dne 16 junija pa se je naše novo obč. starešinstvo konstituiralo, in sicer v navzočnosti dvornega svetnika in voditelja okr. glavarstva v Gorici, visokorodnega gospoda grofa Attemsa. Prvo sejo novega obč. starešinstva je otvoril najstarejši starešina, g. France Čebronin je določil za zapisnikarja gg. Josipa Pavlico in Ambroža Poniža. Na to je bila najprej izvršena volitev župana. Na predlog starešine g. Maksa Ličena, je bil z vzklikom jednoglasno izvoljen za župana g. Josip Pavlica, ki županujo ž i več starešinstve-nih dob v ti obširni občini. Ko je namreč g. Ličen predlagal, naj se zopet izvoli za župana g. Pavlica, se vsi starešine zavpili: Živio Pavlica. Da bi pa ne bilo dvoma o tem, da so bili v resnici vsi sturošina za g. Pavlico, je pozval g. dvorni svetnik in voditelj okr. glavarstva, visokorodni g. grof Attems, starešine, ki so za Pavlico, naj vzdignejo roke, kar so tadi vsi storili. G. Pavlica se je v toplih besedah na to zahvalil starešinom za skazano mu zaupanje ter obljubil, da bode vse svoje moči posvetil v blagor občine tor prosil ostale starešine, da ga pri tem poslu podpirajo. Na to se je vršila volitev . občinskih svetovalcev ali podžupaoov. Ta volitev se je vršila po listkih. Izvoljeni so bili za podžupane sledeči gospodje, in sicer v tem le reda: Ambrož Poniž, Ivan Sever, Andrej Kodrič, Maks Ličen, Alojzij Kodrič, Andr. Kerševan, Anton Gerzej, Franc Jogan in Josip Birsa. Po volitvi so ostali starešine še delj časa zbrani v dvorani g. Maksa Ličena in ž njimi sta bila tam tudi visokorodni g. grof Attems in preč. gosp. župnik Štrancar. Ta so namreč obedovali, in izgovorjenih je bilo tudi več napitnic. Prva napitnica, katero je izustil g. župan, je veljala presvitlemu cesarja in je bila od vseh navzočih z volikim navdušenjem vsprejeta in sledila ji je cesarska pesem. Za g. županom je napil proč. g. župnik Štrancar visokorodnemu g. grofu Attemsu, proseč ga, da bi kakor do sedaj, tndi za naprej bil naklonjen rihenborški občin'. Visokorodni g. grof Attems se je v lepem govoru zahvalil za napitnico in je obljubil, da se sme občina vedno zanašati na njegovo podporo. Pozval pa je ob jednem starešine, naj bodo med aeboj složni in 7neti za občinski blagor, za katerega naj vsak izmed njih po svoji moči delaje. Na to se je g. grof Attems s prirojeno mu prijaznostjo poslovil oj starešinov. Iz Cerkua. — (Cerkljanske obč. volitve. — Na dopis v „Sjči“ z dne 23. junija smo primorani odgovoriti v pojasnilo alodečo: Naše poročilo v „Prim. Lista“ o volitvah ni prav nič zavito, ampak resnično. Mi nismo nikdar imenovali prvega sestanka za volitve pri Kobala „krom- promisw, ker lo ni bil nikak kompromis, ampak lo načrt kal. narodno stranke; saj ni bil poklican k temu Rostanku noben naprednjak ! Kako naj dela torej ena nama stranka kompromis? Zastopstvo stranke je tedaj Hamo od sebe sklenilo, da so v starešinstvu prepasti 5 sedežev napredni stranki, kar jo župan Kosmač pri nekem našem sostanku tudi sam izjavil, da je tako prav. Nam so je zdelo to postopanje popolnoma pravilno in jo imamo še danes za pravilno. To je tudi vsem v Cerknem jasno I Čemu zavijati ? „Sjča“ pa piše o tem hudomušno : „Gospodjo nunci se sestanejo11 pri Kobalu, pokličejo zraven nekaj svojih kimovcev (I), Bestavijo volilno listo, jo prezentirajo naprednjakom in rečejo „glejt<*, kompromis smo naredili !a V'> a j za tako neumno nas no imejte, g. dopisnik, ako nočete ostati vi tepec 1 »Gospodje nunci“ "O bili pri tom sestanku celi 8, katerih ni nobeden podpisan na oglasu oziroma načrtu — drugih mož pa je 28. Ali so ti možje „kimovci“, kakor jih imenuje nedostojno g. dopisnik, vo sam najbolje I Po tem prvem sestanku so so začele razno zmešnjave in doba kompromisov. Lista za listo se je preminjala in slednjič se je pokazalo, da je obveljal na splošno prvotni načrt, kakor ga je sestavila na svojem sestanku pri Kobalu kat. narodnu stranka. Tako in nič drugače I Mi nismo pisali o takozvani „županovi frakciji“ nič določnega, ker smo o nji le malo vedeli; no, zdaj vemo, da je obstojala in da bo bili liberalci o nji dobro poučeni. Kaj pa z županom? Dopisnik piše, da niso bili gospodje nunci popolnoma nič zadovoljni ž njim, razumljivo za to ne, ker je imel ta svoje prepričanje, da županski urad ni župnijski urad, kjer ima prvo besedo le gospod nune. Prvič bi mi radi vedeli, kdaj in v čem so se gospodje nunci utikali v županski urad oziroma županske zadeve, ko mi vemo, da je to do cela izmišljeno. Ven z besedo I Drugič pa povejte g. dopisnik, kako da sle že lani poslali to raco v „Sočo“, da so duhovniki nasprotni županu, ki je bila popolnoma iz trte izvita ? Oiividno ste hoteli umetno p ipraviti pot letošnjim razmeram s ti rn kukavičjim jajcem! Dobro vam teknilo I Da ni o nameravanem napada na 111 razred vedel ta in oni naprednjak in da si ni ž njim maz 1 rok, radi verjamemo, ker vemo, da so tudi med njimi možje, ki dajo kaj na besedo, vendar ohranimo o tom zavratnem napadu svoje mnenje, ki smo je že izrekli. G. dopisniku tudi pritrjujemo, da ne more nihče jamčiti za nezadovoljneže, ki so nahajajo v vseh strankah in blodijo vodo. Na neumestni ton dopisa ne re-agujemo. Ako se pišo stvaren dopis ali popravek, piši so res stvarno — ocvirke naj sne dopisnik sam I S Cerkljanskega. (N o V ijc.e). Strela je udarila 20. junija v hišo Štucina v Tešah v Cerknem. Zgorelo je podstrešje, žito, zabela in nekaj obleke. Škode je do 1000 gld., zavarovana pa je hiša samo za 300 gld. Ubogi mož je vrh tega še zadolžen. Gospodarji zavarujte dobro svoje hiše in pohištvo ! Huda nevihta je bila prošli teden. V Lazcu pri Otaležu je potolkla toča, ravno tako tudi v Osolici na Kranjskem. V nedeljo 24. junija je bil cerkveni shod pri sv. Ivanu pri Šebreljah. Ljudstva je bilo ogromno. Na pljučnici, je obolel g. kurat Abram iz Novakov. Nevarnosti se je rešil takoj, ker si je pomagal z vodo na Knajpov način, ki je preprost a zelo gotov. Sd ve, kljub temu mora varovati nekaj časa sobo. V Ameriko je šlo zopet 9 oseb iz Cerkna; večinoma so zadolženi gospodarji. Amerikanska kuga jo tudi po Cerkljanskem zelo razširjena. Pa o tem prihodnjič enkrat. Z Otlice. — Na dan sv. Janeza Krsl. je obhajala naša župnija lepo slo-vestnost, ustanovitev Marijine družbe Kako ginljivo je bilo videti 65 b:do oblečenih deklet stopati v procesiji v cerkev. Marsikatero oko je bilo solzno, ko je videlo to število deklet, ki so se izročile v varstvo Mat. Božje, zlasti pa, ko je stopil na leco veleč. g. P. Celestin kapucin in pojasnil v prelepih besedah pomen te prepotrebne dražbe zlasti v samotnih krajih. Srčna mu hvala za trud. Dobili smo nov krasno izdelan Terra cotta križev pot z izločenimi podobami ; zare* umetniško dblo, katero je Katoliška Bukvama v Ljubljani praskr-bela. T(>rra cotta izdelane podobo so lep trpežen okrasek za vsako cerkev, posebno pa za vlažno, ker posamezne podobo no odpadejo in so dajo brez vsake poškodbo osnažiti s tom, da so z milno vodo izmijejo. Zato ho Terra cotta križov pot priporoča vsom cerkvenim oskrbništvom zlasti za vlažne cerkve. Čist Gorjanom I Terra cotta križev pot jo prvi v naši nadškofij. Z Livka. — Našo starešinstvo je v zadnji svoji seji izvolilo gosp. Ivana Matelič, p. d. Pavkar, za 3. podžupana na mesto umrlega g. Ivana S >kli. Itmed štirih naših podžupanov ni sodaj nobeden krčmar. Z li so, da jo zmagala v naši, dvanajstiji struja, ki načelno priznava, da je policijska ura ena temeljnih točk zJravega občinskega gospodarstva. Tudi novi občinski redar jo izjavil, da bodo v zadevi policijsko ure — strog in natančen. Čo bi ne upoštevali njegovih opravičenih ovadb, se odpove. Toda to so najbrž no zgodi, ker je tud' naš gosp. župan v zidnji seji zastavil svojo častni besedo, da bo vsak tozadevni prestopek h tro in vostno kaznova1. Mi pa pozdravljamo novi tok v občinski naši politiki I Novice. Cenjenim naročnikom! — Pol leta je že minulo. -— Mnog0 je naročnikov, ki niso že p°-ravnali letošnje naročnine. So tildi nekateri, ki niso že plačali za prejšnja leta. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti lisi ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevati. Obenem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 K, za manj premožne 1 K 50 v. Uprava »Prim. Lista«. V čast svetima apostoloma Cirilu in Metodijubo dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Ignacija sv. maša s petjem. Pel bo moški zbor »Katol. delavskega društva« skupno z ženskim zborom cerkve sv. Ignacija. Spominjajmo se s hvaležnostjo svetih bratov, ki sta prižgala slovanskim rodovom luč sv. vere! Prosimo ju goreče, naj pripeljeta se svojimi priprošnjami pred Bogom vse slovanske rodove k pravi veri, k pravi složnosti, prostosti, k časni in večni sreči! Vabimo vse p. n. slovensko občinstvo v Gorici, da naj se udeleži te slovesnosti v obilnem številu! Duhovske premembe. — Veleč, g. Vinko Meža n, kurat v Lokovcu, je imenovan za samostojnega vikarja v Desklah ter škratu za provizorija v Plaveh. Veleč. g. Frančišek Šmid, kurat v Marijinem Cilju, pride za kurata v Lokovec, č. g. Loopold Pečenko, kaplan v Kanalu, za kurata v Marijino C>lje. Veleč. g. Valentin Z ega, vikar v Ravnici, jo imenovan za kurata v Gabrijah pri Rubijah. Na njegovo mesto pride veleč. g. Ivan S p i t z e r, vikar na Pečinah. Č. g. Andrej Štrekelj, kaplan v Podmelcu, pride za vikarija na Pečine. Ustoličenje. — V soboto je bil ustoličen novoimenovani kanonik pr«č. g. Josip Pavletič, bivši djkan v St. Petru pri Gorici. Za »Slovensko sirotišče-1: P. n. Monsignor Kofol 2 K, Josip Badin 7 K 44 v, Katarina Gril 3 K, Auton Badalič 20 v. Nekdo 1 K, Franc Blažiča 40 v, Dr. Josip Drmastja 1 K, Anton Rutar 1 K. Terezija Ki’rpan 1 K, Terezija Silič 1 K, Terezija Fornazarič ,1 K, Emilija C*jan t K. Bog stotero poplačaj I vabilo k veselici koncem šolskega leta, katero priredi društvo „Š>lski Bom11 v Gorici na svojem dvorišču dne 7. in 8 julija 1906 Začetetek ob 5.1 2 ur* pop. i Vspored: 1. Parma: ..Mladi vojaki*1, petje. Nastop dečkov; 2. „Vprašanje soln-čecu“, dvogovor; 3. II. Volarič: „Slo-venskim mladenkam11, pojo učenko pripravljalnico s(* spremljevanjem klavirja; 4. S. Gregorčič: „S3ča-1, deklamtijo učo-nec; 5. „Z »šuštelo jo vejevje11, pojo učenko obrtno šole; (j ..Kolo11, izvajajo učenko ljudsko šola; 7. Floišman : »Domovina11, pojo učenko pripravljalnica in obrtno šole ; 8. „Našo društvo11, šaloigra v enem dojanju. Vstopnina znaša za osebo fe sedežem v prvili 4 vrstah 80 vin.; v naslednjih vrstah 40 vin. Šolska mladina plača polovico. Čisti dohodek jo v korist „Šolskemu Domu’1. Vso rodoljube v mestu in v bližnji okolici uljulno vabi, da podpirajo z obilno udeležbo sveto stvar odbor »Šolskega l)oma“ Konec šolskega leta na c. kr. višji gimnaziji v Gorici. — Kakor smo žo zadnjič omonili, se je včeraj končalo šolsko leto na tuk, c. kr. višji gimnaziji. Iz dotičnega nam doposlanega šolskega poročila posnamemo sledeče : Vpisalo se je v začetku leta 636 učencev, koncem leta pa jih je bilo 490. Po narodnosti jo bilo učencev, in sicer 264 Slovencev, 193 Italijanov, 31 Nemcev, 1 Hrvat in 1 Poljak. Po veroizpovedanju jih je bilo 484 katolikov, 1 protestant in 5 Židov. Vspeh učenja je bil sledeči, in sicer: 86 učencev je dobilo odliko, prvi red pa sta dobila 302 učenca. K ponavljalnemu izpitu je bilo pripuščenih 23 učencev. Drugi red je dobilo 49 in tretji red 16 učencev. Štirje učenci bodo pa imeli zaradi bolezni naknaden izpit. Izmed Slovencev so bili odličnjaki, in sicer v I. razredu: Alojzij Cejan iz Vrtojbe, Jožef Jelenčič iz Kostanje, Albert Jenko iz Gorice, Franc Kafol iz Čepo-povana, Anton Mateliš z Livka, Anton Pirih iz Št. Viške Goro, Josip Pavšič iz Grgarja, Ludovik Schwarz iz Gorice, Engelbert Besednjak !z Gorico, Franc Terčič iz Biljano in Lenart Velikonja z Dola ; v III. razredu: Adolf Ivančič iz Kobarida, Ciril Mrak z Vrat in Ivan Sivec z Libušenj ; v IV. razredu : Josip Fon s Srpenice; v V. razredu : Andrej Budal iz Št. Andreža, Franc Gorkič iz Vrtojbe, Josip Markočič iz Št. Andreža in Anton Mauri iz Trsta ; v VI. razredu : Rudolf Hrolat iz Dobravelj, Norbert Korže 8 Štajerskega, Ivan Mozetič iz Mirna in Anton Tonkli iz Gorice; v VII. razredu: Vaclav Bele iz Višnjevika in Filip Peric iz Sela; v VIII. razredu: Milan Bogataj iz Soče, Ivan Brelih iz Podmelca, Rihard Faninger iz Bovca, Leopold Kemperle iz Hudajužne, Anton Pavšič iz Kronberga, Josip Ščuka iz Ike in Mihael Toroš iz Medane. Zrelostni izpiti. — Na tuk. višji državni gimnaziji so pričeli danes ustmeni zrelostni izpiti. Pripuščenih je k tem izpitom 34 dijakov. Gflrz — (»orizia. — Postaja goriška je dobila samo nemški in italijanski naslov: Gfirz — G Jrizia. To je očitno žaljenje slovenskega ljudstva. Opozarjamo na to okolnost vse merodajne kroge. Ni izklju-čsno, da bi se ne vtegnile pripetiti vladi kake neprijetnosti na dan otvoritve te proge. Občni zbor društva za zavarovanje goveje živine v Gorici. — V nedeljo dne 1. julija je imelo društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici na slov. kmetijski šoli svoj redni občni zbor. Zbralo se je kakih 50 goriških posestnikov. G. predsednik V. Dominko poroča o stanju društva. V minulem letuje društvo plačalo 67363 K, kot odškodnino za crknono živino. 110 80 K kot zdravniške stroške. Blagajniški preostanek koncem minulega upruvnega lela je 21641 K. Za oglednike v „Rožni Dolini“ so bili izbrani soglasno: Pavel M 1 a d o v a n in Matevž Bensa, za Grčno: Franc Pavlin in za Levne Anton Plahuta. Občui zbor je izrekel zahvalo odstopiv-šemu ogledniku Štefanu Pavlinu na Grčni. Društvo je delovalo tudi v minulem letu vsestranski. Glavno zaslugo ima vrli predsednik g. Viljem Dominko, ki se trudi požrtovalno, da bi društvo vspevalo. G. dr. Andrej Pavlica je polagal zborovalcem na srce skrb za živino in za društvo. G. potovalni učitelj Štrokelj je imel v minulem letu na izrednih občnih zborih parkrat predavanje o kmetijstvu, za kar mu izrekamo zahvalo. Bog daj obilega blagoslova ! Huda nesreča. — 18 letna Alojzija Mosolo iz neke vasi blizu Čedada, ki jo slnžila pri poštnem uradnika, g. Kazimirn Beltramu, stanujočemu na Fran Josipovem tekališču St. 89, je hotela pri ognju rastopiti noko zmos, s katero sc snažijo parkoti. V ti z mesi pa so nahaja še precej terpentina. K nesreči je skočila v to zmes jedna iskra 7, ognja, nakar so jo zmes takoj unola, in so jo plamen oprijel tudi koj obleko nesrečno služkinje. Opekla se jo pri ti priliki po vsem živetu tako hudo, da so jo morali prenesti v tukajšnjo žensko bolnišnico, kjer je umrla. Kap je zadela v soboto zjutraj okoli 8. ure naddelavca Blaž* Piitojena iz Gabrij pri Rubijah v tovarni Mosar-jovi na R)jicah, od kodor so ga s kočijo prepeljali v goriško bolnišnico, kjor pa jo v nedeljo zvečer umrl, ne da bi prišel k zavesti. Pokojnik je bil star 48 let, jo delal v Mosarjevi tovarni okoli 30 lot zaporedoma in bil pri vseh priljubljen, ki so ga poznali. Uinor. — V nedeljo zvečor ob 9. uri pričkali so se nekateri domačini v Kodrmacovi gostilni na Volčjidragi z nekim Italijanom ne da bi kaj hudega nameravali. Toda vročekrven Italijan, ki dela na železnici, hotel je tudi radi malenkosti storiti veliko nesrečo. Idoč iz gostilne vstrelil je iz revolverja, na kar so nekateri fantje šli k njemu, ter ga hoteli opozoriti na nevarnost, toda Italijan se ni kar nič zmenil ter vstrelil na množico še trikrat. Zadnji strel zadel je pod srce tam stoječega in le gledajočega nedolžnega 25-letnega mladeniča Alojzija Keber. Pripeljali so ga v Kriško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pogreb je bil v torek. Italijana so pa zaprli. Ta nesrečnež je imel pri sebi tudi nož — ter mislil namenoma koga umoriti. V Vrtojbi, na polju, blizu mirenske ceste, so našle ženjice dne 30. junija t. I. v razoru mrtvo, v cunje zavito dete. Ženjico so namreč dovjomale pri delu jako smrdljive duhove, niso pa vedele, odkod prihaja ta smrad. Žele so dalje in enej se je zavila cunja ob srp. Potegnila jo je k sebi ter povlekla ž njo iz zemlje napol gnjilega otročiča. Otrokova mati jo porodila dete najbrž v pšenici, ga potem umorila, zavila v cunje ter ga nato zagrebla z rokama v razor. Ženski oddelek društva »Šolski Dom“ razpošilja sledečo okrožnico: Ženski oddelek društva „Šolaki Domu nameruje prirediti tekom tega leta veliko loterijo. V ta namen prosi vse cenjene gospe in gospice, da bi, kot vrle rodo-Ijubke z raznimi darovi pripomogle k povspetju te prireditve. Ker bodo, kakor se nadejamo mnoge blagorodne gospe in gospice izdelovale v 'a namen tudi lastnoročna dela, zato se obračamo že sedaj do njih, v nadi, da nam prošnje ne odklonijo. Razen omenjenih darov Bprejmemo z veseljem tudi druge vsakovrstno darove, katerih izbiro popolnoma prepuščamo okusu in volji naših vrlih dobrotnikov. Istočasno prosimo tudi cenjeno g. rodoljube, naj bi nam pripomogli z gmotnimi prispevki, s katerimi bi so oskrbeli primerni dobitki. Darove bodo sprejemale od 15. sept. dalje g. Avg. Šantel, Via Ponte Nuovo št. 30 in g. Avg. Pirjevec, Via Petrarcašt.5. Načolništvo. Otvoritev železnice. — Nova železnica se otvori torej dno 19. t. m. Vozila bodeta dva otvoritvena vlaka. V jednem teh vlakov so bo vozil prestolonaslednik Fran Ferdinand s spremstvom, v drugem pa povabljenci. Vlaka dospela v Gorico ob 4. uri popoludne, se ustavita tu LJ0 minut in odideta potem proti Trstu. Kap je zadel n v Sovodnjah včeraj zjutraj ob 4. uri 80-letno Uršulo Devetak in sicer v Stali, ko je molzla kravo. Dobili so jo komaj živo, ki se je lovila s smrtjo tik krave. Nekaj trenutkov potem pa je izdahnila. Bivši železniški uradnik l>u pel novo mašo. Dne 29. t. m. bo ob 9. uri pel v ljubljanski frančiškanski cerkvi preč. gosp. pater Mariafilius 11 deček novo mašo, bivši pristav na ljubljanskem južnem kolodvoro. Hotel „Central“ v Gorici prodan. — ^Centralna posojilnica11 v Gorici jo kupila to dni znani hotel „C9ntral,‘ v Gorici, ki je bil do sedaj last pivovar-narja Dreherja. Orilno Zastopniki z;t kmclijsko VljlClO. strojC) slmje zn ceglarnc, motorje na bencin, za češko tovarno K. J. liloiisko sc sprejemajo proti proviziji z;i večje okrnjena (Ionskem in Istri. Javiti sc je pri glavnem zastopniku Josip Dekleva — (»orica. „ U' U! •’ U Lekarna ^ Crislofoletli v (lonci-S Pravo In (‘iline žel. kapljice a aiiamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če ae jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popij0 _ Okrepi Selodec, storž, da tsgine v kratkem času omotica in Si-coina Idnost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. _ Cena steklenici 60 vin. (fr l Pili t slovenski optihar u Bariči ulica Murini 3, priporoča č. duhovSdnt In sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometro toplomerje, zdravniško toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica H— lekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hi ^a. Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, k■ hor o a nove maše in godove, kolači. in birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po če/ji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd. Računski sklep „Centralne posojilnice15 v Gorici za leto 1905. Denarni promet. Spvojeinki K V Račun hranilnih vlog 600054 30 o posojil na osebni kredit 92907 22 M obresti posojil na.osebni kredit. . 16995 58 o posojil na vknjižbo 54864 89 n obresti posojil na vknjižbo .... 32425 95 n posojil na mesečna odplačila . . . 24 48 „ obresti posojil na mesečna odplačila 9 52 n tekoči 1756178 29 M glavnih deležev VOO — W opravilnih deležev 308 — V) zamudnih obresti 1168 II n upravnega prispevka 6579 16 n pristopnin 158 — n tekočih obresti 1189 43 M efektnih obresti 240 — »? inventarja 28 21 It blagajne gotovina iz leta 1904 . . 9130 90 2632462 04 Izdatki Račun hranilnih vlog....................... obresti hranilnih vlog............... posojilnih obresti................... posojil.............................. posojil na vknjižbo.................. obresti posojil na vknjižbo . . . posojil na mesečna odplačevanja zamudnih obresti..................... glavnih deležev...................... opravilnih deležev................... tekoči............................... tekočih obresti...................... deležev „Krojaške zadruge'' . . upravnih stroškov.................... inventarja........................... knjig in tiskovin.................... dividende............................ razpoloženega zaklada................ blagajne gotovina za leto 190G . Iv V 427158 18 2459 13 129 52 66 613 DO 87 3000 — 55 11 O - o — *t 1630295 70 47 74 2056 40 10091 79 123 22 117 2 2 967 71 730 — 4559 14 2632462. 04 Sprejemki....................K 2,623.331 14 Izdatki......................„ 2,627.902-90 Skupaj K 5,251.234 04 Račun bilance. Imovina Račun posojil na osebni kredit................. na vknjižbo............................ „ na mesečna odplačevanja................... posojilnih obresti zaostale za 1. 1905 „ obresti pos. na vknjižbo zaostale 1.1905 „ efektor................................... efektnih obresti....................... inventarja............................. „ knjig in tiskovin ........................ „ tekoči: stanje .... K 355.242-50 kapital, obresti „ 18.62528 „ deležev ^Krojaške zadruge- .... obresti deležev »Krojaške zadruge“ „ blagajne: gotovina koncem 1. 1905 K V Dolgovlnc K V 473368 71 Račun glavnih deležev 23600 — 727625 80 n opravilnih deležev 1950 — 2975 52 n hranilnih vlog: 3048 22 stanje .... K 1,398.310 17 13135 42 kapital, obresti „ 57.148-31 1455488 48 7319 — n pos. obresti, preplačane za 1.1906 . . 399 87 160 — rt obresti pos. na vknjižbo prepl. 1. 1906 5197 — 1288 48 )) tekoči ‘ 1256 46 stanje .... K 1 — kapital, obresti „ 2.24950 115635 50 n rezervnega zaklada 6135 29 373867 78 n razpoloženega zaklada '. 85 39 10704 40 n dividende 410 79 733 34 n zgube in dobička: dobiček .... 8139 95 4559 14 1620042 27 1620042 27 Rojaki! kupujte narodni kolek ..Šolskega Doma". Najboljše stiskalnice za vina in OLIKE so noše stiskalnice „HERHUL“ najnov.-jhOK* in najbnljv sestava z dvo jnim in nepretrganim pritiskalom; zajamem • nnjboli&o delovanje, ki prekata vse drage itiakalnice; hidravlična atiskalnieA, najboljka uto* niutifne patentu* C U D U P N I fl** delujejo same •am* škropilnice |yU T a fl li 11 1 H od »obe, no da bi jih bilo treba / niti. 1'lnp. mlini za erozdjo, nadjo in oljko. Htbkalnifo za erradj> Vinogradski plugi. Sušilni«« /a sadje in drugo vegettlno, iiv-ijuusko in mineralno pridelke. Stiskalnico za seno, slam ■ ■ itd. na roko. Mlatilnice za žito, čistilnice, rošotalnice. Slamoreznice, ročni mlini za iit<* v razni velikosti in vsi drugi str<*ji za poljedelstvo, hdoluje in prodaja z jamstvom k >t po* eebnost najnovejo, izborne iz-knftone, kot najbolj&e prip<-znaue in odlikovane sestavi IYIayfart S C« r m -■S7&. W- : 11 *r f\.*r X l . “V " • s Stiskalnica ra vino. tovarna za poljetlel-k*« in vin 3^ na IM VtJi , II. Tabomtraaae it. 71. Antomat. Ikr^pilnira. Odlikovani v vseh državah aveti z nad 509 zlatimi in areKrnimi kolajnami. ( enik s podobami In miioirofctetilna pohvalna pisma Itn/prodajalci in zastopniki ne iščejo povso dl. kj.r ftc ul.mn Peter Skerbic, Gorica, Riva Garna h. št. 13 (nasproti zaloge vina g. bratov Bolaffio) priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani. AMob Šuligoj, Gorica, A jš[ urar c. hr. drž. železnic, j*