PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 145 (8547)
TRST, sobota, 23. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES PRVI URADNI POGOVORI MED MANDATARJEM IN STRANKAMI LEVEGA CENTRA
Rumor zahteva zvesto sodelovanje vseh strank koalicije z novo vlado
Na sestanku osrednjega vodstva KD je Rumor začrtal osnovne točke vladnega programa - Rešiti gospodarske težave in sprejeti reforme, ki se lahko uresničijo
RIM, 22. — Rumor bo jutri začel pogovore z delegacijami strank leve sredine za sestavo nove vlade. Najprej se bo sestal z delegacijo republikancev, nato s socialdemokrati in ob 20. uri z delegacijo socialistične stranke. Po teh treh sestankih se bo mandatar srečal z delegacijo krščanske demokracije in bo s tem zaključil prvi krog posvetovanj za sestavo nove vlade leve sredine.
Rumor je nocoj na seji osrednjega vodstva krščanske demokracije
začrtal v grobih obrisih program vlade, ki jo namerava sestaviti. Poudaril je predvsem sedanji resni Položaj v državi, ki po njegovem mnenju zahteva izredne in resne obveznosti ter vsestransko solidarnost vladnih političnih sil. Čeprav se ni spustil v podrobno analizo Položaja, je vendar omenil resno gospodarsko stanje in dejal, da je treba sedaj najprej doseči tri osnovne in neodložljive smotre: storiti vse za dosego razvoja, ki bo vključil Italijo v evropski življenjski krog; takoj začeti z vzpostavitvijo reda v lastni hiši; treba je obnoviti zavezništvo, ki bo slonelo na daljši politični perspektivi.
Nato je govoril o gospodarski programski platformi ter se zadržal predvsem pri vprašanjih javnih denarnih
sredstev, vrednosti lire, kreditov in drugih vprašanj, o katerih je izrazil veliko zaskrbljenost.	V zvezi s	poli-
tiko gospodarske skupnosti je poudaril važnost kreditov, ki jih je EGS dala na razpolago Italiji za premostitev valutnih težav in kreditov osrednje zahodnonemške in francoske banke. Poudaril je pomembnost solidarnosti držav, ki vodijo strogo protiin-fiacionistično politiko in dejal, da se mora tudi Italija spoprijeti s tem resnim	vprašanjem,	če hoče	gospodarsko	napredovati.	Zato, je	dejal
Rumor, je treba sprejeti odločne u-krepe proti gospodarskim težavam in inflaciji	in pri tem	upoštevati	pred-
vsem vprašanje zaposlitve ter zagotovitve dejanske vrednosti plač in proizvodne ravni. Potem ko je poudaril, da so boj proti inflaciji, o-bramba lire, povečanje proizvodnje
UuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimimiiiimimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliiifiiniuiiiiiiiimiiiiiliiuiHii
SKROMNA UTRDITEV VREDNOSTI LIRE
Solidarnostni krediti gospodarske skupnosti italijanski osrednji banki
V Beogradu je lira včeraj dosegla najnižjo vrednost
RIM, 22. — «Banca d’Italia» je *ačela s postopkom za najetje posojila, ki so ga osrednje banke o-stalih članic gospodarske skupnosti, V okviru sporazuma o denarni pojoči, odobrile Italiji v višini milijarde 800 milijonov dolarjev za premostitev sedanjih resnih denarnih težav. Poleg tega sta francoska, in tehodnonemška osrednja banka sporočili, da sta pripravljeni dati italijanski državni banki kredit pod ^godnimi pogoji v višini milijarde tolarjev.
Ti krediti so nekoliko utrdili li-r°> ki je v zadnjih tednih stalno ^gubljala na vrednosti in se je oojansko razvrednotila do ostalih tednih valut za okrog 20 odstotkov. ~anes je lira na tujih valutnih “arzah nekoliko pridobila v od-®°su do dolarja in funta šterlinga, teko pri trgovski kot pri fnančni teenjavi.
Ra frankfurtski borzi je grozila Nevarnost, da bo lira ponovno polastila. Posredovala je zahodno-^mška državna banka in trenutka rešila položaj. Iz New Yorka pa Paročajo, da se lira že nekaj dni tedno drži, kar velja tudi za devizna borze v Bruslju in Parizu.
^ Rimu in Milanu je lira danes Pridobila nekaj točk v odnosu do Paiarja, ki je po daljšem času Ponovno kotiral pod 600 lir. Do Tangih zahodnoevropskih valut pa “e ..lira v glavnem ohranila vče-alšnjo vrednost.
vfnačilno je, da je italijanska va-,te danes izredno nizko kotirala v e°gradu, kjer je padla na 2,59 di-arjg za io0 lir. To je najnižja ko-acija lire doslej v Jugoslaviji. V
zadnjih treh dneh je lira padla od 2,63 na 2,59 dinarja. Pred šestimi meseci pa je kotirala v Jugoslaviji 2,88 dinarja za ,100 lir, kar pomeni, da je izgubila okrog 10 odstotkov svoje vrednosti. Prav tako je lira izgubila danes na vrednosti na Dunaju.
* J
Mandatar za sestavo nove vla-e> sedanji notranji minister Ru-0r, bo imel danes prve uradne P°govore z republikanci, socialdemokrati in socialisti za °bno-'tev levosredinske koalicije. Na estanku osrednjega vodstva rsčanske demokracije pa je Ru* sinoči obrazložil v grobih r,sih program bodoče vlade, kot 1 9a osebno zamišlja. V njem je °svečena predvsem velika skrb remostitvi gospodarskih težav |6!\ Ustim reformam, ki se jih ehko v sedanji zakonodajni dobi ^esniči. še posebno pa Rumor 'raia, da se bodo morale vse ranke vladne koalicije obvezati, a bodo vsestransko in odločno P°dprle vlado ter se izognile i °reb'tnim sporom, ki bi ogro-' ,nien obstoj.
t>o!^ *°n 'n Brežnjev sta včeraj . Pisala že osmi sporazum, od-Jte ie generalni tajnik KP SZ j 'SPel na obisk v ZDA. V njem ® °be državi odrekata uporabi n,®.in groženj s silo ne samo v j dsebojnih odnosih, ampak snd| do drugih držav. ZDA in SZ ® tudi obvezujejo, da bodo ePreči!e izbruh jedrske vojne.
RIM, 22. — Predsednik republike je danes na srečanju s predstavniki sodstva, ki so se udeležili študijskega zasedanja višjega sodnega sveta, pozval parlament in vlado, naj preprečita «paralizo sodne uprave*. Leone je dejal, da je treba čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, da bo sodna uprava lahko nadaljevala z rednim delom. Zlasti je treba urediti vprašanje staleža sodnih kanclistov in pomočnikov, ki jih povsod primanjkuje in kar lahko popolnoma zavre delo sodstva.
in visoka raven zaposlitve vprašanja, s katerimi se vsi strinjajo, je opozoril da ne bo mogoče doseči teh smotrov, če se jih bo začelo reševati samo z besedami. Nato je Rumor govoril o potrebi po sestavi srednjeročnega in dolgoročnega programa, v okviru gospodarskega razvoja in socialnih reform. Opozoril je, da se je treba izogniti preteklim izkušnjam in napakam v zvezi s sestavo seznama reform, ki jih potem ni mogoče uresničiti. Meni! je, da je treba napovedati tiste reforme, ki so možne in ki bodo pomagale pri uskladitvi gospodarskega in socialnega razvoja. Zato je treba, po njegovem mnenju, začeti z novo politiko reform. Pri tem je treba gledati predvsem na dolgoročne cilje in se obvezati za rešitev samo tistih vprašanj, ki se jih lahko danes reši.
Poudaril je, da če bo v sedanji zakonodajni dobi možno uresničiti stanovanjsko reformo, postopno u-resničiti zdravstveno reformo in preurediti šolstvo, «bomo lahko zadovoljni z našimi obveznostmi*. Med važnimi vprašanji, ki jih bo morala nova vlada temeljito proučiti in začeti reševati, je Rumor omenil tudi reformo sredstev javnega obveščanja. Potem ko je govoril o zvestobi do evropske skup-j nosti in atlantske zveze v okviru; popuščanja napetosti v Evropi in k na svetu, je Rumor poudaril, da j bo delovanje nove vlade slonelo: na ustavi ter na obrambi in utr- I ditvi njenih vrednot.	'
Boj proti obnavljajočemu se fa- j šizmu je za Rumorja predvsem politično dejanje, ki ga je treba vključiti v točno obveznost boja proti vsakemu nasilju in proti kateri koli kršitvi zakonitosti, ki bi lahko ogrožala demokratične ustanove in varnost državljanov. Ob zaključku je Rumor ponovno poudaril, da bo morala nova vlada računati predvsem na jasno avtonomijo in močno solidarnost strank koalicije. Poudaril je, da javnost razume, da ni lahko doseči sporazum o sodelovanju, ne more pa razumeti, da se dogovori razblinijo kar čez noč, kot se je to pripetilo v preteklosti. Isto velja, po njegovem mnenju, tudi glede sprejema popravkov, ki jih svetujejo politične sile izven vladne koalicije in doprinosa glasov strank, ki ne pripadajo vladni večini. Večina jih lahko sprejme z odgovornostjo, pod pogojem, da se ugotovi, da ti glasovi n;so odločujoči. Opozoril je osrednje vodstvo krščanske demokracije, da bodo morale vse stranke koalicije zvesto deliti odgovornosti z vlado.
Osrednje vodstvo krščanske demokracije, ki mu je predsedoval tajnik Fanfani, je odobrilo Rumor-jevo poročilo in mu izrazilo solidarnost v naporih za sestavo nove vlade.
V maju občutno povišanje cen potrošnega blaga
RIM, 22. — Tudi v mesecu maju so se cene potrošnega blaga v Italiji precej povišale. Po podatkih osrednjega? statističnega zavoda so v preteklem mesecu cene na drobno potrošnega blaga narasle za 1.5 odstotka v primerjavi z april in za 11,1 odstotka v primerjavi z mesecem majem lanskega leta. Sporedno s tem so se povišali tudi življenjski stroški delavskih in u-radniških družin za 1,4 odst. v primerjavi z majem mesecem lanskega leta.
KAIRO, 22. - Agencija MEN poroča, da je libijski voditelj Ge-ciafi prispel v Kairo na «važne razgovore* z egiptovskim predsednikom Sadatom.
Srečen povratek «vesoljskih mehanikov»
Včeraj popoldne ob 15.49 (po italijanskem časn) so ameriški kozmonavti Conrad, Kerwin in Weitz srečno pristali na Tihem oceanu po 28 dneh bi vanja v vesolju. Na sliki: potapljač obdaja vesoljsko ladjico z varnostnim
pasom. Poročilo berite na 8. strani
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinifiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŽE OSMI SPORAZUM MED NIX0N0M IN BREŽNJEVOM V PETIH DNEH POGOVOROV
Dogovor mod SZ in ZDA proti uporabi silo in za preprečitev izbruha jedrske vojne
Supersili se v bistvu odrekata uporabi sile in groženj s silo tudi proti drugim državam - Nixon bo že prihodnje leto ponovno obiskal SZ
VVASHINGTON, 22. — Združen« države Amerike In Sovjetska zveza se bodo vzdržale uporabe sile v medsebojnih odnosih in bodo storile vse, kar je v njihovi moči, za preprečitev izbruha jedrske vojne. To je bistvo dokumenta, ki sta ga podpisala danes Nixon in Brežnjev, in ki pomeni nekakšen sporazum o nenapadanju.
To je že osmi sporazum, ki sta ga podpisala voditelja dveh najmočnejših držav na svetu v petih dneh medsebojnih pogovorov. Sporazum ima obliko «politične izjave« ter zadobiva poseben pomen glede na včeraj doseženi dogovor o direktivah pogajalcem SALT, ki naj bi dosegli sporazum o omejevanju jedrskega oboroževanja do konca leta 1974. Kissinger je dejal, da bi današnja «politična izjava« utegnila biti «temeljni kamen* v odnosih med ZDA in SZ.
Nixon in Brežnjev se v izjavi obvezujeta, da bodo ZDA in SZ «de-lovale za preprečitev situacij, ki bi lahko ustvarile nevarno poslabšanje medsebojnih odnosov, za onemogočenje vojaških spopadov in za preprečitev izbruha jedrske vojne
...............................
PRVI TELEVIZIJSKI GOVOR PO POVRATKU V DOMOVINO
Peron poziva k pomiritvi
Bivši diktator je napovedal odločen boj proti frakcijam, ki bi hotele «spreminjati bistvo peronizma»
BUENOS AIRES, 22. — Bivši argentinski diktator Juan Domingo Peron je imel danes prvi radiotelevizijski govor po povratku v domovino. Za njegov govor je vladalo veliko pričakovanje, tudi glede na hude incidente, ki so izbruhnili na buenosaireškem letališču ob njegovem povratku v Argentino po 18-letnem izgnanstvu. Incidenti so, po zadnjih vesteh, terjali 21 smrtnih žrtev in 400 ranjenih.
Kot so mnogi pričakovali, je bil Peron poln obzira in razumevanja za opozicijo in za «neperoniste», po drugi strani pa trd in odločen, celo grozilen, do tistega dela pristašev, ki bi hotel dati svoje tolmačenje peronističnega gibanja. Bivši diktator je obljubil, da bo «nevtraliziral» elemente, ki so se vrinili v peronistične vrste in bi hoteli «deformirati bistvo peroni-zma*. Ti so «izbrali napačno pot», zato zanje «ne bo mesta* v Argentini.
Peron pa je bil v ostalem delu svojega govora izredno pomirjevalen. Potem ko je opozoril na zelo resen položaj v državi, bodisi glede gospodarstva kot javnega reda, je Peron dejal, da namerava posvetiti zadnja leta življenja rekonstrukciji države ter pozval vse državljane, naj sodelujejo z njim v tem delu. V nacionalni pomiritvi, je dejal Peron, bodo vsi našli mesto, ki jim pripada:	politične stranke; oborože-
ne sile, peronisti in neperonisti, ne bo pa dopuščen noben odklon od justicialistične linije, niti na desno, niti na levo. Temeljna - na-
čela peronizma ostajajo namreč ista, kot pred dvajsetimi leti, je dejal bivši diktator, ki je tudi pozval vse argentinske znanstvenike in tehnike v tujini, naj se vrnejo v domovino, da bi prispevali k rekonstrukciji Argentine.
Sinoči se je pod predsedstvom predsednika Campore sestala vlada, ki je proučila poročila o in-
cidentih na letališču Ezeiza. Vlada ni povedala svojega stališča o incidentih, v peronističnih krogih pa še vedno govore o «provoka-torjih* in o «agentih tujega im-perializma*. Ena od tolikih skupin, ki se sklicujejo na Perona, je jasno obtožila ameriško obveščevalno službo — zloglasno CIA — da je namerno sprožila nerede.
med obema državama ali pa med eno od njiju in drugimi državami*. Obvezujeta se tudi, da se bosta obe državi «vzdržali groženj z uporabo sile proti drugi strani, proti zaveznikom druge strani in proti tretjim državam v pogojih, ki bi lahko ogrožali mednarodni mir in varnost*.
Sporazum bo stopil takoj v veljavo, ker ne gre za pravo mednarodno pogodbo in torej ne potrebuje parlamentarne ratifikacije, ter ne predvideva časovnih omejitev. Sam Nixon je obrazložil načelnikom parlamentarnih skupin obvezujoč značaj sporazuma, njegov svetovalec Kissinger pa je med tiskovno konferenco pojasnil, da gre za formalno obvezo* SZ in ZDA. Na pripombo časnikarjev, da je današnji sporazum v očitnem nasprotstvu z ameriškim bombardiranjem v Kam bodži, je Kissinger, nekoliko v zadregi, odgovoril, da so se letalske akcije v Kambodži začele pred dosego sporazuma, ki se jih zaradi tega ne tiče. Vsekakor pa je moral Nixonov svetovalec priznati, da bi «uporaba sile v podobnih okoliščinah utegnila kršiti črko in smisel dogovora*. Kissinger je tudi povedal, da se je Nixon pred podpisom sporazuma posvetoval s Svojimi zavezniki v NATO.
Sinoči je Brežnjev med kosilom, ki ga je priredil na čast predsedniku Nixoinu na sovjetskem veleposlaništvu, povabil šefa Bele hiše, naj ponovno obišče SZ. Nixon je nemudoma in z navdušenjem sprejel povabilo ter omenil možnost, da bi potoval v Moskvo že prihodnje leto.
Sprejeta platforma stališča SFRJ na konferenci o evropski varnosti
BEOGRAD, 22. — Odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno političnega sveta zvezne skupščine sta danes na skupni seji proučila osnutke jugoslovanske platforme za konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti. Na seji je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic podrobno seznanil poslance s pripravami Jugoslavije za to konferenco in z aktualnimi mednarodnimi dogodki. V večurni razpravi so poslanci pozitivno ocenili in podprli dejavnost jugoslovanske delegacije v pripravah za evropsko konferenco za sodelovanje
in varnost in stališča prikazana v platformi. Poslanci obeh zunanjepolitičnih odborov so prav tako odobrili poročilo predsednika zvezne skupščine Mijalka Todoroviča o nedavnem obisku delegacije zvezne skupščine v Indoneziji, demokratični republiki Koreji in na Japonskem. Ta obisk je bil po ocenah Todoroviča koristen in uspešen.
Delegacija ZKJ na Kubi
HAVANA, 22. — V centralnem komiteju KP Kube so se včeraj pričeli razgovori med delegacijo ZKJ, ki jo vodi tajnik izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc in delegacijo KP Kube, ki jo vodi član tajništva CK KP Kube in podpredsednik vlade Rafael Rodrigez. Po triurnem prijateljskem razgovoru je bilo ugotovljeno, da obstajajo dobri pogoji za razvoj in krepitev odnosov med .obema partijama in državama.
iiiiiiiHiiiiiuimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuimiiiiHmiiimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniii
Delegacija koroških Slovencev zaključila obisk v Makedoniji
Zahvala za podporo v boju za izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe
(Od našega dopisnika)	j podporo v borbi za uresničenje na-
BEOGRAD, 22. — Delegacija koroških Slovencev, ki je bila gost republiške konference socialistične zveze Makedonije, je danes končala svoj dvodnevni obisk v Makedoniji. Na tiskovni konferenci so se zastopniki koroških Slovencev zahvalili ljudstvu Makedonije za
»režnjev to. Nteon 31 nazdravljat*-po podpis* sporazuma **	pogajanj o omejevanja Jedrskega oboroževanja
cionainih pravic Slovenske manjšine v Avstriji in izrazili željo po razširitvi sodelovanja med socialistično zvezo Makedonije in ustreznimi organizacijami koroških Slovencev v Avstriji. Zastopniki koroških Slovencev so prav tako izrekli priznanje Jugoslaviji, njeni vladi in družbeno političnim organizacijam za njihovo podporo upravičenim zahtevam koroških Slovencev, da se izpolnijo določila avstrijske državne pogodbe.
B. B.
Zadnji dan obiska belgijskega kralja v Jugoslaviji
BEOGRAD, 22. — Belgijski kraljevski par je danes dopoldne, po ogledu kulturno umetniških znamenitosti Dubrovnika, prispel s posebnim letalom v Pulj in od tod na Brione, kjer sta ga pričakala in pozdravila predsednik Tito in njegova soproga. Tito je svoje goste osebno odpeljal z avtomobilom iz pristanišča do vile «Brion-ka», kjer bo rezidenca belgijskega kraljevskega para do jutri dopoldne, ko bosta kralj Baudouir, in kraljica Fabiola s svojim spremstvom odpotovala iz Jugoslavije. Z belgijskim kraljevskim parom so prispeli na Brione tudi predsednik sabora Hrvaš ke Jakov Blaževič, član predsedstva SFRJ Marko Bulc s soprogo in druge osebnosti.
PISMO IZ RIMA
Novi
tajnik
Fotografom, ki so ga želeli slikati takoj po izvolitvi v uradih demokrščanskega tajništva, je Fanfani odgovoril: «Pozneje, pozneje. Tu je še vse v neredu.» Pozneje se je na vse kriplje potrudil, da bi pojasnil, da ni bilo v teh besedah nobenega namigovanja na njegovega prednika Forla-nija, ki je politično zrasel v Fanfanijevi šoli, ampak da je mislil samo na kopico papirjev po mizah, ki jih je ukazal odstraniti, češ da ne koristijo. To je značilno za človeka, kot so značilne njegove besedne igre, njegov dinamizem, njegova gostobesednost, njegova ukazovalnost.
Sicer pa je Fanfani že med kongresom opozoril: «Ali me vzamete takšnega, kakršen sem, ali pa me raje pustite pri miru, da se ukvarjam s slikarstvom)). Nekdo je hudomušno pripomnil, da bi slikarstvo prav gotovo ne bilo hudo prizadeto, ko bi Fanfani ne slikal več, da pa je treba nasprotno upati, da ne bo prizadeta italijanska politika. S povratkom Fanfanija na tajniško mesto si lahko pričakujemo tudi najbolj nemogoče stvari: tudi to, na primer, da bi največji teoretik «central-nosti» (ali se spominjate senatorjevih govorov pred volitvami 7. maja?) postal v pičlem letu prerok novega levega centra.
Najbolj pa se bojijo Fanfa-nijevega povratka strankini funkcionarji v palači Sturzo, na sedežu KD, kjer v teh dneh vlada prava panika, saj dobro poznajo muhav značaj novega tajnika. Najprej, delovni urnik: v tem pogledu je Fanfani nepopustljiv. Kaj takega pa je — če upoštevamo ritem rimskega javnega življenja — nekaj povsem tujega in nerazumljivega. če se uradi odprejo ob osmih, potem ste lahko prepričani, da bo naš človek že ob sedmih čakal pred vrati in preverjal točnost uradnikov.
Za Fanfanija je dan očitno prekratek: on dela brez pre-stanka, še druge sili k delu, pogostoma pa celo dela namesto drugih ter se vmešava v njihove resorje. De Gasperi, ki mu je v eni od svojih vlad poveril ministrstvo za notranje zadeve, je nekoč zaupal prijatelju: «Zjutraj, ko prihajam v urad, se skoraj bojim, da bom našel Fanfanija, ki sedi na mestu ministrskega predsednika)). Sedaj pa — pravijo — je Fanfani videti pomlajen, in to razkazuje z dovtipi, s trepljanjem po ramenih sodelavcev, z rekami besed, še pred kratkim so ga videli v Osti ji, ob morju, kako je ob petih zjutraj razlagal skrivnosti italijanske politike izmučenemu prijatelju, ki ga je prosil, naj mu že dovoli, da gre spat.
Ko je bil na Farnesini kot zunanji minister, je sam držal ključe vseh uradov, tako da so morali zamudniki nujno k njemu, ki jih je sprejel z ostro grajo. Fanfani se je spustil v boj celo proti najbolj zakoreninjenemu običaju na ministrskih uradih — proti kavici sredi jutra. Ko je prišla ura kave, je enostavno u-kazal odklopiti tok dvigalom, tako da so morali nepopravljivi pivci kave prehoditi lepo število stopnic. Ko pa je bil strankin tajnik, je držal na mizi velik zvonec, s katerim je hrupno klical iz sosednega urada svojega namestnika, ki je takrat bil posl. Rumor.
Vse te resnične anekdote nam dajo razumeti razloge odnosa ljubezni — sovražtva, ki ga ljubezni — sovraštva, ki ga gojijo do njega v KD. Sedaj se je ((čistokrvni konj» kot ga je krstil drugi demokrščanski fanatik, Donat Cattin — vrnil na mesto, s katerega je v Italiji mogoče izvajati največjo oblast. V preteklosti, če malo pomislimo, se ni poslužil te oblasti na najboljši način. Sedaj lahko torej samo čakamo, da se dvigne zastor nad velikim Spektaklom prerojenega levega centra. Tekst naše predstave je težaven, režiser je svojeglav in nepredvidljiv. U-pajmo, da bomo prisostvovali komediji s srečnim koncem, ne pa tragediji.
MARIO DEZMANN
NA DNEVNEM REDU POMEMBNI VPRAŠANJI: PRORAČUN IN PETLETNI NAČRT
ZAPRTI VSI VEČJI OBRATI V MESTU
Načelniki skupin odločajo o sklicanju občinskega sveta
Pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 28. junija
V prihodnjih dneh bi se moral ponovno sestati tržaški občinski svet, ki je seje prekinil zaradi volilne kampanje za deželni svet. Danes se bodo sestali načelniki' skupin, ki bodo sklepali o dnevnem redu zasedanj občinskega sveta in tudi o koledarju zasedanj. Vse kaže, da bo prva seja tržaškega občinskega sveta šele v prvih dneh julija, nato pa bo občinski svet zasedal dvakrat tedensko, ko bosta na dnevnem redu proračun in petletni načrt tržaške občinske uprave.
Očitno je prišlo do določene zamude pri predložitvi obeh med seboj povezanih pomembnih programskih dokumentov, saj je bilo govora, da bodo o proračunu razpravljali še pred volilno kampanjo za deželne volitve. Delno je ta zamuda upravičena, ker so morali najprej imenovati člane novih rajonskih konzult, sedaj pa se konzul te šele ustanavljajo in imenujejo zadnje predsednike. Prav občinske konzulte pa bi morale preučiti tako proračun kot tudi petletni načrt ter istočasno tudi ■ načrt reorganizacije mestnega prometa, ki se je delno že pričel izvajati. Zato bo verjetno teklo delo v občinskem svetu in v kon-zultah nekako sporedno, da bodo istočasno razpravljali o vseh teh treh važnih vprašanjih.
Poleg tega bo morala koalicija leve sredine v tržaški občinski u-pravi upoštevati tudi izvolitev podžupana prof. Lonze v deželni svet. Zakon sicer ničesar ne prepoveduje in lahko prof. Lonza ostane istočasno podžupan in deželni svetovalec, vendar je že ustaljen običaj, da se v takem primeru poda ostavka na mesto v občinski u-pravi, kar praktično pomeni, da naj bi dal prof. Lonza ostavko na mesto v občinskem svetu in prevzel mesto svetovalca (morda celo podpredsednika sveta) v deželi. V takem primeru bi avtomatično postal občinski svetovalec PSDI Moc-chi, ki je bil že v prejšnji občinski upravi odbornik. Odprto pa še vedno ostane mesto podžupana, ker obstajajo določeni pomisleki na kandidaturo De Gioie, poleg tega pa tudi socialisti lahko postavijo zahtevo, da bi podžupansko mesto pripadlo njim. Zapleten klopčič se bo najbrž razvozlal šele jeseni, saj se že čujejo govorice, da naj Lonza ostane na svojem mestu do jeseni, da omogoči v tej fazi napetega dela okrog proračunov in programov urejeno delo občinskega sveta brez prepirov okrog oseb.
Pokrajinski svet bo pričel z rednim delom prihodnji teden, -28. junija, ko bodo na dnevnem redu številna upravna vprašanja. Tudi v pokrajinskem svetu bo prišlo do menjav, ker je bil načelnik komunistične svetovalske skupine Col-li izvoljen v deželni svet, tako da bo prišlo do ostavke in koopta-dje novega člana svetovalske skupine KPI ter istočasno tudi do imenovanja novega načelnika skupine.
do Barkovelj. Na osnovi sporazuma, ki je -bil sklenjen med voditelji strank ustavnega loka, so izvolili za predsednika konzulte demokristjana Pastrovicchia, ki je v programskem govoru, med drugim, kritiziral občinski odbor, ker nudi konzultam za obravnavo preračuna za leto 1973 le nekaj dni časa. Pred tem so spregovorili svetovalci Tribuson (KPI), Sergio Bruineta (PSI), Renar (MIT), Ažman (SS), Di Giorgio (MSI) in Cergnani (KD).
Naj omenimo se, da je svetovalec Enij Ažman govoril v slovenščini in da je njegov poseg prevajala občinska nameščenka dr. Debeljuh-Poldi-nijeva. Spregovoriti je hotela tudi svetovalka Košutova (KPI), a so ji onemogočili, češ da lahl«> govori samo po en svetovalec za vsako skupino. Za ta nesprejemljiv predlog je glasovalo 10 svetovricev, proti 9, medtem ko se je Bruneta (PSI) vzdržal glasovanja.
Na koncu seje je svetovalka Dorina Košutova zahtevala, naj se
prevede tudi zapisnik seje v slovenščino. Sklicevala se je na deželni zakon o dvojezičnosti, a jo je demekristjanski načelnik, skupine Cergnani stalno prekinjal: «Vi ne morete zahtevati. Kvečjemu lahko prosite...»
Predsednik Pastrovicchio je Košu-tovi dejal, da se bo pozanimal in skušal ugoditi njeni zahtevi. Po seji konzulte se je sestala komisija, ki preučuje občinski proračun.
Včeraj dinar po 39,5 lire
Tržaške menjalnice so včeraj1 prodajale dinar po 39,5 lire. To ni najvišji, tečaj, saj so v zadlnjih dneh ponekod zahtevali za dinar celo po 40 lir. V četrtek je, jugoslovansko devizno tržišče zabeležilo večjo ponudbo italijanskih lir, tako da je vrednost te valute nazadovala z 2,8 z 2,63 na 2,59 dinarja za 100 lir.
Prvi rezultat vsedržavne stavke: minister za delo sklical sprti stranki - Močni piketi pred trgovinami na Korzu
Zaključili nastop gojencev glasbene šole v Skednju
V dvorani, škedenjskega prosvetnega društva «lvan Grbec» je bil včeraj zvečer zaključni nastop gojencev krajevne glasbene šole. Nastopili so gojenci, ki so obiskovali tečaje za kitaro, harmoniko in klavir, ki jih je prisotno občinstvo nagradilo z zasluženim aplavzom.
Kot že nekajkrat prej so tudi včeraj stavkali v Trstu uslužbenci trgovske stroke. 24-urna stavka je bila vsedržavnega značaja in je dobro uspela. Prvi razultat včerajšnje stavke je že na dlani. Po prekinitvi pogajanj za novo delovno pogodbo, ki je nastala zaradi nepopustljivosti delodajalcev, je minister za delo sen. Coppo sklical sprti stranki na sestanek, na katerem bodo skušali, z njegovim posredovanjem, doseči okviren sporazum, Dogodek je izrednega pomena, če pomislimo, da je sen. Coppo član vlade, ki je že dala ostavko predsedniku republike in opravlja zgolj normalne upravne zadieve. O-čitno je torej, da je tokrat pritisk bil tako učinkovit, da je sama vlada (oziroma ministrstvo za delo) spoznala, da tako ni mogoče nadaljevati z vprašanji draginje in reorganizacije potrošniške mreže. Končno pa je odprto vprašanje turizma, pri katerem igra tudi trgovina pomembno vlogo.
V Trstu je stavka v glavnem uspela. Ne gre, sevedia, za število
■ IIIIIIIIIIIIlllllllUIll||l|l|||||||||||||||||||I||||||||||||ll||ll||||||||||i|||||||||im,|||(,M||||||||,|||||T|||||,|||||,,„|1||||I|||1I||III||T|||r„,|,||1,||||II|n|I||I|I||||||mm,|||„|m||
VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Afriške dežele za večje dobave domačih pridelkov Evropejcem
Skupen ogled razstave EAMA - Strokovno posvetovanje na trgovinski zbornici - Danes dan kave
Živahna seja konzulte za Rojan in Barkovlje
zaprtih trgovin, saj upravlja večino obratov lastnik sam z redkimi trgovskimi pomočniki. Pač pa je stavka paralizirala skoraj v celoti mrežo velikih magazinov in veletrgovin, ki računajo te dni na naval jugoslovanskih kupcev. Tako so bile včeraj zaprte vse večje trgovine, začenši pri obeh obratih «Upim». «Standa*, «Codn» in druge.
Že v jutranjih urah so se številni piketi stavkajočih trgovskih pomočnic in uradnic zbrali na glavnih mestnih trgih in obšli srednje velike trgovske obrate. Priklicali so na ulico tudi dekleta, ki so se bala, zaradi zapletenih odnosov v manjših obratih, samostojno stopili v stavko. Tako so se piketi iz minute v minuto krepili z novimi obrazi, marsikatera trgovina pa je morala že v prvih jutranjih urah zapreti. Najdlje so piketi delavk ostali pred veletrgovino «Coin» na Korzu kjer je bil organiziran poskus stavko-kaštva.
V večernih urah, ko so opravljali obračun stavkovnega dne, so sindikalisti izrazili zadovoljstvo, da se sindikalna zavest krepi tudi v trgovski stroki.
Nad 3 milijarde za razne posege v prid kmetijstvu
Medtem ko se bo novoizvoljeni deželni svet tretje mandatne dobe prvič sestal v soboto, 7. julija, opravlja. deželni odbor še naprej svoje statutarne naloge. Včeraj se je naj-višji organ izvršne oblasti v naši deželi sestal pod vodstvom predsednika Berzantija,
Na predlog odbornika za kmetijstvo Comeilija je odbor sprejel sklep o
Turistična ustanova v Sesljanu prireja drevi ob 20.30 v gotski cerkvici v Štivanu koncert komorne glasbe z nastopom violončelista Tibera Lane in pianista Roberta Repinija. Na sporedu so glasbe Beethovna Debussyja in Chopina. Vstop prost.
MLADINA IZ BOLJUNCA
in v ponedeljek
priredi jutri tradicionalno
Š A G R O
«NA JAMI*
Jutri ob 17. uri kulturni spored, od 20. do 24. ure ples.
Igrajo «THE LORDS*
Včeraj-danes

Od v. Šiocovich pozdravlja včerajšnje goste"
Včerajšnji dan na velesejmu je bil nenavadno intenziven. Na sporedu sta bili poleg običajnega ogleda razstavljenih izdelkov dve posebni prireditvi in sicer uradni «dan» afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (EAMA — Etats Africains et Malgasche Asso-cies) in «dan» avstrijske Koroške Dan afriških 'dežel se je začel s sprejemom večjega odposlanstva iz črne celine, ki ga je vodil svetovalec zairske ambasade v Rimu M. Lekonga. V pozdravnem nagovoru je predsednik sejemske u-Sinoči se je v Rojanu sestala j prave Slocovich poudaril, da so konzulta, ki zajema vse področje1 afriške dežele EAMA letos četrtič
■iiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiisfiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiitiMiiiiiiliiilllIiliiiiiiuiiiilillllllll
DAN AVSTRIJSKE KOROŠKE
la razvoj turizma s Trstom potrebne boljše prometne zveze
Dr. Baurecht naglasil nujnost red-ne letalske zveze Trst-Celovec
Kakor omenjamo na drugem mestu, je bil včeraj na sejmu tudi «dan» avstrijske Koroške, za katerega sta dala pobudo zavod za razvoj gospodarstva in turizma pri Gospodarski zbornici Koroške in Koroški deželni urad za turizem s sedežem v Celovcu. V dopoldanskih urah je bilo na sejmu posvetovanje o temi «Gospodarski in turistični odnosi med Trstom in Koroško», popoldanski spored pa je obsegal tiskovno konferenco ter nastop pevskega zbora in folklorne skupine s Koroške.
Na velesejem je dopotovalo večje odposlanstvo iz Avstrije, ki ga je vodil predsednik celovške gospodarske zbornice Baurecht. Odposlanstvo je spremljal ataše za zunanjo trgovino v Trstu dr. St.rasser. Po krajšem nastopu pevskega zbora iz kraja St. Georgen am Strand-hof, je dr. Baurecht orisal turistične zmogljivosti Koroške in stike z našim mestom. Njegova izvajanja so se nanašala tako na turizem kakor tudi na trgovinsko menjavo in ' gospodarsko sodelovanje na sploh, pri čemer je govornik naglasil pripravljenost Avstrije in zlasti njenih dežel, ki mejijo na Furlanijo - Julijsko krajino, da povečajo in razširijo že obstoječe sodelovanje. To sodelovanje je vezano na znatne izboljšave prometnih zvez, tako kopenskih kakor tudi pomorskih, kar zadeva turizem pa je treba po mnenju avstrijskih turističnih organizacij postaviti v ospredje zlasti potrebo po boljših letalskih zvezah. Kar zadeva po-
PD Vesna organizira ob priliki kriškega tedna mladinski ex tempore. Prijavljenci naj se o-glasijo v prostorih doma «Albert Sirk* jutri. 24. t.m. od 9. do 14. ure.
sebej Koroško, je dr. Baurecht naglasil potrebo po vzpostavitvi redne letalske zveze Trst - Celovec. Avstrijski poslovni krogi si prizadevajo, da bi bila ta zveza vzpostavljena najkasneje v sezoni 1974.
NAGRADE NA VELESEJMU
Sergio Facchini, Ul. C. Battisti 20 — svetilka za obsevanje z infrardečimi žarki (Radio Ancona); Teresa Micheli, Ul. Koštalunga 76 — 2 zaboja likerjev (De Macori); Paolo Dragoni, vojašnica Ul. Cumano 3 — zaboj likerjev (Rene Briand).
Muhasti uvod v poletni čas
Prva dneva poletja, ki se je po astronomskem koledarju začelo v četrtek, sta bila deževnata in hladna, kar je neprijetno zlasti za turiste in za kopalce, je pa v veliko korist kmetov.
Zaradi dežja, posebno včerajšnje plohe, so morali gasilci večkrat poseči.
Zvečer med močnim nalivom od 21. ure do 22.30 je strela udarila v vilo v Ul. Romagna 176, kjer stanuje družina odv. Pierpaola Poi-luccija. Strela se je. . . izognila strelovodu in je prebila streho ter stalila vse žice električne napeljave.
Približno ob isti uri so gasilce poklicali v Ul. Padovan 12, ker je iz praznega stanovanja v četrtem nadstropju lila voda, ki je vdirala v stanovanje skozi odprta vrata balkona. Malo pozneje pa so mestni redarji morali postaviti na mesta pokrove greznic, ki so zaradi močnega pritiska vode odleteli v Ulici Udine in na Greti. Naliv pa v glavnem ni povzročil nevšečnosti v prometu.
zapovrstjo prisotne na naši prireditvi, kjer so jim dane ugodne možnosti za uspešno propagiranje svojih pridelkov v Evropi.
Po ogledu paviljona, ki so ga na sejmu pripravile članice: Kamerun, Gabon, Narodna republika Kongo, Somalija in Zaire, je afriško odposlanstvo zapustilo sejmišče in se preselilo v trgovinsko zbornico, kjer je bilo napovedano posvetovanje s tržaškimi trgovci o tranzitu tropskega sadja čez tržaško pristanišče. Goste je pozdravil član predsedstva ustanove dr. Vat-ta, ki je naglasil, da sta sveže sadje in povrtnina iz Afrike danes še skoraj neznana na evropskem trgu, da pa se bodo z novimi tehničnimi dosežki v prometu (kon-tejnirjj) odprli tudi na tem področju široke možnosti za sodelovanje. Trst se intenzivno pripravlja na to, da prevzame več blaga v tranzitu več kvarljivega blaga, za katerega je v Evropi sedaj ugodna konjunktura.
Samo posvetovanje je nato potekalo pod vodstvom kamerunskega generalnega konzula v Trstu dr. Hessa. Predsednik tržaškega združenja grosistov G. Petrucco je povedal, da je tranzit južnega sadja in povrtnine čez našo luko dosegel v lanskem letu 400.000 ton v sezoni 1971-72 400.000 ton, z novimi napravami na pomolu VIL pa se bo ta količina lahko dvignila na trikratno višino. Trst razpolaga tudi s sodobnimi napravami za razkuževanje pridelkov in uživa posebne olajšave za tranzit tovrstnega blaga v okviru EGS.
Predstavniki afriških dežel so izrazili pričakovanje, da bo Italija olajšala fitopatološko pregledovanje pridelkov, glede Trsta pa so poudarili možnost večjih dobav ba-
nan. Pri tem
pa
bi radi videli
da bi tudi Tržaški Lloyd okrepil svojo prisotnost ob afriških obalah.
Sledilo je poročilo predsednika Italijanske trgovinske zbornice za dežele EAMA iz Milana E. Martina, ki je spregovoril o sporazumih iz Jaoundeja in Arushe, na podlagi katerih je 19 afriških dežel pristopilo k Evropski gospodarski skupnosti. Govornik je dejal, da bosta oba sporazuma po vsej verjetnosti zamenjana 1. januarja 1975 z novim enotnim sporazumom o sodelovanju med Afriko in Evropo.
Današnji dan na sejmu bo namenjen kavi. Ob 9.30 se bo začelo «9. mednarodno posvetovanje* o tem poživilu, na katerem bodo strokovnjaki razpravljali o sedanjem in bodočem prekupčevanju s kavo na svetovnem tržišču. Najavljena je vrsta poročil, ki jih bodo podali predstavniki glavnega ravnateljstva za pomoč nerazvitim deželam pri EGS ter predstavniki dežel pridelovalk in potrošnic kave.
Avstrijski industrij ci pri predsedniku dežele
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik za načrtovanje Stopper sta včeraj sprejela skupino voditeljev državnih industrijskih obratov iz Avstrije. Avstrijske goste je vodil podtajnik Veselski, spremljali pa so jih predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, načelnik zunanjetrgovinskega urada Maurel, predstavnik tržaškega industrijskega urada na Dunaju Pelikan in predstavnik družbe «Trieste Consult* Ciani. Avstrijski strokovnjaki se mudijo te dni v naši deželi, kjer si ogledujejo najvažnejše industrijske obrate.
Danes, SOBOTA, 23. junija KRESNICA
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 11.55. Jutri, NEDELJA, 24. junija JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,3 stopinje, najnižja 17,2, ob 19. uri 18,4 stopinje, zračni pritisk 1009,4 mb, rahlo pada, veter 15 km na uro, severovzhodni, vlaga 78-odstotna, padavine 12,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 22. junija 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 62-letna Fioretta Za-nini, 7S-letna Marianna Elsasser vd. Kiichier, 61-ietni Ivan Randic, 76-podeiitvi novega finančnega prispev- letna Antonia Mahr.er por. Petris, 60-
ka Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva ERSA. Ustanova ima v načrtu predvsem okrepitev zadružnih o-blik sodelovanja pri valorizaciji kmetijskih pridelkov v Furlaniji - Julijski krajini. Poleg tega ima v načrtu ureditev posebnega didaktičnega središča za izboljšanje cvetličarstva v tržaški pokrajini. Tu bodo zgradili tudi 10 novih gred po naJogu Vrtnarske in sadjarske zadruge. ERSA bo nadalje priznala novo pomoč številnim vinarskim zadrugam v Furlaniji. Nadaljnji posegi deželne uprave bodo veljali gradnji novih cest na kmetijskih področjih, urejanju električnega omrežja, razširitvi namakalnega sistema in gradnji 'JiigfeAikB -zdravstvenih naprav v kmetijstvu. Za vse omenjene posege je deželni odbor obvezal deželno blagajno za nad 3,1 milijarde lir. " -	........
Pridržana prognoza za motociklista
Včeraj popoldne nekaj minut pred 16. uro se je hudo ponesrečil 34-letni Severino Bariom iz Škocjana ob Soči, ki so ga sprejeli v nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice s pridržano prognozo. Bariom se je vozil po Miramarskem drevoredu s svojim motornim kolesom 50 kub. cm., ko je zaradi spolzke ceste in neprimerne hitrosti izgubil nadzorstvo nad vozilom. Z glavo je trčil od drevo, ki je nasproti vhoda v kopališče železničarjev in utrpel hud udarec in pretres možganov.
letna Romana Stranich por. Marza-li, 75-letni Giuseppe Paoletti, 68-let-na Nerina Stevani por. Drioli. 96-letna Luigia Calcina vd. Galvini, 59-Jetna Maria Zuber vd. Bellich, 70-let-na Ida Dougan vd. I-oj, 54Jetni Antonio Carlovich, 82-letni Nazario Vičič, 89-letr.a Maria Samar vd. Turna, 55-letna Fulvia Aimone por. Bu-sico, 73-letni Ermanno Battich, 84-letni Ettore Duše; 90-letna Ida Pan-gos vd. Sandrini in 81-letna Regina Zorzut por. Tomassini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AUa Basiliea, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyh, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piceio-la. Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val-maura 11.
OD 26. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA T.L.
V Leningrad in Moskvo
s Primorskim dnevnikom
Glede na to, da se letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika na Malto in v Tunis zaradi omejenega števila prostorov na ladji mnogi niso mogli udeležiti in ob upoštevanju želje, da bi prav zaradi tega letos priredili še kak izlet, smo se s poslovalnico agencije Yugotours v Ljubljani dogovorili za organizacijo izleta v Lenigrad in Moskvo za naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika. Prednost pri vpisu bodo imeli tisti, ki se izleta na Malto in Tunis niso mogli udeležiti.
Izlet bo od 26. septembra do 3. oktobra z odhodom in povratkom na letališče Brnik. Odhod z Brnika ob 15.40 (po jugoslovanskem času) in povratek na Brnik ob 14.45 (po jugoslovanskem času).
Prvi štirje dnevi izleta, vključno z vožnjo, so namenjeni za ogled Leningrada, naslednji štirje, vključno s povratno vožnjo, pa za ogled Moskve. Podroben program bomo še sporočili.
Cena izletu je 134.000 lir, V tej vsoti je vračunan tudi prevoz z avtobusom iz Trsta naravnost na ljubljansko letališče in nazaj in bivanje v hotelih A kategorije. Potniki-italijanski državljani, morajo imeti veljaven potni list, vstopni vizum za Sovjetsko zvezo bo oskrbela ljubljanska poslovalnica Yugotoursa. Potrebne so tri fotografije. Ob vpisu vplača izletnik 70.000 lir, ostalo ob ureditvi potnih formalnosti.
Prijave do zasedbe vseh razpoložljivih prostorov v letalu sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/ll.r soba št. 23 do sobote 30. t.m.
Važno: eden izmed prijavljenih potnikov bo izžreban za brezplačno potovanje!
Slovensko amatersko gledališče TRST
sklicuje jutri, 24. junija ob 9.00
III. REDNI OBČNI ZBOR
Prisotnost članov obvezna! Vabljeni gledališki amaterji in vsi, ki jim je gledališče pri srcu.
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA TRST
Jutri, 24. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu
glasbeni nastop gojencev
Sodelujejo še ansambli: Kondor in Planika Bazovica - Gročana, ter Taims - Opčine.
Gost: Tržaški narodni ansambel.
Šolske vesti
Danes se poročita
SILVANA LEGIŠA in
COSTANTE FABRIS
Sorodniki, znanci in prijatelji jima želijo mnogo sreče na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
iiimiiMuimniiiimmmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiimiiiimiiiiiiiiiu
Sodobna trgovina na Opčinah
255
tržaški velesejem
mednarodna vzorčna razstava 17. — 29. junija
Čez tri tisoč razstavljavcev iz približno 30 držav s svojimi najboljšimi proizvodi 9 Specializirane razstave posvečene aktualnim temam # Stranska srečanja in manifestacije tehnično gospodarskega značaja • Obiskovalci in poslovni ljudje z vseh strani sveta.
OBIŠČITE VELESEJEM!
Gre za prijeten sprehod, ki vam bo nudil priložnost, da si ogledate zadnje novosti, in ki bo vam omogočil ugodne nakupe s posebnim popustom, ki ga nudijo razstavljavci.
URNIK: OD 17. DO 24. URE (OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH OD 10. DO 24.) VSAK DAN ŽREBANJE BOGATIH NAGRAD Z ZAKLJUČNIM IZŽREBANJEM FIATA 500 MED VSEMI OBISKOVALCI
Opčine so od včeraj bogatejše za novo sodobno prodajalno. Odprl jo je znani domači trgovec Josip Škabar, ki je svojo dosedanjo klasično trgovino preuredil v moderno samopostrežno poslovalnico, za katero lahko rečemo, da je ena najlepših samopostrežnih trgovin na Krasu. S preureditvenimi deli so pričeli pred dvema mesecema. Vsa dela od zidarskih do kovinarskih so imeli v rokah domači obrtniki, načrte pa je pripravil geometer Milič. Otvoritve prenovljene trgovine, ki je še en dokaz poslovne sposobnosti naših slovenskih ljudi, se je udeležilo veliko število domačinov in gostov iz mesta. Njihovim čestitkam marljivemu in skrbnemu gospodarju Josipu Škabarju se pridružujemo tudi mi in mu želimo mnogo poslovnih uspehov.
Vida Kavčič — Milanič je v sredo povila brhko IRENO
Srečni mamici in očetu čestitajo kolegi z oglasnega oddelka, uprave in uredništva Primorskega dnevnika ter Založništva tržaškega tiska.
Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole pri Sv. Jakobu javlja, da so razstave na pripadajočih osnovnih šolah tako razporejene:
Osnovna šola pri Sv. Jakobu jutri, 24. t.m. od 9. do 12. in od 17. do 19. ure.
Osnovna šola v Ul. Donadoni danes,
23.	t.m. od 17. do. 20. ure in .jutri,
24.	t.m. od 9. do 12. ure.
Osnovna šola pri Sv. Ani danes,
23.	t.m. od 9. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo Dolina javlja, da bodo razstave ročnih del ir: risb na spodaj navedenih šolah kakor sledi:
24.	junija Mačkolje in Ricmanje od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; Pesek od 9. do 13. ure.
24. in 25. junija žavlje od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v Žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija.
Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo ob vešču, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljah do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje v I. razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvene ga liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10 do 12. ure.
Srednja šola Srečko Kosovel na Opčinah obvešča da bo razstava likovnih izdelkov in ročnih del odprta še danes in jutri z naslednjim umikom: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Učenci državne osnovne šole «A. Sirk» v Sv. Križu vabijo drage starše in vse vaščane na razstavo deških in dekliških ročnih del, ki bodo na ogled v šolskih prostorih jutri,
24.	t.m. od 9. do 12. in od 16. do 21. ure. Zaključna prireditev — koncert šolskega zbora ob spremljavi harmonike — pa bo na šolskem dvorišču v ponedeljek, 25. junija takoj po šolski maši.
Osnovna šola «0. Župančič« vabi na razstavo ročnih del, ki bo 24. in
25.	t.m. od 9. do 12. in od 17. do 19. ure v prostorih osnovne šole.
Osnovna šola «F. Milčinski« vabi na razstavo ročnih del, ki bo 24. t.m. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v prostorih osnovne šole.
Jutri 24. t.m. od 9. do 12. in od 16. do 20. ure bo razstava risb in ročnih del v osnovni šoli na Repen-tabru. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine.
Osnovna šola v Trebčah vabi starše in prijatelje mladine na ogled razstave otroških risb, ki bo v šolskih prostorih 24. in 25. t.m.
Kino
Nazionale 16.00 «11 cacciatore solita-rio*. Po romanu Jacka Londona. Barvni film, primeren za vsakogar.
Excelsior 15.00 «11 grande valzer*. Barvni film. Horst Bucholz, Mary Costa, Rossano Brazzi.
Grattacielo 16.30 «Che cosa e successo tra mio padre e tua madre?*. Barvni film. Jack Lemmon, Juliet Mills-
Fenice 15.45 «La caccia*. Barvni film-Marlon Brando. Prepovedano mla' dini pod 14. letom.
Eden 16.30 «Canterbury n 2». Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Ritz 16.30 «Un dollaro d’onore». Barvni westem film. Igrata John Wayne ir: Dean Martin.
Aurora 16.30 «La Tosca*. Barvni film-Monica Vitti in V. Gassman.
Capitoi 16.30 «Catlow», Barvni we' stern film. Igra Yul Brynner.
Cristailo 16.00 - 13.00 - 20.00 - 22.00 «Getaway*. Barvni film. Prepove' dano mladini ped 14. letom. Steve McQuin in Ali McGraw. .
Filodrammatico 16.30 «Cosi meravigU0 sa Greta*. Barvni film. Prepov® dan mladini pod 18. letom. Za nji dar;.
Moderno 16.30 «Cabaret». Barvni Lisa Mineili.
Vittorio Veneto 16.45 «Provaci ancor Sani*.1 Barvni film. Woody AU®n'
Abbazia 16.30 «Causa di divorzi0*’ Barvni film. C. Spaak, E. M°r'*;e sario in S. Berger.
Astra 16.00 «Spruzza, sparisci e ®Pa ra». Barvni Wald Diesneyev
Ideale 16.30 «1 quattro dell Ave
Ma-
ria*. Barvni film. Terence Hill Bud Spencer.
Impero 16.30 «Film d’amore e ^ anaL chia ovvero stamattina alle 1®	.
via dei Fiori nella nota časa toileranza*. Giancarlo Giannini, M® riangela Melato. Barvni film. Pre povedano mladini pod 14. letom.
Kulturni krožek DEVIN - ŠTIVAN
vabi na zaključno prireditev letošnje sezone, ki bo danes, 23. t.m. ob 21. uri v Devinu.
Na sporedu predavanje Pr0^ Sama Pahorja o temi
Jezikovne pravice Slovencev v zamej’stvu
Večer bo dopolnil nastop domačega pevskega zbora «Fantje izpod Grmade* pod vodstvom Iva Kralja.	Vstop prost!
Izleti
SPDT organizira 1. julija 1973 av tobusni izlet na Vršič. Z Vršiča PeS na Sleme, kjer bo proslava 70-letni ce planinskega društva Jesenice, 'f tej priložnosti bodo prikazali gors*5 reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na ®oJ strovko. Vpisovanje do 27. t.m. P Norci v Ul. Geppa.
Razstave
V	galeriji Tommaseo kolektivna ra stava Devetta • Mascherini Rosigr-a no - Sormani - Spacal. Razstava odprta do 28. t.m.
V	galeriji -loderne umetnosti Huss<> razstavlja slikar Bruno Populin, ki
v gosteh v Trstu do 29. t.m.
V	razstavišču Galleria degli
na Trgu Silvio Benco 3 bo do nea lje razstavljal Pino Caldarulo.
V	občinski galeriji je odprl
vo svojih del tržaški slikar N Gergolet, ki bo razstavljal do 30. t.
Naznanjamo žalostno vest, da na je za vedno zapustil naš dragi in stric
dr. Josip Sedmak
Pogreb bo danes, 23. junija ob uri iz kapelice na pokopališč® Piranu.
žalujoči: brata, sestre in n'
i eč«6*
Sv. Križ, Ormož, 23. junija
1973
GORIŠKI DNEVNIK
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Sestava izpitnih komisij za zrelostne izpite
Zrelostne izpite bo polagalo skupno 91 dijakov
Dijaki, ki so dokončali šolanje na srednjih šolah, imajo zdaj zaključne izpite, izpiti pa bodo znani ob koncu prihodnjega tedna. Zre-lotni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo začeli s pismeno nalogo v ponedeljek, 2. julija.
Ministrstvo za šolstvo je te dni sporočilo sestavo izpitnih komisij.
KLASIČNI LICEJ
Predsednik Martin Jevnikar, člani Antonija Bednarik - Vončina (italijanščina), Robert Petaros (slovenščina), Janja Auersperg - Novak (latinščina), Oto Berce (filozofija), predstavniki zavodov Alojz Rebula (latinščina in grščina), Andrej Bratuž (filozofija in zgodovina).
ZNANSTVENI LICEJ
Predsednik Božo Radovič, člani Magda Corsi - Sfiligoj (italijanščina), Janko Jež (slovenščina), Andrej Macuzzi (zgodovina), Branko Pegan (prirodoslovne), predstavnik zavoda Sonja Tominec (matematika in fizika).
UČITELIJŠČE
Predsednik Franc Pisani, člani Laura Abrami (italijanščina), Josip Serazin (slovenščina), Egidij Košuta (filozofija in pedagogika), Ivan Černič (matematika), predstavnika zavodov Elvira Sloccari -Milaudi (latinščina in zgodovina), Katerina Faganel (latinščina in zgodovina).
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD
Predsednik Aleksij Lokar, člani Kazimir Faganelli (italijansko slovstvo), Valerija Glavič vd. Venu-ti (slovensko slovstvo), Marta Furlan (angleščina), Josip Pečenko (blagoznanstvo), zastopnik zavoda Anamarija Busechian (knjigovodstvo).
Za zrelostne izpite je letos prijavljenih skupno 91 dijakov s Tržaškega in Goriškega, in sicer 12 na klasičnem liceju (8 iz Trsta in 4 iz Gorice).
25 na znanstvenem liceju, 23 na učiteljišču (20 iz Trsta in 3 iz Gorice) 31 na trgovskem tehničnem
zavodu. --------------
© šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski skrbništva objavljene prednostne lestvice učiteljskega natečaja 1972.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 11. junija do 17. junija zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 5 primerov, tifusna vročina en primer, gastroenteritis pri otrocih 5 primerov (od katerih 3 izven tržaške občine), ošpice 20 primerov, norice 12 primerov (od
katerih 1 izven občine), oslovski kašelj 2 primera, nalezljivo vnetje priušesne slinavke 25 primerov (od katerih 1 izven občine), rdečke 6 primerov (od katerih 1 izven občine), srbečica 16 primerov (od katerih 5 izven občine), nalezljivo vnetje jeter 4 primeri, od katerih eden smrten in 2 izven tržaške občine.
Izvoljena predsednika rajonskih konzult
Rajonske konzulte so se v zadnjih časih sestale v sejni dvorani občinske palače, kjer sta jim odbornika Lonzar in Del Tutto obrazložila proračun za leto 1973 in petletni načrt za obdobje 1973-1977.
Zatem so rajonske konzulte začele svoje redno delo, ki je sicer nekoliko zastalo zaradi volilnega obdobja. Konzulti za vzhodni Kras in za Kolonjo-škorkljo sta se sestali in izvolili svojega predsednika in sicer Sergia Zanmarchija za vzhodni Kras in Gianfranca Ben-cija za Kolonjo-škorkljo.
V zadnjih dneh je res težko verjeti koledarju. Vreme je bolj primerno za zgodnjo jesen kot za zgodnjo poletje. Poleg dežja pa je bilo v zadnjih dneh, in zlasti predsinoč-njim, tudi morje zelo razburkano.
Kljub temu pa so si nekateri upali na odprto morje s čolni in kaj kmalu so se znašli v težavah. Zato se je osebje policijskega izvidni-škega čolna s sesljanske pomorske postaje moralo večkrat spoprijeti z reševanjem čolnov v nevarnosti in to pod hudim nalivom in ob razburkanem morju.
Izvidniški čoln je moral prvič iz sesljanskega pristana kmalu po 17. uri, ker se je na odprtem morju pokvaril motor čolna, na katerem sta bili dve osebi. Policisti so morali dalj časa krožiti po morju, saj ni bilo na spregled nobenega čolna. Končno so odkrili v malem zalivu pod devinskim gradom čoln, ki je bil že čvrsto zasidran, kopalca pa so našli pozneje v Devinu, ker jima je uspelo preplezati' steno 'do ceste.
Nino Gergolet v občinski galeriji
Nino Gergolet spada med srednjo generacijo tržaških likovnikov. Za njega je značilno to, da se tako rekoč redno oglaša ter da te ne bo nikoli presenetil, že tedaj, ko svojo novo razstavo najavi, veš, kaj bo razstavil in tudi kako je dela pripravil. S tem nikakor ne mislimo reči, da je to statičen ustvarjalec, ki se nikamor ne premakne. Nikakor ne. Gergolet se neprestano razvija in svoj način dela izboljšuje, le da ne išče novosti za vsako ceno. Vrhu tega ostaja zvest tudi svoji motiviki. Kot Svetjakobčan je zvest predvsem Sv. Jakobu, ki ga je doslej obdelal v številnih svojih delih, hkrati pa se je loteval in se loteva tudi drugih motivov, vendar večinoma tipičnih trgov in ulic, koder bogastva ni, oziroma, kjer ga Gergolet ne vidi, ali noče videti, kajti njegova pročelja so pročelja, malone razpadapočih hiš, ulice so vijugave brez prometa, brez živahnosti. Skratka Gergolet vidi svoje in naše mesto na svoj način.
To je razvidno tudi na njegovi razstavi v občinski galeriji, kjer je sinoči razobesil na stene kaka dva ducata svojih del, med katerimi sta menda le dve tihožitji, ostalo pa je le njegovo in naše mesto. Gergoletova razstava, ki je že ob svoji otvoritvi vzbudila precej zanimanja, bo trajala do zadnjega junija in bo občinstvu dostopna po običajnem urniku galerij.
Kmalu zatem so morali spet odL pluti iz sesljanskega pristana, ker nekaj sto metrov od devinskega pristana, trije kopalci nikakor niso mogli usmeriti čolna k obali. Z velikim naporom je agentom uspelo, da so čoln privlekli do pristana.
Zvečer pa so jih obvestili, da je na obali malega zaliva, v katerega sta se že popold&n zatekla dva moška s čolnom, drug čoln, da pa njegov lastnik ne more preplezati stene do ceste. Zato se je izvidniški čoln tako približal obali, da je moški lahko skočil vanj.
Sinoči pa je moral poseči rešilni čoln iz starega pristanišča, ker so iz čolna, ki je bil poldrug kilometer daleč od Lazareta, izstrelili več rdečih signalnih raket — znak, da nujno rabijo pomoč. Na čolnu sta bili osebi, ki nista mogli usmeriti čolna proti Grljanu, kamor sta bila namenjena, zaradi okvare na motorju in zaradi močnega vetra. Agenti so privlekli čoln do pomola v industrijskem pristanišču.
iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiifmiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiii
MED SESLJflNOM IN DEVINOM TER PRI LAZARETU
Številni čolni v težavah zaradi razburkanega morja
Izvidniška čolna policije sta morala poseči v štirih primerih
pohištvo
Ul. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava
ob priliki 25. tržaškega velesejma Vam Zerial daruje
bajne popuste
ter...
torbo
Ul. Madonnina 18
5 SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Svetovalci so zastavili celo vrsto vprašanj ki zadevajo pomembne plati mestnega življenja
Vilma Brajnik je opozorila na krivično okrožnico ministrstva proti gradnji otroških vrtcev - Bratina je predlagal pleskanje učilnic nekaterih šol
Prejšnji teden so imeli Sovodenjei v gosteh v svojem Kuitumem domu pevski zbor iz Mirna, ki je s svojim celovečernim nastopom zaključil letošnjo sezono. Ob tej priložnosti je nastopil tudi domači nonet. O prireditvi, ki je uspela, pa čeprav je bila tretja v enem tednu, smo pisali prejšnji dan. Danes objavljamo še sliko mirenskih pevcev
Vpisovanje v slovenske Vpisovanje v slovenske
osnovne šole
otroške vrtce
Po dveh mesecih in pol premora se je sinoči v Gorici ponovno sestal občinski svet. Udeležba svetovalcev je bila pičla, po večini so prišli z zamudo, tako da se je seja, ki je bila sklicana za 20.30, pričela ob 21. uri.
Začetni del so posvetili vprašanjem svetovalcev, naslovljenih na župana in odbornike. Vilma Brajnik je v imenu svetovalske skupine KPI predložila resolucijo, ki jo bodo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej, s katero je opozorila na nevzdržno stanje, ki ga je povzročil minister za zdravstvo Gaspari s svojo okrožnico, da bi občutno okrnil deželno politiko do gradnje otroških vrtcev. Brajniko-va je v obrazložitvi resolucije rekla, da je Andreottijeva vlada desnega centra pred svojim odhodom pozvala deželne uprave, naj zmanjšajo število načrtov gradenj otroških vrtcev, ker je sredstva, ki jih je dala na razpolago INPS, zmanjšala za polovico, in sicer od 15 na 7,3 milijarde lir. Na takšen način je minister onemogočil deželne pobude v Italiji z izgradnjo 3.800 vrtcev v petih letih in oškodoval deželno politiko, s katero so hoteli podpreti matere - delavke in skrbstvo za otroke. Neposredno so bile s tem oškodovane zlasti matere, ki delajo v izmenah od 5. do 22. ure in nimajo komu prepustiti otroka, razen seveda, če se ne poslužijo zasebnih vrtcev, kjer stane mesečna oskrba od 36 do 40 tisoč lir. Svetovalka Brajnik je zahtevala od občine, naj iz svojih sredstev zgradi predvideni vrtec, naj upošteva tudi potrebe okolice, predvsem pa naj izsili izgradnjo celotne deželne mreže otroških vrtcev, usposobi strokovno osebje zanje ter protestira proti vladni okrožnici. Občinska uprava naj pozove tudi deželni odbor, da zahteva od države predvidena sredstva.
Liberalec inž. Fornasir je nato opozoril na svojo interpelacijo, ki jo je predložil včeraj zjutraj in ki zadeva ceno blaga nekaterih živilskih artiklov proste cone po ukinitvi trošarinskega davka in uvedbi IVA. S to spremembo se je cena bencina in gorilnega olja ter delno tudi sladkorja nekoliko zmanjšala, medtem ko so pri nekaterih drugih artiklih IVA zaokrožili navzgor, kar bij po mnenju svetovalca občina morala upoštevati pri odmeri družinskega davka trgovcev, ki prodajajo to blago.
Svetovalec SDZ Bratina je nato
Včeraj dopoldne so karabinjerji iz Ronk vložili na sodišču prijavo proti letalskemu podjetju ATI, zaradi nočnih šolkih poletov letal DC 9. Prebivalci Ronk, Turjaka, Begliana in Pjerša so prejšnji dan zahtevali od podjetja za letalski promet, ki vzdržuje zvezo med Ronkami in ostalimi italijanskimi mesti, naj uporablja za nočne šolske polete primernejše ure, ko ljudje še ne spijo. Prvo takšno zahtevo so ATI sporočili že leta 1971, vendar je takrat kakor tudi sedaj ni upoštevalo.
Zadeva ima svojo zgodovino in sega v sam začetek uporabljanja ronskega letališča za reaktivna letala. Leta 1971 je trgovski direktor ATI dr. Borgna obljubil ronskemu županu Blasuttiju, da se bodo pogovorili z župani vseh občin, ki mejijo na letališče, da bi našli soglasje o tem vprašanju, ki naj upošteva interese prebivalstva hkrati pa tudi potreb družbe, da svoje pilote usposablja za nočne polete.
Vendar je družba dano obljubo prezrla in je, ne meneč se za pravico ljudi do nočnega počitka, uvedla polete v osrčju noči, in sicer samo zaradi tega, ker ima letalo na razpolago čas med večerom, ko ob 22.30 prileti iz Rima, in naslednjim jutrom, ko spet odleti.
Krajevne politične stranke so že pred časom opozorile osrednje oblasti na hude nevšečnosti nočnih poletov. V Rimu so se sprva branili pred očitki, češ da ni zakonov, ki bi urejali ta vprašanja. Kasneje so pri višjem svetu ?-a javna dela ustanovili komisijo, ki je imela nalogo zadevo preučiti in poiskati ustrezno rešitev, vendar ni objavila nobenega izida in so jo verjetno ustanovili samo zato, da bi rešitev odlagali. Po izjavah nekega rimskega politika, bi morala družba ATI predložiti svoj načrt poletov v odobritev ministrstvu za javna dela, preden bi ga začela izvajati, vendar se tudi to ni zgodilo.
Tako se še vedno dogaja, da reaktivci sredi noči s svojim oglušujočim ropotom zbujajo občane, ki stanujejo tam v bližini. Ropot je zelo razločno slišati tudi na Kras in celo v Gorico.
Zadeva, čeprav v nekoliko manjši meri, je na moč podobna aferi, ki jo opisuje znani roman Letališče. Ne vemo, če bodo tudi v
predlagal občini, naj prepleska u-čilnice osnove šole v Štandrežu in slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randaccio. Na vprašanje svetovalca Pianija, kaj namerava občina storiti z vogalno hišo v Ul. Oberdan-Ul. Morelli, je odbornik Agati dejal, da stari načrt ni več veljaven in da bi morali lastniki predložiti novega, ki pa bi omogočil gradnjo manjše hiše. Zato bi bilo skoraj najbolje, če bi zemljišče razlastili, ruševine podrli in na istem mestu uredili manjši trg.
V
Cas izpitov
V teh dneh imajo učenci tretjih razredov nižjih srednjih šol maturitetne izpite. Tudi dijaki tretjega razreda višje slovenske trgovske šole polagajo izpite v teh dneh.
Štirje dijaki tretjega razreda slovenskega klasičnega liceja in trije slovenskega učiteljišča bodo matu-
Lani so na Goriškem in v vsej deželi gradbeniki predložili ustreznim občinskim uradom več gradbenih načrtov kot v prejšnjem letu, gradenj pa je bilo kljub temu manj. To pomeni, da niso vsi, ki so to imeli v načrtu, izkoristili gradbenih dovoljenj, ki so jih izstavile občine. V nekaterih primerih je sicer šlo tudi za nekatere omejitve, kajti nekatere občine niso imele urejenih zazidalnih načrtov in niso mogle zaradi tega izstavljati gradbenih dovoljenj. Vendarle pa je treba reči, da je marsikdo odložil nameravano gradnjo hiše zaradi povečanih stroškov za. gradnjo in oprem*). Stanovanja:
Na razpolago nimamo sicer podatkov za celo leto, marveč samo za prvih deset mesecev. V tem.
našem primeru, kot se je to dogodilo na Kennedyjevem letališču v ZDA, prebivalci prišli v trumah protestirat na letališče, zakaj vse se zdi, da bi bil, spričo gluhih ušes pristojnih, ta način še najbolj učinkovit.
Danes odprta razstava del otroških vrtcev
V šolskem poslopju v Ulici Marconi bodo danes ob 10. uri odprli razstavo izdelkov in risb otrok, ki so letos obiskovali občinske otroške vrtce v mestu. Med temi so tudi izdelki in risbe otrok treh slovenskih otroških vrtcev iz Ulic Croce, Randaccio in Torriani. Razstava bo odprta danes m jutri ves dan.
Protest šolskega sindikata zaradi vmešavanja skrbnika
v volilno kampanjo
Preden je šolski skrbnik odšel v pokoj, je želel pokazati delček svoje barve in svojega mišljenja. Čeprav mu položaj tega ni dovoljeval, je posegel v volilno kampanjo ter pozval šolnike, naj se udeležijo okrogle mize o vprašanju reforme šolstva, o njegovi sedanjosti in njegovih perspektivah, hi ga je priredil liberalni krožek «Energie nuove» in v katerem je predaval podtajnik javno ministrstva za vzgojo.
Kakor je bilo mogoče razbrati iz časnikarskega poročila, s katerim so napovedali okroglo mizo, je šlo za očitno volilno kampanjo senatorja Salvatora Valituttija za Italijansko liberalno stranko.
Zaradi lega je bilo popolnoma razumljivo, da je predstavnica šolskega sindikata vseh treh federacij CGIL, CISL in U1L Bian-camaria de Marco protestirala pri šolskem skrbništvu, ker je nedopustno njegovo vmešavanje v volilno kampanjo. Njegova pobuda je vrhu vsega v nasprotju z dobrimi manirami, zakaj taisti šolski skrbnik — piše v stališču sindikata, ki so ga poslali tudi članom in tisku — ni imel za potreb-
ro polagali na sorodnih slovenskih šolah v Trstu. Maturitetni izpiti se prično v ponedeljek, 2. julija. V enajstih šolskih zavodih na Goriškem bo maturitetne izpite polagalo 684 notranjih gojencev in 23 privatistov. Največ jih je na zavodu «Fermi», kjer imajo kar 90 maturantov. Ravnatelj dr. Mihael Rosi bo predsedoval izpitni komisiji v italijanski realni gimnaziji v Tržiču, prof. Vlado Turina, s trgovske akademije «Žiga Zois» iz Trsta, pa bo član izpitne komisije na zavodu «Fermi* v Gorici.
• šolsko skrbništvo je obvestilo vse didaktične ravnatelje in druge pristojne šolske funkcionarje, da je prosvetno ministrstvo v Rimu dalo nalog, dia je podaljšan do 2. julija t.l. rok za predložitev prošenj s programi za delovanje ljudskih tečajev in da lahko didaktični ravnatelji za deset dni, t.j. do 10. julija, predložijo ustrezno dokumentacijo.
razdobju v letu 1971 so v goriš-ki pokrajini pripravili načrte za 1.291 stanovanj s skupno 9.041 prostori, v lanskih prvih desetih mesecih pa načrte za 1.680 stanovanj z 11.838 prostori. To pomeni povečanje za 30 od sto v primerjavi s prejšnjim letom. V istem času so se na Tržaškem načrti povečali za 92 odstotkov, v videmski pokrajini za 19 odstotkov, v por-denonski pa so bili manjši za tri odstotke. V deželnem merilu so načrtali 10.215 novih stanovanj, kar pomeni 22 odstotkov več kot v prejšnjem letu.
Drugačna pa je slika dokončanih stanovanj. Nji. Goriškem so v prvih desetih mesečni leta 1971 dokončali 1.046 stanovanj s skupno 8.210 prostori, lani pa 1.067 stanovanj s skupna,.,7..7vi8 .prostori.
no pozvati šolnikov na druge o-krogle mize, ki so jih o šolstvu prirejali krožki Circolo Incontri di Frontiera Aperta, Circolo Salve-mini in Circolo Rinascita.
Delegacija iz Koroške obiskala
letališče v Ronkah
Včeraj zjutraj je delegacija iz Koroške, katero je vodil župan iz Celovca Guggelberger skupno s predstavniki koroške trgovinske zbornice in tamkajšnjega letališča, obiskala letališče v Ronkah. Ravnatelj letališča Ferrari je goste spremljal in jim prikazal prostore edinega mednarodnega letališča v deželi.
Ob koncu obiska so se gostje zahvalili ravnatelju in njegovim sodelavcem ter izrazili upanje, da bi bili taki obiski še pogostejši.
V popoldanskih urah je koroška delegacija šla v Trst, kjer je prisostvovala «dnevu Koroške» na tržaškem velesejmu.
V	tržiško bolnišnico so sprejeli za 60 dni na zdravljenje 42-letno gospodinjo Antonietto Gareddu iz Tržiča, ki se je ponesrečila z mopedom v Drevoredu S. Marco. V žensko je namreč trčil avtomobilist, ki je zavozil preveč na levo stran ceste, da bi se izognil drugemu vozilu.
V	bolnišnici so ženski ugotovili zlom desne noge, ključnice in možganski pretret
Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča, da se je že začelo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje bo trajalo do konca meseca.
V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1967. Učenci ostalih, razredov bodo avtomatično vpisani v višje razrede.
Glede stanovanj beležimo torej na Goriškem povišek za dva odstotka, kar se tiče stanovanjskih prostorov pa zmanjšanje za 5,6 odstotkov. To pomeni da so gradili manjša stanovanja.
V deželnem merilu pa so na Tržaškem zgradili v letu 1972 za sedemnajst odstotkov manj stanovanj kot v prejšnjem letu, v videmski za 31 odstotkov manj, v pordenonski pa za 23 odstotkov manj. V deželnem merilu je bilo lani dokončanih 23 odstotkov manj stanovanj kot v prejšnjem letu, in sicer 6.774.
To pomeni, da se je gradbena dejavnost na Goriškem rešila v glavnem' splošne krize in da je bila ta skoro enaka tisti v prejšnjem letu. Opazili smo sicer že lani manjšo gradbeno dejavnost in ta je letos še pojenjala. Lani sc morali namreč dokončati že začete gradnje. V naši pokrajini je v gradbeni dejavnosti zaposlenih nad 2.500 ljudi in tu delujejo številna gradbena podjetja. V Gradežu si marsikateri Goričan gradi svoje drugo stanovanje, ki ga potem poleti oddaja v najem turistom.
Gradbene storitve so se medtem zelo povečale in tisti, ki so prej nameravali graditi novo hišo, nimajo več dovolj denarja. Zaradi tega bi v tem trenutku krize na gradbenem področju morali pričeti z gradnjo ljudskih stanovanj. Dežela je sicer nekaj denarja go-riškemu zavodu za ljudske hiše že nakazala, vendarle leži precej denarja neizkoriščenega v državnih blagajnah, ker ni na razpolago cenenih gradbenih zemljišč. Upravitelji zavoda za ljudske hiše se pritožujejo, da ne prihajajo gradbena podjetja na javne dražbe in da jim nekatere občine ne daja-jo na razpolago gradbenih parcel. Zadnje dražbe, ki jih je razpisal goriški IACP, dokazujejo, da porabi ta zavod za gradnjo enega štirisobnega stanovanja približno petnajst milijonov lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežur na lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
V	sredo in na praznični dan v četrtek so imeli na prostoru za Kulturnim domom v Sovodnjah polno ljudi, ki so prisostvovali poletnemu prazniku, ki ga prireja vsako leto v tem času prosvetno in športno društvo v Sovodnjah.
V	četrtek zvečer so na ploščadi judoisti društva «Partizan* iz No-
Goriško županstvo javlja, da so že pričeli vpisovanje v občinske o-troške vrtce. Vpisovanje bo trajalo do 28. t.m vsak dan od 9. do 12. ure. Slovenske starše opozarjamo, da so v mestu trije otroški vrtci in sicer v Ulici Randaccio, v Ulici Croce in v Ul. Torriani.
Ob vpisu morajo starši prinesti s seboj rojstni list ter potrdilo o cepljenju. Prednost ob vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1968. Starši iz Šemtmavra bodo svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Torriani.
Razstave
Jutri, v nedeljo, bodo odprli v galeriji «11 Torchio» v Ulici Mameli ob
10.30	prvo skupinsko razstavo, ki jo prireja kulturni krožek posoških u-metnikov. Svoja dela bodo razstavili Pierina Bertola, Giorgio Burgnic, Demetrij Cej, Massimo Dainese, Lucia-no De Gironcoli, Armando De Pe-tris, Claudio Devetachi, Franco Du-go, Giorgio Fois, Giuseppe Furlan, Vittorio Jandolo, Virgilio Malni, Gian-na Marini, Benito Munarin, Giacomo Pacenza, Sergio Pausig, Vittorio Pet-tarin, Orlando Poian, Giorgio Topli-kar, Stelio Kovic. Razstava bo odprta do 8. julija.
Razna obvestila
Zaključna šolska prireditev in razstava šolskih risb in ročnih del osnovne šole in otroškega vrtca v Ul. Randaccio bo v šolskih prostorih v torek, 26. junija ob 10.30.
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «11 grande ditta-tore». C. Chaplin in P. Gottard.
CORSO 17.30—22.00 «L'awentura del Poseidon». H. Bonine in S. Win-ters. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Cinque matti al servizio di leva*. M. Game in J. Dufilou. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «1 Cinesi dal braccio di ferro*. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «A1 tropico del Cancro*. A. Steffen in A. Strin-berg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Iršič
AZZURRO 18.00 «Donr.e sopra, fem-mine sotto*. Barvni film.
EXCELSIOR 17.30 «Gli erois. Barvni film.
PRINCIPE 18.30 «L’erede*. Barvni film.
A o ra Gorica
SOČA «Diamanti so večni*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Topovi za Kordobo*. a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Obračun na Karibih*. francoski barvni film ob 20.00.
RENČE «šerif na divjem Zahodu*, ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL «Hudičeva brigada*, ameriški barvni film ob 20.00.
POTUJOČI KINO Trnovo «Igralec in prostitutka*, ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nonnn ip dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538.
ve Gorice prikazali radovednežem v enournem programu kaj je judo, kako vadijo ta plemeniti šport in kako tekmujejo. Nastopilo je deset judoistov, njihove poteze pa je razlagala domačinka Savina Cotič.
V spodnjih prostorih Kulturnega doma so priredili razstavo najsodobnejših slovenskih knjig in marsikdo je kako knjigo tudi kupil.
Tako v sredo kot v četrtek zvečer je za mlade plesalce igral novogoriški orkester «Galeb». Ples bo tudi nocoj, ko bodo igrali domači sovodenjski orkestraši, jutri in v ponedeljek pa bo spet igral orkester iz Nove Gorice.
Nocoj imajo na sporedu tudi tekmovanje v briškoli. Zmagovalci bodo dobili dva pršuta, drugi par se bo moral zadovoljiti z enim pršutom, tretja dvojica bo dobila pletenko vina, četrta pa dve salami.
Jutri zvečer bodo ob 20. uri nastopili domači folkloristi. Napovedanega nastopa openskih kotalkarjev ne bo, ker ima komaj urejena cementna ploščad nekatere napake, ki jih bo treba, brž ko bo praznik mimo, popraviti.
PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
priredi v dneh 20., 21., 23., 24. in 25. junija
TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK
Drevi ob 21. uri: tekmovanje v briškoli in večer mladine:
Jutri, 24. junija ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj. Ponedeljek, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku.
Vse dni PLES, igrala bosta ansambel tGaleb* iz Nove Gorice in Fantje iz Sovodenj.
Vse dni bo
RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino.
ulilililllliiiiiiiilliiiniiHiiiiiilliliiiiin iiiiii llliimiiliiiHiiii|iiiiiiI|,i,H,,|||lii|'i,|ii|ii,uiiii,l,,,|ii|ii',iin,,'|,llll,n|i||nl||l"l,,limuill|iil,,||||H,,ii,|||,I|,||,,||nil|U
VPRAŠANJE, KI JE ODPRTO VSAJ DVE LETI
Sodna prijava proti družbi ATI zaradi nočnih letalskih poletov
Kljub protestom družba nadaljuje z nočnimi šoiskimi poleti reaktivcev DC 9 ter moti počitek številnih okoliških prebivalcev
„„„................ l,llll„„„l„„.„ll„„„„l„l,l,„„""lll,,",,,,,,,,,,,,,l,,,,,,,",,,,,,,,,,",,l,,^,",,,,,,,,,,,,,,,,,
GRADBENA DEJA VNOST SE JE LETOS ZMANJŠALA
Lani so v goriški pokrajini zgradili nad tisoč stanovanj s 7700 prostori
Zaradi povečanih gradbenih stroškov manjše število gradenj IACP nima na razpolago zemljišč za gradnjo cenejših stanovanj
V	TEH DNEH JE V SOVODNJAH PRAZNIK
Judoisti iz Nove Gorice pokazali kakšna je ta panoga
V	Kulturnem domu je odprta razstava knjig - Nocoj na vrsti tekmovanje v briškoli, jutri pa nastopajo domači folkloristi
IZ SOVJETSKE VSAKODNEVNE PROBLEMATIKE
Kaj meni ekonomist Paskov
o razvoju socializma v SZ
Skozi kakšne etape se je socialistična izgradnja razvijala in na kakšni stopnji razvoja je danes
Po neki že dolgi tradiciji ljudje oziroma družba v SZ venomer preverja, doklej se je socializem v tej deželi že razvil. Že nekaj let tu velja ocena, da obstoji v SZ razvit socializem. Takšna ocena o že doseženi ravni socialzma je vsebovana tudi v partijskih dokumentih. Domet «razvitega socializma* je bil 1. 1966 omenjen na 23. partijskem kongresu in potrjen s širšo obrazložitvijo 1. 1971 na 24. kogresu KP SZ. Z drugimi besedami, v sedanjem trenutku ne bi smeli biti sporni obstoječi rezultati. Ocene pa so lahko tako glede na etape, ki so že bile opravljene, kot glede na raz-
•iiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Koristna pravila za ženske paciente
Neki zdravnik in neka medicinska sestra z vseučiliške klinike v Muenchnu sta objavila pred nedavnim zelo zanimiva pravila bolniškega dnevnega reda, namenjene ga predvsem pacientkam. Razlog: za razliko od moških, ki jim je povsem postranska stvar, v kakšni pidžami se bodo sprehajali po bolnišničnih hodnikih, a s sabo prinesejo kvečjemu brivski aparat, pa številne pacientke smatrajo bolnišnico za najprimernejše mesto za razkazovanje svojih spalnih srajc in domačih halj.
Po statističnih podatkih, se je v zahodnonemških bolnišnicah zdravilo 1. 1971 9.300.000 pacientov, od tega je bilo 56 odstotkov žena. Prav tem sta medicinska sestra Gabriele von Gropper in zd ravnili dr. Heirich Hostalka namenila svoj bolnišnični bonton, objavljen v obliki priročne knjižnice, ki bi jo morala, kot priporočata, preči-tati sleherna potencialna pacientka. in to ne samo one v zahodnonemških klinikah, marveč povsod. Med drugim je v tej knjižici rečeno, da zdravnike in zdravstveno osebje zelo motijo močno rdeče lakirani nohti na rokah in nogah. To ima svoje razloge: v primeru narkoze pred operacijo mora namreč zdravnik ugotoviti, ali so pacientu, v tem primeru pacientki, nohti postali modrikasti, zaradi česar morajo bolničarke pogostoma če tega ni prej napravila sama pacientka, na sami operacijski mizi tem ženam. luščiti lak z nohtov. Priporočilo: -pacientke naj snamejo lak s svojih nohtov že doma in naj v bolnišnico pridejo z neobarvanimi nohti, Ker bodo tako prihranile bolniškemu o-sebju odvečno delo.
Ponekikrat je nekaterim ženam domala nemogoče pojasniti takele povsem razumljive malenkosti, ker jih enostavno ne žele razumeti, pravi Gabriele von Gropper. Med pacientkami je najti nešteto takih, ki si tudi v Bolnišnici šminkajo obraz, kot bi i-mele iti v gledališče. Zaman jih skušamo prepričati, kako to nikakor ne sodi sem, če ne zaradi drugega, ker pušča šminka sledove na zglavniku. Obstajajo pa še drugi razlogi, zaradi katerih je priporočljivo, da si žene, dokler so v bolnišnici, ne mažejo obraza. Zdravnik namreč že po barvi kože lahko ugotovi, kakšno je zdravstveno stanje pacienta, če pa je pacientka premazala svoj o-braz z rdečilom, ga napudrala in obarvala veke z modro barvo, potem ima zdravnik v tem primeru pred sabo le masko, iz katere ne more razbrati ničesar.
Zdravnik dr. Hostalka se z'asti jezi na ženske lasulje ter umetne lasne vložke, ki si jih ženske vstavljajo med svoje lase. «Pogos-toma se je zgodilo, da smo pacientki, ko je že bila v narkozi, morali odstranjevati iz las umetne lasne vložke. Da to ni neprijetno, ne koristno, je razumljivo,* pravi dr. Hostalka.
Mnoge pacientke imajo navado, da prinesejo s sabo v bolnišnico svoje najlepše, najbolj prozorne ter s čipkami okrašene nočne srajce, kot da so semkaj prišle samo, da bi zapeljevale zdravnike in bolničarje. Gabriele von Gropper priporoča: S seboj naj prinesejo najenostavnejšo spalno srajco iz dobrega blaga, ki jo je moč skuhati, ker je najprimernejša za bolnišnico.
Nadalje jc v koristnem poročniku dr. Hostalke in Gabriele von Gropper rečeno, da so v bolnišnici neprimerne tudi copate s previsokimi petami. Ponekod morajo pacientke v takih copatah po stopnicah navzgor ali navzdol, kar v mnogih primerih ni samo naporno, ampak tudi nevarno. Zlasti po o-peraciji, ko je človek šibak, zato je mnogo bolj priporočljivo hoditi v copatah z nizkimi petami.
In končno je v omenjeni knjižici še priporočilo, naj bi pacientke prinašale s sabo v bolnišnico čim manj prtljage, neglede na to. da so nekatere med njimi navajene vlačiti s samo tudi po tri velike kovčke celo v primeru, ko se odpravljajo na dvodnevni dopust.
Za osebno prtljago je v bolniških sobah običajno zelo malo prostora, saj je mnogo bolj primerno in koristno, namesto omar, vanje postaviti raje še kako posteljo. Bolnikov je namreč vedno več, nove bolnišnice pa ne rastejo ustrezno s številom bolnikov, prostora je torej malo. posledica tega pa je, da številni, bolnišnice zares potrebni bolniki ne pridejo na vrsto in se tako ne morejo pravočasno in uspešno zdraviti.
voj socializma, ki šele prihaja. Od časa do časa se pojavijo ugledni avtorji, ki objavljajo med sabo razlikujoča se mnenja.
Pozornost javnosti bo gotovo pritegnilo osebno mnenje Anatolija Paškova, profesorja ekonomije in u-glednega pisca del s področja socializma in politične ekonomije. Njegov prispevek je bil objavljen v «Komun:stu», teoretičnem glasilu CK KPSZ, s pripombo, da se ta tema «postavlja». To pa bi pomenilo, da Paškov ne tolmači uradnega stališča in da je, kar je napisal, obvezno samo zanj. Nadalje to pomeni, da je o njegovem mnenju moč diskutirati.
Končno pa je članek lahko bil tudi objavljen z namenom, da bi se zanetila diskusija.
Kako se je v SZ zaključilo «pre-hodno obdobje* in kako je bila zgrajena socialistična družba — so vprašanja, na katera Paškov naravno išče odgovora izključno v sovjetskih izkušnjah. Kako se bodo stvari v bodoče razvijale, bodo spet pokazale analize same prakse. Vendar pa Paškov razširja svoje posplošitve tudi na druge socialistične dežele. Izkušnje SZ -- pravi — bi drugim socialističnim deželam morale služiti kot nekakšen usmerjevalec. Sicer pa Paškov ne zapostavlja izkušenj drugih dežel, za katere pravi, da «obogatevajo znanstveno razumevanje zakonitosti v razvoju socialistične družbe.*
Teza o «usmerjevalcu» in «potr-jevanju* zakonitosti sicer ni nova, česar tudi Paškov ne trdi. Zanimivo pa je vsekakor, kako je prišlo v SZ do stadija «razvitega socializma*. Ta izraz, ta termin je najti v Leninovih delih.
Lenin je uporabljal izraze «pol-ni», «razviti», «zreli», vtem ko v današnji politični terminologiji u-porabljajo samo enega od treh Leninovih izrazov — «razviti», čeprav je v neobveznih tekstih omenjan tudi «zreli» socializem. Zadnji čas vse bolj uporabljajo tudi izraz «re-aln:» socializem, ki je nastal v pogojih obstajanja več socialističnih držav. Nasprotni izraz temu, t. j. «nerealni socializem*, v sovjetski publicistiki ne uporabljajo, vendar v spoznavnosti ljudi verjetno obstoje tudi predstave o socializmu, ki ni «realen».
Sovjetske etape razvitega socializma so sicer časovno omejene z določenim številom let in pa s konkretno sprejetimi ocenami. «Pre-hodno obdobje* (iz kapitalizma v ., socializem) traja od zmage revolucije I. 1917 do sprejetja nove u-stave SZ 1. 1936.
Od teh dob je začela živeti «v osnovi izgrajena socialistična družba*, ki jo še vedno smatrajo za prvo etapo «socialistične faze*. Ta pa se je, po mnenju Paškova, zaključila konec petdesetih in v začetku šestdesetih let. Uradna ocena o zaključku prve etape je bila dana na 21. in 22. kongresu KP SZ (1. 1959 in 1961).
Te ocene so v bistvu smatrali za trajne. «Sovjetska zveza je odprla novo stran zgodovinskega razvoja*, je bilo rečeno na 19. kongresu, in «soeializem je v SZ zmagal popolnoma ter dokončno*, je zapisano v partijskem programu, sprejetem na 22. kongresu.
Od tega dna, če se lahko tako izrazimo, se je začel graditi «raz-viti socialzem*, da bi na 24. kongresu 1. 1971 bilo izrecno poudarjeno, kako je SZ že dosegla raven «razvitega socializma*. Te ocene so bile, razumljivo, vselej argumentirane s konkretnimi dosežki na materialnem, socialnem in kulturnem področju. V njih je izraženo zadovoljstvo nad stopnjo razvoja, ki je bil dosežen in ki je, po sovjetskih merilih, zadostna za razglasitev razvitega socializma v SZ.
Toda Paškov omenja, da so v SZ tudi avtorji, ki menijo, da «pol-nega» socializma v SZ ni in da je to šele cilj bodočega razvoja, ki se je bil začel. Sovjetski znanstveniki, ki tako govore, se pri tem o-p rajo na znano marksistično - leninistično formulo: «Socializem je uničenje razredov* in na Leninove besede iz 1. 1921, da «socializem o-značuje uničenje razredov, a vse dokler obstajajo delavci in kmetje, bodo obstajali razni razredi in spričo tega, potemtakem, ne more biti polnega socializma. Paškov je mnenja, da v sodobnih pogojih te formule ni treba tolmačiti dobesedno. Zakaj Lenin je v svojem času govoril o kmetih kot o drobno-buržoaznem razredu, ki že davno ne obstoji več . . .
Resnejše narave je nesoglasje Paškova z Jakovom Kronrodom, ta-
kisto profesorjem ekonomije, ki je lani zapisal, da «socialistično družbeno lastništvo nad sredstvi za proizvodnjo označuje formulo enakosti udeležencev proizvodnje v ekonomskem procesu*. Kronrod se temu stališču ni odpovedal, čeprav je odstopil od trditve, da v SZ še ni izgrajen razviti socializem.
V vsej tej zadevi je zanimiva okoliščina, da je članek Paškova bil objavljen kot «postavljena tema*, čeprav nobena njegova teza. ni v oporeki s tistimi, ki jih smatrajo za uradne. Verjetno gre za željo, da bi se o tem začela nekakšna «neuradna» diskusija.
Nekoliko čudna vendar že skoraj vsakdanja simbioza nekje v Brkinih
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllligjlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllllIllIllIllIMlIllllllllllllllllllIllllliailllll
PO OBILNEM POLDRUGEM STOLETJU SO OKVIRI POSTALI TESNI
Švedska si snuje novo ustavo da bi mogla še hitreje naprej
Ne gre le za možnost, da se sedanja kraljevina «brez bolečin?? spremeni v republiko, pač pa za to, da se omogočijo korenite družbene spremembe
STOCKHOLM, 22. — švedska je prav gotovo trenutno najbolj bogata dežela v Evropi, seveda v razmerju njenega obsega in u-reditve, hkrati pa ena najbolj moderno organiziranih držav nasploh. Bogata in moderna pa je postala kljub temu, da ji je dajala družbeno in politično smer zelo stara ustava, ki jo je švedski parlament sprejel tam daleč v začetku prejšnjega stoletja in sicer 6. junija 1809. leta. To se pravi, da ima Švedska ustavo, ki je stara 164 let. Ta ustava pa je postala za moderno Švedsko nekako pretesna, zato si Švedi krojijo novo ustavo, v kateri bo njih politična in družbena ureditev «lažje dihala*.
Res je, švedska bo še naprej ostala parlamentarna monarhija in to vsaj dokler bo živ njen zelo priljubljen danes že 90 let star kralj Gustav VI. Za dobo «po Gustavu* pa se odpirajo vrata drugačni ureditvi, seveda republiki. Gustav VI. je tisti stari, častitljivi kralj, ki je tako pogosto obiskoval Italijo in ko so ga nekoč v mlajših letih, ko v švedskem glavnem mestu ni bilo tolikšne gneče, srečavali tudi na kolesu ali pa v kavarni, kjer se je s kakim znancem meril v šahu. Bil je pač in je le podoba kralja ne pa vladar Šved je v splošnem sistematičen človek. Zato sistematični Švedi ne izgubljajo izpred oči od-
šolske razstave se vrstijo. Na gornji sliki razstava
v Dolini
na osnovni šoli

Razstava na osnovni šoli v Bol juncu
ms?
......
srd
Razstava na osnovni šoli v Borštu
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlmllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllllIIllilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliilililllllllllillllllllllllllllllllllilllllliilllllllllllllfllll
vas. Ponuja se vam priložnost dobrega oddiha.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izboljšani delovni pogoji, ki bodo koristni za zdravje. Zaupajte njegovi poštenosti. Prelep izlet v kraj izjemnih lepot.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne poganjajte se izključno za denarnimi uspehi, so še druge stvari, ki jih potrebujete. Odlično razumevanje z ljubljeno osebo. Prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poiščite si poslovnega sodelavca, ki mu boste lahko vse zaupali. Nepredvidene težkoče z nekim sorodnikom. Veselje z nepričakovanim darilom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Denarja, ki ste ga posodili, še ne boste dobili nazaj. Čimprej se nekam umaknite in se odpočijte. Prijeten večer s prijatelji.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu ukrepajte bolj po premisleku kot po nagonu. Zelo ste nekorektni v odnosu do osebe, ki vas ljubi. Preveč ste v zraku, premalo na zemlji.
Bik (od 21.4. do 20.5.) S pomočjo nekega partnerja boste ugnali vse svoje nasprotnike. Iskreni odnosi na čustvenem področju. Zdravje se bo izboljšalo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne gleda jte samo na slabe strani svojih sodelavcev, ampak tudi na dobre. Vaša ljubosumnost je neutemeljena. Občutje varnosti in zadovoljstva.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Mnogo ste tvegali, zdaj boste ustrezno nagrajeni. Bodite bolj samozavestni, saj imate več odlik, kot marsikdo.
Zaupajte v bodočnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Samo od sebe ne bo nič prišlo, prenehajte s pohajkovanjem in lotite se dela. Ljubljena oseba vam bo povedala, kar vam gre. Pismo z ugodnimi vestmi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Znašli se boste v situaciji, ko boste morali naglo in odločno ukrepati. Neka bližja oseba vam bo povzročila neprijetnost. Odpotovali boste.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V nekem sporu ravnajte trezno in neprenagljeno, od tega je mnogo odvisno. Srečni boste, ker se bo povrnila k vam. Živčna napetost
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Vajeni ste trdega dela, vendar ne pretirujte. Dekle, ki ste ga včeraj opazili, se že delj časa zanima za
nosov političnih sil v deželi in tudi ne razpoloženja ljudi. Zato so se začeli pripravljati na spremembo ustave že pred malone dvema desetletjema, in to v glavnem pod vplivom socialnih demokratov, ki deželi že toliko let vladajo. Največ sprememb v ustavi pa je prinesel letošnji junij, in zato se o tem toliko govori.
Ker pa bodo v septembru volitve, bo zaključno formulacijo ustave sprejel novi parlament, nova švedska uprava pa bo stopila v veljavo šele s L januarjem 1975, to se pravi .čez poldrugo leto.
Del tiska, ki išče po navadi le priložnost za velike naslove, in tudi tisti, ki se na švedske razmere bolj slabo spoznajo, so v novostih v ustavi videli le «spre-membo položaja monarhije*.
Hkrati pa so ti ljudje izgubili izpred oči resnične težnje, rekli bi celo bistvo sprememb, ki se kaže v novih poteh, ki naj jih nova ustava odpre.
Posebno pozornost takšnih po--ročevalcev je pritegnilo na primer «dejstvo». da se vloga švedskega kralja v novi ustavi spremeni le v vlogo preprostega simbola, nekakšne reprezentance. Ti ljudje se ne zavedajo, da je bil švedski kralj že doslej le nekak simbol, ker je švedski kralj imel v glavnem le formalne kompetentnosti. In ko bo vnuk sedanjega kralja mladi švedski prestolonaslednik Karl Gustav dejansko prišel na prestol, bo zares izključno figura, rekli bi nekakšna ceri-monjska. podoba. Nova ustava namreč uvaja termin «načelmka države* in le v kratkem odstavku ali šef I
države — kralj, če se nekega dne Polemiki pokaže za umestno ali celo potrebno, da se ta odstavek ustave izloči, bo Švedska tudi formalno postala — republika.
Kljub ostremu odporu konservativnih poslancev, ki so skušali pravno dokazati, da se kršijo pravice enakopravnosti, je nova ustava, kakor je bila formulirana, odvzela princesam pravico, da bi sedle na prestol. To se pravi, če bi ne bilo moškega dediča, bi se kraljevska družina morala avtomatično odpovedati prestolu. Da bi se Švedi še bolj zavarovali pred morebitno drugo možnostjo nadaljevanja kraljevine, so iz ustave enostavno izločili člen, ki govori, kako se v primeru izumrtja ene kraljevske družine izbere druga, ki naj jo zamenja na prestolu. To praktično daje parlamentu možnost, da proglasi republiko kadar smatra za umestno oziroma potrebno. To je razvidno še posebej iz odstavka, ki namesto gornjega člena, ki je bil izločen, proglaša, da «vsa oblast izhaja iz ljudstva*.
Rekli, smo že, da so se nepoznavalci razmer razpisali bolj o tistih novostih v ustavi, ki govore o monarhiji, vtem ko so
šenje paragrafa 32 stare pogodbe, ki ga močno napadajo leve politične sile in sindikati. Paragraf 32 namreč daje delodajalcem in lastnikom kapitala danes vse pravice odločanja.
Teoretično nova ustava daje možnost socialnim demokratom — seveda, če bodo tudi v bodoče i-meli prepričljivo večino v parlamentu — da bistveneje uvedejo v podjetjih soupravljanje ali celo samoupravljanje kot temu že pravijo.
Levo krilo vladne stranke je to že do sedaj kategorično zahtevalo, vendar je vlada mnenja, da je v sedanjem odnosu sil tak korenit «poseg v družbeno stanje* prezgoden. Toda nova ustava daje zakonito možnost, da parlament in vlada v bodoče začneta odpirati nove poti za spremembo strukture družbeno - političnih odnosov. Ne gre torej v novi ustavi toliko za monarhijo oziroma republiko, pač pa za korenitejše spremembe
V tem delu ustave predlagatelji pa niso uvedli pravice do stavke. To je izzvalo burno razpravo, zato bodo del ustave morali temeljiteje proučiti in dopolniti, seveda z uvedbo tistih zakonskih norm, ki bodo zagotovile pravico do stavke.
Še ena novost, ki je zares vredna, da se o njej govori. Švedska nova ustava dokončno ukinja smrtno kazen. In to ne le v času miru, pač pa tudi v primeru vojne. Švedska je potemtakem prva država na svetu, ki povsem je rečeno, da je načelnik ali šef r i^oča najtežjo kazen. Kljua ostri kralj, če se nekega dne poleml,kl v ustavnem odboru, se v parlamentu- temu predlogu m nihče upiral, celo konservativni poslanci ne, ker se zavedajo, da je ta težnja v narodu zelo občutena. Seveda ne smemo pri tem pozabiti, da Švedska že dolgo, dolgo ni okusila vojne, že najmanj toliko let, kolikor je stara njena dosedanja ustava, ki so ji začeli pripravljati nadomestilo, vsekakor bolj udoben okvir, ki naj tej sicer razviti deželi omogoči še hitrejši razvoj.
pozabili na druge prav tako zanimive, pogosto pa bolj pomembne novosti.
Menimo, da so prav gotovo najpomembnejši tisti cilji nove ustave, ki je o njih govor v tistem delu ustave, ki govori o svoboščinah in pravicah. Res je, da se cilji nikjer izrecno ne navajajo, toda izrazi «potrebno je* ali «se mora* jasno odkrivajo programski značaj ustave.
Poleg tradicionalnih pravic in svoboščin ustava poudarja, da rrora vsak državljan imeti pravico do izobrazbe, do dela in do socialne varnosti. Osno /ni poudarek pa predstavlja formulacija, po kateri vsa:ca zaposlena delovna moč mora po zakonu ali po sporazumu dobiti, «vpliv na vodenje in na razporeditev dela* pa tudi na razna druga vprašanja, ki se nanašajo na delo. Hkrati naj bi delovna sila bila zaščitena pred objektivno neutemeljeno odpustitvijo. To se pravi, da naj delavec in nameščenec vplivata na vodenje podjetja v smislu nekakšnega soodločanja ali soupravljanja, delodajalec pa ju ne more kar tako odpustiti.
To je prav gotovo največja grožnja velikemu kapitalu, kar odpira možnosti, da se začne ru-
Prijeten sprehod po vaseh Beneške Slovenije
Nsša lepa domača pesem človeka ogreje
Zadnji dan maja letos ni bil tak, kakršni so zadnji dnevi, pač pa je bil vroč. tako vroč, da se je človek najbolje počuti! v hlaciu. In tega dne sem že v zgodnjih jutranjih urah obiskal prijatelja Renata Karliča v Gorenjih Brdeih, vasici, ki se že stoletja «sooča* z naseljem Gorenji Brnas tia nasprotnem hribu. Dopoldne sva preigravala s harmonikama ter izpolnjevala neki presenetljivo lep glasbeni motiv, katerega je krepak 37-letni sovodenjski fant Renato že v otroških letih ujel na uho po svojem pokojnem očetu, znanem beneškem glasbeniku Alojzu Karliču-Vidžonu.
Okrog petih popoldne sva se s prijateljem namenila v Nadiško dolino. V Lipi sva zasukala na levo čez visok kamnit most nad Nad žo v Tarčent in Landar, od tu pa še kakih pet kilometrov naprej v Of-jan. Ime se nanaša na skupek petih zaselkov v razsežni hribovski vdolbini nad Tarčentom in pod I-vancem z nadmorsko višino 600-700 metrov. Cesta je asfaltirana le do odcepa za Kolješa in Vrh. Razumeti «moramo», da so pri nas krajevni napisi in table na razpotjih samo v italijanščini, čeprav noben domačin ne imenuje svojih beneških krajev z italijanskimi nazivi. Ni pa opravičljivo, da se smerni tabli za Vrh in Ofjan (Spignon, Pegliano) na razpotju kilometer nad Landarjem, ne nadomestita ali vsaj popravita. Tako sta poškodovani, rjasti in nečitljivi, da je tako, kot da ju sploh ne bi bilo.
Od tega odcepa do najvišjega ofjanskega zaselka je dobre 4 kilometre ne preveč strme zato pa toliko slabše in ozke makadamske ceste. O tem, kdaj jo bodo uredili in asfaltirali, ni ničesar slišati. Pa pustimo te stvari poklicanim in odgovornim ljudem naše avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, in se pomudimo raje v Ofja-nu in pri njegovih prebivalcih.
Ofjan ima 44 hišnih številk in komaj 80 ljudi, po večini starcev in upokojencev, saj je kar 20 domačij popolnoma praznih, zapuščenih.
Nekdaj premajhna osnovna šola je danes zaprta in neusmiljeno razpada. V vsem Ofjanu so samo trije osnovnošolski otroci, ki se vozijo k pouku v sedem kilometrov oddaljeni Tarčent. Polja skoraj nihče ne obdeluje in vinska trta je v glavnem posahnila. Na ofjanski vaški praznik, ki pade na zadnjo nedeljo aprila, so bili nekoč po trije javni plesi - brejarji, danes pa skoraj ni več slišati niti harmonike.
Ko pride tujec med upokojene in onemogle ostanke nekdanjega velikega Ofjana, dobi občutek, da je to kraj, ki se naglo bliža usodnemu zatonu. V vasi ni nikakršnega razpoloženja in nobene volje do življenja. Vse je nekako psihološko pripravljeno na zaključek neplodnega in nesmiselnega bivanja na tej iz dneva v dan bolj nesrečni beneško - slovenski zemlji na zahodni strani reke Nadiže.
V Ofjan sva šla v glavnem zato, ker je Renato nesel k popravilu staro stensko uro. Tukajšnjega znanega beneškega urarja Naceta sva našla pri gostoljubni slovenski družini «žefčovi» v zaselku Dorbolo, ki šteje 9 hiš in 10 ljudi. Pet jih je pri Žefčovih, drugih pet pa odpade na vseh preostalih o-sem hišnih številk. To je skrajno žalostna demografska slika in porazna diploma naših oblasti.
Žefčova otroka Klavdij in Silvana, stara 9 in 12 let, sta «glasno ugotovila*, da imava v avtomobilu tudi dve klavirski harmoniki, nakar naju je vseh pet družinskih
članov zaprosilo, naj jim zaigrava. Njihova želja po naši pristni beneški glasbi je bila tako hrepeneča, da sva jim prav rada ustregla. Že ob prvem izvajanju so oči naših ofjanskih poslušalcev zažarele. Priletni urar Nace je nato dejal, da moramo vsakokrat, ko prinese-mo v popravilo kako uro ali pridemo ponjo, prinesti s seboj tudi svoje inštrumente.
Mini - občinstvo tega mini - koncerta je hotelo, da bi se prsti najinih rok še in še sprehajali po tipkah in basih, toda po eni uri improviziranega nastopa in prijateljskega kramljanja sva se poslušalcem zahvalila za toplo gostoljubnost in pozorno uživanje najinega glasbenega sporeda. Bila je že noč, ko sva se «spustila» nizdol skozi Landar in Tarčent, pa še naprej proti jugu.
Na ravnem cestnem odseku sredi Špetra Slovenov je naju v opletajočem. «prestissimu» prehitel z mopedom najstarejši bivši beneški partizan 72-letni Ivan Baptista O-bit iz Gorenje Mjerse. Oprezno sva mu sledila do odcepa pod Ažlo, kjer se mu je pri ostrem zavijanju na levo, motor ustavil. Prepričevala sva ga, naj prisede v najin avto, kar mu pa odločno ni bilo pogodu. Zopet je pognal svoje vozilce in se v enakem (ne)ravnotežju peljal do Čemurja. Seveda sva ga skrbno spremljala z namenom, da bi takoj priskočila na pomoč, če bi mu ne šlo vse posreči.
Na Čemurju je Obit že po svoji stari «furmanski» navadi zavil naravnost pred gostilno. Za njim sva vstopila tudi midva.
Medtem, ko sva z Renatom v gostilni na Čemurju zaigrala in zapela nekaj pesmi, so se nabrali v lokalu številni domačini, ki so naju zvabili v Ošnje pri Šetlenartu. Tu je bil sezonski kiosk še odprt in ko sva tudi v tem gostišču raztegnila svoja mehova, se je kljub pozni uri število gostov takoj pomnožilo. Prt vseh je koj nastalo veliko spontano razpoloženje. Poslušalci v Ošnjem so se najbolj razvneli ob izvajanju znanih beneških pesmi: Dolince beneške, Fantič od Čedada, Beneški brati, Krvavi kruh. Za zaključek praznika pa smo vsi skupaj zapeh in zaigrali našo narodno himno OJ BOŽIME.
Ob množičnem prepevanju te Pe' smi je bil ganljiv višek najine|.a četrtkovega vandranja po Nad1) ški, Sovodenjski in Šentlenartski dolini v Benečiji. To je boleča Pf' sem, ki spremlja naše rodove še iz davnih in davnih časov, ko so se že naši pradedje pehali s tre-buhom za kruhom po vseh celinah sveta.
Tega lepega in nepozabnega dne z glasbo in petjem med našimi rojaki treh dolin pod Matajurjem, sva se z Renatom Karličem vrnila v Gorenja Brdca šele pozno v noči. Bila sva skoraj utrujena a zadovoljna, da sva opravila svoje pomladansko improvizirano kulturno mini - poslanstvo, med tistimi, k' še vztrajajo po naših umirajočih vaseh.
ANTON BIRTIČ - MEČANA
Prejeli smo

L’AST.ROLABIO. Štev. 4, leto l973 — Revija za slovstvo in družbene probleme. Uredništvo in uprava: Rim, via di Torre Argentina, 18.
CRITICA MARXISTA, leto 11, štev. 1 za januar in februar 1973. Dvomesečna revija, ki jo izdaja za' ložba Editori Riuniti.
m
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 19.00 Poje Joan Beaz; 19.10 «Dom v Bol juncu*; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 A. Bratuž «Slavko Osterc*; 21.30 Popevke 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče 15.10 Med prijatelji glasbe 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester Ro-magna Folk; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Francoske plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 V študiju 04; 16.00 Vrstijo se plošče; 16.30 Pisana glasba; 16.45 Orkester Strasser; 17.40 Sledijo si pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Vladimir Samec; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Za konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni weekend; 23.35 Plesna glasba. NACIONA! NI PR GRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Srečanje z znanostjo; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki
SOBOTA, 23. JUNIJA 1973
variete; 17.10 Orkester in kitara; 17.55 Koncert ob navzočnosti Paola VI.; 19.00 Valčki; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Jazz; 21.00 Plošče;
23.30	Glasba po željah.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.40 Saksofon, orkester in pevec; 16.35 Glasba in občinstvo; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping - pong; 18.05 Evropa poje; 20.10 Puccinijeva «La fan-ciulla del West»; 22.43 Ruska folk. glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Mozartove skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.30 Gounodova «Mirelle»; 17.20 Mehu-lova Simf št. 1; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Rimski koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Slov. ansambli; 11.20 Kličemo letovišče; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 čez travnike zelene; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Pojo naši operni pevci; 17.00 «Vrti-ljak*; 17.40 Plesni orkester RTV;
18.20 Gremo v kino; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Najdene skladbe;
19.45	S knjižnega trga; 20,00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Kvintet bratov Avsenik; 21.00 V soboto zvečer; 22.00 M. Marinc: «Nevidna smrt* — radijska igra; 23.20(Za naše izseljence; 00.05 S pesmijo.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost: šport za vsakogar; 13.00 Komični filmi;
13.30	Dnevnik; 17.00 Spored za o-
troke; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.55 Koncert; 19.10 Dokumentarec:	«11 grano
della vita*; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 M. Casacci in L. Ciambricco: «Serata al Gatto ne-ro»; 22.15 Dogodek, zakaj in kako; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
17.45	Spored za otroke; 21-00 Dnevnik; 21.20 Ital. komika: bratje De Fibppo; 22.50 Podelitev literarnih nagrad Viareggio.
JUG TELEVIZIJA
17.30	Svetovno prvenstvo v ka' jaku na divjih vodah; 19.00 Obzornik; 19.20 Hejho, Eči — fp®’
20.45	Barvana risanka — Kalime' ro; 21.00 in 22.55 TV dnevnik;
21.30	Zabava vas Elton Jones, 22.20 Junaki cirkuške arene,
22.45	Šerif v New Yorku - fn®’ 23.35 TV kažipot.
koprska barvna tv
20.45	Nastopa «Opti trio*; 21-1 Poročila: 21.30 Zakon Zahoda ~~ film; 22.20 Ravelov «Deček m Čini* (balet).
		Z		
Nemci v OZN
Niso še, toda varnostni svet, operativna instanca svetovne organizacije, je prošnjama obeh nemški držav ugodil: leseni bosta Nemška demokratična republika in Zvezna republika Nemčija tudi format no sprejeti v članstvo organizacije združenih narodov.
Ta sprejem bo zgolj sklepni prizor dolgotrajne predstave, poklon pred zaveso. Nemška drama je končana. Mogoče je bila to tragedija, tragedija s spravljivim iztekom, ampak bolje bi jo bilo vri merjati s »historijo«, s panoramo dogodkov, ki si sledijo po železni logiki zgodovinskega razvoja in ki se njihovemu zaporedju ni mogoče zoperstavljati.
Ta razvoj je bil programiran najpozneje v trenutku, ko se je Nemčija poslednjič pre-pustila svojim sredobežnim silam in odšla na pohod za »življenjskim prostorom« Njen življenjski prostor sta zaaj dve samostojni državi, vsaka najtesneje povezana s širšim političnim, družbenim in vojaškim sistemom.
»Nemčija« obstaja samo še v obliki platonskega progra- | ma. kvečjemu kot abstraktna predstava o možnostih dalj-nje prihodnosti, v kateri bodo narodnostne in državne meje pojmi podrejenega pomena, podrejeni zakonom skladnega, družbeno prekvalificiranega življenja širokega svetovnega občestva.
H konkretnemu:	upravna
provizorija, ki sta bila leta 1949 ustanovljena v treh zahodnih okupacijskih conah m v sovjetski. sta se v teku Let razvila v državna organizma, ki dokončno določata politični zemljevid Evrope Sprejem obeh nemških držav v svetov no organizacijo je poslednja potrditev tega dejstva. Ta potrditev je postala možna šele iakrat, ko se je v politično ■prakso spremenilo spoznanje, da je nasilno spreminjanje povojnega statusa quo spričo ravnotežja moči nekaj neizvedljivega.
Velesile se »aranžirajo«. Miselnost spopadanja, vsiljevanja in »prelisičenja« se umika miselnosti sožitja, sodelovanja in soodvisnosti Izhodišče je bil »clinch«, nezmožnost gibanja in akcije, rezultat je realna perspektiva mi ru in tvornega tekmovanja v korist vseh. Nemci so morali prispevati bistven del napo rov v prizadevanjih, da bi se takšne perspektive sploh odprle.
Na nemških tleh poteka najgloblja ločnica in od razmer na Labi — kjer so se nekoč, kako daleč je že to, rokovali in objemali ameriški in sovjetski osvoboditelji Evrope izpod Hitlerjevega jarma — je odvisno, kakšno je in kakšno bo politično ozračje na naši celini, in ne samo na naši.
Dvakrat Nemčija v OZN: jamstvo več za trajen mir v Evropi, dokaz več, da je vnet. Ijivost nemškega vprašanja odstranjena. Sožitvena igra, ki se začenja, ne bo tragedija in, upajmo, tudi farsa ni.
SLAVKO FRAS

SPOJITEV NA VRHU

»Dnevnik«, Novi Sad
Hanoi v
V DR Vietnamu premišljujejo o tem, ali naj se njihova delegacija udeleži četrte konference neuvrščenih
OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA
STOCKHOLM, junija — Voditelji DR Vietnama premišljujejo, ali naj se njihova država udeleži letošnje konference neuvrščenih držav v Alžiru. To poroča iz Hanoja dopisnik največjega švedskega jutranjika Dagens Nyheter, ki je imel intervju s Hoangom Tungom, članom CK in glavnim urednikom dnevnega glasila severno-vietnamske partije.
Kakšno je videti politično razmerje sil na svetu iz ha-nojskega zornega kota. Nekoliko poenostavljeno bi lahko rekli takole: na eni strani so tri velesile — ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska — s svojimi zavezniki, na drugi strani pa revolucionarne, nacionalistične in neuvrščene države, vključno DR Vietnam. To je pogled na svet, ki ga narekujejo novi pojavi v svetovni politiki, na primer zbližanje ZDA s Sovjetsko zvezo in Kitajsko.
Švedski novinar ki je sicer
Res,zadnji tango'v Parizu?
»Novi sporazum« o Vietnamu Američanom »ne veže rok glede Kambodže« — Kissinger pravi, da so celovito obravnavali Endokino — Kaj to pomeni? Še vedno bombe na deželo Khmerov
»Mislim, da gre vse zelo dobro ... Zadnji tango v Parizu ...« Tako je v sredo odgovoril William Sullivan novinarjem, ko so ga vprašali, kaj misli o pravkar podpisanem »sporazumu o sporazumu«.
»Zadnji tango v Parizu!« Mišljena so bila seveda poga-janja med Le Duc Thojem in Kissingerjem. Je bil to res »zadnji tango«? če naj bi nekoliko sproščena formulacija
NORODOM SIHANUK: gre za klasično državljansko vojno
za, tako resno zadevo, pomenila, da so bili v sredo rešeni vsi eksplozivni problemi v Indokini, potem bi bil želo upravičen dvom v to, da je bil tango Tho-Kissinger res zadnji.
Kaj je dokument 14 točk rešil v Južnem Vietnamu, oziroma česa ni rešil, o tem smo pisali v petek. Seznam nerešenih vprašanj je daljši kot seznam rešenih.
Laos in Kambodža
Nekoliko bolj konkretna je bilanca v okviru odnosov Ha-noi-Washington. Američani so
prevzeli obveznost, da bodo ustavili izvidniške polete nad Severnim Vietnamom, da bodo v nekaj dneh spet začeli čistiti mine ob severnoviet-namski obali in da bodo čiščenje končali v tridesetih dneh, razen tega pa se bodo obnovili razgovori o ameriškem prispevku k obnovi Severnega Vietnama.
Popolnoma nepokriti področji v novem pariškem dokumentu sta ostala Laos in Kambodža. Glede ene kot glede druge dežele je bilo rečeno, da je treba spoštovati določila sporazuma z dne 27. januarja, ki določajo umik vseh tujih čet in materiala iz obeh dežel.
V Laosu položaj po vsem videzu ni brezizgleden, čeprav so sile Pathet Laa prav te dni ujele prvega ameriškega letalca po podpisu pariških sporazumov. Severno-vietnamsko-kitajsko skupno sporočilo, ki so ga izdali ob obisku Pham Van Donga in Le Duana v Pekingu, namreč izraža upanje in prepričanje, da se bodo stvari v Laosu uredile s pogajanji med »obema stranema«, to je v razgovorih med Pathet Laom in kraljevsko vlado v Vientianu.
Drugače pa je s Kambodžo. Hanoj sko-pekinški komunike omenja tudi to deželo, in sicer v naslednjem kontekstu: boj do končne zmage osvobodilnih sil in vrnitev Si-hanuka na oblast. V tem sta si Hanoi in Peking popolnoma enotna; morda se razha-
jata v tem, kako to zmago doseči: samo s khmerskimi osvobodilnimi silami (kar je očitno želja Pekinga), ali z bolj ali manj direktno pomočjo Severnega Vietnama in FNO (za kar se, sodeč po odtenkih iz govorov sevemo-vietnamskih voditeljev, ogreva Hanoi).
Ameriški »ne« Sihanuku
Vsekakor so neizpodbitna naslednja dejstva:
Ofenzivni sunki Sihanuko-vih osvobodilnih sil se nadaljujejo, očitno ne z namenom, zavzeti prestolnico; njihov namen je po vsem videzu povzročiti dramatično krizo in prevrat v Lon Nolovem režimu in ustvariti položaj, v katerim bi bila vrnitev Siha-nuka v Phnom Penh edina alternativa za vse.
Sihanuk je v Beogradu znova potrdil, da 93 v kamboški vojni borijo izključno Khme-ri in da gre torej za klasično državljansko vojno, v kateri so se na Lon Nolovi strani angažirali Američani, ne pa za »napad od zunaj«, v katerem ZDA podpirajo vlado v Phnom Penhu.
Ustrezno, temu zavrača Sihanuk vsake razgovore z Lon Nolom, pripravljen pa se je pogajati z Washingtonom o umiku ameriških letalskih sil iz Kambodže in o prenehanju ameriške podpore Lon Nolu.
Prav na dan, ko je bil podpisan »novi sporazum« v Parizu, pa je State Department avtoritativno zavrnil Sihanu-kovo pobudo za direktna pogajanja med kraljevsko vlado Kambodže in ameriško vlado. Utemeljitev je bila nedvoumna: »Menimo, da se morata
Che" se
zmotil
S smrtjo polkovnika Andresa Selicha, ki je vodil lov na Che Guevaro, je odšla v grob prava resnica o njegovi dejavnosti, toda ugibanja so ostala
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
LA PAZ, junija. Bolivija je zapustila svojo gorsko anonimnost pred leti, ko je svet zvedel za smrt voditelja bolivijske gverile, argentinskega zdravnika Ernesta »Che« Guevare Revolucionar, ki je sodeloval v kubanski revoluciji in je kasneje postal minister za industrijo, se je podal v Bolivijo, da bi pomagal Bolivijcem ustvariti novo družbo. Che Guevara je danes simbol revolucionarnosti po vsem svetu. Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali njegov mit živi tudi v Boliviji, še vedno tako revni in obubožani, kot je bila pred leti, ko je Guevara poskušal z gverilskim bojem sprožiti revolucijo.
Takoj velja omeniti, da je letos umrl nasilne smrti (poboja, ki ga je ujela, ga je pretepla do smrti) polkov nik Andres Selich, sin očeta in matere Črnogorke, ki sta ss na začetku tega stoletja preselila v Bolivijo. Selich. poveljnik elitnih čet »ranger-jev«, je vodil lov na Che Gu evaro. Kot trofejo je nosil na levi roki Guevarovo ročno uro, ki pa jo je gotovo izgu bil, ko ga je policija ujela pred tedni ter ga označila za zarotnika proti sedanji vladi.
S Selichem je odšla v grob tudi prava resnica o življenju in gverilski dejavnosti Che Guevare.
Znano je, da Guevaro ni bilo težko ujeti. Ozemlje, kjer se je skrivala njegova gverilska skupina, je bilo odprto, poleg tega pa gverilci niso imeli podpore prebivalstva, kar je bistvenega pomena za takšno vrsto boja.
Los campesinos (kmetje) niso podprli gverilcev, deloma iz strahu pred vojaškim maščevanjem, pa tudi zato, ker v Guevarovem boju niso videli smisla.
Agrarno reformo je že ure. sničil predsednik Estensorro pred 20 leti, ko je dal vsakemu od njih krpo zemlje, na kateri obdeluje tisto, kar potrebuje za vsakdanjo prehrano. Boljše življenje so mu ponujali že mnogi drugi, ne samo Guevarovi gverilci, nih.
če pa še ni izpolnil svojih obljub. In naposled:	kaj je
boljše življenje za nepisme-negi, otopelega in nerazgledanega Indijanca Aymara, ki obdeluje svoj krompir v Andih? Dva krompirja več na krožniku, košček zemlje več, kar pomeni več dela? Ali pa je to pravica, da žveči več koke (lista rastline, iz katere delajo kokain) in da ve, kaj se dogaja v La Pazu?
Preteklost in boj za obstanek (od španskih invazij pa do danes) sta naučila bolivij, skega Indijanca predvsem previdnosti, čeprav je nepi smen, dobro ve, kdo je na oblasti in kaj to pomeni zanj. Potem je tu še druga stvar: dejstvo, da so se vse spremembe v bolivijski politiki dogajale v La Pazu. Preprosto prebivalstvo na podeželju je zvedelo za spremembe takrat, ko je policija začela odstranjevati napise z »viva« staremu predsedniku ter pisati novo ime. Ta bradati Argentinec pa je naenkrat hotel narediti revolucijo tam, kjer ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem posebnem revolu cionarnem duhu.
Če je bilo pomanjkanje ra zumevanja in podpore prebivalstva eden izmed vzrokov za njegov neuspeh, pa ne moremo mimo dejstva, da je bil Guevara Argentinec. To ne pomeni samo, da ni bil domačin, ampak tudi, da je
CHE GUEVARA: zakaj je izbral Bolivijo?
bil sin v Boliviji nepriljubljenega naroda. To je seveda otežkočilo njegove stike z ljudmi, ki so videli v njem predvsem Argentinca. Drugi vzrok, tudi izredno pomem ben, pa je strateškega značaja in velja za obe strani. Bo. livija, ki leži v srcu Južne Amerike, je strateško izredno pomembna za Amerikan ce. Guevara je vedel, da je bolivijska vojska slabo organizirana in nemočna. Moral pa je tudi vedeti, da stoji za njo ameriška organizacija, ki bo poskušala neposredno ali posredno streti kakršenkoli
poskus spremembe veljavnega statusa quo v Boliviji.
V Boliviji potemtakem niso vladali potrebni pogoji za razvoj gverile. Obroč, ki ga je pripravila bolivijska vojska pod vodstvom Selicha, je bil logičen in pričakovan. Selichevi rangerji so gonili Guevaro m njegovo skupino iz kraja v kraj na osnovi informacij, ki so jih dobivali prav od tistega prebivalstva, ki naj bi teoretično pomagalo gverilcem. Zadnji obroč, poslednji boj in pa brutalna smrt — vse to je bilo pričakovati, in vse to se zdi danes, po brutalni Selichevi smrti, popolnoma razumljivo. Možna je celo tista varianta, ki pravi, da so Guevaro ujeli živega in ga potem ubili. Možno je tudi, da je Cheja doletela ista smrt kot samega Selicha:	brutalno muče-
nje, kasneje pa streli, ki naj bi umor opravičili pred svetom. Kakorkoli že, pojavljajo se govorice o Guevarovi smrti, po katerih stvari mso tekle tako, kot so jih uradno popisali. Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje, zakaj je Guevara šel v Bolivijo, če je danes jasno, da so tam obstajale minimalne možnosti za uspeh gverile.
Tisti, ki je imel (kot jaz) priliko preživeti nekaj tednov v Boliviji, ne najde na to odgovora, kajti vse jasneje postaja, da so bile možnosti za uspeh ničeve. V takih podvigih ni potreben samo pogum, ampak je treba realno gledati, kakšne so možnosti za uspeh. Vsi brez izjeme, s katerimi sem govoril v Boliviji, tako tuji diplomati, kot domači politiki in opazovalci, so mnenja, da se je Guevara zmotil, ko je izbral Bolivijo.
BOGDAN ŠALEJ I {
pogajati obe khmerski strani v sporu«. To pa je prav tisto, kar kraljevska vlada od vsega začetka tako kategorično zavrača.
Kissinger je meglo okrog »kamboškega vprašanja« še bolj zgostil. Po vrnitvi iz Pariza v Washington je izjavil, da so v teku razgovori, ki naj bi »v nekaj tednih pripeljali do premirja v Kambodži«. Kje in v kakšnem okviru, tega ni povedal. Rekel je samo, da so »ZDA v Parizu vodile celovita pogajanja o Vietnamu«, pod čemer je razumeti, da so zajemala vsa vprašanja, ki zadevajo Indo-kino. Po drugi strani je znano, da je tudi za Hanoi utrditev miru v Vietnamu »celovito vprašanje, ki zadeva vsa področja Indokine«, čeprav je Le Duc Tho v Parizu zanikal, da bi bil med njim in Kissingerjem glede Kambodže sklenjen kak tajni sporazum.
Bombe na vse, kar se giblje
Dejstvo je, da ameriška letala še kar naprej zasipajo z bombami deželo Khmerov, in da je Kissinger v tej zvezi izjavil, da »novi sporazum« iz Pariza Američanom v tem pogledu nikakor ne veže rok. Kaj to pomeni, je opisala skupina intelektualcev iz Phnom Penha v pismu, ki ga je te dni objavil pariški »Le Monde«: »Prav nič ni varno pred bombami, škoda je neprecenljiva. Mesta so zbrisana z zemeljske površine, pagode in hiše požgane, ceste razrite, polja uničena... Na ozemlju, ki je pod kontrolo kraljevske kamboške vlade, imajo ameriška letala za »vo-
jaško koncentracijo vietkon-ga« sleherno versko slovesnost, poroko in celo praznovanje Novega leta ... Vse, kar se premika, je cilj ameriških letal... Nixon, State Department in Pentagon vedo bolje od kogarkoli, da je v Kambodži državljanska vojna..Naj ZDA že enkrat končajo svojo intervencijo v kamboške notranje zadeve in naj spoštujejo pariške sporazume, posebno člen 20, ter-pustijo khmerskemu narodu, da sam uredi svoje zadeva..«
In vendar je 12. junija predstavnik Pentagona v senatu povedal, da nameravajo ZDA v naslednjem finančnem letu 1973—74 porabiti v Kambodži 167 milijonov dolarjev, ker bi se sicer Lon Nolova vlada sesula. Tri dni pozneje je ameriški senat z veliko večino sklenil ukiniti vse fonde za operacije v Indokini, ki jih kongres ne bi izrecno odobril; senatni sklep seveda še ni zakon, odkriva pa razpoloženje. V okvir ukinjenih fondov sodi tudi tistih 167 milijonov, namenjenih Lon Nolu.
V tunelu, ki se imenuje kamboški problem«, se torej še ne svetlika in »celovito obravnavanje« indokitajskega vprašanja še ne vzbuja spodbudnih občutkov, razen na dokaj ozkem terenu bilateralnih odnosov med Vietnamom in ZDA, kot je razvidno iz prej omenjenih konkretnih sklepov, ki jih v tem pogledu vsebuje »novi sporazum« iz Pariza.
»Zadnji tango v Parizu« torej najbrž ni bil zadnji.
MIRAN ŠUŠTAR
Ameriško-sovjetski
koledar
JULIJ — Sporazum o dobavi 5 milijonov ton ameriškega žita v treh letih.
Prvo zasedanje mešane komisije za trgovino.
Začetek razgovorov o vesoljskem »rendez-vousu«.
Sporazum o tehničnem sodelovanju, ki bo veljal pet let.
AVGUST — ZSSR kupila v ZDA blizu 20 milijonov ton žita.
SEPTEMBER — Kissinger 4 dni v Moskvi (10. do 14.).
Sporazum o sodelovanju pri varstvu okolja.
OKTOBER — 2. —- Nixon sprejme Gromika v Wasmngtonu.
14. V Washingtonu podpisan pomorski sporazum.
18. Podpisan sporazum o trgovini in sporazum o vračanju dolgov izza vojne.
NOVEMBER — 14. — V Washingtonu podpisan protokol o znanstvenem sodelovanju.
21.	Obnovitev razgovorov o SALT v Ženevi.
Skupina ameriških družb objavi vest, da so v
teku razgovori za nakup sovjetskega plina iz Sibirije v skupni vrednosti 45,6 milijard dolarjev.
DECEMBER — 21. — so prekinjeni razgovori o SALT. Ustanovili pa so »posvetovalno mešano komisijo«, katere naloga bo, bdeti nad sporazumi, ki so jih sklenili maja 1972.
1973
JANUAR — 30. — Moskovski župan Promislov obiskal Washington.
FEBRUAR — Sporazum o ribolovu na Tihem oceanu.
22.	Brežnjev pošlje Nixonu pismo v zvezi s pariškimi sporazumi o Vietnamu.
MAREC — 12. — V Ženevi se znova začnejo razgovori o SALT.
14. Brežnjev je sprejel ameriškega finančnega ministra Shultza.
22.	V Washingtonu podpisan sporazum med ZSSR in ameriško Uvozno-izvozno banko.
APRIL — Predsednik Uvozno-izvozne banke H. Kearn v Moskvi.
Vzpostavljen stik med ZSSR in družbo Occidental Petroleum; uvoz umetnih gnojil in izdelovanje umetnih gnojil v ZSSR.
MAJ — 4. d0 9 Kissinger v Moskvi.
8. Kosigin sprejme newyorškega župana Lindsaya.
12.	Objavljeno sporočilo, da bo Brežnjev obiskal ZDA.
21. Kosigin sprejel predsednika Chase Manhattan Bank, ki je odprla svoje urade v Moskvi.
23.	V Washingtonu podpisan dodatni protokol o izogibanju incidentov na odprtem morju.
JUNIJ — 8. — V Moskvi podpisan »sporazum, ki izraža namen«. Gre za nameravani uvoz sovjetskega plina v ZDA. (Za 10 milijard v 25 letih).
13.	Sovjetska vlada je dovolila First National City Bank odpreti svoj urad v Moskvi. To je že tretja ameriška banka, ki posluje v Moskvi.
stalni dopisnik v Pekingu, poroča, da to še ni uradno stališče sevemovietnamskih voditeljev, toda dobro obveščeni krogi so mu potrddi, da zunanja politika DR Vietnama dobiva izrazitejšo obliko.
Ker je o tem pred kratkim pisalo tudi partijsko glasilo Nhan Dan, je njegov urednik povedal švedskemu dopisniku naslednje:
»Res je, da so se v svetovnem položaju pojavili novi dejavniki. ZDA ni več edina velesila. Socialistične, revolucionarne, miroljubne in demokratične sile so močnejše kot kdajkoli prej. Celo majhne države se upirajo ZDA, tej velesili, ki je zelo močna a ne more premagati Vietnama, male nerazvite države«, pravi Hoang Tung počasi in z nizkim glasom.
»Tri velesile ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska se med seboj močno razlikujejo in nasprotje med Sovjetsko zvezo ter Kitajsko zapleta položaj. Odmevi med temi tremi velesilami lahko ustvarijo vedno več zapletov. Toda to ne more določati razvoja. Na srečo so se majhne države začele upirati in začenjajo odločati o lastni usodi. Te države niso več šahovske fi-
Rafinerija v Karibih
V Jaroslavu (ZSSR) je bil pred dnevi podpisan protokol med sovjetsko družbo »Tehmaš-eksport« in »Carbonaphta« iz Pariza, ki je povezana z ameriško družbo North Atlantic Oil Limited. Protokol o sporazumu med omenjenima družbama predvideva gradnjo rafinerije nafte v Karibih, ki bo predvidoma začela delati 1. januarja 1976.
gure na šahovnici velesil.«
Komentar Hoanga Tunga, člana sevemovietnamskega CK, prav gotovo temelji na številnih izkušnjah. Severni Vietnam je na lastni koži občutil, kako konflikti ali sožitje med velesilami vplivajo na majhne države. Njegov časnik je objavil hiter in kisel komentar o Nixonovem potovanju v Peking. Odnos do Kitajske in ZDA je za severne Vietnamce temelj njihove nacionalne varnosti.
»Reči moram, da bi bila naša obrambna vojna preprostejša in naše zmage večje, če med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ne bi bilo tako velikih razlik. To je škoda. Nasprotje je naši stvari škodilo na različne načine. Mi smo majhna država; utrpeli smo velike žrtve in izgubili milijone ljudi, če se dva naijvečja socialistična brata prepirata, ima to slab vpliv na moralo naših borcev.«
švedski dopisnik navaja informacije »izkušenih opazovalcev v Hanoju«, o verjetnem zunanjepolitičnem kursu DR Vietnama v prihodnje. Novinar sicer tega ni zapisal, toda brez dvoma prihaja nie-gova informacija »vsaj deloma« od švedskega veleposlanika v Hanoju, ki ga štejejo za najbolje obveščenega zahodnega diplomata v Severnem Vietnamu.
V skladu z mnenjem »izkušenih opazovalcev« namerava hanojska vlada sodelovati predvsem s tremi skupinami držav:
1.	Z majhnimi miroljubnimi in demokratičnimi državami, ki dajejo DR Vietnamu vsaj besedno podporo.
2.	Z razvitimi industrijskimi državami; DR Vietnam si želi industrijskega in tehnološkega sodelovanja z njimi.
3.	Z državami v jugovzhod-
ni Aziji, vključno s Saigo-nom. Želja po združenju Vietnama je važen element v tem.	MITJA JERMOL
„Zgodovinska
dogodka"
Argentina doživlja drugi zgodovinski dogodek. Prvega je leta 1955., ko se je oddelek ustaških emigrantov v peronistični policiji, ki je branil predsedniško palačo Časa Rosada, vdal vojski in se je Juan Peron, general, predsednik in šef »justicialistične-ga« gibanja preko Paragvaja odpravil v špansko izgnanstvo. Drugega pa v sredo, ko se je Peron v Madridu z vsem sijajem poslovil od Franca in njegove vlade v polnem sestavu, ter se zmagoslavno vrnil v Buenos Aires. Med dogodkoma je razdalja osemnajstih let, številnih vojaških prevratov, prav tako številnih razvrednotenj argentinskega pesa in socialnih ter političnih nemirov.
Peron je odšel iz Argentine kot s fašistično ideologijo spogledujoči demagog, ki da je spravil državo na rob gospodarskega propada. Vrača se na krilih volilne zmage (11. marca 1973) kot ljudski tribun, ki ga sprejemajo milijonske množice v pričakovanju, da bo z magično formulo že pozabljenega in zato privlačnega recepta ozdravil stanje, ki ga je pustil v dediščino svojim naslednikom; general se vrača pod zastavo antimilitarizma.
Peronovemu populizmu ni mogoče odrekati, da ni v nacionalno politiko pritegnil širokih množic. Toda njihova udeležba v politiki je bila manifestativna in torej pasivna; množice niso bile subjekt v politiki, marveč njen objekt. Ta dvoumnost je privedla do tega, da se je Peronov »populizem« izgubil v megli neodgovorne demagogije.
Dvoumnost je tudi v njegovi vrnitvi. General se vrača z obetom, da bo ustvaril čudež nacionalne obnove. S kakšnimi silami in za koga, tega ne pove. Znana količina v njegovi vrnitvi je samo okoliščina, da je oprta na glasove konservativcev, zmernih sil srednjega sloja, delavskega razreda in najbolj radikalnih skupin trockističnih in pero-nističnih gverilcev.
Peron se je torej vrnil kot ljudski tribun. To, kar bo sledilo, bo hkrati odgovor na vprašanje, ali je mogoče probleme sedanjosti rešiti z recepti preteklosti.
M. ŠUŠTAR
Drugače nad čir
Nova operacijska metoda za zdravljenje rane na želodcu in dvanajsterniku — Tkiva ni treba izrezati
OD NAŠEGA SKANDINAVSKEGA DOPISNIKA
STOCKHOLM, junija — Na Danskem in Švedskem se je v zadnjih letih razširila nova operacijska metoda za zdravljenje rane na želodcu ali pa dvanajsterniku. Po tej metodi ni treba izrezati ranjenega želodčnega tkiva. Bolnik lahko že prvi dan po operaciji uživa normalno hrano, privošči si lahko celo črno kavo, čez teden dni pa sme zapustiti bolnišnico. Ker je po taki operaciji potrebna krajša rekonvalescenta doba, je v gospodarstvu možno privarčevati veliko delovnih dni. Samo na švedskem ima rano na želodcu ali dvanajsterniku vsak osmi prebivalec, družba pa za to vsako leto izgubi 200 milijonov delovnih dni.
Čir nastane najpogosteje zato, ker je izločanje solne kisline preveliko in kislina razjeda sluznico želodca ali dvanajsternika. Večino čirov je možno odpraviti s primernimi zdravili in drugačnim načinom življenja, toda če se rana pri isti osebi večkrat pojavi, se sproži vprašanje operacije.
Avstrijski zdravnik Billroth je pred dolgo časa odkril operacijsko metodo proti želodčnemu čiru. Bistvo te metode je, da kirurg izreže del bolnikovega želodca, tako da se zmanjša površina sluznice, v kateri se izloča kislina. Pri takšnem posegu je žal neogibno, da kirurg izreže tudi del zdravega tkiva, zato nastanejo komplikacije. Zmanjša se namreč sposobnost želodca za črpanje hranilnih snovi, to pa povzroči tako imenovani »dumping«, kar pomeni, da gre hrana hitro naprej skozi črevo. Bolnika zato po vsakem obedu zajame huda utrujenost.
„Razcepljen“ drobovni živec
Hkrati je tudi že dolgo znano, da izločanje kisline uravnava poseben živec v želodčnem tkivu; to je tako imenovani vagus ner-vus ali drobovni živec. Naslednji korak v razvoju operacijske tehnike je torej bil, da so bolniku izrezali del tega živca in hkrati naredili poseg v spodnjem ustju želodca. Drobovni živec namreč uravnava tudi krčenje želodca in praznjenje želodca v smeri proti črevesu. Operacija je torej sorazmerno velika in ne brez komplikacij.
Leta 1969 sta dva danska zakonca, kirurga Erik in Bente Amdrup, prišla na misel, da bi drobovni živec »razcepila« na dva dela. Med študijskim bivanjem v ZDA se jima je posrečilo razviti tehniko, s katero je možno ločiti del živca, ki uravnava izločanje kisline, od onega dela, ki uravnava krčenje in praznjenje želodca, če odstranimo del živca, ki uravnava izločanje kisline, preneha razjedanje želodčne sluznice, ne da bi prišlo do motenj v drugih funkcijah želodca.
Doslej so s to metodo, ki se strokovno imenjuje selektivna vagotomija (po slovensko: izbirni rez drobovnega živca), operirali okoli 600 bolnikov, večinoma v Skandinaviji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Samo v bolnišnici Nacka pri Stockholmu so operirali okoli 300 bolnikov. Prve operacije so bile pred štirimi leti in od takratnih bolnikov
so trije kmalu spet dobili čir. Nato je docent Sture Hedenstedt v omenjeni bolnišnici izboljšal operacijsko tehniko in novi bolniki po operaciji niso kazali teženj k vrnitvi čira. Z uporabo opisane metode se tudi niso pojavile komplikacije v obliki utrujenosti, slabokrvnosti in pomanjkanja vitaminov.
S klasično operacijsko metodo se je stanje izboljšalo v 50—60 odstotkov primerov. Nova metoda kaže doslej boljše rezultate, vendar pa je bila v uporabi še premalo časa, da bi se zdravniki upali delati dokončne sklepe o njeni učinkovitosti. Ni mogoče z gotovostjo reči, pri kolikšnem odstotku nekdanjih bolnikov se bo čir spet pojavil v bolj oddaljeni prihodnosti.
Zelo omiljene težave
Operacijska metoda zakonskega para Amdrup je doslej pokazala zelo dobre rezultate. Po operaciji skoraj popolnoma preneha izločanje kisline med počitkom, kar pomeni, da nekdanji bolniki nimajo več težav med spanjem ali pa so težave zelo omiljene. Izločanje kisline, do katerega pride na izrecno živčno spodbudo — na primer, če pomislimo na okusen zrezek — se po operaciji zmanjša za okoli 60 odstotkov (na normalno raven).
Profesor Amdrup je na enem kirurških simpozijev na univerzi v Lundu (južna švedska) dejal:
»Selektivna vagotomija je majhen operacijski poseg z dobrim učinkom. Toda najpomembnejši cilj metode je preventiven. S to metodo namreč ne odstranimo vseh možnosti za morebitno poznejšo operacijo po klasični metodi.«
Švedski docent Hedenstedt pa pravi: »če bo Amdrupova metoda izpolnila pričakovanja, ne bo več nobenega razloga, da bi se ljudje s čirom bali operacije«.
Kot rečeno, dobi rano na želodcu ali dvanajstniku povprečno vsak osmi prebivalec Švedske. To je nedvomno ena najbolj razširjenih bolezni v tej državi, v kateri zaradi čedalje hitrejšega načina življenja raste tudi živčna napetost pri posameznikih. Zadnja leta se je začela na švedskem spreminjati demografska struktura bolnikov s čirom: prej so imeli to bolezen večinoma moški, zdaj pa je čedalje pogostejša tudi med ženskami.
MITJA JERMOL
Nova ladja za
V prvih štirih mesecih je obseg gradbenih del padel za 8 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani — izhod je samo v družbenem dogovarjanju
OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, junija — Dolgoletna nenačrtna investicijska gradnja se je zrušila na hrbtih gradbenikov — so ugotovili v sredo gospodarstveniki na seji sveta te panoge v gospodarski zbornici Jugoslavije. Sedanji tempo investicijske gradnje bo pripeljal do tega, da bodo gradbena podjetja, ki so se razvijala leta in leta popolnoma brez dela.
že v prvih štirih mesecih tega leta se je pokazalo, da se je obseg gradbenih del v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšal za 8 odstotkov (indeks efektivnih ur 92), čeprav se je njihova vrednost — zaradi cen — za prav toliko povečala. Posebno težaven je položaj v nizkih gradnjah oziroma v cestnem gospodarstvu.
Gradbeniki vidijo izhod v tem, da bi dimprej sprejeli družbene dogovore o razvoju hidroenergetike, prometnega omrežja in surovinske industrije; s temi dogovori bi določili, kdo in kje lahko računa z gradnjo novih objektov.
V nasprotju z gradbenim gospodarstvom, ki se mora boriti za svoj položaj in za zaposlenost na trgu, pa ima režija še preveč dela. število režijskih del se je povečalo za 36,8 odstotka, nanje pride 13 odstotkov skupno opravljenih gradbenih del.
Po podatkih za prvih pet mesecev je stanovanjska graditev doživela pravo ekspanzijo, kar je pripisati družbeni akciji za zidavo delavskih stanovanj. Lani se je število novih stanovanj povečalo za 13,1 odstotka. Vendar tudi tu položaj ni posebno rožnat. Ce bi gradili po sedanjih cenah, zamrznjenih od 1. januarja, bi vsa gradbena pod-
jetja poslovala z izgubami. To bi seveda zavrlo tudi načrtovano gradnjo delavskih stanovanj.
Svet gradbenikov se ne zavzema za splošno zvišanje cen stanovanj, temveč za valorizacijo teh cen za povečane stroške poslovanja pri gradnji stanovanj, za katera so pogodbe že sklenjene.
Industrija gradbenega materiala ne bo mogla, predvsem v naslednjih letih, če ne že letos, oskrbovati domačega trga s temi proizvodi. Kaže, da bomo morali uvažati tudi tisto, kar smo vedno proizvajali doma, in zgodi se lahko, da bomo spet prišli na neslavno številko 70 milijard, kolikor smo Jeta
1971 odšteli za uvoz gradbenega materiala. V prvem četrtletju tega leta smo sicer v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta izdelali 4 odstotke več gradbenega materiala, toda 14 odstotkov pride na povečanje proizvodnje cementa, medtem ko je drugega za dograditev gradbenih objektov nujno potrebnega materiala čedalje manj. To velja zlasti za instalacijski material, saj so domača podjetja ustavila njegovo proizvodnjo.
Gradbeniki pripravljajo tudi osnutek družbenega dogovora o izvajajnu investicijskih gradbenih del v tujini. Letna vrednost teh del znaša 312 milijonov dinarjev. Z družbenim dogovorom naj bi onemogočili, da bi na tujem trgu delala tista podjetja, ki po tehnologiji, kadrih in izkušnjah ne morejo zastopati jugoslovanskega gradbenega gospodarstva.
BOJANA JAGER
Ivanec:
velika
škoda
Potres je močno poškodoval 30 družbenih in 581 zasebnih hiš
VARAŽDIN, junija (Tanjug) — Na sestanku medobčinskega sveta skupnosti občin varaždinskega območja so v sredo povedali, kolikšna je doslej ugotovljena škoda, ki jo je 11. junija povzročil potres v občini Ivanec. Skupna škoda znaša več kot 30 milijonov dinarjev. Poškodovanih je 30 poslopij družbenega sektorja in 581 zasebnih hiš. Brez strehe je ostalo 45 družin. Sklenili so, da bo delegacija tega območja obiskala izvršni svet sabora Hrvatske in ga seznanila s težavnim položajem v občini Ivanec. V tej regiji so od petih občin štiri nerazvite1! in seveda še zdaleč ne morejo same odpraviti posledic potresa. V Varaždinskem območju bodo za občino Ivanec zbrali 3 miljo-ne dinarjev pomoči.
Norveško
»Morski dragulj« z nosilnostjo 800 ton bo oskrboval plavajoče ploščadi
BEOGRAD, junija — (Tanjug) — V temeljni organizaciji Beograd ladjedelnice »Tito« so splavili ladjo »Morski dragulj«, drugo iz serije štirih ladij, namenjenih za preskrbo plavajočih ploščadi, s katerih delajo vrtine v morsko dno, ko iščejo nafto. Ladja, namenjena norveškemu naročniku, bo imela 800 ton nosilnosti in 3000 KM.
Norveški lastnik ladij je sklenil pogodbo z našim kolektivom tudi za gradnjo tretjega remorkerja za dviganje sider z morskega dna in prevoz tovora. Ladja bo imela 5000 KM, 313 ton nosilnosti, dolga bo 39,60 metra, široka 9,6 mera in visoka 5,3 metra. V ladjedelnici »Tito« bodo izdelali še dve ladji za preskrbo plavajočih ploščadi, namenjenih za raziskovanje morskega dna.
Hoteli
skoraj
polni
Turistična zveza Jugoslavije si obeta rekordno turistično leto
BEOGRAD, junija (Tanjug) — Jugoslovansko turistično gospodarstvo bo letos doseglo izredno uspešne rezultate, tako meni generalni sekretar turistične zveze Jugoslavije Vojislav Djuranovič. V letoviščih Istre in Kvar-nerja je bil od januarja met za 54 odstotkov večji kot v istem obdobju lanskega leta. Podobno je bilo tudi drugod na Jadranu, na primer v Črnogorskem primorju.
Hoteli so v glavnem polni tujih gostov, tako da že sedaj zmanjkuje prostora. Veliko je hotelov, ki so v juniju popolnoma zasedeni. Na splošno pa je ž&sfedenih 90 odstotkov hotelskih zmogljivosti. Tako visok obisk v predse-■	- zonskih mesecih pojasnju-
jejo z zelo dostopnimi cenami, zlasti pa še popusti v predsezoni.
Učenje po RT
Aleksandar Rakočevič o težavah pri delu za odstranjevanje nepismenosti v Srbiji — Denar ni glavna ovira
Prihajamo v novo obdobje, ki naj ga označuje odgovornejše in intenzivnejše delo za odstranjevanje nepismenosti in širše osnovno izobraževanje odraslih v republiki Srbiji. Tako je v pogovoru z novinarji poudaril podpredsednik izvršnega sveta SR Srbije in predsednik akcijskega odbora za osnovno izobraževanje odraslih Aleksandar Bakočevič, ki je govoril o dosedanjem poteku akcije, začete leta 1969. Problem nepismenosti oziroma elementarnega osnovnega izobraževanja odraslih ni samo stvar prosvete, to je socialno razredna politika naroda, je dejal Bakočevič in opozoril na Leninove besede, češ da je nepismen človek zunaj politike.
Čeprav je bilo dosti narejenega, odkar je bil ustanovljen akcijski odbor za izkoreninjenje nepismenosti in za povečanje števila odraslih z osnovno izobrazbo, akcijski odbor ni zadovoljen z rezultati. Predvsem zato ne, ker v 68 občinah v Srbiji niso od-
prli niti enega oddelka za izobraževanje odraslih, in to navzlic številnim priporočilom in obljubam, da bo to urejeno. Pomanjkanje denarja ni vedno, kakor je pokazala praksa, niti prvi niti najpomembnejši vzrok, da v nekaterih sredinah ni pravega poleta pri odpravljanju nepismenosti. Dosti je primerov, da je osnovni problem pogosto v nesposobnosti, da se razdeli delo in da se aktivirajo šole, ki naj bi po sklepih, sprejetih v srbski skupščini, morale biti poglavitne nositeljice akcije. Akcijski odbor ocenjuje, da je kljub mobilizaciji občinskih dejavnikov, družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in drugih teles še nadalje nujno, da se tudi na ravni republike in pokrajin še intenzivneje. spodbuja, koordinira in kritično spremlja potek akcije in uresničevanje ukrepov, sprejetih 31. maja letos v republiški- skupščini. V sklepih, ki so bili v zvezi s tem sprejeti, so bile jasno precizirane tudi naloge
in odgovornost posameznih dejavnikov.
Republiški akcijski odbor razpolaga s približno 2000 učitelji in profesorji, ki so angažirani pri širjenju pismenosti med odraslimi in njihovemu osnovnemu izobraževanju. Ce pa naj bi se ta akcija intenzivirala in bi bilo v klopeh za osnovno izobraževanje od 100 do 150 tisoč odraslih prebivalcev, tedaj bi morali zaposliti dvakratno število profesorjev in vključiti tudi tiste, ki zdaj iščejo delo na uradih za zaposlovanje-
Bakočevič je tudi povedal novinarjem, da se srbski izvršni svet zavzema, da bi z beograjsko RTV čim prej sklenili družbeni dogovor o načinu porabe televizijske in radijske naročnine. V tem dokumentu bi .morali, na primer, med drugim tudivrftanč-no zapisati, katere izobraževalne, programe bj finaijpirali iz denarja, zbranega s povišanjem naročnine oziroma iz naročnine sploh.
(TANJUG)
Koroški Slovenci v Skopju
Prek SZDL se bodo zahvalili za podporo makedonskega ljudstva
OD NAŠE SKOPSKE DOPISNICE
SKOPJE, junija — Sem je dopotovala delegacija koroških Slovencev iz Avstrije, ki bo ostala v Makedoniji kot gost RK SZDL dva dni. Prek Socialistične zveze Makedonije se bodo predstavniki koroških Slovencev zahvalili makedonskemu ljudstvu za vsestransko pomoč v njihovem boju za uveljavljanje narodnostnih pravic.
BOJANA POPOVSKA
Precej trajektov bo letos peljalo iz Dubrovnika, Splita in Zadra čez Jadransko morje do italijanskih središč
LJUBLJANA, junija — Te dni smo v Jadranski pomorski agenciji dobili poletni vozni red za trajektne linije Jugoslavija—Italija. Gre predvsem za linije Dubrovnik—Ancona, Dubrovnik—Bari, Split (Primošten)—Pescara, Split—Ancona in Zadar—Ancona. V voznem redu so sicer vse cene napisane v lirah, vendar je bil letos sklenjen dogovor, da se tudi na italijanskih trajektih lahko plačuje prevoz v dinarjih.
Osebni avtomobili so razdeljeni v tri kategorije, za katere je določena različna cena. Tako morate od Zadra do Ancone plačati za avto, ki ni težji od 950 kg, 10.000 lir preračunano v dinarje, do 1200 kg 14.000 lir in nad 1200 kg 18.000 lir. Za povratno potovanje je 50 odst. popusta pri povratku iz iste in v isto luko že vračunano v ceni za povratno karto. Ce pa želite
prepeljati avto iz druge ali v drugo luko, je treba ta popust odračunati od cene za enosmerni prevoz.
V ceni za prevoz avtomobila je vračunana tudi vozovnica za šoferja, ostali potniki pa morajo prevoz posebej plačati. Za otroke do 4 let vozovnice ni treba kupiti, pač pa morajo palubni potniki po. noči doplačati 1000 lir za letalski sedež.
Iz Splita odpelje trajekt vsako nedeljo, ponedeljek, torek, četrtek, petek in soboto ob 23. uri v Pescaro, iz Dubrovnika v Bari ob nedeljah ob 24., ter ob sredah, četrtkih in petkih oh 11. uri. V Ankono pa odpelje trajekt iz Dubrovnika v ponedeljek ob 21. uri in v soboto ob 9. uri.
J. ODAR
Kanin:
kmalu
štart?
Že sredi julija na vrh?
— Grade tudi novo restavracijo
BOVEC, junija — žičnica na Kanin je že urejena do višine 960 m, t. j. do druge postaje. Zaključna dela pa so v teku med drugo in tretjo postajo na višini 1600 m. V Bovcu obljubljajo, da bo »štart« na novi žičnici že sredi prihodnjega meseca.
Te dni so na Kaninu začeli graditi tudi restavracijo, ki bo imela 300 sedežev. Ce bo vreme naklonjeno graditeljem, upajo restavracijo dokončati že letos oktobra. P. P.
Vršac: letala za izvoz
Tok na,
Le povečane redukcije lahko v naslednjih letih omilijo veliko energetsko krizo, pravijo slovenski energetiki
LJUBLJANA, junija — V letih 1975/76, zaradi zakasnitve izgradnje TE Šoštanj IV, pa tudi v letu 1977 bo prišlo do izredno kritičnega položaja v slovenski preskrbi z električno energijo, kajti do tega časa ne bo pri nas začel obratovati noben nov energetski objekt.
To je osnovna ugotovitev, pa tudi sklep posvetovanja o elektroenergetiki, ki ga je ob proslavi	25-letnice
inštituta »Milan	Vidmar«
organizirala Elektrotehniška zveza Slovenije.	Za raz-
širjeno reprodukcijo potrebujemo 100 milijard starih dinarjev, ki jih ni, so ugotovili zborovalci in kritično ocenili odsotnost predstavnikov bank, izvršnega sveta in sekretariatov, se pravi tistih gospodarstvenikov in politikov, ki bi morali sodelovati pri razvozlavanju perečih elektroenergetskih vprašani, s katerimi se je spoprijel ta zbor. Tako so se ga udeležili le strokovnjaki iz elektrogospodarstva, distribucije in pred-
stavniki velikih porabnikov.
Razen o splošnih vprašanjih gospodarjenja z elektroenergetiko so razpravljali še o vprašanjih prenosnega in distribucijskega omrežja, o zanesljivosti preskrbovanja z energijo, o varstvu okolja in o pomanjkanju kadrov. Poudarili so tudi, da se elektroenergetski sistemi morajo med seboj povezovati in sicer zaradi zanesljivosti in kakovosti električne energije ter gospodarnega ravnanja z njo. V ta namen je Jugoslavija prav danes preizkušala poskusno paralelno obratovanje s sosednima državama prek daljnovodov Holmec—-Na Selu in Divača
—Padrice. Bila je namreč tretja sreda v mesecu, dan, ko v Zahodni Evropi merijo energetske pretoke.
Z uvozom elektrike pa vendarle ne bomo mogli reševati energetske krize, so opozorili posvetovalci. Izhod je le v še povečanih redukcijah! Vprašali pa so se, kje in kako reducirati tok? Pri katerem odjemalcu? Morda pri velikem porabniku — tovarni aluminija v Kidričevem? Na to in na druga občutljiva vprašanja naj odgovori skupina strokovnjakov v posebni študiji, so sklenili slovenski energetiki.
ŽELJKO KOZINC
Tujim kupcem bodo letos dobavili za 3,400.000 din jadralnih letal
VRŠAC, junija (Tanjug) — V letalsko-tehničnem centru v Vršcu bodo začeli konec leta graditi nov obrat za izdelovanje plastičnih jadralnih letal vrste »cirus 17«, »standard cirus« in motornih jadrnic. Za ta namen bodo porabili okrog 2,5 milijona dinarjev. Dela bodo končana leta 1974. Zmogljivost novega obrata bo 60 jadralnih letal vrste »cirus« in 36 motornih jadralnih letal.
Letalsko-tehnični center v Vršcu je eden najbolj znanih proizvajalcev plastičnih jadralnih letal v Evropi in edini proizvajalec »cirusov« na svetu. Ta jadralna letala izvažajo v Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Anglijo. Ze letos bodo z izvozom zaslužili okrog 3,400.000 din, naslednja leta pa bo izvoz še precej večji.
Sorodnica Postojne
Za ogled urejenih 800 metrov Resavske jame - Odtis stopala prazgodovinskega človeka in kapniška Čele-kula - Načrti za razvoj tega turističnega predela
DESPOTOVAC, junija. Pred dobrim letom dni so v bližini mesteca Despotovca v Pomoravju skozi razširjen vhod stopili v Resavsko jamo, ki jo domačini po nosno imenujejo »Postojna v malem«, prvi turisti. V 4,5 kilometra podzemljskih hodnikov in jam je speleološka skupina, ki jo je vodil dr. Jovan Petrovič, po nekaj letih trdega dela uredila za ogled okoli 800 metrov hodnikov in nekaj najlepših dvoran.
Za ozek vhod in mračno, negostoljubno jamo, ki je v ozkih razpokah dolgo skrivala prehode v osrčje pod-zemlja, so že davno vedeli okoliški pastirji, ki so si v vročih poletnih dneh radi privoščili »požirek hladu« v vhodnem delu jame. Dlje pa se niso upali: plašila jih je pripoved o hajduku, ki se je v davnih časih skril pred preganjalci v jamo, potem pa m bbo več sledu za njim. »Padel je v brezdno in umri v hudih mukah,« so se križale brezzobe babice, nekateri dedki pa so Ittenili drugače: »Ni ga požrlo brezdno: našel je skrivni prehod in se že priplazil do izhoda pri izviru Resave,'tedaj pa je zaradi neurja naglo narasla voda in revež je utonil, ko je bil z eno nogo že iz jame ...«
To je letos pravzaprav zgodaj, saj so prejšnja leta navadno šele prve dni julija začeli na solinskih »fondih« s slano žetvijo. Seveda pa to ne pomeni, da bodo solinarji ob koncu sezone zadovoljni z letino.
Nekdaj so bila solinska polja na Bonifiki v Kopru, v Strunjanu, v Luoiji in Sečovljah. Najprej so opustili soline v Kopru, pred nekaj le-
Speleologi so odkrili, da je jama že davno pred hajdukom imela številne obiskovalce: v kamniti dvorani so odkrili ognjišče prazgodovinskega človeka, v stebrni dvorani odtis njegovega stopala, v zgodovinski dvorani pa lobanjo polarne lisice. Kdo ve, kaj še skrivajo hodniki in dvorane, ki jih doslej še niso raziskali, ker je zmanjkalo denarja za to.
Vodič, ki nas vodi po labirintu podzemeljskih hodnikov, preduhov, niš in dvoran, nas opozarja na najnenavadnejše kapniške tvorbe: na glavo uvele starke, Rdečo kapico, steber z materjo z otrokom v naročju, razigranega fantiča z nakrivljeno kapo, slona, okamneli slap, orgle in v Bobanovi dvorani — ime je dobila po osem-
ti pa tudi v Luciji. Nekdanja solinska polja v Luciji so delno zasuli, delno pa na razrahljanih in izpodkopanih nasipih vdira na obširna polja morska voda. Pred leti so nameravali del lucijskih solin preurediti v solinski muzej na prostem, kjer bi bilo vse prav tako, kot je bilo pred desetletji, ko so se v poletnem času tod vrtele številne črpalke na vetrnice.
letnem dečku, ki se je za dr. Petrovičem odpravil raziskovat jamo — pravcato Čele-ku-lo s kapniškimi lobanjami. Pri Suzaninem stebru nam vodič pokaže le še 1 centimeter oddaljena kapnika, stalagmit in stalaktit: »Spojila se bosta čez tisoč let.« To pa je v primerjavi s starostjo jame — strokovnjaki cenijo, da je stara 80 milijonov let — samo hip ...
Resavsko jamo obišče dnevno povprečno 600 do 700 obiskovalcev. Ves resavski predel je še nekako odmaknjen od sveta, čeprav ni tako oddaljen od glavnih prometnih poti (avtomobilska cesta Beograd—Niš)	in večjih mest
(Cdprija, Paračin), in čeprav je tod vrsta izrednih naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti:	kanjoni reke
Do zdaj pa ni bilo z uresničitvijo te zamisli nič, čeprav bi lahko bile take miniaturne klasične soline zanimivost prve vrste.
Sol pobirajo zdaj le še na solinskih poljih v Sbrunjanu in v Sečovljah. Čeprav nam močno primanjkuje morske sodi, da jo moramo uvoziti letno več desetbisoč ton, tudi nad sečoveljskimi solinami visi Damoklov meč negotovosti. Na takšen zastarel način, v kakršnem delajo sečoveljske soline zdaj, ni mogoče kaj prida povečati proizvodnje.
G. GUZEJ
Resave in njenih pritokov, med katerimi velja kanjon Suvaje za enega najlepših, za tekmeca slovitemu Djerdapu, pa samostana Manasija in Ravanica ( iz 14. in 15. stoletja), cerkvica Pokajnica (Spokornica) itd. Ob avtomobilski cesti ni niti ene table, ki bi mimovozeče vsaj opozorila na te ogleda vredne zanimivosti; zato pa velika tabla vabi turiste na požirek dobre kapljice v motelu »Stari hrast«.
Toda turistični delavci Despotovca nameravajo privabiti turiste v resavski predel: z načrtovano krožno cesto bodo približali Resavsko jamo turistom za 70 kilometrov in jim mimogrede omogočili ogled Manasije in Ravanice. Ob jami je predviden hotel s 45 ležišči in bazenom, stari mlin bodo preuredili v motel, ob njem pa bo majhno akumulacijsko jezero. Kajti resavski predel hoče postati turistični center Pomoravja.
BOJANA JAGER
Denarno
izjemen
»finale”
Navijači Ajaxa in Ju-ventusa za 63 % popravili gostinski »naj«
BEOGRAD, junija (Tanjug) — Med finalno tekmo Ajax : Juventus se je tu zbralo 54.000 Italijanov in Nizozemcev, ki so prišli z okoli 12.000 avtomobili in 600 avtobusi, so sporočili organizatorji. —
V Beogradu so okrog 30. maja zabeležili za 63 odstotkov večji promet v gostinskih objektih od največjega, ki so ga imeli kdaj prej.
Zgodnja
V	sečoveljskih solinah so začele rasti prve piramide slanih kristalov — To še ne pomeni dobre letine soli
V	sečoveljskih solinah so se te dni začeli večati hribčki prve, letos pobrane soli. Toplo vreme prejšnjih dveh tednov je omogočilo, da so v solinskih bazenih nabrali dovolj slanice in da se je začela kristalizacija soli.
Nov kip Primožu Trubarju
Slovenska portretna plastika se je obogatila za novo umetnino, ki jo je odlil v bronu akademski kipar Peter Černe — Stal bo v veži novega doma v Derendingenu
Dvenska portretna plastika se je obogatila za novo umetnino, za kip Primoža ubarja, ki ga je odlil v bronu akademski kipar Peter Černe iz Ljubljane in bo il v veži novega doma, imenovanega po Primožu Trubarju, v Derendingenu, edmestju nemškega univerzitetnega mesta Tubingena. Trubarjev dom bodo slo-sno odprli 22. julija 1973. Trubarjev kip pa bo odkril akademik dr. Bratko Kreft ga izročil kot dar Trubarjeve domovine tamkajšnji ustanovi.
To je nekaj preprostih podatkov, ki bodo zapisani v kulturno kroniko, in sicer deloma pri nas, deloma v Derendingenu. In ravno zaradi te dvojnosti, ki je pri stvari še posebej zanimiva, je treba poseči malo v zgodovino.
In sicer v dobo protestantizma, v čas našega drugega rojstva, ko smo od jecljajočih brižinskih in drugih spomenikov kakor čez noč stopili v družbo zrelih narodov kar s celo knjižnico knjig, med katerimi je krona pač prevod celotne Biblije (1584).
Duša tega gibanja je bil Primož Trubar, ki je živel v razgibanem času verskih bojev in se kot katoliški duhovnik ogrel za novo, Lutrovo smer, ki je pozneje dobila ime protestantizem. Kot štiridesetleten mož je leta 1548 pobegnil pred preganjanjem v Nemčijo in jo s tem spremenil v zibko prve slovenske knjige (1551), saj je v Tiibingenu nagovoril tamkajšnjega tiskarja Morharta, da je tvegal tisk, oba, pisec in tiskar, pa sta se pred morebitnim preganjanjem skrila pod psevdonima. Trubar je postal Philopatridus Illiricus (ilir-
ski = slovenski rodoljub), Morhart pa Jernej Škrjanec s Sedmograškega, kjer je biia tedaj verska svoboda.
Tudi siceršnje Trubarjeve postaje v pre-gnanstvu v Nemčiji so se ves čas sukale po Wiirttemberškem, ob svojem drugem begu (1565) pa se je značilno znova oklenil predvsem Tubingena, »da bi bil bliže tiskarni«. Ko je leta 1566 izdal prevod Davidovih psalmov, se je sicer še skril pod pomenljiv stavek: »Tu vam zdaj iz svojega Nikjerdoma pišem.«
Vendar se je ravno to leto (1566) le za stalno naselil v Derendingenu pri Tiibingenu, si tam sezidal hišo, si uredil vinograd, živel tam še dvajset let in dobil v tem mestu svoj zadnji »dom«, tam, kjer je današnja župna cerkev v Derendingenu.
Trubarjevega pogreba so se udeležili vsi študenti tiibinške univerze in nagrobni govor je imel kancler univerze, tiibinški prošt dr. Jakob Andreae. Ta je svoj govor še tisto leto izdal v posebni knjižici, v kateri je natisnil tudi latinske in grške verze jezikoslovca Martina Crusiusa, pro-
fesorja tiibinške univerze, zložene na čast Trubarju, verze Paula Crusiusa, pridigarja v Strasbourgu, in Trubarjev življenjepis, ki ga je v verzih napisal Erhardus Cellius, profesor tiibinške univerze. Leto zatem (1587) so v derendinški cerkvi Trubarjevi domači postavili jeseno nagrobno ploščo, delo tubinškega slikarja Jakoba Zuberleina.
Počastitev Primoža Trubarja ob smrti priča o pomenu, ki so ga njegovi sodobniki in nemški prijatelji pripisovali rajnemu, zlasti seveda na področju verske reformacije. A pri nas se je Trubar zasidral v zavest in zgodovino kot veliko mogočnejša postava. In tako ni bilo nič čudnega, če je marsikoga, ljubitelja in znanstvenika, zanesla pot na Nemškem tudi v Derendin-gen, kjer se je spoštljivo pomudil v tamkajšnji cerkvici.
In potem se je zgodilo tisto nepredvidljivo: na Trubarjevo službeno mesto v Derendingenu je kot devetnajsti njegov naslednik prišel nemški pastor Walter Dot-tling in začel ljubeznivo zbirati vse, kar je v kakršni si že bodi zvezi z njegovim daljnim službenim prednikom.
Začel se je zanimati za Trubarjevo domovino, za knjige o Trubarju, za njegov pomen pri nas... in njegovo spoštovanje do velikega reformatorja je raslo in doseglo tolikšen obseg, da je Derendingen dobil Trubarjevo ulico, derendinška cerkev
pa poseben Trubarjev arhiv, nekakšen muzej v malem.
Stiki med Ljubljano in Derendingenom so bili čedalje močnejši in tesnejši. Tudi medsebojni obiski in izmenjave mnenj so bili za botra ideji, ki se bo te dni uresničila: v Derendingenu je na križišču Trubarjeve in Heinlenove ceste zrasel nov dom tamkajšnje srenjske skupnosti, imenovan po Primožu Trubarju. V njem bodo prostori za vse in vsakega od otroškega varstva pa do kluba in dvorane za kulturne prireditve, da bo dom prijetno in koristno zbirališče in shajališče.
Tako se bodo v Derendingenu poslej shajali v Trubarjevem domu tamkajšnji ljudje, v njem pa bo mogoče še bolj živo poudarjena tudi Trubarjeva ideja o mostovih prijateljstva med narodi, saj bodo vanj lahko prihajali tudi Trubarjevi rojaki iz domovine. Tudi to je lahko dragocen element, saj ustvarja prijetno ozračje sodelovanja, o katerem je pred dobrim mesecem tu v Ljubljani tako prepričljivo spregovoril dr. Christoph Weissmann (ki je našel izgubljeno Trubarjevo Slovensko cer-kovno ordningo iz leta 1564), češ da je treba v prihodnje še bolj okrepiti sodelovanje med slovenskimi in wiirttemberški-mi znanstveniki. Zato mogoče ne bi bilo napak, , če bi se znova pretehtala tudi možnost kulturno še močnejše povezave obeh univerzitetnih mest, Ljubljane in Tti-bingena, kakor je bila pred nekaj leti na obeh straneh že s simpatijami obravnavana.
Ker je odprtje Trubarjevega doma v Derendingenu pomemben kulturni dogodek svoje vrste, je Kompas iz Ljubljane organiziral poseben avtobusni izlet. V Derendingenu pričakujejo lep obisk, saj po svoji ljubezni do Trubarja sodijo, da je spomin na Trubarja v njegovi domovini še tako živ, da se bo slovesnosti udeležilo primerno število rojakov. Upajmo, da se ne motijo.	JANKO MODER
PETER ČERNE: KIP PRIMOŽA TRUBARJA
PRIMORSKI DNEVNIK
KOLESARSTVO -
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DIRKA PO ŠVICI
Fuente prepričljivo osvojil prvo mesto
V včerajšnjih zadnjih dveh poletapah zmaga Sorlinija in Petterssona
OLTEN, 22. — Italijanski kolesar Roberto Sorlini je zmagal v deveti etapi kolesarske dirke po Švici, od Schupfarta do Oltena (97 km). Sor-lini je zmagal v sprintu pred tremi soubežniki, medtem ko so ostali kolesarji prispeli v večjih časovnih presledkih. Kljub temu, da je imel Španec Fuente veliko zamudo, je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Vrstni red na cilju:
1.	Roberto Sorlini (It.) 2.30T9”
2.	Willy De Geest (Bel.)
3.	Davide Gazzola (It.)
4.	Reginald Smith (VB) z
5.	Bruno Hubschmidt (Šv.) 18” zaost.
6.	Alfred Gaida (Z. Nem.) 23' ’ Popoldne je bila na sporedu pol-
etapa na kronometer (24,600, km), v kateri je zmagal švedski kolesar Gosta Pettersson, medtem ko je Fuente dokončno ohranil prvo mesto na lestvici.
Vrstni red na cilju:
1.	Gosta Pettersson	(Šve.)	34’39”
s poprečno hitrostjo	42,597 km/h
2.	Francesco Moser	(It.)	35’11”8
3.	Josef Fuchs (Švi.)	35’29”9
4.	Croyet (Fr.)	35’35’T
5.	Pfenninger (Švi.)	35’37”8
Končna lestvica po devetih etapah:
1.	J. M. Fuente (šp.)	36.36’47”
2.	D. Giuliani (It.) zaost. 4’45”
3.	W. Panizza (It.)	5’35”
4.	Galdos (Šp.)	6’14”
5.	Paolini (It.)	6’31”
6.	Schiavon (It.)	7’50”
7.	Pettersson (Šve.)	7’53”
8.	Fabbri (It.)	8’58”
9.	Farisato (It.)	10'05”
10.	Conati (It.)	11’52”
Jutri zaostala tekma Kontovel-Cianocolori
Čeprav se je prvenstvo prve divizije «uradno» končalo v četrtek. Pa je zaradi več odgodenih tekem nastal v tej ligi pravi kaos. Tudi v zadnjem kolu so namreč odgodili kar dve tekmi zaradi nesporazumov: na tekmi Grandi Motori — Berroviario sploh ni bilo sodnikov, medtem ko ni bilo niti tekme na Fontovelu, kajti košarkarji ekipe GGI iz Milj so se držali starega sporeda in niso vedeli da se . je tekma pričela uro prej.
Kontovelci bi morali jutri igrati •loma odgodeno tekmo s Cianocolo-nijem ob 10. uri. Kot pa ,jč do Sedaj potekala organizacija v tem Prvenstvu, ni izključno, da bo srednje odpadlo.
, V zadnjem kolu so odigrali le
_•	-n-.i l	n:_____l__;
58:53.
Polet
Libertc
CGI
gmt
Cjianoe
Kontov
Polet		—	Cianocolori		
rvolana		—	Libertas		TS
LESTVICA					
13	12	2	1023	667	22
13	11	2	848	688	22
14	10	4	1005	781	20
13	6	7	757	767	12
13	6	7	668	683	12
10	5	5	558	527	10
12	1	11	629	872	2
12	0	12	408	847	0
Kolesarji bodo namreč ob deseti uri startali v Ul. Revoltella, se nato podali proti Lovcu, od tu preko Ključa do Bazovice in do Sesljana, kjer bodo obrnili proti Mavhinjam in nadaljevali vse do Gabrovca. Od tu se bodo mimo Proseka podali na Trbiško cesto in po Ul. Brigata Casale do Domja in Boljunca, kjer se bo pričel najtežji del tekmovanja, saj se bo treba iz Boljunca povzpeti mimo Ključa do Bazovice, kjer bo končni cilj. Največ možnosti za zmago imata med domačimi predstavniki mladi Tarlao (Hausbrandt) in predstavnik Interja Ceschia.
V Vidmu pa bo tekmoval med začetniki na 60 km dolgi progi Bo-r.ano, ki bo tako opravil svoj letošnji prvi uradni nastop. Mladi kolesar, ki je doslej vestno treniral, upa, da se bo izkazal med močno konkurenco, saj velja dirka kot izločilno tekmovanje za deželno začetniško prvenstvo.
Radi
Z NASTOPOM PETNAJSTIH KOŠARKARSKIH EKIP
V okviru športnega tedna Poleta številna kakovostna tekmovanja
Turnir v minibaskctu bo pravo slovensko prvenstvo - Prve tekme bodo v ponedeljek
ŠPORTNI TEDEN POLETA
V okviru športnega tedna Poleta bo na sporedu več košarkarskih tekmovanj, na katerih bo zaposlenih kar 15 ekip. Že to nam jasno kaže, da bo Poletova prireditev ena najširših in najbolj kakovostnih, ki jih prirejajo naša društva.
Oglejmo si torej posamezne košarkarske turnirje.
MINIBASKET
Na tem turnirju bodo nastopile izključno slovenske peterke Kon-tovel, Bor, Breg, Sokol in Polet z letniki 1961 in 1962. Poletov turnir bo v bistvu pravo slovensko prvenstvo.
Favoriti za končno zmago so kar tri ekipe. Kontovel je zaradi nekaterih posameznikov, med katerimi izstopa Klavdij Starc, že na kvalifikacijah v prvenstvu premagal tako Bor kot Polet, in ima torej dobre možnosti tudi na tem turnirju. Ne smemo pa pozabiti
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiniiiiiiiiniiii
Bojkot turnirja v VVimbledonu
Večina profesionalcev odpovedala svoj nastop
Angležu Taylorju in Romunu Nastaseju bo «sodi!a» posebna komisija poklicnih igralcev
Mladince Adrie čaka naporna nedelja
Mladi kolesarji lonjerskega kluba A-?ria bodo v nedeljo zaposleni na dveh r°ntah. V Trstu bo dirka za mladin-ki jo prireja tržaški kolesarski ^•ub Internazionale 1904, v Vidmu pa za začetnike.
.a devetdeset kilometrov dolgi pro-® Po tržaški pokrajini bo nastopal huadinec Sergij Čok, ki ni imel v svojih dosedanjih nastopih prevelike reče. Na vsak načjn pa je treba Poštevati, da je začel komaj letos Aktivno tekmovati in da se mora še arsikaj navaditi. Zgleda pa, da mu Is° dosedanji nastopi škodovali, kljub 6rpu, da se je slabo uvrstil.
"Utrišnja dirka bo precej naporna, p1 ne manjka vzponov, ki se prične-1° takoj v prvih metrih tekmovanja.
LONDON, 22. — Profesionalni teniški igralci so se pozno ponoči končno odločili, da ne bodo nastopih na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu. Danes zjutraj ob 10. uri je sodnik Harry Gibson prejel pismo, ki ga je podpisalo 68 profesbnalnih teniških igralcev, ki se tako odpovedujejo nastopu na turnirju, ki bi se moral pričeti v ponedeljek. Od profesionalnih igralcev bosta nastopila le Ilie Nastase in Roger Taylor. Najprej je sicer izgledalo, da se bo angleški predstavnik odpovedal nastopu, prav v zadnjem trenutku pa si je premislil in potrdil svojo prisotnost na tem velikem tekmovanju. Nastase pa ni podpisal izjave profesionalcev, ker mu je romunska teniška zveza svetovala, naj se udeleži turnirja v Wimbledonu.
'' Medtem pa so poklicni igralci izjavili, da bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali člani njihovega združenja, sodila Nastaseju in Tay-lorju zaradi nepokorščine. Oba i-gralca sta namreč člana tega združenja in sedaj bosta morala obrazložiti vzroke, ki so ju napotili, da nista bila složna s svojimi kolegi.
Jack Kramer, vodja združenja profesionalnih igralcev, je izjavil, da predstavlja odpoved nastopanja pravo tragedijo za Wimbledon in za igralce same, vendar niso imeli druge izbire. Kramer meni, da je bil Pilič nepravično in preostro kaznovan. Igralci bi morali sodelovati na razpravah, tako da bi lahko direktno obrazložili svoje zahteve.
Konkurenca bo sedaj seveda zelo okrnjena, saj bodo od slavnih imen sodelovali le Nastase, Kodeš, Metreveli in Connors. Prireditelji so danes določili tudi nove nosilce skupin, ki so: Nastase, Kodeš, Tay-lor, Metreveli, Connors, Borg, Da-vidson in Fassbender.
Na Proseku «stari» proti «mladim»
Mrzlične priprave za nedeljsko tekmo
Na Proseku se v teh dneh mrzlično pripravljajo na tradicionalno nogometno tekmo med «starimi» in «mladimi», ah točneje med poročenimi in neporočenimi. Organizatorji imajo polne roke dela. Poskrbeti morajo, da bi Se akreditirani dopisniki svetovno znanih listov in
reporterji televizijskih postaj počutili dobro in imeli najboljše pogoje ze delo. Na Proseku so rezervirani vsi hoteli in privatne sobe. Zamudniki bodo morah prenočiti pod milim nebom ali se napotiti v bolj oddaljene kraje. Turistično društvo «Prosek» ima sicer na razpolago nekaj prostih sob v sosednjih vaseh. Te pa bodo na razpolago predstavnikom bolj znanih agencij, med katerimi sta «Poročevalec* iz Sežane in «Vest» iz Ugande. Omeniti moramo seveda, da bodo letošnjo tekmo prenašali tudi v barvah in zato televizijski tehniki priporočajo vsem, naj imajo čimbolj pisane obleke, da bi s tem snemanje bolje uspelo.
Edini problem, ki ga imajo na Proseku, je vreme. Izboljšanje vremena predvideva tudi znani proseš-ki vremenoslovec Mirko Ljubica, ki napoveduje za nedeljo jasno in sončno vreme, le nebo bo v oblakih, morje bo mirno, temperatura zraka pa je pogojena na zračne motnje.
Med tem pa se obe enajsterici pripravljata za spopad, ki bo odločal o «Proseškem naslovu*. Medtem ko so mladi izbrali Kanarske otoke za deset dni Skupne priprave. Nihče namreč točno ne ve Kam so šli, čeprav še širijo govorice, da so jih pred dnevi videli na os-mici v Saležu. Postave moštev zato niso znane.
Kot ponavadi bo proseški radio direktno prenašal tekmo v domačem narečju.
Organizirana bo seveda tudi zdravniška služba, katero bo vodil priznani profesor Gimy Gorgonzola s pomočjo dr. Vincencusa in primarija klistirske bolnice dr. Zadnika. Za masažo bosta igralcem na razpolago Marino Srdun in Pepi Fentinc, ki sta pravkar diplomirala v svetovno znani bolnišnici na Ka-tinari. Kot zadnjo vest vam lahko povemo, da je bil za to srečanje izžreban za sodnika poslanec Gigi Žek s Proseka, ki bo s to tekmo zaključil kariero sodnika in se posvetil političnemu življenju.
Prireditelji pozivajo gledalce, naj se zberejo na Proseku ob 16.30, ko bo krenila avtokolona z godbo na čelu s Križade proti igrišču. Ob koncu srečanja bodo kot po navadi poraženi vlekli na vozu v vas, zmagovalce, kjer jim bodo na voljo kalamari. Poraženci pa se bodo morali zadovoljiti s fižolom in čebulo.	B. R.
na Polet, ki bo igral na lastnem igrišču in ki razpolaga z dobro ekipo, katero pripravljata Adri-jan Sosič in Miloš Jugovič. Zaradi organizirane igre (pri tem se pozna delo trenerja Renata Štoki j a) pa bi se lahko uveljavil tudi Bor. Za Sokol in Breg pa bo turnir lepa priložnost, da si igralci naberejo novih izkušenj za bodoče nastope.
V soboto 30.6., bo izven konkurence ekshibicijska tekma med Poletom in Bregom za letnike 1963 in mlajše.
NARAŠČAJNIKI
Štiri ekipe bodo igrale tudi na turnirju naraščajnikov:	Ricreato-
ri, Italsider, Bor in Polet.
Zaradi velikega izbora igralcev
Spored turnirja
Ponedeljek, 25. 6.
17.30	Polet — Sokol (mb)
18.30	Italsider — Ricreatori (n)
20.00	Italsider — Iioyd A (ml)
Torek, 26. 6.
17.30	Sokol — Breg (mb)
18.30	Polet — Bor (n)
20.00	Polet — Ferroviario (ml)
Sreda, 27. 6.
17.30	Kontovel — Sokol (mb)
18.30	Polet — Breg (mb)
19.30	Bor — Kontovel (mb)
Četrlek, 28. 6.
17.30	Bor — Sokol (mb)
18.30	Kontovel — Breg (mb)
19.30	Polet — Bor (mb)
Petek, 29. 6.
8.30	Polet — Italsider (n)
10.00	Lloyd A. — Ferroviario (ml)
17.30	Ricreatori — Bor (n)
19.00	Polet — Italsider (ml)
Sobota, 30. 6.
9.00	Bor — Breg (mb)
18.30	Polet — Breg (mb 1963 in mlajši)
19.30	Polet — Kontovel (mb)
Nedelja, 1. 7.
8.30	Italsider — Bor (n)
10.00	Italsider — Ferroviario (ml)
17.30	Polet — Ricreatori (n)
19.00	Polet — Lloyd A. ml)
Znaki: mb = minibasket, n = naraščajnik^ ml = mladinci
Romunija 11:11 (6:10), Jugoslavija A — Madžarska 20:12 (12:5), Vzh. Nemčija — Norveška 14:9 (6:5). V vodstvu je Jugoslavija s 6 točkami pred Vzhodno Nemčijo 4, Madžarsko 4, Norveško 2, Romunijo in Jugoslavijo B 1.
B. B.
NOGOMET
Včeraj zaključni večer pri Boru
Včeraj je bil na stadionu «1. maj» zaključni dan košarkarske sezone pri ŠZ Bor. Na sporedu je bilo več tekem, od najmlajših pa do najstarejših košarkarjev, med katerimi so nastopili nekateri, ki se že dalj časa ne ukvarjajo več aktivno s košarko.
Po končanih tekmah, ki so se zavlekle do pozne ure, je sledila zakuska, katere so se udeležili vsi nastopajoči, nakar je imel predsed nik Bora Stanko Pertot kratek nagovor.
Izidi včerajšnjih tekem:
Minibasket:
«OrIi» — «Medvedi»	26:20
Naraščajniki:
«Tigri» — «Levi*	50:43
«Stari» — «Mladi»	56:40
b. 1.
I
BEZBOL i	--	■■
SAN DIEGO, 22. — V ZDA so izumili posebne elektronske žoge, s katerimi bodo lahko tudi slepci i-grali bezbol, ki je nacionalna igra v Severni Ameriki. Žoge bodo velike kot pri nogometu in bodo oddajale posebne signale, ki bodo dovoljevali igralcem, da jo bodo lahko prestregli.
NAMESTO VERE NIKOLIČ
Jelica Pavličič novo ime v jugoslovanski atletiki
Letošnji glavni cilj mlade tekačice je evropsko mladinsko prvenstvo
Jelica Pavličič je novo ime v jugoslovanski atletiki. 19-letna atletinja je po rodu iz Karlovca, že drugo sezono pa nastopa za Slavonijo iz Osijeka, medtem ko je prej tekala v dresu domačega Železničarja.
Pavličičevo najdemo prvič na mednarodnih tekmovanjih že leta 1970. Z državno reprezentanco je nastopila proti Italiji, na kvalifikacijah in v polfinalu za evropski pokal in tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v Parizu. Tekmovalni uspehi zaradi mladosti seveda niso bili še opazni, rezultati pa so že kazali, da gre za resničen talent. V tujini je dvakrat zmagala le na mladinskih balkanskih igrah v Atenah.
Drugo atletsko sezono v državni reprezentanci je začela odločno slabo. Tekačica je morala dalj časa počivati zaradi poškodbe in prvi nastop na državnem mladinskem prvenstvu ji je prinesel tudi dva poraza. Bolje je bilo na članskem pr-
RIM, 22. — Včeraj so odigrali četrto kolo turnirja za italijanski nogometni pokal ter dosegli naslednje rezultate:
Bologna — Inter	1:0
Napoli — Cagliari	1:0
Juventus — Reggiana	2:1
Milan — Atalanta	1:0
LESTVICA A SKUPINE: Inter in Juventus 5, Bologna 4, Reggiana 2.
LESTVICA B SKUPINE: Milan 6,
Atalanta 4, Cagliari in Napoli 3.
V nedeljo bodo odigrali peto kolo:
Juventus — Bologna, Inter — Reggiana, Cagliari — Milan in Atalanta — Napoli.
imimiuiiiiinimiiiiiuiiiiiiiiimimiiiiimimiiiiiiiimiiimiiiiiimmiimiiimmiiiiimimiiiimiiimiiminiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiimmimmiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiim
TEKMOVANJE ZA «4. MEMORIAL PETRA ŠPACAPANA»
Na odbojkarskem turnirju v Gorici bo letos nastooilo enajst šesterk
Vsa srečanja bodo na odprtem ■ Med favoriti tudi goriška Qlympia
je ,velik favorit Ricreatori, ki je že prejšnja leta na Poletovem turnirju večkrat osvojil prvo mesto. To ekipo trenira Bortuzzo, dober tehnik in psiholog. Najnevarnejši tekmec Ricreatorija bo Italsider, ki ima daleč najvišje košarkarje v tej kategoriji v našem mestu. Polet in Bor, ki sta si po močeh enrkovreona, pa bosta skušala prekrižati račune favoritoma.
MLADINCI
Turnir mladincev bo zaradi nastopajočih ekip dokaj kakovosten. Društvo se je odločilo za tak izbor ekip, da bj Poletovci že na tem turnirju pridobili čimveč izkušenj za bodoče prvenstvo mladincev. Glavni favorit turnirja Lloyd Adriatico je daleč najboljša ekipa v Trstu: nekateri igralci tega moštva so nastopili celo v B ligi. Italsider je prav tako kakovostno moštvo, ki že več let konkurira z Lloydom. Proti tem «velikanom» se bodo skušali poletovci boriti z vsemi silami, da bi zapustili čimboljši vtis po obetajočem prvenstvu prve divizije, ki so ga pravkar končali na tretjem mestu. Sicer pa bi lahko favoritoma prekrižal račune tudi Ferroviario, ki je pod vodstvom požrtvovalnega Berta Pregeliia napravil velik napredek.
ROKOMET
BEOGRAD, 22. - V 3. kolu rokometnega turnirja za trofejo Jugoslavije v Somboru so zabeležili naslednje rezultate: Jugoslavija B —
V ponedeljek zvečer se bo v Gorici in Štandrežu pričel 4. memo-rialni odbojkarski turnir «Peter Špacapan*. Letošnja udeležba bo na tem turnirju izredno številna, saj bo nastopilo nič manj kot enajst šesterk. To je gotovo svojevrsten rekord. S tem se bodo športniki najbolje poklonili prerano preminulemu Petru, odličnemu odbojkarju, vestnemu in marljivemu odborniku, ki ga je kruta usoda nemilostno prizadela prav v cvetu mladosti.
Pretekli trije turnirji so odlično uspeh in letošnji jih bo prav gotovo presegel. Tekmovanje bo trajalo od ponedeljka pa vse do konca tedna. Ekipe so razdeljene v štiri skupine in ker bodo tekme na odprtem, ni rečeno, da se turnir ne bo zavlekel preko določenega časa. Vse je torej odvisno od vremena. Pa si oglejmo, katere šesterke se bodo potegovale za zmago na četrtem turnirju: - organizator turnirja Ol.vmpia, ki bo nastopila z dvema ekipama, Sovodnje, Aurora iz Re-manzacca, CSI Videm, Kennedy iz Adegliacca, Torriana iz Gradišča, AGI Gorica, Mariano, Velox iz Štan-dreža in Volley iz Vidma. V zaključni del turnirja se bosta uvrstili prvi dve ek pi iz vsake skupine. Posamezne tekme bodo igrali na dva dobljena seta.
Doslej je tržaški ACEGAT zmagal dvakrat zaporedoma, enkrat pa Aurora iz Remanzacca, ki je osvojila to lovoriko lani. Tudi letos spada ta šesterka med favorite, saj je končala prvenstvo prve divizije na odličnem četrtem mestu z e-nakim številom točk kot tretjeuvr-ščena Are Linea. Med vsemi udeleženci je v letošnjem prvenstvu igral v najvišji ligi CIS iz Vidma (v četrti), ki spada med najbolj res-
ne kandidate za zmago. Vsekakor ne smemo pozabiti niti na prireditelja Oiympio, ki je ponovno napredovala v četrto ligo. Domači odbojkarji so na tem turnirju vedno igrali dobro, toda žal so vsako leto naleteli na težke nasprotnike. Goričani, ki so letos gotovo boljši, bi se z zmago najbolje oddolžili bivšemu soigralcu. Vsi ostali nasprotniki so vsaj na papirju nekoliko slabši. S tem pa ni rečeno, da so že vnaprej izločeni iz bitke za prvo mesto. Ob takem številu nastopajočih so možna tudi presenečenja.
G. F.
	
1 r ')■ 1	Pl iIllMimii lili
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
X
2
2 X 1 X
PO VČERAJŠNJI RAZSODBI
Ostra reakcija Dinama in kandidatov za izpad
LJUBLJANA, 22. - Medtem ko so v glavnem "mestu Sidvenije ž' zadovoljstvom sprejeli odločitev Združenja prvoligaških klubov Jugoslavije, ki je prisodila zmago O-limpiji v tekmi proti Dinamu, so bile v Zagrebu in v Subotici precej drugačne. Zagrebčani so že zagotovili, da t do vložili pritožbo proti tej odločitvi, medtem ko je vodstvo Spartaka iz Subotice začelo obtoževati vse poprek. Subotičani, ki so bili z dosodltvijo zmage Ohmpiii najbolj prizadeti, saj jim sedaj preti nazadovanje v 2. zvezno ligo, zatrjujejo, da je zmaga Olimpije za zeleno mizo le posledica nezdravih razmer v jugoslovanskem nogometu. Nekateri predstavniki Sparta-ja trdijo, da je bilo celotno letošnje prvenstvo 1. nogometne lige spretno režirano in da je pač zmagoval tisti, ki je več plačal.
Glede vključitve spornega igralca Mujkiča v igro nekaj minut pred koncem, ko je Dinamo že zmagoval s 6:3, pa voditelji Spartaka menijo, da je to bilo dogovorjeno in pri tem naj bi imel prste vmes tudi generalni sekretar Jugoslovanske nogometne zveze Vaša Stojkovič, ki je poslal sporni telegram o amnestiji igralca Mujkiča
Precej ogorčeni pa so bili tudi v Nikšiču, saj je Sutjeska z doso-ditvijo zmage Olimpiji zašla v kritične vode. Upravni odbor je sicer zagotovil, da bodo igralci Sutjeske odpotovali v Zagreb na tekmo z Dinamom, vendar bodo istočasno zahtevali odstop vseh tistih ljudi v NZJ, ki naj bi režirali razplet letošnjega prvenstva.
Mladinski poprvenstveni turnir
Proseeani zasedli tretje mesto
Primorje — Cremcaffe 3:0
PRIMORJE: Kapun, Blažina, Ver-ša, Šegina, Timeus, Štrekelj, S. Husu, G. Husu, Milič, V. Husu, Černjava (Forza). 12. Ferfolja.
CREMCAFFE’: Blasina, Bertoli, Milossa, Purini, Peric, Parovel, Pa-niziutti, Urizzi, Lionetti, Meola (Milani), Manzi. 12. Carli,
STRELCI: v 45. min. Valter Husu, v 58. min. Milič, v 79. min. Gabrijel Husu.
V finalu za tretje mesto nogometnega prvenstvenega tekmova-je Primorje prepričljivo premagalo Cremcaffe s 3:0. Že sam rezultat potrjuje' premoč proseških nogometašev, ki so zaigrali tokrat res učinkovito. V prvem polčasu so preprečili z dobro igro na sredini igrišča vse poskuse nasprotnikov, v nadaljevanju pa so ostro pritisnili na vrata Tržačanov. V par minutah so ustvarili nekaj izrednih priložnosti za gol. Eno izmet teh je uspešno zaključil Valter Husu, ki je izrabil zmedo v kazenskem prostoru in premagal negotovega vratarja Blasino. Po prejetem golu se je Cremcaffe «odprl» in skušal izenačiti, kar pa se mu ni posrečilo. Nasprotno: Milič je v h trem protinapadu katerega pobudnik je bil Šegina, z glavo prehitel nasprotnega vratarja in drugič pretresel mrežo Tržačanov. Minuto pred koncem je dosegel Gabrijel Husu še tretji zadetek.
Primorje je igralo tokrat očitno bolje kot proti S. Giovanniju. Z nastopom Šegine je pridobila celotna obramba tisto gotovost, ki smo jo videli med prvenstvom. Vsi branilci zaslužijo pohvalo, še posebej pa moramo poudariti na lep nastop «stopperja» Timeusa, ki je 'povsem nadkrilil najboljšega strelca prvenstva Lionetti ja. Sredina igrišča je s svojo gosto mrežo podaj popolnoma onemogočila akcije nasprotnikov. V napadu se je poznalo pomanjkanje kri:.
Atletika
BOČEN, 22. - V Bocnu bo 24. junija mednarodni atletski nvting, na katerem bodo nastopali nekateri I najboljši atleti in atletinje.
venstvu, kjer je v teku na 100 metrov osvojila svoj prvi državni naslov.
Iskanje olimpijske norme je bilo najvažnejši cilj v lanski sezoni. Najprej je izenačila državni rekord Lu-bejeve na 200 m (23"8); nato pa še na 100 m (11”5). Atletska zveza jo je vključila v reprezentanco za balkanske igre, kjer bi morala za odhod v Miinchen potrditi te rezultate. Ekipa je bila izbrana v idealnem in svežem okolju atletskega Celja, prišla pa je v Izmir, kjer je razsajala huda vročina (40 stop. C). Slaba hrana in slabo prenočišče sta tudi mlado Jelico, kot večino udeležencev tistih iger, povsem strli. Prej doseženih rezultatov ni potrdila in je tako o-stala doma.
Odločno dobra je bila letošnja sezona. Prvi rezultat na 100 metrov je bil že 11”5, na drugem tekmovanju na Reki pa je dosegla izredno serijo: 11”5, 23”5 in 54”6. čas na 200 metrov je pomenil državni rekord. Kmalu nato je še za desetinko sekunde popravila znamko v teku na 200 metrov in nato še enkrat dosegla čas 23” 5.
Na tekmovanju v Ostravi na Češkoslovaškem je na 200 metrov tekla proti sloviti vzhodni Nemki Stecher, svetovni rekorderki in dvakratni o-limpijski zmagovalki. Nemka je bila prva z 22”9, takoj za njo s 23” 1 pa Jugoslovanka, čas 32" 1 je bil vreden evropske elite.
V evropsko in svetovno elito jo je potisnil tudi tretji tek na 400 metrov v finalu atletskega pokala v Beogradu. Tekla je skoraj samo za točke svojega kluba. Prvih 200 metrov ni bila med najhitrejšimi in zdelo se je, da Jelica ni bila pod najhujšim pritiskom. Na koncu pa je bil čas res odličen: 52”8. Stari rekord Vere Nikoličeve je bil izboljšan za celo sekundo, atletinja pa se je znašla na prvih mestih v Evropi.
Za letošnjo sezono, ki bo komaj v prihodnjih mesecih dosegla svoj višek, so njeni cilji jasni: najprej predtekmovanje in polfinale za evropski ženski pokal, nato pa mladinsko evropsko prvenstvo avgusta v Duisburgu.
Evropsko prvenstvo predstavlja majhen problem. Predvideno je v dneh od 24. do 26. avgusta, ko so na sporedu tudi balkanske igre v Atenah. Kam bo Atletska zveza Jugoslavije poslala Jelico?
K. B.
VIDEM, 22. — Nogometaši Udi-neseja, ki bodo v nedeljo nastopili v Vicenzi proti Parmi v odločilni tekmi za prestop v B ligo, so zaključili svoje priprave in so odpotovali v Recoaro, kjer bodo ostali do nekaj ur pred srečanjem.
Trener Comuzzi bo na mesto levega krila postavil Pavonija, ker je Dede še poškodovan. Gotovo pa je, da bosta stopila na igrišče Gi-relli in Galeone. Predvideva se, da bo sledilo Udineseju približno štirideset avtobusov z navijači.
Nogometni turnir barov, k; se odvija na igrišču pri goriški stolnici, je prišel v finalno fazo, kamor se je uvrstilo osem ekip, ki se bodo pomerile v četrtfinalu. Ekipe so: Mobilificio Donda, Panificio Duo-mo, Tratto.ia Delizia, Mobilcasa, Hotel ACI, Bar Municipio, Edil-marmi in Moquettes Boro. Drevi s pričetkom oj 21. uri se bosta srečali Bar Municipio in Hotel ACI ter ob 22. uri Moquettes Boro — Edil-marmi.	P • R.
OBVKSTIl-A
ŠD Kontovel vabi vse svoje člane in tekmovalce na zaključni društveni družabni večer, ki bo v Soščevi hiši na Proseku danes, 23. t.m. ob 20.30.
SPDT organizira v nedeljo, 24. junija 1973
«3. KRIŽ KRAŽ KROS* v Živčevi dolini pri Repnu. Zbirališče ob 9.30 na kraju tekmovanja ali ob 9. uri na trgu v Repnu. Vpisnina 100 lir, nagrade za najboljše.
Dr,
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 94
Spomini iz bogatega, pa ‘udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Rečeno mi je bilo, naj zarežem v sklep z obeh strani pod Pogačico samo toliko,’ da bo gnoj, ki je napolnjeval kolenski s^eP, lahko odtekal.
Ranjenec je ležal pod previsno skalo na slami. Čeprav je Pilo dopoldne in je sneg pokrival strmine Iške, se v nizki luk-llh skoraj nič ni videlo. Berce je prižgal svečo. Oba sva se splava k ranjencu po vseh štirih. Delo sem nato opravil v utrud-jjivem položaju kar kleče. Koleno je bilo močno oteklo, občutno je bilo za vsak dotik. Berce je že prej pripravil vse za ^Peracijo. Prekuhal je nekaj orodja, ki sem ga potreboval, in tanko gumijasto cevko, ki bi kasneje služila za boljši odtok ®hoja iz kolena.
Vedel sem, da operacija kolena ni majhna stvar, zato sem ^ branil, da tega ne bom zmogel. Se nikoli nisem opravil take operacije, sem se izgovarjal. Kaj, če prerežem kakšno arterijo? Berce me je nagovarjal, naj kar operiram, da bo gotovo vse v redu. Sam se je lotil narkoze. Ranjencu je dal udihniti etil-jttorid, ki je hitro učinkoval. Ker pa je ta vrsta narkoze le kratkotrajna, sem moral hiteti.
Dezinficiral sem operativno področje z jodovo tinkturo in brž zarezal. Odprl sem sklep in iz kolena je pričela teči bistra, ne pa gnojna tekočina, kot sem predvideval. «Se drugo,« me je sPodbujal Berce, M je bil zelo vesel mojega uspeha. Tu pa se
je zataknilo. Nisem takoj našel sklepa. Ko sem tipal v globino, sem prerezal arterijo. Kri je v tankem curku visoko brizgnila in poškropila okolico «Nič hudega,« je rekel Berce, ki je bil takih primerov že od prej navajen. «Bomo že ustavili krvavitev.« Res, kmalu sva našla mesto, od koder je brizgnila, in podveza! sem arterijo. Dalje je šlo spet vse v redu in operacija je bila opravljena.
Pacient se je zbudil iz narkoze, malo stokal, nato pa zaspal. Berce mu je dal toplega čaja in ga dobro pokril. Popoldne še istega dne sem se vrnil na Mokre.
Na operacijo bi povsem pozabil, če me ne bi na komisiji za ocenjevanje sposobnosti za vojno službo, ki je bila takoj po končani vojni na Bledu, vprašal eden od kandidatov, če se ga še kaj spominjam. Gledal sem ga, pa ga nisem mogel spoznati. Tedaj je vzdignil nogo in jo pričel pregibati v kolenu. Tedaj sem se spomnil, kdo je. Bil je ranjenec, ki sem ga operiral na «Krvavicah« pred skoraj tremi leti. Pohvalil se je, da mu koleno vse dotlej ni povzročalo posebnih težav. Nisem pričakoval, da bi mogla biti operacija v takih razmerah tako uspešna.
Nekega dne proti koncu meseca je štab brigade sklenil napasti Rob, kjer je bila utrjena postojanka bele garde. Štab se je premaknil v hiše nekje nad Robom. V akcijo sem šel jaz namesto Tineta, ki je imel dovolj dela s svojimi ranjenci na Mo-krcu. To pot sem bil eden od članov štaba, saj sem bil v isti hiši, kjer so bili drugi člani štaba: politkomisar Janez Hribar, komandant Popovič, ki je kmalu zatem padel, Milan Kilibarda in drugi. Po hiši so natresli slame in tu sem ves dan poležaval, ne vedoč, kaj naj pravzaprav počnem. Borci so bili razposlani naokoli v patrole, izvidnice, zasede
V štabu je bilo le malo ljudi. Ta dan so prinesli članom štaba nove uniforme s pripadajočimi oznakami brigadnih funkcionarjev. Bile so iz lepega, sivega vojaškega blaga dobre kvalitete. Doslej so bili štabni ljudje oblečeni zelo različno, vsak po
svojem okusu, ki so ga narekovale skromne možnosti. Sedaj so bili oblečeni kot pravi oficirji. Vsem so bile nove uniforme zelo všeč. Stara oblačila so razdelili svojim najbližjim spremljevalcem, kurirjem in drugim. Bila so seveda še dovolj dobra.
Ko smo se zvečer spravljali spat, sem bil tudi sam deležen nenadnega blagostanja, ki je ta dan osrečilo štab. Tovariš Mile mi je odstopil svoje «čakšire». Tako sem sedaj imel namesto prekratkih, modrih železničarskih hlač predolge, tanke jahalne hlače iz «štruksa», ki sem jih komaj nataknil. Mile je bil namreč Črnogorec, dolg in suhe postave, vsaj za dve glavi višji od mene. «Evo ti doktore,« je rekel. Bil sem zadovoljen zaradi boljših hlač, nisem bil pa v njih nič manj smešen prej v onih prekratkih. Svoje prejšnje hlače sem dal intendantu, da z njimi osreči kakega od onih, ki so imeli še slabše.
Ponoči je kolona krenila v napad proti Robu. Priključili so me Lukovemu bataljonu in že smo gazili globok sneg. Morali smo se menjati na čelu. Zadnji v koloni je zamenjal čelnega Hodili smo dolgo v noč, vendar belogardistične postojanke nismo napadli. Zakaj, nisem zvedel ne tedaj ne pozneje.
Po akciji so me poslali iz štaba brigade nazaj na Mokre v bolnico in naročili, da mora namesto mene priti dr Tine.
Ostal sem še nekaj dni na Mokrcu. Prevezoval sem ranjence, s.ce.r drugega opravila n :em imel. Zveze s kurirji na Ljubljanskem vrhu ni hotelo biti. Vsa brigada je bila v akciji. V taborišču ja ostala le oolnioa In redki partizani, ki so cu ostali zaradi raznih opravil. Dnevi, ki so tudi sicer le počasi minevali, so ob slabi hrani in skrbi, da se kljub vsemu ne pritihotapijo v taborišče od nekod «ta beli«, postajali še daljši. Ostali smo brez prave zaščite. Brigada sicer ni bila daleč in je odšla v akcijo na Rob z namenom, da bo odsotna le kratek čas.
Dr. Tine se je hitro vrnil. Pripovedoval je, da so jih napadli belogardisti prav v tisti hiši, kjer je bil štab, ko sem bil tudi jaz tam. Prišli so tako iznenada, da so bili že na vratih, ko so nekateri člani štaba še skakali na drugi strani hiše skozi okna. Tisti dan je padel Popovič, ki je komaj prišel iz Bosne
na službeno dolžnost v Šercer jevo brigado.
Štab se je vrnil v taborišče in z njim prištabski deli. Zopet je postalo živahneje. Nekega dne smo zvedeli, da je stalingraj-ska bitka končno dobljena. Bolnico in celo taborišče je preplavil optimizem. Rdeča armada zmaguje, fašizmu je pričela trda presti. Za nekaj časa je zopet posijalo sonce v našo mrzlo in sivo vsakdanjost, ki jo je izpolnjevala le večna skrb
Nekega dne, prve dni februarja je prišlo sporočilo, naj se odpravim na pot proti Glavnemu štabu. Toda tudi to pot ni šlo gladko. Obtičal sem na kurirski karavli na Ljubljanskem vrhu. Nekdo je vedel povedati, da so boji v Dolomitih, zato se naprej ni dalo. Kurirji so mi svetovali, naj še malo počivam in se šele nato odpravim naprej. Razumel sem jih. Laže so hodili sami, kot da bi skrbeli še za popotnika, posebno kadar je zajela hajka področje, skozi katero so hodili. Ostal sem na karavli ne samo nekaj dni, pač pa zaradi gripe, za katero sem zbolel, še celih deset dni.
Karavla na Ljubljanskem vrhu je bila kaj skromna: samo ognjišče in morda še kaj polomljenih vej in nekaj shojenega prostora sredi gostih smrek med velikimi skalami. Takrat je sneg že pričel kopneti. Na južnih pobočjih so se našli tudi že predeli, kjer je bilo vse kopno. Kmalu bo pomlad, sem se veselil, ko sem zaradi visoke vročine ležal tik ognja na svoji srnini koži, ki sem jo nosil že od Snežnika, užival aspirin in čakal, da bolezen preide. Fantje so lepo skrbeli zame, vendar mi razen dobrih besed in lipovega čaja, kakega priboljška niso mogli nuditi.
Ko so šli nekoč na pot proti Mokrcu, so me pustili samega z enim od njih, ki je bil sicer domačin iz Borovnice. Zdi se mi, da mu je bilo ime Ambrož in da je prej služil pri nekem kmetu. Ko sva zvečer ostala sama ob ognju, je rad vrtel na prstu svojo pištolo, kot to delajo kavboji. Zraven mi je pripovedoval razne zgodbe iz doline. Kasneje sem izvedel, da so ga belogardisti ujeli.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
23. junija 1973
Za SPIM Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri S.PA
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
PREISKAVA 0 ATENTATU NA KVESTORJA MANGANA
Aretiran domnevni mandatar Frank «Three tingers» Coppola
Skupaj z njim so preiskovalci aretirali tudi domnevna «killerja» liga Bossija in Sergia Boffija
RIM, 22. — V okviru preiskave o atentatu na kvestorja Angela Mangana in apuntata Domenica Ca-sello so agenti rimskega letečega oddelka danes zjutraj aretirali domnevnega mafijskega «bossa» Franka Coppolo. Skoraj istočasno so v okviru iste preiskave milanski orožniki aretirali «stara znanca» Uga Bossija in Sergia Boffija. Rimski preiskovalni sodnik dr. Imposimato je obtožil vse tri sodelovanja v a-tentatu. Po še nepreverjenih vesteh kaže, da je bil Coppola mandator, Bossi in Boffi pa killerja. Izvedelo se je tudi, da preiskovalci iščejo še dva moška, katerih imena nista znana, ki naj bi bila vpletena v poskus umora.
Kot smo v začetku aprila že obširno poročali, so atentatorji napadli rimskega kvestorja 5. aprila po-
noči, ko se je Mangano vrnil domov. Kljub hudim ranam sta se Mangano in Caseila sama privlekla do bližnje bolnišnice, kjer so ju zdravniki takoj operirali. Po poldrugem mesecu zdravljenja sta oba okrevala.
Mangano je imel v svoji karieri večkrat opravka s Coppolo, zlasti odkar mu je pred nosom ušel znani mafijski «boss» Luciano Leggio. Pred atentatom je bil večkrat na Coppolovem domu in je skušal prisiliti domnevnega mafijca, naj mu pove kje se skriva mogočni Leggio, a zaman. S «Three fingers* (vzdevek so dali Coppoli v ZDA zaradi njegove nizke postave) se je srečal tudi pred nekaj dnevi. Vprašal ga je naj mu pove imena banditov, ki so ga skoraj ubili pred vilo v Ulici Tor tre teste. Med razgovorom se
SKLEP MEDNARODNEGA SODIŠČA V HAAGU
Obsodba francoskih jedrskih poskusov
Pariška vlada je že sporočila, da: ne bo upoštevala sklepa razsodišča
HAAG, 22. — Po treh tednih razprave je mednarodno sodišče v Haagu zahtevalo od Francije, naj prekine svoje jedrske poskuse na Tihem oceanu. Štirinajst članov mednarodnega sodišča je tako v celoti sprejelo zahtevo Avstralije in Nove Zelandije, da se prepovedo jedrski poskusi, ker atomsko žarčenje ogroža zdravje in življenje prebivalstva v obeh državah in na manjših otokih v Tihem oceanu. Kaže pa, da razsodba ne bo imela nobene praktične veljave, saj je Francija že poudarila in danes ponovno potrdila, da ne priznava sodišču pristojnosti, da razpravlja o tej zadevi.
Vest je prvi sporočil avstrijski ministrski predsednik Whitlam med vsakoletnim slavnostnim kosilom na zavodu za pravosodje v Victorii. Državnik je poudaril, da se je za prepoved jedrskih poskusov izreklo 8 sodnikov, šest pa je podprlo stališče Francije. Dodal je tudi, da Avstralija ni sprožila podobnega postopka tudi proti Kitajski, ker Peking ne priznava mednarodnega razsodišča v Haagu.
Francoska vlada je vedno trdila da so jedrski poskusi na atolu Mururoa sestavni del njenega obrambnega načrta in zato ne priznava mednarodnemu sodišču pristojnosti, da razpravlja o tej zadevi. Vredno je omeniti, da je Pariz leta 1968 postavil to zahtevo kot pogoj za ponovni vstop v razsodišče.
In kaj zdaj? Težko je predvideti, kakšno pot bo ubrala Avstralija, da prepriča Francijo, naj se odpove jedrskim poskusom. Govorilo se je, da namerava Whitlam prekiniti diplomatske odnose s Parizom, a včeraj je avstralski ministrski predsednik uradno demantiral to domnevo in poudaril, da bi bila taka poteza škodljiva. Po drugi strani kaže tudi, da se Canberra namerava ogniti ostremu čelnemu spopadu s Francijo. Dokaz je, da je Whitlam sicer izrekel svojo solidarnost Novi Zelandiji, ki je sklenila poslati pred atol Mururoa svojo vojno ladjo, nima pa namena posnemati vvellingtonske vlade. Ostaja mu le orožje diplomatskega pritiska, a tudi to je neučinkovito, kot je dokazal pred nekaj tedni obisk avstralskega zunanjega ministra v Parizu.
Da ne pozabimo: Avstralci imajo v rokah še en adut in sicer izsiljevanje. Kot smo poročali že včeraj so znanstveniki zagrozili, da bodo okužili francoske vinograde na področju Champagne z neko zelo odporno žuželko, ki lahko povzroči velikansko škodo francoskim vinogradnikom. Čeprav so nekateri u-gledni biologi potrdili, da je obstoj tega mrčesa močan, pa je zelo verjetno, da gre le za «bluff», ki je navdušil samo oboževalce znanstvenofantastičnih romanov in filmov.
V zvezi s francoskimi jedrskimi poskusi na Pacifiku so včeraj Peru, Čile in Ekvador objavili skupni dokument, v katerem so ostro obsodili početje pariške vlade. Proglas je prebral perujski zunanji minister, ki je poudaril, da so jedrski poskusi v nasprotju s principi, izjavami in cilji Organizacije združenih narodov.
Kljub tem mednarodnim protestom in grožnjam pacifističnih organizacij, pa ne kaže, da bo Francija prekinila priprave za jedrski eksploziji, ki sta v načrtu konec meseca. Pariz je zagotovil le, da bo 48 ur pred eksplozijama obvestil vse ladje in letala ,naj ne plujejo v bližini atola, oziroma naj ne preletijo Mururoe. Kot že večkrat v zadnjih letih so tudi tokrat mednarodna organizacija in vsi njeni organi dokazali nezmožnost rešiti zapletena mednarodna vprašanja.
Ubil štiri ljudi in napravil samomor
FIRENCE, 22. — šofer Elio Grassi, star 55 let, je ubil svojo ženo, 11-letnega sina, dva delavca in potem napravil samomor. Strahoviti dogodek se je odigral najprej v stanovanju morilčeve žene Manuele Bombacci in potem pa na področju med dvema vasicama na, meji pokrajin Firence in Arezzo.
Elio Grassi je bil že dve leti ločen od svoje 42-letne žene. Pred časom se je zanimal pri karabinjerjih, kako bi lahko uveljavil pravico, da 11-let-ni sin Leonardo živi skupaj z njim in ne z materjo.
žaloigra se je odigrala danes zjutraj, ko je bila v stanovanju samo Grassijeva žena (oče, mati in neki njen stric so bili odsotni). Zdi se, da je Grassi najprej spravil iz stanovanja sina, nakar je streljal na ženo ter jo ubil. Pozneje je prijel dečka ter ga odpeljal do neke zapuščene hiše med Montemignaiom in Secchieto. Tu je hladnokrvno ubil dečka in nato je še streljal na dva delavca, ki sta slučajno prišla mimo ter ju ubil. Nato je naperil revolver vase ter napravil samomor.
je domnevni mafijec zelo razburil in jezno zavrnil kvestorja: «Verjet-no so vas napadli ljudje, ki ste jih po krivem aretirali. Ne poznam njihovih imen.» Nato je srdito tre ščil telefon na tla in ga razbil, da mu ne bi kvestor več telefoniral na dom.
Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni bilo mogoče izvedeti, kakšne dokaze so preiskovalci zbrali proti Coppoli, Bossiju in Boffiju. Ugotovljeno pa je, da so na podlagi Manganovega opisa pripravili zelo podroben identikit napadalca, ki je streljal na kvestorja. Skica naj bi bila presenetljivo podobna Boffiju. čeprav policija ni uradno potrdila vesti, kaže tudi, da je s privoljenjem sodnika prisluškovala telefonskim pogovorom treh aretirancev. Doslej pa ni bilo še mogoče izvedeti za vzrok atentata na rimskega kvestorja.
Frank Coppola se je rodil pred 73 leti v Partinicu pri Palermu. Še zelo mlad se je preselil v ZDA, kjer je spoznal znanega bandita Luckyja Luciana. Stopil je v kriminalno organizacijo «Mano nera», ki je razsajala v italijanskih četrtih Nevv Yorka. Pozneje je z Lucianom ustanovil zločinsko tolpo «New Cas-sero».
Leta 1944 so je vrnil v Italijo, ker ga je newyorška policija izgnala. Nastanil se je v Tor Vaianici in postal gradbenik. Že leta 1952 so ga finančni stražniki obtožili, da je eden od glavnih tihotapcev mamil. Pozneje je bil večkrat v zaporu zaradi nedovoljene posesti o-rožja in zaradi prekupčevanja z mamili. Zadnjič so ga aretirali leta 1971, ker se je oddaljil od prisilnega bivališča. Obtožen je bil tudi združevanja v zločinske namene. Kmalu nato ga je palermski preiskovalni sodnik izpustil na začasno svobodo po pričevanju kvestorja Angela Mangana. Policist je namreč trdil, da ni gotov če je Coppola neposredno vrinil v organik dežele Lazio domnevnega mafijca Natale-Pred Ipaikim je Coppola tožil zaradi obrekovanja skupino časnikarjev, ker so ga prikazali kot..mafijskegat «bossa».
# ^ •
... 'J

f
■ # .-.7 7-
r
.
A-'"' m -;-V7
, :;:7::'7§7777773™
Frank «Three fingers* Coppola takoj po aretaciji
lliiiiiiiililiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiui
OB POVRATKU AMERIŠKIH KOZMONAVTOV NA ZEMLJO
Pozitiven obračun prvega dela poleta vesoljskega laboratorija
Conrad, Kerwin in Weitz so pristali na Pacifiku včeraj ob 15.49 - Njihovo zdravstveno stanje je zelo dobro . Pomembni znanstveni dosežki
MILAN, 22. — Milanski župan Aldo Aniasi je danes zjutraj sprejel kapitana grške torpedovke «Ve-los» Nikolaja Papasa in nekaj mož posadke, ki so v znak protesta proti fašističnim metodam grškega režima zapustili ladjo in prosili za politično zatočišče v Italiji.
RIO DE JANEIRO, 22. — Triintrideset ljudi je izgubilo življenje v prometni nesreči pri Riu de Ja-neiru. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je zaradi megle natrpan avtobus čelno trčil v tovornjak s prikolico.
HOUSTON, 22. - Ob 15.49 (po italijanskem poletnem času), eno minuto prej kot predvideno je posadka prvega ameriškega vesoljskega laboratorija pristala na Tihem o-ceanu. Pol ure pozneje so bili Conrad, Weitz in Kervvin že na krovu letalonosilke «Ticonderoga». Tako se je, kljub številnim nevšečnostim srečno zaključil prvi del programa skylab.
Kozmonavti so se zbudili danes zjutraj ob 2.48 in so sporočili znanstvenikom! -kontrolnega centra v Houstonu, da so pripravljeni na povratek. Osem ur pozneje, deset minut -bolj- pozno c kot' predvideno, so sedli v vesoljsko ladjico apollo in se poslovili od laboratorija, v katerem so preživeli 28 trudapolnih dni. Majhno zamudo gre pripisati okvari na hladilnem sistemu vesoljskega laboratorija. Po navodilu znanstvenikov iz Houstona so kozmonavti odpravili nevšečnost, a so porabili več časa kot predvideno, ker so morali nekajkrat zavrteti skylab okrog njegove osi.
Ob 15.10 so po navodilu strokovnjakov prižgali glavni motor vesoljske ladjice in se začeli spuščati navpično proti Zemlji. Štirideset minut, ki so jih porabili za pristanek, so bile verjetno najdaljše minute vsega poleta, ker so bile radijske
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMuniiitniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RASISTIČNO ZBOROVANJE ORGANIZACIJE «0RDRE N0UVEAU»
Fašistične Škvadre izzvale silovite spopade v Parizu
Hudo je bilo ranjenih devet policistov, od katerih je eden v smrtni nevarnosti - Zedinjena socialistična stranka obsoja vladno politiko
PARIZ, 22. — Prejšnjo noč je prišlo v Parizu do silovitih spopadov med manifestanti in policijskimi agenti. Vse kaže, da so se ti spopadi začeli zaradi posega levičarskih organizacij, ki so protestirale proti shodu, ki ga je priredila desničarska organizacija «Ordre nouveau».
Obračun silovitih spopadov med demonstranti in policijo, ki spominjajo na velike boje v 1. 1938, je zelo težak. En policist je bil hudo ranjen ter je sedaj v bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje je kritično, ker ima hude opekline. Hude poškodbe je dobilo tudi drugih osem policijskih agentov. Koliko je ranjenih med manifestanti se še , ne ve. Ranjenih pa je bilo čez 70 policistov.
Sinočnji spopadi so se začeli, ker je pariška prefektura dovolila shod desničarske organizacije «Ordre nouveau*. Na shodu so desničarji protestirali proti doseljevanju delovne sile posebno iz Alžirije. Šlo je torej za jasno rasistično potezo, ki je v Franciji na splošno zelo nepriljubljena. Ne sme se pozabiti, med drugim, da so bile alžirske pokrajine sestavni del Francije vse db evianske-ga sporazuma, ki je pomenil formalno priznanje nove alžirske države. V vsej Franciji, posebno na njenem jugu, dela veliko število Alžircev in drugih Afričanov, med drugim tudi zato, ker se v Franciji ne najde dovolj delovne sile, ki bi opravljala težaška dela.
V tem trenutku pa so začele desničarske organizaciie kampanjo proti doseljevanju Afričanov, čeprav so bile prav te sile v največ jj meri kriva za strahoviti po-
kol v Alžiriji, ker so hotele obdržati francosko suverenost nad afriškimi departmaji.
Napovedana manifestacija desničarjev je sprožila silovito reakcijo v krogih levičarskih organizacij. Prišlo je do spopadov med nasprotnimi skupinami, nakar je posegla vmes policija. Demonstranti so odgovorili na fašistično izzivanje ter se spopadli s policisti.
Samostojni sindikat francoskih policistov je obtožil demonstrante, ker so napadli policiste, ki so morali skrbeti za miren potek shoda, ki ga je odobrila pariška prefektura. Policisti imajo verjetno tudi svoj prav, toda pomembno je, da je Zedinjena socialistična stranka (PSU) ogorčeno protestirala proti nastopu policistov proti manifestan-tom, ki so protestirali proti rasističnemu shodu neonacistov «Ordre nouveau». Socialistična stranka obsoja vlado, ker je dovolila rasistično zborovanje ter je postavila policijo na raven pomagačev fašističnih škvader.
Desničarska gibanja pa s svoje strani zvračajo vso krivdo za dogodke prejšnje noči na levičarske stranke in gibanja.
Policija je nekaj po polnoči opravila preiskavo na sedežu «Komuni-stične zveze», ki spada v izvenpar-lamentarne politične skupine. Vsi, ki so bili na sedežu so bili aretirani. Pozneje je policija preiskala tudi sedež fašistične «Ordre nouveau*. Agenti so našli v prostorih organizacije pendreke, železne palice in šleme. Aretirali so šest ljudi.
THIONVILLE (Francija), 22. -Včeraj od 8. ure do 9.30 so prebivalci Lorenskega središča Thionville-do-
živeli izredno dogodivščino, saj se jim je na televizijskih ekranih prikazala oddaja sovjetske televizije. Slika je bila zelo jasna, samo glasov ni bilo slišati. Nekoliko pozneje so se slike spet pojavile, toda le v redkih presledkih. Tehniki menijo, da je treba pripisati ta pojav posebnim vremenskim razmeram, ki omogočajo odbijanje radiotelevizijskih elektro-magnetskih valov.
Pozneje se je ta pojav ponovil, toda v nasprotni smeri. Okoli poldne so prebivalci Thionvilla videli na svojih zaslonih slike, ki so prihajale iz Portugalske. Tudi v tem primeru je bila slika izredno dobra, le glasovi so bili komaj občutni.
Dr. D’Ambrosio soočil Venturo s Franzinom
MILAN, 22. — Milanski preiskovalni sodnik dr. D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu, je danes soočil v zaporu fašističnega založnika Giovannija Venturo s pisateljem Enniom Franzinom. Slednji je avtor knjige «Gli antenati e lo scio-glimento del parlamento», v kateri obširno govori o strategiji napetosti. Kaže, da je za sestavo knjige tudi uporabil gradivo, ki mu ga je dal Ventura.
Po nepotrjenih vesteh je bilo med soočenjem največ govora o stikih med Franzinom in Venturo, ter med založnikom in desničarskim časnikarjem Gianettini-jem. Pisatelj naj bi poudaril, da je bil Ventura v stiku s časnikarjem tudi po aretaciji, da bi mu ta priskrbel «ideološki alibi*.
j zveze s Houstonom prekinjene. Če-[ prav so ameriški in sovjetski kozmonavti že tolikokrat preskusili sistem pristajanja, vlada ob pristanku še vedno velika napetost, ko radijska postaja vesoljske ladjice molči in se ne ve, kaj se dogaja v vesolju.
Razumljivo je zato, da so si vsi pošteno oddahnili, ko se je poveljnik Conrad oglasil po radiu takoj po pristanku in sporočil, da se on in njegova tovariša počutijo izredno dobro. Njihovo zdravstveno stanje je bilo res odlično. Čeprav so se nekoliko opotekali, so sami zlezli iz vesoljske ladjice in šli peš do zdravniškega kabineta, kjer so jih zdravniki takoj pregledali. V tem kabinetu bodo Conrad, Kervvin in Weitz preživeli večji del časa, ki ga bodo prebili na letalonosilki. Ladja bo priplula v nedeljo v San Diego, kjer bodo kozmonavti imeli kratko poročilo o rezultatih poleta, v ponedeljek pa bodo lahko spet objeli žene, matere in sinove.
S povratkom teh vesoljskih <me-hanikov* se je zaključil prvi del poleta skylaba, ki je verjetno najbolj pomemben ameriški vesoljski podvig. Časovni rekord življenja in dela v vesolju (28 dni) ni tako pomemben, saj ga bo v kratkem prekosila druga posadka vesoljskega laboratorija. Pomemben je dokaz, da se dobro izurjen človeški organizem z dokajšnjo lahkoto prilagodi večtedenskemu življenju v breztežnostnem stanju, ne da bi zaradi tega veliko trpel ob povratku. Pomembno je tudi, da človek lahko dela v vesolju skoraj tako dobro kot na Zemlji, če je le dovolj dobro pripravljen.
Polet vesoljskega laboratorija se je začel pod slabo zvezdo. Nekaj dni je že kazalo, da bodo morali znanstveniki temeljito spremeniti načrt, če že ne odpovedati polet treh kozmonavtov. Zaradi nepravilnega delovanja nekaterih kontrolnih naprav rakete Saturn, se je takoj po vzletu odluščil toplotni ščit in pokvarili sta se veliki krili s sončnimi celicami. Zaradi prevelike pripeke se je laboratorij preveč segrel, obenem pa se je pokvaril tudi sistem ohlajevanja.
Conrad, Kervvin in Weitz so odpotovali s skoraj enim tednom zamude, da bi se pripravili za potrebna popravila. Uspeh poleta, kljub vsem tem nevšečnostim je še enkrat dokazal, kaj zmore človeška iznajdljivost. Kozmonavti so nadomestili toplotni ščit z neke vrste aluminijevim senčnikom, odprli so krili s sončnimi celicami in popravili okvaro v ohlajevalpem sistemu. Od tod vzdevek vesoljski mehaniki. Ko je imel laboratorij dovolj energije na razpolago so kozmonavti opravili tudi vse znanstvene poskuse, čeprav so morali večkrat improvizirati tehniko in uporabljanje zasilnih naprav.
Poleg izkušenj, ki so si jih Američani pridobili v popravljanju vesoljskih postaj, so zelo pomembni tudi znanstveni, rezultati poleta. Zdravnik Kerwin si je dan za dnem beležil reakcije človeškega organizma na delo v breztežnostnem stanju in k temu moramo dodati še opazovanje astronomskih pojavov (kot orjaški izbruh na Soncu 15. junija), razne tehnološke in biološke poskuse in tako dalje. Obračun prve faze poleta skylaba je torej popolnoma pozitiven.
V Mottaplu Cantagallo napetost ne popušča
BOLOGNA. 22. — Neki neznanec je danes telefoniral ravnatelju restavracije «Mottagrill Cantagallo* na avtocesti Bologna - Firence ter ga obvestil, da je v lokalu nameščen eksploziven naboj. Ravnatelj je poklical policijo, ki je pregledala poslopje. Agenti niso našli nobene bombe. Lokal so izpraznili za več kot eno uro.
Kot je znano, je prišlo v tem lokalu v prejšnjih dneh do političnih manifestacij. Najprej je osebje restavracije zavrnilo zahtevo misov-skega poslanca Almiranteja, da bi mu postregli s kosilom. Včeraj pa je prišlo do napada fašističnih škvader (okoli 40 mladeničev).
Danes je misovski poslanec Pie-tro Cerullo, ki je bil navzoč v restavraciji, ko je prišlo do napada fašističnih škvader, zanikal da bi njegovi pristaši napadli policijske agente. Cerullo je izjavil, da bo poslal državnemu pravdništvu spomenico o poteku dogodkov v «Motta-grillu» in da bo v njej pobijal trditve zapisnikov na kvesturi ter poročanje raznih časopisov.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Veliko pričakovanje za nastop Mikisa Theodorakisa v Portoroža
V okviru kulturno-zabavnih prireditev bo julija na Koprskem jugoslovanski folklorni festival
ski pevski zbor in Primorsko gl®-dališče.
Glavni dogodek bo veliko zborovanje, na katerem bo govoril član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič, povabili so tudi več drugih uglednih zveznih in republiških predstavnikov. Od raznih akcij, posvečenih temu prazniku, naj omenimo predvsem mesec kulture na Bistriškem ter množični pohod mladine po partizanskih poteh.
Sloviti grški skladatelj in borec za demokratično Grčijo Mikis Theodora-kis bo nastopil v Portorožu, 26. junija ob 20.30. V portoroškem avditoriju se bo predstavil s 13-članskim orkestrom ter s pevci Marijo Faradu-ri, Afrodito Marni in Petrosom Pan-disem. Za nastop slovitega skladatelja melodij, ki so obšle ves svet (O-troci Pireja, Grk Zorba in druge) je veliko zanimanje tako med domačini kot med tujimi turisti.
Z nastopom Thedorakisa se bo začela na slovenski obali vrsta zanimivih prireditev. 30. junija bo nastopil v portoroškem avditoriju simfonični orkester RTV Ljubljana, mesec julij pa bo predvsem v znamenju 14. jugoslovanskega folklornega festivala. Organizatorji so se za letos odločili angažirati le kvalitetne profesionalne ansamble in tako bomo na obali spet videli stare znance: Kolo iz Beograda, Taneč iz Skopja, Lado iz Zagreba in France Marolt iz Ljubljane. Od 3. do 28. julija bodo gostovali v vseh večjih turističnih središčih na obali, sklepna prireditev s folklorno nočjo pa bo v Kopru. V juliju bo nadalje gostovala v Portorožu poljska Opera iz Lodza. Predstavila bo Gounojevega Fausta. Točen datum prireditve še niso sporočili, prav tako tudi ne za Lipiško noč, ki bo prav tako v juliju.
V	avgustu bo 11. in 12. v Lipici jahalni turnir z mednarodno udeležbo, sredi meseca pa bosta v Portorožu tradicionalni prireditvi Portoroška noč in Zlata roža Portoroža. Kot novost pa naj omenimo še popevkarsko prireditev, na kateri bodo na sporedu samo pesmi o cvetju. Tudi datuma te prireditve še niso sporočili. Od večjih prireditev naj omenimo nadalje še 8. mednarodno padalsko tekmovanje za jadranski pokal, ki bo v septembru v Portorožu, nadalje ribiški praznik v Izoli in praznik piščanca v Postojni. Vmes pa bo seveda vse polno manjših prireditev irj priložnostnih gostovanj. Spored je torej bogat, škoda je le, da ne moremo za nekatere prireditve še postreči s točnimi datumi. Vendar organizatorji trdijo, da bodo to napravili, brž ko bo mogoče.
* * *
V	Istrskih 'Tophcah v bližini Buj so odprli nov hotel, ki bo velikega pomena za razvoj te znane turistične točke-'V dolini reke Mirne. Istrske topilce namreč ležijo sredi slikovite pokrajine, izpod ogromne skale pa izvira zdravilna, radioaktivna voda, katere zdravilno moč poznajo že več stoletij. Gostom so na razpolago tople kopeli v bazenu, blatne kopeli, elektroterapija, inhalacije, masaže in savna. Imajo tudi možnost specialističnih zdravniških pregledov. Toplice so priporočljive zlasti za ljudi s kroničnimi revmatičnimi obolenji ter za rekonvalescente.
* * *
Osrednja republiška proslava 4. julija — dneva borca bo letos v IUr-ski Bistrici. Ob tej priložnosti bo v Ilirski Bistrici vrsta kulturnih, športnih in- drugih prireditev. Med drugim bosta gostovala tudi Tržaški partizan-
nih organizacij in občinske skupščine, nadalje je obiskala Splošno plovbo ter si ogledala turistične in druge posebnosti mesta in okolice. L. O.
V Piranu se mudi delegacija otoka Visa. Z Visom imajo Pirančani že tradicionalne prijateljske stike iz NOV, ko so na tem otoku ustanavljali prekomorske brigade, sodelovab pa so tudi pozneje. Obe mesti sta se tudi dogovorih za pobratenje. Slavnostno listino bodo podpisali na Visu 10. septembra ob 30-letnici osvoboditve otoka, v Piranu pa jo bodo podpisali 15. oktobra ob občinskem prazniku.
Delegacija Visa, ki se te dri mudi v Piranu, je imela že več razgovorov s predstavniki družbeno pohtič-
NESREČA NA DELU
Če se ob odprtju lovske sezone lovec po pomoti sam uslrei li, se ljudje ne zmenijo več za dogodek, tako smo se že privadili dolgoletnim krvavim začetkom lovske sezone, dejstvo pa, da se pilot lovskega letala sam sestreli je dovolj nevadno, da mu odmerimo prostorček v našem okvirčku. ..
Nenavaden dogodek se je pripetil v ZDA med poskusnim poletom lovca «F-14 tomcat». Pilot je za poskus izstrelil raketo, s katero je bilo oboroženo le\ talo. Muhasti izstrelek pa se m zmenil za pilotovo povelje. Obrnil se je in se zapičil v rep reaktivca, ki je strmoglavil.
RAZSODBA
Genovski sodniki so obsodili na 15 dni zapora in 15 tisoč Ur globe skupino brezdomcev, ki se brez dovoljenja zasedli komaj dograjena stanovanjska poslopja ustanove 1ACP. Vzrdt obsodbe: tatvina električne e-nergije. Ni pomagalo, da so obtoženci namestili števce in pošteno plačali porabljeno energijo. Sodniki jim niso verjeli-
KADILCEM
Kajenje. kot trdijo v zadnjih letih zdravniki (kljub temu, da sami «pušijc‘ kot Turku) je zelo slaba razvada. Včasih pa lahko postane tudi zelo nevarna. Rak? Nikakor ne. Ameriška komisija* za boj proti požarom je namreč ugotovila, da gre veliko večino hišnih požarov v ZDA pripisati neugaslim ali pa le deloma ugaslim cigaretnim ogorkom.
ZAOSTRITEV POLITIČNE KRIZE V ČILU
Allende zahteva aretacijo voditeljev «Partida nacional»
Vlada utemeljuje zahtevo zaradi odkritih pozivov na upor - Mogočna manilestacija delavcev
SANTIAGO DE CHILE, 22. — čilska vlada je sprožila včeraj kazenski postopek proti voditeljem stranke «Partido Nacionai», ki pripada najbolj desničarskim tokovom čilskih konservativcev. Vlada zahteva aretacijo voditeljev stranke.
Vest o začetku kazenskega postopka je sporočil podtajnik ministrstva za notranje zadeve Daniel Vergara, ki je poudaril, da se je omenjena stranka popolnoma izločila iz toka zakonitega političnega življenja. , To je. dokazala s svojimi nastopi s katerimi je odkrito pozivala na upor proti vladi. Vergara je nato omenil, da je «Partido nacional» objavil izjavo svojega glavnega odbora v kateri se napoveduje «neposlušnost do vlade, ki je prenehala biti zakonita*. Predsednik glavnega odbora te desničarske stranke je senator Sergio Onofre Jarpa.
Izjavo glavnega odbora «Partida na-cional* je objavil dnevnik «E1 Mer-curio», ki je glasnik konservativne opozicije, čilska vlada je zaradi objave tega proglasa prepovedala izhajanje časopisa za. šest dni.
V progiasu «Partida nacional* je izstopal naslov: «Allende ni več u-stavni predsednik čilske države*. Nato se tam trdi, da je poglavar čilske države povzročil splošno anarhijo v deželi. Nadalje je objava omenjala vrsto domnevnih kršitev ustave, zakonov ter svobode izražanja na škodo opozicijskih strank.
čilska vlada je na vsak način sklenila, da bo uvedla kazenski postopek proti tej stranki, ker izvaja politiko, katere namen je, da spravlja v nevarnost zakon o notranji varnosti države.
Čilska opozicija razvija v teh dneh
močno dejavnost. Na eni strani skuša1 ter tudi radikalci.
povzročiti težave na gospodarskem področju s tem, da nenačelno podpira nekatere neupravičene sindikalne zahteve določenih krogov uradnikov ir: delavcev (kot je primer rudnika bakra «E1 Teniente*), na drugi strani meče vladi polena pod noge pri urejevanju splošnih gospodarskih zadev in končno skuša ustvariti na parlamentarni ravni tako vzdušje, da bi vladi «Unidad Popular* onemogočila vsakršno delovanje (primeri ustavnih obtožb proti raznim ministrom Allen-dejeve vlade).
Vsa ta dejavnost spada kolikor toliko v okvir legalnih in ustavnih določil, toda vse kaže, da bo opozicija segla tudi po nasilnejših sredstvih v svojem boju proti zakoniti vladi, že večkrat se je v zadnjih časih zgodilo, da skupine, ki pripadajo desničarskim krogom izvajajo teroristične atentate. Neki vladni glasnik je povedal, da je eksplodirala bomba v bhžini rezidence kubanskega trgovinskega atašeja v Santiagu. Bomba je precej hudo poškodovala poslopje in avtomobil kubanskega diplomata. Neka druga bomba pa je eksplodirala celo v trgovinskem uradu kubanskega veleposlaništva. Na srečo ni bilo žrtev. Drugi dve bombi pa sta eksplodiran v bhžini radio televizijske postaje in nekega poslopja čilskega zunanjega ministrstva. Tudi v teh dveh primerih ni bilo človeških žrtev.
Čilska opozicija si verjetno domišlja da bo s temi akcijami zdrobila Al-lendejevo vlado. Njen naklep pa je zelo tvegan, ker čilski delovni ljudje dokazujejo, da so popolnoma r.a strani vlade ljudske enotnosti, kateri stoji na čelu Allende. podpira pa socialistična in komunistična stranka
Prav včeraj je bila v Santiagu ve' likanska manifestacija, ki jo je na* povedala sindikalna organizacija Cu (Enotna centrala delavcev). Ogror°' ne množice delavcev so prišle v sr® dišče mesta z vseh strani. Na če dolgih sprevodov, so bili napisi. k so potrjevali odločnost čilskih delov nih ljudi, da podprejo levičarsko vlado.
Čilski demokristjani, ki imajo Pr^ cej vpliva pri nekaterih delavskih 1 kmečkih slojih, čeprav so v °PoZ1J ciji, niso skušali nastopiti s svoji silami. Niso niti povabili svojih _ c ® nov, naj gredo na delo, temveč so jim ukazali le, naj ostanejo doma znak protesta.
Na kraju je treba še zabeležiti vest. ki je prišla iz Washir.gtona in ki &■ deva obravnavanje nekega zakons ga osnutka, ki predvideva hude ka^ ni za vse Amerikance. ki bi se vm šavali v notranje zadeve drugih_ žav. Zakonski predlog je sad veC7L„ sečnega dela demokratskega senat7 ja Franka Churcha iz države I®* ’ ki je tudi predsednik senatne P°o misije, kateri je bila poverjena . loga, da preuči stanje v velikih a riških kolonijah v inozemstvu. ,	•
Osnutek zakona predvideva ka . do pet let zapora in denarne k® do 10.000 dolarjev za vse Amen ce. oziroma ameriške družbe, ®L se vmešavali v notranje zadeve gih držav. Ta zakon je brez dvo ^ posledica rovarjenja ameriške ® 7 be ITT (International telephone telegraph company), ki je L ,g, skušala onemogočiti izvolitev Alle*1 ja za čilskega predsednika. R°Y r nje te družbe in drugih veliki*1 , menških trustov v Čilu in dru ^ je spravilo ZDA na zatožno kloP vsej Latinsisi Ameriki.