136. Stnilla. I Uitllul. t Mftk, li. jniji NH. XL1X. lelo. za Avstro-Ogrsfc*: cc!o Icto skupa] naprtj . K 25 — P°* le.u4.....13- četrt let« . m m m 6-50 na mcscc . „ . . . 2-30 Slovenski Ncrod" relf« po poftlt i u Nemfljo: cclo Icto naprcj . • . , K 30"— ra Ameriko in vsc druge dežcle t ćelo leto naprcj . . . . K 35.— Vprašanjem glede fnseratov te naj priloži ra odgovor dopisnica alt značka, ?pravnittro (•podaj, OraiKc lcro), SartOT« uliti tu 9, ttitfoa *t83. Isbafa Tsafc da* xwttr 2ir*e»&t nedeljo In praznike. Inscrati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvat vrsta 23 vin- Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavnistvu naj se pošiljajo naroćntne, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari " ■ Fosas&eina iievllka veli« 10 vinarfev. ———• Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naroćntne se ne ozira. Jlirodna Utkana" telefon it 89. „Slovenski Narod" velja w Ljubljani na dom dostavljen; cclo leto uaprej • • • • K 24*— pol leta „ m , • • • 12*— četrt leta m . . . • 6*— na mesec m • • • * 2#— v upravništvu prejemiin: ćelo leto naprej • , • • K 22— pol leta „ • • • - • U*— četrt leta „ « • • . • 5*50 na mesec - • • • * • !'$> Dopisi naj se franklraja Rokopisi se ne vračajo. Uređnlitros Hinilo?« milci st. 5 (v priuicju icvo,) teioion st 34, Brezospelen rasRi laval pri SariBsvi fih NA VOL1NJSKI IN GALIŠKI FRONTI \OBFNIH POSEBNIH DOGODKOV. Dunaj, 14. junija. (Korii. urad.) Uradno se razgla>a: Rusko bojišče. Južno Bojana in severno Crno-vic so bili ruski napadi odbiti. Sicer južno Pripjeta Pri nespremenje-nem položaju nonenih posebnih do-godkov. Sevemo BaranoviCev so 5ti3ie včerai dopadne nem^ke in av-strijske čete pod najtežflra ognjeni ruskih topov. Zveeer je sovražnik napadel pozicije, pa je bi! qpvsodi popolnoma \ržen. Nazadnje je streljala sovražna artiljerija v nazaj se valeče ruske množice. Nnmestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml, NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolfu, 14. jimija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroda: Veliki glavni stan: Vzhodno bojlšče. Južno Naroškega jezera so iz-vidni oddelki razdrli eksponirane so-vrazne utrdbene naprave ter so pri-peljali seboj 60 vjetih Rusov. Na fronti severno Raranovičev te preše! sovražnik k napadu. Po ljuti artiljerijski pripravi so jurišale eoste ninožice sedemkrat proti našim crtam. Rusi so bili popolnoma podani nazajL Imeli so iako težke izgube. Nemški letalet so izvršili zadnje dni dalekosežna podjetia proti želez-nicam za rusko fronto. Ponovno so ustavili vlake s četami ter razdejali kolodvorske naprave. Vrhovno armadno vodstvo. Iz sinočnega našega poročila iz-haia, da je potekel torek na naši fronti razmeroma mirno. Tam, kjer so se naše čete umaknile — v Voli-niji in v Bukovini — jim je sledila, kakor se zdi, sovražna kavalerija. ker so ostale ruske čete vsled svo-:\h ogromnih izgub preutrujene. da bi mogle neposredno nadaljevati svo-ie ofenzivne operacije. Le na skraj-r.em desnem krilu, kjer so vse pozicije se trdno v naših rokah, so po-skušali Rusi napadati, pa so bili po-vsod odbiti. Zdi se tuđi. da se vrši v centrumu nova razporedba sovraž-nih čet. ki tainkaj navzlic ogromne-inu pritisku in navzlic naravnost strahovitim izgubam nišo mogle do-seči nikakega uspeha. Pač pa so ruske čete navalile v mogočnem na-skoku na novo točko, namreč na oni del naše in neniške fronte, ki se raz-teza severno Pripjeta pri Baranovi-ah. Gre tu za silno ofenzivno akcijo, kar je razvidno že iz artiljerijske priprave. Toda tu ie imel sovražnik že takoj s početka smolo. Ko so namreč ruske kolone navalile na našo fronto, so jih naše in nemške čete popol-roma odbile in umikajoče ruske tru-me so prišle konečno v ogenj lastne artiljerije, ki ie njihove ogromne izgube se pomnožila. Boj pri Baranovičih. Iz vojnega tiskovnega stana po-ročajo: Na fronti ob Sčari, severno železr.iškega križišča Baranoviči (vzhodno Sloniraa) so se vršili dne 13. junija večji boji. Ruska miljenja je z bobnajočim ognjem razbila naše pozicije, ki v tem močvirnatem ozemlju nišo tako trdne, kakor dru-god. Nato :e navalila pehota. leda učinkujoči ogenj avstrijskih baterij ie ruske kolone uniciL Naša junaska pehota, posebno velikovaradinski polk št. 31. je z neomajno mirnostjo vrgla napadalce povsodi nazaj. tako da so se ruske čete umaknile v div-jem begu. Zasledovala jih ni le naša artiljerija, temveč tuđi lastni topovi so jih sprejeli z zapornim ognjem ter jim prizadejali strašne izgube. Boje-vanje nasin čet. precizno delavanje rase artiljerije je bilo siiaj.io. Vsi nn-padi so bili odbiti. Ru^otn tuđi belgijski oklopni avtomobili. ki so s strojnimi puškami in revoK*erskimi topovi podpirali napad, nišo mogli pomagati. Prelin rasla min iMii Iz vojnega časnikarskega stana roročaio: Medtem ko so bila poprej-šnja poročila ruskega generalnega štaba čudo\ito skromna, objavlja rusko armadno vodstvo dne 11. junija naslednjo zmagovalno fanfaro: Tekom včerajšnjega dne smo zopet pripeljali vjetnikov: 35.100 vo-jakov, 1 generala in 409 častnikov. Zavojevali smo 30 topov ter napravili bogat plen. Le armada generala Lešickega je zarobila v prostoru pri Črnovicah 18.000 vjetnikov ter je sovražnika popolnoma porazila. Pet rog rad, 11. junijo. Za-nadna fronta. Javlja se. da se je ofenziva naše armade v Voliniji, Galiciji in v Bukovini tuđi včeraj na-daljevala in da je bila nadalje uspe-šna. Vsled ogromnega Ste vila vjetnikov in vsled krvavih izgtib kopne sovražne armade. Vsled velikih uspehov naših čet, smo zarobili mnogo tisočev vjetnikov in vplenili take množine vojnega materijala vsake vrste, da je zaenkrat vsako Štetje popolnoma nemogoče. Tako smo n. pr. v enem samem sovražnem odseku 21 reflektorjev. 29 poljskih kuhinj, 47 voz za strojne puške, 12.000 pudov (191.200 k^) bo-deče žice, 1000 betoniranih kolov za ovire. 7 milijonov kock iz betona. 10.000 pudov (166.000 kg) premoga. gromne zaloge municije, veliko šte-vilo orožja in dru^ega materija za-plenili. V nekem drugem odseku smo vplenili 30.000 patron. .300 zabojev municije za strojne puške, 200 zahtjev ročnih granat. 1000 še rabnih pušk, 2 vojna dalekovida ter 9 pri-prav za pitno vodo. Plen na vojnem materijalu je kolosaien ter priča o veličini uspeha. doseženega nad so-vražnikom. — Tekom včc-rajšnjih bojev smo vjeli zopet 1 generala, 409 častnikov in 35 100 voja-kov. Skupna vsota tekom operacij pripelianega vojrega plena je terej: 1 general, 1649 častnikov. več Kot 106.000 vojakov. 124 topov. 180 strojnih pušk in 58 metal za bombe. Od dosedaj znanih bojev in bojnih do^odkov je omeniti naslednje: Junaski boi naših mladih polkov pri Rožišču (20 km od Lučka ob Stiru). Tam so poskušale nemške čete priti Avstrijcem na pomoč. toda napad naše pehote z močno podporo artiljen-je, iih je \Tgel iz mesteca; izgubili so 2000 vjetmkov, 2 topa in strojne puške. Naše čete so nato umikajocega sovražnika zasledovale. V prostoru pri Dubnu prodirajoče naše čete so porazile sovražnika ter so osvojile mesto I>ubno in utrdbo. Ćete so po-tem prekoračile Ikvo ter so prodirale naprej. l>eli teh čet so osvojili vas Demidovko (30 km južno Lučka) ter ob cesti Mlinov - Berestečko (45 km južno Lučka) in so prisilile sovražno posadko opirališča Mlinov. da se ie vdaia. Ko smo pregnali sovražnika \z ćele glavne pozicije severno Bu- t czaza, smo vjeli mnogo vojakov. med I njim štab nekega bataljona. ter vplenili veliko množino orožja. Vrgli smo sovražnika v reko Stripo. Pri Osom-čah (10 km .severno Buczacza) je za-vojeval eden naših polkov ćelo so-vražno baterijo, sestojeco iz 4 deset-centimeterskih topov. Navzlic ljute-mu sovražnemu odporu. navzlic srdite mu ognju z boka. navzlic temu. da so sovražniki odDTli jezove in navzlic eksploziji min so zavzele hrabre čete generala Lešickega sovražne po zicije južno Dobronovca (?) in samo v tem prostoru ie bilo vjetih 18.000 vojakov. 1 general. 327 častnikov ter vpien.ienih 10 topov. Pri dospetku poročila je število vojetnikov v raz-nili odsekih še vedno narašcalo. — JujrovzhrKlno Zaleščikov (vzhodno Kolomejc) smo porazili sovražnika 2 energičnim šunkom; umaknil se je. Neprijatelj ie razstrclil kolodvor Jurkovce (10 km južno Okne). Turk-menski iezdeci so napravili um'kajo« čejara se sovražnika ter ga prisilili k becru. V namenu, popraviti položaj, je izvršil sovražnik mestoma ljute protinapade: med drugim so nas 10. iunija v okolici Sjemkov (40 km se-verovzhodno Lučka) vzhodno Kol-kov. napadle znatno močnejše sovražne sile. 'Naše čete. ki so proti niim nastopile. so iih s koncentričnim oeniem vrerle na desni breo: Sti-ra na^ai. Isti dan smo DreprečiH vsak nadalini razvoj tesra protinapada. Sovražnik se je srdito uniral. zlasti v okolici Torcrovice ob Stfru (?l km južno Lučka). ki?r se vrši silen hof mn^a rrotf možu. Celotni usneh silnih udarcev. ki «>o vh tramo rriza-de-in!e nnse čete sovraznikn v Časti od 4. Hn 10. luniia. k^'/e n^^lednio sliko! Vf>s« armade <;r» nre^rle trdne nn-7?cije re^e sovrnž^e fronte, in sicer M n^širne^a KOT^ov^a inem-ranadne P''r"rt "na do romanske meie. Tem navedbam, ki naj z opiso-vanjem posameznosti vzbudc vtisk, da so posebno resnične. je predv.sem postaviti nasproti. da morejo Rusi naravno objavljati poljubne številke o vjetnikih in plenu. ker se v seda-n.iih razmerah ne da prav nič ne dokazati, ne protidokazati in ker je tuđi svrha njihovih brezmemih pre-tiravanj dovolj prozorna. Gotovo se pri umikahiih kretnjah ni mogoče iz-ogniti. da bi mno?i ranjeni in nera-njeni boriici ne prišli v sovražnikove roke, saj doleti časih baš posebno hrabre, žilavo vztrajajoče o-ddelke usoda. da ndp?de razmeromn veMk del nj:hovih izs:ub na vjetnike. Ni treba šc!e noudar'ati, da vse naše izgube — krvave in na vjetnikih — tuđi z daleka ne do-^ežejo onih štcvilk, ki jih navajajo Rusi samo za vjetnike. In baš tako gotovo je, da presegajo krvave izgube sovražnika, ki žrtvuje svoj člo-vc^Vj materijal tokrat ^e brez^bzir-neiše kakor prej in pri katerem 40 vrst globoki napadi n?so redki. naše ce'oku^^e 'Trvnhe HvVrnt in tr'Vrat. Pa je bil viet tuđi e.ien naših generalov, nam je novo. Kar se tiče niskih navedb o plenu, je jasno, da nismo mogli spraviti vsej^a materijala, ko smo opustili svoje pozicije in da smo morali zlasti žrtvovati torove starejše konstrukciie, kl so bili brez vnrecre in vzidani. Toda sovražnikove navedbe so v tem oziru nad vse pretirane. Če končno sovražnik trdi. da je predrl vso našr> severo-vzhod-uo fronto od Trtevjatov đo Pruta, kažejo naša uradna pOTOČila od 12. in 13. iunija s precizno navedbo kra-iev. kol'ko ie ta fraza vrelna. Temu nasnroti ni treba podrobneje našte-vati. da smo opustili Dubno brez strela in Ha snio prizadejali sovraž-niku pri Kclkih in Soki^u težkc no-raze. Ze sama imena Buczacz. Vi-injovki, Kodov, Vorebijovka, ^k>vi Aleksinjcc. Sapanov. Sokul. Kolki, Cartorijsk, sami kraji, ki so bili v zadnjih 9 mesecih vedno imenovani kot točke naše fronte, dokazujejo dovolj jasno, da so s koncentracijo nadmoćnih mas na posameznih mesti h izvojevani uspehi ostali brez v pliva in brez škode na obširne dale naše se v ero - vžhodne fronte. 6 12. junija. Zapadna fronta. Radi velikih neviht v južni Rusiji, so ble danes ponoči brzojavne zveze deloma preklnjene. tako da so se po-roćila s fronte zakasnila in da so vesti o delovanju armad nekoliko ne-popolne. Pcročila potrjujejo, da se je ofenziva čet generala Brasilova tuđi včeraj nadaljevala. V nekaterih odsekih zasledujemo poraženega sovražnika naprej. Mestoma se vrše Še srditi boji, ker dela sovražnik obupne protinapade. Skupno število pripeljanih vjetnikov se je zvišalo na 1700 častnikov in 113.000 vojakov. Sledeča natančna poročila o bojnih dogodkih so prispela: Ena naših nanovo ustanovljenih iormacij javlja, da je včerai v bojih za Rožišče vjela Nemcev 18 častnikov in 1135 vojakov. Avstrijcev in Ogrov pa 26 častnikov in 742 vojakov, torej približno 2000 mož. o katerih smo že včeraj poročali. Južno Lučka na fronti ob Ikvi se sovražnik v begu umika. Naše čete so mu tik za petami. — Gali c i j a.V prostoru vaši Hladki in Vo rebijovka, 3 kilometre jugo - vzhodno Hladkov, severno Tarnopola. je sovražnik kakih šestkrat napadel naše čete. Proti jutru 11. junija je bil vržen nazaj. Pri tem bojnen dogod-ku se mora poudariti hrabro zadrža-nje naše artiljerije, ki je brez obzira na ljuti sovražni ogenj. pokrila vse sovražne napade s svojim ognjem. Pri Bobulincah (11 kilometrov severno Buczacza) so se Avstrijci in Ogri. podpirani od prlneljanih nem-ških čet, ljuto upirali. Sovražni pro-tinapadi, proti katerim so naše čete postavile svoje napade, pa so nas prisilili, da smo se na tem mestu nekoliko umaknili. Boj se tam nadaliu-je z naraščajočo srditostjo. V odseku južno Dnjestra so dospele naše čete že do mostišča Zaleščiki. Bore se za pređmestja Ćrnovic, kjer je opazo-vati silne eksplozije. Sovražnik je razstrelil most pri Mahalih, vzhodno Črnovfc. Skupno število vjetnikov, ki so jih zarobile čete generala Le-šicke?ra, nreseea 21.000; vsi vjetniki spadalo k oerskim kavalerijskim in pehotnim polkom. — Desno kri-1 o. V frontnem delu pri Rigi so nas napacMi Ncmci severno Tirulskih močvirij, pa so bili pognani nazaj, nakar ^o naše čete zrova napredovale. Na ćeli fronti naših p^z-cii pri .lakobštatu so nriceli Nemci dne 11. iuniia ziutraj nenadoma z ljutim to-•^ovsk'm in infmterii^kim ognjem. Kratko nato so začeli mestoma prodirati s strelci. Naš ogenj iih je po-vsod r»psif;', da so se vrnili v svoja izhnd'šča. Ponoći na 11. jnnij so nas nap-»^le po artiljerijski pripravi itiž-ro Tricviatskecra ierera znatne nem-ske si'e, pa so bile tuđi tu vsled našega koncentričneea o^nia primorane, se z T7crnbami umakniti. V odseku južno Kreva nas ie sovražnik po 1;»uti artib'ern'^ki p^'nrav? napadel tužno vasi KačrnL Posrećilo se mu je. vdreti v gozd zanadno vaši. Naša artiljerifa in naši napadi z roenimi rrpnatami so prisilili, da je največji del gozda. ki ga je zase«iel, zopet op"<:til. Na bregovih Jp^iolJe smo z naš'm ognjem ustavili sovražni napad. VodKeKt ruske ofenzive. »Dziennik Narodov« poroča: Rusko ofenzivo vodijo generali Bru-silov. Bjelajev. Evert, Lukovski, Ku-ropatkin in Poiivanov. Sodelovanie FrancozOv. Švicarski listi poročajo, da sode-' lujejo pri ruski ofenzivi v odlični me-ri tuđi franeoski častniki, zlasti v ge-neralnem Štabu, kot letalci in pa kot artiljerijski zapovedniki. Novi ruski topovi so franeoskega in japonskegn izdelka. Vesti o" poljski legiji. V včerajšnjem našem poročilu, da iavljajo Rusi, da je bila poljska legija razbita in vjeta, je izostala konstatacija, da je ta vest popolnoma izmišljena, kar je bilo sicer spoznati iz samega konteksta. Srsi Iiffl o nis&i Mi V včerajšnji seji ogrskega dr-žavnega zbora je ministrski pred-sednik grof Tisza govoril o vojnem položaju od časa, kar je bilo zaključeno zadnje zasedanje državnega zbora. V tem času je bila vsaj za se-daj končana vojna na Balkanu in od-bita ruska ofenziva na naše buko* vinske postojanke; Nemci so dosegli iunaške uspehe pri Verdunu in neposredno pred sklicanjem državnega zbora si je naša armada z ofenzivo proti Italiji zagotovila nove lovorike in so Nemci izvojevali sijajno pomorsko zmago. Zaeno z otvoritvijo državnega zbora se je začela velikan-« ska ruska ofenziva. Boji še nišo končani. Javna poročila pravijo, da ie izvojevala ta ruska ofenziva na dveh točkah znaten uspeh. Morali srno vzeti levo krilo naše bukovinske armade nazaj. ena naših v v Voliniji se borečih armad pa ]e bila v širini ce-» le svoje fronte potisnjena nazaj. Teh ciogodkov ne nameravam niti negirati, niti zmanjševati. Žalil bi ogrski narod, ako bi mu hotel prikrivati ne-utrodne dogodke. Toda popolnoma odkrito in zavedajoče se svoje odgovornosti tuđi izjavljam. d e se boj z n e i z p r e me njenim junaštvom, trdovratnostjo in n e o ni a j n o v ol j o do zm age n a d a I j u j e. Največji del naše prvotne fronte je tuđi danes neizpre-menjeno v naših rokah in ukrenjeno je vse potrebno, tako da smem upravi čeno izreci upanje, da je to 1 c prehodna epizoda, ki ne bo imela trajnega vpliva na dogodke. Ako pregledamo dogodke preteklega leta in pomislimo, da ni ničesar moglo podkopati samoza-upanja in zmagovalne volje ogrske-ga naroda, potem smemo z globoko hvaležnostjo za dosedaj dosežene uspehe in z upravičenim zaupanjem v bodočnost gledati menjajoče se dogodke boja. Nadalje je grof Tisza z ozirom na izjave raznih vodilnih državnikov o mednarodnem položaiu prečital tn-di izjavo zunaniega ministra barona Buriana o vzroku vojne. Zaradi po-manjkania prostora priobčimo to iz-iavo jutri. Boji na morju. Štirje ruski razJiralci so v noči od 13. na 14. junija napadli nemško pomožno ladio ^Hermannr, jugo-vzhodno Stockholma in jo užgali. Moštvo je ladjo razstrelilo. »Nordd. Allg. Zeitung« prijavlja obsirno pojasnilo o notopu Iadje :>Tu-bantic<.-, iz katerega pojasnila izhaja, da ni nemska vojna ladja , potopila ^Tubantic«. Iz Amsterdama javljalo, da je angleška admiraliteta pokii^ala do-mov vse angleške vojne Iadje, kl se r.ahajajo na Atlantskem oceanu, v Tnđiiskem in Sredozemskem morju ročilo, da morajo poslati polovico svojih posadk domov. To so posledi-dice bitke pri Skageraku, Stran ^. .M~UVENSKJ NAKUU*, anc 15. junija ibUb. 130. Siev Vojna z Italijo. NAPAD NAŠIH LETALCEV NA SAN GIORGIO 1N GRADE2. Dunaj, 14. junija. (Karti. uracL) Uradno razglabajo: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremeajen. Naši hldroplani so znova napadli kolo* dvor in vojaške naprave v San Glor-gio di Nogaro ter notranji pristan v Gradežu. Namestnik načelnika generalnega štaba Pl. Hofer, fmL ITALUANSKO URADNO POROCILO. 12. junija. V dolini Camonica in v Judikariji artiljerijski dvoboj in praske manjših oddelkov. V Lagarin-ski dolini intenziven sovražni artiljerijski ogenj na naše pozicije na Corni Zugna. V Vallarsi, v odseku Pasubija in na fronti Posina - Astico je naša infanterija prodirala, Čeprav io je oviral ljut sovražni topovski ogenj in v višjein ozemlju sneženi viharji. Dva sovražna protinapada v smeri na Forni Alti in v odseku Cam-piglia sta bila zavrnjena z najtežjimi izgubami za sovražnika. Na visoki planoti Sette Comuni, južno - zapadno Asiaga, so prekoračili mali lastni oddelki dolino Canaglia in prodirali proti zapadnemu pobočju hriba Cen-gia. proti hribu Barco in hribu Busi-bollo. Daljša podrobna poročila po-vzdigujejo sijajen uspeh našega orožja v bojih na hribu Lemerle dne 10. Junija. Hrabra infanterija brigade Forli, 43. in 44. polk, je prestala krepko šunke ogromnih sovražnih infan-terijskih mas, ki so bile dosegle že visino naših pozicij, napravila je na-to protinapad, razpršila sovražnika in mu sledila precejšen kos poti za petami z bajonetom. V Suganski dolini so šle naše čete še dalje proti potoku Maso in so zavrnile sovražne protinapade v blizini Scurelle. Na ostali fronti artiljerijski dvoboj in delovanje naših malih oddelkov. So-yražni Ietalci so metali bombe na Vi-cenzo, kjer je bila zadeta vojaška boinišnica, na Thiene, Benetke in Mestre, napravili pa so le neznatno škodo. Italljanske fronte ruska ofenziva ni razbremenila. »Corriere della sera« naglaša. da seđaj se še nič ne čuti. da bi bila ruska ofenziva razbremenila italijansko fronto. Nasprotno. Avstrijci so podvojili silo svojega napada, da bi izjednačili izgubo na vzhodnji fronti z uspehi na jugo - zapadni, brez-dvomno v zaupanju, da ustavijo rusko ofenzivo. Vsled tega je italijansko armadno vodstvo čutilo potrebo, da so se v zoni Asiaga v obrambni crti čete nekoliko umaknile. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, Tntervencijonisti so v Milanu v galeriji Vittorio Emanuele manifestirali za ministrstvo Bisolatti. Klicali so: Mi hoćemo Bisolattija za mi-nistrskega predsednika! Zivel Ca-doraa, živel Salandra! 32 socijali-stov je bilo aretiranih, ponoći so jih izpustili. — Tuđi v Benetkah so bile manifestacije za Saiandro in Cadorno. Ifalljansba ministpsfefi kriza. Rimska poročila dne 14. junila naznanjajo, da kralj vćeraj ni sprejel nobenega parlamentaca. To dejstvo samo potrjuie, da kralj prepušča re-šitev krize Boselliju. Salandra je iz-javil izrecno, da noče biti v novem minlstrstvu, podpiral pa je bo krepko v interesu dežele. Boselli je kon-feriral z Marcoro. z več drugimi po-slanci. z Bissolatijem. Sonninom in potem s kraljem. Na Montecitoriu so-dijo. da je Bcselli mož bođočnosti in da bodo imenovani trije novi resort-ni ministri za komunikacijo, preskr-bovanje z živili in municija Prijatelji Salandrovi so imeli pod predsedstvom poslanca Arlotta posvetovanje, v katerem so sklcnili, da bodo podpirali vzpostavljenje Sa-landrovega kabineta na široko naci-jonalni podlagi. Ali delegatje demo-kratičnega bloka, kateremu pripa-dajo reformni socijalisti, republikanci, radikalni in konstitucijonalni de-mokratje in ki so bili prava opora Salandrovega ministrstva, so skie-nili, da se bodo upirali vsakemu po-skusu nove sestave Salandrovega kabineta. Blok je zavrgel tuđi more-bitno kandidaturo Tittonijevo in se izrekel za Bissolattija. Proti Salandri pa se je izrekla tuđi konstitucijonel-na levica in levi centrum. »Štampa« pravi, da je položaj še temen in še ni pričakovati hitre rešitve krize. »Secolo« pravi glede demisije Salandrovega kabineta, da se ne srne smatrati reakcije v zbornici za posledico avstrijske ofenziva; reakcije je posledica volje intervencijo-nističnih srrank, ki hočejo uporabiti vse energije, da branijo domovino. Salandra se je v vidni svoji Časti-hlepnosti preveč izoliral, zato je morali pasti. Boselli je kljub svoji visoki starosti vreden njegov naslednik. Njegovo ministrstvo bo samo nada-Ijevanje Salandrovega ministrstva in bo jamčilo aliiranejm. avromatično in neizpremenjeno voljo Anglije, da se bije boj do zmage. Novi ministri bodo najbrže sle-deči; Bisolatti zunanji minister; Luz-zatti ali Nini, finančni; zakladni minister bi utegnil biti Salandra; za javna dela Nava ali Saehi; Marconi za municijo in komunikacijo: dalje bi vstopili v ministrstvo Raineri, Bianchi, Dari. Arlotta, Stopatto, tako da bi bile vse stranke zastopane. Vojni minister ostane najbrže Mar-rone, mornarični De Reval ali Cu-tinelli. Kakor poroča »Corriere della sera«, je naprosil kralj Bosellija, naj prevzame sestavo novega kabineta. Boselli si je izprosil 24 ur časa za premislek. Pavel Boselli je bil rojen v Savoni v Liguriji 8. junija 1538, po končanih študijah v Turinu se je po-svetii pisateljevanju zlasti v gospodarskih strokah. Dosegel je stolico finančne vede na vseučilisču v Rimu, se gfibal zajedno v praktičnem in jav-nem življenju, od leta 1870. se je ude-ležil kot poslanec Savone delovanja zbornice. Naučni minister je bil v kabinetu Crispi 1888 do 1891. finančni minister od junija 1894. do marca 1896. v drugem kabinetu Sonnino zo-pet naučni minister. — Meseca maja lani. ko je moral Salandra vsled Gi-olittijevega nastopa za neka] Časa odstopiti, je kralj poveril Boselliju sestavo kabineta. Ni pa sprejel te naloge, marveč je pokazal kralju na Saiandro kot najprimernejšega mo-ža v on em trenotku. S tem je izstopil iz vrst GioJittiiancev in nacijonalisti ga časte za največjega patrijota. Politični krogi ne verjamejo. da bi Boselli v teh težkih časih vzel na svoje rame težko breme predsedni-štva zbornice in ako bi tuđi prevzel novo sestavo kabineta, ni verjetno, da bi se mu sestava posrećila. Lugano. 14. junija. (Kor. ura-d.) Kakor porocajo rimski listi, je imel designirani kabinetni šef Boselli v£e-raj pogovore s Saiandro. Alessijem. Bissolatiiem in Sonninom in ie kralju dvakrat poročal o napredovanju svojega nrizadevanja v svrho razre-sitve položaja in <;estave novesra ka* bineta. Vsa poročila se strinjajo v tem, da Salandra ne bo več član ministrstva. Proti Bisso-lattiju se izraza odpor. zlasti se hoče preprečiti. da hi sprejel notranje ministrstvo. Glede Sonnina se uve-Jjavljajo tako osebni kakor politični in izvenpolitiČni momenti različnih smeri. Sicer kroži vse polno starih in novih irnen za dosedanja in nova ministrska mesta. Zapadno bojišče. NEMŠKE ČETE SO OSVOJILE SOVRAŽNE POZICIJE PRI PRISTAVI THIAUMONT. Berotia, 14. junija. (Kor. u rad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na višinah jugo - vzhDdno Zil-lebeke smo izgubili tekom včeraj-šnjega boja del novih pozici}. Desno od Mase smo v bojih dne 12. in 13. hinija osvojili sovražne po-zicije, naluriaioče se zapadno in južno Pri t*m mog riell 793 Francozov, med njim! 27 častni-kov in vplenili 15 strojnih pušk. Pod-jetja nemskih pa trn I i pri Mancourtu severno Somrae in v Argonah so bila uspešna. Vrhovno armadno vodstvo. HUNCOSKO URADNO POROCILO. 11. junija zveče r. V Belgiji je uničevalen ogenj naše artiljerije provzročil v nemških utrdbah dva požara, katerima sta sledili eksploziji. Na fronti severno Verduoft se iako živahno nadaljuje artiljerijski boj. Na obeh bregoviti Mase ni bilo čez dan infanterijskega delovanja. Naše baterije so obstreljevale sever-na vaši Douaumont sovražne oddd-ke. V Vogezih so bili Južno Co! St. Marie nemški oddelki, ki so po hu-dem artiljerijskem obstreljevanju po-skusili se približati našim liaijain, po ognju naših strojnih pušk vrženi na-zaj v svoje jarke. 12. Junija. Francoska artiljerija je med Oise-o in Aisne-om blizu gozda St. Mare razbila neinško utrd-bo pri Haute Chevanchće je stiskal-na mina razdejala podzemske naprave Nemcev. Istočasno je vsled eksplozije dveh min nastala SO metrov v premeru velika votlina, od katere so Francozi zasedli tri strani. Na obrežju Mase je severno Verduna hud artiljerijski boj. Na levem bregu sta se ponesrečila dva napada, eden na visino 304, drugi na visini vzhod-no od te. Na desnem bregu ni bilo infanterijskega delovanja. V gozdu pri Apremontu sta vdrla dva mala nem-ška oddelka v najsprednejši del fran-coske pozicije. V boju moža do mo ža so bili z izgubami pregnani. V Vogezah se je posrećilo Nemcem po Ijutem obstreljevanju prodreti v franeoske pozicije južno visočine St. Marie, Protinapad z ročnimi grana-tami jih je takoj zopet nazaj vrgeL 12. j u n i j a z v e č e r. Od fronte severno Verduna ni bilo sporoče-no nič o kakem infanterijskem delo-vanju. Naša artiljerija se je uspešno borila proti nemškim baterijam, ki so zlasti obstreljevale okoliš južno Thiaumonta in zapadno forta Vaux. Na ostali fronti je bil dan miren, iz-vzemši Champagno, kjer je v odseku Tahure zadobil artiljerijski boj veliko silo. 13. j u n i j a ob 11. z večer. Tekom dneva ni bilo s severne fronte Verduna nikako infanterijsko delovanje sporoceno. Obstreljevanje je bilo v raznih odsekih vzhodno in zapadno Mase časoma prekinjeno. na drugi fronti je bil dan miren. ANGLESKO URADNO POROCILO. London 11. junija. Slej kakor prej je središče vsega delovanja na-prej stojeći del odseka pri Ypernu. Sovražnik je hudo obstreljeval južni del v blizini visočine 60, ravnotako mesto Ypern in jarke severno ceste v Meinu. Infanterijskega delovanja ni bilo, izvzemši brezuspešni nemški poskus, napasti neko našo stražnico. Delovanje v zraku je bilo ovirano po viharju, a eno Fokker - letalo je bilo zbito na tla. Pesimistična kritika. Med največje težave, s katerimi se morajo boriti branitelji Verduna, šteje »Temps« pomanjkanje žeieznie za dovoz rezerv in municije. Važna strategična linija Lesouville - Ver-dunu je vsled nemske pozicije pri Saint Mihielu neporabna. — Enako sodi »Petit Parisien«. ko obžaluje. da morejo Nemci nadaljevati svoje napade na notranje forte, ker vsled kake ofenzive na drugih frontah še nišo primorani od Verduna vzeti kaj vojastva. Ruske čete za Franctjo? >Pester Lloyd« poroča preko Kodanja: Pri Arhangelsku se vrši koncentracija moćnih ruskih čet, ki prihajajo večinoma s Finske. Govori se. da namerava Rusija te čete poslati preko Anglije na franeosko fronto in da je bilo s tem nacrtom v zvezi tuđi potovanje lorda Kitche-nerja. Londonski vojni svet. Londonska »Times« opozarja na veliki pomen vojnega sveta, ki zbo-ruje zdaj v Londonu in ki se ga ude-ležujejo tuđi zastopniki Francije, med njimi generalisim Joffre in ministrskl predsednik Briand, ter pravi: Če kdaj. je zdaj nujno potrebno najteme-Ijitejše sodelovanje četverozveze. Vojna na zapadni fronti je prišla v kritičen, da, v grozilen stadij. Zavo-jevanje forta Vaux je, to je treba priznati, približalo sovražnika Verdu-nu, in pri vsem občudovanju brani-teljev je neizpodbitna resnica, da so Nemci pridobili na terenu. Angleško vojno ministrstvo. Angleška vlada hoče povodom imenovanja novega vojnega ministra na mesto lorda Kitchenerja izvršiti tuđi popolno reorganizacijo vojnega ministrstva. Tišti listi, ki se z naj-večjo vnemo zavzemajo za vojno do skrajnosti, se potegujejo za to, naj bo za vojnega ministra imenovan lord Milner. Ta je vodja najskrajnejše vojne stranke in največji nasprotnik vsake poravnave z NemČijo. Kot kandidat se imenuje rudi Bonar Law, ki ga podpirajo konservativci. Vse stranke bi pač najraje videle, da bi prevzel v^ojno ministrstvo Llovd-OeoFge, a ta se ga brani in priporoča lorda Derbvja, Francoskf senat. Francoski senat je sklenil, pobirati 50 odstotkov od vseh, nad 5000 frankov znašajočih vojnih zasluž-kov. Zbornica se je baviia z naslovom, monopolizirati vse izdelovanje municije. Pri tej debati so prišla na dan senzacijonalna razkritja o škan-aaloznem načinu, kako izkoriščajo municijske tovarne državo, da napravi jo čim naj več dobička. Posa-rnezne tovarne, ki i majo osem milijo-nov kapitala, so na leto zaslužile do 18 milijonov. Vojna v Vzhodnji AfrikL London, 11. junija. General Smuts javlja: Kolona Hamington, prodirajoča vzddž železnfee, je za-sedla važno postajo Mombo in je pregnala sovražnika. Zavojevana je bila ena strojna puška. Kolona Hos-kings je zasedla Kalano, 14 milj jugo - zapadno Momba in je vrgla znatne sile proti jugu. Naše izgube so lahke. Na južni meji je polkovnik Rodgers napadel sovražnika v gorah Poroto. Polkovnik Nurrav je zase-del Bismarckburg. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Duna], 14. junija. (Korii. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno, mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 14. junija- (Kor. urad.) Wo!?fov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojiš vv. NIčesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj na Gribem. Posebni poročevalec londonske-ga »Daily Telegraph« dr. Dillon javlja: Program, ki ga ima izvršiti en-tenta na Grškem, se ne nahaja več y rokah diplomatov, temveč v voja-ških rokah. To je povedal francoski poslanik pri svoji zadnji avdijenci tuđi Skuludisu in kralju Konstantinu. Ententa je sklenila, da napravi konec nejasnostim in general Sarrail bo sedaj uporabil vsa sredstva, ki so za to potrebna. Porabil jih bo pre-mišljeno in naglo. Nemški vpliv je dosedaj na Grškem še vedno na-raščal. Šef generalnega štaba Dus-manis je poziva! grškega Bismarcka, imel je vajeti v rokah. Vsak državni dokument, vsako poročiH, vsako okrožnico se mora predložiti njemu in ćelo diplomatične spise in poročila na ministrskega predsednika se morajo izročiti najprej generalu Dus-manisu, ki odloči, kaj se naj zgodi naprej. General je o vsem natančno informiran in razpolaga s 400 vohu-ni. — Dr. Dillon poroča nadalje, da so v inozemstvu živeči Grki ustanovili silno organizacijo, ki ima svoj glavni odbor v Parizu, ki hoče po-seči v rnednarodno politiko ter po-udarja. da sta dvor in vojaška stranka v Atenah trdno odločeni. vztrajati do konca v opoziciji proti Franciji in Anglfji. Vse sili entento, da izzove skorajšnjo odločitev. (»Zeit«.) Franeosko poročifo o položaju r Atenah. V seii franeoskega zborniftiega odseka za zunanje zadeve je podal poslanec Levgties poročilo o položaju na Grškem. Izjavil je, da so se tamkaj vzbudili liberalni in nacijo-tialni elementi k novemu življenju. Napada se politiko kralja. Le energično postopanje entente bo prepre-čilo intrige atenskega dvora z Berlinom ter resilo Grško grozecih ji kalamitet. Pod pritiskom blokade. »Echo de Pariš« poroča: Blokada Grške tako dolgo ne bo preklica-na, dokler grška armada ne bo po-polnoma demobilizirana in d-okler ne bodo odpusceni četverozvezi sovražni uradniki. Prebivalstvu v Epiru grozi lakota, »Times« javljajo iz Aten: Povodom nekega vojaškega slavja so se vršile pred Venizelosovim stanova-nlem burne demonstracije. Množica je razbila okna venizelističnih Iistov. Diktator Sarrail. Iz Aten porocajo: General Sarrail je odgovoril na grški protest proti blokadi s tem, da je dal vse v blokiranih grskih pristanišnih se naha-jajoče crrške parnike spraviti v Miloš. Grškega pristaniškega poveljni-ka v Solunu, ki je po nalogu svoje vlade ostal na svojem mestu, je po- ! zval general Sarrail, da naj Solun ta- i koj zapusti, sicer da ga bo daj iater. i niratl. Francozi so zasedli kraljevo palačo v Solunu in v njej se je naselil Sarrail. Na pozicije, ki so jih imeli po-preje zasedene GrkL so postavili ali-iranci svoje topove. V Atenah vlada še vedno veliko razburjenje. Dne 13. t. nu le konferi-ral Skuludis do pozno čez poinoč s kraljem Konstatinom. Venlzelos zavri? »New York Herald« poroča iz Aten: Grška vlada se bo maščevala za blokado s tem, da je sklenila Ve-nizelosa in njegove najodlićnejše pristaše aretirati. Srbija in Grška. Preko Rotterdama porocajo: Srbska vlada hoče v sporazumu z entento napovedati Grški vojno in sicer pod pretvezo, da je Grška prelomila svojo zvezno pogodbo s Srbijo. Turska vojna. Rusko poročilo iz Male Azije. 10. junija. Kavkaska fronta. Pri Trapezuntu so vrgle naše Čete sovražnika iz njegovih pozi-ij zapadno mesta Platane. Turski protl-napadi so se ponesrečili z velikimi izgubami za sovražnika, 11. junija. Kavkaska fronta. Turki so opetovano napadli našo pozicijo v prostoru pri Platani. Bili pa so z velikimi izgubami zavrnjeni ter so pustili mnogo sto mrličev pred našimi jarki. V smeri Gumiškana so zasedle naše čete najsprednejšo crto sovražnih jarkov. V smeri Diarbekir so naše čete napredovale; pripeljale so vjetnike in zaboje z municijo. Letala v Egiptu. Angleški vojni urad razglaša: Sovražna letala so z bombami na-padla El Kantaro in s strojnimi pu-škami obstreljevala Romani v Egiptu. V El Kantari je bilo le malo škode, v Romaniju sploh nič. Na vzhod-ni meji okrožja'Katia so bile uspe-šne praske predstraž. Hrvatski sabor. Včeraj je pričelo poletno zase-danje hrvatskega sabora. Na začetku se je se je spominjal podpredsed. dr. MsLgdić hrabre armade, obnovil je prisego zvestobe do vladarja ter je izrazil prepričanje, da nam bodo naše čete izvojevale siguren in trajen mir. ZakljuČil Je svoi govor s kll-cem: Živijo kralj! Slava padlim junakom! čast in hvala naši neporazni armadi In njenim voditeljem! Sabor Je pooblastil podpredsednika, da po-šlje vladarju ter nadvojvodoma Fri-deriku in Evgenu vdanostne brzojavke. Po prečitanju kraljevskega re-skripta razpravlja sabor o nujnem predlogu poslanca Prebega, da nal se izključeni pravaši - frankovci dr. Horvat, dr. Frank in Zatluka zopet pripustilo k sejam. Po kratki debati je bil predlog s 35 glasovi proti 15 odklonjen. Prihodnja se]a danes. Vesti iz primorskih tel Naša vlada za naše Italiiane. V februarju 1916. je naše notranje ministrstvo ustanovilo s svojimi sred^ stvi na Dunaju za sredniešolce italijanske narodnosti, ld so begunci. pa so prijemali kot taki državno pod-poro, konvikt ki se nahaja pod stro-kovno pedagoško upravo, podrejen pa je centrali za oskrbo begfuncev. Gojenci tega konvikta se vzdržujejo na državne stroške ter morajo po iz-beri roditeljev pohajati v zavod z italijanskim učnim jezikom (Rainer-gasse) ali ako znajo nemško, kako srednjo solo z nemškim učnim jezikom. V prvem slučaju so oprosčeni šolske takse, v drugem jo plača država, ki jim preskrbi rudi potrebne učne knjige. V konviktu je praznih še 120 mest. Sprejemajo se v prvi vrsti gimnazijalci ali realci, ki so brez staršey ali so pobegli brez staršev. Prošnje se pošilja centrali za vojne bejnince. Dunaj, II., Zirkus^asse 5, potom politične ali redarstvene oblasti. Odlikovan! letalec. Z vojaškim zaslužnim križeem tretjega razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrena ponašanja kot letalec pred so-vražnikom je odlikovan fregatni po-ročnik Dragan B a b i č v Pulju. V ruskem vjetništvu se nahajajo poleg seznamov izgrub: Josip Pa-h o r, 55. p„ iz goriškega 5?lavarstva, v Leberjanu; Adalbert Peric iz Primorja, 55. p., je bil v generalni bolnišnici v Moskvi; Mihael Pete-j a n iz goriške okolice, lovski b. 20, kraj ni naveden; Anton Pretner, četovrodja, in Ivan P r i m o ž i č\ oba s Tolmiskega, lovski bat 20., kraj ni naveden; Fran Sfiligo] iz gtacfl^ 136. 5tev. .SLOVENSKI NAROD', dne 15. jtmija ismd. Stran 3, ^anskega glavarstva, Je v Jekate- nngradu, Fabij Sfiligoj je meti ruskimi vjetniki izkazan brez naved-be kraja, oba lov. bat. 20.; kraj tuđi ni naveden za Josifa Š u 1 i g o j a, 47. p., iz tolminskega glavarstva;' Alojzij T r p i n iz Podgore pri Gorici je v Karačevu, Josip Vuga z Gori-skega v Lebedjanu, Josip Zavad-!av iz goriške okolice v Asabadu, Karol Žuljan v Lebedjanu, vsi lov. bat. 20. Iz italijanskesa vjetništva se }e o^lasil Anton F r 1 i ć, učitelj iz Liž-niana. ki je bil od maja lanskega leta neprestano na soški fronti ter bil odlikovan ^ radi hrabrosti in povišan za praporšcaka; 15. maja letos je priše! v italijansko vjetništvo. v Razpuščen ie občinski zastop v Soči. Občinski posli so poverjeni trgovcu Josipu Flajsu. Mihael Zavadlal t. V Zadru je umri 12. t. m. dalmatinski deželni solski nadzornik dvorni svetnik Mihael Zavadlal. — Pokojnik ie bli slovenski rojak, don;a iz goriške okolice in ie, dovrsivši vse-učiliske Studije, najprej služboval na različnih domaćih zavoditi, potem pa prišel v Dalmacijo, kjer si je kot šol-ski nadzornik pridobil mnogo za-slug za povzdigo šolstva. Bodi mu blag spomin! Umri je v Omišlju zdravnik dr. Tadej vitez B j e I i u s k i, pri tamošnjem ljudstvu iako priljubljen, ker je bil dober z-uravnik in je pridno pomagal dvigati narodno gospodarsko blagostanje. Vzorno je vodil »Društvo /a štednju i zajmove*. Iz Krepeli na Krasu poročajo, da si je vinarski nadzornik c. kr. na-mcstništva v Trstu ogledal s peroci-dom škroljene trte in izjavit, da ako je škropljenje priređeno pravilno, nadomesča perocid galico. Nadzornik je povedal. da lani so bili uspehi s perocidom slabi, drugod dobri. V bolnišnici »Austro - Ameri-kane« v Trstu so umrli: Anton Crni-goj, 2č let, mizar, iz Kožbane; Gre-gor Gleščič, asistent, 23 let, iz Gorice, Ivan Fon. 42 let star, delavec, iz Sma^ti pri Kobariđu, Katarina Pcr-ko. kmetica iz Podgore. stara S4 let, Ivan Reja. 7S let, kmet iz Kozane, Marija Arčon. ff> let. iz Vrtojbe, Josip Martinuzzi. 16 let. iz Bilj. Fazpušceno ie društvo »Societa musicalc Polese« v Pulju. Za reorganizacijo državne in av-tonomne uprave v Istri. Deželna upravna komisija za Istro je name-ščena in deluje v PoreCu. Te dni je priobčil *Polaer Tagblatt- vrsto član kov, kjer je zahteval, naj bi se vse glavne oblasti v Istri osredoto-čiie v Pulju. kakor n. pr.: okrožno sodišče. trgovska zbornica, deželni odbor itd. Puljski »Hrvatski list* iz-javlja. da se v načelu strinja z nem-škim listom, meni pa. da prvi korak na tej poti naj bi se storil glede avto-nomne (deželne) uprave, kakor se je žc zgodilo glede okrožnega sodišča in tr^ovske zbornice, ki sta de facto žc odpravljena iz Rovinja. Tuđi deželna upravna komisija z vsemi uradi in zavodi bi se morala preseliti iz Poreča, kjer je radi neugodnega položaja in slabih komunikacij jako ovirana v poslovanju, posebno pa na obeevanju s strankami in mesti širom Istre, a niti ne omenjamo ne-srečnega poreškega ambijenta, ki Je tuđi v minolosti mnogo zakrivil v istrskih političnih nezgodan. Poduk ljudstva o gospodarskih razmerah po vojni. Dalmatinski de-želni šolski svet je razposlal na učitelje in učiteljice okrožnico, v kate-ri jih pozivlja. naj zbero ljudstvo svojega delokroga v soli ter mu raz-ložijo gospodarske razmere po vojni. Ljudstvo je treba podučiti, da ne za-pravlja denarja. dobljenega za rekvirirano žival in razne predmete, ker bo po vojni zopet treba denana za nabavo živine itd. S podporo, ki jo ćobivajo ženske, naj si ne kupirejo nakitia, marveč naj hranijo denar za potrebne reci. Društva, ki so se svojevoljno razpiistHa. Svojevoljno so se razpu-tila v Dalmaciji naslednja društva: Armonia v Sinju, Banda cittadina farense v Hvaru, Cyklist klub v Splitu, Biblioteci popolare v Splitu in Hrvatska Sokolska Zajednica v Splitu. Iz imenika odvetnikov t Zadru je crtan po zaključku naivišjega sod-nega dvora na Dunaju tndi dr. Ljudevit Mile ovi eh. ki se nahaja že več časa v inozemstvu. Sladkor za Dalmacijo. Tz Splita poročajo, da je došla prva pošiljatev sladkorja za Dalmacijo v conološke svrhe in sicer 20 vagonov. Do konca novembra se uvozi 50 vagonov za dezertna in popravljena vina, 300 vagonov za mala vina. Prlstopatte !so! članl k „Rdečemn krUts«! | Dnevne vesti. — Odlikovanje. Najvišje pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadpo-ročniku - avditorju dr. Antonu Do-1 c n c u in poročniku 27. pešpolka Francu R e in i c u. — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje so dobili: nareinika 17. pešpolka Edvard Oblak in Alfonz Mevec; narednika 87. pešpolka Martin Poharc in Josip C a j h e n; računski podčastnik 17. pešpolka Miroslav A in b r o ž i č; računski podčastnik S7. pešpolka Anton Sor-j a n in straZ'mojster 3. trenske divizije Jakob Rajh. — Razstava ženskih robnih del iu generalni polkovnik pl. Boroević. Učenke niestne slovenske oseuiraz-redne dekliške ljud. sole pri Sv. Jakobu so na sjavnostno otvoritev raz-stave ženskih ročnih del povafoile tuđi armadnega poveljnika general-nega polkovnika pl. Boroevića. iNa-to so dobile naslednje prisrčno slovensko pismo: »Ljube moje mlade gospodične! Zelo in odkrinsrčno me jw razveselilo, da ste me povabilc k slavnostni otvoritvi razstave žen^kih ročnih del, ki jo priredi vaš zavod. Sreno rad bi sledii Vaši želji ter pri-sestvuje otvoritvi te lepe razstave, občudoval Vašo marljivost in Vaša deki, ko bi rri Ie bilo inogočo; toda, žal i bou, mi razmere ne dopuščajo, odstraniti se od armadnega povelj-siva. NajboljSe moje želje sprcnilja-jo Vaše podjetje. Želim iz vsega srca, da bi bila deia \*ašc ncutrudljive pridnosti in Vašega priznanja vred-nega priziidevanja deležna najlepsc-ga uspeha. — Vojna pošta 305. dne 12. junija 1916. — Boroević. gp. 1. r.vt — Sprememba me\ širsega voj-nega czemlia. Z razgliisom notra-lije^a minisirstva so bile ineje jugo-zapadnega vojnecra ozemlja tako spremenjene, da so bili okraji Grob-ning. Lietzen, Liubno. Bruck. Miirz-zuschlag. Gradec, Weiz, Hartberg in Feldbach iz širšejra vojnega ozemlja izlcjeni. Mcje ožjega vojnega ozemlja so ostale neizrrcmenienc. — Za v vojni oslepele vojake. C. kr. dvomi založnik gospod Gubri-jel Piccoli. lekarnnr v Ljubljani, je izroeil po upravništvu »Laibacher Zciiung^ deželnemu odboru vsoto .?oo kron za nameravani deželni zavod za slepe. Za ta plemeniti čin naj bo izrečena gospodu darovatelju na tem mestu najtoplejša zahvala deželnega odbora kot zastopnika de-žtle Kranjske. — Z italijanskega bOjišča. Vče-raj, 11. t. m. dopoldne ie zadela sq-vra/na granata v polno mojega naj-boljsega tovariša c. kr. kadeta v rezervi. T a v č a r j a. Baš ob pogledu v krasno Benečijo na robu strmo v dolino prepadajoče stene je ugasnilo mlado življenje, ki se je bilo komaj razcvelo. Tovariš, mi gre-mo naprej, da te maščujemo! — Vilko M a z i, kadet. — Knjige za ran?ence. Vojni ku-rat M. Vycudilik, Rcservcspital Nr. 2 Pardubitz, Abt. 4, Bohrnen, se je obr-nil do mestnega magistrata s poro-čilom, da je v pardubiški nolnišnici nad 200 slovenskih ranjencev in bol-nikov, ki prosijo slovenskih kniig. — Magistrat se tem potom obrača do javnosti s prošnjo, naj bi, kdor more, poslal slovenske knjige za bolne in ranjene vojake na naslov zgoraj ime-novanega duhovnika. — Dežclna gospodarsko - po* možna pisama za vpoklicane voinike v Ljubljani (sodna palača}, daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokii-cancev in vX\h svojcev. -- Pogreša se Franc Pavlin, roj. v Praprotnembrdu, pristojen ob-čina Rovte, okraj iogaški. Dotičnik je bil ob splffšni mobilizaciji uvr-šćen k deželnemu pešpolku št. 27, oddelek pijonirski, 4. stotnije, 2. voj. Ker ni nobenega glasu o njem, je li še pri življenju ali ne. prosi njegova mati Marijana Pavlin v Rovtah, hišna štev. 10, pošta Rovte pri Lo-gatcu, da ji sporoči. komur je kaj znano o njem. Stroški se povrnejo. — Nove najvišje cene ra na-drobno prodajo govejega in telecjega mesa. V izpremembi tuuradnega razglasa z dne 31. oktobra 1915. je vlada za Ljubljano določila do pre-klica za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa naslednje najvišje cene za en kilogram: a) Ooveje meso in sicer: goveje meso 1. vrste s priklado 5 K 80 vin.; goveje meso II. vrste (prsni kos. vrat, rebra, flarn) s priklado 4 K 80 v: pljuč-na pečenka brez priklade 7 K; jezik 5 K; vampi (očišćeni in oparjeni) 1 krono 20 vin.; pijuča 1 K 20 vin.; obisti, en komad 1 K 30 vin.; gobec, cn komad 1 K; možgani, en komad 1 K; parklji, en komad 10 vin.; vime za 1 kg 1 K 20 vin.; loj za 1 kg 3 K, Ooveje meso, razven pljučne oc- čenke — se brez priklade ne srne oddajati. — b) T e 1 c č j e meso, in sicer: telečje meso I. vrste (pleče, hrbet, stegno) s priklado 4 K; telečje meso II. vrste (vrat, prsni kos) s priklado 3 K 60 vin.; jetra in možgani 4 K; pljuča, srce in vranca 3 K 60 v. Telečje meso se brez priklade ne sme oddajatf. Zastrupil se je s plinom. 64Ietni kurjać v bolnišnici v Mariboru. Ja-nez Loscher. ni dobro zaprl plinove cevi v svoji spalnici in se je tako nehote s plinom zastrupU. Aretlrana tatova. Na glavnem kolodvoru so aretirali evakuiranega skladiščne^a delavca Antona Pipana iz Trsta, dru^i dan pa njegovega tovariša. skladisčnega delavca Josipa Doplikarja iz Dornber^a, ker sta osumljena, da sta lani ukradla 8400 Ivron poštnega denarja in krčmar ju ZorčiČu v Kolodvorski ulici denana in vrednosti za 10.000 kron. Veliki nordijski večer v Kino Idealu. Samo en dan! Jutri, v petek, 16. junija, se predvaja veliki nordijski učinkoviti spored. Glavna točka sporeda je 4dej. zaloigra Ljubezen, ki se odpove. Tragedija dekleta, ki jo je narava po mačehovsko obdarila z le-poto, a ji dala ljubeče srce, ki se je z vso gorečnostjo in zvestobo okle-nila nioža. ki pa jo je varal v njenih najsvetejših čustvih, za kar se de-kle TP.aščujc s tem, da pritira Ijublje-nega moža na rob gmotnega in nrav-nega propada, kar pa uniči tuđi njo samo. Težko vlogo igra Klara Wieht, mojstrsko naravno. »Gvidon Prvi« je naslov trodejanske burke z Gvidonom Tielscheriem v glavni \!ogi. Do solza se mu mora človek smejati, tako imenitno igra napih-njenega mesarja — parvenija, ki je bogat dovolj. da si kupi kar ćelo krali estvo »Pleitani'o -. — Prvovrstn! spored mladini ni primeren in se predvala samo iutri, — V soboto 17. do 19. jnnija: »Vsled nestanovk-ne Itubeznr.« Krasna družabna drama v štirih delanjih z znamenito ieralko Annie Boas v g^Tii vlogi. Ideal K?no. Vrebanje razredne loterlte (1. razred 1. dan): 60.000 K dobi štev. 60.606. 10.000 K dobi 109.028: po 2000 K dobe: 33.502. 59.837, 71.929, K2.773. 9.S.P65: no 1000 K dobijo: 6003, 55.897, 64.500, 92.825, 95.998, 9^.737, 102.^79, 112.476. V voja$ko siiižhovanie zopet vrpoklicana družabnika tvrdke Ci uha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno Javlja ta p. n. občinstvu, da ostane trgoviifa začasno zaprta ter se priporocata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svoio naklonjenost do zopetne otvoritve. Rozne strni * L!oyd - George — slučajno re-šen. S parnikorn »Hampshire«. s ka-terim je ponesrečil angleški vojni mi-nister lord Kitchener. bi se bil moral peljati na Rusko tuđi angleški muni-cijski rninister Llovd - Oeorge. Ostal je pa doma zaradi irskega vprašanja ter poslal svojega namestnika. * Crtani južnotirolski odvetniki. Cesarska naredba z dne 24. decembra 1915 določa, da je iz liste OKlvet-nikov crtati tište, ki so pred vojno ali med vojno zapustili svoje bivali-šče, ali se do 31. januarja nišo vrnili. O crtanju odloči najvišje sodišče. Zdaj je bilo crtanih 22 južnotirolskih advokatov in 10 odvetniških kandidatov. * Emil Fagnet. V Parizu je 7. t. m. umri odlični franeoski pisatelj in literarni zgodovinar Emil Fagnet v starosti 69 let. Bil je profesor literarne zgodovine na Sorboni in na pariškem liceju ter od leta 1900. elan franeoske akdemije. Mnogo let je pi-sal za »Journal des Debats« gledali-Ško kritiko. spisal je pa tuđi več filozofskih del. * Izstradalna vojna proti Nem-čtii. »Berliner Lokalanzeigerc javlja iz Rotterdama: V tukajšnjem pristanu so bile zapjenjene ogromne množine krompirja, ki so ga kupili Angle-ži samo zato. da bi ne bil odpeljan na Nemško. Ker pa Angleži ne rabijo tega krompirja in se jim ne izplača, da bi ga sploh prepeljali domov, so ga pustili segniti. * Konkurenca med berači, V Ke- čkemetu na Ogrskem se je onemogli stari berač Gdmdri sprl s slepcem Qypjašem, češ, da mu ta deia preveliko konkurenco. Za Božič je G6-mori podaril slepcu steklenico teko-čine. češ, da je žganje v njej. Slepec je tekočino izpil in čez nekdaj dni se-veda umri. Sodišče je zdaj Gomoriju v prvi instanci na 4 leta ječe prisoje-no mu kazen zvišalo na 10 let. * Ukraden zvon. Slugi Kavvels-berger in Jrarka sta v Čeških Budje. vicah iz stolpa nemške realke ukradla 86 kg težak zvon. Odnesla sta zvon na zbirališče starih kovin in dobila zanj 292 kron 40 v. Seveda ni nihče od prevzemne komisije mislii, da je zvon ukratien; mislilo se je, da je bil zvon, ki je bil velike umetniške vrednosti ter je bil soli darovan po baronu Kani, žrtvovan iz patrijotič-nih nagibov. * Zamorci v SI. Louisu, Amerika je imela svoj čas veliko in krvavo Uomačo vojno, da bi odpravila sužnest zamorcev v južnih državah. Toda v zadnjih letih je hrepenenje po prefitu zadušiio vsa čustva huma-nitarnosti. Tako je mestni svet v St. Louisu sklcnil zukon,ki prepoveduje, dajati zamorcem stanovanje v hišah, v katerih je 75 odstotkov prebival-ccvr bele kože ter prepoveduje zamorcem obiskovati cerkve, pleše, sole, gledalisča in zborovanja, kjer se zbirajo belokožei. * Skandal v italijanskem parlamentu. Rimska -Gazzetta del Popo-li« je pred kratkim trdila. da so razglednice, kazoče v Sibirijo poslane elane ruske durne. ki so jih ita-lijanski socijalisti razdeljevrali v parlament, nemski izdelek. Iz tega se je sklepalo, da so socijalisti posto-pali dogovorno z Nemčijo. Poslanec Bevino ie to prvi trdil, na kar ga je socijalistični poslanec Mazzoni na hodniku parlamenta oklofuta!. Bevino je poslal Mazzoniju priče, ta pa je dvoboj odklonil. * C. E. Hughes. Kandidat republikanske stranke za mesto predsed-nika Združenih držav severoameri-ških je torej Charles Evans Hughes. Ta je rojen v Glensfallsu blizu No* vega Jorka dne 11. aprila 1862. Po izvršenih vseučiliških naukih je po-stal sodnik pri sodišču v Novem Jor-ku. Od leta 1891. do 1900. je bil tuđi profesor prava. Leta 1905. ga je stranka hotela kandidirati za župana v Novem Jorku, a on kandidature ni sprejel. Od leta 1907. do 1910. je bil v Novem Jorku guverner. leta 1911. pa je postal sodnik pri najvišjem sodišču Združenih držav. Spomine na lorda Kitcheneria je v dunajski »Reichspošti« priobčila neka dama, s čije starši je ponesre-čeni angleški vojni minister mnogo občeval. Lord Kitchener, piše ta dama, je posebno ljubil Irsko. Zenk ni maral. Bil je molčeč, nepristopen mož, ni pa sicer imel nobenih tistih lastnosti, ki so značilne za Angleže. Ražen veslanja ni gojil nobenega športa, se ni zanimal ne za dirke, ne za karte in je bil silno zmeren glede pijace. Nemcev ni mogel trpeti. Bil je izključno in edino vojak in sicer strog vojak, ki ga sicer nišo sovra-žili, pač pa so se ga bali. * Lep državnik. Poročali smo že, da je bil na povelje italijanskega voj-nega sodišča aretovan korporal Jakob Cortese, ki je porabljal vojaške informacije za svojo korist. Ta korporal Cortese je po pokliču vseuči-liški profesor in je bil tuđi že mini-strski namestnik. Njegova preteklost je tuđi jako značilna zanj. Bil je že v sodni preiskavi zaradi nekih škan-dalov, potem si je pridobil ime kot pokrovitelj tajnih igralnic in končno se je njegovo ime imenovalo neposredno pred vojno, ko je nameraval ustanoviti blizu franeoske meje igral-nico, ki naj bi delala konkurenco Monte Carlu. * Poslanec, vojni liferant in go-Ijuf. Poročali smo svoj čas o veliki • senzaciji, ki jo je provzročil proces proti armadnemu liferantu in članu ogrskega državnega zbora Imri Ivanki. Tedaj so Ivanko prepeljali z Dunaja v Budimpešto. kjer so ga iz-ročili zdravnikom. naj doženejo. če je Ivanka res umobolen. Zdravnikom je dalo sodišče za to preiskavo šest tednov časa. Zdravniki so po poteku tega roka izjavili, naj se ga dene pod skrbstvo, toda sodišče je za zdaj sklenilo, da temu ne ugodi, nego da% pusti Ivanko še po sodnih izveden-cih preiskati ter bo sele potem od-ločilo. ali ga je postaviti pred sod-nike ali ga spozna za blaznega. Darila. i XXVH. zaznaipek prispevkov, kl so jih vposlali c kr. deželnemu pred- sedništvu naslednji darovale!: A. V prid društva »Rdečl križ«: } Uredništvo »Slovenskega Naroda« darilo Marije hi Vike Totn§i£ v fflf. Bistrici, 10 K; uredništvo »Slov. Naroda« izkupiček za izžrebani solni rožiček v restavraciji Krvarič v Ljubljani, 10 K; okrajno glavarstvo v Radovijici, skupni zneski 214 K 48 vin.: Anton Kane, drogerist v Ljubljani, 40 K; okrajno glavarsts-o v Radovijici 57 K; šolsko vodstvo v Karn-ni gorici (oddano na Teden Rdečega križa) 88 K 40 vin.; uredništvo »Slovenskega Naroda«, zbirka, 4 K 40 v; primarij dr. Ed. Šlajmer, prepustitev najemnine za april 1916 31 K 86 vin.„ za mesec maj 1916 31 K S6 v; uredništvo »Slovenskega Naroda«, zbirka, 4 K; okrajno glavarstvo v Ko-Čevju, darila: 1. uradniki okrajnega glavarstva, mesto nagrobnega venca za umrlega gosp. c. kr. davČnega oskrbnika Ivana Finka 30 K: 2. občinski urad v Sodražici 1 K; 3. Marijina družba v Dolenji vaši po dežel-nem poslancu Karlu Škulju, 100 K: 4. liranilnica in posojilnica v Robu r0 K; c. župnik Tomaž Zabukovec v Robu, 25 K; župljani iz Roba po župniku Zabukovcu 265 K 44 vin., skupa j 471 K 44 vin.; gopa Ivana Zhu-ber pl. Okrog 20 K; uredništvo »Slo-venskeFca Naroda«, odvetnik dr. Go-sak v Ptuiu izvensodnijske poravna-vc Koren proti Mlakarju 20 K; okrajno glavarstvo v Kamnik«, darila: Anton Jamnik. župnik iz Sela, 19 K 92 vin.. Franc Tome S0 K. zupnt u rad. Sv. Martin 20 K, Mengcs 60 K in 60 K, Alojzij Izlakar. Trojana 1H kron. Pavla Oš?.bnik v Kamniku 7 K 70 vin.. skupaj 227 K 62 \in.: okrajno glavarstvo v Postojnl. dve tretn-ni zbirke občinskega urada v Št. Petru pri oddaji lesritimacH za moko, 66 kron 67 vin.; gospa Hilda Tonnies S0 K: uslužbenci tvrdke Tanzher v Ljubljani, povodom četrtega vojne-ga odlikovanja svojega §efr, 85 K;; uslužbenci podružnice v Begunjati tvrdke Tauzher. iz enakega povoda, 19 K. Znesek 1533 K 73 vir?. Zraven znesek prejšnjih seznamov 143.934 K 47 vin. Skupaj 145.46S K 20 vin. Jfajbslilo cslngo storlte svojim dragim na bojiščn, če jih naročite na „Slovenski JfaroB", ker Ie na ta način redno dobivajo poročila iz domovine. Današnj* list obsega 4 strani Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Dr. Richteria Linimeot. s sidrom Capsici compos. Nadomestilo za Pain - Expeller s sidrom, je mnogo preizkušeno domaće zđravilo in ga v tisoč slučajih z najboljšim uspehom rabijo za vteranje proti bolečinam pri protinu, revmatizmu, prehlaje-nju, ohromelosti, bolečinah v bokih (ishias), bolečinah v križu itd. Veliko razširjenje Liniment. s sidrom je naj-bolj govoreč dokaz za izbornost tega izdelka, ki bi ga ne smelo manjkati v nobeni hiši. Toplo ga je priporočatl zlasti takim ljudem, ki se mnogo mu-de na prostem, ki so izpostavljenf hitri premeni vremena, se torej lah-ko prehlade, n. pr. vojaki, ekonomi, gozdarji, lovci, kmetovalci, ribiči, rudarji, pomorščaki, izseljenci itd.,pa tuđi turisti pred napornimi hojami in po njih ter sploh vsem potujočim, ker jim pomore hitro in zanesljivo. Vojnikom na bojišču ie Liniment. s sidrom popolnoma neutrpijiv (posije se prav udobno lahko kot vojnopošt-no pismo). Dobiva se v lekarnah ali direktno od dr. Richterja lekarne »Pri zlatem levu« v Pragi IM AlžbS-tina tfida 5. — Razpošiljanje vsak' dan. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, ane 15. ju ni i a 1916. 136. Stev. Zahvala. Za vse izkazano sočutje ob prczgodnji smrti naSc nepozabne, dobre hčerke, sestre m tete, gospodične Jnstine Žabbar izrekamo vsem, kateri so predrago rajnco spremili na njeni zadnji poti, iskreno zahvalo. Hvala darevalcem krasnih vencev m Sopkov in vsern, ki so rajnci in nam stali v ten težkih časih na strani. Posebna zahvala plemenitima ga. prof. Pavli LovSetovi in gozd. nadKom. Grošljevi. NOVO MESTO, dne 14. junija 1916. 1898 Žatajotl oatalL ■V Oddaata ao ~M dve meblovan! iM i Tporabo kuhinje. Kjc, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1887 Kupi se ena kompletna postelja x Umnico, dobro obranjena lofa ia kredaaiaa xa {edilnf co, tor aekm| drniega pohiatra. Ponudbe na ncr. „Slov Naroda1* pod „takol 28 18S2". Kapljo ae vaakovrstne vreče Obvezne ponudbe z navedbo množine je poslati na L|ublfana, postnl pradal 123. 1881 Proda se v Spodnji ŠiSkf skoro nova < enonadstropna biša pripravna za dve ozir. tri stranke z malim dvoriŠSem in lepim vrtom. 1852 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. kupim ▼ Poljanskem ali 8«ntpeterskem okrafo. Cenjene ponudbe pod „Hi*a st. 50/1885" na upravništvo „Slov. Naroda". i BBF* Kupim stare pokvarjene sipe sifonskin iklei. Cena in množina na upravništvo »Slov. Naroda« pod „S, S. 7M 1893". Zamenja se stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z enatcim stanovanjem. 1S96 Eopltarjera ulica At. 4,1. nadatr* Kup! se staro 189S damsko kolo. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod .,damako kolo 1894". Učenca s pnmerno Soisko izobrazbo, vešč nemškega jezika in iepim vedenjem ae »prejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim == blagom. 1802 ===: Kje, pove urravništvo »Slov. Naroda«. Klapca postene^a. zanpslj:vecra k enemu konju aprelmem tahOf. Sodavičarske obrti vajeni imaio nrećnost. P ača po dogovoru. Janko Enselmann, sodavičar, Kranf. 1867 Bančili sluga I<8?* se sprejme pri *0W& 1892 tti\u industrijolni banki podružnici = v Ljubljani. ===== 9aF" Zanimivosti v ~W Kino „Central" v deželnem gledališču. Hi^ Samo danes v četrtek: ■■■■■^■m Prvovrstna veseloigra v 3 dejanjih: N|en otrok. Real Orim in Ljudevit Trantataan v glavnih vlogah. Nenavaden tujec. Volervmaatične I Legenda v 3 dejanjih. TeloromaBtića« I Jutri v petek: Posebne predstave: ZADNJA PARTIJA. Pretresljiva drama. IfBešani ženski zbor. V soboto in nedeljo rellkansld zgodovinskl film ▼ tren oddeUUb in đeretlli defanjlb. Kraljica Lnjlza — kraJJlca trpljenja. ittliii'sobl sk«kla{« !&£• boliša stranka za čas vojne. Ponudbe pod „MftfcllraM ataaoTaaJe« na upravništvo »Slov. Naroda«. Vrtnarja na pristavo, neoženjenega, se »pr«jnie. Vstop tako{. — Ponudbe na: Baronlco Vranjcusnj, Berialavić« *a mL a. Zagreb. ___ isa x gospoc2arski3Ti poslcpjem In velikim dvortsćem um fiPv^ pi*o«la ix prost« roke. VpraSa »m Cegnarleva ulica a. L nads.rop|e. 1831 S 100.000 kron gotovine se želi udeležiti trgovce kot tihi kompanjon pri lcupčtji, industriji ali tovaroi. Resne ponudbe na upr v. »Slov. Naroda« 18.M pod JL X. 11824» 20. junija t I.. Za 1. iullj t. I Oaj" se iiit ~«J| 2 opremljeni sobi a babinjo. 1899 Pi>nudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod ttL lnlll 1899"._____________ :: Prazne vrefe:: kakeršnekoh kapi v vsaki množini ter po najvišji ceni trg, firma 1859 J. Kušlan, Kranj, Gorenjftko. Sapi ae ie lzveibaa (prepellćar.) 1990 Ponudbe z zahtevano kupnino je poslati upravništvu »Slov. Naroda« do 20. t. m.. Centralna mlekarna v Škoffl Lokl sprejme takoj izurjenega kurjača. Ucenca s primerno šolsko izobrazbo, krepkega 80 apra]OI0 v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Anton Muchaf Metlika (Belakrajlna). 18 6 ovijolne gnmnJe tucat 54 K — netto blagajna — rri Albertv Matxaerjn, Dunal I. Eohl- ■tassargaase a. 1676 Pcštni zavoj s 1") r-r: po povzetju. Do izvršenega reaktiviranja za poštno službo, želi začasno vpokojena poŠta-rica, zmožna nemščine, italijanščine, slrvenščine in iranco§?ine, aprojett službo kot zasebna urednica, učiteljica rotnega dela In some na kaki ljudski soli na deželi Bi pre- vzela tuđi vodatvo malofa foapo- dlnlatra brezplačno proti stanovanju in hrani. Jaltjana Blebter, Slap eb IđrijeL 1895 Vila Antonia Cirkvenicai nad parkom in kopališčem z tso udobnostjo. Zmerne cene. Pojasnila: Vila Aatenia. GlrkvOBlea ali ir. Ivam Habad, ikeffa Lcka. a^L>izitcrjc proti stalni plači in proviziji 8pre|BHe prvovrstna domaća zavarovalntea. Ponudbe pod „apreten" na upravn. »Slovenskejja Naroda«. 1710 pritlična hiša z velikim salonom, fOatilaOf trallkO in leplm TrtOOU Cena po dogovoru. Dobi se tuđi vsa gostiiniška oprava, Hisa je pripravna tuđi za drugo trgovino. A. Ceh. Rožna dolina, i Sliuovko, tropinouec in Fum ▼ mnotlnab ođ 00 1 đal|e9 po nlzklb dnevnih cenab se dobi pri tardU A. MM, Ljubljanu, kih cesto st. 15. fc^" Pianine, glasovirje, Phonale, Orchestrione, električne glasovirje. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. OVES se nadomesti z melasnfmi krmi li, ki jih razpoSilj* deželna centrala krmii, Ljubljana, TurjaSki trg §t 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35— 2a 100kg. -=<§■ M.odm salon ■§- čtttnka eHoroai, £jabljana, Stan trg BI, Vetima zaloga dunajsfrh damskih in deftiških = s^rnmkov. = iPoPravila teine in najeeneje. 2alni klobuki v veliki hberi. lzđelovanfe oenstiflsHli opre Ustanovljeno 1866. Moško, damsko In otroško perilo p^T* lastnega izdelka ~^ff đaleć znano zaradi izbornega kroja, točaega đela, zmernih cen prlporoća = C. J. HAMANN = dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosii, čaatniikih uniformirani, zavodov, sa« mostanov i. t. d. v LJUBLJANL Perilo po meri se izgotavlja najhitreje> Istotam prva kranjska pliiii 11 likal m (enla. Motorni obrata Hiifttie Tjnrfaaie m\i Haimrefl itrol Prisnane najpeitenef &a peatreiba. htttljia perje, pult ia itaiit Perilo za gajeoce zarado? v Jtalogl. Perilo za deteta v zalog!« lift kUM. Sportii pRiietL Kopalno parilo : s Dr. Lahmamia idravstvano parilo. Dr. l u stav Jlgrovo volneno parilo. :: Parilo TETBJI.