VESOLJNI CERKVENI ZBOR
"Pomladansko oišnenje", tako je liverpoolski nadškof dr.Heenan Po domače in Angležem razumljivo označil II.Vatikanski koncil,kise Lo pričel 11.oktobra. Pospraviti je treba hišo, odstraniti nepotreb nb navlako, ki se je nabrala tekom dolgega stoletja, moderniziraoi 11 jene naprave, nabaviti praktično pohištvo, na novo dekorirati ste= ne in pobeliti zunanjost. Skratka: Cerkev mora biti pripravljena z modernimi sredstvi v tej atomski dobi širiti nauk božji in se bori= ti proti neveri, ki zajema svet. Spogledati se mora z vsemi mogoČi= mi vprašanji, ki danes davijo človeštvo in pokazati pot iz zmede. ■Znova, časovno razumljivo, mora razložiti in osvetliti verske resni oe,ki jih je prejela od svojega božjega Ustanovitelja.Prožiti mora roko ločenim bratom, da bosta ena čreda in en pastir.
Posledice takega zborovanja, ki je bilo pripravljano več let ir katerega se bo udeležilo okoli tri tisoč cerkvenih očetov iz vseh Predelov sveta, vseh mogočih narodov in ras, so nedogledne. Sele po' zna zgodovina bo ocenila pomen tega vesoljnega cerkvenega zbora, a nobenega dvoma ni, da predstavlja mejni kamen med dvema dobama - ne Le za katoliško Cerkev, ampak trdno upamo, za vse kristjjnne in člo = veštvo.
Nekaj zelo preprostih misli nas sili,da se ponovno dotikamo tržaških zadev.Prvič mislimo,da imajo Slovenci v Italiji svojo posebne intere 3e.Drugič mislimo, da soza obrambo teh interesov potrebne slovenske Politične organizacijo.Tre tjič mislimo,da bodo te organizacije uspeL lo, če bodo močne. In četrtič mislimo,da je zato Vsaka cepitev med Slovenci v Italiji obžalovanja in obsojanja vredna.
Vsaki od teh točk je mogoče oporekati.Mnogi Ita. jani bodo rekli, da Slovenci nimajo posebnih interesov.Titovci bodo rekli, da slovenske p litične organizacije niso potrebne. Kdo bo rekel,da moč nič ne velja. A nekateri pišejo v primorskih čas opis ih,kot da bi bila cepitev obou dovanja vredna.
Vendar smo prepričani, da se ti ljudje motijo. Po našem totalitarci v demokratične organizacije seveda ne spadajo. .A ta izključitev puš= ča vrata široko odprta pisani množici de: okratično usmerjenih ljudi z različnimi pr odi, od levičarskih do desničarskih. Ti ljudje, Slo venci v Italiji, oi morali skupaj potegniti in sodelovati no politič nem polju.
Množica političnih organizacij zanje ni luksus, ki si ga ne bi mogli Privoščiti, ampak je čisto enostavno samomorilno početje. S cepi je = Ujem bodo demokratične silo na bližnjih volitvah žalostno nazadovtie, dokle-- ne bodo vse skupinice ena za drugo utonile v porabo. Takrat bo zatonilo tudi slovenstvo v Italiji. Da bi to preprečen., se vtika mo v tržaške zadeve zdaj, ko je še čas.
ZADEVE
U S TAVA
Prav ko to pišemo,se v Beogradu zbira zvezna ljudska skupščina na. skupno sejo, da bi poslušala nekaj govorov o osnutku nove ustave, važno prikimala in se spet razšla, ne da bi kaj bolje izrazila voljo naroda, kot ovce izražajo svojo voljo z meketanjem.0 ustavi bo v na= slednjih mesecih toliko govora, da bo ubogim državljanom pri ušesih ven gledala. Formalisti na vseh straneh ji bodo pripisovali velik po men - nekateri pozitivnega in drugi negativnega,kakor so pač razpolo ženi proti titovskemu socializmu.Tudi mi bomo o ustavi še pisali, a treba je pribiti od vsega začetka, da je kakršnakoli ustava v sedaiji Jugoslaviji le drugotnega pomena.
Doslej je imela Jugoslavija prav čedno ustavo, a se vladajoči razred nanjo ni kaj prida oziral.Lepi paragrafi o svobodi državi ja = nov so bili le prazne besede, a ustavne določbe so spreminjali z na= vadnici zakonom namesto po ustavnem postopku. Skratka, ustava ni bila trden okvir, katerega vladajoči ne bi smeli prestopiti. V resnici so okvir obesili na steno in plesali po mili volji.
Bodoče ustave se bodo vsaj spočetka bolje držali, ker se bo tre nutno pač bolj ujemala z obstoječim redom.A dokler se Zveza komuni = s tov temeljito ne spremeni, ne moremo pričakovati,da si bo zvezala roke z ustavo. Zato' ustavnim določbam ne moremo pripisovati posebne= ga pomena. Kot kurioziteto omenimo preimenovanje iz ljudske v socia= listično republiko, ki je pač uvedena zato, da ne bi zaostajala za Üe škoslovaško, ki se je okrasila s socialističnim naslovom. Zaradi tega ne bo nihče bolj sit in bolje oblečen. Nekoliko je tudi zanimivo,da bo Tito javno priznal obstoječe stanje in se umaknil s položaja p-^ed sodnika vlade odn. izvršnega sveta. Saj je zadnja leta le redko pred sedoval sejam. Končno je posebnost, da bodo večino poslancev po za = pletenem receptu postavljali občinski odbori. S tem ne bodo dosegli nič več ali manj demokracije kot dosedaj, a odpravili bodo neslano burko direktnih volitev, za kar zaslužijo priznanje
Sedanje zasedanje najlopše potrjuje na'e mnenje o drugotnem po= menu ustave. Obetajo,da se bo skupščina sestala na skupno sojo z zvez nim odborom Socialistične zveze. Po svoje je ta skupna soja smešna , ker vsi,ki kaj veljajo v sedanji Jugoslaviji, sede v obeh ustanovah. .Ali bodo nosili dvobarvne jopice, da poudarijo svojo dvojno važnost in dvojno vlogo? h resno vzeto je skupna seja neustavna in protiv^ = stavna. Lep uvod v novo ustavo.
POGOJNA SAMOODLOČBA
V prvi septemberski številki HRV ATS KEGLA GLA je dr .Ljubo Sire opozoril na nedavni značilen dogodek v Monakovem. Tam se namreč mese ca junija na kongresu Evropskega pokreta pojavila izredno močna Špan ska delegacija. To je bilo tem večjega pomena, ker je od l20 delega= tov prišlo iz same Španije kar sedemdeset ljudi in med njimi take o= sebnosti kot n.pr.Gil Robles. Treba je še dopolniti,da o vse demo = kratione politične struje nastopile združeno - brez fašistov in komu nistov. Liberal Salvador de Madariaga,ki je bil tudi tam, je šel ta= ko daleč, da jo pozneje vzkliknil, da pomeni takšno sodelovanje "ko= nec državljanske ojne" in Gil Roblesa je imenoval bodočega španske= ga De Gasperija.
Ob tem primeru nato dr.Sire opozarja, da pomenijo demokratični pokreti nekaj le, če so enotni. Ker je brez dvoma jugoslovanski re = žim hujši kot je Francov in je kakšni delegaciji iz Jugoslaviji nemo goče storiti,kar so si drznili pogumni Španci, je zato prav gotovo tem večja naloga emigracije, da sodeluje, da združeno nastopa. Če te ga ni, potem zaradi razbitih vrst in različnih nastopov cela reč tr= pi in emigrante noben odločujoč politik ne bo jemal resno. Dr.Sire
dodaj a, da imajo tudi Španci svoje problemska voje katalonsko in ba= skijsko vprašanje, pa so vendar nakazali rešitev zanju. Čeprav pre -Vladuje v Evropi načelo o samoodlooitvi narodov, je vendar spet res, da to velja samo, kadar gre za področje, kjer ima.narod v vprašanju večino, ne pa z nekimi svojevoljno določenimi političnimi^mejami. Av "tor pripominja ob koncu, da bi se morali vsi iz Jugoslavije zamislili ob španskem primeru. Vprašuje se, če bomo mi kdaj sposooni, da bi se ob podobni priliki tako dostojanstveno in politično modro izkazali kot so to storili Španci in kajpak dobili polno p;odporo Evropskega Pokreta.
Dr.Sirčeva ugotovitev glede samoodločitve je kajpak točna.A jo je mogoče dalje razčleniti. Predvsem, da se v spornih primerih^ od tre tj o strani določajo ali plebiscici ali pa diktirajo arbitraricne re^ Sitve. Že pred mnogimi leti je na tem mestu dr.Borut.Zerjav razprav 1 jal ;o pogubnosti plebiscitov, ki nikdar ne morejo prinesti tako vse s transke zadovoljujoče rešitve kot to lahko doseže kompromisni spo.= razum med prizadetimi. Slovenci smo v teku sto let dvakrat iskUbi= Ü to reč in se je bojimo kot hudič kriza. A o diktatu, čeprav je še tako lepo zavit v svetal papir, menda ni treba izgublj ti besedi.
Vzemimo prav sedanji primer Katange, ki se hoče na en ali drugi način rešiti kongoškega okvira. (Ne recite, da gre tam za zamorce m da bi bilo v Evropi drugače. V politiki odločajo interesi in ne b-ar= va kože.) Ali je moralno pravilno, če velesile izvajajo pritisk na Öombeja, da ostane v kongoški federaciji? Po načelu samoodločbo naro dov vendar prebivalci Katange lahko odločajo o samih sebi!? Takole velesile razlagajo to reč:	Pravica do samoodločbe ni absolutna pra=
vica, ki jo je možno uresničiti v vseh primerih, no da bi pri tem je mali v obzir koristi drugih ali pa mednarodni red in mir. Tako samo= odločbo so vendar odrekli Avstrijcem, ki se ne smejo združiti.z Nemci, pa tudi Grkom na Cipru glede Grčije. Svet je^danes tako ma j h er. ^ in koristi tako prepletene, da ne more vsakdo početi,kar ga je volja. Naj zato tis ti, ki sanjajo o "velikih" Srbij ah in "velikih" Hrvatskah Premislijo to reč. In naj ne pozabijo, da bodo komunisti toliko ea= sa obvladali Jugoslavijo, dokler ne bo zares demokratične alternative njihovemu režimu. In toliko časa, dokler bodo ekstremisti grozixi z novim požarom na Balkanu, prav gotovo noben zapadni politik,ki nekaj velja, ne bo s prstom mignil zanje. In prav to je posebna zračil nbst naše emigracije, da naši velmožje prav dobro vedo, da v mednarod nih krogih čisto nič ne pomenijo in da nimajo njihovi programi nobe= nega izgloda- na uspeh - pa jih še ne sreča pamet. Ne preostaja dr’1 gr ga,’ kot da bo tudi v njihovem primeru čas opravil svoje...
Na drugem mestu poročamo na kratko,da je v Beogradu umrl uooko= jeni letalski general g,Dušan Simovid. Verjetno bo ta vest spet zbudila spomine na marčne dni'leta 1941*Spet bomo čuli razl'^ne verz' r ^ tistih dogodkov. V resnici že nekaj časa o tem polemizirajo v V psu i ku slovenskih protikomunističnih borcev.
Bojimo se,da ljudje pozabljajo, kaj je pri vsej tej zadevi bi = stveno. Nobenega dvoma ni, da so sami pučisti odn.Simovid kot njihov Predstavnik,če tako rečemo, kaj hitre spoznali, kaj so povzročili s svojim pučem. V • \ji politiki so v nekaj dneh prispeli prav tja kot Prej Cvetkovič: vlada je sprejela obveznosti dunajskega pakta.V no = tranji politiki je potrdila hrvaški sporazum. Zakaj je potem sploh kilo1 treba puča? Samo zato, da je posledično padlo menda dva milijona ljudi: in bilo izgubljenega za milijarde din premoženja?
Dr .Miha Krek je v letošnjem argentinskem ZBORNIKU zapisal, da je bil pristop k paktu "skrajno nepopularen". Vlada je to vedela» lu tu leži bis-tvo problema, problema predmarčne Jugoslavije in njeno svobo de. Vlada so ni ozirala na ljudsko razpoloženje in zato j; je končno
VOX POPULI
doletelo prekletstvo samovolje, kot smo že opetovano poudarili.Puči= s ti, in kakršnikoli so že "bili njihovi nameni, ne hi mogli odigrati vloge narodnih junakov ali osvoboditeljev, če hi se uprli vladi, za katero hi stal narod. Pa tudi kdo drugi oh kaki drugi priliki ne. Ne hi se mogel sklicevati na moralno podporo, kot so se tedaj lahko po pravici sklicevali pučisti: narod jim je odobraval, ker so sovražil Hitlerja.
Vlada se ni pravočasno potrudila,da hi skrbno pripravila teren za politiko popuščanja Hitlerju,ko je že bila prepričana,da je to e= dino rešilna politika za Jugoslavijo, ki vojaško s svojimi volovski= mi vpregami in konjenicami ni bila pripravljena na moderno vojno. Se veda ne leti odium samo na zadnjo, petindvajsetmarčno vlado; leti na ves tisti vladajoči razred,ki je vedril in oblačil po beograjskih dvo rih in ministrstvih v eni ali drugi kombinaciji in narod zdaj talco in drugič drugače vlekel za nos. Tako je nekega dne prekipelo,ljud= skega potrpljenja je bilo dovolj. A ker nobena revolucija ne vprašu= je za dovoljenje niti vlaga kolokovane prošnje za državni udar, je ta seveda prišel ob zelo nepričakovanem in nezaželjenom trenutku za vladajoče. Počilo je, ko je bilo najbolj razumljivo. Na vlado, ki ni so dopustile, da bi narod svobodno razpravljal o javnih zadevah, ki so se ga vendar najbolj tikale, pač pada odgovornost. Pri tem je po= tem irelevantno, v kaki obliki in preko koga je ljudski gnev sprego= voril.
Ali bo pokrajina dobila jez ali pa bo Danilo Dolci izstradal Sa mega sebe do smrti. Ali bo Sicilijo vladala zakonita vlada ali Mafi= ja. To so bile alternative, pred katerimi je pred dobrim tednom sta= la Italija in Evropa.
Čeprav se dozdeva nemogočo;da bi vprašanje majhnega sicilijanske ga predela postalo evropski problem,je le res,da je ta rasel iz dneva v dan in grozil s posledicami,ki si jih težje predstavljamo.Svet jo z žovim zanimanjem spremi jal,kako se bo to končalo In Danilo Dolci je moral ved eti, kakšnega sredstva se jo por", užil in do česa lahko pri. Pelje, če se bo postil. Sicer se gotovo ne bi. Ključ do razumevanja problema ni toliko sam Dolci kot bolj nesposobnost ali korumpiranost vlad in političnih s trank,ki so iz leta v leto dopuščale, da se vladni sklepi niso izvajali in da so Siciliji s ku-kl ux~kl ans k im i metodami vladali mafiosi. V Dolcijevem primeru so obvladali redke potoke in ka nale ter revnim kmetom prodajali po sedem ali osem funtov na uro vodr za namakanje‘polja.Jez,ki ga jo zamislil Dolci in zanj vzbudil javne mnenje, bi uničil monopol mafios o.,napojil žejno zemljo z vodo,kult viral kakih sodem tisoč hektarov zemlje, povečal rodnost za 225^,'dodela 3200 ljudem,ki so bili doslej v glavnem br'' posla, in poskrbel za poltretji milijon letnega dohodka.
Javno mnenje širom sveta je bilo tisti činitelj, ki je izsililo zmago nad brezzakonitostj o.Svetovni tisk bi pisal in di ;al, ugled rimske vlade bi v svetu globoko padel in sooialno-polit&čni nemir bi zajel Italijo, če bi Dolci umrl. Kakšne bi bile politične posledice za Italijo in s tem za Evropo, je stvar ugibanja.
To kaže,kaj lahko javno mnenje stori, kaj lahko doseže.
KLIC TRIGLAVA je politično neodvisen list.Izhaja okoli 20,v mesecu. Izdaja ga Slovenska Pravda. Njeno mnenje predstavljajo članki,ki so podpisani od izvršnega odbora. -Urednik: Dušan Pleničar.
JAVNEGA MNENJA
UREDNIŠTVO
Uredništvo:
76,Graemo Road, ENFIELD,Middx
BM/Triglav,LONDON,W,C.l,
Uprava,
LOČITVE V MODI
v
"Ce je zaradi neskladnosti narav, trajnega nesporazuma, nepremagljive= ga sovraštva ali zaradi kateregakoli drugega vzroka zalconsko razmerje toli= ko omajano, da je skupno življenje neznosno, sme vsak zakonec zahtevati rajz vezo.*' Tako pravi zalcon o zakonski zvezi v Jugoslaviji in zakonci se ga ši= rokogrudno poslužujejo. Samo lansko leto je bila v Sloveniji razvezana vsa= ka deveta zakonska zveza.
Zakon o zakonski zvezi, ki je bil uveden takoj po'vojni 1.19^6, je i,pri nesel red in enotnost v rodbinskem pravu ter dosledno upošteval ustavna do= ločila o enakopravnosti državljanov in popolni enakopravnosti žensk z moški, mi". Dal je možnost razveze zakonske zveze in ponovne poroke, obenem pa tu= di možnost zlorab vseh vrst. Tako so bili razvezani zakoni, ki so bili "ne= premišljeno" sklenjeni med vojno ali po vojni in ta "proces" se je "umiril" •šele 1.195^1 ko se je pričel nov proces "naraščanja razvez". Tako pravijo statistični podatki. Ni čuda, da je število sklenjenih zakonov v zadnjih de setih letih padlo: 1.1950 jih je bilo sklenjenih lL.469, lansko leto pa jih je bilo 1^,568 - in to pri povečanem številu prebivalstva (3)1 odstotka v zadnjih petih letih). L.1950 je bila razvezana vsaka dvanajsta, a lani vsa ka deveta zakonska zveza.
: Ilustracija enakopravnosti med moškimi in ženskami je dejstvo, da je lapi, zaprosilo za razvezo zakona 653 žensk in 603 moških, medtem ko sta v 306 slučajih zaprosila za razvezo sporazumno mož in žena. Po splošnem mne =
'nju'je ta zadnji način "najkrajši in najcenejši", brez preiskav in zasliše= vanj, čeprav pojasnilo k,statističnemu pregledu pravi, da "razlogi za razve ze niso vedno resnični in bi bila potrebna skrbna analiza okolja,, v katerem živijo zakonci" in tako dalje. Lansko leto je bila zakonska zveza razvezana, v 384 primerih "brez krivde", po krivdi moža v 513? po krivdi žene v 45, 'po obojestranski krivdi v 128 primerih, medtem ko niso krivde niti iskali v,489 primerih. Trije zakoni so bili razveljavljeni. Vseh navedenih podatkov pa je baje nemogoče prime jati s stanjem v Sloveniji pred vojno, "ker po avstrija skem občem državljanskem zakoniku, ki je veljal na ozemlju Slovenije, kato= ličanom ni bila dovoljena razveza. Mogoča je bila le ločitev' od mize 'in pd= stelje, kdor pa se jo hptel popolnoma ločiti, je moral prestopiti v,drugo veroizpoved’, katere cerkev ga je poročila po svojih predpisih."
Kako zlahka je doseči razporoko, je razvidno iz pojasnila, da "sodišče ugotavlja krivdo le na zahtevo strank, ki uveljavljajo krivdne' razloge veči noma le v primerih, če so v ozadju premoženjske ravni ali preživninski zahtevki, ali če žena, ki ima otroke, želi ohranita možev^^aimek, kerta priimek tudi otroci." Torej je sodišče tu samo za to, da ugodi zahtevam za razvezo, ne pa da ugotovi, ali je zahteva upravičena. Sicep pa sodišču tudi drugega ne preostane z ozirom na širino zakona o zakonski zvezi.
Večina zakoncev se razveže zato, da lahko sklenejo novo zakonsko zvezo in najbolj pogost razlog, ki ga podajajo na sodišču je "trajen nesporazum". Tako je od lanskih 1,562 razvez 1.007 bilo razvezanih na tej osnovi. Na dru gern mestu je "grdo ravnanje enega za' onca z drugim", a na tretjem mestu pro šuštvo.
Kar se porok tiče, stopajo ženske sedaj v zakon mlajše kot pa svoje,- ča se ker dosežejo po zakonu polnoletnost pri 18 namest • pri 21 letih. Poleg; tega pa "socialno zavarovanje prevzame del skrbi za novo družino". Toda mo= škim se ne mudi, ker si hočejo najpreje zagotoviti stanovanje, zaposlitev in redne dohodke - medtem ko "nekatere ženske mislijo na poreko že v zgod= njih šolskih letih".
Raz]og, da toliko žensk nastopa sedaj v vlogi tožitelja pri razporokah, je v t .n, da so se ženske v "novi družbi" gospodarsko bolj osamosvojile,pa so manj materialno odvisne od mož, kot so bile svoje čase. Moralni oziri pri tem niso bistven-’’ čeprav - pravi statistično pojasi.xlo - "lahko verjamemo statističnim poz :om, da so moški v večini primerov krivi za razvezo zakon skih zvez." Toda z ozirom na to, da "moški praviloma prevzemajo 'krivdo' na se, samo da se zadeva konča", se je upravičeno vprašati, vkoliko je ta go = spodarska samostojnost žensk spravila po naravi trmaste Kranjce v obup? Ra= zumevanje enakopravnosti med moškimi in ženskami ni mogoče uzakoniti - po = trebna je dolgoletna vzgoja, katere pa komunisti niso bili ne drugod ne v Slov'niji v stanju nuditi narodu.
M.P.G.
VEKOSLAV TARKA Š:	RAZGLEDI
"PROBLEMI" je naslov dolgemu uvodnikuski ga je objavil GL.A3 KANALSKIH
---------- SRBA v dveh številkah 16.in 23.avgusta. Najprej je govora
& potrebi ustanovitve skupnega predstavništva demokratične Jugoslavi= -je pred tujino "s široko združitvijo političnih ljudi iz vseh strank in iz vseh predelov domovine". Nato je uvodničar kratko analiziral predvojno stanje in obenem nakazal rešitev obstoječih problemov, kot na primer, da je centralizem nemogoč, da je potrebna federativna ure= ditev: "Tako urediti državo, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci v naj = večji meri zbrani vsak v svoji federalni edinici in da se bo lahko v svojem okviru vsakdo nacionalno izživljal, spoštujoč pri tem kot svetinjo tista načela, ki dajejo moralno osnovo jugoslovanski skupnosti-1.1 "Federacija sama po sebi ne bi bila dovolj za ohranitev Jugoslavije. Ona ni neko obče zdravilo, čarobna palica. Ni brez razloga,da so seji Srbi dolgo upirali. Med nami Srbi je obstojalo prepričan je, da je mogo če ohraniti državo samo z osredotočenim sistemom vladavine... Z ozirom na dokaj razvito anarhično žilo v slovanski naravi ni izključeno, da nosi pri Slovanih federacija v sebi klico trohnoVe, črva. Velika nevarnost obstoja, da bodo v jutrišnjih federalnih edinicah dobile ire moč sredobežne sile. A kljub temu je neizbežnost federacije absoluina;'
"Kot bistven ostaja problem: kako se izogniti zlu, ubiti črva?o= stvariti federativno državo, ki bi obstala brez omejitve kakega- žel^ez nega obroča? Monarhično idejo so nekoč smatrali mnogi in Se danes go= tovi ljudje kot neobhodno in dovoljno jamstvo za- s tab ilnos t Jugoslavi je. To prepričanje je imelo nekaj na sebi... Potencialna vrednost Kro ne je bila v,TzačetKu našega državnega življenja velika. Toda hladna analiza dejstev kaže, da se ni njen ugled razširil tudi na nepravo = slavni živelj ampak je v mnogočem oslabljen tudi pri samih Srbih. To je škoda, kakorkoli že na stvar gledamo: a tako je. Karta monarhije kot utrjujočega činitelja v življenju Jugoslavije je bila zaigrana ti sto uro, ko se je Krona spustila v areno vsakdanjosti, začela deliti stranko in ljudi na "zanesljive" in "nezanesljive" j.n. pcsrifala v poli= tični borbi - ne enkrat - zastavni drog za ^oiranje urotidemokratič= nih elementov... Ali bo monarhija sploh mogla preživeti današnjo kri= zo? Tudi če se popravijo njeni izgledi med Srbi, bo mar to pomenilo njeno rešitev?... Z vrsto napak je nepovratno izgubila sposobnos t, da bi bila sama po sobi tisto povezujoče tkivo, tako potrebno za obsta= nek Jugoslavije. Zaradi bodočnosti naše skupnosti bi bilo nevarno , vdajati se v tem pogledu kakršnimikoli iluzijam. Kaj torej? Kje potem dobiti tisto neobhodno povezujoče tkivo? Lanes drži Jugoslavijo vku^ diktatura Komunistične partije. Jutri, s propastjo tega železnega o" roča, jo more obdržati samo in edino vskladitev koristi in volje Sr= bov, Hrvatov in Slovencev, njihovo spoznanje, da 0im je skupna država potrebna vsem enako kot najboljše jamstvo za njihovo nacionalno samo= stojnost in njihov kulturno-gospodarski napredek. V tem ^oži vpraša = nje o biti ali ne biti..."
"Loločanje mejne črte med Srbijo in Hrvatsko - Če e bo organizi ranje vrlino po načelu nacionalnih državic, če Bosna s Hercegovino in Lalmacijo ne bodo samostojne državico --bo velik kamen spod tike ob priliki polaganje temeljev državi... Vprašanje razmejitve pa bi bilo sorazmerno enost ,o, če bi predhodno uredili neke druge stvari,ki bi narejale to mejo prej simbolično, zamišljeno črto kot pa pregrajo:
1) Kot nedotakljivo svetinjo določiti, da ni mogoče delati vprašanja o obstoju skupne države; 2) Loločiti načela, katerih izpolnitev bo od samega začetka zavarovala Jugoslaviji pogoje njeno krepitve:eko= nomsko edinost države, svobodo notranjega prometa, pravico vshkomur do političnega delovanja na celotnem ozemlju; možnost vsakomur, da se kot polnopraven državljan naseli in živi kjerkoli hoče; prepoved vsake diskriminacije; zavarovanje cnakifr človeških pravic pod nadzor stvom Vrhovnega sodišča in sankcijami celote,* in talco dalje..."
"Na koncu, a po važnosti ne na poslednjem mestu, je treba že se= ^nj posvetiti pozornost vsemu, kar bi jutri v domovini utegnilo škodo vati resničnemu demokratičnemu redu in čistosti političnih narav..»ne varnost za narodne svobode ne leži izključno v nagnjenjih in zlih na= menih onih na vrhu, Ta je v nas samih, v naši nemarnosti, v našem dre mavem meščanskem duhu. Nismo se še naučili, da vsak dan reagiramo na Poseganja v narodne pravice,na prekrške javnega občutja od strani o = nih, ki so'na oblasti in da tako zlo uničujemo pravočasno in pri kore nini, Srbin potrpežljivo dopušča, da se meh grehov zvrha. Tedaj njegov revolt izbruhne vulkanično; posledica so prevrati in revolverski stre li. Toda kako se izogniti tem eksplozijam, kako državi zagotoviti raz voj brez teh pretresov (pogosto neobhodnih kot kirurški nož)? Pred vsem je treba s stalno vzgojo v nas samih pobiti podložnika, navajene ga na stoletja robovanja, da se ali klanja ali pa ubija. Ne more biti resnične svobode tam, kjer se ni vsako človeško bitje izgradilo v za= vestnega, ljubosumnega, borbenega državljana, in kjer se z neutrudlji vo vztrajnostjo ne označi vsaka napaka tistih na vrhu. To ni vedno pri jeten in varen posel, toda ne smerno pozabiti, da pravočasni udarci po Prstih zelo pogosto odstranjujejo potrebo po mnogo težjih udarcih po glavi..."
RAVNOGORSKI BORAC objavlja v avgustovski številki uvodnik z naslovom
——--------------- "Položaj Srbske pravoslavne cerkve v svetu". U^od -•
n.ičra se dotika "Važne izjave" episkopa Dionizija, uvodnika "Glasu ka nadskih Srbov" glede razkola in ponovne vladiBsine izjave, tudi objav= Ijene v imenovanem GLASU. 0 tem sem poročal v KT julija meseca. BORAC kritizira tako vladikino izjavo kot pisanje GLASa:"Za nas je izven vsakega dvoma, da tako vodena razprava o vprašanju položaja Srbske Pravoslavne cerkve v svobodnem svetu ni nikakor mogla koristiti iz = boljšanju tega položaja. Ce je upravičeno mogoče zameriti episkopu g. Dioniziju način, ki ga je izbral, da je pričel to razpravo, ni nič manj mogoče zamoriti uvodničarju "Glasu kanadskih Srbov" način in be= sednjak, s katerim je reagiral..."
"ko proučujemo položaj Srbske pravoslavne cerkve v svobodnem sve tu," piše BORAC, "potom je po našem mnenju istveno, da ugotovimo te= žak položaj in globoko krizo Srbske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji. Vse močnejši in večji pritisk, ki ga izvaja Titov režim na Srbsko pra voslavno cerkev, ogroža njen obstanek in ta razvoj vodno bolj zapaža= mo po smrti patrijarha Vikentija, ki ga je - po zanesljivih obvesti = lih iz domovine - odstranila UDBA,ker se je protivil ustanovitvi samo stojne Macedonske pravoslavne cerkve. Zato je moral svojo izvolitev Patrijarh German drago plačati: z žalostnim ustoličenjem v Peči in u-stanovitvijo Macedonske pravoslavne cerkve. Sledeč temu je patri j a:.*'!1 German danes samo senca poglavarja Srbske pravoslavne cerkve,ker mora biti vsak njegov akt predhodno odobren od st_ li Komisijo za ver= Ska vprašanja, Z drugimi besedami: odločitve odobrava UDBa in te po --sredno stvarno sklepajo Miloje -Dilparid, Dobrivoje Radosavljevič in duhovnik Milan Smiljanič, predsednik cerkvenega duhovni ega združe = nj a. Na drugi strani pa režim preganja episkopa Varnavo Nas tiča,sodi na robijo starega metropolita črnogorskega Arsenija, o. ganizira fi = žične r tpade na episkopa Nek tarij a,Damaskina in Vasilija in ima za = Prte v temnicah stotine Cerkvi in narodu vdanih duhovnikov in meni = hov..." "...Gled^ na položaj Srbske pravoslavne cerkve v svobodnem svetu je važno udariti, da od nedavnega potuje po raznih državah Evrope delegacija patrijarha Gormana, poslana iz Beograda v soglasju (ali po naročilu?) udbaša Miloja Dilpariča, ki jo sestavljata vikorni episkop Sava Vukovič in protodjakon Brana Petrovič. Obiskala sta srbske pravoslavne cerkveno-šolske občine na Dunaju, v Salzburgu in Pari zu ter se trenutno nahajata na Angleškem. Na povratku naj bi se usta= vila 'udi v Nemčiji in morda še v Trstu. Njuna pot da ^e v zvezi z ugotavljali jem razpoloženja med našimi ljudmi glede ustanovitve nove eparhije v Evropi; njej na čelo bi bil postavljen kajpak episkop iz
domovine. Na ta način bi bila diaspora v Evropi močneje vezana na Pa= trijarha odn. na äv.Arhijerejski sabor, posredno pa bi bila postavlje na pod hujšo kontrolo Komisije za verska vprašanja, to je UKBe..."
" Vse kar smo prej rekli o položaju Srbske pravoslavne cerkve v domo=
vini kot tudi o namerah glede diaspore, jasno kaže na namene komuni * stilnega režima: prvič, da Srbsko pravoslavno cerkev v domovini atavi
pod večje nadzorstvo; drugič, da si s pojačanjem svoje kontrole nad matico prizadeva čim bolj razbiti in oslabiti emigracijo, kar mu ni u spelo s pomočjo poslednje takozvane amnestije. Zato moramo biti zelo previdni in ne smemo sprejemati nobenih preuranjenih zaključkov..."
NEPOZNANA BODOČNOST
(Popis)
Čeprav gojim mnoge simpatije za skupino okoli "Naše reči",se mi. dozdeva da smo Slovenci glede mlajših Srbov pristranski, če že zaradi tako slabih izkušenj več ali manj odklanjamo staro srbsko politično gs neracijo, četudi je tam nekaj spoštovanja vrednih in spodobnih gospo= dov. Hočem reči, da se mi ne zdi posebno fair, - in KLIC TRIGLAVA kot objektivni poročevalec mora voditi računa o tem - da n.pr. dokaj pogo sto poročate ali pišete tako v uvodnikih kot drugod o Savezu "Oslobo= djenje", zelo redko pa je moč kaj najti v listu o po sili prilik na = sprotni skupini:Južnoslovanskem savezu "Budtlčnost", ki so ga pred ne= kaj letu pokrcnili bivši pripadniki Ljotidevega Zbora. To tem bolj za merim, ker to drugo skupino ne sestavljajo le mlajši Srbi ampak enako Hrvati in manjša skupina Slovencev v Avstraliji. Na žalost sta si obe skupini - "Oslobod jenj e" in "Budučnost" - nasprotni.Ni moj namen ra zisk'ati, zakaj je tako. Ros je, da se ne napadata - a res je tudi, da se zdi nemogoče, da bi lahko prišlo do sodelovanja med njima. Še več: to njuno nasprotstvo je v dokajšnji mori vzrok, da si je tako težko za misliti delovno fronto mlajše generacije jugoslovanske emigracije,kor se nekateri posamezniki ali skupine ne želijo zamer'ti bilo "Oslobo = d j on ju" bilo "Bududnosti" - pa zato na velil o radost jugoslovanskih ko .mnistov ostaja organiziranje aktivne demokratične emigracije samo prazna fraza. Toliko za uvod.
Vaše bravce bi rad to pot seznanil prav na kratico z delom "BuduČ nos ti" v Angliji,kot ga zaznavam iz osebnih stikov in iz njihovega GL.nSNIKa, Dejstvo jo, da jugoslovanska ambasada v Londonu smatra to skupino kot svojega najbolj nevarnega nasprotnika. Ni namreč grupe,Id pride na obisk v Anglijo iz Jugoslavijo, da je ne bi pripadniki "Bu t. dudnosti" zasuli z letaki, podminirali z osebnimi stilci, pozdravili demonstracijami pred dvoranami in podobno. Stvar je šla tako daleč, u so komunisti prosili britansko policijo,da posta' stalno stražo pred. posljpjc ambasade in konzulata. To je ena stran. Druga je bolj pozna= na,ker smo brali po časopisju: Če se ne motim je KLIC TRIGLAVA poro = Čal o akciji ljudi iz "Bududnosti" v pogledu radijskih o< iaj BBCja za Jugoslavijo. Polemika po straneh "SBECTATOR-ja" se je vlekla šest me= secev; v sam problem so posegli mnogi vplivni britanski činitelji in krona kr ipanje jo bila,da je bil pred kratkim premeščen šef jugoslo = vanske oddajo BBCja,ki je bil znan po svojih titofilskih pogledih..Po leg tega so člani "Bududnosti" pisali v časopisje ( Guardian,Yorkshiro Post Daily Tele iph,Daily Express,Sunday Express,Speotutor itd)’ in vzpostavili dobre stike z novo skupino t; "Amnes ty", ki si širom sveta prizadeva za izpust političnih pripornikov.
Čisto možno jo, da sč marsikdo ne bo strinjal vedno z metodami "Bududnosti",kar zadeva njihove akcije proti jugoslovanskim komuni = stom. Kdo morda ne bo odobraval njihovega programa, čotudi sc zdi zo= lo sprejemljiv - če lo ne bi bil tako silno podroben. Toda nihče no mo re mimo dejstva, da v emigraciji - polog drugih skupin - obstoja tudi Južnoslovanski savoz "Bududnost", ki po svojem programu in organizaciji ni nič manj demokratičen kot marsikatera druga politična grupa. v
FRANTIŠEK HLAVACEK:
PORTRET ENE GENERACIJE (5)
Dogodki v Hrvatski in Srbiji 1.1903 so imeli še eno važno posledico: z banskega prestola v Hrvatski so zvrgli sloglasnega bana Khuena-Hedervarya po dvajsetih letih njegovega za Hrvatsko pugubnega delovanja. Po eni strani sta tako madžarska vlada kot dunajski dvor uvidela, da je potrebno sedaj u~ vesti v Hrvatski "milejši” režim, po drugi strani pa je Khuena potreboval dunajski dvor, da bi pokazal svojo poznano "energijo” napram težnjam Košuto ve madžarske stranke "neodvisnosti", ki si je pridobila večino med ljudstvom. Dunajski dvor je postavil Khuena za predsednika nove madžarske vlade z nalo go, da zlomi nevarni Košutov pokret, ki je ogrožal tudi edinost avstro-ogr= ske vojske. Toda Khuenov padec kot hrvatski ban je bil tudi posledica dogod kov I.1903 tako v Hrvatski kot v Srbiji in je predstavljal do gotove mere tudi zmago naprednjakov, ki so bili glavni iniciatori upora 1.1903. Za nove_ ga bana je bil imenovan grof Pejačevid;, madžaron hrvatskega porekla, ki je imel baje dovolj dobre volje, da pomiri Hrvatsko. Po svojem vedenju je bil gentleman, toda bil je slabič in je poslušno izpolnjeval ukaze z Dunaja in Pešte, Kljub temu je njegov kratki režim privedel do tega, da so se opozicij ske struje v Hrvatski zbrale in pripravile za nadaljno borbo, vsaj za nekaj časa. Toda 1.1907, ko je Pesta uvedla v Hrvatski novo "železniško pragmati= ko" v cilju povečane madžarizacije, je ban Pejačevic izjavil predsedniku vla de Heckerlu, da "popolnoma odobrava borbo hrvatske delegacije za hrvat = ski jezik, ker se sporazume ne sme menjati enostransko." In ko je '.7eckerlo= va vlada neglede na njegov protest ostala pri svojem stališču, je Pejačevic odstopil, ker ni hotel več služiti ciljem Pešte ih Dunaja. (0 kasnejših skup nih ciljih Pešte in Dunaja proti Hrvatom in Jugoslovanom bo več govora na drugem mostu.)
Sam Radie ni posebno navdušeno odobraval upore iz 1.1903, ker so bili že preveč podobni revoluciji, katero je kot bivši revolucionar in sedaj pa= cifist obsojal. JavuO seveda ni mogel obsoditi teh dogodkov, pa jih je zato poskušal s svojo stilistično ekvilibristiko prikazovati kot borbo za "zako= nite" cilje. Vse to - in pa začetek njegove propagande o zamisli Podonavske habsburške federacije v "Hrvatski Misli" - ga je privedlo do spopadov z na= prednjaki, s katerimi je vodil razgovore, da bi se kljub temu našla osnova za sodelovanje med ljudmi, ki so doslej sodelovali že skoro deset let, Mar= janovid piše o tem (str.80-82): "Nekaj dni so se vršile ..olge konference,na katerih se je po desetkrat 'vse vskladilo in sp- avilo vkun' tor formuliralo, a naslednji dan ali pa celo istega dneva če kake pol ure je bilo spet zara=; di kake nanovo izražene ideje vse razbito in jo bilo treba najti novo formu lo... Nekega večera, ko so se že razhajali na cesti, je nekdo omenil, da mo_ ra 'napredna omladina' ostati organizirana posebej, se je Stjepan Radič raz buril in zavpil: 'Prav, vi ste omladina, a jaz se bom pečal z resnimi posli. Zbogom:'"... "V majski številki 'Hrvatske Misli' že polemizira z naprednja= škimi tovariši"... in pravi: "Strah pred narodom je zašel v kosti naši inte ligenci neglede na stranke in poklice, kot jo zašel svoje časa v kosti hr = vatskemu plemstvu in velikašem"... "Novi naprednjaški list 'Pokret' je ta » koj napadel Radiča, da 'hoče naenkrat po vsej sili pi čati jez med kmeti ±1 mehčani... ker mu je potrebna seljačka stranka brez gospode'".
Tako se je Radič sam odcepil od napredne struje, katero je pokrenil koncem devedesetih let, ker ni prenesel kritike svojih fantas' čnih načrtov s strani svojih starih tovarišev, katere ni hotel v svoji že zamišljeni stran ki.. Hotel je samo lj’ di, ki bi ga slepo poslušali in sledili hotel je biti-absolutni poglavar svoje stranke, Prišlo je torej do definitivne ločitve med njim xn njegovimi dosedanjimi tovariši - in učenci, ki niso bili več volj= ni "jurare in verba magistri" (poslušati učiteljevih besed). Naprednjaki so se v teku nadalje dogodkov odločili, da izstopij iz stranke prava ( brez da bi prekinili aelovanja in prijateljstva z njo in da organizirajo las_t no stranko, da bi tako lahko svobodno propagirali vso svoje iđeje^ v najte = snejši zvezi in sodelovanjem s srbskimi naprednjaki, s Pribicevicevn "srpško samostalno stranko". Odločitev o tem je padla 29.decembra 1904, ko je bil sprejet program nove stranke, ki je takoj pričela s svojo organizacijo, V njen izvršni odbor so bili izvoljeni nekdanji sodelavci praških in. zagrob = ških naprednjaških listov dr.Ivan Lorkovič, Večeslav Vildor, Živko Bertič, Franjo Poljak, Milan Heimrl in drugi, kakor tudi Vice IIjadica--irt nič, če=
prav je živel v Dalmaciji, s čemer je stranka pokazala, da bo razširila svo je delovanje tudi na druge hrvatske pokrajine.. Kot glavni organ stranke je še nadalje ostal "Pokret", čeprav so njeni pristaši obdržali svoje položa= je pri redakciji "Obzora", ki je simpatiziral z naprednjaštvom, medtem Jco je njegov glavni urednik Pasarič kmalu nato vetopil tudi sam v "Hrvatako ljudsko napredno stranko" - kot se je ta imenovala. Iskreni prijatelj stran ke je bil tudi .Fran Supilo, ki jo je podprl v svojem "Riječkem Novem Listu'.1
Stjepan Radie je nekaj dni pred tem objavil svojim najbližjim prijate Ijem program svoje nove "Hrvatske ljudske seljačke stranke". Kasneje se je sestal razširjeni odbor stranke, ki je dal natisniti njen program, a do kon stituiranja stranke je prišlo šele v septembru 1905« Stranka je naslovila proglas na vse hrvatske, srbske in slovenske stranke, da z njo stopijo v sodelovanje "v duhu vseslovanske politike" v cilju ustanovitve "nevtralne habsburške monarhije v obliki Podonavske federacije". Program nove Radice= ve seljačke, pacifistične stranke je bil torej avstroslavizem, lojalnost Habsburgovcem in razdelitev jugoslovanskih dežel na štiri države. S tem je Radič opustil stari program jugoslovanskega državnega zedinjenja in zavrgel ideje, katere je propagiral osem let in za katere je pridobil "generacijo 1895". Toda ta generacija .je ostala skupna, s starimi simpatizerji in no= vim naraščajem;ostala je lojalna tem idejam in je vztrajala v borbi tako proti Pešti kot proti Dunaju. Naprednjaki so gledali v smeri Beograda, ka= dič pa v smeri Dunaja, ki ga je dvakrat popreje vrgel iz Avstrije zaradi njegove proti-avstrijske nastrojenosti. Sedaj pa je stopil na dunajsko li= nijo in se priklonil Habsburgovcem ter ostal njihov oboževalec do skoro s_a mega konca svetovne vojne. On, Veleslovan, je služil njihovim interesom na perjenim proti Srbiji in interesom ostalih slovanskih narodov Avstrije s tako vnemo, da bi jo bilo mogoče imenovati nele servilno ampak celo suženj sko.
RIŠKA IN ZADRSKA RESOLUCIJA
Radi^ je torej od tedaj - čeprav je vodil "packo" (ljudsko; kar naj bi pomenilo demokratsko) seljačko (kmetsko) politiko - plaval v reakcionarnih vodah, V skladu s tem je bilo tudi njegovo stališče napram ruski demokrat= ski revoluciji 1,1905, katero je obsojal in zagovarjal stari ruski absolu= tizem. Nasprotno pa sc naprednjaki, to revolucijo pozdre.vili, ker je dajala upanje za nadaljni demokratski raz/oj Rusije. To sta bili torej dve različ ni-"slovanski politiki", ki sta prav tako ločili naprednjake od Radiča,
Jez mod obemi strujami sc je še.bolj razširil, ko su naprednjaki pri= stali na predloge preizkušenih hrvatskih patriotov iz Dalnacij.e _in Reke dr. Trumbiča, dr.Smodlake in Frana Supila, da bi s pomočjo madžarskih košutov= cev zrahljali celo zgradbo Avstro-Ogrske in skupaj z njimi vodili borbo pro ti Dunaju, a s tem tudi proti nemštvu. Dr.Trumbič je izjavil: "Stojimo pred vpadom nemštva. Za Dunajem vidim Germanijo, kako navaljuje na Balkan, da bi ga požrla." (To se je nanašalo na nemški "Drang nach Osten", ki se je v tej dobi posebno pojavljal in propagiral ter vzbudil pozornost in odpor tu di na Češkem, v Franciji, itd. - op.F..H. ). "K obrambi proti nemštvu od Alp do Marice! Nevarnost preti tudi Madžarom,, ki so tako omamljeni, z vsemadžar sko idejo, da ne vidijo, da predstavljajo orožje v rokah Teutonov. Toda d.a nes dualizem sam ruši dualizem." Nameravalo se je tor rušiti dualizem s Poljč jo Madžarov. Začasno, sodelovanje z Madžari v tem cilju bd lahko prine slo Hrvatski gotove koncesijo, ki bi Hrvatsko okrepile, tako da bi lahko po borbi z nemštvom obračunala tudi z Madžari. Te ideje so dov lle 3»okto= bra 1905 1. do "Reške resolucije", s katero so hrvatske opozicijske stran= ke (razen frankovcev in radičevcev) iz Hrvatske, Dalmacije ir Istre progla sile svoje novo politično linijo naperjeno proti Dunaju in proti nemštvu. Srbske stranke iz teh krajev so se priključile tej politiki in reski reso= luciji z "Zadrsko resolucijo" 16.oktobra istega leta. Na tej osnovi je bi= la še istega mesc osnovana v Hrvatski "Hrvatsko-^rpska koalicija", v ka= tero so vstopile .rvatska stranka prava (protd-frankovska), hrvatska ljud= ska napredna stranka, srpska samostalna stranka, srpska radikalna stranka in socialno-demokratska stranka. Osnovanje "Hrvatsko-srpske koalicije" je bilo po znamenitih Vilderjcvih člankih v "Pokretu" in drugih autorjev v "Obzoru" toplo pozdravljeno med ljudmi. /	^
0 Radičevem stališču napram koalici j^'»piše Marjanovič na str. 77 s "Stje. pan R..dič ni bil v tej kombinaciji. Ni mogel ohraniti "skladnosti različ= nosti1 in je smatral za potrebno, da se osnuje posebno seljačko stranko.
Ostal je izven and proti tej koaliciji zaradi pogledov o seljaštvu in se = Ijački osnovi politike, kakor tudi zaradi razlike med svojo preširoko 'slo vansko politiko' in ožjo ter konkretno 'jugoslovansko politiko' svojih tov varišev, vodilnih elementov te koalicije" (t.j, naprednjakov - podčrtal F. H.), "Tako je prišlo do preloma 1.1904 in 1905." Na str.83 potem piše:"Ta preusmeritev je "do kraja ločila pot hrvatskih naprednjaških in srbskih s_a mostalnih tovarišev od poti bratov Radičev in njihovega ožjega kroga." Na str.84 prihaja Marjanovič do zaključka, da je Radičeva politika postavila "Dunaju most na Balkan", medtem ko so njegovi nasprotniki želeli zavreti to prodiranje in videli "v zlomu habsburške monarhije predpogoj svobode in narodnega zedinj.enja. . . V prvi smeri so hodili stari konservativni patrio= ti, nato klerikalni elementi, a najbolj dr.Josip Frank in njegovi ljudje" (k temu dodajmo še Stjepana Radiča).,. "V drugi smeri pa ... mladopravaški elementi v Dalmaciji (Trumbič, Smodlaka in Supilo) ter naprednjaki v Zagre_ bu." Na str,86: "Stjepan Radie se je z novo 'seljačko stranko' dvignil z največjo ogorčenostjo in silo proti celemu temu novemu pravcu, a posebno proti sami Reški resoluciji, češ da predstavlja 'narodno izdajstvo'." A drugi največ ji nasprotnik koalicije, Josip Frank - s katerim je Radič kma= lu vzpostavil sodelovanje, ki je trajalo tudi za časa vojne, ko sta bila oba na strani Avstrije in Habsburgovcev - je pričel voditi proti tvorcem Reške resolucije ovaduško gonjo zaradi "veleizdaje". Svoje ovadbe, zlasti naprednjakov, je nadaljeval tudi za časa vojne, a njegov zaveznik in tpivši tovariš ter vodja naprednjakov ni proti temu niti protestiral.
Hrvatsko-srpska koalicija je izdala decembra 1905 1. svoj programski proglas, v katerem je napadla dualistični ustroj monarhije, ki je "ustvaril vrsto podjarmljenih narodov in razredov" in postavila proti njemu načelo samoodločbe naroda. Zahtevala je ustavne svoboščine in proglasila borbo na^_ širših slojev ljudstva za človečanske in državljanske pravice, za končno rešitev "nesrečnega hrvatsko-srbskega spora" in "borbo za našo narodno in državno samostojnost" ter pozdravila "junaško borbo bratskega ruskega naro da za svobodo in ustavnost". Borba za ustavnost v Hrvatski pa "mora biti naravno uperjena p oti 'narodni stranki'" (t,j.madžaronom). V konkretnih točkah programa je združena opozicija postavila zahtevo, da se uvede šplo= šna, enakopravna in tajna volilna pravica, popolna svoboda sestajanja,zdru zevanja in tiska, neodvisnost sodstva, autonomija občin, kotarjev (okrajev) in županstev itd. Važna so bila tudi poglavja o gospodarskih vprašanjih, a zlasti podrobni program dela v interesu in za zaščito kmetov ter razvoja poljedeljstva, v čemer ni koalicija prav nič zaostajalo za Radičevo seljač^ ko stranko, pri tem pa jo še poudarila program iela v interesu delavcev,' obrtnikov, učiteljev, uradnikov in drugih narounih sloje/. Z eno besedo,to je bil program za ves narod, ne pa samo za en razred. (Josip Horvat pravi v svoji knjigi "Politična zgodovina Hrvatske" na str.366: "Nova napredna generacija iz 1.1895 je dala temu programu svoje obeležje." Na str.365 pa: "Dokončana je velika razvojna stopnja. Naraščaj, ki je pred desetimi loti dal znamenje za novo delovanje s svojo demonstracijo, v kateri je bila za= žgana madžarska zastava, se je razvil, dozorel in zavzel položaje očetov za novo borbo. Z manifestom koalici e je bil dokončan proces 'izmene generacij'. Nazori novega naraščaja in njegovi pogledi na politično življenje ter naloge so dobili končni izraz v programu koalic? 'o. In kako bolj obse ž- n in globok je ta program v primeru s programi st. rih strank!")
RAZPAD MADŽARONSTVA
Ta program koalicije, kakor tudi sam njen nastanek kot udruženje zdra vih narobnih sil je tako deloval . na ljudi, da jo na majski., volitvah 190^ - kiji o omejeni volilni pravici in ogromnemu vplivu madžaronskega režima na veliko število volilcev, posebno državne uslužbence - dobila 32 mandatov in prizadejala f-^az madžaronski stranki, ki je padj.a s 76 mandatov na 35. P dičeva strank pa ni dobila niti na teh niti na dveh kasnejših volitvah niti enega mandata. Zaradi tega uspeha koalicije je kmalu prišlo do razpa= da madžaronske "narodne" stranke. Nekateri patriotski elementi iz te stran ke so se pridružili koaliciji, ki je na naknadnih volitvah dobila so nekaj novih mandatov (izvoljena sta bila tako tudi dr.Lorkovič in Fran Supilo). Tudi ban Pejačevič je izstopil iz "narodne" stranke in se vse bolj pribli= zeval koaliciji, ki je s temi dogodki dobila absolutno veči '.o v saboru in tako dobila v svoje roke tudi autonomno vlado v Hrvatski, t.j načelnike
vseh treh odsekov autonomne vlade. Ta položaj je precej koristil Hrvatski, čeprav ni trajal dolgo - samo eno leto. Madžari so namreč prevarali sestav. Ijalce reške in zadrske resolucije. Khuen sicer ni zlomil košutovcev, ki so dobili večino v madžarskem parlamentu in prišli na oblast, toda za pred. sednika vlade je bil postavljen Weckerl, ki je bil v službi dunajskega dvo ra in kateremu se je posrečilo, da pripravi košutovce do vdaje in do pomir. jenja z dvorom. Kot nagrado za to vdajo, v smislu dualizma, pa so Madžari dosegli nov poostren režim v Hrvatski in nove kršitve njenih državnih in je. zikovnih pravic, kar se je izrazilo z uvedbo nove ''železniške pragmatike", s katero se je še huje izvrševala madžarizacija na železnicah v Hrvatski.
To in druge kršitve hrvatskih pravic in čustev so dovedle do ostavke koali, cijske vlade 1.1907 in do dolgotrajnega zaviralnega delovanja hrvatske de= legacije na zasedanjih skupnega ogrsko-hrvatskega sabora v Pešti ter do no ve ostre borbe koalicije proti madžaronskemu režimu v Hrvatski. Toda tudi kratkotrajna vlada koalicije je imela koristne posledice, kar se tiče obu= ditve narodne zavesti in konsolidacije narodnih elementov (razen frankov = cev in radi^evcev), ki je trajala vse do konca svetovne vojne in prepreči= la uvedbo vojaškega medvojnega režima vse do osvoboditve 1.1918. Pri tem so še nadalje imeli prvo besedo hrvatski in srbski naprednjaki s svojimi voditelji - pripadniki"generacije 1895".
V zvezi z dogodki 1,1907 je potrebno, da omenim še eno važno stvar : približno v tem času (ne vem točno kdaj) je pobegnil v Srbijo oficir avstro ogrske vojske Milan Pribicevic, Svetozarjev brat. Stopil je v srbsko vojsko in sodeloval z generalom Jankovičem v "Narodni Odbrani" (kateri so potem v Avstriji pripisovali odgovornost za umor nadvojvode Franca Ferdinanda v Sa rajevu) ter osnoval "Jugoslovansko revolucionarno organizacijo" s "statu = tom", katerega je predlagal sam. V tem "statutu" je bilo rečeno, da je cilj te organizacije "popolna osvoboditev južnih Slovanov in njihovo državno, s^ cialno, kulturno in narodno zedinjenje v zajednico, osnovano na.demokrat = skih načelih, z ohranitvijo vseh posebnih pravic in prednosti dežel in ple= men. Tej zahtevi najboljše odgovarja federativna državna zajednica na osno= vi pokrajinskih aut'nomij." Ta "statut" je odigral veliko vlogo v kas.nej = šem velcizdajniškem procesu proti Adamu in Valerijanu Pribicevicu in petde. setim drugim Srbom, toda v "moralnem" pogledu je bila na tem^procesu glav= ni obtoženec Hrvatsko-srpska koalicija in Svetozar Pribicevic v prvi vrsti, ker se je predpostavljalo, da je bil "revolucionarni statut" njegovo delo in da ga je Milan Pribičevič samo odnesel v Srbijo po navodilih svojega bra ta. To je bilo sicer res, toda takrat je bilo iz razumij-yih razlogov bolj. še tako predpostavko zanikati. Madžarski in dur jski oblastniki so hoteli za vsako ceno obsoditi Svetozarja, toda ščitila ga je poslanska nedotaklji. vost kot člana hrvatskega sabora in skupnega ogrsko-hrvatskega parlamenta.
A ker so se Madžari trudili, da bi bil svet obveščen o njihovem "liberali= zrnu" in niso hoteli, da bi ukinili njegovo poslansko nedotakljivost,je Sve tozar ohranil svoje življenje takrat in za časa vojne, čeprav je bil javno proglašen za "hazaarulo" (veleizdajalca) in je bil interniran v Pešti.
(Nadaljevanje sledi)
KRONIKA
Vse kaže, da "bodo za 11.november razpisane ob e inske volitve v Tr s tu. Doslej sta bila v obo.sve= tu dva Slovenca - dr.Teofil Sim oič in dr.Jože Dekleva,- ki ju je moč smatrati,da sta predstav Ijala slovenske volivce.Z razpu stitvijo Neodv.soc.zveze (KT279' postaja položaj zamotan.
Za predsednika ržaške Slov.de= mokratske zveze je bil znova iz voljen g.dr .Branko .Agneletto.
Dr .Ljubo S ir c, ki je dobro poznan bravcem našega lista,je bil po= stavljen za docenta ekonomije na univerzi sv.Andreja v Dundee ju na Škotskem.
Prve dni sept ibra je bil v Gori ci lepo uspel tabor slovenske ka toliške mladine.
31.avgusta je minilo 15 let, kar so slovenski komunisti ugrabili Slavka Uršiča, prvaka in sozačet nika Slov.demokr.zveze, ter ga pozneje umorili. - Dvaintrideset let je minilo 6.septembra,ko so pod fašističnimi streli v Bazovi ci padli B idovec,Marušič, Miloš ±1 Valenčiči- 24»sept.bo minilo 100 let od smrti škofa A.M.Slomška.
PREJELI SMO IN ZAHVALIMO:.Humbert Pribac "Bronasti tolkač"• izdal Slo venski klub v Melbournu, Avstralija
KRŠ0AMSK0 ZEDINJENJE: C.urednik!
PIC»MA UR FD MIKU	Dopisnik g.P.S .(Kt 279) je dokaj
o 1/ \ w 1 v — Ly IM I r\ w	strog do Srbov odn.do srbskega
tiska, ki malo, nič ali neresno
Piše o prizadevanjih, da bi vsi kristjani že enkrat prišli vkup.Tudi gre jemati pisanje ISKRE,organa totalitarnega Zbora, kot reprezen tativno mnenje demokratičnih Srbov. Kar zadeva demokratičen srbski tisk v emigraciji, ni nič čudnega,da molči o tem vprašanju,saj pravo slavne Srbe vendar muči problem obstoja same Srbske pravoslavne cer kve,o čemer je vaš list že pisal. Razumeti je vendar treba, da je v trenutnem položaju za Srbe važnejše, ali se bo njihova Cerkev razbi= la na ono v domovini in to v emigraciji kot pa zedinjenje vseh kri = stjanov. Končno je prvo vprašanje važno tudi za katoličane,ki žele, đa bi se zedinili s pravoslavnimi. Bila bi velika tragedija, če bi ko niunistom uspelo razbiti Srbsko pravoslavno cerkev. Vzemite primer v •A vs tral i j i, ko t je poročala avstralska SLOGA: neka srbska skupina je zaradi sumljivega dela arhijerejskega namestnika v Avstraliji usta= Povila Samostojno srbsko pravoslavno cerkev,ki ne priznava patrijar= ha Germana. Sezidali so si tudi cerkev. Položaj je nekoliko boljši v Evropi, nejasen pa še vedno v Ameriki in Kanadi.	-g g
G.urednik! Več razlogov je,zakaj ni odmeva glede cerkvenega ze= dinjenja v srbskem tisku. Prvič, srbski emigrantski listi ne morejo Pozabiti vlogo velikega d'La katoliške duhovščine v NDH, pa se jirrrza ,to zdi ideja o zedinjenju ali zbližanju malone uperjena proti njim. Drugič:,Srbska cerkev je obremenjena zaradi sodelovanja patrijarha v Beogradu s komunističnim režimom,pa tudi zaradi nedostojne akcije tu kajšnjega vladike Dionizija. Glavno vprašanje je, ali bo v Pravoslav hi cerkvi prišlo do cepitve,kot jo zagovarja Dionizije, ali' se bo 0-hranila edinost,ki jo hoče večina vernikov. Tretji in najbolj pomemb hi razlog pa je, da sami katoličani Jugoslavije zaenkrat ne kažejo Prav nobeno tendenco k razgovorom, sodelovanju in podobno. Verjetno se zdi, da bodo katoličani Hrvati v Jugoslaviji poslednji,ki bodo sle dili idejam in navodilom papeža Janeza.	K ^
VSAK PO' SVOJE
(Od časa do časa prejmemo bilo v uredništvo a največkrat v upra vo obenem z vplačilom naročnine kako kratko sporočilo glede lista. V hfislednjem podajamo izbor takih izvlečkov, ki kažejo razpoloženje, 0= kuse in mnenja raznih naročnikov. -Urednik.)
- "Öe boste postali cerkveni list,kar ^edvedno bolj upadljivo, bom prihodnje leto naročnino odkazal." - "Nehajte mi pošiljati list,ker odklanjam liberalne ideje,ki jih razširja." - "Zaradi s>_. toe politike v Klicu komaj najdete dovolj prostor da z zamudo opišete take kulturno pridobitev,kot je Zgodovinski atlas Slovenije in še tedaj ne poveš te,kje bi ga lahko kupil." - "Premalo pažn-jijt posvcča= te srbskim in hrvatskim problemom,na katerih smo Sloveni.' vitalno za= interesirani."	- "Ali še komu iz mlajše generacije zmanjkuje po -
trpljenja z eno generacijo g.Hlavačka,ki se vleče skoz: cele generaci je vašega lista?" - "V rubriki Od meseca do meseca, s katero so Ponašate,da je strogo informativna, norčevanje ni na mestu." - "Po vratok g.PBarkaša na vašo strani po daljšem molku je dobrodošel.Toda ha žalost je zgi 1 kritično ostrino,zaradi katere so bili članki po sebno privlačni." - "Žegen ni Kolomanov ampak Kolomonov,kot berem v najnovejši izdaji Slovenskega pravopisa."
naročnina za klic Triglava: 24/-; ^ 3.50$ nf 12; dm 13.-5 it.2000.-
3 ch 40.-; LA 1.10.0 na leto za navadno dostavo( dvojna ''ena za letal = sko dostavo v prekomorske dežele.) POVERJENIKA: Pavla Miladinovič,
12 Oxford Road, Ingloburn, NSW, Avstralija; Tine Kremžar,11047-110 St Edmonton,Alberta, Kanada.
Öe je led o prezrl televizijsko igro "SVOBODA V SEPTEMBRU" (Preedom in September) na ITV ( Ass.Rediffusion),mu toplo priporoeam, da jo gle da, ko jo bodo slejkoprej ponavi j ali,Tekom poldruge ure nam Leo Leh= mann prikaže notranjo borbo ruskega skladatelja Le eherenka,ki je pri šel z neko delegacijo na obisk v London in želi tu ostati,Sedem dol= gih let je šakal na ta trenutek, a ko ves sreoen in poln optimizma stopa v stik z Angleži,ki jih je na raznih obiskih spoznal v Moskvi, pa s svojim starim prijateljem arhitektom Dornikom, (ki je zdaj dela= vec v neki tovarni za oevi je,)časnikarjem Princom in drugimi, vedno s
hujšim zaprepašče = njem spoznava,da mu ni mesta v "svobod= nem svetu", pa oetu= di sovraži sovjet = ski "s is tem", ki ni= ma duše in nima nu= ta za človekovo do= s toj anstvo.Na koncu mu ne preostane dru gega,kot da se vrne v hot^l,kjer ga ča= ka njegova delegaci * ja.Lehnannu ni šlo katere se ne bo nihče pulil.Prav
r~
Q
SRAČJ GNEZDO
za to, da v tej verjet no tako resnični igri obravnava primer kake ga Nureyeva,ki mu je bila eksistenca v 'fevo hodnem svetu" zagotev Ijena,Tudi ne primer, ko "svobodo izbirajo= či" prinese zaupno in formacije.Avtor raz = pravi ja o preprostej = ših ljudeh,ki so sicer dobrodošli, če os tane= jo na zapadu, toda za tem dejstvu nastane težava za ta
ko ljudi - na drugi strani pa boli sebičnost ljudi,ki vidijo le sebe in pozabljajo na sočloveka, pa čeprav je ta iz daljnje Rusi j e.L, e kako naj se po svobodi koprneča duša priletnega človeka znajde sama v mrz li tujini? Kdor je gledal pred leti film o težavah kanadskega’-'Guzen= ka, bo razumel tudi Lecherenkov primer.
Bivšemu kralju Petru,ki ima zdaj svojo pisarno v Nici, v hiši št. 267,Promenade des Anglais, se utegne nasmehniti sreča, če bo švicarđd. parlament sprejel osnutek zakona,po katerem bodo morale vse banke pd javiti tiste račune,katerih lastniki se niso javili po maju 1945,Po= kojni kralj Aleksander je namreč zaupal svoj denar neki talci banki, a pod zaupno šifro.Za to pa nihče ni vedel,ko so ga uoili. Sin Peter si je mnogo prizadeval, a ni uspel,ker ni peznal šifre. Tudi jugoslo = vanski politiki,ki jih je vpraševal, mu niso mogli nič pomagati. Ö e bo torej zakon sprejet,bo lahko dokazal,da je dedič po očetu,’ dasi mu utegne delati težava Titova vlada,ki mu je zaplenila vse imetje.
A je .veliko vprašanje, če jo bodo Švicarji poslušali.
Nedeljski londonski OBSERVER jo objavil razgovor med K.Harrisom in lordom Romeom,britanskim zunanjim ministrom.Slednji je bil v časi monakovsko krize Chamberlainov pa_lamontarni privatni tajnik,Zdaj j. razložil,da jc Chamberlain v bistvu zato popustil Hitlerju,ker se j. bolj bal komunizma, v katerem jo videl dolgoročne icvarnsot,Sicer je sov ažil nacizem, a v komunizmu jo gledal večjo nevarnos t, Ver jel je,da bo Hitlerja moč držati na uzdi.Ni sc pa zavedal, da je bil to norec, ki je hote drvel v vojno. Lord Home je mnenja,da bi Cha. erlainova politika vsaj v tem uspela, da bi držala Italijo izven Osi in ohrani^ la presto pot skozi Sredozemlje - če ne bi tako nepričakovano kapi= tul ir al a ^-rancija, Toga nihče ni pričakoval; in šele tedaj da je Mus solini pristavil svoj piskerček k "zmagi". Kar zadeva sam monakovski sporazum, jc lord Home mnenja,da je bilo nujno potrebno tako daleč po pus titi, kaj ti A.	oži da so talešni, da se ne bodo spustili v vojno ±l
se colkli, -:ako niso prej vso poskusili in do skrajnosti popustili.S tem je nekako nakazal, da ne bi bilo britanske vojne napovedi Nemčiji leta 1939., če no bi bilo prej Münchona, "Takšno jo angleško javno mnenje", je zaključil.
Neki angleški tehnični risar,ki jo delal za britansko vojno mini= strstvo,se jo želel poročiti z dekletom iz Jugoslavije. Poroke mu ni so mogli preprečiti,a izgubil je zaupno službo in bil preme'Gen v Mi nistrstvo za pošto. Ker ima dekle svojce v komunistični državi, bi tveganje bilo prehudo.	mTK
OD MESECA DO MESECA
JUGOSLAVIJA v številkah
Letonis jugoslovanskega zavoda ze statistiko za leto 1961 navajas da je Jugo goslavija iraelp v tem letu 18.607.000 prebivalcev. Naravni prirastek za leto 1960 je	znašal nreko 253.000	ljudi,	v zadnjih 40 letih pa skupno	6,5 milijonov ljudi.
Po	starosti jih je bilo	največ	med 20 in 34 letom: skoraj 5	milijonov, medtem	ko
jih je bilo 1.100.000 starih preko 60 let.
Število zaposlenih	je znašalo 3.370.000 od katerih jih	je bilo skoraj 1,2	mi
lijona zaposlenih v industriji	in rudarstvo. Med temi niso	všteti kmetje, ki	sa
sebe obdelujejo zemljo. Po zadnjih podatkih pa je bilo marca letos zaposlenih le 3.097.740 Jugoslovanov, kar je nekako vsaki šesti Jugoslovan. Od kakih 2.500.000 oseb zaposlenih v gospodarskih organizacijah jih je bilo v industriji in rudarstvu zaposlenih 1.135.000. V družbenem sektorju poljedeljstva in ribolovu je delalo 240.000 oseb. V uradih je delalo kakih 600.000 oseb, v šolah 160.000 učiteljev in profesorjev, medtem ko je bilo v zdravstvenih zavodih 120.000 zdravstvenih delavcev.
Letopis nadalje navaja, da je bila proizvodnja elektrike, nafte, svinčen, in cinkove rude, boksita, magnezita, azbesta in še nekaj drugih rud v letu 1961 rekor dna. Bolj zanimivi so podatki iz katerih sledi, da je industrija proizvedla skoraj 15.000 avtomobilov, 1.000 avtobusov, 5.500 tovornih avtomobilov, 38.000 motor^ nih koles, 5.000 traktorjev in okoli 2.500 vagonov. Poleg tega je bilo zgrajenih 1.770 km cest, 129 km železniške nroge, 911 metrov operativne obale, 176. novih daljnovodov v skunni dolžini 5.300 km, 484 šol in drugih stavb za urosvetne namene, skoraj 2.000 objektov "družbenega standarda" in čez 100.000 stanovanj, medtem ko je bilo še nadaljnih 117.000 stanovanj še v gradnji.
Prihranki so znašali 122.750.000.000 dinarjev, v kreditih na je bilo izplača nih 142 milijard dinarjev. Za hrano se je potrošilo 20 odstotkov več kot pa v Le tu 1960, za tobak in pijače 25 odstotkov več, a za obleko in obutoev 4 odstotke več kot leta 1960.
Na jugoslovanskih univerzah, akademijah in višjih šolah je diplomiralo 17363 študentov, a preko 167.000 šolarjev je dokončalo osemletno osnovno šolo. Tečaje, seminarje in oredavanja je posečalo na 414 ljudskih in 241 delavskih univerzah okoli 5,5 milijone oseb. Celotna naklada kakih tisoč časopisov je znašala preko 7 milijonov primerkov, a naklada 900 revij pa čez 33 milijonov primerkov.
Mornarica na krasu
Dvajsetletnico jugoslovanske mornarice so praznovali 10.septembra v Podgori južno od Makarske, kjer je Gošnjak odkril 33 metrov visok marmornat spomenik. Po tem se je Tito z udeleženci proslave zapeljal na "G-aleb", od koder so opazovali pomorsko parado in občudovali del "tist ga, kar smo ustvarili v zadnjih 14 ali 15 letih" in "zaradi česa: so naši ljudje morali zategovati pasove," kot je rekel Ti to v zdravici po svečanem kosilu na "Galebu". Tito je ob”ial spomine na prvi par tizanski mornariški odred, katerega so ustanovili pred 20 eti in ki je imel le neicaj čolnov in bark. Še te so nekajkrat potopili, da ne bi padle sovražniku v roke, a nartizanski mornarji so Se borili na suhem celo v Črni Gori- Tito je pri znal, da ni nrav zaunal v mornarico, ko so nredlagali, da jo ustan e. Vendar jie kasneje uvidel, da brez nartizanskih mornarjev bi Dalmacija tmela še mnogo bolj kot pa je
o . i ;
Tuja valuta
Jugoslovansk .zseljenci v tujini, brez ozira na državljanstvo, morejo vloži^ ti tuje valute na hranilni račun pri Jugoslovanski narodni banki. Enako morejo vložiti tujo valuto v Narodno banko na hranilno knjižico izseljenci, državljani tujih dežel, če se vrnejo v Jugoslavijo. Po uredbi v Službenem listu smejo tudi jugoslovanski državljani, ki so stalno zaposleni v tujini, vlagati tuje valute na poseben račun pri Narodni banki, iz katerega morejo pošiljati nakazila domov in v tujir^ v skladu z obstoječimi predpisi.
Član Zveznega Izvršnega Sveta Vladimir Popovič vodi jugoslovansko delegacijo na sedemnajstem zasedanju Glavne Skupščine ZN. Ostali člani delegacije so naslednji: stalni delegat Jugoslavije pri ZN Miše, Pavičevič, profesor Janez Stanovnik, Djura Ninčič, Budimir Lončar, Miroslav Krea-čič, Mera Radič, Dragan Bernardič, Aleksander Božovič in Sreten Ilič.
V Beogradu je 27.avgusta umrl upokojeni letalski general Dušan Simovič, ki je no državnem udaru 27.marce 1941 postal rredsednik jugoslovanske vlade. Bil je 80 let star.
Bivši direktor Slovenskega Poročevalca Rudi Janhuba je bil imenovan za novega ge neralnega konzula v Trstu. Po rodu je Tržačan r. 1914 leta, gimnazijo je končal v Mariboru. Od 1957 do 1959 se je boril v španski državljanski vojni, nakar je bil od 1959 do.1941 v.francoskih zaporih.
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, katero je vodil predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je bila na eno tedenskem uradnem obisku na Norveškem od 21 do 29 avgusta.
‘ Slobodan Nakičenovič, tajnik jugoslovanske komisije za nuklearno energijo, je v Prvem tednu septembra obiskal Anglijo kot gost britanske Atomske komisije. Zanimal se je za sodelovanje na nolju mirne uuora.be jedrske energijo.
Delegacija srbske pravoslavne cerkve, katero vodi zagrebški metronolit dr. Da-maskin je odnotovala na šest tedenski o-bisk ameriško-kanadske eparšije.
Predsednik prezidijuma Vrhovnega Sovjeta SZ Leonid Brežnev bo prišel na Titovo vabilo na uraden obisk Jugoslaviji od 24.septembra do 4.oktobra.
Tito je 8.septembra otvoril 65. mednarodni velesejem v Zagrebu na katerem razstavlja čez 6.000 podjetij iz 56 dežel, med katerimi je 14 dežel Afrike in Azije. Pri ogledu sovjetskega paviljona je dejal da je bolje organiziran kot prejšnja leta in izjavil: "Mislim, da so naši odnosi že dosegli zadovoljivo raven, in da bo vse kar se je nakopičilo likvidirano. Prijateljstvo med našimi narodi.bo obnovljeno in bo isto kot preje."
Sovjetski kozmonavt German Titov je s svojo ženo bil na 10-dnevnem obisku v Jugoslaviji na vabil jugoslovanske vlade. Ob skal je več met med katerimi tudi Lju bljano, Bled in Velenje. Gostil ga je Mi-lentije Pouovič kot predsednik odbora za znanstveno raziskovanje Zveznega IS.
Na mednarodni razstavi vin, alkohojL 1 nih pijač in sadnih sokov od 25 avgusta do 5 septembra je bilo skupno razstavljenih 981 vrst raznih pijač. Od tega je bilo 750 vrst vin, 159 močnih alkoholnih pijač in 87 sadnih sokov.
Tito, ki si je ra-stavo ogledal je se_ veda tudi poskušal. Potem ko je nos-kusil traminca kot najboljše vino na razstavi je Tito dejal: "Dobro je, le potrošniki ga ne morejo vedno dobiti'.'
Jugoslovani morajo po najnovejših predoisih Zveznega sekretariata za finance odpreti žiro račune pri Komunalni banki če zaslužijo več kot din 60.000 za avtorska prava, nadurno delo in pa honorarno delo od državnega organa ali družbeno-pravne osebe. Do-sedaj so morali to storiti če so zaslužili 50.000 dinarjev.
Isti sekretariat je izdal nove preči piše za tujce, katerim ni več potrebno dajati izjav o tuji valuti, ki jo prinesejo v Jugoslavijo. Ravnotako tu di Jugoslovane^ ni več potrebno dajati izjav o tuji valuti', katero prine-*' sejo iz tujine.
Industrijska proizvodnja se je v prvih 7 mesecih tega leta povečala za 3fi> v primeri z isto dobo lanskega leta. Proizvodnja v ladjedelništvu se je dvignila za 21%, industriji bar/nih kovin 19% in nafte 16%. Proizvodnja rudnikov premoga, industrije gradben^ ga materiala in metalne industrije je bila pod pričakovanjem. Glede na repii blike se je prod - 'odnja dvignila v Črni Gr i za 23%, Hrvaški in Tlake do ni_ ji 9%, Sloveniji L%, Srbiji 3% in Bo^ ni le 2?? v primeri z isto dobo lani.
Avgusta je bila v Ljubljani mednarodna konferenca znanstvenikov, ki raz^ iskujejo krvne skupine živali. Konferenci so prisostvovali delegati iz 25 dežel. Septembra pa se je v Ljubljeni vršil seminar o pravnem sistemu ■ socialističnih deželah, katerega se j< udeležilo 50 v legatov iz 25 dežel.
Dne 25.avgusta je na gori Prenj pri Mostarju prisilno pris* "o JAT-ovo le_ talo tipa DC-S z 28 potniki in 4 člani posadke na krovu oB katerih pa nobeden ni bil težje ranjen. Samo teden dni preje je bila uvedena redna proga med Beogradom in Mostarjem. Po prvih poročilih prišlo do nesreče zato, ker letalo ni naredilo obveznega kroga nad Mostarjem in tako ni imelo zadostne višine.
IVAN STANIČ