ANTON RAMOVŠ in STANE LAMOVŠEK NOVO NAJDIŠČE KORAL VRSTE WAAGENOPHYLLUM INDICUM V LOŠKIH HRIBIH Korale imajo v zgornjepermijskem črnkastem apnencu zelo malo rodov. Iz nižjih zgornjepermijskih apnencev je F. Heritsch opisal tabulatni korali Favosites relictus Gerth in Michelinia indica Waagen & Wentzel (1934, 21-23); Leta 1934 je F. Heritsch v svojem temeljnem delu o zgornjepermijski favni Žažarja in Vrzdenca opisal iz že mlajših zgornjepermijskih apnencev tudi koralno vrsto Waagenophyllum indicum (Waagen et ^entzel).1 Leta 1958 sem dopolnil nova najdišča te pomembne koralne vrste v Loških in Polhograjskih hribih in navedel Vrzdenec, Celarje, Veliki grič, Samijo, Rovte, južnozahodno pobočje Koprivnika in Malenski vrh.2 Kasneje se je pridružilo še najdišče v Besnici.3 Leta 1958 sem zapisal, da je ta koralna vrsta izredno pogostna in kamnotvorna v plasteh do 20 cm debeline. Letos (1993) pa je Stane Lamovšek odkril južno od Smoleve, južno od Železnikov novo najdišče te koralne vrste, ki se pojavlja skupaj z nekaterimi drugimi horizonti zgornjepermijskih žažarskih plasti. Waagenophyllum indi- Slika 1: Okoli 30 cm debel blok zgornjepermij- skega koralnega apnenca z vrsto Waagen- ophvllum indicum (Waagen et Wentzel) iz koralne biostrome južno od Smoleve, južno od Železnikov. Koraliti leže v prvotnem položaju, tako kot so rasli, v pretežnem delu slike jih je narava odkrila v poševni smeri. Spodaj, po sebno na levem delu pa so vidni njihovi prese ki. (Foto Minka Bricelj) 11 Slika 2: Pretežen del istega primerka kot na sliki 1; v spodnjem delu slike so lepo vidni prečni preseki koralitov. ( Foto Minka Bricelj) cum je tudi v novem najdišču kamnotvoren in enotna plast s samimi koraliti je debela skoraj 30 cm, to je nekaj več, kot v drugih ugotovljenih najdiščih. Koraliti stoje tesno drug ob drugem, so pa ločeni med seboj. Stoje vzporedno drug ob drugem, samo na enem delu so vsi na širini kakih deset centimetrov rahlo upognjeni in nekateri so tam tudi končali s svojo rastjo. Te zgornjepermijske korale so v zgornjepermijski dobi živele v toplem mirnem morju in na obsežni apnenčevi plošči, ki je pokrivala bolj ali manj vso Slovenijo. Rasle so brez prestanka in s svojimi skeleti pustile za seboj 20 do 30 cm debelo ploščo in taki obliki pravimo biostroma. Za njihovo življenje je bilo ugodno morje na ozemlju med današnjim Cerknim, Železniki, Besnico, Škofjo Loko, Idrijo, Žažarjem, Vrzdencem in okolico. Najbrž so rasle tudi še drugod na takratni plošči, vendar so drugje bile zgornjepermij ske plasti že odstranjene ali pa leže pod mlajšimi skladi. Zanimivo pa je, da so našli isto koralno vrsto v enako starih apnencih tudi v zahodni Srbiji na ozemlju Jadra (jadarski paleozoik) in v gorovju Biikk na Madžarskem. Vrsta je bila najprej opisana na ozemlju Salt Range-a v Kašmiru in po Indiji je tudi dobila vrstno ime. Vrsta je znana tudi na Japonskem in še marsikje drugod, pravimo, da je bila kozmopolitska. Novo najdišče predstavlja severno nadaljevanje nahajališča v Rovtah ob blegoški cesti zahodno od Debeljakove domačije, le da je tam veliko manj odkrite plasti s temi koralami ali pa se je debelina tam stanila zaradi manj ugodnih življenjskih razmer. Pod koralnim horizontom leži richthofenijski horizont, debel najbrž blizu pol metra. Te posebne ramenonožce spremljajo mahovnjaki različnih 12 Slika 3: Prečni in podolžni preseki koralitov istega primerka kot na sliki 1 in sliki 2. (Foto Minka Bricelj) oblik: deloma so nizkih panjastih oblik ali pa so kot razpotegnjene vejice. Morda so zraven tudi ostanki morskih gob. V tem najdišču nisem odkril značilnega brahiopodnega tiloplektnega horizonta, ki je tako značilen posebno pri Vrzdencu. Ob koralnem in richthofenijskem horizontu je črni apnenec deloma z rojem apnenčevih alg iz rodov Gymnocodium in Permocalculus, prvi z majhnimi porami, drugi z velikimi. Slika 4: Prečni presek koralita vrste Waage- nophvllum indicum (Waagen et Wentzel). Raz ločna so septa, ki se od roba koralita zajedajo proti sredini, ki jo zapolnjuje kolumelarni stebriček. Zgornji permij, Malenski vrh. x 8,5. Po A. Ramovšu 13 Zelo značilna zgornjepermijska kamnina je v novem najdišču višnjevo rdeči leporni apnenec, pravzaprav so višnjevo rdeče le bolj laporne prevleke po neravnih polah in med njimi. Ta kamninski različek leži nad waageno- philumskim horizontom, spremljajo pa ga pogostne apnenčeve alge. V posamičnih polah temnosivega apnenca zbujajo pozornost zelo zna čilne stolpičaste luknjičarke, visoke največ tudi dobre tri milimetre in so kar na gosto posejane v kamnini. To obliko je že F. Heritsch opisal med žažarskimi apnenci in jo uvrstil v rod Agathammina. Novo odkrite zgornjepermijske žažarske plasti leže v tektonskem polo žaju med spodnjepermijskimi klastičnimi kamninami in spodnjetriasnimi plastmi. Slednje sestavljajo pretežno bledo rožnati sljudni skrivalci in sljudni dolomiti, ki spadajo v nižji del spodnjega triasa. Zgornjepermijske plasti so močno zgubane in razlomljene in se pojavljajo kot klin med spodnjepermijskimi in spodnjetriasnimi kamninami. Črni glinovci so bili ob prelomih zmečkani in zgneteni v mod.ro sivo in črno glino. Novo koralno najdišče južno od Železnikov širi vedenje o razširjenosti vrste Waagenophyllum indicum, poslednje tetrakoralne vrste na ozemlju današnje Slovenije. Opombe 1 Heritsch, F., 1934: Die oberpermische Fauna von Žažar und Vrzdenec in den Savefalten. - Vesnik Geol. inst. kr. Jugoslavije 3, 6-56, Beograd. 2 Ramovš, Anton, 1958: Razvoj zgornjega perma v Loških in Polhograjskih hribih. -Razprava I V. razr. SAZU4, 451-622,10 tabl, ena geološka karta, Ljubljana. ,! Ramovš, Anton, 1971: Okamnele korale na loškem ozemlju. - Loški razgledi 18, 160-163, Škofja Loka. Zusammenfassung EIN NEUER FUNDORT DER KORALLENART WAAGENOPHYLLUM INDICUM (WAAGEN ET WENTZEL) IM BERGLAND VON ŠKOFJA LOKA Siidlich vom Smoleva, siidlich von Železniki hat Stane Lamovšek einen neuen Fundort der oberpermischen Korallenart Waagenophyllum indicum (Waagen et Wentzel) entdeckt. Diese Koralle hat eine dreiBig Zentiraeter dicke Schicht (Biostrome) von dichi nebeneinander stehenden Koralliten gebaut, die sich noch in Lebensstellung befinden. Unter dem Korallen-Ho- rizont liegt der Richthofenien-Horizont, etwa ein halbes Meter dick mit zahlreichen Richthofe- nien und haufigen Brvozoen. Einige Schichten von schwarzem Kalk charakterisieren zahlreiche Kalkalgen der Gattung Gvmnocodium und Permocalculus. In einigen Schichten befiniden sich zahlreiche turmartige Foraminiferen der Gattung Agathammina. Der neue Fundort des Oberperms stellt eine Fortsetzung der Korallenschicht an der Blegoš-StraBe in Rovte vor. Der neuentdeckte oberpermische Korallen-, Richthofenien-, Algen-. und Foraminifere-Kalk liegt in der tektonischen Lage mit den unterpermischen Klastiten und untertriassischen glimmerigen Schiefern und Dolomiten. Durch den neuen Fundort konnte man etwas mehr viber die Verbreitung der Gattung Waagenophyllum indicum, der letzten tabulaten Koralle auf dem Gebiet des heutigen Slowenien erfahren. 14