Št. 104. V'Gon6i,'diie 10. septembk 190i. Tečaj XXXI, - rashaja trikrat na teden * Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, ajutranje las-daajo opoldne, večerno tzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana' ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660 .. pol Jeta•¦;¦ . ..-. ¦.-.. -.._ jB ,:.§P,, ^ , 3-30 oetrtleta...... . 3 , 40 ,¦ ."'T"ITo'"' Posamične številke stanejo 10 v:>i Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «GoriLki Tiskarni* A. Gabr§5ek vsafc dan od 8. ure zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure, Na naročilu brez doposlane naročnin* ge ne oziramo. »PRIMOKECMztt^aneodTifmo od tSo5e» v»ak , petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1'60. . in «Primorca* Se „8lovansk« knjiinleo", .1 mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol i vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. » se nSnnijo po 90 kr, petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog: in narod! .a vselej, da smo naveličani hlapčevanja objestnim sosedom in gospodi azgorej* ter da ne trpimo več zlorabe križa in vere! Možje! Naprej po poti, na katero smo krenili, pofggn utegnejo priti v našo deželo oni časi, o katerih je sanjal nepozabni nam Lavrič z zlatim svojim Vse za omiko, svobodo in napredek! Bog in narod! DOPISI. Iz SUvuega. — Dne 13. julija 1897. se je vršila pri nas volitev obč. starešinstva. Po vsem Krasu že običajni vtok proti izidu volitve je odnesel tudi pri nas volitev županstva do 25. novembra i. 1. Torej primanjkuje še dva meseca do celih štirih let, odkar nam uraduje naš slavni župan J. Kralj. Od prihodnje volitve starešinstva je bil rceseca junija t. 1. majhen duh, sedaj je še isti izginil. — Kdo da je temu kriv? — ni znano, najbrže § 20. obč. reda, ker je od leta 1864. svojega obstanka ostarel in obnemogel, ta revež sloni le formalno in se r.Jdeljai drži le malokaj papirja. Naš gosp. župan in tajnik, ker modro Citata obč. red, sta med citanjem preskočila označeni g 20., ker Se do danes ne vedo, da starešine in nastop-niki, kakor tudi udje županstva, se volijo na tri leta, — in ne na 4 ali morda 5 ali Se več let. Reči moramo, da na tak način ne pridemo Ao napredka in ne do zboljšanja nobenega stanu, ampak na tak naCin ostanemo vedno hazadnjaki in v temi prejšnjih stoletij, Nas slavni župan uraduje prav možko, kakor gre prav njemu in tajniku, podžupana, starešine in ostali občinarji so deveta briga! V teku 1.1, je bila ena seja starešinstva z dnevnim redom: .Rešitev raCuna", ostali pogovori, posvetovanja glede* obe. pola itd, Dragi čitutelji, lahko si mislite, da jo vse v pravem redu, ne, je v pravem pomenu be-sedu vse v polnem neredu in nemarnosti, o čemer se prav lahko vsakdo prepriča; naj pride, od kjer hoče v naSo občino, bo zagledal pot, da nI pot, temveč le znamenje, da je vtegnila tam biti nekdaj kaka pot. To je sramotno vsem, in skrajni čas bi bil, da bi višja oblast take in enake nemarnosti odpravila. Enako temu je vse obč.3 poslovanje, ne da bi se posamezno popisalo. Naša občina Šteje kaj čez 300 prebivalcev, najmanjša občina sežanskega okraja, mogoče na celem Goriškem. Naš g. tajnik, sin gospoda župana, šteje si plače — 220 letnih kronic, gotovo je boljše plačan nego vsaki obč. tajnik na Goriškem, sevč s primero posla. — Ako si ogledamo poslovanje tega, bi morda utegnilo biti med slabejšimi. Je-li to prav in pošteno P Za dobro plačo se sme zahtevati in mora od vsakega redno In točno delo. V letu 1894. se je vkupilo v stolp cerkve sv. Marije Magdalene v Sli vnem nove zvonove. Pred vsem je naš mogočni župan po svoji volji k tem zvonovom ukazal nekemu kovaču iz Saraatorce kovati lesen oder, umevno, da redki kovač je izvrstni mojster tesarije; taka je bila tukaj, — da ta z lesa skovani oder je bil tako umeten in pravilno sestavljen, da kmalu bi bili še ob zvonove! Ko je ta umetnost in pravilnost tega odra prišla v vest zvonarju gosp. Polliju iz Gorice, je on precej osebno se o tem prepričal na -142 - I .Quo iradis? , = Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) ¦ ; Takoj jamejo klicati oni, ki so stavili proti niemu ter niso hoteli, da bi si počil; »Napadaj!« Gal jih Uboga ter jame napadati. Mrežarjeva roka se nakrat oblije s krvjo in mreža mu omahne. Lanij se pripogne ter skoči, da mu zad& poslednji udarec. Toda v tem hipu se Kalendij, ki se je nalašč delal kakor da ne more vladati mreže, umakne na stran ter se tako umakne udarcu, pa za-bode svoj trizob nasprotniku med kolena in ga vrže' na tla. Nasprotnik hoče vstati, toda v tem hipu, kakor; bi trenil, ga ovij« zlokobna mreža, v kateri so se mu čimdalje bolj zapletale roke in noge. A med tem so ga zobje trizoba čimdalje močneje in močneje pritiskali k tlom. Še enkrat napne svoje moči, podpre se z roko ter hoče vstati, toda zaman. Se je dvignil k glavi omedievajočo roko, v kateri že ni mogel več držati meča ter padel v znak. Kalendij mu s svojim trizobom pritisne vrat, se opre manj z obema rokama ter se obrne proti cesarski loži. Ves cirk se jame tresti od burnih vsklikov in silnega ploskanja. Za one, ki so stavili na Kalendija, je bil on v tem hipu še kaj več nego sam cesar, pa so bili uprav radi tega okrutni V svojem srcu Laniju, ki je s svojo krvjo napolnil njihove žepe. In tako se je množica razdvojila. Na vseh klopeh so se pojavljala na polovico znamenja smrti, za drugo polovico pa znamenja sočutja, toda mrežar je gledal samo na ložo cesarjevo ter na lože vestalk, pričakuje* odločitve. , Na nesrečo Nero ni imel rad Lanija, ker je pn poslednjih igrah pred požarjem, spustivši se v stavo proti njemu z Linicijem, bil izgubil značno svoto, torej je iz podiunia stegnil roko ter obrnil palec k tlom. Vestalke so takoj ponovile to znamenje. Kalendij je torej pokleknil Galu na prsi, izvlekel kratek nož, ki ga je nosil za pasom, ter dvignivši oklep na pro-tivnikovem, zasadil mu nož do držaja v grlo. j ,Peractum ost!« se začujejo glasovi v amiiteatru. Lanij se je se za trenutek metal kakor zaboden ob ščite, ranili si noge ob polomljeno orožje ter. — padali. Gledalci so si bili vsi iz sebe od veselja; napajali so se s smrtjo, nasitili svoje oči s pogledom na njo ter radostno srkali njeni dih v svoja pljuča. Naposled so skoro vsi premagani že ležali na tleh. Samo nekoliko ranjencev je še klečalo sredi po-zorišča. Trepetajo so stegali roke h gledalcem, proseči pomilovanja Zmagovalcem so se delila darila, venci in oljkine veje, in nastal je trenutek počitka, ki se je na povelje vsemogočnega cesarja spremenil v gostovanje. Iz višine jel je padati na gledalce pravcati dež ovetic in žefrana. Služabniki so jeli raznašati hladno pijačo, sladko pecivo, meso, vino, sočivje in — sadje. Ljudstvo je jedlo, se razgovarjalo ter klicalo na čast cesarju, da ga nakloni še k večji darežljivosti. Ko je vol ter -kUal Vnogaroi pesek; naposled pa se ls.Mj.otoU*-JjjM "jLS^^-TKa^Jt vzravnal in obležal. Merkurju ni bilo treba, zbadati ga z razbeljenim železom, da bi se prepričal, ali še živi. Cez kratko so ga odnesli ter nastopili na bojišče novi par!, na kar je še le prišlo do borbe celih oddelkov. Množica seje udeležila te borbe z vso dušo, s srcem in očmi; tulila je, kričala, žvižgala, ploskala, se smejala in spodba-dala že itak znorele borilce. Na pozorišču so se borili gladijatorji besno kakor divje zveri; prsi so udarjale ob prsi, telesa so drgetala v smrtnih mukah, krepki udje so pokali v izgibih, meči se zabadali v prsi m trebuhe in bleda usta so izbruhala rudečo kri na žolti pesek. Nekatere novince je naposled prevzel tak strah, da so jeli bežati s pozorišča, toda mastifogori so jih s palicami zagnali nazaj v borbo. Na pesku so se pojavile večje in manjše kaluže temne krvi in čimdalje več golih in oboroženih teles je ležalo nalik snopju na tleh. Živi so se še borili na mrličib., spotikajoči se vilni sužnji polne košare raznih darov, in dečki, oblečeni nalik amorjem, so delali iz,njih vsakovrstne predmete ter metali jih z obema rokama med sedeže. Ob času, ko so se delili loterijski ,tesseri', je nastala prava borba; ljudje so se gnetli, gazili z nogami, klicah na pomoč, preskakovali preko sedežev in pulili drug drugemu iz rok ,tessere', kajti kdor je vjel srečno Številko, ta je lahko doM hišo z vrtom, sužnja, krasno obleko, ali kakšno posebno divjo zverino, katero je potem prodal v amfiteater. Radi tega je nastal tak nered, da so morali pogostoma pretorijanci poseči vmes, da so napravili mir. Po vsaki delitvi so odnašali ljudi s polomljenimi rebri, ali pa take, ki so bili zadavljeni v gneči. ,...,, Bogataši se kajpada niso udezih borbe za ,tes-sere«. Augustijanci so smehljaje se gledali Kilona, ki je napenjal vse svoje moči, da bi pokazal ljudem, da more na borbo in na prelivanje krv- «reti isto tako, licu mesta in prepovedal zvoniti ali pa da on odstopi od enoletnega jamstva teh zvonov. Zvonilo se ni do drugega ukaza. — 6. župan povabi prizadete sosede k pogovoru, in sklenili smo in pooblastili župana J. Kralja in Josipa Perica, noj gredo precej k mojstru, da se pogode za novi oder. Meni in tebi nič, župan, namesto da bi se bil pokoril ukazu vseh vaščanov, se poda sam ob sebi k odvetniku vložit tožbo proti kovaCu Vreč-ko-tu iz Samatorce, mislec si vedno, da odvetnik »n ne mojster napravi oder zvonom. Torej pravda; vkljub temu pa, da je občina dobila pravdo, morala je pri vsem trpeti škodo kakih 600 kronic, ako ne več, mogoče ludi več; natanjčnejše se poizve morda pri kakem morebitnem računu, ki vtegne priti kedaj na dan, ker goto i o ne bodo vsi molčali. Oglasi se, če nihče drugi, vsaj oni, ki ima kaj tirjati. — No, konečno je moral biti napravljen nov oder k zvonom pri gosp. Klančiču v Podgori, koji je prav ugodno in mojstrsko izvršen; radi tega izrekamo mu pohvalo. Glede plačila, kaj in kako stvar stoji, ali so zvonovi novi in stari oder plačani ali ne, to je edino le znano dotičnim mojstrom in naSemu županu, obenem blagajniku, ker do danes nimamo Se nikakega tozadevnega računa. — Dobro nam je znano, da gospod župan je prav pridno in skrbno potirjeval letne obroke tudi eksekucijskim potom. Iz vseh teh razlogov je »azvidna nemarnost občinskega poglavarja, proti kateri se moramo upirati ter siliti prizadete k rednemu gospodarstvu. Cujte volilci! Za slučaj, ako pride §20. obč. reda tudi pri nas kakor drugod v veljavo, boderao imeli tudi pri nas novo volitev starešinstva. Torej na noge, da si izvolimo naprednjake in ne dosedanje nazadnjake. Do svidenja pri novi volitvi obč. starešinstva v Slivnem! Domačini. Domače ii rane novice. Narodno-napredna stranka priredi v nedelje dne 15. t. m. ob 2. pop. javen shod v Cerknem v prostorih gosp. Petra Jurmana. Razgovor bode o gospodarski organizaciji ter o političnem položaju v deželi. Opozarjamo naše somišljenike, da se tega shoda mnogobrojno udeleže. Drugi shod narodno-napredne stranke isti dan bovAvberjuna Krasu v prostorih gosp. Ukmarja. Razgovor bo o političnem in gospodarskem položaju. Pričetek ob 4. uri pop. Opozarjamo somišljenike v Avberju in okolici na ta shod ter pričakujemo obile udeležbe. .Pevsko In glasbeno društvo* v Gorici otvori pevsko in glasbeno šolo s 1. oktobrom t. 1. v društvenih prostorih (vhod Semeniška ulica 5 ali Corso Giuseppe Verdi 1 črez dvorišče v hiši Marzinijevi v I. nadst.) Priglase za pevsko in glasbeno šolo sprejema vsaki delavnik od 9.—12. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoludne društveni pevovodja g. Fran Štele. Pevska in gksbena šola bo obsegala pevsko šolo za dečke in deklice posebej, za odrastle gospode in gospodične posebej. V glasbeni šoli se bo poučevalo gosli in gla-sovir za dečke in deklice. Poleg tega se otvori istega dne šola za orkester za gospode, ki že svirajo kak instrument Pevske vaje moškega zbora so pričele s 5. septembrom ter se vršijo v telovadni dvorani .Goriškega Sokola" (hiša g. Jerneja Kopača v ulici Sv. Antona 7) vsako sredo in petek ob 8. uri zvečer. Priglasi pristopa v moški zbor se sprejemajo v navedenih večerih pri vajah ali pa v droStvenibprostorih ob označenih urah. Učni načrt in urnik za pevsko in glasbeno šolo bosta na razpolaganje v društvenih prostorih ter se pričetek posameznih oddelkov gole naznani pravočasno v .Soči« in .Primorcu*. .Pevskemu in glasbenemu dmštvu" je daroval gospod Reja, krčmar v Gorici, zopet S kroni. Srčna hvala I Potrjenaraisodba. — Kar je .Gorica* izvedela prej nego Gabršček, je resnično, ker označeno potrdilo je končno prejel tudi Gabršček. Več spregovorimo. Osebne vesti. — Nadučitelj v Litiji in znan slovenski pisatelj, gosp. Jos. Kos tanje vec, je imenovan učiteljem na dragi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Tržaški škof msgr. Sterk je okreval fer je odpotoval pretekli petek iz rogaške slatine v Trst. Premeinbe v uSItelJstvu. — Definitivno so bili nameščeni: gg. Vilhar Franc — Kromberg ;Vodopivec Anton — Voglarje; Urbančič Josip — Ozeljan; Mermolia Franc — Podlaka; Vergna Ida — St. Andrež; Pfeifer Mr-ija — Opatjeselo; Komac Ljudmila — Crniče; Jug Marija — Osek. — Provizorično nameščeni: gg. Koiunjati Albin — Rupa; Vuga Ivan — Zabije; Cicero Franc — Gabrije pri Ajdovščini; Benko Ivan — Lokovec; M u s i č Anton — Tribusa; K u m a r Rudolf — Grgar; Gregorič Vinko — Miren; Bite ž nik Josip — Bate; Prinčič Olga — Cerovo; Klančič Emilija — Podgora; Baje Marija — Renče; Kumar Pavla — Kojsko; Kom a c Marija — Rihemberg; Strel Hedvika —Grgar; — Gebular Marija, učiteljica v Podgori, in Premrou Ljudmila, učiteljica v Št. Andrežu, sta se odpovedali službi, — V drugo plačilno vrsto sta bila premaknjena gg. Cencič Davorin, nadučitelj v Kojskem, in Križ man Ignacij, nadučitelj v Dornbergu. Smrtna kosa. — V Trebnjem na Dolenjskem je umrl nagloma za kapjo dr. Ignacij KI e m e n č i č, redni profesor fizike na c. kr. vseučilišču v Inomostu. Star je bil 51 let. Pokojni je bil mnogo let docent in izredni profesor na vseučilišču v Gradcu. V strokovnjaških krogih je bil jako čislana oseba. Kot človek je bil blaga duša plemenitega značaja in vesel družabnik, pravi tip Dolenjca. Pokojniku, ki je bil iskren narodnjak, bodi lahka, zemlja domača! Naslovi stanovanj za iolsko mladino se dobivajo pri gospodu Logarju, knjigo-. vezu in trgovcu v šolski ulici. — Za deželno učiteljsko društvo: Fr. Bajt. Zopet napredek v trgovini in obrtnIJI. — V nekolikih dneh otvori g. J. Z o r n i k trgovino z modnim blagom, perilom, s krojaškimi potrebščinami itd. v hiši .Goriške ljudske posojilnice' To bo zopet lepe, bogato založena slovenska pisdajalniea, kakorano živo potrebujemo. — Gospod Zor ni k ima dovolj kapitala in vse sposobnosti, ker je v tej stroki izučen, da bo mogel zadostiti vsem potrebam našega prebivalstva ter zmagati konkurenco. Na Travniku, kjer je imel veliko let gosp. Drafovka svojo prodajalnico, pa otvori gosp. M. Poveraj svojo krojaško delavnico in prodajalnico. — Naprej I Dalje opozarjamo na oglas v .Soči", da je otvoril gosp. Pucelj še jedno brivnico za spodnji del mesta v Stolni ulici. Zopet napredek goriških Sloveneev. — Včeraj je došel v Gorico vodja učnih zavodov .Glasbene Matice* v Ljubljani gosp. Hubad, da so se pod njegovim skušenim vodstvom ustanovile vse priprave za otvoritev glasbene šole našega mladega .Pevskega in glasbenega društva*. Bogate skušnje .Glas- bene Matice' v Ljubljani, ki si je stekla ogromnih zaslug za kulturni napredek naroda, bodo služile naši šoli kot vzgledni temelj, na katerem bomo dalje zidali po naših potrebah in razmerah. — Več Se spregovorimo. Za danes le še opozarjamo stariše na razglase .Pevskega in glasbenega društva*. Sveta Gora pri Gorici. — Lani o Božiču so pokopali zadnjega župnika č. Le-bana, ki je bil toliko let vreden predstojnik svetogo-skega svetišča. Po milosti kardinala Misije so dobili frančiškane: do danes šteje družina 24 udov, med njimi menda 7 duhovnikov, drugi so .kozli* ali pa učenci. Ker je meniški samostan romarjem zaprt, zidajo dve poslopji v vrednosti 36 tisoč goldinarjev. Lani so v pozni jeseni peljali tudi dva novabečka (lodrici) od 37 hI, vsaki, seve vino samo za sv. maše!! Ljudje pravijo, da pojema pobožnost med verniki, zato so lansko leto 1900. izkazali samo 44.000 goldinarjev za sv. maše II — Kakor je znano, ne morejo frančiškani brati toliko sv. maš, kolikor je denarja. Obdržali so si samo 10.000 in še 20% od ostalega denarja, torej 24.000 gld. — 20.000 so poslali kardinalu v Gorico, ta dobi tudi 20%, in ostalih 16.000 so ponujali župnikom po Goriškem. Ker je pa toliko maš zabilježenih, da pride na vsako komaj ena krona, ni hotel teh maš nik d o brati. Kaj so storili? Poslali so 16.006 goldinarjev v Italijo, da za nje italijanski kanjori berejo sv. maše za slovenske verne žive in mrtve duše. Gotovo je, da na tak način gre iz dežele leto za letom na tisoč denarja — revnih slov. in laških pobožnikov v laške žepe. Neki župnik, in mislim da ni bil sam, je rekel svojim ovčicam: Kaj nosite denar na Sv. Goro? Saj velja ena maša v Vaši cerkvi ravno toliko, kakor na Sv. Gori. Ljudstvo pa roma na Sveto Goro z namenom in s prepričanjem, da tam brane maše imajo večjo moč — zato znosijo tja leto za letom na sto tisočakov, —Romarji vidijo zdaj, kje se bero maše za njih denar. Res je, da laški duhovni, posebno v spodnji Italiji, so pravi capini, a teh vendar ne more revni slovenski in laški kmet s Pri-morja podpirati ? To že lahko stori sv. Oče ložej, ko dobiva na leto darov do 20 miljo-nov in več. In baš te dni so prihajale grozne vesti iz Rima, ko je irredenta silovito udrla v zavod sv. Jeronima, ki je namenjen jugoslovanskemu svečeništvu!.... Tak stok in jok je po naših kmečkih hišah, kadar treba kaj za hišo ali spraviti otroka kam, da se bo kaj naučil, da bo lažje živel, češ: Ni denarja in ga ni! Ali kadar se opravijo na božjo pot na Sv. Goro, takrat pa ima svetle kronice, katere zaveže v ruto, da jih ne izgubi, marveč gotovo odda za sv. maše. In ta denar roma po tem po deželi in gre celo v Italijo, kjer ga seveda z veseljem sprejmejo, ali ni verjetno prav nič, da se sploh spominjajo da-rovateljev pri mašah, kaj še le, da bi za nje maše brali! Pamet, pamet, ljudje božji! Ne metajte denarja proč, ne pošiljajte ga v Italijo, ker ga rabite doma, in ker lahko doma molite! Nedostojno petje romarjev. — V petek, soboto in nedeljo smo imeli v Gorici veliko prilik, da smo občudovali zaostalost, omejenost, neumnost raznih romarskih čet. Hodili so skozi Gorico na Sv. Goro; ako korakajo skupaj pa le tri ženske, že čutijo potrebo, da — pojejo. Ali ne vprašajte, kako pojejo! To je večinoma neko divje tuljenje, proti kateremu je »Terezinka zgodaj vstala* pravi glasbeni biser. Besede utegnejo biti nabožne vsebine (cesto so še te jako neumne S), toda melodije (ako jih smemo tako imenovati) so surove, divje, aedostojneje od vsake klanfarske popevke. — Lahi in tujci se smejejo in kažejo za njimi, na to pa re- kajo: Glejte,kako neumni so Se Slovenci! Neumnost teh romarjev tiči v tem, da morajo ravno skozi mesto tako tuliti. Po poti zunaj mesta jim petje še na misel ne gride. Ondi so polni smeha, cesto nečednega rbljanja, in dogajajo se še drugačne Čudne, čudne reči. Ko pa gredo v mesto, začnejo kruliti na čast D. M. I Če to ni greh, kaj pa ? Pa bodi že greh ali ne, Slovencem je v sramoto in le profanuje sveto reč. Ako so večji obhodi in je veliko ljudstva, ki zna peti, naj poje v Božjem imenu, — toda vsekakor naj ohranijo -svojo pobožnost za-se male družbice (cesto 3—10 oseb), ki niti ne znajo poštene nabožne pesmi. Naj opravijo svojo pobožnost, v mestu pa naj je ne prodajajo po ulicah na način, ki nam dela le nečast. — Naj bi naši klerikalci primerno poučili svoje ovčice k večji časti Božji in -v- čast naroda! Nedostojno petje po mestnih ulicah ob drugih prilikah (n. pr. ob novačenju) smo že grajali. Naša graja je vzbudila nekaj zanimanja po okolici za — dostojno petje, da bodo fantje zanaprej dostojneje peli, ker brez petja si ne morejo niti misliti vojaškega nabora. Razglednice Kanala. — Naš fotograf g. Anton Je r kič je napravil jako krasne razglednice Kanala. Prav z neke srečne strani na desnem bregu Soče je fotografiral ta lepi trg v Soški dolini, tako, da imaš pred seboj cel Kanal s poslopji,trgom, mostom, Sočo, njivami itd., gori v ozadju pa se divno razprostira lep Malničev grad s stranskimi poslopji in parki. Razglednica, ki obseza prostor dveh navadnih dopisnic, je slikana prav naravno ter ni premrežena z raznimi barvami, kakor so nekatere, ki nam predstavljajo v Vseh mogočnih barvah vse drugo, le istine ne. Ta razglednica je taka, da ko jo pogledaš ter poznaš Kanal, porečeš: Tako mora biti naslikan Kanal na razglednici in nič drugače. — Razglednice, katere je založil g. Jos. Bavdaž v Kanalu, so torej vsega priporočila vredne, vreden pa tudi g. fotograf Jerkič, da se občinstvo v takem pogledu le do njega obrača. Prav je Imel! — .Piccolo* prinaša iz Gorice vest, da je neki Slovenec Reja v magacinih južne železnice, kamor je šel po opravkih, kadil. Opomnjen, da se ne sme kaditi, je rekel, da ne stoji pisano nikjeri v slovenskem jeziku, da je prepovedano ka-denje. .Piccolo" pravi radi tega, da ta mož hoče imeti vse slovensko. Reč je pač taka, da južna železnica se mnogo premalo briga za slovenščino na sploh, na našem kolodvoru je pa niti ne pozna. In vendar ima južna železnica na kolodvoru v Gorici mnogo, mnogo več prometa s Slovenci nego z Italijani! Ali bi ne bilo torej le prav, da poleg italijanskih in nemških napisov in obvestil napravi tudi slovenske? Prav je torej imel in moško je ravnal oni Reja, ki je opozoril prizadete na to, kje mora stati tudi slovenska beseda poleg drugih! Naj le dobi mnogo posnemovalcev, potem bo že kaj drugače! Neplodna polemika. — Poletičar, ki se je vrnil te dni v Gorico, piše: .Bil sem čez počitnice marsikje v deželi in zunaj nje. V deželi sem cesto naletel na .Prim. List*, .Gorice" pa kar ni bilo dobiti. Redki so naročniki, pa še ti jo skrivajo; čitajo jo le iz radovednosti. Pristaši so redki. Pravi zastopnik čistega klerikalizma je »Prim. List«. Duhovniki res veliko žrtvujejo za razširjenje tega lista, za »Gorico* pa nič. — To pomeni, da ostane na bojnem polju za klerikalno nadvlado le .Prim. List*, .Gorica* pa izgine. Gregorčičeva klika mora propasti ob prihodnjih volitvah na celi črti, — in potem bo tudi konec vseh lumparij, ki imajo svoje ognjišče v »Gorici*. — Kar piše .Gorica*, je brez pomena za razvoj položaja v deželi. Zato le odobrujem, da .Soča* ni odgovarjala na celo vrsto člankov, katere so nagroraadili kakor vsi drugi. Vsekako pa je nesrečni Grk jezil I obrvi, grizel si ustnice ter stiskal pest tako močno, da so se mu nohti zarili v meso. Njegova grška narav J kakor tudi osebna bojazljivost, nista mogli prenesti takih prizorov. Lice mu je bilo bledo, čelo se mu je porosilo s kapljicami znoja, oči je imel udrte, zobje so mu drgetali in vse telo se mu je treslo. Ko je bila borba končana, so je nekoliko spametoval; ko pa so ga jeli obirati, ga je prevzela jeza, da jim je jel srdito odgovarjati. >Aha, Grk! Ti ne moreš prenesti pogleda na raztrgano človeško kožo!« mu reče Vacinij, pocuknivši ga za brado. Kilon mu pokaže svoja dva žolta zoba ter odgovori : »Moj oče ni bil čevljar, pa je ne bi znal zašiti.« »Macte! habet!« — zakliče nekoliko glasov. Toda drugi so ga dražili dalje. »On ni kriv, da ima v prsih namesto srca kos sira!« zakliče Senecij. »Niti ti nisi kriv, da imaš namesto glave prazno bučo,« odvrne Kilon. »Nemara še postaneš t/adijator. Dobro bi se obnašal na pozorišču z mre >.t »Ako bi vanjo vjel teb • vjel bi velikega bedaka. »A kaj bo s kristijani t vpraša Fest iz Ligurije. Ne hotel bi postati pes in ; d grizti ?« »Ne hotel bi biti tvoj 'i>rat.« »Ti meotski krastavec!« »Ti ligurska mula!« »Očitno te srbi koža, toda svetujem ti, da ne prosiš mene, naj ti jo popraskam.« »Popraskaj samega sebe. Ako spraskaš-raz sebe svoje garje, pa ugonobiš to, kar je na tebi najboljšega.* Tako in temu podobno so ga napadali, on pa jim jo sredi splošnega smeha jezljivo odgovarjal. Cesar je ploskal in ponavljal ,Macte< in jih spodbujal. Naposled se približa Petronij ter se dotakne s paličico iz slonove kosti Kilonove rame in reče hladno: »Vse je dobro, modrijan, samo v nečem si se zmotil: bogovi so to ustvarili za lupežnika, ti pa si postal demon, in vsled tega se ne vzdržiš.« Starec ga pogleda s svojimi zarudelimi očmi, toda! ni mogel takoj najti primernega odgovora. Nekaj časa je molčal, na to pa je odgovoril kakor prisiljen: »Vzdržim se!..« V tem hipu se oglasi odmev trombe, v znamenje, da je odmor končan. Ljudje jamejo zapuščati hodnike, v katerih so se zbrali, da si vzravnajo noge ter se kaj pomenijo. Nastane zopet splošno gibanja in navadna borba za poprejšnja mesta. Senatorji in pa-triciji so hiteli na svoje sedeže. Naposled potihne trašč in v amfiteatru nastane mir. Na pozorišču se prikaže množica ljudi j, da odstranijo na pesku sledove zgo- Konečno pridejo na vrsto kristijani. Kor je bilo to za gledalce nekaj novega ter nihče ni vedel, kaj se zgodi ž njimi, vsled tega so jih pričakovali z največjo nestrpljivostjo. Vsi so bili silno radovedni, ker so se pričakovali nenavadni, toda ob enem neprijazni prizori. Saj ti ljudje, ki so imeli sedaj priti na vrsto, so sežgali Rim in vse njegove dragocenosti; napajali so se s krvjo nedolžnih otrok, zastrupljali vodo, preklinjali ves človeški rod in doprinašali največje zlo-, čine. Razburjeni množici niso zadoščevale najstrožje! 1-azni, in ako je nekaka bojazen napolnovala človeška srca, je bila to zgolj bojazen, ali bodo muke primerne lopovščinam teh zločincev. Med tem se je bilo soluce ž* »isoko pospelo in njegovi žarki, prodirajoči skozi škrlatasti ,velarij', so napolnovali ves amfiteater s krvavo svetlobo. Pesek je bil pobarvan od teh žarkov z ognjeno barvo, in na človeških obrazih, kakor tudi v praznem pozorišču, ki se je imelo napolniti z mukami človeške in živalske besnote, je bilo nekaj strašnega. Zdelo se je, kakor da vihra v ozračju groza in smrt. Množica, navadno vesela, je sedaj molčala vsled sovraštva. Na vseh licih se je zrkalila napeta radovednost. Na to da mestni prefekt znamenje, in takoj se prikaže oni starec, oblečen za Karona, ki je pozval gladijatorje v smrt, ter prekoračivši s počasnimi koraki pozorišče, potrka s kladivom trikrat na vrata. v vsem amfiteatru se začuje klic: »Kristijanje! Kristijan je!« Železna vrata zaškripljejo in v temnih predorih se začuje navaden krič mastigoforov: ,Na pesek!' V tem hipu so vse pozorišče napolni s tolpo ljudi j, pokritih s kožami. Vsi so hiteli urno, razčiljeno, in dospevši na sredo pozorišča, pokleknili drug poleg drugega ter dvigali kvišku roke. Množica si je mislila, da s tem prosijo milosti, in razjarjena nad to drznostjo je jela cepetati z nogami, žvižgati in metati prazne vinske vrče in oglodane kosti ter tuliti ,Zverina l Zverina !« Toda nakrat se je zgodilo nekaj nepričakova- nega. Iz središča te kosmate tolpe se jamejo razlegati pojoči glasovi in v tem hipu se jame razlegati pesem, ki se je to pot prvokrat začula v rimskem cirku: »Chriatus regnat!« (Dalj« prid«.) v .Gorici« razni gospodje, ki so imeti — počitnice. Vrnivši se v Gorico sem poiskal nekaj številk »Gorice* — toda nič me ni iz-nenadilo, kar so pisarili ves ta čas! Gabr-ščeka so si privoščil v obilni meri. Kar piše Gregorčičev list o njem, je pravi Škandal za Slovence. Ker ne morejo odreči Gabr. zaslug, ne tolikoletnega delovanja, pa pravijo, da je iskal povsod le —- samega sebe. Neznatnega .Sokola" je dvignil v krasno društvo, a na ttf pravijo, da Gabršček ~je 'clelarifidllule za sebe. Tidi vse denarne žrtve, katere je doprinašal Isto za letom, so bile le iz osebne dobičkarije l — Radoveden sem, kaj neki ima Gabr. od .Sokola* P — Ker je Gabr. plačal Čitalnici 200 gld. ustanovnine, pravijo zopet, da je to storil zopeMe radi- sebe, da bi v debelih letih skrbel za medle, kakor da Gab. prav mora biti član te čitalnice in bi v medlih letih ne mogel plačevati niti mesečnine. Tako, seveda, naj bi Slovenci plačevali svoje narodne delavce! — S kratka: Naj je storil karkoli tekom tolikih let, vse je danes slabo l In s takimi ljudmi naj .Soča" še polemizuje ? Skoda besed! Gabršček je tekom 12 let imel boje z vsemi oblastnijami, z mestnimi Italijani, z namestnistvom, z vso birokracijo. Povsod je hodil Gab. po kostanj v žrjavico. Dr. Gre- j gorčic, kakor je .Soča" povedala, se ni upal j odposlatt grofu Badeniju niti brzojavne pritožbe proti glavarju Marenziju. Podpisal je Gabrščekovo ime. Pritožba je imela seveda takoj vspeh. Marenzi je zlival svojo jezo nad Gabrščekom — a Gregorčič si je mel roke v prijaznosti njegovi. Tako je povsod! Vsa birokracija bi rada vsled prošlih bojev Gab. potopila v žlici vode, a Gregorčič jej pomaga. On povsod prijatelj, Gabrščeka pa sovražijo, kakor niso še nobenega Slovenca. —• Ako Janez Mre in a piše vse take ostudnosti po .Norici", se mu pač ni bati, da mu kak Klodič zakrivi las na glavi! — Pa le počakajmo! Ni še vseli dnij konec! Narodno-napredna stranka je gotova svoje bodočnosti, in ko pride pravi dan, bo znala tudi dati lumparijam primeren odgovor! V .Soči* pa na nje kolikor mogoče malo! Kar piše .Gorica* * jej ne verujejo niti klerikalci, kajti ta list imajo le za izkidavanje takega gnoja, s katerim nočejo onesnažiti »Prim. Lista". V Sedlu je tamošnji vikar imel celd pri cesarski maši 18, avgusta propoved, ki je spadala isti dan v cerkev kakor bunka na oko. O cesarju ni govoril, pač pa o liberalcih, o umazanih časopisih itd. v takih izrazih, da so se ljudje kar spogledavali. — Torej niti take prilike ne morejo opustiti politikujoči nunci, da ne udrihajo po nasprotni politični stranki?! Morda pa je storil tamoSnji vikar to nalašč, ker je imel pred seboj e. kr. orožnike in finance v svečanostni uniformi ter hotel tudi njim dajati lekcijo o — klerikalni brez-obraznosti in predrznosti? Ali spadajo take zdražbarije v cesarske mašo?! Deželni zbor In vera. — Dr. Tavčar je govoril na shodu v Kostanjevici med.drugim tudi to-Ie: .Največja sleparija, katero uganjajo ti ljudje, pa je obsežena v lažnjivi trditvi, da so deželnozborske volitve v zvezi z vero. Preiščimo malo delokrog našega deželnega zkora! Skrbeti mu je pred vsem za občila, to se pravi za dobre ceste in pota. Prijatelji, iaia li Kristusov nauk kak predpis o tem, kako naj se napravljajo dobre ceste in dobra pota? Cesto v nebesa more nam kazati pošten duhovnik — kojemu pa so volitve deveta briga —, ali ceste na zemlji ume najslabši polir spretnejše graditi, kot pa najboljši kardinal! Ali vendar spravljajo pri volitvah ce3te v zvezo z vero. Morda tiči ta zveza v tem, da je želeti gladkih cest sladko-ginjenim dušnim pastirjem, kojim tudi mi ne privoščimo, da bi padali v jarke, ter si pri tem lomili blagoslovljene svoje kosti! Deželni zbor ima dalje skrbeti za vodovode in druge take naprave, o katerih tudi ne vem, so li kaj v zvezi z vero, posebno, ker dobro vem, da možje katoliško-narodne stranke vino dosti raje pijejo, kot vodo. Pameten človek bi menil, da kak inžener najbolje zasnuje ta aH oni vodovod, duhovniki pa vendar pravijo, da so tudi vodovodi v zvezi z vero, in da bi bilo vaše katotičanstvo v nevarnosti, če bi se vodovodi sklepali po naprednih večinah v deželnem zboru. Kakor vidite, čisto navadna prismodarija! Skrbeti je deželnemu zboru za bolnice in sploh za javno zdravje v kronovini. In zopet bi človek mislil, da so zdravniki in drugi posvetni možje poklicani, na tem polju kaj vspešnega doseči. In jaz se ne spominjam, da bi se bili v katekizmu učili, kako se imajo bolniki zdravili ali pa koze cepiti. V tem pogledu ima vsaka babica več pomena, kot naši mladi duhovniki, ki o zdravilstvu k večjemu to vejo, kako prihajajo na svet ne* zakonski otroci. In tako bi lahko pregledali ves delokrog deželnega zbora, in nikjer bi ne našli niti najmanjše zveze z našo sveto vero. Sedaj pač sami sprevidite, kako krivično je, če vam vaši duhovniki begajo glave s tem, da je vera v zvezi z deželnozborskimi volitvami, in da bi moralo katoličanstvo na Dolenjskem popolnoma propasti, če bi na primer Krški Pfeifer v Beli Krajini deželnim poslancem izvoljen ne bil. Kakor vidite, čista in navadna prismodarija!" V svilami t Stračlcah vre med delavci, ker se jim vsako soboto delo podaljšuje, brez vsake odškodnine, za pol ure, V četrtek so se obrnili pismeno na vodstvo tovarne, a dosedaj še niso dobili odgovora, Ako ne dobe ugodnega odgovora v kratkem, bodo seveda morali izvajati iz tega posledice. Da se ne puste izrabljati, ker. so že tako slabo plačani, imajo povsem prav, zato stoji vodstvo svilarne pred neizogibno alternativo: ali opustiti one pol ure, ali pa jo plačati, kakor gre. Drugače pač se to vprašanje ne da rešiti. KohartoT*— Načeloištvo podružnice sv. Cirila in Metoda v Kobaridu naznanja, da bo letni zbor dne 12. septembra ob 2. popoldne v gostilni pri .Blažu*. Telovadno društvo .Prvaškl Sokol' priredi dne 15. t. m. svojo veselico s plesom. Program prihodnjič. Drobiž. V zadnjem času se je culo mnogo o raznih tatvinah, storjenih v mestu in v okolici. Sedaj pa čujemo, da je redarstvo prišlo na sled tem tatovom, med katerimi so prav nevarni individuji. Svetovali bi nekemu kaplanu v gorah, da si jih ogleda pobliže. Tam dobi morda potrebo, obračati skrb za .spreobrnjenje" doma, ne pa da pika po nepotrebi naprednjake v cerkvi, čeprav le od daleč! Pri Vilesu v Furlaniji so aretovali cigana Mihaela Hudoroviča, ki je v jezi hotel umoriti svojo ženo. V nedeljo v jutro so se vrnili vojaki z manevrov v Gorico, Ker prihajajo tudi • že dijaki in druga učeča se mladina ter lotovi-ščarji, kaže mesto svoje navadno živahno lice, -~ Na manevrih na Notranjskem pri Cerknici so se ponesrečili, kakor čujemo, 4 vojaki, ki so hoteli prebresti cerkniško jezero na nekem mestu, Eden je umrl v Postojni. O drugih nesrečah se dosedaj še ni culo, — Vojaki tožijo, da takih manevrov ni bilo kmalu, tako so bili hudi. No, posledice se pokažejo prej ali slej! Oh, na to stran bi se dalo toliko pisati -— pa morda bo v prihodnjem stoletju boljše!!------- V Kozani v nedeljo je neka ženska, ki je bila v zadnjem času bolehna, umrla na-gloma. Drugi so šli iz hiše v cerkev k maši in pridigi, Ona je ostala doma. Ko so se vrnili, so jo dobili mrtvo, — Tudi v nedeljo v Kozani se je hotel obesiti neki revež, kateremu se blede od časa do časa. Le s težavo so ga rešili še pravočasno smrti, Na več krajih v okolici Gorice, kakor v Št. Andrežu, v Mirnu itd. se je pokazala škrlatina. Mestni fizikat je odredil vse potrebno, da bi se bolezen ne zanesla tudi v Gorico. Opozarjamo na javno predavanje, katero priredi g. Albert Žnideršič v .Sokolovi* dvorani jutri ob 8. uri zvečer. Razgled po svetu. Istrski deželni zbor je sklican na dan 14. t. m., to je prihodnjo soboto, ob 11. uri zjutraj v Koper. Dr. A. FerjandlS, znani narodno-napredni slovenski državni poslanec iz Kranjske, kandiduje za deželni zbor na Kranjskem v skupini mest na Gorenjskem. V soboto je imel v Radovljici v Hudovernikovi restavraciji volilni shod, ki se je prav dobro obnesel. Zavod sv. Jeronlma v Rimu. — V nedeljo je bil v Zagrebu velik shod, na katerem so slovesno protestovali proti usur-paciji, storjeni na tem zavodu. Dr. Mazura je razlagal zgodovino zavoda, Kumičič pa je govoril ostro proti Italijanom ter zahteval zadoščenja hrvatskemu narodu za storjeno krivico. Deputaeija je šla k nadškofu naznanit mu določbe shoda. Vsled dipiomatičnega . posredovanja in energičnih nastopov se vprašanje o tem zavodu obrača očividno na bolje. Bandite so odpravili iz zavoda, kraljevski komisar ne terja več ključev in rektor Pazman je v zavodu. Mac Klnlev. — Mac Kinleva, predsed- ! nika Zjedinjenih držav, je napadel, kakor smo zadnjič povedali, v razstavi v Buffalo neki anarhist, ki je končno povedal, da se imenuje Czolgocz ter da je Poljak* Na predsednika je čakal že teden dnij. Predsednik je po ameriški šegi vsem okrog stoječim dal roko. Med temi je bil tudi Czolgocz. Vstrelil je na predsednika skozi ruto, v kateri je imel zavit revolver. — Mac Kinleva so takoj operirali. Jedna kroglja ga je zadela v prša, druga v želodec. Operacija se je posrečila in zdravniki pravijo, da okreva. Aretirali so še 6 moških in 3 ženske kot sumljive, da so v zvezi z Czolgoczem. Vojne ladlje v Trsta. — V nedeljo sta odpluti iz Trsta oni dve ruski vojni ladiji, kateri sta bili dospeli tje 31. avg. V istem hipu, ko sta odhajali, pa je prišla v luko ladija »Donau*, ki se je vrnila s potovanja okoli sveta; 352 ljudij je bilo na njej, po večini s Kitajskega, kamor so odšli po »Zenti"i Na ladiji se je izvršila zdravniška preiskava, ker je ladija plula mimo krajev, ki so zdravstveno nemarni. Konstatovalo se je, daje vse v najboljšem stanju, nakar so odšli s trikratnimi .kura* klici na kopno. .Donau" se Je vrnila po preteku 2 let, Potem so došle še druge ladij t. Volosko. — Društvo .Sokol« za Vo-losko-Opatijo je ustanovljeno. Samo z Vo-loskega se je oglasilo takoj 25 izvršujočih Članov, kar je velikega pomena. Novemu društvu mnogo napredka in bratski: N« zdnrl Na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Opatiji in Voloskem se je prijavilo 155 otrok. V obe laški šoli pa le 64. In glej! Istrski deželni zbor snuje šole le za laške otroke, slovenskim pa pravi: Ali v laško šolo ali pa si vzdržujete sami hrvatsko-slovensko šolo ! Taka je laška pravica! Na Reki so zaprli bolnišnico, v kateri je umrl pomorščak Anton Gjustič, kakor sodijo nedvomno* na- kugi. Iz bolnišnice ne puste nikogar ven, nikdo ne sme notri. Redarstvo straži neprestano bolnišnico. Radi tega sprejemajo nove bolnike v neko provi-zorično bolnišnico« Zdravnika, ki je zdravil Gjustiča in usmiljeno sestro, ki mu je stregla, so spravili v posebne sobe, ločene strogo od drugih. — Poklicali so brzojavno i? Budimpešte dr. Preisa, ministerskega svetnika, ki je proučeval kugo v Indiji. Prebivalstvo je mirno. , »Slovenski List* pred porotntkl. — Ta list piše tako nesramno in grdo o g. dr. Tavčarju, da se mora gabiti že vsakemu človeku. Kako piše, smo povedali pred kratkim tudi v .Soči', kjer smo citirali besede iz tega — dihurja t Ker je bilo le preveč, je tožil dr, Tavčar list, in stvar je prišla pred porotnike. V četrtek je bila obravnava, na kateri je bil obsojen odg. urednik lista Ivan Jakopič radi razžaljenja časti po §§ 5., 7., 491 in 496 k. z. na tri tedne s postom poostrenega zapora, povračilo vseh pravdnih troškov in razsodbo mora ponatisniti v .Slov. Listu«, Klerikalci na Kranjskem so že zgubili upanje — tako piše dunajska .Information" — na absolutno večino v novem deželnem zboru. Tako velik apetit so namreč dolgo časa imeli. Ker pa hočejo vladati v deželi, se trudijo na vso moč — pravi .Information« — da bi zrušili zvezo med na-prednjakl in zastopniki veleposestva (ki so Nemci) ter se oni ž njimi zvezali. — Dopisnik v ,mf." je očitno iz onih nemških krogov, ki so o takih manevrih klerikalcev dobro poučeni. Volitve t Galloljl. — Poljska šlahta je izbojevala v kmečkih občinah skoro polno zmago, Dve tretjini kmečkih mandatov ima šlahta. Ljudske stranke so zgubile kar 12 mandatov, pa tudi voditelji Malorusov so doživeli grozen poraz, Volitve so se vršile po že znanem gaiiškem receptu! — Šlahta je dobro vedela, za kaj se trudi ob volitvah. Lani je odločila v deželnem zboru 5 milijonov kron v pomoč propadajočih šlahčičev. To bo treba šele izvršiti. V novem deželnem zboru bo pa šlahta neor> \ gospodar! Uboga, uboga Galicija! Raznotero. — V Tokiu na Japonskem so otvorili nedavno temu žensko vseučilišče, ki šteje že veliko število slušateljic. Nepraktične noše Japonk odpravijo. — V Begunjah nad Cerknico je treščilo pretekli teden v cerkev in stolp in omamilo dve ženski, ki sta stali pred cerkvijo. — V Jablanici pri Ilirski Bistrici je povila žena Krnela mrtvo dete, ki je imelo 2 glavi, 4 roke, 3 noge, drugače je bilo dete normalno razvito. Narodno gospodarstvo. Prvi vipavski kmetijski škod, združen s sadno in z grozdno razstavo se priredi dnč 15. sept. 1901. vKasovljah pri Rihembergu. Na shodu se bodo razpravljala najbolj pereča vprašanja glede našega sedanjega gospodarstva, vzlasti ona, ki se tičejo najvažnejših naših strok, namreč vinarstva in sadjarstva. Določi se, v kateri smeri naj vipavski kmetovalci delujejo v bodoče, da dobijo kolikor-mogoče bogatih, dragocenih a jedno-vrstnih pridelkov, in kako naj se organizujejo, da bodo te pridelke gotovo in drago prodali. Razstava bo kazala svetu, kaj pridelujemo v naši deželi, a pokaže tudi, kaj bi lahko pridelovali. V dosego tega namena vabijo se naši gospodarji, da razstavijo v obiti meri svoje pridelke. Posebna komisija, sestavljena iz nepristranskih veščakov, določila bo razstavljalcem denarne in druge nagrade od 50 do 100 kron. Kdor hoče razstaviti, oglasi naj se pri vinarskem in sadjarskem društvu v Brjah do 12. septembra. Na razstavi se bodo razkazovala tudi različna opravila, ki so našim gospodarjem bodi neznana ali pa jih slabo opravljajo, kakor n. pr.: kako se ima pravilno naprav-Ijati belo in kako črno vino, kako se sadje zapakuje, suši in shranjuje, kako se napravlja sadni mošt itd. itd. Shod, katerega se lahko vsakdo udeleži, prične v nedeljo dne 15. septembra ob 10. uri zjutraj. Razstava se otvorT po shodu in ho odprta tri dni. Vstopnina znaša 20 stotink. Vipavski kmetovalci! Vsi stanove človeške družbe se gibajo in napredujejo. Ali naj Se nadah> spimo P Ne! V bratski slogi združimo se dne 15. septembra vsi do enega in pokažimo svetu, da smo vstali, da hočemo napredovati tudi mi! Tu grč le za naše vidno propadajoče gospodarstvo, katerega hočemo rešiti! Vseh brez razlike in političnega mišljenja vas torej vabi: Odsek za prireditev prvega vipavskega kmetijskega shoda, združenega s sadno in z grozdno razstavo. C. kr. kmetijsko društvo je določilo za razstavo tri kolajne iz srebra "in sedem iz bronca'; za razsodnike je določilo gg. Ant. Jakončiča, Jos, Rubijo in Ern. Klavžarja, ki imajo nalog poročati o kvaliteti in kvantiteti razstave; dalje da na razpolago za praktične poskušnje kmetijsko orodje, kar ga ima pripravnega, ter priporoča društva pri dež. odboru za denarno podporo. Čevljarska zadruga. — Zdaj, ko je .Mizarska zadruga« 2e pod streho, ko je vse lepo vpeljano, misli narodno-nap~Hna stranka toliko pogumneje na ustanovitev iudi — čevljarske zadruge s sedežem v Mirnu. Kakor se je konečno vendarle posrečila .Mizarska zadruga" po večletnem trudu in vkljub spletkam klerikalcev, tako se mora posrečiti tudi čevljarska zadruga. Upamo, da bo večina Mirencev rada sledila zgledu Solkaucev. Ta zadruga bo v veliko korist tudi sedanjim čevljarskim podjetnikom, O Iero se sami prepričajo. .Mizarska zadruga« s sedežem v Solkanu imenitno napreduje. Postavljeni so v tovarni tudi že trije stroji, drugI še pridejo. Dela pa izvrstno, Naročil ima že zdaj toliko, da jih komaj zmaguje. — Iz Aleksandrije in Kajire smo dobili od prijateljev ponovne pozive, naj .M. z," otvori doli svojo zalogo. Toda nakrat ni mogoče tolikih skokov. To pa bo mogoče v par letih. Slovenci v Egiptu naj le pridno pripravljajo tla za to zalogo, ki slovenski obrti odpre nov odtok izdelkom in vir bogatih dohodkov. Trpljenje žeosfva v srednjem veku. (Spis izven uredništva.) (Dalje.) Po papeževih dekretih je dokazano, da je isto boj proti takozvanirn krivovercem po duhovenBkih inkvizitorjih začelo in ga dalje negovalo, po takih dekretih cele vrste papežev se pa tudi lahko dokaže, da so isti strašno preganjanje copernije uvedli. Isti in njihovi teologi so izrekli, da je k a t o 1 i I k i verski nauk, da obstoji na svetu zveza mej zlodji iti človekom, ter izrekli, da je preganjanje copernic in copernikov katoliško versko delo. Ako se pomisli, kak upliv jo imela v minolih stoletjih kat. cerkev in nje duhovenstvo, potem ie lahko sprevidi, da je bilo mogoče, da je ta nauk tekom časa prevladal vse. Na vseh lečah cerkva se jo razpravljalo o tej coperniški tvarini, o teh .grehih", v spovednicah ravno tako. Tako je lahko prišlo, da se je ves tedanji kat. svet navzel te kužne bolezni in vsak vernejši človek je vohal po coperništvu. Malopridnežem pa je bila ta kuga sredstvo, da v kalnem ribarijo, se krščansko maščujejo. Posvetne oblasti so morale biti tihe, * so je v kateri kaj pametnejšega nahnj^o. Lkskomunikacije so se bali tedaj še posvetni mogotci. In tedaj so bili isti v gospodarski zvezi z duhovenstvom. Kar je duhovnik ukrenil, je bilo tudi zanj dobro. Njegovih žena in hčera se ni preganjalo zaradi coperništva. Tvarino za to so morali dati tlakarji in ubožnejši meščani. Ker se je konfiskovalo premoženje žrtev gromad v korist cerkve in posvetne oblasti, je bilo precej »profita* za oba komandanta tedanjega sveta. Če se je tisoč in tisoč ljudij usmrtilo, če je trpelo gospodarstvo v celih vaseh in mestih, če je bilo vse versko življenje po takem divjanju oškojeno, raztrgane vse družbinske vezi, ker otroci so stariše ovadevali, žena moža, kaj je bilo tem kultu-ronoscem mari!! Število izmučenih, sežganih Žensk, mož, otrok v dolgih teh stoletjih 13—18 stoletja — (leta 1775. so na Nemškem zadnjič ženo kot copernico sežgali) je grozno. Po 100—200 na leto pri jednem takem sodišču! In teh sodišč je bilo veliko; vsaj jedno v vsaki biskupiji. Kakor dolga cesta se vidi ta strašna procedura, na katere straneh gorijo človeška telesa, visijo ubogi obešenci. Grozen jok, grozno vpitje mučenih polni zrak in na cesti koraka v velikem ornatu duhovnik-inkvizitor kat. cerkve, ošabno noseč glavo po koncu, na lici mu je izumrla vsaka žila usrai-Ijenosti. Zenstvo je najhujše trpelo. Zenstvo nižjih slojev je v srednjem veku malo štelo. Kat. duhovnik ga je čislal le v spolni ljubezni, drugače ne. —- Imenovani »heacenharomer" .Sprengerja in Institorisa, ki je imel potrdilo in priporočilo papeževe pisarne in hvale bogoslovnih vseučilišč ter veliko škofov, piše: .Zakaj je copernija mej ženstvom bolj razširjena, kakor mej možmi? Ta predmet je pripraven za propovedi za ženske; ali s paznostjo (diserete) se mora predavati. O hudobnosti ženske govorijo že cerkveni očaki. Kaj je tudi ženska drugega, kakor uničenje prijateljstva, neizogibna kazen za moža, potrebno zlo', naravna skušnjava, poželjiva nesreča, škoda v hiši, ljubeznji.v, mikaven škodljivec, naravno Zlo z lepo barvo pobarvano. Ako je greh, jo iz hiše spoditi, je na drugi strani trpljenje, jo obdržati; ali možje prešestvujejo, ako jo spodijo, ali imajo vsaki dan kreg in prepir*. Po teh učenih Dominikancih-bo-goslovcih je ženska sploh nižje vrste stvar. .Narava ženske po teh .učenjakih" vodi bolj na poželjivost; narava ženske je razuzdana. To izhaja iz tega, ker je Bog vstvaril žensko iz skrivjjenega rebra. Zato, ker ni ženska popoten stvar, vedno goljufa* Ženska nema zvestobe, ona živi le v poželjivosti". Tako naprej kolneta ta dva kat. duhovnika žensko. (Dalje prid«.) ; Že mnogo let preshušena domača sredstva Frana VVilhelma i o ">2 Iti 11 si iS o |1 c. in kr. dvorni zalagatelj v MeiinkirctHia, Spodnje Avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj 1 zavoj 2 K. — PoStni »vojs=15 zavojev K 24*— VHIlulin nljittii sik 1 steklenica K 2-50. Poštni »voj=6 atckl. K 10" C. to. priv. fflMim tekačka za rikaje Jtair 1 posodica K 8«-. Poitni *ayoj=t5 komadov K 84-- Wilhelmov obllž 1 Skalna m vin., 1 čtacat Statelj K ?¦-, 5 ducatov Skatejj K 30- -PoStni zavoj franko na vse avstro - ogerske postne postaje. Dobiva se v mnogih lekarnah v znanih originalnih zavojih. — Kjer se ne dobiva, se ra?c-o* Silja direktno. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Ouomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovino Draiček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z zbornimi delavskimi močmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumartje za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Trgov.-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, Semenlška nI. št. 1., I. nadatr. --------------38-—-------- Obrestuje? hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/, % in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-, meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letao odplačevanje, v tekočem računu po Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%. Vplačevanje se vrši osebno al? potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—L popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Št. 1258. V Gorici, dne 9. septembra 1901. C. kr. okrajni Sol. svet je sklenil v svoji seji dne 5. t. m., da nakupi stavbišče za nameravano novo šolsko poslopje v Solkanu. Potrebovalo se bodo kakih 500 kvadr. sežnjev. Lastniki v namen pripravnih zemljišč, katera bi bila na prodaj, naj vlože svoje pismene ponudbe do i. oktobra t. 1. pri c. kr. okrajnem šol. svetu v Gorici ali pa pri; krajnem šol. svetu, v Solkanu. V ponudbah naj se označi lega dotičnega zemljišča in cena za kvadr. 0. kr. okrajni Šolski svet v Gorici. Išče se pridno in snažno deklo z dobrimi spričevali; znati mora nekaj kuhati. Sprejme se tudi 16—18-letna deklica kot varuhinja enoletnega otroka. — Ponudbe na naslov: Adolf Ferrant v Gorici, Raffut št. 5. Dobro ohranjena vinska preša iz hrastovega lesu z dvema vijakoma in lepo izdelanim kamnatim koritom, kakor tudi nekaj vinske posode dobi se po ugodni ceni pri Antonu Mravosn, v Ajdovščini. Javna zahvala. Gospod dr. Ivan Bader, zdravnik in edini imajitel Rontgenovih žarkov v Gorici, je operiral mojo 9-letno hčerko Marico, koja je vsled nenormalnih vratnih živcev od svojega rojstva nosila glavo postrani, tako spretno, da je deklica danes po dvomesečnem, brez vsakih bolečin vršečem se zdravljenju, popolnoma zdrava in normalna. Dolžnost mi je torej, izreči mu tem potom svojo najiskrenejo zahvalo, ter priporočati ga vsem ednako trpečim najtopleje. Alojzij Bajec, uradnik pri „Trg.-obrtni zadrugi*. V^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrdjna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Oliva" 99- društvo absolventov trgovske akademije t Kraljevem Ctradeu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp<-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva* - Kraljevi ftradec. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Gjardinu 8 priporoča pristno bela In Črna vina iz vipavskih, ^L$9q\ istorsklh furlanskih, Dostavna na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Can znerne. Posfražba poitana. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in k«« želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vrediio redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (VarBUen. a«nks). ktarjen( ŽBlodfSe store\ da zgine v kratkem easu omotica in žicofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storfi, da človek raji ji. Cona steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa j edino le v lekarni Pij Gianni, tapetar v Gorici je preselil s?ojo oitao leMco v ulico Morelli št. 43. Sprejema vsa v tapetarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah brez konkurence. Dobro ure in po ceni! s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike tavam* ar ter izvoi zlatnine Mast (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna verižica 9.1 20; bndilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr; orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — nnstrovan cenik zastonj! Zeta 1881. v Gorici ustanovljena Wrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tud' svojo tiskarno črk na perilo. Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp, L. Sternil, na Franc-Josipovi cesti Št. 9. Mizarska zadruga J||[ v Horiti (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. V Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. =i=~!=x 'Cene zmerne. ==^=.--; Delo je lično ter dobra osušeno. Karol Kavšek-a nasl. Sehneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, v prvi vrsti milno in proso za aadje In grozdje najboljšega izdelka, potem gepeljne, slamoreznice, trijerje, mlatilnice, čistilnice, pluge (Sistem Sack) sploh vse stroje za poljedelstvo, po najnižjih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos. : Nad 200 različnih strojev v zalog!. Točna postrežba. ~MF* llustrovanl slovenakl ceniki brezplačno, ""^ffl Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»k«««- Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega -ri trdega lesa: velika zbirka obkladkov (remeša) in strugar^kih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. —- Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo.