Posamna številka 10 h Telefon št 74 Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2. ft polti prejeman •elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt , , 6 „ 60 , mesec , 2 „ 20, V apravnlštvu prejemaš: Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. ičlo leto naprej 20 K — h pol leta , 7 10 , — , £etrt , s 6,-» mesec , 1 „ 70 „ Izhaja vsak dan.izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Letnik XXX V Ljubljani, v soboto, 12. julija 1902 V vseh treh označenih odločbah so upravne oblasti navajale za svoje stališče dva razloga: Prvič, da je izvrševanje mesarskega obrta v nasprotju s pravili kmetijskega društva v Dobrunjah. Drugič, da sme zadruga le tedaj izvrševati rokodelski obrt, ako so vsi njeni člani izučeni mesarji, tako da v s i doprineso dokaz sposobnosti. Kmetijsko društvo je po odvetniku dr. Ivanu Šusteršiču vloždo pritožbo na upravno sodišče, v kateri je bistveno sledeče povdarjalo: Po § 3 ob. reda smejo pravne osebe (in to so tudi zadruge) izvrševati vsakovrstne obrte pod ravno takimi pogoji, kakor posamezne osebe, samo da si mor a j. o postaviti sposobnega poslovodjo. Ta pogoj je kmetijsko društvo spolnilo. Torej se mu izvrševanje mesarskega obrta ne more prepovedati. Tudi pravila društva ne izključujejo izvrševanja mesarskega obrta, to tem manj, ko ima društvo pa § 2 b in o svojih pravil namen, razpečavati tudi živino svojih udov in snovati naprave v svrho ugodnega razpečavanja. Z» ugodno razpečavanje živine pa utegne za kmetijsko društvo naprava lastne zadružne mesnice, v katero bi se sprejemala sevč samo živina zadružnikov, biti največjega pomena. Pri javni ustni razpravi dnč 9. t. m. je zastopal Dobrunjsko kmetijsko društvo dr. S u b t e r š i č , ki je v svojem govoru povdarjal, da spodbijana odločba upravne oblasti pomenja direktno preziranje § 3 ob. reda, ki jasno izreka, da more pravna oseba, toraj tudi zadruga, izvrševati vsak, tedaj tudi rokodelski obrt, samo da mora v poslednjem slučaju navesti poslovodjo, ki doprinese dokaz sposobnosti. To sledi z oči-vidnostjo tudi iz toga, da se § 3 izrecno Bklicuje na § 55 obrt. reda, ki govori o lastnostih poslovodje. Upravno sodišče pod predsedstvom grofa Schonbornaje razsodilo: spodbijana odločba upravne oblasti s e razveljavi, ker je razlaga obrtnega reda v tej odločbi nepravilna in ker ima kmetijsko društvo po svojih pravilih pravico zasnovati mesnico v ta namen, da ugodneje razpečeva živino svojih udov. zdaj verjame ubogi zbegani liberalec: Ali „Slov. Narodu" ali njegovemu odgovornemu uredniku ? Hribar je tajil, da je rekel, da duhovščina zlorablja izpovednico. Dne 23. jun. je pa kot razlago svojih deželnozborskih besed pisal: „Sto rečem, neporečem (!) Glede zlorabe spovednice imam uradne doka z e v rokah". Ubogi liberalec je prišel na protestni shod poslušat „uradne dokaze", Hribar je pa retiriral in rekel, da je govoril le — hipotetično. Torej hipotetični uradni dokazi I Ubogi liberalec, kaj zdaj verjameš? Ali si vedel, zakaj si protestiral? Bili so v nedeljo v »Narodnem Domu' zastopani ljudje, katerih nobeden ni še ustanovil nobenega ljudskega društva. To čast imajo ti gospodje, da niso ustanovili in vodili niti ene rajfajzenovke, niti enega kmetijskega društva. In taki protestirajo, ki nič ne delajo za ljudstvo? Pojdite! Naša stvar je zdaj v dobrem tiru, in pogum raste ljudstvu od dne do dne Liberalizem pa naj protestira — na smrtni postelji. Dve važni razsodbi upravnega sodišča v zadružnih zadevah. Dne 9. t. m. se je bavilo upravno sodišče z dvema slučajema zadružne prakse naše c. kr. deželne vlade. Razsodbi, koji je upravno sodišče v teh slučajih izdalo, ste velevažnega načelnega pomena, vsled česar se hočemo s to zadevo podrobneje baviti. I. Slučaj. Kmetijsko društvo v Dobrunjah (reg. zadruga z omej. zavezo) je hotelo napraviti svojo mesnico. V zmislu obrtnega reda je naznanilo pri okr. glavarstvu mesarski obrt, z dodatkom, da hoče ta obrt izvrševati po izučenem mesarju I. I. kot poslovodji, kojega učna in službena spričevala so se predložila oblasti. Z odlokom z dne 29. avgusta 1899 št. 18522 je okr. glavarstvo ljubljansko to oglasilo zavrnilo in društvu prepovedalo izvrševanje m^sRrdkega obrta. Deželna vlada pa je ta odlok z oiiiokom z dne 30. okt. 1899 št. 15365 potrdda. Drubt.o S3 j o pritožilo na ministerstvo, a le to je z ukazom z dne 19. dec. 1899 št. 42297 pritožijo zavrnilo. Rimu, je rekel eden, ki se je očividno imel za pametnejšega od drugih. Ljudje se smejejo povsod, kjer se jim to na shodih pove. Proti škofu so protestirali. In vendar se škof ni udeležil niti posvetovanja o obstrukciji, kolikor je nam znano, ampak je taktiko prepustil popolnoma ljudskim zastopnikom. Sicer pa: Poglejte neskončno umazane strani »Slov. Naroda«, v katerih ste zasramovali škofa in se lagali čezenj — in zakrijte svoj obraz! Vi hočete protestirati!'. Kakšni pa ste ? Protestirali so proti našim poslancem. Kdo je protestiral ? Majhna kopica ljudi, katerim so se pred socialnimi demokrati hlače tresle, kilavo protestira proti temu, kar ogromna večina ljudstva odobrava. V nedeljo popoldan in zvečer bo se iz Ljubljane vračali zaspani in zdelani ljudje s krvavimi očmi, obračali so pozornoBt nase z umazanimi psovkami, ki so se jim sipale iz ust. Bili so izkrokani udeležniki protestnega shoda, živa »izlumpana« podoba cele liberalne koruptne bande na Kranjskem. In to protestira! Ali je bil med njimi kak volivec naših poslancev? Kako strupeno bo delali ti ljudje proti izvolitvi naših poslancev, recimo proti Povšetu, proti Jakliču itd. — in zdaj pridejo še — protestirati Pojdite se solit, ne pa protestirat! Od takih ljudi se ne sprejme noben nauk. Protestirali so — to je značilno! — proti temu, da bi »Gospodarska zveza« dobila kako podporo. Vsa malenkostna omejenost kranjskega liberalizma se vidi v tem ne posebno častnem činu. Na stotisoče goldinarjev plačuje naša dežela davka, in zdaj, ko se gre zato, da dobi v obliki podpore nazaj nekaj tisočev, pa — protestirajo liberalci, ker ne gre v njihovo bisago ta denar, ampak ker se vrne ljudstvu. Ta trenotek, ko je Tavčar govoril proti podpori »Zvezi«, je pokazal liberalizem v vsej njegovi kratko-miselni omejenosti. Trenutek, da bi ga fotografiral in pokazal sliko potomcem v znak, kako malo pameti je bilo leta 1902. treba na Slovenskem 5,a voditelja — »inteligence«. In kaj so dosegli ? Dva dni po protestnem shodu je dobila »G. zv.« podporo. Cemu so neki prišli protestirat i> Tavčar je jemal nazaj groše in knole. A zaman! „Slov Narod" priča, da je rekel: Naša stranka bo poznala v deželnem zboru le svoje pristaše in dajala bode liberalcem groš, klerikalcem pa knof. Na protestnem shodu jo pa tajil, da je to rekel. Komu naj V dobrem tiru. Soglasna sodba celega slovenskega ljudstva je, da so kranjski deželnozborski poslanci v dobrem tiru. Tudi v Istri so se slovanski poslanci krepko zganili — tudi ti bo v dobrem tiru — gotovo v boljšem, kakor če bi mirno kimali, ako jih nasprotniki brezobzirno majorizirajo. Naše ljudstvo na shodih z največjim veseljem čuje novico, da so ljudski poslanci skočili po konci in enkrat brez ovinkov povedali, kaj hočejo, in da se nasprotnikov ne boje. Naši ljudje vidijo v tem rešilno dejanje. In ni se čuditi. Uboga raja je vesela, če se kdo zanjo bije. Saj sama mora le molče trpeti. Dve stranki sta tu: Ena, ki živi le od privilegijev in od »narodne« tlake, katera je prej povzdignila gotove ljudi gmotno in politično, zato da so zdaj nastopili proti ljudstvu, in druga, katera živi le od požrtvovalnega, težkega dela za ljudske koristi. Prva je gosposka, druga je ljudska stranka. Globji razlog je v tem, da je prva stranka materialistična, druga pa pozitivno verska, prošinjena od ideje splošnega blagra. Da: na eni strani zasebni blagor posameznikov, na drugi pa splošni blagor vsega ljudstva — to je karakteristika bejujočih se strank. In sredstva so tudi karakteristična: Na eni strani samo dosledno uničevanje oseb, na drugi strani pa s n o -v anj o obček ori s tn i h organizmov. Oni tam so vsak dan bolj posuro-veli, bolj individualistični, osamljeni, lažnivi — tu pa vsak dan bolj izkušeni, pogumni, podjetni in — edini. Tudi opore, ki se iščejo na obeh straneh, so značilne: Tam se naslanjajo navzgor, rote mogočnjake — tu pa se Btavi ves temelj globoko spodaj, v širnih masah ljudstva. Tam se truj e ljudska d u š a s strupom laži in obrekovanja — tu se dviga ljudska zavest: moralna in verska v cerkvi, gospodarska v društvih, politična na shodih in v neprestanem pouku. Kako so liberalci brez glave, kažejo dan na dan. Dr. Šusteršiču očitajo surovost, a pri tem je ravno zdai »Narod« surovejši, kakor je bil kdaj prej. Poživinjen mora biti človek, ki se hrani s tako dušno hrano. Protestirali bo prošli teden! Smešna komedija! Proti komu so protestirali? Proti niki deželni, mar taki ne delajo ?« In dvom Be mi je vzbudil y duši in razjedal jo je, kakor črv razjeda hrast stoletni. Ali prišli so drugi in za ros so trdili, da Vam je obstrukcijo ukazal Vatikan. Modrost taka nas je osupnila in z začudenjem navdala. Jasne so bile pred našimi očmi spletke vatikanske! Oči naše bistre gledale bo in zrle vatikanske politike tenke niti, s katerimi je zvezana z Rimom naša dežela. Zavedati smo se pričeli tiste grozne nevarnosti, ki proti od Rima. Ia ogorčenje je kakor megla jesenska počaBi vstajalo v dušah naših. Na vsem svetu najbolj nevarni smo zategadelj Vatikanu liberalci slovenski, ker precej vidimo vsako spletko njegovo in jo. zasledimo. In tako smo bili že čisto zadovoljni, da poznamo pravi uzrok. Ali sedaj pa hoče »Slovenski Narod« stvar zasukati nekako tako, kot bi bil uzrok obstrukciji Vaši dr. Šusteršiča petletni sinček, ker je imeti hotel boben bočneč in doneč. In zopet se je zategadelj vselil dvom v trpečo mi dušo, kakor se vseli gnjiloba v jabolko zdravo in rudečelično, da je naposled razjč in uniči. Kaj je pravi vzrok obstrukciji Vaši ? Sedaj v vročini poletni in silni mučimo si naprednjaki duhove trpeče s tem vprašanjem, in komaj najde eden edino pravi uzrok in ga zasledi, vže pride drug in pokaže nam drugega, tudi edino pravega in resničnega. Tako ate tudi v tem klerikalci pokazali vso zlobo svojo in hudobnost, ko ima mir ves svet, mir in počitnice, mučite nas s tem vprašanjem. Ali strmeti pa morato, strmeti in so čuditi, ko vidite, kako z umom bistrim precej najdemo uzrok pravi obstrukcijo Vaše v zboru deželnem. Dejstvo je in OBtane, da Vas natanko poznA Napredni k. Na Kranjskem, dnč 12. julija 1902. Pravi uzrok. (Odprto pismo.) Gospoda klerikalna! Vročina, huda in silna, pritiska na človeški rod ubogi in izmučeni, in ni ga hladila in ga ni. In v tem času, v tem vročem času, moramo mi naprednjaki, svobodomiselni in bratoljubni, razmišljati o uzrokih Vaše obstrukcije, razmišljati in ugibati. In mučiti moramo, mučiti in napenjati možgane Bvoje, sedaj v tej vročini, in v pritisku soln-čuih žarkov pekočih, ki rode in vzbujajo sicer tisočerno življenje po neskončni naravi, iskati moramo idej, da jih razodenemo svetu. Ta pričakuje naših besed, željno jih pričakuje, kakor zemlja žejna in razsušena v najhujši vročini poletni pričakuje dežja oživlja-jočega. In pričaka ga naposled 1 Rosa ta nebeška vsuje se nebu iz naročja in poživi II. Slučaj. Pri upravnih oblastvih na Kranjskem se je udomačil poseben način, kako se preganjajo zadruge. Kakor hitro zadruga stori kak korak, ki po mislih upravne oblasti ni v soglasju z obrtnim redom, se načelnik ali poslovodja po okrajnem glavarstvu kaznuje z denarno globo radi prestopka obrtnega reda. Dežel, vlada to obsodbo potrdi in potem je po § 150 ob. reda vsaka nadaljna pritožba izključena — izključen pa tudi po dotičnem zakonu utok na upravno sodišče. Na ta način je deželna vlada najvišja instanca o zelo spornih in dvomljivih vprašanjih obrtnega reda. Prizadeta zadruga si ne more pomagati. Prav bi pa bilo, ako bi se sledeča postopalo: Ce kaka zadruga po mnenju obrtne oblasti prestopi delokrog svojega obrtovanja, naj bi se ji po okrajnem glavarstvu dotična panoga obrtovanja prepovedala. Zoper to prepoved ima potem zadruga pravico pritožbe na deželno vlado in ministerstvo, konečno pa še utok do upravnega sodišča. Na ta način se po poklicanih faktorjih pravilno dožene, kedo da ima prav: zadruga ali okrajno glavarstvo. Toda baš to hoče naša deželna vlada zaprečiti — zato je krenila na pot kazenskega postopacja, daodreže zadrugam utok na ministerstvo in upravno sodišče. Tako je postopala naša uprava tudi v nastopnem slučaju. Kmetijsko društvo na Studencu-Igu prodajalo je vino gostilničarjem, ki so društveni člani, na debelo. S kazensko razsodbo okrajnega glavarstva ljubljanskega z dne 1. februvarja 1900 št. 2593 se je zbog tega obsodil tedanji društveni načelnik g. dr. Ivan Mauring »radi prestopka § 11 ob. reda, učinjenega z nedovoljeno vinsko kupčijo« na 100 K globe. To obsodbo je potrdila c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razsodbo 17. marca 1900, št 5621. Zoper to razsodbo je vložilo kmetijsko društvo pritožbo na ministerstvo. Pritožba so je obračala samo zoper to, da se z ono kazensko obsodbo zadrugi i m p I i c i t e prepoveduje in onemogoča oddaja vina zadružnikom - gostilničarjem, do katere oddaje se društvo po syojih pravilih smatra opravičeno. Zahtevek pritožbe je bil: ministerstvo naj razsodi, da je društvo opravičeno do navedene kupčije — ter naj poduči deželno vlado kranjsko v tem smislu. Ministerstvo je z ukazom 10. avgusta 1900, št. 28.498, pritožbo kmetijskega društva zavrnilo, češ, da društvo nima pravice, vložiti pritožbo. Zoper to odločbo je vložilo kmetijsko društvo po dr. Susteršiču pritožbo na upravno sodišče. Pri razpravi dne 9. t. m. je zastopnik pritožbe dr. Šusteršič povdarjal, da Be gre v tem hipu samo za to, če ima prizadeta zadruga pravico pritožbe, če je torej ministerstvo obvezano, pritožbo stvarno rešiti. Ce bi se to vprašanje zanikalo, potem bi se dala upravnim oblastvom popolna oblast v roke, poljubno razlagati obrtni red. Treba bi jim bilo le, kakor se dela na Kranjskem, svoje ukrepe dati v obliki k a -ženskega postopka. Na ta način se i z • ognejo upravne oblasti kompetenci upravnega sodišča in lahko postopajo po svoji volji. Na ta način pridemo do nesmisla, da upravna oblast brez vsake kontrole samostojno in samovoljno določa obseg obrtnih pravic, ne da bi si prizadeti mogel pomagati, akoprav Be je upravno sodišče po ustavi ustanovilo nalašč v ta namen, da se zabrani samovoljno postopanje upravnih oblastev zoper interese posameznika. Spod bijana odločba torej krši naravnost ustavo. Upravno sodišče pod predsedstvom groia Schonborna je razsodilo: Spodbijana odločba mini-sterstva se kot protizakonita razveljavi. Na temelju te velepomenljive razsodbe upravnega sodišča je odslej dana pot, p o kateri se tudi proti kazen- skim razsodbam upravnih oblastev, če so nezakonite, doseže potrebna remedura. Pot vodi sicer po ovinkih — a konečno vendar do vspeha. Štaj< njerska volivna reforma. Včeraj je imel ustavni odsok štajerskega deželnega zbora razgovor o premembi volivnega reda. Pri razpravi o razdelitvi volivnih okrajev ter določitvi mandatov za kmečko oziroma mestno skupino je predlagal v ime konservativne stranke poslaneo Hagenhofer, naj se izločijo nekateri, posebno industrijski kraji iz kmečkih občin in pridele mestom ter se pomnoži število kmečkih poslancev od 23 na 26. Ker pa je nemško-nacionalna in liberalna večina o d -klonila vse te predloge, je po-slanec Hagenhofer v ime svoje stranke podal naslednjo izjavo: »Z ozirom na dejstvo, da večina odklanja vse opravičene zahteve katoliških poslanoev in preprečuje pravično in res svobodomiselno volivno pre-osnovo, izjavljajo konservativni poslanci, da je zaman ves njih trud. Ker je torej brezpomembno njih delovanje v ustavnem odseku, izjavljajo dalje, da se več ne udeležujejo razprav v odsek u in si pridržujejo pravico, zagovarjati in zastopati svoje preminjevalne predloge pri razpravi o tem velevažnem predmetu v deželnem zboru pred vso javnostjo.« Nato se je brez njih nadaljevala podrobna razprava in mej drugim sklenilo, da se določi število mandatov v novi splošni kuriji na sedem, od katerih bi trije pripadli na mesta in trge, in le štirje na kmečke občine. Kajpada so obenem določili vse volivne okraje ter mej seboj si razdelili nove mandate. Namestnik se je strinjal s pomnožitvijo mandatov, omenil pa je, da bo treba razdeliti mandate po vzgledu državnega zbora. Upajmo torej, da nova krivica ne postane zakon. Kardinal Sclilaucli f. V četrtek zvečer je umrl v Vel. Vara-dinu ondotni škof kardinal Lavrencij Schlauch po nekako šesttedenskem bolehanju. Pokojnik je bil rojen 27. marca 1824 v Novem Aradu, v duhovnika posvečen 1847. Leta 1872 je postal kanonik v Temšvaru, 17. marca 1873 pa škof v Szatbmaru. To mesto je pa leta 1887 zamenjal s Btolico v Velikem Va-radinu, kjer je leta 1893 postal kardinal, schlauch se je že zgodaj odlikoval kot pisatelj na polju cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. Živahno se je udeleževal gibanja za ustanovitev katoliške cerkvene avtonomije (1868 do 1871) ter bil sploh cvet ogrskega episkopata, vedno goreč prvoboritelj za pravice in koriBti katoliške cerkve. Posebno vneto je Schlauch zagovarjal pravice katoliške cerkve povodom razprave o cerkveno-političnih zakonih. Nasprotnikom vere in cerkve je ob vsaki priliki povedal resnico v obraz. Ravno vsled tega so ga pa tudi vsi spoštovali. Na polju dobrodelnosti ni poznal nikakih mej. Obstrukcija v gališkem deželnem zboru ? V gališkem deželnem zboru preti obstrukcija zaključiti sedanje zasedanje. Ru-sinski poslanci so zagrozili obstruirati razpravo o deželnem proračunu. V to Bvrho se nameravajo posluževati dolgih govorov, nujnih predlogov in interpelaoij. V predzadnji seji tega zaBtopa je poslanec Boha« czevvski kot zapisnikar že bral skoro dve uri prvo obstrukcijsko interpelacijo. Povod obstrukciji je postopanje poljske večine, ki nikakor noče pritrditi ruBinski zahtevi po ustanovitvi rusinske gimnazije v Stanislavu. — V zadnji seji se je pričela nadrobna razprava o poglavju šolstvo. Razprave Bta se z rusinske strani udeležila le posl. Iluryk in že imenovani Bohaczew*ki. Poslednji je jel govoriti o 3. uri popoldne ter govoril skoro do 6. ure. Deželni maršal spočetka ni hotel prekiniti seje, konečno je pa vendarle uvidel, da se Rusini ne udajo. Ker imajo ru-sinski poslanci pri vsaki poeamni postavki proračuna dovolj povoda za opravičene pritožbe in ker večina še vedno kopiči nove krivice, je pričakovati, da Rusini tudi v bodoče ne odnehajo. Vsled tega se pa že govori, da bo deželni zbor gališki morda že danes odgoden in se zopet snide dno 5. septembra za dobo kakih treh tednov, da reši proračun. Sedaj bodo morali pršeči po provizoriju. — Zanimivo je, kar pravi o tej obstrukciji »Informacija« : Rusini nočejo dovoliti proračuna, za kar imajo pravico, in mesto da bi to pravioo ustavno izrabili, raje kršijo ustavo. — No, za pravico, da smejo dovoliti proračun, ki jim ne zagotavlja niti drobtin, se lahko lepo zahvalijo. Kakor da bi bila zanje kaka posebna usluga, če glasujejo za tak proračun ! Cerkvene razmere na Filipinih. Fdipinske cerkvene zadeve, ondotni cerkveni redovi, pred vsem pa njih posestva Amerikancem ne dajo miru. Omenili smo že na tem mestu, da je sedanji filipinski civilni guverner W. H. T a f t osebno prišel v Rim k sv. očetu na čelu posebnega odposlanstva ter ondi v ime nove ameriške vlade stavil nasvete, kako naj bi se »uredile« sedanje cerkvene razmere na tej novi ameriški posesti. Guverner Taft je podal o tem obširno poročilo, prikrojeno po ameriškem uzorcu. Mož pravi, da je tam urejeno še vse po španskem načinu, interesi vlade so v ozki zvezi z onimi cerkve. To pa ne prija ameriškemu značaju: cerkev mora biti popolno ločena od države. No, v tako malo razviti deželi, kot so Filipini, ta načrt ni lahko izvedljiv. Sploh pa se vsakdo z začudenjem vprašuje, čemu hočejo Amerikanci tu uporabljati šablono, ki je za Fdipine povsem neprimerna. V prvi vrsti so seveda redovi s 400 000 akrov posestva, ki bodejo Ameri-kane v oči. Taft sicer sam priznava, da re-dovom pravnim potom ne more nihče do živega, in če bi redovniki apelirali na sodišča, bi bila ta gotovo na njihovi strani. Toda po Taitovem mnenju treba upoštevati tudi politiški moment. »Prebivalstvo je redovnikom sovražno.« Ta trditev je precej drzna, če se pomisli, da je ravno pri redovnikih ondotno prebivalstvo iskalo varstva in zavetja pred nasilstvom španskih in sedanjih ameriških uradnikov. Če se je v novejšem času res pojavilo kako sovraštvo, je temu brezdvomno vzrok oni, ki je prebivalstvo naščuval proti redovom in duhovščini sploh. Morda tudi Taftu niso neznane tajne družbe, ki rujeio in pripravljajo pot ameriški »reformi«. Uporov, ki so se baje pojavili proti cerkvenim služabnikom, ni torej zakrivilo katoličanstvo, marveč — framasonstvo. To hoče s svojim rovanjem doseči dvojni namen: katoliški cerkvi zadati občuten udarec, obenem pa redovom cropati posestva in jih izrcč.ti ne cerkvi, marveč državi. — Upajmo, da bo modrost sv. očeta tudi tu našla pravo pot in poskrbela zato, da ameriška drevesa ne zrastejo do neba. Delitev vratislavske škofije. Pruska vlada si v zadnjem času mnogo prizadeva, da bi izvedla razdelitev vratislavske škofije, ki obsega, kakor znano, avstrijsko Šlezijo in precejšen del nemškega cesarstva. Nemški državni kancler grof Bii-low je v zadnjem času pszval k sebi nadškofa K o h n a ter ga vprašal, če in pod kakimi pogoji bi se dal izvesti ta načrt. Nemško vlado podpira baje v tem početju tudi avstrijska vlada. Škofijstvo ter stolni kapitelj se bota pa bržkone odločno upirala tej zahtevi, ker ima škof vratislavski ravno vsled tega veliko večji vpliv v Berolinu, na Dunaju, pa tudi v Rimu. Nadškof Kohn je sedaj avstrijski in pruski cerkveni dostojanstvenik ter član obeh gosposkih zbornic. Ločitev namerava pruska vlada tako izvesti, da bi postal nadškof Kohn upravitelj nemškega dela vratislavske škofije, za avstrijski del bi pa bilo imenovati novega škofa. Albanci govore. Voditelji albanskega gibanja so poslali te dni sultanu obširno spomenico, v kateri ga zadnjič rote, naj njegova vlada resno od-pomore neznosnemu položaju, ker Bicer se oboroži ves albanski narod in Turčija je v nevarnosti, da zgubi Albanijo. Ta spomenica je napravila na vse turške vladne kroge velik utis in vse je vznemirjeno, ker je turškim oblastvom znano, kako težko je priti do živega pristašem kneza Aladro Ka-striota in da se na en sam njegov migljej pojavi upor na celi črti. Albanci imajo sedaj na domačih tleh izbornega vodjo v osebi Villa Frascheri, ki je s svojimi ožjimi pristaši vred vedno oborožen in čaka ugodnega trenutka. Knez Aladro Ka-stri-o t a je sedaj odpotoval na Dunaj, kjer je stopil v dotiko tudi z mnogimi politiki ter se predstavil tudi v zunanjem uradu. — Tu ga je sprejel prvi sekcijski načelnik grof L(itzow v prisotnosti zunanjega ministra. Tu je knez obrazložil svoje načrte ter dal zagotovilo, da hoče gojiti z Avstrijo najbolje odnošaje. Kajpada avstrijska vlada ni mogla dati nikakega zagotovila v tem oziru, kakor ga knez Kastriota tudi ne dobi v Rimu, kamor se napoti v oktobru. Tientsin Kitajcem. Javili smo že, da je francoski zunanji minister Deloasse prejel obvestilo iz Pekina, da se Tientsin z okolico v kratkem času zopet izroči v kitajsko upravo. Dosedaj je bila uprava tega mesta večinoma v rokah Francozov in Nemčije. — „Agence Havaa" pripominja, da je Francija že pred meseci zahtevala, naj se Tientsin vrne Kitajcem, toda novo navstali nemiri v pokrajini Pečili so to stvar zakasnili. — Reuterjev urad javlja, da ima za tako rešitev vprašanja največ zaslug ameriški državni tajnik Hay. On ie neki neprestano pritiskal na zastopnike velesil, da vrnejo Kitajcem, kar je njihovega. „Koln. Ztg." pa prinaša o tej zadevi nastopno izjavo: V zunanjih listih se zopet širijo vesti, kakor bi bile težave pri izročitvi Tientsina Kitajcem samo radi tega, ker je Nemčija delala vsakovrstne zapreke. Nemčija v nasprotju z drugimi velesilami stavi zelo težavne pogoje in menda tudi pri tej priliki išče edino le svojih koriBti. Tu igra veliko ulogo zopet nelojalno poročevalstvo, ki ima edino le namen, da pokaže zunanjemu svetu Nemčijo kot kalivko miru med velesilami, Kitajce pa potrdi v veri, da je res Nemčija največ vzrok vseh stisk in nadlog, ki so v zadnjem času zadele Kino. V slučaju Tientsin Be bo kmalu pokazalo, kako ničevi so ti očitki napram Nemčiji, kajti poslaniki v Pekinu so se že davno zjedinili glede pogojev, ki jih je morala vsprejeti Kina, če je hetela, da jej prepustimo Tientsin. Pogoji so Bostavljeni v prav mili obliki in je ravno Nemčija imela najmanj povoda jih poostriti. Tako nemška izjava. — Nihče torej noče biti kriv dolgotrajnemu zavlačevanju, vsak je pospeševal to rešitev! Sedaj molče le še Angleži, ki morda vedo, kdo je najbolj nedolžen. Iz brzojavk. Avstrijski prestolonaslednik vitez reda hlačne obveze. Angleški kralj Edvard je podelil nadvojvodi Franu Ferdinandu veliki križ reda hlačne obveze. Potom zunanjega urada so vprašali, hoče li nadvojvoda sprejeti redovni znak na Dunaju ali v Konopištu, kjer sedaj biva. — Kronanje angleškega kralja hočejo radi tega tako pospešiti, ker se mora v 6 tednih ponoviti nevarna operacija. — Potovanje cesarja Viljema na Poznanjskoje defi-nitivno določeno na 2. septembra. Z njim pride tudi cesarica. Dvornega obeda Be udeleže tudi prestolonasledniki avstrijski, ruski in saški. — Poljska zmaga v P r u s i j i. Na pritožbo poljskega telovadnega društva proti policiji, ki je prepovedala zborovanje v poljskem jeziku, je razsodilo sodišče v prilog Poljakom, da nemščina ni izključni zborovavni jezik v Nemčiji. Policija mora nositi troške in izplačati 100 mark odškodnine društvu. — Bavarski minister Landmann na dopustu. Minister za bogočastje Landmann je dobil dopust za nedoločen čas. Nadome-stuje ga državni svetnik Schraut. Književnost in umetnost. Izdaja Kopitarjevega dopisovanja. Pripravlja se popolna izdaja Kopitarjevega dopisovanja. Da se zbere gradivo kolikor mogoče popolno, obračamo se do vseh lastnikov Kopitarjevih in Kopitarja tičočih se pisem, da jih blagovolijo poslati bodisi v izvirniku ali pa v diplomatično natančnem prepisu v porabo gg. izdajateljema, dvor. svetniku J a g i c u in Ferd. M e n č i k - u (Wien, I., Josefsplatz, Holbibliothek). PiBma m bodo takoj, ko se bodo literarno presodila, i zphvalo lastnikom vrnila. Na Dunaju, 9. julija 1902. Za izdajatelja: Z velespoštovanjem Dr. Josip Mantuani. Izpred sodišča. Kokaljeva afera. Rudolf Kokalj blagajuik okrajne bolniške blagajne v Kranju, je doživel s svojim zastopnikom dr. Tavčarjem predvčeraj jako neprijetno sodbo. Februvarija meseoa t. 1. so namreč vložili gg. Karol Florijan, Ferd. Hlebš, Fr. Ks. Sajovic in Fr. Omersa ml. pri sodišču tri ovadbe proti gosp. Rud. Kokalju, bivšemu blagajniku gcdbenega odbora, češ, da so zapazili v knjigah godbenega odbora nepravilnosti, kakor n. pr. da polletnega prispevka gdČ. Čižman v znesku 6 K za drugo polovico 1. 1901 gosp. Rudolf Kokalj ni vknjižil med prejemke, dasi je ta znesek prejel, da zneska 100 K, katerega je požarna bramba 1. 1901 vročila Kokalju za godbo, taisti ni vpisal med prejemke, ter da so je tudi gledč dohodkov nekaterih veselic, katere je priredil godbeni odbor, prišlo na sled nepravil nim vknjižbam, tako, da so se dobile pri teh vknjižbah diference na Škode godbe O vaditelj i so trdili nadalje, da je vsled teh vkDjižb položil Rud. Kokalj koncem leta 1901 račun, glasom kojega bi imel še on od godbo tirjati okolo 225 K, da sta potem dva revizorja te knjige in račun pregleda-vala, to pa radi tega, ker se v vseh knjigah ni dobila niti najmanjša vknjižba ter noben zaznamek ali pobotnica o znesku 100 K, katere je darovala požarna bramba godbi. Vsled teh ovadb vršila se jo proti Rud. Kokaliu kazenska preiskava. Rud. Kokalj se je zagovarjal v tej preiskavi, da so te pomanjkljive vknjižbe posledica zmote in da ni imel namena oškodovati godbo. Vrhu tega plačal je Kokalj še pred ovadbami znesek 6 K ter doposlal po prvi ovadbi znesek 100 K godbenemu odboru. Gledč vknjižb, tikajočih se dohodkov posameznih veselic, pa se ni moglo dognati patančnega računa. Z ozirom na to je drž. pravdništvo ustavilo kazensko postopanje proti Rudolfu Kokalju. A Rud. Kokalj je čutil vsled teh ovadb sebe na časti silno žaljenega in tožil je imenovane štiri ovaditelje radi žaljenja časti pri okrajnem sodišču v Kranju. Prvi sodnik oprostil je radi vsebine zgoraj navedenih ovadb vse štiri obtožence in sicer iz razloga, da so toženi dokazali, da je vse to res, kar so v ovadbah trdili, ter obsodil g. Fr. Omersa ml. na 50 K globe le radi tega, ker je javno po gostilnah govoril, da je Kokalj godbo ogoljufal, obenem pa izrekel, da ima Rud. Kokalj plačati sam vse stroške svojega zastopnika dr. Tavčarja jn zastopnika tožencev dr. Furlana. Proti tej razsodbi je vložil Kokalj po dr. Tavčarju vsklic ter je zahteval, da se vsi štirje obtoženci radi vsebine ovadb kaznujejo in da se Fr. Omersu ml. kazen zviSa. Vsled tega se je tudi še Fr. Omersa ml. pritožil, da je bil sploh obsojen, ker je bil tožen, da je predbaoival Kokalju ponever-jenje, dočim mu je očital le goljufijo in ker je imel za to očitanje dovolj povoda z ozirom na izid dokaza resnice. Pri včerajšnji prizivni razpravi opisa-vala sta dr. Tavčar in dr. Furlan Rudolfa Kokalja vsak s svojega stališča jako ognjevito in prizivno sodišče je res prvo sodbo v popolnem obsegu potrdilo ter razsodilo, da ima Rud. Kokalj povrniti tudi prizivne stroške gg. Florijanu, Hlebšu in Sajovicu. Radi slavoloka na čast Materi Boiji — pred sodiščem. Iz Pliskovice se piše: Te dni smo v drugo stali pred o. kr. sodiščem v Komnu na obravnavi radi slavo loka, katerega smo postavili za nedeljo dne 11- maja t. 1. \ čast blagoslovljenju novega kipa Matere Božje. Obravnava je izpadla prav dobro. C. kr. gospod sodnik nam je prečital natančno obtožbo, s katero smo bili obtoženi, a prepričali smo se, da obtožba mrgoli samih neresničnosti našega naprednega župana Bandelja. Sodnik nas je VBe oprostil. Naznanil nam je, da v treh dneh imamo čas, tožbeno postopati proti županu radi razžaljenja naše časti in radi stroškov, ki nam jih je provzročil. In tako smo tudi naredili. Takoj po obravnavi smo šli k c. kr. komenskemu gospodu notarju in tam vložili smo tožbo preti našemu naprednemu županu. Sedaj se bode pokazalo, kaj je laž m kaj je resnica. Mogoče, da se ravno o tej priliki uresniči stari pregovor, ki pravi, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Za sedaj naj to zadostuje. Številka 72 spremenila v št. 722. Zakonska Luka in Marija Podakar iz Kamnika, Bta večkrat prodajala žito trgovcu Ivanu Majdiču v Kranju. Dne 30. dec. lanskega Ipfa je padala Marij* Pod?tlf*r zqpet tej trgovini svoje £i|o, katerega je Majdičoy ma-gaciner stehtal in utežo 72 kil zapisal na plačilni listek. Pri izplačevanju zapazi Majdičev trgovski pomočnik, da zadnja številka na liBtku ni enakpmernp pj^pp f drugima 4\ema> kajti mesto 72 k. stalo je 722 kil. Poklicanemu orožniku in navzočim je takoj pri znala, da je hotela prevariti trgovino Majdič, da je pa le to zaradi tega storila, ker jo je njen mož tako naučil. V tej trgovini našlo so je še nekaj tacih listkov, na katerih je bila zadnja številka pri uteži pridejana. Sodišče je obsodilo obtoženko na 2 meseca težko ječe, poostrene s postom vsacih 14 dni, njen mož pa je bil obtožbo oproščen. S kolom napadla sta brez povoda na velikonočni ponedeljek t. 1. 24 let stari Lojze Lavriha in 19!etni Janez Korela iz Lazov pri Veliki Loki brata Antona in Janeza Prestopec, ko sta se malo preveč vinjena. vendar pa mirno domu vračala. Prvemu napadu sta se z begom odtegnila, pridružila sta se jima pa še 2 fanta. Vsi štirje gredo mirno naprej. Kar jih naskočita z vilami in kolom oborožena obdolženca; eden udari Miho Smerekarja po glavi tako, da se je takoj zgrudil, cato sta udrihala po Ant. Prestopcu in ga poškodovala. Obsojena sta bila vsak na 6 mesecev ječe. Neuslišana ljubezen. Fran C'bašek, mlinarjev sin iz Klanca, jo vedno zalezoval Franciko Koritnik, a ona ga ni marala. Da se mu izogne, šla je služit v Kepičevo gostilno v Moste. Obdolženec jo tudi tam iz-takne in neko nedeljo pri plesu jej napije in jo nagovarja, da bi se enkrat ž njim za-vrtila, a Francika je za njegove besede gluha, kar Cibaška tako razbači, da jo porine v vežo in jo dregne z nožem v vrat in brbet. Še tjpto noč ji je pod oknom gro zjl: »Danes sem te z malim, drugokrat te bom pa z velikim nožem, sebe bom pa Ustrelil, da bova oba ,crknila'«. Sodišče mu je izmerilo kazen na 3 mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščepn vsak teden. »Se enkrat bo počilo«, tako je grozil Janez Kuder iz Kotredeža rudniškemu uradniku v Potoški vasi, ker mu ni hotel dela dati. Ta grožnja je pa napravila tem večjo vznemirjenost, ker se je letos na novega leta dan ob pol 6. uri zjutraj na pisarniškem oknu razpočila dinamitna patrona, ki pa slučajno ni nikogar ranila, vendar pa napravila izdatno škodo. Zaradi te grožnje je bil Kuder obsojen na 14 dni zapora, z enim postom na teden. Šaljivo pesem je zložil Janez Močnik o Katerci Kocjes iz Lahovč, kar jo je tako raztogotilo, da je neko jutro meseca majnika pričela kamenje metati na Močnika. Ker se ji je ta skril za vežni oboj, zadela je mesto njega Jero Ambrož v obraz. So dišče jo je obsodilo na 14 dni zapora. Tedenski koledar. Nedelja, 13. julija: 8. pobinkoštna, Anaklet papež; evang.: O krivičnem hišniku. Luk. 16. — Ponedeljek, 14. julija: Bo naventura Sk. — Torek, 15. julija: Razdelitev apostolov. — Sreda, 16. julija: Marija škap. karm. — Četrtek, 17. jul.: Aleš spozn. — Petek, 18. jul.: Kamil Lel. sp. — Sobota, 19. jul.: Vincencij Pavlj. sp. — Solnce izide 15. julija ob 4. uri 31 min., zaide pa ob 7. uri 41 min. — Mu Bica saera v nedeljo, 13. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F-dur zl. Fel. Uhl, graduale »Esto mihi in Deum proteetorum" zl. Ant. FoerBter, ofertorij „Populum humilem" koralno. — V mestni cerkvi sv. Jakoba vel. maša ob 9. uri: Mašo v čast angelov varuhov v E-moll zl. J. Singenberger, graduale, kot zgoraj, Ant. Foerster, ofertorij Fr. Gerbič. Dnevne novice. V Ljubljani 12. julija. Podpora »Gospodarski zvezi". Krč lomi vse liberalce, ker je »Gospodarska zveza« dobila vladno podporo. To jasno kaže, kaki prijatelji našega ljudstva so liberalci. »Gospodarska zveza« je nepolitično g o-spodarsko društvo, ki od 1. 1899 do zadnjega časa ni dobilo nobene podpore, dasi se take zveze po drugih deželah kar najizdatnejše podpirajo ne le od države, ampak tudi od dežele. Mi nismo nikdar upili, ako je kaka zadruga, ki je v liberal nih rokah, dobila podporo, in znano je, da so bile take podpore jako mnoge. Gledali smo vedno v prvi vrsti le na to, kaj je na korist ljudstvu. Liberalci imajo drugo stališče, kar dokazuje njihova besnost proti »Gospodarski zvezi«, in to stališče naših liberalcev je tako, da se ga lahko vsak pošten človek sramuje. liber^na želja ie, hi f|r. Sus^ršjč gpl jz Ljubljane. Liberalci in Ijberalke žele gp dpjpč, daleč pj-oč. Znano jp, da se včapih č}ovp|iu sanja to, na k*r veliko u)ipli. In tako so je ljubljanskim liberalcem te dni sanjalo, da pojde dr Šusteršič iz Ljubljane k papeževi nuncijaturi na Dunaj. Po ypej Ljubljani so raztrošene se daj govorice o teh neumnih liberalnih sa njih, o tem klepetajo od jutra do mraka liberalci in jezične njihove gospe. Povedati jim moramo, da so njihove nado brezupne; %se, kar govore o dr. Susteršičuvem odhodu, je izmišljeno. Dr. Šusteršič ostane med nami in smeje se liberalnim željam, smejemo se pa tudi mi, ker to pač dokazuje, da ubogi liberalci še v sanji:h nimajo miru prod dr. Susteršičem. Liberalna predrznost. »Narod" je med brzojavkami, ki so dešle ^protestnemu" shodu, priobčil tudi naslednjo : „Novcmesto. Brezvestnemu zapeljivcu ljudstva, sleparskemu klerikalizmu: Pereat! Vernik, P i r n a t !« K tej brzojavki pripomnimo da jo Vernik trgovski potnik Mayerjoye tvrdke, Pirnatpa trgovski potnik Skab e meto v e tvrdke. Gorenja brzojavka ju pri poroča vsem »klerikalcem", priporoča pa seve tudi tvrdki, ki po deželi pošiljata tako vzorna preganjavca »sleparskega kjerika-lizma". Naj se torej ti tvrdki in ta dva pot nika cgibljeta odslej »klerikalcev", da ju kdo ne »oslepan". „Klerikalcev" pa tudi nihče ne sili podpirati ljudi, ki jim kličejo »pereat". Tako bo zadeva urejena v obestransko zadovoljnost. Osebne vesti. Profesorji gg. dr. Ivan T e r t n i k na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, Iv. L e i s na gimnaziji v Kočevju in Josip W e n t z e 1 na tukajšnji višji realki so se pomaknili v VIII. čin. razred. Posvečeni bodo letos v Ljubljani tudi gg. bogoslovci-frančiškani: Kazimir Za-krajšek iz Preserja (nova maša 27. julija na Žalostni Gori v Preserski župniji); Gvi-donKort. Rant s Premka (nova maša 27. julija na Dobravi); Norbert Sušnik i2f Mavčič (nova maša 20. julija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani). Friderik Zalar iz Ljubljane in Teofil Zajec tudi iz Ljubljane pa prejmeta radi mladosti le samo sub-dijakonat in dijakonat. Umrl je nocoj ob 1. uri v Kamniku upokojeni nedeljski župnik č. g. Anton Z o r m a n , rojen 30. maja I. 1830 v Naklem. Pogreb bode v ponedeljek zjutraj. Naj počiva v miru! Umrl je v četrtek zvečer na Brezovici pri St. Jerneju na Dolenjskem znani vinski trgovec in posestnik g. Ign. VVutscher, star 66 let. Bil je vzoren vinogradnik, ki je že leta 1885 opozarjal na pretečo trtno uš ter vzgledno obnovil svoje vinograde. Pogreb je bil danes pri bližnji podružnici v Smariji. N. v m. p.! Občni zbor „Katol. tiskovnega društva" v Ljubljani in volitev novega odbora bo letos dne 24. julija ob 10. uri dopoldne. Dar: Presvetli cesar je gasilnemu društvu v Škocijanu dovolil 160 kron podpore. Podpore za obrtne šole. Naučno ministerstvo jo za tekoče leto dovolilo za obrtne nadaljevalne šole v Postojini 640 K, v Škofji Loki 660 K, v Kočevju 760, v Krškem 580, v Kranju 700, v Ljubljani 4600, v Metliki 820, v Tržiču 780, v Radovljici 800, v Ribnici 700, v Rudolfovem 900, v Kamniku 780, v Šmartinem pri Litiji 600, v Zagorju 480 in v Št. Vidu nad Ljubljano 900 K. Delavstvo in postajenačelnik g. Guttmann. V soboto dne 5. t. m. se je vršil v »Katol. Domu« shod železničarjev, na katerem je o položaji južne železnice poročal g. dr. Š u s t e r š i č. V poljudnem govoru je pojasnil Špekulacije Rotšildov pri tej železnici. G, L i n h a r t je poživljal železničarje, da Be organizujejo, seveda v scc. de-mokraški zvezi, ter jo govoril proti »Verkehrs-bundu«, ki je po njegovem mnenju le neka ločina velike organizacije in toraj brezpomemben. G. M i 1 a v e c je ugovarjal Linhartu in dokazoval, da je »VerkehrBbund« razširjen po vsej državi in da je mnogo storil za železničarje. G. Gostinčar je na to podal sliko, kako se postopa na južni železnioi, osobito na Jjubljatijfki popfaji z uslužbenci. Za vsako malenkost, katera se y mučni službi pač lahko pripeti vsakemu, postopa g. Guttman zelo strogo in doBtikr^ kruto. Da se vzame družinskemu očetu brez pravih dokazov krivde 10 gld. mesečnega zaslužka, to se zdi baje g. Guttmannu popolnoma v redu. Za enega stori vse, drugemu, ki je morda bolj potreben, noče ničesar storiti. Poživljal je dalje železničarje, da se organizujejo in organizirani zahtevajo boljših razmer. Treba je tudi odpraviti grdo denuncijantBtvo, ki menda nikjer na svetu ne cvete tako kot na južnem kolodvoru v Ljubljani. — Kdo bi si bil mislil, da bode ta sestanek delavcev juž. železnice tako grozovito vplival na živce g. Guttmanna. Danes govore po strehah okolu kolodvora vrabci, da je drugi dan g. Guttmann robantil, da so predrzne kdo na javnem shodu čelo njegovo delovanje in „očetovsko skrb" napram uslužbencem kritikovati. Priskočil mu je tudi »SI. Narod« na pomoč, ki 6e ne more dovolj zgražati, da se upajo železniški uslužbenci na shod, kjer Be psuje predstojnike. Da je tu povedal „Narod" zopet debelo laž, mora pritrditi vsak, kdor je bil na shodu. Govoril ip nobeden železničar razun Milavca, ki se pa osebe Guttmanna ni dotaknil. »Narod« trdi, da so uslužbenci južne železnice svoje predstojnike na nečuven način grdili in zasramovali, posebno da se je odlikoval škofov netjak uslužbenec Jeglič. To je podla laž, in ako je na podlagi te laži g. Guttmann g. Jegliča odpustil iz službe, ne da bi prej dognal resnico, pokaže I je, kdo da je. Res posebno moštvo je potrebno, da se na golo denuncijacijo iz krogov liberalnega uradništva postopa na tak način. Jeglič ni napravil nobenega pregreška, vsled česar bi se smel odpustiti iz Blužbe, in še to, da je s ploskanjem odobraval »napade« na g. Guttmanna, ni resnično. G. Guttmannu se je nekdo nalagal, da je dr. Šusteršič strahovito udrihal po njem, kar bi prav za prav ne bilo nič čudnega, ako se pomisli, da se g. Guttmannu ne zdi vredno preiskati marsikatere krivice. Dr. Šusteršič je na shodu Bamo zavrnil Linhartovo trditev, da bi on Guttmanna kdaj protežiral, in je dejal, da se je pač parkrat v upravičenih zadevah obrnil do njega, a ga našel precej trdega. To je bilo vse! Vsi na shodu navzoči železničarji so priče, da nihče ni med govorom klical »ubijte ga!«, kakor se je gosp. Guttmannu nekdo nalagal. G. Guttmannu so denunci-jantove laži zadoščale, da je s psovkami se spravil na „Katol. Dom" in je zagrozil uslužbencem, da je vsak odpuščen, kdor prestopi prag „Katol. Doma", in da Be je vedel na način, ki bo imel gotove posledice, kajti še so pota, da se g. Guttmannu pojasni stališče. Prav hvaležni bi bili g. Guttmannu, ako nam pojaBni »Narodovo« trditev, da smo mi radi tega proti njemu, ker se ne ozira na duhovniške priporočence. Kakor vemo, eo duhovniki gosp. Guttmanna v tem oziru presneto malo nadlegovali, gotovo manj nego drugi. Prepričali smo se tekom časa, da so na kolodvoru južne železnice glede postopanja z uslužbenci take razmere, da je dolžnost vsake ljudatvu prijazne stranke, da poseže vmes. Gosp. Guttmann hoče upeljatina južnem kolodvoru razmere, da bi se delavci v svojem proBtem času ne Brneli posluževati niti državljanskih svojih pravic. O takih njegovih korakih in prepovedih, kakor tudi o raznih njegovih izjavsh in izrazih bomo imeli še priliko govoriti. Dokazali bomo tudi g. Guttmannu, da nam ni za osebe, ampak za stvar, in v tem oziru smo na strani — delavcev. Z ozirom na posebne razmero na kolodvoru in mnogoletne pritožbe poživljamo vse sedanje in bivše uslužbence južne železnice, da vse pritožbe pismeno ali UBtmeno izroče poslancu dr. Šusteršiču, in prepričani naj bodo dotičniki, da jih poslanec ne bo izdal. Razmere na južnem kolodvoru je treba brezobzirno razkrinkati, da se v jasni luči pokaže, kako postopa gosp. Guttmann. Zaročil so jo gospod Adalbert P u č e-1 i k , poštni uradnik v Zidanem mostu, z gdč. Minko K o S m e 1 j iz znane rodoljubne rodbine v Mariboru. Na čeiqjioah v kamniškem okraju bodo tudi letos dnč 16. julija slovesno praznovali god župnijske patrone M. Božje Karmeljske. Novi kanonik v Piranu. Duhovni pomočnik v Izoli čaBt. gosp. Dominik F i a m i n je imenovan kanonikom v Pi ranu. Slovenske šole v Trstu. Slovenski javnosti je znano, da se tržaški Slovenci že od 1. 1884 bore za slovensko ljudsko čolo v Trstu. V vsaki proračunski razpravi so slovenski državni poslanci osrednjo vlado rotili, naj prisili tržaški magistrat, da ustanovi Blovenske ljudske šole v mestu za slovenske otroke. Magistrat pa odgovarja, saj jih imate v okolici. Torej v oddaljeno okolico naj hod jo v šolo otroci slovenskih sta-rišev, ki v mestu plačujejo svoje davke in priklade. Tržaški Slovenci so leta 1884 vložili prvo prošnjo na tržaški mestni zbor in namestništvo, brez vspeha. Druga prošnja iz 1. 1892 na namestništvo je bila rešena šele 1. 1894, seveda tudi negativno. Se isto leto so se tržaški Slovenci pritožili na naučno ministerstvo, katero je 1. 1895 razveljavilo odlok trž. namestništva. Proti novemu odloku bo se prosilci 7. junija 1899 iznova pritožili na naučno ministerstvo, ki pa še do danes ni odgovorilo. Kolikor je nam znano, je ta pritožba ugodno rešena, a rešitev ne še izdana. Slovenski posl. dr. Grego r i n pa je v četrtek v deželnem zboru tržaškem vložil interpelacijo na vladnega zastopnika, ali hoče posredovati pri osrednji vladi, da se omenjena pritožba čimpreje ugodno reši. Vladni zastopnik, namestniški svetnik Jettmar je izjavil, da hoče odgovoriti v »drugi seji". Jako radovedni smo, kdaj bode ta druga seja, a še radovednejši, kaj bode odgovoril g. vladni zastopnik. Ia Kranjske gore (Drobtine.) V spomin blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je gorel velikanski kres, katerega je priredila mladeniška Marijina družba, zapela par domoljubnih pesmij in spustila v zrak nekaj lepih raktt. Srečna je bila ta misel, da ae zlasti tujcem pokaže, da je naša mladina zavedna. — Turistovska doba se je pričela. Vršeč ima vsak dan nekaj obiskovalcev. Dela se tudi pot na Prisanek, da bo mogoče lagodno priti do vrha. Flora je že precej razvita, ravšja je že precej, tudi planike se že dobe. Tujcev izletnikov je že veliko različne narodnosti. Vabimo tudi domače prijatelje na naše lepe planine! — V četrtek je slovenska višja dekliška Sola napravila izlet k Bolopeškim jezerom. Pri Jalenu so obedovale, zvečer so se vrnile domov. Nazaj grede jih je počastila na kolodvoru domača inteligenca, gospa davkarjeva je izročila vsem gospodičnam lepa šopke, gospodu ravnatelju dr. Požarju in voditeljici g. Wess-nerjevi pa krasne šopke iz planinskih cvetlic. V zahvalo je zadonela iz čistih grl lepa slovenska pesem. Hrvaški akademiki is Istre bodo ustanovili »Hrvatsko akademično ferijalno društvo« meseca avgusta v P a z i n u. Šolska razstava oddelka za umetno vezenje in čipkarstvo na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli, o kateri smo v včerajšnjem listu poročali svojim čitateljem, bode odprta v nedeljo, dne 13. julija od 9.—1. ure, v ponedeljek, dne 14. julija, pa od 9—1. ure dopoludne in od 3 — 6. ure popoludne, in sicer v šolskem poslopju (Zatiški Dvorec;. Stari trg 34). Na razstavo posebno opozarjamo naše žensko občinstvo, ki bode imelo posebno priliko, ustvariti si sodbo o uspehih zavoda na polju ženskega risanja in umetniških ženskih ročnih del. Is Osoj se poroča, da je bil iz Lvova na ondotno župnišče poslan krasen šopek svežih, najlepših poljskih cvetic. Poleg šopka je bilo tudi pismo, v katerem prosi pošiljatelj, naj ae ta šopek položi na grob poljskega kralja Boleslava, ki ondi počiva v hladni zemlji. Tako poroča to preprosto, a iz dna srca prihajajoče darilo, da bo še sinovi velikega naroda poljskega na svetu, ki se Se spominjajo plemenitega kralja poljskega. Narod, ki ima tako sinove, se ne da ponemčiti nikdar! Sentpeterska molka in ienska podrušnloa sv. Cirila in Metoda vabite vse člane na svoj občni redni zbor, kateri se bode dnč 14. julija ob 8. zvečer v Hafnerjevi restavraciji na sv. Petra cesti vršil. Odbora. V deželno bolnioo so meseoa junija vsprejeli 743 bolnikov, vseh skupaj je bilo 1165; odpuščenih pa je bilo 372 ozdravljenih, 266 zboljšanih, 27 neozdravljivih, 32 jih je umrlo. Mati ga je učila krasti. 151etni Fran Weigerl je v Gradcu ukradel dve so-davici in jih prinesel svoji materi. Materi je ta Bpretnost njenega sinčka zelo ugajala. »No že prav! Zdaj pa še glej, da dobiS še kakšno odejo. Ubogljivi sinček je Sel takoj na delo. Posrečilo se mu je vzeti odejo , a je imel pri tem smolo. Prišel je v roke policije. Ta ubogljivi fante ima še lepo bodočnost, če so bo ravnal po nazorih svoje matere. Poslopje benediktinskega samostana v Celovcu, za katerega se jo poganjala celovška mestna občina, je kupil knezoškof dr. Jožef K a h n. Pet oseb pri streljanju proti neurju ponesrečilo je v Weizu na Štajerskem. Dobili so jih vse ožgane v strelni koči, kateri je odtrgalo streho. Vseh pet ponesrečencev bode težko okrevalo. Strašno neurje je razdejalo mnogo sveta v občini Šmartno ob koroško Štajerski meji. Več ljudi je zgubilo pri tem življenje. Toča je v sredo v zagrebški okolici napravila ogromno škodo. V Maksimiru je nevihta polomila več hrastov, ter osmukala drevje, kakor da so topničarji imeli svoje strelne vaje. Podaljšanje brsojavne službe v Krškem. Pri c. kr. postnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od dneva 13. t. m. do 20. avgusta t. i. vršila popolna po-dnevna brzojavna služba. Staro železo je na prodaj v skladiščih v Knittelfeldu in Amstettenu. Ponudbe do 30. julija opoludne na ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku, kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. Vinarski kongres bode od 14. do 17. septembra v Kremsu ob Donavi. Dne 14., 15. in 16. septembra bodo razni avstrijski veščaki poročali o vinorejstvu v avstrijskih deželah, o sredstvih in pomočkih proti trtnim boleznim, o gnojilih, ameriških trtah, vinski klavzuli itd. O vinarstvu na Kranjskem bode poročal g. B. S k a 1 i c k y iz Novega mesta. Morilca poleg umorjenega v postelji so dobili v Godiču. Ondi so našli mrtvega 541etnega delavca Antona Letnarja. Vse je sumilo, da se je zgodil umor. Preiskali so zadevo in res so našli morilca ležečega poleg mrtvega Letnarja v postelji. Našli so poleg Letnarja namreč steklenico — žganja, ki je Letnarja umorilo, ker ga je brezmerno pil. Naše posojilništvo. »Centralna posojilnica" v Gorici je imela v prvem polu-letju letošnjega leta prometaK 868 808-—. Hranilnih vlog se je v tem času vložilo za K 184.113-—, dvignilo pa za K 47.492-—, tako, da znaša stanje hranilnih vlog koncem meseca junija K 514 629, dočim je znašal koncem lanskega leta K 378,008. Posojil sa je dalo v prvem polletju za K 116.140'—, vrnilo pa za K 18.588'—, stanje posojil koncem junija je torej K 521.414-—. V tekočem računu z združenimi goriškimi posojilnicami je bilo prometa K 495.663. Te številke, mislimo, da zadostno dokazujejo, kako ta zavod lepo napreduje! Is Tržiča se nam piše: Liberalni „Go-renjec" je v svojej 26. številki pisal, da pri naši splošni delavski blagajni ni vse v redu. Politični dopisnik sam ni prepričan o svoji trditvi ter govori neresnico. Nadzorovalni odbor je dnč 4. t. m. natančno pregledal vse račune ter ni našel nobene pomote ali ne-rednosti v računih. „FirbecB se le jezi, ker je zmagala katoliško-narodna strar,,-a. Ako se pa hoče „Firbec" prepričati, pride pogledat knjige in blagajne, ali je vse v redu. Kar se tiče g. kapelana Kržišnika, je istina to, da pod njegovim vodstvom nismo volili in se tudi ne zmeni za bolniško blagajno. G. Firbec, vi ste propadli s svojo liberalno armado, ker pri prvi volitvi ni bilo „ajmohta" na volišču; pri drugi volitvi pa je v „ajmohtu« utonila liberalna zalega. Nova stavka v Trstu. Včeraj do-poldne so ustavili delo delavci pri plavžu kranjske industrijske družbe v skednju. Včeraj so delali le kurjači. Čegav je »Narodni dom« ? Župan iz ljubljanske okolioe nam piše: Radovednost je tudi mene gnala, da sem hotel zadnjo nedeljo v »Narodni dom« na shod, ki bo ga priredili liberalci. Meneč, da mi ne bodo vrat zaprli na javni shod v »Narodnem domu«, sem se jako prevaral. Na stopnicah »Narodnega doma« mi nakrat zavpije dr. Kušar: Ta je klerikaleo, ven ž njim, on ne sme poslušati, kaj se bode tukaj govorilo! — Tako torej niti v »Narodni dom« ne smemo, za katerega so prispevali vsi sloji prebivalstva brez razlike strank! Poznam klerikalce, ki so morda več prispevali za »Narodni dom«, nego g. dr. Jože Kušar. In sedaj jim zapirajo vrata. In če je bil javen shod, zakaj odrivati ljudi, ki ne delajo nereda? Seveda, liberalna gospoda je hotela biti sama, vendar pa sem videl ondi več oseb, ki ne trobijo v Tavčarjev rog in so se prišli le zabavat. Ko bi bila liberalna stranka res ljudska, ne sramovala bi se »kmetavzov«, kakor jih psuje. Le ob volitvah so liberalcem dobri tudi liberalni »kmetavzi«, sicer pa se za kmeta nikdar ne zmenijo. Zato, liberalna gospoda, le ostanite sami v svojem »Domu« in glejte, da vam Se tega ne uzamejo. Tedenski iskas o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. jun. do 5. jul. 1902. Novorojencev 16, umrlih 14; med njimi za škarlatico 1, jetiko 1, vnetjem sopilnih organov 1, nezgode 1, za različnimi boleznimi 10; med njimi je tujcev 4 in iz zavodov 7; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 2. Kotiček za liberalce. Nedeljskega shoda liberalcev niso seveda smeli zamuditi metliški »slovenski rodoljubi«. Kaj bi pač dejala dr. Tavčar in Plantan, če jih ne bi bilo 1 Tudi iz Metlike so se podali trije modri v Ljubljano v osebah gg. kleparja J u -t r a ž a , notarja Globočnika in nekdanjega čevljarja Fleischmanna. Ker so vsi ti trije občinski odborniki in je prvo-imenovani celo metliški župan, menda nam ne bodo preveč zamerili, ako jih prosimo, da bi nam točno odgovorili na vprašanje, če so šli gledat dr. Tavčarja in Plantana na lastne ali na občinske stroške. Davkoplače-vavci jim bodo hvaležni za to pojasnilo. Sploh pa govorijo po Metliki poredni ljudje, da je šel protestirat v Ljubljano: župan Ju-traž radi tega, ker še vedno stoji poleg župne cerkve znana »Podrtija« v veliko veselje metliških nazadnjakov, ker se je tako ugodno rešilo »hrastovo" vprašanje, ker ni bil odločen od ljubljanske gospode za govornika in mu s tem ni bila dana prilika pokazati izvanredni govorniški talent; notar Globočnik radi tega, ker je nabita na črni deski ob vhodu v metliško sodišče neka dražba pohištva in dveh blaganj na dan 26. julija; nekdanji čevljar Fleischmann — kateri mimogrede omenjeno rad s svojo nemščino pokaže, da je višje vrsto »purgar« — radi tega, ker ga ni volila letos liberalna večina občinskega odbora občinskim svetnikom in ker je prišel njegov sin tako zlahka do časti metliškega občinskega očeta S svoje ljubljanske ekspedicije pa omenjeni niso prišli nič kaj zadovoljnih obrazov in so jako malo-besedni. Edini Jutraž se je toliko ojunačil, da je na občnem zboru »obrtne zadruge« pravil, da bi bilo prišlo „ta brt« kmalu do »tepencije" in da je stala njegova oseba bolj v ozadju blizu vrat. Škoda le, da niso vzeli seboj, da bi šlo na paro, kot četrtega, Ma-rircaljnovega Petra — O presrečna Metlika! — Iz Mokronoga. Mod brzojavkami, katere bo pozdravile shod v „Nar. domu«, sta bili tudi dve iz Mokronoga, jedna v imenu narodnih dam, druga v imenu tržanov. Naj svet zve, kolike zlobnosti so zmožni liberalci. Vse dame iz Mokronoga so po pravici ogorčene nad ono brzojavko, ker nobena ni v zvezi žnjo, ampak oddala jo je dama-mož, ki nosi hlače! Res lepa dama, pristaš Tavčarjev! In tak »mož" si upa zastopati narodne dame iz Mokronoga! Rea vidi se liberalni kliki, česa je zmožna! Naj zve svet, da je ta brzojavka potvara, in da zoper njo protestirajo vse poštene dame iz Mokronoga, katere imajo važnejša opravila, nego pozdravljati mlatiče preperele slame. Druga brzojavka nosi podpis tržanov. Zopet potvara! Katerih pa? Jeden je ali pa štirje, več pa ne. Res, liberalni tabor v Ljubljani je lahko ponosen na to beračijo! Pozdravljajo ga taki, katerim vsak želi srečen pot v Ameriko! In ti naj bi zastopali Mokronog? Nikoli! Svet sedaj lahko spoznaš, koliko so vredne take ; — brzojavke! Drugič so bo pa takole brzo- javilo: Živio liberaloi! Iz dna dule vaši plačani mokronoški. Človeška zmota: Dr. Tavčar je pred sodiščem zagovarjal kranjskega Ko-kalja: »Kot blagajnik je gosp. Rud. Kokalj pozabil enkrat vknjiiiti svotico 6 K in drugo-krat vsakoletno redno podporo 100 K. S tem ni bilo ničesar izgubljenega, ničeBar škodljivega, — to je bila navadna človeška pomota, kakor se zna primeriti celo nezmotljivemu papežu«. Kako bi Tavčar govoril o »klerikalcu«. — Aha! tega si želel »slov. Narod« je kar naenkrat strašno vnet za vlado in jo zagovarja, dasi, kakor vedno toži, vlada njemu to ljubezen veliko premalo vrača. Tu dokaz zato? Tavčar in Hribar Se nista barona in niti križca nimata. Bridko toži liberalno srce baronu Heinu svoje bolečine: »Povodom tistega ju bileja Be je razlil cel dež odlikovanj, a dobili so odlikovanja skoro samo klerikalci. Kjer je bil kak star pop, je dobil svoj križec, tudi če je najbolj nekoristen član človeške družbe, med tem ko je baron Hein napredno stranko po deželi skoro popolnoma ignoriral. Kdo pa je bil izmed naprednjakov odlikovan? Sicherl v Logatcu, jeden najboljših županov cele kranjske dežele, častitljivi Svetec v Litiji in vrli Budinek v Kranjski gori. Nasprotno pa so dobili odlikovanja fajmoštri, ki žive dni niso nič koristnega storili, in poleg njih še razne nune«. Spominjamo se, kako krotki in sladkonadni so bili liberaloi tisti večer. Cvrla so se že piščeta, in pozno v noč so čakali telegramov, ki naj naznanijo, da je »Wiener Zeitung« prinesla njih imena. Zdaj pa tihi vzdihi odkrivajo srca bolečine skrite. Liberalci, Ie pridni bodite in ponižno služite grajščinski gospodi, morda bo še kaj! — Imena županov, ki so bila na protestnem shodu, »Narod« še ni objavil. »Narod« piše: »Krščanski in rudeči socialisti so tako ponižno in strahopetno demonstrirali, da si večje strahopetnosti ni mogoče predstavljati«. No, dr. Tavčar, veselite se deželnega zbora! — Hud dokaz. Slovenski liberalci so spravili v kapitalistično glasilo »Assekuranz- u Handelszeitung« dopis zoper »Vzajemno zavarovalnico«. Tega ponatisku-jejo v »Narodu« kot nekaj — novega. To je ravno tako, kakor je bilo takrat, ko so se poročila o dež. zboru krpala v Ljubljani in potem ponatis, iz tujih listov. Svindel! — Možiček v koruzi. „S!ov. Narod" piše na naslov »klerikalcev« : „Mi hranimo še vse drugo strelivo v svoji zalogi, kakor smo je rabili doslej.6 — »Cel svet«. »Nar.« piše: „Razpor med narodno-na predno in med klerikalno stranko je nepremostljiv. Loči nas cel svet." Kakšen svet nas loči, se vidi iz teh umazanosti »SI. Nar.«: Dr.JLsm-petu je dal »SI. Narod« te priimke: „Šapavi zastopnik kat. vere", »pošvedrani zastopnik čiste ljubezni do bližnjega«, »tonzurirani paglavec", »poživinjen«, »duševni fakin«, „se bode poskril v krtovi luknji", on je »mesar«, »razdivjana tolpa«, »tonzurirana sodrga«. »Lampe bo tepen desetkrat vsak dan od liberalcev", „Lampetova farbarija", on »nič ne ve", »pita ribniške tepce z otrobami". Tako je! Dr. Tavčar je pa — imun, seveda — poštenjak. Ali imamo kako drugo hrambo, kakor da v deželnem zboru izročimo Tavčarja v roke g. Drobniča? Ljubljanske novice. Nova gimnazija — na starem prostoru. Z Dunaja se nam poroča, da namerava vlada zgraditi novo gimnazijo na prostoru sedanjega licealnega poslopja. Vlada se torej ni odločila ni za Delcottovo ni za DeSmanovo posestvo. Ako bi se ji že določen prostor ponudil, bi morda zavzela drugo stališče. Ako so ta vest obistini, tedaj z zgradbo tržnice na prostoru licealnega poslopja ne bo nič. Kakor čujemo, bo šla iz Ljubljane v kratkem v tej zadevi deputacija na Dunaj, da skuša osrednjo vlado preprositi, da ven dar-le da prostor sedanjega licealnega poslopja za tržnico, novo gimnazijsko poslopje pa zgradi na Poljanski cesti. Preselitev I. Kregarjevega pasarskega obrta. G. Ivan Kregar uredi s 1. avgustom svojo novo pasarsko delavnico v bivši Winklerjevi, sedaj g. Kranjčevi hiši na Poljanski cesti. G. Kregar bode novo delavnico uredil tako, da mu bo mogoče zadostiti tudi največjim zahtevam. Odhod 27. pešpolka. Pešpolk štev. 27. odide iz Ljubljane k vojaškim vajam prihodnji četrtek in ga ne bo nazaj v Ljubljano 52 dnij. Ves ta čas bomo pogrešali tudi vojaško godbo. Pri novi sodni palači so pričeli pri glavnem uhodu postavljati stopnice. Mestni stolp na Gradu je dobil te dni novo streho iz pločevino. Cena letošnjemu senu v Ljubljani in okolici Be je zvišala za 20 odstotkov. Vojaška vest- Divizijski artilerijski polk St. 7 je daneB zjutraj b tremi baterijami odšel k strelnim vajam na Krško. Društvena godba koncertira jutri na Glincah pri Traunu. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 10 kr. Otroci prosti. Vojaško kopališče bo je otverilo 8. t. m in je otvorjeno od V»7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Za dame je kopališče otvorjeno v delavnikih od 10. do 12 ure opoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do polu 11. ure dopoldne. Zadruga izdelovalcev sodovlce nam piše: V zadnjih letih je konkurenca cene sodo-vioe znižala tak6, da niso niti izdelovanjski ■stroški pokriti, vrhu tega se je še s karte-lom vseh avstro ogrskih in nemških tovarn egljikova kislina podražila znatno, b pričo tega položaja sklenili so v Ljubljani bivajoči člani zadruge izdelovalcev sodovice v skupščini dne 11. t m. zvišati in zjednačiti vse izdelke iz ogljikove kisline za svoj oko liš, to je Ljubljana, Šiška, Vič in Vodmat, s pravno veljavo z dnem 14. tega meseca. Poročil se bo gospod Anton Korbar, tukajšnji trgovec, z gdč. M. Pil ko, gospod Miljutin Z. a mik, z gdč. Teklo Hubad. Nov gostilničar »pri Kolovratu". K staro znani gostilni »pri Kolovratu« pred škofi.o se te dni priženi gospod Tomaž B i z i 1 j, ki se poroči s sorodnico gospe Uršule Jurko-vič, gdč. Marjeto Luk man. Gosp. To mažu Bizilju bode izročila gospa Urš. Jur-kovič gostilno v najem. Kakor doslej, bo torej tudi v bodoče ta gostilna v dobrih ro kah. Priporočamo to gostilno v prav obilen obisk. Bazne stvari. — Najnovejše od raznih strani Aretirani princ v Londonu, o katerem se je poročalo, da ga je policija zasačila pri jako neplemenitem dejanju, ni princ Jurij grški, ampak princ Franc Bra ganza. Državno pravdništvo je že odstopilo napram njemu od najhujše obdolžitve. Proti obtožiteljem se bode baje postopalo radi izsiljevanja denarja. — Ukradena deklica. Policija v Hanau je aretirala cigana Ivana Jonseviča, ki je vodil seboj sedemletno dekletce, katero ima dobro vzgojo in govori nemščino z avstrijskim naglasom. Očividno jo cigan deklico ukradel. — P o u k v Čitanju voznih redov in kurznih poročil je vpeljal neki šolski ravnatelj v aleziji na svoji ljudski šoli. — Velika nesreča v rudniku. V premogovniku »Cambria" pri Johnstovvnu v Pensilvaniji je vsled eksplozije ubitih 300 premogokopov. Vsi premogokopi v soseščini so zaprti, ker vse pomaga pri rešilnih delih Podrobnosti še niso znane. — Stavka zidarjev v Aradu je končana. — Strela ubila tri osebe. Pri nekem pogrebu v Neudorfu pri Vratislavi je ubila strela tri osebe, dve pa nevarno ranila. — Samomor na odru. Na odru varšavske opere se je soloplesalec L. Kovvalski ustrelil v glavo mej predstavo. — O v e • iikem neurju poročajo iz raznih kra jev Ogrskega in iz Lipskega. strela je ubila več oseb. Temperatura je izredno padla. — Oporoka kardinala Schlaucha. Tretjino premoženja dobi rodbina, ostali dve tretjini cerkev oziroma država. — Z g o dovino burskih republik piše bivši predsednik Kiiigc-r. Knjigo pošlje koncem poletja vsem vladarjem v Evropi. — Proti trgovini z dekleti se vrši v avguBtu v Parizu kongres, na katerem bo zastopana tudi Avstrija. — Polom v pariški hranilnici. Nad 88 000 vložnikov „Caisse generale des familles" iz gubi 30 do 40 milijonov frankov. — Kongres Armencev se bo v kratkem vršil v Bruselju. Turška vlada je prosila belgijsko vlado, naj kongres prepove, a belgijska vlada ji ni ugodila. — B e 1 g i j s k a kraljica ima vodenico. Njen položaj je vsak dan slabši. — Sneg po loti. Iz Brasso na Ogrskem se poroča, da so ondi imeli te dni sneg.— Radi vročine so prenehali vojaški manevri v okolici Bergerac na Francoskem. Srčna žena. Francoska akademija je določila, da so ustanovljeno darilo 15 000 K letos podari ženi francoskega konzula gosp. Mayrier v Diabekru. Ko so sa namreč ondi uprizorile meseca novembra 1895 grozovite moritve, je nad 800 nesrečnikov prosilo francoskega konzula varnosti in da jih prepelje v mesto, kjer bi bili na varnem. Ker konzul sam ni smel zapustiti svojega mesta, odločila se jo njegova žena, da reši nesrečnike. Izposlovala si je od gosposke potne listine in je s svojimi štirimi otroki, katerih najmlajši je bil še dojenček, spremljevala begunce. Tako so prišli ob največjem po manjkanju in trpljenju do Evfrata, kjer je turška vlada naenkrat prepovedala nadaljne potovanje. Prehod čez reko je dovolila samo ženi konzula. A ta se ni dala ustrašiti. Pustila je svoje otroke onkraj reke in je nato zagrozila turški vladi, da si bo znala francoska vlada dobiti zadoščenja, ako se le kaj najmanjšega zgodi jednemu od otrok; sama ne gre prej onstran, dokler se no prepeljejo begunci. To je pomagalo. Vlada se je grožnje ustrašila in je dovolila prehod. Na ta način je ta srčna žena rešila nad 300 nesrečnikov gotove smrti. Železnice — in jetika. Na pruskih državnih železnicah je dala vlada vpeljati celo vrsto sanitarnih odredb, ki imajo na- logo omejiti tuberkulozo. Tako se morajo pred vsako daljšo vožnjo vsi vagoni skrbno očistiti in s sodo in karbolovo kislino iz-miti. Sedeži se razkužijo z vročim parom. Tla se pokrijejo z linolejem, da se potem morejo laglje očistiti. V vagonih so tudi posebne vrste pljuvalniki v zadostnem številu. Dalje je za železniške uradnike preskrbljeno, da dobivajo zdrava prenočišča, kopeli, itd. Objednem dobi osobje natančneja navodila, da jih opozori na nevarnost in kako se je treba varovati pred jetiko. Kaj je Kanosa? S tem uprašanjem bo se bi vili poslanci v francoski zbornici zadnji čas. Med govorom znanega sovražnika samostanov Jauresa je zaklical neki poslanec: „Pa vi pojd>-te še v Kanoso !a Me|klic je razburil poslance in govor je bil vsled tega mejklica pretrgan. Nikakor se od državnih poslancev ne more zahtevati, naj bi bili tudi zgodovinarji. Kakor poroča »Figaro", mnogi pcslanei niso vedeli, k&j je Kanosa Gledali so kakor, du bi ne vedli ničesar o papežu Gregorju VII. in cesarju Henriku IV. »Kaj je rekel? Kanossa?" vprašal jo star gospod, »kaj li mora biti Kanossa ?« In sedaj so poslanci pričeli ugibati, kaj li je Kanosa. Vrstila so se najneumnejša vprašanja in slični od govori. Morebiti je Kanosa kaka stara gospa. — Kaka kolonija (naselbina)!? — Ne, italijanski častnik je. — Mislim, da je policaj! — Ne rumunska ogleduhinja je. — če se ne motim, je ime neke ptuje jedi!? — Kaj še, toplice so. — Ne, razstrelivo je. — Kaj še, Kanosa je neka mlada baletka ... 1 V tem trenutku je prinesel parlamentarni sluga Bouillet konverzacijski leksikon, po katerega je poslal neki bivši minister in kmalu so vsi poslanoi vedeli, kaj je Kanosa. Nekaj vesti o Andreejevi ekspe-diciji. V severoamerikansko mesto Winipeg je prišel anglikanski misijonar Fairies, ki je dalje časa deloval med Eskimi. Ta pripoveduje, da je našel v nekaterih krajih pri Eskimih teleskopom podobne stvari, katere so bile skoro gotovo nekdaj lastnine Andree-jeve ekspedicije. Slišal je tudi govoriti, da so Eskimi videli Andreejev zrakoplov se bližati zemlji. Ko so se Eskimi hoteli približati, je Andree izstrelil iz svoje puške, kar so oni smatrali za napad, naskočili so ga in umorili. Kakor je znano, je tudi neki Eskimo, ki je prišel v Port Churchill, ravno na ta način pripovedoval. Dotičnemu Eskimu je Hudsonbaycompanie obljubila večje darilo, ako prinese kak ostanek od Andreejeve ekspedicije, a dotičnega Eskima še do sedaj ni bilo nazaj. Žalosten konec roparja. Pred nedavnim časom so izpustili iz dosmrtne ječe nekega Jožeta Savany, ki je bil svoje dni najhujši ropar Bakonijskega lesu. A ker se je v zaporu ves čas vzorno obnašal, dobil je po I51etni ječi prostost. S svojimi par sto goldinarji, katere si je prihranil v ječi, sezidal si je svoj dom in se je pošteno preživljal s čevljarskim obrtom, katerega seje v zaporu naučil. Pred nekaj dnevi so ga našli v sobi — umorjenega. Skoro gotovo je to čin maščevanja. Trgovina s človeSkimi lobanjami. Avstralska vlada je prepovedala trgovino s človeškimi lobanjami. Evropejski trgovci so namreč kupovali od ondotnih domačinov lobanje, s katerimi so imeli domačini navado krasiti svoja domovanja. Ker so pa domačini včasih nalašč pobijali ljudi, da so mogli delati kupčije, je bila vlada primorana, prepovedati vsako tako kupčijo. Lobanje so trgovci pošiljali v Evropo v znanstvene namene. Muha — pivo — narodnost. Inte-resantno je opazovati, kako različno postopajo ljudje razne narodnosti, ako pride kaka muha pomotoma — v pivo. Amerikanec se začne smejati in naroči drugo pivo; Španjol plača in odide; Francoz in Italijan ravno tako, a pri tem pridno zabavljata in godrnjata. Anglež izpije pivo in naroči drugo. Nemec oprezno spravi muho, pivo spije. Rus spije muho in pivo. Kitajec pozoba najprej muho in jo nato zalije s pivom. Trgovec — častni doktor. Vratislav-ska filozofična fakulteta je imenovala ondot-nega trgovca Maksa Wiskotta častnim doktorjem, in sicer radi znanstvenih razprav, lcakovse razni metulji križajo med seboj. Ženski vojaki V severoameriškem mestu Sirakuzi so prišle ondotne ženske do bizarne ideje, da ustanovč žensko vojaštvo. Kiklja — vojak sme postati vsaka neomožena ženska, ki še ni videla 30 spo-mladij. Namen in naloga tega vojaštva je, delati — parade in pohajkovati po glavnih ulicah, prirejati telovadbe itd. Seveda je njihova obleka posebno BChic". Kratko modro krilce, lahnomoder telovnik, bridke sabljice, na glavi vojaške čepice (skoro gotovo po strani). Pri vseh vajah in paradah spremlja jih kantina in kanon. Omoženih vojakov zato ne trpe v društvu, ker bi možje gotovo ne dopustili, da bi počenjale njihove žene take neumnosti, in bi ne trpeli, da bi stale pozno v noč na straži za prazen nič. IzMandiurije. Iz Port Arthurja se poroča sledeče: Iz Noutschwanga se je peljala po železnici večja množica Kitajcev. Sredi pota potegne 7 potnikov nože in revolverje j in zahteva od sopotnikov denar. Nobeden se ni upal ganiti, še manj se pa braniti. Varnostno vrvico so roparji tudi že popreje prerezali in tako ubogim Kitajcem ni kazalo druzega, kakor jim dati svoj denar. Ko se je vlak bližal postaji in toraj počasneje vozil, skočili so lopovi iz voz in jo upihali. Na postaji so strahopetni Kitajci vso stvar takoj naznanili in začeli so roparje loviti, a ne ravno z najboljim vspehom. Afera Humbert Kakor poročajo listi iz Francoske, so baje sedaj na sledu rodbini Humbert. Romain in Dourignac sta neki pasirala mesto Lowen, katero sta pa takoj zapustila, ker sta mislila, da ju zasleduje policija. Bužeča zasleduje tajna policija, ki je bila o teh dveh sumljivih osebah takoj obveščena. Amerikanski dvoboj. V Hoidelbergu, v slavnoznanem vseučiliškem mestu, govori vse o nekem dvoboju, ki se je ondi nedavno izvršil med dvema vročekrvnima bur-šema. Vzrok temu je dala seveda neka deklina, in ker Bta bila jeden drugemu na potu, moral je jeden zginiti s sveta! Zgo-vorili so so, da mora amerikansk dvoboj odločiti. Neki 19ietni medicinec jo potegnil črno krogljo. D.jbil je torej nalogo od častnega soda, da si naj vzame življenje med 6. in 8. uro. Milostno so mu pa pustili, da si smo izbrati način usmrčenja. Veliki junak, ki bi lahko drugje pokazal svojo korajžo, se odloči, da si bode prerezal krvne žile. Ob 6. zapro ga v neko sobo. Okoio osme ure je pa gospodar šiloma vlomil v sobi in je našel vročekrvnega burška ležati v krvi. Takoj so poklicali profesorje medicine, ki bo takoj ustavili nadaljno krvavenje. — V tem jo pa prišel jeden izmed gospodov čast nega soda pogledat, če je medicinec že mrtor. Ko ga je pa videl še živega, sunil ga je zaničljivo in je vskliknil prav po bur-ševsko: »No, saj mrha še živi!« Ranjenega bo spravili na ondotno kliniko. Mislimo, da se mu je vroča kri nekoliko ohladila. Kuharica zastrupila — rodbino. Inženir E Winkler iz Oršove se je pred nekaj časa podal v temešvarsko okolico na počitnice. Njega in njegovo družino spremljala je tudi domača kuharica, ki je tudi svojega „fanta" poklicala, naj pride tjekaj na počitnice. A ker ga je živela na stroške inženerjeve družine, ji je gospa takoj službo odpovedala. Ta odpoved je kuharico tako razljutila, da je šla po noči na polje, nabrala ondi strupena zelišča in jih izprešala in sok vlila v zajutrek. Ko so se pokazala znamenja zastrupljenja, so hitro poklicali zdravnike, ki so rešili srečno vse, razun najmlajšega 4 letnega sinčka, ki je v groznih mukah izdihnil dušo. Brezvestno kuharico so takoj zaprli. Pisateljske plače. Nek francoski časnik je izračunil, koliko da dobivajo nekateri imenitnejši pisatelji. Na vrhuncu je Zola, ki dobi za vsak prodan eksemplar 72 v. Čitateljem pa prepuščamo izračuniti, koliko znaša svota, ako se je prodalo od „La Debacle" 187.000 eksemplarov, od „Nana" 170.000 izvodov, „L' Assammoir" in „Lour-des" po 132.000, „La Terre" 130.000 in »Njegova ekselenca Eugen Rougon" samo 28.000 izvodov. Duma starejši in Sand sta pa morala še prodati svoje izvode za malenkostno svote. Znani kritik Sainte-Beuve je dobil za svoje proizvode samo 1000 K, medtem ko si je zalagatelj nabavil z njimi lepo premoženje. Prvi, ki je prišel na nena-pačno idejo zahtevati honorar po izvodih, je bil Theophile Gauthier. Daudetčva „Jappho" se je ponatisnila v 100.000 izvodih, njegov „Nabob" pa v 97.000. Sedaj se že Ohnetovi in Pierre Lotovi romani ponatisnejo v 40—50.000 izvodih. „Demi-Vierges" od Mar-zel-Prevosta se je prodalo 50.000. Ravno toliko so izvodov spečali zalagatelji „Meu-songes" od pisatelja Pavla Bougota. Malotova „Sans famile" celo 120.000. Guy de Mau-passant bi sedaj najbolje razpečaval „Notre Coeur" in „Bel-ami". Ravno tako bi bil „Balsac" ki je lakote umiral, sedaj precej petičen človek. A višje ko Zolini romani, višje ko vsi drugi pisatelji stoji — kuhinjska knjiga „Patissier-FranPf-mtnre :lj» VrtMvl 734-9 riF9T«^žiti: 737 8 1 737-4 921 »1. ju« 22 3 | sl. jzah megla Isk. oblač. H, Srednja včerajšnja temperatura 15 3°, normale: 19-7°. Dunajska borza dni 12. julija. Skopni drf.avni dolg v notah ..... 10175 Skupni državni dolg v srebru.....101-60 4vstrijska zlata renta 4%......12135 Avstrijska kronska renta 4%.....99-75 Ogerska zlata renta 4%.......12'-60 Ogerska kronska renta 4%......97-90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1E98-— Kreditne delnice, 160 gld..............676 75 Londo vista......................239-90V9 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117151/, 80 mark............23-44 80 frankov (napoleondor)......19 06 italijanski bankovci. . . •..........94 50 CL kr. cekini...........11-24 Žitne cene dni 11. julija 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. aiemca za jesen......„ 7-49 „ 7 5T Rž za jesen..........6-49 , 6-50 Koruza za juli-avgust...... 629 „ 5'30 >» if sept.-oktober...... 6-38 „ 5 39 Oves za sept -oktober . . . . , 5-76 , 5-77 » n jesen.......„ 6-85 „ 686 Na budimpeitanski borsi: ženica za oktober......„ 7-24 n 7-25 Ri za oktober........ 618 „ 6-19 Oves za oktober........ 5 42 „ 5-43 ioruza za julij........ 4-96 „ 4-98 „ „ avgust....... 5-01 „ 502 „ maj (1903) . . . . , 5-01 , 5-02 (Efektiv.) Dunajski trg. Plenica banafika.......K 8-65 do 8 95 južne žel........ 9-95 , 9-30 t« n b.......7-30 . 7-50 Ječmen .......„ 7-— „ 7 75 » ob ........ - „ — Koruza ogerska.......„ 5-30 „ 6-40 dinkvant , ........ 610 , 6-50 Oves srednji........„ — , 7'40 fižol...........7-25 , 10-— Tržne cene v Ljubljani. Tedensko porodilo od dne 6. julija do dne 12. julija. K h K h Goveje meso I. v. kg 1 30 Pšenična moka 100 kg 30 20 » » II. » » 1 10 Koruzna » » > 16 _ » » III. » > 1 — Ajdova » » > 29 50 Telečje meso > 1 40 Fižol, liter . . . 24 Prašičje » sveže > 1 70 Grah, » . . . . -- 25 » » prek. > 2 — Leča, » . . . KaSa, » . . . — 20 KoStrunovo meso » 1 — . — 20 Maslo . . . . % 2 50 Ričet, » . . . — _ Surovo maslo . . > 2 40 Pšenica . . 100 ke 21 20 Mast praSičja . . 9 1 50 Rž . . . » » 16 _ Slanina sveža > 1 40 Ječmen . . » > 16 _ » prekajena » 1 60 Oves ... » » 16 60 Salo..... » 1 30 Ajda ... » » 14 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » n navadno > » 15 60 Mleko, liter . . — 18 » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 60 » kisla . < — 80 Krompii . » > 6 _ Med..... kg — — Drva, trda , m8 8 _ PlSčanec . . . 1 30 > mehka, » Seno, 100 kg . 5 50 Golob . , . . — 40 . 8 — Raca..... — — Slama, > » . 7 — - — Stelja, » » — — Poslano.*) »Slovenski Narod« z dne 10. julija t. 1. številka 156 trdi, da sem na shodu tukajšnjih železničarjev pred vsem jaz se odlikoval v grdenju in za sramovanju svojih predstojnikov. Izjavljam, da je to najpodlejša laž, in tisti, ki je to v »Narod« zapisal, grd lažnik. Jaz na shodu nisem govoril in nisem niti najmanjše odobraval Linhartovih napadov na inšpektorja g. Guttmanna, pač pa sem odobraval besede Gostinčarja v trenotku, ko je nastopil proti socijalni demokraciji. Zato imam dovolj prič. Anton Jeglič. Poslano/) O. Guttmannu postajenačelniku v Ljubljani. Ker se trosijo v Ljubljani razne govorice o nastopu g. Guttmanna napram uslužbencem južne železnice, izjavljam sledeče: Sobotni shod je sklicalo slov. kat. delavsko društvo z namenom, da se pojasnijo nekatere zadeve uslužbencev. Govoril na shodu ni nobeden železničar razun g. Milavca, ki se pa ni dotaknil osebe g. Guttmanna. Torej pač ni nobenega vzroka za razburjenje. Ako se pa čuti g. Guttmann na kak način žaljenega in ima opravičen vzrok za razburjenje, ga prosim, da vloži proti meni kod predsedniku društva tožbo, da si ob razpravi izprašamo nekoliko vest. __Jos. Gostinčar. Izjava. Na dopis v „SIov Narodu" štev. 51, z dne 4 julija I. 1902, moramo podpisani občani župnije Krope vendar nekaj resnici na ljubo odgovoriti. To pa radi tega, ker nesramno lažnjivi »Podboštnik« v svojem dopisu črni našega čast- g. župnika. Najpoprej povemo, da se v Kropi nihče ne piše »Podboštnik«. Razvidno je, da si je Iažnjivec pridejal tudi lažnjivo ime. Drugič mu povemo, da jo vso lagal, kar je pisal slabf ga o našem zaslužnem in požrtovalnem g. župniku. Povemo mu pa tudi, da so bo zgodilo „Pod boštniku" ravno tako, kakor sa je zgodilo Iažnjivomu Kljukcu Pokažite nam svojo požrtovalnost gospod »Podboštnik« in svoje delovanje za nas, potem pa le na nogo pred nami in mi Vam bomo udano sledili! Dokler pa tega ni, bo-dit» prepričani, da bomo poslušali in hodili za gospodom župnikom, ne pa za lažnpvim Kljukcem »Podboštnikom.« Kropa, 11. julija 1902. (Sledi več podpisov.) 833 l—l Zahvala. Za obile dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda Fran Bizovičar-ja, sprevodnika in vlakovodje juž. žel. izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa čast. gosp. župniku Martinu Malenšek-u za večkratno tolažilo med boleznijo, kakor tudi prečastiti duhovščini, gosp. železniškim uradnikom, pod-uradnikom, sprevodnikom in uslužbencem južne železnice, ter vsem mnogoštevilnim spremljevalcem drazega pokojnika k zadnjemu počitku, najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo deškemu zavetišču in darovalcem krasnih vencev. Ljubljana, dn<5 10. julija 1902. Žalujoči ostali. 823 1-1 Globoko užaljeni javljamo pretužno vest, je naS iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče in ded, gospod Ignacij Wutscher trgovec in posestnik v četrtek, 10. julija ob 7. uri zvečer po kratki bolezni v 67. letu svoje dobe ves vdan v božjo voljo v Gospodu zaspal. Zemski ostanki dragega pokojnika se v soboto, 12. julija na pokopališču v Šmarji izroče materi zemlji. Sv. zaduSne maš« se bodo brale v ponedeljek, 14. julija v Šmarji in Št. Jerneju. Dragega pokojnika priporočamo v blagi spomin. Na Brezovici, 11. julija 1902. I Ema Wufscher soproga. Aleksander Wuf-scher diplom, oenolog in pomolog. Fr. Ks. V/Utscher c. in kr. mornariški častnik, sinova Ema Vfutscherhči. Nlnefa Wutscher roj. Jashi sinaha. Vera Wufscher vnukinja. V najem se d& vinska klef z 1. avgustom na Zaloški cesti Št. 6. 8PJ Oljnate barve uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice 524 5 12—3 Vnanja naročila proti povzetju. Gričar & Mejač uljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. septembra 1.1. ob nedeljah in praznikih zaprta. 792 (12-2) Trgovski učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kakem mestu v vejčo trgovino. Vstopi lahko takoj. Ponudbe na „Poste reslante št. 200 Cerknica". 608 (3-2) t 830 1-1 Globoko užaljeni naznanja pretužno vest o smrti svojega sina, oziroma brata, slrijca in svaka, gospoda Ivana Saje-ta hranilničnega uradnika v Slovenjemgradcu na Štajerskem ki je nepričakovano umrl dne 7. t. mes. ob 9. uri zvečer v 40 letu svoje starosti. Pogreb vršil se bode dne 9. t. mes. ob 6. uri zvečer. Sv. maša zaduSnica brala se bode v četrtek, dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Slovenjemgradcu. Šent Jernej, dne 8. julija 1902. Janez Saje nadučitelj v p. imenom vse rodbine. Zahvala. 831 1-1 Za mnoge dokaze presrčoega sočutja, povodom smrti in veličastnega pogreba, gospoda Ivana Saje^ta uradnika pri hranilnici v Slovenjemgradcu na Štajerskem izrekam najiskrenejSo zahvalo slavnemu ravnateljstvu sloveajegraške hranilnice, meščanstvu, uradniStvu, duhovn Stvu, učiteljstvu, usmiljenkam, darovalcem vencev, ŠoStanjskim in domačim pevcem, osobito pa gospodu Lovru Vavpot in Jožefu Žnidarju za nesebično požrtvovalnost. Šent Jernej, 11. julija 1902. Janez Saje nadučitelj v p. imenom vse rodbine. V svojo dobro upeljano prodajalno s špecerijskim, galanterijskim, papirnim blagom, moko in delikatesami, v kateri je tudi c. kr. loterijski urad, v Novemmesftl, iščem trgovskega učenca na triletni pouk, kateri naj bode doma izven sodnega okraja Novomesto, in mora biti zdrav, krepak, povsem pošten, ubogljiv in mirnega značaja, sin poštenih starišev, v starosti med 14 in 15 letom, je ki dovršil vsaj štiri razrede ljudske šole, še bolje eden ali dva gimn. ali realna razreda; mora poleg slovenskega jezika, ako ne govoriti in pisati, vsaj razumeti nemško, in imeti veselje do dela. Obiskoval bode tudi tukajšnjo trgovsko šolo. Hrano in stanovanje imel bode prosto pri meni. Za obleko in knjige imajo stariši skrbeti. 800 2-2 Alfonz Oblak, tfgovee v jMovemmestu. Priznano najboljše oljnate barve i! i zmlete z naglo sušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finoBti, ki omo gočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani, ™ e ^ tovarna oljnatih barv, firneža, laka taj1 in steklarskega kleja. r^ | llustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. L? m v Iz proste roke se proda enanadstropna hiša v O t o č a h na Gorenjskem tik železniške postaje. Okrog hiše je velik vrt in tik vrta njiva, na katero se poseje 1'/» mernika. Zelo pripravno za gospode gostilničarje, ker se v tej hiši z vspehom radi romarjev in izletnikov že več let izvršuje gostilniška obrt. Podrobnosti se lahko^zvedtf vsak čas pri lastnici hiše RozallJI Žumer na Javor-niku (Gorenjsko) št. 9. 828 2-1 umefnl zavod I. vrsfe, v pritličju meščanske lilš*. Vhod s Pogačar j evega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrsfe. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istinl. 825 1-1 Sklep sezone. Samo do torka, dnč 15. julija razstavljena: Velezanimh/a serija Carjev obisk v Parizu 1896 Abonirane vstopnice, katere še niso bile rešene, so še tudi nadalje veljavne. Zopetna otvoritev 15. septembra 832 2-1 Na Teriškem gradu (Ruckenstein) železniška postaja Sevnica se bode potom proitoroljne dražbe prodajalo in sicer: v ponedeljek dne 21. t. m. deset krav in telic, šest volov in juncev, dva konja, šest prešičev, razni vozovi ter drugo gospodarsko orodje, dalje se bode prodalo okoli 90 veder dobrega dolenjskega vina, nekaj sadnega mošta ter okoli 30 velikih in malih dobro ohranjenih vinskih sodov, ter raznovrstno žito. V torek dne 22. t. m. hišna oprava za 16 sob od prostega do najfinejšega: razne omare, postelje, mize, stole., pregrinjala, zastori, klavir, biljard, fine stenske ure, razno jedilno orodje ter perilo itd. V sredo dne 28. t. m. vsi poljski pridelki na njivah, in tudi druga košnja na travnikih. Dražba se ssaČne vsakokrat ob 9. uri zjutraj. Naznanilo. V čast si štejem slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem s t. julijem v Llnharfovih ulicah Sf. 4 (pri sv. Krištofu, poleg Bežigrada) preuredil in otvoril novo špecerijsko trgovino 8 prodajo moke na drobno Zagotavljaje, da mi bode vsikdar prva skrb, cenj. P. T. odjemalce z dobrim in solidnim blagom po nizkih cenah postreči, bilježim, sl. občinstvu blagohotne naklonjenosti se priporočujoč z odličnim spoštovanjem 827 l-l J. Zupan, »Pri Posavcu". Razglas. 783 2-2 Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisovali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v torek, «ln£ 15. julija od 9. do 12 ure v ravnateljevi pisarni Vsprejemne preskušnje vršilo se bodo v sredo, dne 16. Julija od 7,9 ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu Btarišev ali njihovih namestnikov ter naj pri nes6 s seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učenci, kateri so oddaj eni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem pismeno, v poslati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v sredo, dne 16. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju. t^ouoatelj^tuc c. Rr. cc^orja Franca 3cžcfa držaune gimnazij« i> pranju, dnd 2. julija 1902. Oklic. Na grašSlni Mokronog bode se prodajalo v ponedeljelc, dne 14. julija 1903 naprej sledeče dni vsakovrstne premičnine in sicer: Raznovrstno pohištvo, kmetijski stroji, konji in vozovi, 3 konji za kočijo (2 angleškega plemena), nad 50 glav govedi murbodenskega plemena, prašiči, kočije raznovrstnih konstrukcij, velika izbira cvetlic i g—,-™- " :iti " " —. \ potom prostovoljne javne dražbe. Premičnine se bodo prodajale proti takojšnjemu plačilu in da se kupljene reči takoj po zdraženjn odstranijo. 821 (2-2) ANDROpOGOfl u (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) jc najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ra rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiijatev v Ljubljani pri gospodu 274 (20) Vas o I*eti*icic»ml. V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr ln U. pl. Trnkčc:., Ljubljani, Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angeli v Novem mestu. Vi \ siju' Preprodajalci popust. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na BVfR alkalična kislina Ta pijača vpliva ohladilno in oživa;oče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.) 17—27 Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanth prstenih in lili 8'Ull kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-27 9T Lastni Izdelek. t Ceniki franko in brezplačno. Učenec IZ dobre hi8e, vešč slovenskega in nem-"«ega jezika, se sprejme. Mencinger, špecerijska trgovina, Sv. Petra oeata itev. 42, MBBaB«M«MHHHIIIMIIim»Haii l |tfp />pnn s 31elnim jamstvom raz-U1 G MiliU pošilja tovarna ur v Mostu HANN8 KONRAD trgovina z urami In zlatnino (Kost (Brux) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl. 3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Bud:lniki iz nikla . . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—19 JHSHSHSH5S TJradne lin trgovske s firmo priporoča KAT. TISKAEHAi v LJubljani. Domača umetalna steklarija ftag. Agnola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovičini in cerkvenim predstojnistvom v naročila za izdelovanje oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro. ?ano'iq trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega % • i* S fl) M Z 2 0 A *o S ft 1 i 51 T? * •s- M O P zalogo ft I ^ r II M I Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGHOL* V Ljubljani, o polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, iavriila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agrtola tudi o tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu u mirno vestjo aaupamo stična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer a malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. revzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52 - 50 1 a ® o t—1. s* pr o H 9T ? i Imam večjo zalogo VOZOV vseh vrst. 692 6-6 Vozove izdeljujem po najnovejši dunajski in pariški modi. FRANC WISJAN j Ljubljana, Rimska cesta itev. 11. ** Izdelovalec vozov lana, Rln **** Zaloga šivalnih strojev JAN.J^ v Ljubljani, punajska cesta št. 17. „Diirkopp"- in „Waffenrad" koles. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Nledijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerfivenifi paramentov. Izdeluje cele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvlj&le, obhajllne borze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cena po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 40 Naananjam, da imam v zalogi redno frižno is trpežno blago viak« mt« m Saatita gospoda duhovnik«. Tudi alav. p. n. občinstvu naznanjam, da imam r zalogi vsaka vrst« moderne itof« Ur tndl neprt-moSljiv tirolski loden u h&viloke. Tudi imam narejen« havilok« vsak« velikosti m gos pod« ln d«6k« po nizki oeui. Dijakom mižan« Miti JAKOB ACZSOSilO, ; krojaški nioJMcr. Novo mcMn, Veliki tr« »t. 9 a> m priporoma sa pred. duhovičini v izdelovanj« vanhovratne obleke, poaebno talarje, površnike itd. po najoknsnejScm in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri. Priporočam se preč. duhovščini, da mo blagovoli počastiti s ccnje- j nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako ' naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljše delavsko moči; zatorej se jamči za elegantno, lopo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lopo prilega. c •••i •••i [in^MMmm. Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko. izdelovatelj žičnih (dratcnili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarsblni, resetarskim ln lesenim blagom. 74512-4 :::: •••• M- t::: // ji ... • :s;r priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje i>le-teim Ane in sfcJL®«?, pletene b strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže sa presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, jj--line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih veli-kostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, po- •*:: krivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. Sji: HT Ceniki na zalitevanje brezplačno. ti»!!t!!!t!t!tt:!tt:t:t«s!!s!j:s»!ts:tt::»!:i:ts:t!:sst:t}:t:::}::?jttsjfsttststtjttsttjjs!!:;:::: KXXXXXXXXXXXX>0)000000 u rt M C/3 Franja ffleršol v Ljubljani, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvrfienih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 19 28 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. p Prečastito duhovščino in spoštovane naročnike prav uljudno obveščumo, da bode že nad 100 let tu v Prešernovih (Slonovih) ulicah poslujoča tvrdka 598 7 tudi nadalje poslovala v isti ulici št 7 v Perlesovi hiši, kamor se je dne 15 aprila preselila rddi demoliranja dosedanjega poslopja. Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ist» nadaljnega blagohotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, aibe, koretelje, prte 'Ut »ploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Teženje, prenovljen}« stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje roOnc In poSteno po najnižji ceni bandera ln vso dmifu obleko. Prečastite Koepujc prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpcftenejJo postrežbo in najniJjo ee.no, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanj!« naročilo. Najodliincisim spofctovaujam se priporoča 691 bi 6 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. +qqqqooqqqqoooqqqqqqqqqqoqoqS Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov K. O Rezervni zaklad: okroglo 370.000 K. na /flesfnem trgu zraven rofovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne M in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- " eega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje ^ i* hranilnica iz sama. ne da bi e^a zaraounila vlacrat.p.liflm. hranilnica iz sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. v o 0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega X 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim q 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- M | q nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to M 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in a 0 varovanoev. ^ 0 SKS8" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 0 0 potoni c. kr. poštne hranilnice. "^Jfi 771 i 0 O Posoja se na zemljišča po 45/4°/„ na leto. Z obrestmi vred pa 0 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravnn rt K iznoHnifiiif-Drj« kanitaln Na t.a naAui c odi Hm1co cd j* 00 • — C c >3 2 IS® •M > I k « 2fs >o je ° S SL* CU (M O g .. M JC S © x» N O ® iz > CO M t- ® ^ § CL, s .H P o.c S -f C > f .= o 3 s""® £ 'E* N <=> "rt 5 C® N S >rJJ .C O N O O CO MB O B. ~ n ~ > § g -J <« — 6C m O S s O > C N «® o. c o > »s? n « & 2 c to 5 CL, O »tO 3 > O CD 3 o- O u. r t- >n <8 o.o s Ca h- 'g (M o C C8 —I >00 o L, m .M ® iS i pmmm^ S-H cd s ež S ^ -i ca S ce o T3 O CU > a S 50 s. >QQ S ^ S^s rt 3 cd CO >OQ cd tsa rt **— u c r X r" S8 «5 s ® ^ > s O pp « -5- fM -C KR (S S 1 ® C -M e3 1 -®"1 • o -3 N 3 O - S rt g > ® b c0 ^ m Iti cu S S 03 o g rt S „ •43 g O g O ® C ^ TJ U rt _ O .53 ^ cu '5 'n 3 g 686 50—13 ■VtViVtV • r----11 • i T • • • • • Trgovina z železnino JMERKUR" PETEi ■v Oeljvi, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * .... -*'**-• v£X'.:>v. imw fviVr.-v:-' Postrežba točna. Gene nizke. M MM •vv.v ......j.J.1.1.., HI 1 --------------- 111111,1.1,1,1, H& J. 50KLIČ v Ljubljani, Pod Trančo 1 priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in xa d želi izborno 8 voj o zalogo cilindrov, mehkih in frdih klobukov, furist-skih klobukov, čepic. po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Tovarniška zaloga lodnafih klobukov c. kr. dvornih založnikov A. i. Pichler v Gradci. 273 12—7 Solidno zgrajena hiša, z opeko krita, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hiš. štev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja. dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavblšče, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prod&. Natančneje poizvč se v pisarni, Marija Terezije ccsta štev. 16 (»pri Žvokel-nu<), nasproti Kolizeja 725 12—11) Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „91 EBCVB" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strbbelgasse 2. gfSf~ Pojasnila '<85"S v vseh gospodarskih in finančnih Stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špeknlaoljakih vrednostnih papirjev in vestni nasviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 74