GEOGRAFSKI OBZORNIK NEKAJ MISLI O NOVIH VIDEOKASETAH Tatjana Ferjan V sestavku želim prikazati didaktično vlogo no- vih videokaset Podnebje v Evropi, Podnebje v Sever- ni Ameriki in Plimovanje, ki so izšle v slovenskem pre- vodu (D. Črv Stepec, 1997). Prva in druga videoka- seta razložita dejavnike, ki vplivajo na podnebje ter predstavita regionalne razlike v podnebjih in mož- nosti življenja v določenem podnebnem območju, vi- deokaseta Plimovanje pa razloži nastanek plime in oseke ter njuno delovanje in posledice, hkrati pa je nazorno prikazan človekov boj s tem pojavom. Vsaka videokaseta, ki ima dve komponenti, vse- binsko in metodično, pomeni prikaz določenega po- java, procesa, pokrajine, torej zamenjuje neposred- no opazovanje v prostoru. Na njej je lahko pojav bo- lje prikazan kot v naravi (na primer gibanje zračnih mas ali preplavljanje umetnih nasipov pri visoki pli- mi), tako da je ob tem razlaga lahko nazornejša. Glede na vsebino je kaseti o podnebju mogoče uporabiti pri: • regionalni geografiji Evrope in Amerike ob pred- stavitvi podnebja, • regionalni geografiji posameznih manjših enot, na primer ob predstavitvi podnebja držav, • regionalni geografiji ob primerjanju podnebij v različnih državah, • splošni geografiji ob obravnavi podnebja, • splošni geografiji ob obravnavi kmetijstva ali gozdarstva, kjer so primerni posamezni odlomki. Kaseto o plimovanju je možno uporabiti pri: • splošni geografiji ob obravnavi plimovanja, • splošni geografiji ob obravnavi tipov obal, • regionalni geografiji ob obravnavi Nemčije. Didaktična vrednost kaset je odvisna od načina pristopa in funkcije uporabe. Važno je, kdaj upora- bimo kaseto v učnem delu, in zakaj. To je odvisno od kompleksne zasnove predstavitve določene vse- bine in se veže z načinom obdelave. Seveda so di- daktični pristopi obvezni sestavni del vsebinske predstavitve. Didaktični pristopi so zelo različni. Osnovne ob- like dela s kasetami potekajo med učno uro. Vodilo so poznavanje vsebine, dodajanje vsebine in moti- vacija. V uvodu uporabimo kaseto za osnovno spoz- navanje problema, ki ga bomo obravnavali. S tem dosežemo večje zanimanje učencev na začetku, hkra- ti pa bo snov bolj zanimiva tudi v osrednjem delu. Primerov, kako ob obravnavi uporabimo kaseto, je veliko. Možnosti so: • najprej ogled kasete in nato razlaga, • najprej razložimo snov, nato pogledamo kaseto, da učenci spoznajo problem še bolj podrobno ozi- roma ugotovijo bistvo, • po ogledu učenci odgovorijo na postavljena vpra- šanja in sami razloži jo kaseto. Kaseto lahko uporabimo tudi pri ponavljanju, ko se učenci seznanijo še z neznanimi problemi v že zna- ni snovi. H kasetam lahko pristopimo tudi na bolj zahte- ven način. Od učenca zahtevamo primerjavo pod- nebij in s tem razvijamo raziskovalno učenje. Učen- ci že imajo znanje o podnebnih tipih. Na tej osno- vi ugotavljajo podnebne podobnosti celin. Ob tem se jim vtisnejo v spomin posebnosti podnebja Sever- ne Amerike in Evrope. S prejšnjimi znanji jih pove- žejo v celoto. Zanimiva je problemska ura ob kaseti Plimova- nje, boj človeka z morjem. Učenci že poznajo zna- čilnosti plimovanja in jih ponovijo ob prikazu kase- te. Izpostavijo problem, kako se človek postavi v bran morju. Učenci po ogledu razloži jo življenje ljudi sredi morja in ob njem ter težak boj z morjem, zlasti premagovanje visoke plime. Vidijo uspešne re- šitve problemov in neuspešen boj z njimi. Učenci ana- lizirajo kaseto, izpostavijo bistven problem, svoje prejš- nje znanje povežejo z novim in podajo zaključke. Znanje, pridobljeno z videokasetami, je trdnej- še. Opazovanje pojavov omogoča boljše razumeva- nje, poznavanje, jasno predstavo in pomnenje, zato je uspešnost pouka večja, kot če učimo brez njih, saj je znanje učencev večje. Mis l im, da so kasete, ki sem jih na različne na- čine uporabila pri pouku, zanimiv in uporaben pri- pomoček za popestritev ur in poglobljeno razmiš- ljanje. PRVI TABOR ŠTUDENTSKE SEKCIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA - VILENICA '97 Matija Zorn Študentska sekcija Ljubljanskega geografskega društva (ŠSLGD) je med 22 . in 26. 7. 1 9 9 7 organi- zirala svoj prvi tabor za študente geografije. Za kraj dogajanja je bil izbran »klasični Kras«, ime tabora pa je bilo »Vilenca ' 9 7 « , saj je udeležencem zele- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK niča pred vhodom v jamo Vilenica služi la kot mesto za taborjenje. Za strokovno plat tabora so poskrbeli povablje- ni predavatelji: dr. Peter Habič, dolgoletni upravnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC S A Z U v Postoj- ni, Mauro Hrvatin z Geografskega inštituta A M ZRC S A Z U , dr. Darko Ogrin z Oddelka za geogra- fijo FF in Tomaž Zorman z javnega zavoda Park Škoc- janske jame, ki so udeležence vodili po terenu in jim skušali približati površinske in podzemeljske kraške oblike ter družbenogeografske razmere na Krasu. Od petih dni sta bila prvi in del petega dneva namenjena pravemu terenskemu delu, ostali dnevi pa so bili posvečeni terenskim ogledom in predavanjem. Prvi dan je tabor potekal na visoki kraški plano- ti Trnovskega gozda pod vodstvom dr. Darka Ogri- na in je bil bolj klimatogeografsko in vegetacijsko- geografsko obarvan. Tu se namreč stikata celinsko podnebje osrednje Slovenije in submediteransko podnebje jugozahodne Slovenije, poseben pečat pa pokrajini daje burja. Trnovski gozd je tudi območ- je, kjer se stikata dve fitogeografski območji: subme- diteransko in srednjeevropsko. Tabor se je začel na Sinjem vrhu (1002 m), ki spa- da med območja Trnovskega gozda, ki so burji naj- bolj izpostavljena. Burja zaradi svoje moči, pogosto- sti in stalne smeri povzroča različne stopnje defor- miranosti drevja. Kot študijsko območje smo izbrali okolico Otlice, kjer smo razdeljeni v skupine karti- rali razprostranjenost zaradi vetra različno deformi- ranih dreves. Stopnjo deformacije smo ugotavljali po pripravljenih lestvicah. Na tej osnovi smo sklepali o moči vetra. S pomočjo kompasa smo določali tudi smer deformacije in tako ugotovili smer burje. Izde- lali smo karto, i z katere je bilo razvidno, da je pre- vladujoč veter iz severovzhoda oziroma severa, saj je bila smer deformacij jugozahod do jug. Drugi del dneva smo posvetili ogledu inverzne razporeditve rast- linstva v Smrekovi dragi in terenskemu delu pri Veli- ki ledeni jami v Paradani, ki je primer mražišča s stal- no temperaturno inverzijo. Temperaturna razl ika med vrhom vrtače je poleti lahko 20° C in več, če- prav je višinska razl ika le okrog 5 0 m. S pomočjo višinomera in termometra smo spremljali spremem- be v temperaturi in vegetaciji od vhoda v jamo do vrha vrtače. Na podlagi dobljenih podatkov smo iz- delali temperaturni prerez za temperature na 5 cm in na 1,5 m nad tlemi. Drugi dan smo si pod vodstvom Tomaža Zorma- na in Maura Hrvatina ogledali bodočo »Kraško uč- no pot« Jamarskega društva Sežana, in sicer daljšo različico, ki bo potekala v š i rš i okolici jame Vileni- ce in Lipice in bo predstavila predvsem površinske oblike krasa od škavnic in mikrožlebičev do kraških miz, pa tudi vegetacijo Krasa in jame. Učna pot bo tako popestrila turistično ponudbo jame Vilenice in bo šolam in drugim omogočila, da se seznanijo z kraš- kimi površinskimi oblikami. Problem, s katerim se sre- čujejo pri ureditvi te poti, je veliko ogozdovanje Kra- sa, zato je dosti kraških in antropogenih oblik, na primer pastirska zavetišča iz kamenja, že zakril gozd. Tretji dan je bil pod vodstvom Maura Hrvatina posvečen geomorfologiji Krasa, nekaj pozornosti pa smo posvetili tudi ostankom iz 1. svetovne vojne, pred- vsem kavernam. Ogled smo začeli na najvišjem vrhu Krasa Trstelju (643 m), in ga nadaljevali po Bresto- viškem ali Velikem Dolu proti Sežani in Divači, kjer smo si ogledali udornico Risnik, »fantomsko« udor- nico Radvanj, vhoda v Kačno in Divačko jamo, udor- nico in jami Bukovnik in Trhlovco. Četrti dan tabora smo si pod vodstvom Tomaža Zormana ogledali regijski park Škocjanske jame (Ve- liko in Malo Dolino, Kapnik pri Divači, dihalnike), ki pokriva 4 1 8 ha, pozneje pa tudi jamo Vilenico, ki slovi po svoji izredni zasiganosti. Dan je bil name- njen tudi ogledu flišnih Brkinov in brkinskega stične- ga krasa, kjer je niz slepih dolin, na primer Odoli- na, oziroma 17 ponikajočih potokov. Peti, zadnji dan je vodstvo po terenu prevzel dr. Pe- ter Habič, s katerim smo si najprej ogledali bodočo »Malo kraško učno pot« Jamarskega društva Seža- na, ki poteka v neposredni bližini jame Vilenice. Na- slednja točka pa je bilo gradbišče bodoče avtoce- ste od Opčin do Sežane, saj avtoceste trenutno pred- stavljajo največji antropogeni poseg v kraško pokra- jino. Po drugi strani pa ti posegi dajo dosti novih in- formacij o kraškem površju, saj vseki cest odprejo kraš- ko površje oziroma ustvarijo prerez, ki ga sicer ne bi mogli videti. Z dr. Habičem smo se posvetili tudi družbeni geografiji krasa. Ogledali smo si kraško vas Kosovelje, ki leži med Dutovljami in Komnom, in v vasi izvedli anketo. Drugi del dneva je bil posvečen is- kanju kavern in ogledu jam, ki so bile predelane v ka- verne. Za uspešno izvedbo prvega tabora ŠSLGD se zah- valjuje vsem predavateljem, ki so bili pripravljeni prev- zeti vodstvo po Krasu, posebej pa Tomažu Zorma- nu iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame, ki nam je omogočil bivanje ob jami Vilenica in nam je stal- no stal ob strani. 28