UDK 811.163.6'367.625 Ada Vidovič Muha Filozofska fakulteta v Ljubljani
POMENSKI PREPLET GLAGOLOV IMETI IN BITI - NJUNA JEZIKOVNOSISTEMSKA STILISTIKA
Glagolska primitiva oz. primarna glagola imeti in biti povezuje izražanje prostorske umescenosti, pri čemer je lahko le biti prostorsko odprt, nedoločen, imeti pa veže prostorsko orientacijsko točko na posedovalca (posesorja). - Pomenska analiza temelji na tesni pretvorbeni zvezi med glagoloma imeti in biti, pri čemer je bil vzet za izhodišče glagol imeti. Možne pretvorbene zveze med glagoloma so prek svojilnega pridevnika (Pi), prislovnega določila kraja (P2) in vse druge, nesvojilne in neprostorske (P3). Bogata jezikovnosistemska stilistika, ki izhaja iz teh pretvorbenih povezav, temelji na členitvi stavčne povedi po besedilno pogojeni aktualnosti; gre za vprašanje izhodišča - jedra.
Verbal primitives (primary verbs) imeti (to have) and biti (to be) are related by the expression of spatial location, but only biti is spatially open, indefinite, while imeti ties the orientation point to the possessor. - The semantic analysis is based on close transformational relation between the verbs imeti and biti; the point of departure is the verb imeti. The possible transformational connections between the two verbs are through possessive adjective (Ti), adverbial of location (T2), and all others, non-possessive and non-spatial, transformations (T3). The rich linguo-systemic stylistics, derived from these transformational relationships, is based on analyzing the sentence with respect to sentence perspective, i.e., it involves theme-rheme issues.
1 Glagolske primitive oz. primarne glagole, med katere sodijo biti, imeti in delati1 (Quirk 1995: 120-132), določa, kot je znano, dejstvo, da jih je slovarsko-pomensko nemogoče členiti, natančneje - ni jih mogoče uvrstiti v širše pojmovno polje; pomensko so torej posplošujoči (ekstenzivni) do najvišje možne mere. Ta (slovarsko)pomenska lastnost jih povezuje z zaimki (pronomni) oz. sami so neke vrste glagolski »zaimki« - proverbi.2 Na ravni slovarske ubeseditve pomena je njihova proverbalnost razvidna iz dejstva, da so brez uvrščevalne pomenske sestavine (UPS),3 in kot taki zasedajo skupaj z zaimki vrh pomenske piramide (Vidovič Muha 1988: 27).
_ Tema prispevka je iz vsebine pomenoslovnega seminarja na slavističnem oddelku štud. l. 1997/98. - Gradivo za razčlenitev je v veliki meri iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1970, 1975, 1997, 1985, 1991), dalje SSKJ.
_Proverbalnost delati je v jezikoslovju dokazovana tudi z vprašalno dopolnjevalno povedjo tip Kaj dela? Pi{e /Spi. - R. Quirk (1995: 130-135) pri glagolskih primitivih oz. primarnih glagolih, kot jim pravi, biti (by), delati (do) in imeti (have), ki so seveda v določenih skladenjskih okoliščinah polnopomenski, izpostavlja tudi njihovo pomožniško vlogo, ko ti glagoli izražajo samo ali predvsem skladenjske (glagolske) kategorije časa, naklona in načina.
_ S tega vidika so v SSKJ ustrezne razlage glagolov imeti in biti, ki so brez UPS, uvaja pa jih osebna oblika glagola izražati, npr. imeti (1) 'izraža, da je kaj osebkova svojina /.../'; pri glagolu delati SSKJ sicer navaja UPS, vendar je ta neustrezna glede na vlogo, ki jo sicer mora imeti UPS; zastranitev je dvovrstna: pri pomenu (1) glagol uporabljati seveda ne more biti v vlogi UPS, saj sam sodi v pojmovno polje delati, na pomenski piramidi se uvršča nižje od glagola delati; pri vseh drugih pomenih, torej od
Kot je znano iz besedotvorne teorije, uveljavljene tudi v slovenskem jezikoslovju, ti glagoli zaradi svoje proverbalnosti predstavljajo pretvorbeno vez med dvema temeljnima jezikovnima ravninama - morfemsko in skladenjsko. Glagoli biti, imeti in delati so tisti, ki jih najdemo v skladenjskih podstavah vseh, iz samostalnikov ali pridevnikov izpeljanih glagolov. Povezuje jih torej dejstvo, da se v določenih skladenjskih in pomenskih okoliščinah lahko morfemizirajo, pretvarjajo v obrazilo (obrazilni morfem) tvorjenega glagola (Vidovič Muha 1988: 17-25); gre za vzorce god-ova-ti 2 imeti god, gost-o-besed-i-ti 2 biti gostih besed, brazd-a-ti 2 delati brazde oz. pluž-i-ti delati s plugom.4 Zaradi njihovega posplošenega pomena je te glagole v določenih, jezikovnosistemsko predvidljivih skladenjskih in pomenskih okoliščinah mogoče izraziti tudi obrazilno, se pravi (besedotvorno)mor-femsko. Tudi ta lastnost jih uvršča med proverbe - glagolske »zaimke«.
Naša pomenska analiza je vezana na pretvorbeno tesno povezana glagola imeti in biti. Merila, ki jih bomo pri tej analizi upoštevali, je mogoče ločiti na tri skupine:
-	paradigmatska; gre za upoštevanje medleksemskih pomenskih (pomensko-sestavinskih) povezav tako na ravni enakosti oz. podobnosti - pojavlja se zlasti sopomenskost, deloma še nad- in podpomenskost -, kot tudi pomenske različnosti, predvsem protipomenskosti (Vidovič Muha 1997);
-	sintagmatska; kot pomensko relevantna se je izkazala zlasti vezljivost glagola, pri imeti npr. eno- in dvovezljivost;
-	paradigmatsko-sintagmatska; gre zlasti za razvrstitev udeležencev ob glagolu glede na njihove različne slovničnokategorialne lastnosti - pri imeti sta se izkazala kot pomensko relevantna zlasti podspol živosti in človeškosti -, in seveda za pretvorbene povezave.
2 Glagola imeti in biti vsak na svoj način vzpostavljata referenco z istim pojmovnim svetom. Ko gre za izražanje svojilnosti v najširšem smislu, se pravi umestitve, tj. prostorske opredelitve česa (ev. koga) glede na koga (ev. kaj), kot je znano, celo ločujeta slovanske jezike na skupino, ki to pomensko razmerje izraža z imeti, npr. slovenščina, in na drugo skupino z biti, npr. ruščina; gre za tip Ima konja : U njego (jest') lo{ad' s pomenom nedvoumne svojilnosti 'njegov konj'.5 Teorija t. i. lokalizma - po J. Lyonsu (1983: 322-330) hipoteze, da so prostorski izrazi slovnično in pomensko temeljni v primerjavi z različnimi vrstami neprostorskih izrazov -, med drugim gradi na spoznanju, da je pridobitev kake lastnosti, stanja glede na nahajanje v tem stanju v enakem semantičnem razmerju kot pridobitev mesta glede na nahajanje na tem mestu. Tako si je mogoče razlagati tudi dejstvo, da
(2) naprej, pa gre za t. i. krožne razlage, npr. v pomenu (2) frazni glagol 'opravljati delo /.../' , ki je formalna UPS, je dejansko seveda samo sopomenka glagolu delati ipd.
_ Med skladenjskopodstavne glagole, pretvorljive v obrazilo, sta uvrščena tudi da(ja)ti in posta(ja)ti
(Vidovič Muha 1985 in kasneje): oba glagola sta v SSKJ predstavljena kot proverba, se pravi brez UPS; pomenske razlage uvaja tretjeosebna oblika glagola izražati - izraza /.../.
_ V tem smislu se im^eti pojavlja kot sopomenski z biti + predložni (krajevnost) glagolski morfem, kar je mogoče zapisati biti + {Mk}.
v mnogih jezikih svojilne konstrukcije strukturno sovpadajo s krajevnimi (Lyons 1975: 403).6
Tudi znotraj slovenskega jezikovnega sistema glagola imeti in biti (z določenimi zadržki) izkazujeta tesno pretvorbeno povezavo, zaradi katere nastajajo zanimive jezikovnosistemske stilne variante; te v smislu členitve po aktualnosti vplivajo na obvestilno hierarhizacijo besedila. Sicer pa je pretvorbena povezava med imeti in biti tipolosko trojna:
(a) S pretvorbo Pi bomo označevali tisto spremembo udeleženskih vlog, pri kateri zamenjava glagola imeti z glagolom biti povzroči v stavku prehod Sam4 v Sami, iz prvotnega Sami pa nastane svojilni rodilnik (Rs) oz. s korakom naprej svo-jilni pridevnik (Prids); drugače: nosilec svojilnosti, posedovalec (imetnik), prvotni Sami, postane prek pretvorbe v svojilni rodilnik podstava za svojilni pridevnik, kar je sredstvo svojilnosti, posedovano oz. kar ustvarja svojilno razmerje, pa se pomakne na osebkovo mesto, postane formalno Sami: (1) Sosed ima avto (la) Avto je sosedov in iz tega poimenjenje avto (od) soseda - sosedov avto.
Pretvorba Pi z razdelitvijo vlog glagola imeti
ima
-svojilnost: -ov
- stavčne kategorije: (vezni) biti
(b) S pretvorbo P2 bomo označevali tisto spremembo udeleženskih vlog, pri kateri z zamenjavo glagola imeti z biti prvotni Sam4, sredstvo svojilnosti, prav tako preide na osebkovo mesto, postane tako Sami, prvotni Sami pa postane okoliščina kraja
(ib) Avto je pri sosedu z dodatnim pričakovanim, ne pa nujnim pomenom lastnine.
Pretvorba P2 Sosed
6Da ni svojina nič drugega kot umestitev, se pravi prostorska opredelitev česa, v širšem smislu tudi koga glede na koga ev. kaj drugega, so ugotavljali v okviru jezikoslovja že ženevski strukturalisti, med njimi tudi R. F. Mikuš (npr. i962). O vgrajenosti prostora v kategorialne lastnosti jezika, tudi v svojilnosti prim. P. Piper (i997). - Funkcijska slovnica M. A. K. Hallidaya (i994: ii9-i38) pa razvršča relacijske procese, določene vedno z razmerjem (relacijo) med dvema entitetama, ločeno glede na okoliščine (x je pri a), svojino (x ima a) in identifikacijo (x je a).
(c) S pretvorbo P3 bomo označevali vsa druga vstopanja glagola biti v prvotno stavčno zgradbo z glagolom imeti.
Pri pomenski razčlenitvi glagola imeti in pri njegovih pretvorbenih povezavah z biti pa je nujno ločiti imeti od dveh fraznih glagolov, in sicer imeti za in imeti se. Pomensko (leksikalno) najzapletenejši je vsekakor imeti.
2.1 Glede na pomensko razmerje z glagolom biti je glagol imeti mogoče ločiti v grobem na vsaj tri temeljne skupine; pomenski poudarek glagola imeti je na naslednjih prvinah:
-	svojilnost:7 med obema glagoloma obstaja nad- oz. podpomensko razmerje, če seveda izhajamo iz spoznanja, da svojilnosti po definiciji pripada nahajanje v prostoru; v tem primeru je imeti mogoče izraziti z biti npr. pri kom kako (kot svojina), npr. Oče ima avto < Pri očetu je avto (kot njegova lastnina). Glede na vrsto svojilnosti, ki jo lahko izraža glagol imeti, je ta polnopomenski, primer zgoraj, ali pomensko oslabljeni tip Sosed ima brata, Človek ima možgane; pretvorba P2 z glagolom biti v smislu nad- oz. podpomenskosti je zelo abstraktna;
-	prostorsko nahajanje; glagola sta prek P2 v pretvorbeni sopomenski povezavi, npr. Sosed ima (mojo) knjigo - Pri sosedu je (moja) knjiga;
-	pripisovanje lastnosti, stanja ipd. komu/čemu, ko se načeloma kot pomensko vzporedna pojavlja poleg pretvorbe Pi še pretvorba P3, npr. Otrok ima vročino -Otrok je vročičen, pretvorba P2 je zelo abstraktna: *Na/Pri otroku je vročina. O udeležencih, njihovih spremenjenih vlogah kasneje.
Pri naklonskem pomenu med glagoloma načeloma ni pomenske povezave, npr. Njemu se imaš zahvaliti - Njemu se moraš zahvaliti/Njemu se zahvali. ipd.
Glagol imeti se pojavlja, kot rečeno, tudi z morfemoma za in se, npr. To imamo za pospraviti - To moramo pospraviti; Dobro se imej - Želim ti dobro (stanje ipd.).
Pritegnitev ustreznih meril predstavljene tri skupine bogato členi.
2.1.1 Za izražanje svojilnosti je glagol imeti lahko v dveh vlogah:
(a)	polnopomenski, če je dvovezljiv; temeljni skladenjski vzorec: Sami imetios Sam4, tip (1):
(b)	pomensko oslabljen, če je enovezljiv; skladenjski vzorec: Sami Glagos, pri čemer Glagos 4 imetios Sam4.
Različne možnosti na ravni paradigmatsko-sintagmatskih razmerij, predvsem različne slovničnokategorialne zapolnitve tega skladenjskega vzorca, paradigmat-skih (medleksemskih) povezav, zlasti sopomenskosti, protipomenskosti, sintagmat-skih razmerij, predvsem različne možnosti poimenjenja, izločijo več skupin svojil-nosti.
_Na podlagi pomensko-skladenjske razčlenitve svojilnosti (v najširšem smislu), kot jo izražajo različne imenske zveze s svojilnim pridevnikom, je bila ugotovljena prava svojilnost - pridevnik se razvršča ob neglagolski samostalnik -, znotraj nje pa lastninska svojilnost pridevnikov tip očetov klobuk/občinska stavba, med nelastninskimi pa sestavna svojilnost tip ježeva bodica/nožni hrbet, razmerna svojilnost, in sicer tip očetov brat in otrokov učitelj; med neprave svojilne sodita tipa očetovo delo/gamsov skok in bolnikova vročina/njegov abonma (Vidovič Muha 1981).
2.1.1.1 Prava svojilnost: (2) Sosed ima avto, tri konje; Sam1 4 č+ (človek ali personifikacija česa, če gre za pravno lastni{tvo), Sam4 4 č-s splo{nim pomenom konkretnega, materialnega.8 Na ravni vrste glagolskega dejanja se imeti v tem pomenu uvr{ča med posledične stanjske, izraža stanje po dejanju: pridobivati (npr. kupovati) - pridobiti (npr. kupiti) - imeti, kar je sopomensko s fraznim glagolom biti lastnik (postajati lastnik - postati lastnik - biti lastnik), tudi posedovati: Sosed ima avto /.../ 'je lastnik, poseduje'. Pretvorba Pi: Avto je sosedov 2 Avto je (od) soseda - sosedov avto.9 Pretvorba P2 je sicer možna, vendar, kot rečeno, z upo{tevanjem spremenjenega pomena v smislu nad-/podpomenskosti: obravnavana svojilnost je vrsta/način obstajanja v prostoru: Pri sosedu je avto (v tem primeru njegov); kot rečeno, biti (pri) je neke vrste nadpomenka: imeti 'biti pri kom kot (njegova) svojina'.
Preureditev delovalni{kih vlog Sosed ima avto
Predmet (Sami) ne more biti razvit s svojilnim pridevnikom; primer kot (3) Sosed ima o~etov avto lahko razlagamo (a) sopomensko s krajevnostjo Pri sosedu je o~etov avto, kar dokazuje ločitev nedvoumnega izraza svojilnosti (očetov) od prostorske ume{čenosti, ki jo v tem primeru izraža imeti in potrjuje s sopomenko biti pri kom (prim. 2.1.2.1),10 ali (b) kot vrstnost pridevnika o~etov, ki je po izvoru svojilna: Sosed ima o~etov avto (po izvoru (od) očeta), hipotetično, brez izkazane potrditve -sosedov o~etov avto.11 Gre torej za možnost pomenskega premika pridevnika o~etov
_Z. Topolinska (1985: 81-96) predvideva po A. Wierzbicki za pravo svojilnost obrazec f (x, y), pri čemer gre za 'človeško bitje' (x) + 'materialni predmet' (y) + 'popolno razpolaganje' (f). - Nasploh je kategorija svojilnosti obravnavana^ kot razmerje lastnika, posedovalca in posedovanega; kot taka sodi med temeljna družbena razmerja (Štepan 1985: 20-27).
_ Pravi svojilni rodilnik je edninski, kar pomeni, da gre za pripisovanje svojine posameznemu, na izrazni ravni z ločenima obraziloma za moški in ženski spol - -ov in -in; omenjeni obrazili ohranjata torej vse končniške lastnosti - sklon rodilnik, spol moški/ženski in število ednina. V bistvu imamo opraviti s končniškim obrazilom.
lOlz povedanega lahko sklepamo, da je glagol imeti glede izražanja svojilnosti v jeziku »rahlejši« kot svojilni rodilnik oz. iz njega nastali svojilni pridevnik.
11 Tudi razporeditev mest v levem prilastku označuje pomensko različnost obrazilno homonimnih pridevnikov (Vidovič Muha 1981).
iz svojilnosti v vrstnost - vrstni, po izvoru svojilni; glagol imeti v tem primeru ohranja pomen svojilnosti.
Sam4 je razvit s kakovostnim pridevnikom:
(4)	Sosed ima nov avto / Imamo nov avto,
pretvorba Pi: nov sosedov avto/naš nov avto;12 pri pravi svojilnosti je mogoče to zvezo aktualizirati na dva načina, in sicer s prenosom kakovostnega (4a) ali svojil-nega pridevnika (4b) v povedkovo določilo:
(4a) Sosedov avto je nov,
(4b) Nov avto je sosedov; odločitev glede stavčne aktualizacije je odvisna od členitve po aktualnosti oz. od tega, kaj je v izhodišču in kaj v jedru (Topolinska 1985). Pretvorbena zveza med (4) in (4a) oz. (4b) vzpostavlja med glagoloma imeti in biti pomensko neenakovredno razmerje: veznost glagola biti : polnopomenskost glagola imeti; slednji je pač svoj svojilni pomen »uporabil« za pomensko podstavo svojilnega rodilnika oz. iz njega nastalega svojilnega pridevnika, skladenjska vloga je ostala glagolu biti. - Možna je tudi krajevna (prislovnodoločilna) umestitev posedovanega:
(4c) Sosed ima posestvo v hribih, pretvorba Pi: Posestvo v hribih je sosedovo - Sosedovo posestvo je v hribi.
Posebnost na pretvorbeni ravni se kaže, ko Sami kot osebek zapolnjuje pravna oseba, npr. ustanova ipd.:
(5)	[ola ima velik vrt;
tudi npr. Država ima gozdove; Podjetje ima več podružnic; pretvorjeni Rs tip vrt (od) šole 2 šolski vrt, gozdovi (od) države 2 državni gozdovi itd. in iz njega nastali pridevniki kot šolski, državni je mogoče razlagati
(a)	kot povezavo s posameznim, se pravi, da je Rs številsko zaznamovan, torej edninski, razlaga pomena je svojilna, enaka kot v primerih zgoraj (svojilni pridevniki na -ov, -in), pri čemer pa razvrstitev obrazil -ski, -ni ni odvisna od spola motivirajočega samostalnika,
(b)	kot povezavo s splošnim (abstraktnim), kar pogojuje nezaznamovanost števila Rs; opraviti imamo s svojilno vrstnostjo.13
2.1.1.2 V primerih, ko je glagol imeti enovezljiv, je Sam4 v povedkovem določilu. V tem okviru je mogoče ločiti dva različna tipa svojilnosti.
__Razporeditev svojilne pridevniške besede v levem prilastku je različna: če gre za (svojilni) zaimek, je obvezno levo od kakovostnih pridevnikov - naš nov avto, če pa je to svojilni pridevnik, je njegovo mesto (načeloma) za kakovostnimi pridevniki - nov sosedov avto (Vidovič Muha 1996).
13 Pri tipih prilastkov kot glavberjeva sol,papinov lonec, ariadnina nit, prometejev ogenj, sizifovo delo ipd. že dejstvo, da jih ne moremo pretvoriti v stavek z glagolom imeti v povedku - *Glauber ima sol, *Ariadna ima nit, oz. da jim taka pretvorba spreminja pomen in jih določa kot prave svojilne, torej Glauber jeva sol, Ariadnina nit itd., upravičuje razlago v smislu vrstnega (generičnega) oz. kakovostnega pridevniškega pomena z njemu ustreznim zapisom.
2.1.1.2.1 Razmerna svojilnost:
(5) Sosed ima sestro, brata, očeta, ženo, sestrično, strica (mater) /.../; prijatelja, sošolca /.../.
Stavčni vzorec: Sam1 Glagos, Sam1 4 č+, Glagos 4 imetios Sam4, Sam4 4 c+. Glagol imeti izraža vpetost nosilca svojilnosti iz Sami v razmerje z osebo, izraženo s povedkovim določilom: Sosed npr. *bratuje. To razmerje je dvosmerno, kar je mogoče dokazati s posebne vrste pretvorbo (P3) z glagolom biti, pri čemer je formalno ukinjen povzročitelj svojilnega razmerja iz prvotnega stavka (z glagolom imeti), izražen s Sam4 (povedkovo določilo). Dvosmerno razmerje temelji namreč na dopolnjevalni protipomenskosti:14
(5a) Sosed je (že) stric, brat, mož, bratranec, nečak (sin) /.../, ker ima nečaka/nečakinjo, sestro/brata, ženo /.../ (očeta/mater - starše) ipd. (brat -sestra/brat; oče/mati, starši - sin, hči; mož - žena; stric/teta - nečak/-inja ipd.).15
Dopolnjevalne protipomenske povezave
V primeru s kakovostnim pridevnikom razvitega Sam4 (5b) Sosed ima prijaznega brata je po pričakovanju mogoča samo predikacija kakovostnega pridevnika: Sosedov brat je prijazen.
Nekako blizu rodovnim oz. družinskim razmerjem je tip (5c) Sosed ima prijatelja, kjer je mogoče (naklučno?) oblikovati protipomenski par prijatelj - sovražnik, razmerje pa ni dvosmerno, saj ni smiselna pretvorba *Sosed je prijatelj (ker ima sovražnika ali obratno). Izstop iz rodovnih (družinskih) razmerij ukinja obvestilno zadostnost (smiselnost) pretvorbe, kot jo izkazuje (5a): oblikuje se dopolnilni stavčni vzorec: Sami Glagos, Glagos 4 bitios Sami, Sami 4 Sam Rs/Ds oz. Prids Sam: Sosed je prijatelj (od) Toneta/Tonetu oz. Tonetov prijatelj.
Pretvorba Pi: sosedov brat 2 brat (od) soseda; čeprav Rs izraža povezavo s posameznim in s tem ostaja v svojem izhodiščnem pomenskem okviru, predikacija svojilnega pridevnika v prilastkovem odvisniku ni mogoča: *brat/prijatelj, ki je
__Dopolnjevalnost vključujejo k protipomenskosti npr. J. Lyons (i980: 28i-327), J. Filipec (i985: i29-i32), A. Vidovič Muha (i997: 7-i7).
__ Posebnost predstavlja razmerje starši - otrok/otrok - starši: Vsak človek ima očeta in mater (starše), se pravi Vsak človek je otrok (ni pa nujno, da je vsak človek oče/mati), zato je seveda zveza Sosed ima očeta/mater in iz tega Sosed je sin za razliko od vseh drugih rodovnih povezav tavtološka.
sosedov, in seveda ne v stavku *Brat/Prijatelj je sosedov, kar potrjuje, da sodi v tem primeru svojilni pridevnik med obvezna (obligatorna) samostalniška dopolnila (Pit'ha 1991). Posebnost oz. omejenost rabe svojilnega pridevnika - ne more preiti v povedkovo določilo, izvira iz pomena jedrnega samostalnika: ta je relacijski -poimenuje različne povezave (razmerja) med ljudmi, kjer predstavljajo razmeroma zaprt sistem prav rodovne (družinske) zveze kot brat - sestra ipd. - Vse kaže, da je lahko eden izmed pomembnih meril pomenske oslabljenosti glagola imeti prav necelovita izpeljava pretvorbe Pi: Rs oz. iz njega nastali svojilni pridevnik v primeru, ko gre za poimenjenje stavka s pomožnikom imeti, ne more preiti v povedkovo določilo, če naj ohranimo smiselnost (obvestilnost) povedi. Namreč pretvorba Pi, v katerem je imeti polnopomenski (2), omogoča smiselnost povedi kot Avto je sosedov - sosedov avto, saj je lahko katerikoli avto sosedov, medtem ko katerikoli brat (lahko tudi noben brat) ne more biti sosedov. - Sam4 v (5) ne more biti v nobenem primeru razvit s svojilnim pridevnikom: *Sosed ima svojega/o~etovega brata.
V primerih, ko Sam4 poimenuje nosilca poklicne dejavnosti oz. ko razmerje med Sam1 in Sam4 izvira iz poklicnosti kot
(5č) Sosed ima u~itelja, zdravnika, ni več nobene možnosti obravnavane pretvorbe P3: *Sosed je u~itelj, zdravnik ni več v pomenski zvezi s (5a).
2.1.1.2.2 Sestavinska svojilnost, lahko tudi delna (partitivna) svojilnost
(6) Človek ima roke; Jež ima bodice; Hrast ima liste; morda še Celica ima jedro; Sami 4 poimenovanje bitja/organizma (človek, žival, rastlina) kot vrstnega (generičnega) pojma - razreda, vrste: Vsi ljudje, vsi ježi, vsi hrasti imajo /.../, Sam4 4 poimenovanje sestavine, dela s Sami poimenovane celote - organizma. Glagol imeti izraža prisotnost tvornih (konstitutivnih) prvin koga/česa, pri čemer so v primeru obravnavane pomenske zasedenosti Sam1 deli oz. sestavine različni in seveda tudi poimenovani različno. V bistvu se v povedkovem določilu pojavlja ena (ali več) razpoznavnih lastnosti nosilca (teh) lastnosti, izraženega s Sami. S stališča zgradbe leksikalnega pomena lahko govorimo o predikaciji katere izmed razločevalnih pomenskih sestavin.16 - Sopomenskost s fraznimi glagoli biti (sestavljen) iz, biti sestavina - sestavljati oz. biti del (s preureditvijo udeleženskih vlog) dokazuje, da gre pri vseh primerih obravnavanega tipa za razmerje celota (Sam1) - del (Sam4) (Pit'ha 1972): Človek je sestavljen (tudi) iz rok - (Tudi) roke sestavljajo ~loveka -Roke so del ~loveka;17 različnost delov, ki sestavljajo celoto, se pri tej sopomenski
_®Gre za tip ubesedenja leksikalnega pomena, t. i. slovarske razlage, ki temelji na hierarhizaciji pomenskih sestavin (semov) v smislu njihove funkcijske različnosti (Vidovič Muha 1988), npr. človek je z uvrščevalno pomensko sestavino (genus proximum) bitje uvrščen v višji pojmovni razred, ki ga je potrebno z razločevalnimi pomenskimi sestavinami (differentia specifica) glede na druge prvine, ki tvorijo razred bitje, prepoznavno določiti, npr. človek je bitje, ki ga določajo npr. (tudi) udje.
__ Po eni strani prav generičnost pojma, zajetega v Sam1, po drugi pa njegova prepoznavna sestavina, izražena s Sam4, omogoča pri tem tipu tudi sinekdoho, npr. v zvezi s človekom kot Možgani zapuščajo državo, pridne roke ipd.
povezavi pokaže v obveznem dopolnilu Sam4 navadno v obliki členka tudi, med drugim ipd., lahko pa tudi z navedbo vseh delov celote.
Pretvorba Pi: gre za neposredno poimenjenje, se pravi ne prek stavka z veznim biti: Rs je dosledno podstava vrstnega svojilnega pridevnika: ~lovek-ove/-({)ke roke; ježeva bodica; hrastov list - roke (od) ~loveka; bodica (od) jeza; list (od) hrasta. Pretvorjeni Rs je glede števila in spola nezaznamovan, zato lahko govorimo, kot rečeno, o vrstnem svojilnem pridevniku;18 za prenos tega pridevnika v povedkovo določilo, za njegovo predikacijo torej, veljajo spoznanja o načelni neločljivosti lek-sikaliziranih besednih zvez, kar imenske zveze z vrstnim, tudi vrstnim svojilnim pridevnikom so; ev. zveze Roke (ki) so ~lovek-ove/(s)ke, Bodica (ki) je ježeva, List (ki) je hrastov razumemo kot eliptične (Vidovič Muha 1981; 1996). Tudi v tem je temeljna razlika med Rs z ohranjenimi kategorialnimi lastnostmi (število - ednina, spol - moški/ženski, sklon - rodilnik), ki je vedno podstava svojilnemu pridevniku, in svojilnim rodilnikom, ki je glede kategorialnih lastnosti nezaznamovan, kot tak pa podstava vrstnemu svojilnemu pridevniku (Vidovič Muha i996); vendar pa, kot rečeno, le svojilni pridevniki, nastali iz stavkov, kjer je imeti polnopomenski, brez zadržkov prehajajo v povedkovo določilo. - Povedkovo določilo (Sam4) ob ohranjenem pomenu ne more biti razvito s svojilnim pridevnikom.
Izstop iz poimenovanja vrste (Sami) v poimenovanje posameznega se zgodi v primeru, ko je Sam4 razvit s kakovostnim pridevnikom
(6a) Ta ~lovek/Sosed ima dolge roke s pričakovano preureditvijo udeleženskih vlog: Sosedove roke so dolge; stavčna aktualizacija svojilnega pridevnika ni smiselna: *Dolge roke so sosedove.
Razmerje celota - del se pojavlja tudi v primerih, ko je Sami '-:
(7) Tovarna ima dimnik; tudi npr. Šivanka ima uho, PuSka ima cev, Hisa ima okna.
Pretvorjeni pridevniki iz Rs z nezaznamovano kategorijo števila in spola so seveda vrstni svojilni tip tovarniški dimnik, hisno okno, Sivankino uho, puskina cev. Nosilec (vrstne) svojilnosti (Sami) je za razliko od prejšnje skupine rezultat dela: kaj mora imeti kaj, če naj bo kot tako prepoznavno, velja za (6); kaj mora biti narejeno in - posledično - mora imeti, če naj bo kot tako prepoznavno, velja za (7). V obeh tipih, (6) in (7), pa gre za neke vrste povezave z naklonskostjo, z glagolom morati - mora imeti: Kaj mora imeti kaj, če naj bo kot tako prepoznavno, npr. Tovarna mora imeti dimnik (če naj bo tovarna) ipd.
2.1.1.2.3 Posebno skupino, ki bi jo glede na njeno pretvorbo Pi lahko imenovali samo sestavinska (in ne sestavinska svojilna kot prejšnja), predstavljajo primeri, ko Sami poimenuje celoto, sestavljeno iz količinsko in kakovostno enakih (identičnih)
V tem smislu sta tudi pridevnika človekovi in človeški (možgani) sopomenska: v obeh primerih gre za izražanje vrstne svojilnosti. - Da gre res poleg svojilnosti še za vrstni (generični) pomen, torej za neke vrste stalne imenske zveze (lekseme), dokazujejo tudi ustrezne zloženke - torej besede -, npr. v nemščini: Menschengehirn, Fuchsschwanz, Fichtennadel; imenska zveza s svojilnim pridevnikom seveda ni leksikalizirana, kar spet dokazujejo ustreznice v nemščini, npr. Grund des Vaters (Vidovič Muha i988a).
delov. Tu je mogoče ločiti primere, ki izkazujejo absolutnost (dokončnost) števila sestavin česa od tistih, ki izkazuje naključnost števila teh sestavin; v prvem primeru gre za določenost in s tem nespremenljivost glede na splošno, v drugem določenost in s tem nespremenljivost glede na posamezno:
(8)	Kilometer ima tisoč metrov,
tudi npr. Teden ima sedem dni, Dan ima štiriindvajset ur,
(9)	Hiša ima tri nadstropja,
tudi npr. Vrata imajo dve krili, Cesta ima tri pasove.
Pretvorba P3:
(8a) Kilometer je tisočmetrski, tudi Dan je štiriindvajseturni ipd. V tem primeru gre pravzaprav za tavtološke relacijske stavke: Kilometer je enako tisoč metrov - Kilometer se enači s tisoč metri oz. (En) kilometer je enako (dolgo - razsežnost) kot tisoč metrov - Kilometer in tisoč metrov sta enaka (glede na razsežnost) ipd., za razliko od
(9a) Hiša je trinadstropna, kjer stavek ostaja obvestilni, saj je možna modifikacija npr. Hiša je lahko tudi ipd. trinadstropna. Tip (9a) vzpostavlja razmerje tudi z orodnikom kot hiša s tremi nadstropji, kar odpira interpretacijo ne v smeri Hiša na/v kateri so tri nadstropja kot v pomenski skupini spremstvenosti,19 ampak v smislu vrste hiše - trinadstropna hiša (glede npr. na dvonadstropno ipd.). - Lahko povzamemo, da pretvorba P1 obeh tipov, tako (8) kot (9) ni mogoča v Rs pač pa v sestavinski R (Riz) in iz njega v vrstni (sestavinski) pridevnik, pri čemer je tip (9) smiseln - hiša (sestavljena) iz treh nadstropij - trinadstropna hiša, tip (8) pa tavtološki - kilometer (sestavljen) iz tisoč metrov - *tisočmetrski kilometer.20 Tu se vsiljuje kot sopomenka vsebovati, npr. Dan vsebuje štiriindvajset ur, vendar pa jo izključuje sopomenka biti sestavljen: pojem sestavljenosti - kaj iz česa -, izloča pojem vsebovanosti.
2.1.1.2.4 Če imamo pri sestavinski svojilnosti in sestavinskosti opraviti s konstitutivnimi prvinami koga/česa (Sam1) ali s takšnimi prvinami, ki predstavljajo skupaj z drugimi, številčno in kakovostno enakimi (Sam4), celoto koga/česa (Sam1), gre pri obravnavanem tipu za več ali manj naključne prvine (Sam4) česa (Sam1). Vendar pa se zdi, da pojav teh prvin vpliva na vrstno členitev oz. oblikovanje (pod)vrst česa; po pretvorbi nastala imenska zveza je vsekakor vrstna:
(10)	Zakon ima določbo:
pretvorba P2, kjer gre za čisto krajevnost - nahajanje v prostoru: V zakonu je 'se nahaja' določba; tako tudi npr. Statut ima dopolnilo - V statutu je dopolnilo; Voda ima kalcij - V vodi je kalcij, ev. Knjiga ima sto strani - V knjigi je sto strani. - Ob posebni pretvorbi P1 v Riz se pojavlja še pretvorba v mestnik s pomenom nahajanja: določba (ki je) iz zakona - določba (ki je) v zakonu; kalcij (ki je) iz vode - kalcij (ki
O spremstvenem pomenu orodnika kot podstave t. i. spremstvenih vrstnih pridevnikov, npr. prstan z briljantom - na katerem je briljant - briljantni prstan, prim. A. Vidovič Muha (1981).
''Sestavinski rodilnik je v podstavi vrstnih pridevnikov, motiviranih tudi s konkretnopomenskimi samostalniki, npr. pevski zbor 2 zbor iz pevcev 2 sestavljen iz pevcev (Vidovič Muha 1981).
je) v vodi ipd.; mogoč je tudi vrstni svojilni R tip določba (od) zakona, kalcij (od) vode; pretvorba katerega izmed navedenih sklonskih pomenov je v podstavi vrstnega pridevnika: zakonska določba, vodni kalcij itd. (Vidovič Muha 1981). -Sopomenka vsebovati oz. frazni glagol imeti v sebi21 vzpostavlja zanimivo pomensko razmerje med imeti, ki v primeru sopomenskosti z vsebovati z implicitnim povratnoosebnim zaimkom sebi izraža nahajanje v nosilcu »svojine«, Sam1 -biti/imeti v sebi.22
2.1.2 Za izražanje opredelitve koga/česa glede na prostor - umeščenost (v prostoru) -, je mogoče do določene mere zasledovati nekatere temeljne, s svojilnostjo vzporedne sintagmatske in paradigmatsko-sintagmatske lastnosti. Tako velja, da je glagol imeti dvo- ali enovezljiv oz. Sam4 je predmet ali povedkovo določilo; kategorija podspola človeško +/- igra enako vlogo kot pri pomenih svojilnosti; pretvorba v svojilni pridevnik (P1) je vsaj formalno mogoča v primeru, ko Sam4 ni razvit s svojilno pridevniško besedo; pretvorba P2 s pričakovano hierarhično preurejenimi udeleženskimi vlogami oz. z njihovim spremenjenim številom je lahko izpeljana dosledno; ev. sopomenka je pripadati.
2.1.2.1 Enak skladenjski vzorec kot pri pravi svojilnosti - Sami imetios Sam4 -, in enako slovničnokategorialno zapolnitev, se pravi Sam1 4 č+, Sam4 4 č- imamo v primerih izražanja prave prostorskosti; gre za nahajanja česa pri kom:
(11) Urednik ima (zanimivo) gradivo; pretvorba P2: Pri uredniku je 'se nahaja' (zanimivo) gradivo; tako še npr. Imam pero in svinčnik - Pri meni je 'se nahaja' pero in svinčnik; Ima{ ključe in denarnico ? -So pri tebi ključi in denarnica?, tudi npr. neke vrste personifikacija Sam1 Knjiga ima napake s pogostejšo pretvorbeno varianto V knjigi so napake. - Sopomenka glagolu biti je nahajati se, kar seveda na paradigmatski ravni ločuje obravnavani krajevni pomen glagola imeti od prave svojilnosti, kjer se pojavlja, kot smo videli, sopomenka biti lastnik, posedovati. - Pretvorba P2 je ob upoštevanju že predvidene
__ Zveza imeti v sebi je torej skladenjskopodstavna in glagol imeti je pretvorljiv v obrazilo.
__ Ko O. Kunst Gnamuš (1995: 77-82) premišlja, med drugim, o izražanju svojilnih razmerij, je škoda, da ne upošteva že spoznanega tudi v slovenskem prostoru, npr. v zvezi s tipologijo svojilnosti že ugotovljena dejstva na podlagi pomenov rodilnika, tudi svojilnega. Pri razčlenitvi sklonskih pomenov se je posebej rodilnik izkazal kot pomensko izjemno bogat, saj se tudi na ravni pretvorbe v pridevnik potrjuje celo kot homonimni: snovni pridevnik tipa lipov čaj nastaja seveda lahko le iz snovnega rodilnika (Riz), ki s svojilnostjo nima nobene zveze, saj je določen s snovnim (neštevnim) samostalnikom; v tem se loči od homonimnega sestavinskega rodilnika (Riz), določenega s števnostjo samostalnika (pevski zbor - zbor (sestavljen) iz pevcev). Primere kot lipov (čaj), borovničev (sok) je potrebno glede na njihovo pomensko podstavo vzporejati z drugimi snovnimi pridevniki, npr. kamnita, betonska (ograja) ipd.; s svojilnostjo ti in podobni primeri, kot rečeno, nimajo nobene zveze in jih je škoda zaradi ev. morfemske homonimije (več ali manj naključne pojavnosti v jeziku) kakorkoli povezovati med seboj; že razvrstitev obrazila -ov tudi na podstavo iz samostalnikov ženskega spola (lip-ov : *lip-in) onemogoča kakršnekoli asociacije s svojilnostjo oz. s Rs. - Velja omeniti še eno zastranitev: količinske imenske zveze kot (ena) steklenica vina, skodelica kave, vreča moke je potrebno nasloniti na količinske (števniške) prilastke kot malo, dosti vina, kjer se pojavlja v vlogi jedra samo formalni (števni/numerativni) rodilnik z imenovalniško vlogo; s tega vidika je predlagana pomenska podstava vino je v steklenici nesprejemljiva: v pomenski podstavi gre namreč za količino (koliko) in ne prostor (kje), torej Vina je (koliko) malo/ena steklenica in ne Vino je (kje) v steklenici (78).
preureditve udeleženskih vlog sopomenska, kar dokazuje, da gre za nedvoumni krajevni pomen glagola imeti.
Sicer pa tako kot pri pravi svojilnosti (2.1.1.1) glagol imeti lahko uvrščamo med posledične, npr. umes~ati h komu kaj - umestiti h komu kaj - biti (umes~en) pri kom/biti 'nahajati se'pri kom, kar je enako kot (Kdo) ima kaj. Skladno s pravo svo-jilnostjo tudi tu ni relevantno, ali je tisti, ki dejanje opravlja (umešča) oseba, izražena s Sam1, ali pa kdo drug (umeščati k sebi/h komu drugemu); v obeh primerih mora biti določevalec prostora, nosilec prostorske orientacijske točke, oseba, izražena s Sam1: pri pravi svojilnosti je to posedovalec - določevalec prostora česa v smislu svojilnosti (pri kom kaj kot svojina), tu določevalec prostora česa brez nadaljnje opredelitve.
V	določenih okoliščinah je pretvorba P1 mogoča, zaradi polnopomenskega imeti v izhodiščnem stavku tudi s svojilnim pridevnikom v povedkovem določilu oz. s skladenjskokategorialno aktualizacijo svojilnosti: Gradivo je urednikovo 2 gradivo (od) urednika 2 urednikovo gradivo. Pretvorba potrjuje uvodne ugotovitve, da sta krajevnost in svojilnost v bistvu neločljiva pojma, da je umestitev koga/česa h komu v nekem smislu vzpostavitev pomembnostne hierarhije, ki se kaže v dejstvu, da kaj pri kom preprosto je ne glede na svojilnost (lastnino, posedovanje).
Temeljna razlika s pomeni svojilnosti izhaja iz dejstva, da je v obravnavanem sklopu predmet (Sam4) lahko razvit s svojilnim pridevnikom, kar pa onemogoča pretvorbo P1 (svojilnost) in upravičuje pomensko možnost, ki temelji na pretvorbi P2 (prostorskost): Urednik ima pisateljevo/njegovo gradivo - Urednik ima gradivo, ki je pisateljevo/njegovo - Pri uredniku je pisateljevo/njegovo gradivo;23 iz tega verjetno zaradi izrazne prekrivnosti pridevnika z različno pomensko interpretacijo »svojilnosti« zelo abstraktna možnost: Urednikovo gradivo je pisateljevo/njegovo.
V	stavčni strukturi z glagolom imeti je pogosto še prislovno določilo kraja. Tudi tu glagol imeti vstopa v pretvorbeno zvezo P3 z biti 'nahajati se'. Gre za povezanost koga s čim, ki je na določenem mestu:
(13) Otrok ima mizo pri oknu; možni sta dve pretvorbi, P1 z veznim biti
(13a) Miza pri oknu je otrokova, in P3 s polnopomenskim biti
(13b) Otrokova miza je pri oknu.
Da pomenski poudarek - jedro s stališča členitve po aktualnosti - ni na svojil-nosti oz. da je ta nerelevantna, dokazuje zanikanje glagola imeti:
(13c) Otrok je imel mizo pri oknu, pa je nima ve~ (tam),
11V obravnavanih primerih je umeščenost v prostor na podlagi prave svojilnosti - biti pri kom kot svojina - prvotnejša od prostorske umeščenosti (brez prvine svojilnosti): Pisatelj je imel gradivo, ki ga je dal uredniku, zato je mogoče (časovno) zaporedje: Urednik ima pisateljevo gradivo, in ne obratno:
*Pisatelj ima urednikovo gradivo, če seveda ostajamo na ravni izhodiščne pomenskosti; tudi možnost Pisatelj ima (svoje) gradivo pri uredniku je pogojena z izhodiščno svojilnostno umestitvijo gradiva (pri pisatelju).
ampak jo ima kje drugje; Ključe sem imel v žepu, pa jih nimam več (tam), se pravi v žepu, sicer jih imam še; Pi: Moji ključi so bili v žepu, pa jih ni več (tam), kar seveda pomeni samo, da nečesa (ključev) ni (več), se ne nahaja več na pričakovanem mestu. Temeljna orientacijska točka česa (mize) v prostoru (pri otroku - otrokova) je tu še natančneje določena (pri oknu). Zanikanje je pokazalo, da je prav na tej natančnejši prostorski določitvi pomenski poudarek, da je skratka ta pri členitvi po aktualnosti jedro (rema); tako še npr. Sosed ima avto pred hišo; Knjige ima na mizi; Sabljo ima ob boku; Država ima industrijo na severu.
Možnost razvrstitve svojilnega pridevnika (13č) ali pa povratnosvojilnega zaimka pred Sam4 (13d) dokazuje, da glagol imeti v obravnavanih primerih izkazuje v izhodišču prostorsko umeščenost: (13č) Sosed ima očetov avto pred hišo; (13d) Sosed ima svoj avto pred hišo; ne glede na to, da je pridevnik očetov v zvezi očetov avto lahko tudi vrstni (iz)svo-jilni (po izvoru (od) očeta, prim. pogl. 2.1.1.1), ostaja možnost njegove interpretacije predvsem v smislu prave svojilnosti - torej (od) očeta; šele povratnosvojilni zaimek svoj ukinja druge intepretacijske možnosti oz. upravičuje interpretacijo svo-jilnega pridevnika sosedov v smislu prave svojilnosti. Tu seveda deluje tudi pomenska zapolnitev prislovnega določila kraja iz izhodiščnega stavčnega vzorca: če je v tej vlogi samostalnik z oznako č+, ki določa Sam1 kot svojo prostorsko orientacijo, npr. Sosed ima (očetov) avto pri bratu, je nerazumljiva pretvorba Sam1 v smislu kra-jevnosti (P2), npr. *(Očetov) avto pri sosedu je pri bratu; tu torej samo Sosedov (očetov) avto je pri (njegovem) bratu. Sicer pa je glagol imeti v povedku obravnavanih stavkov, kot rečeno, v vlogi čistega prostorskega umeščanja:
(13e) Pri sosedu je očetov avto pred hišo. (Prim. še 2.1.3.2.2.)
2.1.2.2 Na sintagmatski in deloma paradigmatsko-sintagmatski ravni se pojavlja vzporedno z razmerno svojilnostjo t. i. razmernaprostorskost; Sam4 4 č+; kot pri prostorskosti sploh je tudi tu aktualna predvsem pretvorba P2:
(12) Sosed ima zidarje; pretvorba P2: Pri sosedu so 'se nahajajo' zidarji; tudi npr. (Jutri) bomo imeli goste -(Jutri) bodo pri nas gostje; ev. Vlomilca že imajo - Vlomilec je že pri njih.24 - Tudi Sam4 je ev. lahko razvit s svojilnim pridevnikom: Sosed ima (tudi) našega gosta -Pri sosedu je (tudi) naš gost, kar seveda dokončno onemogoči pretvorbo P1. Odpade možnost vzpostavitve (prek glagola biti) dopolnjevalne protipomenskosti, značilne za jedrno pomensko skupino razmerne svojilnosti, za rodovna (družinska) razmerja.
__ Tu seveda tudi možnost razlage v smislu izpusta: Vlomilca imajo že prijetega - Vlomilca so 'e prijeli. (Prim. 2.1.3.2.1).
Preureditev udeleženskih vlog
Sosed	ima zidarje
Na splošno velja poudariti, da je glagol imeti, ko izraža pomen prostorskosti (v ožjem smislu) glede na pomen svojilnosti določen z možnostjo razvrstitve svojilne pridevniške besede pred posedovano (v širšem smislu, dejansko umeščano), pred Sam4 torej: ker ima v tem primeru posedovano že posedovalca, lahko glagol izloči le tistega, ki je prostorska orientacijska točka, izražena s Sami.
Samo na videz gre za podobnost z obravnavano skupino v primeru, ko imamo opraviti splošnim nosilcem svojilnosti oz. splošnim posedovalcem (Sami - osebkom):
(i4) V trgovini imajo češnje; pretvorba osebka v svojilni pridevnik Njihove češnje so v trgovini je obvestilno zavajajoča: dejansko ne pomeni, da so njihove češnje v trgovini, ampak da v trgovini imajo 'prodajajo' češnje oz. V trgovini imajo češnje (namenjene) za prodajo/naprodaj - glagol imeti za pa seveda izraža (tudi) namembnost (prim. 2.i.5.i). V smislu členitve besedila po aktualnosti je z glagolom biti mogoče preurediti udeležence samo z izpustom splošnega nosilca svojilnosti: Trgovina ima češnje (za prodajo/ naprodaj) oz. V trgovini prodajajo češnje.
V obravnavanih zgledih se potrjujejo uvodne ugotovitve, da je svojina v najširšem smislu samo varianta prostorskega razmerja, lahko celo čista prostorskost, torej imeti 'biti pri', pri čemer je 'biti pri', kot bomo videli, lahko tudi abstraktni (metaforični). V tem smislu je torej nujno ločiti med pravo svojilnostjo (2.i.i.i), lastništvom, in vsemi drugimi tipi svojilnosti (Korensky i972).
2.1.3 Glagol imeti skupaj s povedkovim določilom, povedek torej, zapolnjuje pojem svojilnosti z različnimi lastnostmi, stanji, dejanji ipd., vezanimi na nosilca svojilnosti (Sami).25 Ta zapolnitev je lahko pogojena z nosilcem samim, je z njim neposredno povezana, npr. Ima brado, sto kilogramov, ali pa je možna prek stanja (po opravljenem dejanju) oz. posredno (pretvorbeno) prepoznavnega dejanja v zvezi s tem, kar izraža povedkovo določilo (Sam4), npr. Otrok ima (napisano) nalogo.
2.1.3.1 Predvsem na podlagi pomenske zapolnitve Sam4 in iz tega izvirajočih pretvorbenih možnosti je v primeru, ko je zapolnitev svojilnosti (lastnost, stanje, dejanje) neposredno povezana z nosilcem svojilnosti, v grobem mogoče ločiti nekaj temeljnih skupin.
__ Tu je seveda svojilnost razumljena v najširšem smislu - kot uvrstitev, pripisovanje česa komu.
2.1.3.1.1	Kot lastnost nosilca (Sam1) se pojavlja njegov (materialni) dodatek (Sam4); Sam1 4 č+. Skupina je še posebej določena z dejstvom, da sploh ne prenese pretvorbe P1 (Rs in iz njega nastali svojilni pridevnik). Neke vrste sopomenka je glagol nositi, ki pa izraža glede na imeti aktivno razmerje nosilca v zvezi s tem dodatkom:
(15)	Sosed ima očala;
(delno) sopomensko: Sosed nosi očala; tako tudi npr. Ima periko, slušni aparat, protezo ipd.; gre za primere, ko Sam4 poimenuje take vrste dodatek, ki se pojavlja kot neke vrste trajna lastnost nosilca. Vsaj hipotetično se tu odpira pretvorba P3: Sosed je *očalast ipd. Prenos svojilnega pridevnika po pretvorbi P1 v povedkovo določilo tip Očala so sosedova - sosedova očala, spreminja pomen glagola imeti v pravo svojilnost.
Posebno skupino v tem okviru predstavljajo primeri, ko se kot predmet svojil-nosti (Sam4) pojavljajo različne vrste oblačil:
(16)	Ima krilo in škornje; Ima ruto, klobuk.
Kot sopomenka glagolu imeti in po ev. pretvorbi P2 tudi glagolu biti (na) - Na njej je /.../ -, se pojavlja (biti) oblečen (v), obut (v), pokrit (z/s):
(16a) Oblečena je v (dolgo) krilo, obuta v škornje, pokrita z ruto, klobukom;
Vse tri predstavljene sopomenke odpirajo sopomensko razmerje še s fraznim glagolom imeti na sebi - *nasebovati (vzporedno z imeti v sebi - vsebovati):
(16b) Na sebi ima krilo, škornje in ruto.
Tu se pojavlja še zanimivo razmerje, ki ga aktualizirata imeti : imeti na sebi: v prvem primeru lahko interpretiramo imeti kot trajnejšo danost, sopomenke oblači se, obuva se, pokriva se izražajo (lahko) časovno nezaznamovanost; pri imeti na sebi pa gre prvenstveno za stanje, skladno s trenutkom govorjenja, sopomensko oblečena je (v), obuta je (v), pokrita je (z/s); v obeh primerih je sopomenka nositi. Pretvorba P1 potisne obravnavane primere med pravo svojilnost: Očala, krilo so njena - njena očala, krilo.
2.1.3.1.2	V vlogi osebka - Sam1 - je nosilec lastnosti, stanja; Sam1 4 č+, ev. č-; gre torej za pomen lastnosti:
(17)	Sosed ima brado, brke;
ob pričakovani pretvorbi P1 - sosedova brada, brki, je pretvorba P3 biti + lastnostni (kakovostni) pridevnik: Sosed je bradat, brkat - bradat, brkat sosed. Sosed ima izkušenje - sosedove izkušnje - Sosed je izkušen; Sosed ima visoko izobrazbo, ugled, veljavo, srečo; Je visoko izobražen/.../; tudi (redkeje): Dokument ima (velik) pomen - pomen (od) dokumenta; Dokument je pomemben - pomemben dokument, Jeklo ima trdnost - trdnost (od) jekla; Jeklo je trdno - trdno jeklo.
Sem lahko uvrstimo potencialni kakovostni rodilnik, kot je znano, vedno s pomenom lastnosti organizmov: nastal je s pretvorbo ustrezno razvitega Sam4:
(17a) Ima dolge lase, črne oči,
Je dolgih las - dolgolas, črnih oči - črnook; njegovi dolgi lasje, črne oči. Možna je tudi aktualizacija kakovostnorodilniške zveze - kakovostni pridevnik postane povedkovo določilo: Njegovi lasje so dolgi, Njegove oči so črne.
Kot poseben tip lahko obravnavamo izražanje prostorske, časovne in težnostne lastnosti koga/česa:
(17b) Ima petdeset let, sto kilogramov, dva metra; iz povedkovega določila dobimo pri pretvorbi P3 zloženke tipa Je petdesetleten, stokilogramski, dvometrski: v prvem primeru gre za časovno razsežnost - sopomenka biti star, v naslednjem za prostorski razsežnosti - sopomenki tehtati in meriti kot biti težek, velik/visok ipd.:26 Star je petdeset let, tehta sto kilogramov in meri dva metra (v višino); tako še: Zaboj ima vsaj pet metrov; Krava ima tristo kilogramov ipd. - Pretvorba P1 na ravni predikacije svojilnega pridevnika ni mogoča: *Brada je sosedova, *Črne oči so njene.
2.1.3.1.3 V vlogi Sam1 - osebka - je nosilec časovno omejenega, npr. posledičnega stanja, (potencialnega) dogajanja. Glede na izvor povzročitelja ločimo dve skupini.
2.1.3.1.3.1	Povzročitelj ni izražen oz. ni relevanten:
(18)	Bolnik ima vročino,
čemur ustreza pretvorba P1 bolnikova vročina. Pretvorba P3 spravi na površje posledičnost stanja nosilca (Sam1 - osebka): Bolnik ima vročino in zato Je vročičen; tako tudi: Imam abonma - Sem aboniran; ev. tudi Imamo mir, svobodo - Smo v miru, svobodi/Smo * mirni, svobodni. Pri izglagolskem Sam4 je Sam1 mogoče razlagati kot nosilca stanja ali kot vršilca dejanja, odvisno od pretvorbe, ki jo določa (so)besedilo: Ima skrbi - Je zaskrbljen, v skrbeh /Skrbi ga; Ima dobiček, izgubo, Je v dobičku, izgubi / Dobiva, Izgublja. - Pri P1 ni mogoča aktualizacija svojilnega pridevnika v smislu njegove rabe v povedkovem določilu: *Vročina je bolnikova oz. *vročina, ki je bolnikova.
Glagol imeti, kot rečeno, lahko izraža tudi aktualno dogajanje, ki postane površinsko razvidno šele s pretvorbo:
(19)	Ima predavanje, govor, nastop;
pretvorba P3: Predava, govori, nastopa; Ima delo - Dela;27 Kosilo bomo imeli v hotelu - Kosili bomo v hotelu; Ima god - Goduje; Ima rojstni dan - (pretvorjeno jezikovnosistemsko mesto je prazno); Plavalec ima uspehe - Plavalec uspeva.
2.1.3.1.3.2	Povzročitelj stanja oz. dejanja je zunaj Sam1 - osebka in je vsaj posredno razviden;
__ Konkretno razsežnost izražajo merni pridevniki vedno s tistim izrazom iz protipomenskega para, npr. globok - plitev, ki poimenuje lastnost, večjo od povprečja; v tej vlogi so seveda nezaznamovani s stališča izražanja vrste razsežnosti (večje od povprečja), npr. globok dva centimetra/pet metrov ipd. (Vidovič Muha 1981).
__ Omenjene zglede je mogoče razumeti tudi v smislu besedotvornega pomena rezultata dejanja s pretvorbo P1 kot npr. Delo je sosedovo - sosedovo delo. V tem smislu je bila razumljena tudi t. i. dejanjska/stanjska svojilnost, predstavljena v razpravah A. Vidovič Muha (npr. 1981 in kasneje).
(20)	Sosed ima štipendijo, plačo, kredit;
glagola kot prejemati, dobivati sta na videz sopomenska, dejansko pa gre za razmerje vzroka in posledice: dobivati, prejemati in zato imeti. - Pri pretvorbi P3 imamo opraviti s tipičnim razmerjem med trpnikom in tvornikom; pretvorba P3:
(20a) Sosed je štipendiran, plačevan, kreditiran, kar dejansko pomeni Soseda štipendirajo, plačujejo, kreditirajo. Če je torej potrebno, lahko s formalnim ali vsebinskim (opisnim) trpnikom - tip z glagolom imeti -členimo poved (v okviru besedila seveda) po aktualnosti in (po pričakovanju) izločimo vršilca dejanja kot v zgornjih primerih oz. ga potisnemo na stransko mesto kot
(21)	Država ima podporo naprednega sveta
Država je podpirana (od naprednega sveta) - Državo podpira napredni svet; Ima razumevanje družine - Družina ga razume. - Pojasnilo potrebuje primer
(22)	Ima naše simpatije,
kjer pretvorba P3 zaradi glagola simpatizirati preuredi udeležence tako, da nosilec izvora dejanja, izražen (prek Rs) s svojilnim zaimkom naš, postane po pretvorbi vršilec dejanja v zvezi s kom: (Mi) simpatiziramo z njim.
2.1.3.2 Kot rečeno, glagol imeti skupaj s povedkovim določilom zapolnjuje pojem svojilnosti posredno, prek pretvorbeno razvidnega opravljenega dejanja oz. dejanja samega, ki ga v zvezi s čim opravi kdo, ne nujno nosilec tovrstne svojilnosti Sami. - Sam4 v povedkovem določilu je obvezno razvit; glede na to, ali je ob Sam4 deležnik oz. pridevnik stanja ali pa gre za prislovno določilo, je mogoče ločiti dve temeljni skupini.
2.1.3.2.1 Posledično stanje glede na opravljeno dejanje v zvezi s čim (Sam4) izražajo primeri kot
(23)	Otrok ima napisano nalogo;
pretvorba Pi in P3: Otrokova naloga je napisana, vendar, če smo natančni, ne glede na to, kdo je opravil dejanje; lahko torej: Otrok je napisal nalogo ali Otroku so napisali nalogo - vršilec dejanja je lahko otrok ali kdo drug, kar pa ni relevantno: delo, ki vzpostavlja razmerje med otrokom in nalogo, je opravljeno, kot smo videli, lahko tudi posredno. - Deležnik stanja je lahko tudi izpuščen:
(23a) Direktorja že imajo, Imam žiroračun ipd., kar je mogoče razumeti Direktorja že imajo npr. izvoljenega,228 Imam odprt žiroračun. V teh primerih, kot rečeno, izraža glagol imeti stanje po konkretnem dejanju: Direktorja so izvolili (in sedaj) ga imajo (izvoljenega) oz. če uporabimo pretvorbo P3 in s tem po aktualnosti členimo poved drugače: (Njihov) direktor je izvoljen ipd.
Potrebno je omeniti še stavke kot:
(24)	Sosed ima avto (že) prodan, vplačan, kupljen, razbit.
__ Ob tem primeru se ponuja tudi drugačna razlaga: Direktorja imajo - Pri njih je ' se nahaja' direktor, kar uvršča zgled v skupino 2.1.2.1.
Po pretvorbi Pi in P3 dobimo stavek Sosedov avto je prodan itd.; nerelevantno je, ali je to stanje posledica dejanja nosilca svojilnosti (Sami) - Sosed je prodal svoj avto - ali pa koga drugega - Sosedov avto so prodali. Glagol imeti izraža lahko le stanje, posledično glede na konkretno dejanje; tako tudi npr. Knjigo ima prebrano, Sobo ima pospravljeno ipd. - V ta okvir lahko uvrstimo še
(24a) Sosed ima avto popravljan/v popravilu, kjer pa gre vsaj na prevorbeni ravni za razmerje med tvornikom in trpnikom; pretvorba Pi in P3: Sosedov avto popravljajo - Sosedov avto je popravljan in kot varianta slednjega (24a). - Pogosti so tudi primeri, ko je v osebku (Sami) poimenovanje osebe, Sam4 izraža sestavino (človekovega) organizma (prim. pogl. 2.i .i.2.2), pridevnik pa npr. njegovo lastnost, (posledično) stanje ipd.:29
(24b) Oči ima odprte: pretvorba Pi: Njegove oči so odprte; tako še npr.: Nos ima rdeč, Obraz ima zabuhel, Oči ima hudobne, Noge ima bose, Roke ima krvave, tudi Glavo ima polno idej ipd. - V okvir povedkovega dopolnika sodijo tudi primeri kot Ženo ima bolno, Otroke ima pridne, Avto ima nov ipd.
2.1.3.2.2 Poseben tip predstavljajo primeri, ko prek Sam4 Sami (implicitno) opravlja dejanje v zvezi s Sam4 - posredno je Sami vršilec dejanja, Sam4 prizadeti z dejanjem:
(24) Sosed ima študenta na hrani, stanovanju; glagol imeti se vsebinsko lahko ohranja prek globinske prostorske (umestitvene) vloge prvotnega Sami, razvidno dejansko iz pretvorbe P2: (24a) Pri sosedu je študent na hrani, stanovanju, (24b) Pri sosedu se hrani, stanuje študent, kar pa dovoljuje (kot nenujno) prehod Sami iz prvotnega nosilca dejavnosti v zvezi s kom (sosed - študent) prek nosilca okoliščin te dejavnosti (pri sosedu) v (aktivnega) vršilca dejanja.
Preurejanje udeleženskih vlog
__J. Kačala (i97i: 209-2ii) uvršča obravnavani tip med povedkova dopolnila, določena z dejstvom, da so mogoča ob glagolih, ki so pomensko oslabljeni - pomožniški; povedkov prilastek je seveda le ob polnopomenskih glagolih. - Povedkov prilastek ločuje od povedkovega dopolnilnika glede na polnopomenskost oz. pomožniškost glagola v povedku tudi B. Pogorelec (i972). Zgledi iz obravnavanega pomenskega okvira so iz navedenega Kačalovega dela.
2.1.4	Glagol imeti je lahko tudi naklonski. Izraža:
(a)	možnost dejanja:
(25)	Ta pa ima s ~im pla~ati,
kar pomeni Ta pa lahko pla~a; tako še npr.: Ima se kam umakniti - Lahko se kam umakne; sem bi lahko uvrstili tudi tip Ima dokaze - Lahko dokaže, če Sami dokazi razumemo glagolsko (kot povedkovo določilo), sicer seveda kot v pogl. 2.1.2.1: Pri njem so dokazi. Kot naklonska v obravnavanem pomenu se nam predstavlja frazeološka zveza imeti vzrok, npr. Ima vzrok za jezo - Lahko se jezi;
(b)	pričakovanost dejanja:
(26)	Vlak ima odpeljati vsak ~as,
čemur ustreza Vlak naj bi odpeljal/lahko odpelje vsak ~as (morda tudi mora odpeljati vsak ~as); tudi Zve~er ima priti - Zve~er naj bi prišel;
(c)	prihodnost; zgled (26) ponuja tudi to možnost razlage: Vlak ima odpeljati vsak ~as - Vlak bo odpeljal vsak ~as. - Enodelni stavek
(27)	Imelo me je, da bi odšel
izraža željo, nagnjenost: Želel sem oditi, rad bi odšel;
(č) nujnost dejanja:
(28)	Njemu se imaš zahvaliti v pomenu Njemu se moraš zahvaliti.
2.1.5	Frazni glagol imeti za izraža lahko pomen namembnosti ali naklonskosti.
2.1.5.1	Pomen namembnosti česa:
Glagol imeti za je enovezljiv; namembnost, izražena s T, je vezana na vršilca dejanja (po pretvorbi) oz. nosilca namembnosti - Sam1; Sam v T je izglagolski, v določenih okoliščinah lahko tudi izpuščen:
(29)	Klop ima za spanje;
pretvorbi P2 in P3: Pri njem je klop za spanje (namenjena za spanje/spanju) - Spi na klopi; za obravnavani tip je na splošno aktualna pretvorba s polnopomenskim glagolom v povedku (iz T); tako tudi: Ribe imamo za ve~erjo - Ve~erjali bomo ribe; Peso imamo za krave (za hranjenje krav) - Krave hranimo s peso; Tele~je meso ima za zrezke (delanje zrezkov) - Dela zrezke iz (tele~jega) mesa; Koga imate za slovenš~ino - za u~enje slovenš~ine? Imate kaj za žejo? - Je pri vas kaj za žejo? S ~im se odžejate? V tipih kot
(29a) Sosed ima konja za jahanje je možno razumeti tudi, da je Sam v T podstava za vrstni pridevnik; po pretvorbi P1 in P2 dobimo pričakovani stavek: Pri sosedu je konj (ki je) za jahanje - jahalni konj; gre torej za zvezo biti za in ne imeti za. V okviru obravnave je pričakovana pretvorba (29a) Sosed jaha konja; če se gibljemo na izrazni (površinski) ravni, je podobna dvojna interpretacija možna v primerih kot Ima vrv za obešanje - obešalna vrv; Imamo krompir za jesti - jedilni krompir. Vendar za nas izhodiščni tip interpretacije teh zgledov je Obeša na vrv, Jemo krompir.
2.1.5.2	Pomen naklonskosti pri glagolu imeti za je lahko izražen ali zakrit.
2.1.5.2.1	Z izraženo naklonskostjo je mogoče razložiti primer kot
(30)	Trditev imam za resnično,
kar pomeni Menim, da je trditev resnična; tako tudi npr.: Imajo se za nekaj posebnega - Menijo, da so nekaj posebnega; To imam za pomembno - Menim, da je to pomembno.
2.1.5.2.2	Pri zakriti (implicitni) naklonskosti gre za nujnost, npr. zaradi obljube komu, ali zaradi lastne namere opraviti dejanje namesto koga, v imenu koga (a) na konkretni ravni, npr. kaj res prenesti, izročiti ipd., ali (b) na verbalni ravni opraviti dejanje z izrekom, kjer gre seveda za dejanja, poimenovana s performativnimi glagoli; v prvem primeri je Sam4 konkretni, v drugem abstraktni:
(31)	Imam pismo zate,
po pretvorbi P2 dobimo Pri meni je pismo zate (od nekoga), s čimer dejansko sporočamo: Moram Ti izročiti pismo oz. Pridi ga iskat (k meni) /Moraš (si) ga vzeti; imeti (za) se pojavlja v čisti prostorski vlogi, zato je pretvorba P1 moje pismo zate ob ohranjenem pomenu zavajajoča. Tu se kaže smiselna možnost, da se potencialni prejemnik česa, izražen s (predložnim) tožilnikom (Tza), pretvori v Rs oz. svojilni pridevnik: Tvoje pismo je pri meni; svojilni pridevnik tu seveda izraža šele možno (potencialno) svojino. Glede na realni pomen pa bi bila ev. mogoča še razlaga, da tudi svojilne pridevnike, ki izražajo posamezno, tip sosedov, materin, v določenih okoliščinah lahko pretvarjamo v Tza - z drugimi besedami: razlaga svojilnih pridevnikov je mogoča tudi v smislu potencialne svojilnosti, ko je v njihovi pod-stavi Tza.30 Upoštevati je potrebno tudi možnost, da je namera izročitve vezana na osebo, izraženo s Sam1:
(31a) Več stvari imam zate, dejansko pomeni Več stvari ti nameravam dati.
Kot rečeno, Sam4 poimenuje lahko tudi kaj abstraktnega:
(32)	Za soseda imam pozdrave, novico,
kar dejansko pomeni: Soseda moram (zaradi obljube nekomu) pozdraviti, mu sporočiti novico ipd.; z verbalizacijo pozdrava, novice je bilo storjeno (obljubljeno) dejanje. Tip
(32a) Zate imam pravljico dovoljuje interpretacijo Nameravam/Želim ti povedati pravljico; nosilec namere/ želje je v tem primeru seveda oseba, izražena s Sam1.
2.1.6 Glagol imeti se pojavlja tudi z morfemom se - imeti se:
(33)	Imamo se dobro, slabo,
kjer bi se ev. lahko razumeli kot povratnoosebni zaimek torej Imamo sebe v dobrem/dobro; po pretvorbi P2: (Mi) smo 'se nahajamo' v dobrem, slabem oz. Smo dobro, slabo; tako tudi npr. Kako se imate? - Kako ste oz. ev. V čem ste 'se nahajate?';
''Načeloma nastajajo iz Tza vrstni namembni pridevniki tip hlev (ki je) za konje 2 konjski hlev (Vidovič Muha 1981) s prav tako variantno (vendar ne potencialno) podstavo iz Rs: hlev (ki je) (od) konj.
Ima se kot še nikoli. Tu naj omenimo še naklonsko varianto: Dobro se imej - Želim ti dobro /Naj ti bo dobro / Bodi v dobrem.
2.1.7 Kot smo videli, ob glagolu imeti se pojavljata še frazna glagola imeti za in imeti se.31 Vse tri povezuje npr. dejstvo, da ločijo tudi naklonski pomen; vsi trije so seveda tudi brez razvrstitvene možnosti predponskih obrazil, s tem, posredno, seveda tudi brez formalne možnosti izražanja dovršnosti.
2.1.7.1 Pri daleč najobsežnejšem in pomensko najbolj zapletenem glagolu imeti se potrjuje uvodna misel, da ostanejo po izločitvi naklonskosti trije temeljni pomeni, ki jih povezuje spoznanje, da gre pri vseh v najširšem smislu za vprašanje prostorske umestitve česa/koga glede na koga ev. kaj. Temeljno razmerje ustvarjata torej nosilec svojilnosti/prostorskosti, posedovalec (posesor) v najširšem smislu, in kar se mu kot posedovano/pridruženo pripisuje. Pri tem moramo pojem prostorske umestitve razumeti tudi zelo abstraktno tako na ravni pojma prostor (pri kom) kot tudi na ravni prvin, ki v ta prostorska razmerja vstopajo. - Sicer pa je v tem najširšem okviru nujno prepoznati imeti kot polnopomenski glagol in imeti kot pomožnik. Izkazalo se je, da je pri tem zahtevnem vprašanju lahko v pomoč pretvorjena imenska zveza s svojilnim pridevnikom (P1): iz imenske zveze, ki je nastala s pretvorbo stavka s polnopomenskim imeti, se svojilni pridevnik lahko uporablja v povedkovem določilu (ob nespremenjenem pomenu seveda), se skratka lahko aktualizira v smislu stavčnih kategorialnih lastnosti: sosedov avto, Avto je sosedov, urednikovo gradivo, Gradivo je urednikovo; takšna (stavčna) aktualizacija imenske zveze, nastale kot pretvorba stavka s pomožniškim imeti, ni mogoča: *Brat je sosedov; *Vročina je bolnikova.
Naj povzamemo: glagol imeti se torej potrjuje kot polnopomenski in pomož-niški; merilo prepoznavanja njegove ene ali druge lastnosti izvira iz možnosti skladenjske razvrstitve po pretvorbi P1 nastalega (načeloma) svojilnega pridevnika: če je ta nastal iz polnopomenskega imeti, je mogoč v vseh skladenjskih vlogah, če pa je v njegovi podstavi pomensko oslabljeni imeti, se ne more pojavljati v povedkovem določilu, se pravi ob veznem biti kot nosilec povedkovega pomena, kar je popolnoma smiselno.
Po tem merilu se imeti izkazuje kot polnopomenski v tipoloških zgledih (2), Sosed ima avto - Avto je sosedov, (11) Urednik ima gradivo - Gradivo je urednikovo, (13) Sosed ima posestvo v hribih - Posestvo v hribih je sosedovo. V vseh drugih primerih, v veliki večini torej, je pomensko oslabljen, pomožniški. Razloge, ki preprečujejo prehod svojilnega pridevnika v povedkovo določilo - njegovo predi-
31 Potrebno je omeniti še frazni glagol imeti po, ki se pojavlja samo v zvezi Kdo ima kaj po kom, pri čemer je Sam1 vedno človek (č+), Sam4 pa telesna ev. tudi duševna lastnost človeka; v bistvu gre za razmerje celota - del: Postavo/Karakter ima po materi - Njegova postava/Karakter je po materi 'Postavo/Karakter ima podobno materini (postavi/karakterju) / /.../ ima (takšno), kot (jo ima) mati' -Njegova postava/karakter je podobna materini (postavi/karakterju) / /.../ je kot materina (postava/karakter). Iz povedanega je razvidno, da ostaja razlaga zveze Otrok je po očetu (Toporišič 1980: 162) 'Ima njegove lastnosti' nedorečena.
kacijo torej, je mogoče razbrati iz lastnosti po pretvorbi nastale (P1) imenske zveze; gre za naslednje tipe:
(a)	tipični svojilni pridevnik - povezava s posameznim, zato obrazilo z vso končniško informacijo -, se razvršča ob samostalnik, ki poimenuje
-	razmerja med ljudmi, npr. sosedov brat;
-	lastnost, stanje (navadno po dejanju), zakrito dejanje ipd.: sosedova brada, sosedovi dolgi lasje, bolnikova vročina idr.;
(b)	vrstni pridevnik tvori že po definiciji stalno besedno zvezo - gre za poimenovanje vrstnega (generičnega) pojma; vrstnost po pretvorbi P1 nastalih pridevnikov je po izvoru lahko dvojna:
-	svojilna: Rs izraža povezavo s splošnim, kar se formalno kaže kot nepre-poznavnost spola in števila - nezaznamovanost s teh dveh vidikov, npr. šolski vrt; tovarniški dimnik, konjski hlev;
-	svojilna sestavinska, npr. človeška/človekova glava.
Iz povedanega lahko tudi povzamemo, da glagol imeti nikoli ni samo vezni kot npr. biti; vedno ima vsaj pomožno pomensko vlogo, kar SSKJ ustrezno označuje kot pomensko oslabljeni.
Zlasti vsi pretvorbeni postopki, se pravi paradigmatsko-sintagmatska merila, pa tudi sopomenskost in protipomenskost - dve paradigmatski medleksemski merili pomenske členitve, odpirajo predvsem na ravni členitve stavčnih povedi po aktualnosti glede na besedilne zahteve kar nekaj jezikovnosistemskih stilnih variant.
2.1.7.2	Pomen svojilnosti določa v najširšem smislu pretvorba v Rs in iz njega v svojilni pridevnik (P1). Znotraj tega okvira je bilo smiselno ločiti pravo svojilnost, določeno sopomensko 'biti lastnik, posedovati', sintagmatsko - dvovezljivost glagola imeti, paradigmatsko-sintagmatsko - pretvorba P1 je izpeljana v celoti, prek rabe v povedkovem določilu je možna stavčna (skladenjskokategorialna) aktualizacija svojilnega pridevnika: Avto je sosedov. - Tako razmerno kot sestavinsko svojilnost z mnogimi podtipi določa poleg glagolske enovezljivosti - zloženega povedka z imenskim povedkovim določilom (Sam4), prav nesposobnost prehoda Rs oz. iz njega nastalega svojilnega pridevnika v povedkovo določilo, nesposobnost njegove stavčne aktualizacije (ob ohranjevanju pomena seveda): Sosed ima brata -sosedov brat - *Brat je sosedov; sestavinsko svojilnost določa razmerje med celoto (Sam1) in delom (Sam4); sopomenka je 'biti sestavina, sestavljati': Človek ima roke.
2.1.7.3	Pomen prostorske umeščenosti je glede na vrste svojilnosti v svojem jedrnem delu določen sintagmatsko s primarnostjo pretvorbe P2, se pravi z izpostavitvijo krajevnega prislovnega določila biti pri kom: Urednik ima gradivo - Pri uredniku je gradivo / ev. Gradivo je urednikovo, Sosed ima zidarja - Pri sosedu je zidar; za to pomensko skupino je tudi tipična možnost razvrstitve svojilnega pridevnika pred Sam4, kar pomeni, da je posedovano (Sam4) že določeno glede na posedovalca (svojilni pridevnik); v tem primeru se Sam1 lahko pojavlja le v vlogi prostorskega nosilca: Urednik ima njegovo gradivo - Pri uredniku je /.../. - Sicer pa
je zlasti na sintagmatski (stavčnoorganizacijski) ravni zaslediti vzporednost s pomeni svojilnosti.
2.1.7.4 Zelo obsežna in znotraj glede na različna pomenska delitvena merila razdrobljena je skupina, ki jo določa poleg glagolske enovezljivosti še s poved-kovim določilom (načeloma Sam4) izražena lastnost v najširšem smislu, tudi stanje, dejanje v zvezi s Sam1: Sosed ima brado; Bolnik ima vročino ipd. Glagol imeti skupaj s povedkovim določilom se v takšnih stavkih včasih lahko (res ne nujno) pretvarja v ustrezen izraz stanja: Bolnik je vročičen oz. polnopomenski glagol - Ima predavanje - Predava (pretvorba P3).
2.1.8 Čisto na kratko še o redakciji glagola imeti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Lahko ugotovimo, da pomensko, skladenjsko, tudi slogovno izjemno zahtevnemu glagolu redakcija ni bila v celoti kos: sedemindvajset pomenskih enot, od tega osemnajst pomenov (pomenske enote, zaznamovane s številkami) in devet podpomenov (pomenske enote, zaznamovane z dvema poševnicama) s podgesli imeti se, imaje in imajoč - vse s premnogi količki (ena poševnica) ne izkazujejo temeljne pomenskočlenitvene logike oz. natančneje - ta logika je prepoznavna samo v prvem pomenu, ko gre za pravo svojilnost. Pojdimo po vrsti:
-	Na oblikovni ravni je zabrisana razvidnost frazemskega glagola imeti za; dva pomena (7, 8), ki ju uvaja pojasnilo v zvezi z za, sta umeščena brez vidne smiselne povezave med druge pomene. - Pri vseh treh glagolih imeti, imeti za in imeti se, bi bilo potrebno že v izhodišču izločiti naklonskost in jo predstaviti za drugimi (nenak-lonskimi) pomeni.
-	Znotraj glagola imeti bi bilo potrebno na podlagi razvidnih meril ločiti polnopomenski imeti, ki je, kot smo videli vedno dvovezljiv, od pomožniškega -oslabljenega pomena, kot navaja Slovar, ki je seveda enovezljiv; kot pomembno merilo tega, vedno res ne preprostega ločevanja se nam je izkazala možnost stavčne aktualizacije svojilnega pridevnika iz imenske zveze, nastale s pretvorbo stavka z glagolom imeti: Sosed ima avto - sosedov avto - Avto je sosedov; Bolnik ima vročino - Bolnikova vročina 2 *Vročina je bolnikova.
-	Nadaljnja pomenska členitev je vsaj deloma odprta: za merilo lahko vzamemo pomen pretvorjenega Rs oz. iz njega nastalega svojilnega pridevnika v smislu izražanja posebne vrste (svojilne) krajevne umestitve česa/koga - poudarek na (od) koga -, ali pa njegovega čistega krajevnega pomena - poudarek na pri kom -, gre za postopek, ki smo ga skušali izpeljati v naši razčlenitvi; druga možnost bi bila predstaviti skupaj najprej pomene polnopomenskega imeti, sledili bi jim pomeni s pomožniškim imeti; slednji tip redakcije bi temeljil predvsem na sintagmatiki. Vendar zaradi izhodiščne nejasnosti pomenske strategije je izgubljena tudi omenjena izbirna možnost.
2.2 Pomenska razčlenitev glagola biti kot kritika redakcije tega glagola v SSKJ je bila že opravljena (Toporišič 1980). Nam gre predvsem za predstavitev razmerja med glagolom biti in pravkar razčlenjenim glagolom imeti.
Izhajamo iz znane temeljne ločitve glagola biti na njegov leksikalni (slovarski) pomen in skladenjskokategorialno vlogo - gre za nosilca stavčnosti, za izražanje časa, naklona in načina oz. nezaznamovanosti katere od teh lastnosti. Formalno merilo ločitve med obema danostma, temelječe na prehodu imenovalnika v zanikani rodilnik pri polnopomenskem biti (biti1) tip Oče je na vrtu - Očeta ni na vrtu oz. ohranitve imenovalnika pri zanikanju, ko gre samo za skladenjskokategorialno vlogo glagola biti (biti2) tip Oče je učitelj - Oče ni učitelj, je izpostavljeno pri Toporišičevi pomenski razčlenitvi tega glagola. V okviru te razčlenitve je posebej pomembna izpostavitev tistih formalnih lastnosti, ki ločujejo prave povedkovnike od drugotnih, izvorno pripadajočim drugim besednim vrstam; gre predvsem za ločitev tipov Bil je (velik) mraz od Bilo je (zelo) mraz.
2.2.1 Kot je bilo v naši analizi že ugotovljeno, sta glagola biti in imeti v svojem izhodiščnem pomenu v nad- oz. podpomenskem razmerju: bitii izraža lahko samo zavzemanje prostora brez kakršnihkoli dodatnih opredelitev:
(34)	Nekdo/Nekaj je.
Kot tak je temeljni glagolski primitiv, pomensko, kot rečeno, ga ni mogoče nadalje členiti, natančneje - ni ga mogoče uvrstiti v pojmovno višji razred; ubeseditev njegovega pomena - slovarska razlaga, ostaja brez uvrščevalne pomenske sestavine, kar je dosledno izpeljal tudi SSKJ s tipom razlag izraža, npr. navzočnost v stvarnosti. Izhodiščno sintagmatsko merilo za obravnavani pomen je enovezljivost, na paradigmatski ravni, kot je bilo že ugotovljeno, pa sopomenskost z glagolom obstajati. V tem pomenskem okviru glagola biti se je imeti izkazal kot podrejen: zavzemanje oz. zasedanje prostora, ki ga, kot smo videli, izraža tudi imeti - kaj ev. kdo zavzema prostor -, je možno vedno glede na koga ev. kaj: kaj ev. kdo je od koga ev. česa oz. kaj/kdo je pri kom/čem, načeloma Kdo ima kaj seveda ne nujno kot svojo lastnino. Glagol imeti vnaša torej v razmerje med kom/čem v prostoru, ki ga izraža biti, še temeljno prostorsko orientacijsko točko - osebo ev. tudi neosebo (kdo/kaj). Na formalni sintagmatski ravni se ta lastnost kaže kot izhodiščna dvovezljivost glagola imeti, na paradigmatski kot nad- ali sopomenskost z glagolom nahajati se, nikakor pa ne z obstajati, kot je to pri biti (34). Prostorsko razsežnost glagola imeti smo dokazovali s pretvorbo P2:
(35)	Pri sosedu je avto;
ko je šlo pri glagolu imeti za pravo svojilnost, smo to razmerje označevali kot pod-pomensko: imeti < biti (pri).
Razmerje med glagoloma imeti in biti (pri) je seveda lahko tudi sopomensko (z upoštevanjem že znanih preurejanj udeleženskih vlog) v primerih kot Pri uredniku je (moje) gradivo - Urednik ima (moje) gradivo; oba glagola sta polnopomenska. Vsaj navidez se nekoliko zaplete v primerih, ko imamo stavčni vzorec že zapolnjen s prislovnim določilom, npr. Sosed ima očetov avto pred hišo, kjer je mogoče izhodiščno krajevnost glagola imeti in prek njega svojilnost sploh dokazovati postopno: Pri sosedu je očetov avto pred hišo - Pri sosedu je avto, ki je očetov 'pri očetu', pred hišo. - Če vzamemo za izhodišče pretvorbene povezave polnopomen-skega glagola biti, lahko rečemo, da je temeljni pogoj za vstop v pretvorbeno zvezo
z imeti struktura biti + Samp/Zaimp, 32 Samp 4 č+: Kaj je pri kom. - Prostorskost v najširšem smislu, splošno izraženo z biti pri kom/čem - pretvorba P2 -, je mogoče v določenih primerih konkretizirati npr. z biti v: V vodi je kalcij - Voda ima (v sebi) kalcij. Tu se odpirajo sopomenske povezave med fraznima glagoloma biti v in imeti v sebi ter glagolom vsebovati.
2.2.2	Pretvorbena zveza med imeti in biti, zaznamovana s Pi - poimenjenje stavka prek Rs v svojilni pridevnik -, odpira zvezo z veznim biti: pomenska (leksi-kalna) prvina glagola imeti se pretvori v svojilni pridevnik, stavčnokategorialne lastnosti pa prevzame vezni biti: Avto je sosedov - sosedov avto. Kot smo že zapisali, vezni biti v pretvorbeni zvezi po Pi z imeti je mogoč samo v primeru pomenske polnosti glagola imeti. - Lahko torej povzamemo, da pri pretvorbi P2 glagola imeti je glagol biti vedno polnopomenski, pri pretvorbi Pi pa vedno vezni. Kaj iz tega sledi? Potrjuje se spoznanje, da je svojilnost samo vrsta prostorskega razporejanja: Kaj je pri kom kot (njegova) lastnina; pretvorba Pi Sosed ima avto - Avto je sosedov je samo neke vrste modifikacija pretvorbe P2 Sosed ima avto < Pri sosedu je avto,33 iz česar sledi, da če je mogoča pretvorba Pi, mora biti mogoča tudi pretvorba P2, obratno ni nujno: pretvorba P2 ne pogojuje nujno celovite (tudi stavčne - z biti) pretvorbe Pi.
2.2.3	Kot vezni glagol po pretvorbi P3 se pojavlja biti v naslednjih primerih:
(a)	ob neizraženem povzročitelju gre za pripisovanje lastnosti, stanja, dejanja komu ev. čemu; pretvorba P3 ne vpliva na spreminjanje udeleženskih vlog: samostalniki, ki se pojavljajo kot povedkovo določilo ob pomožniku imeti, se ob veznem biti dosledno pretvarjajo v lastnostni (stanjski) pridevnik; Sosed ima brado - Sosed je bradat; Sosed ima dolge lase - Sosed je dolgolas, Bolnik ima vročino - Bolnik je vročičen; Ima ugled, veljavo, srečo - Je ugleden, veljaven, srečen;
(b)	ob izraženem povzročitelju gre za preureditev udeleženskih vlog kot pri razmerju med tvornikom in trpnikom: Država ima podporo naprednega sveta -Država je podpirana (od naprednega sveta) - Napredni svet podpira državo; podobno tudi, ko gre za izražanje stanja po dejanju: Otrok ima že napisano nalogo -Naloga je napisana (od otroka) / Otrokova naloga je napisana - Otrok je napisal nalogo/Otroku so napisali nalogo;
(c)	zanimiva vzročno-posledična povezava med glagoloma se pojavlja pri eni izmed pretvorb P3: Če ima sosed/soseda brata/sestro, je tudi sam(a) brat/sestra oz. Sosed je brat/soseda je sestra, ker ima brata/sestro; Glagol biti je vezni.
Naj povzamemo:
(a) Samo pretvorba P2 pri glagolu imeti se je izkazala kot tista, ki povezuje ta glagol s polnopomenskim biti, pri čemer prihaja do obveznega preurejanja udeleženskih vlog; ta se pojavlja ob prislovnem določilu kraja, izraženim s
__ Samp/Zaimp = predložni samostalnik/zaimek v vlogi prislovnega določila kraja. __ Seveda se moramo zavedati, da razumevanje prostora oz. pripisovanje le-tega glagolu imeti temelji na zelo širokem oz. abstraktnem pojmovanju prostorskosti: gre (tudi), kot smo videli, npr. za pripisovanje lastnosti, stanja ipd. komu.
predložnim samostalnikom ali samostalniškim osebnim zaimkom, ki ga določa podspol č+: imeti - biti pri kom (lahko kot svojina).
(b) Pretvorbi Pi in P3 pri glagolu imeti odpirata povezavo z vezno vlogo biti: Pi ob obveznem zmanjševanju udeleženskih vlog spreminja tudi dvovezljivi imeti v enovezljivi biti: imeti kaj - biti od koga. - Tudi vse pretvorbe imeti tipa P3 vzpostavljajo, kot smo videli, povezavo z veznim biti. V tem okviru velja izpostaviti frazna glagola biti iz in biti v: v prvem primeru gre za izražanje pomena sestavins-kosti - 'sestavljati', v drugem vsebovanosti - 'vsebovati', npr. - Človek ima trup in ude - Človek je (sestavljen) iz trupa in udov - Človeka sestavljajo /.../; Voda ima kalcij - V vodi je kalcij - Voda vsebuje kalcij.
2.2.4 Zdi se, da v pretvorbeno razmerje z glagolom imeti ne more vstopati biti, ko je v povedkovem določilu večina pravih povedkovnikov;34 ta lastnost ločuje tudi tip Pri nas je bilo mraz : Pri nas je bil mraz: pretvorbena zveza z imeti je mogoča samo v drugem primeru: Pri nas smo imeli (velik) mraz.
Z vezljivostnega vidika so zanimivi frazni glagoli, ki jih tvori biti s prvotnimi povedkovniki: biti prav, biti všeč, biti mar, biti po volji in morda še kateri; gre za pomen izražanja (osebnega) razmerja do česa, kar je povzročilo dvovezljivost teh fraznih glagolov in s tem njihovo sintagmatsko ločljivost od enovezljivega biti: Obleka mi je prav; Soseda mu je bila všeč; Zanjo mu ni bilo mar; Vse mu je bilo po volji. Zgled (To) je prav sicer sili v povezavo s (To) imaš prav, vendar je razmerje zapleteno: imeti prav - (To) imam prav 'Se ne motim', temelji na posedovalcu prav(a) - Sami, v vrednostno razmerje do denotata je vnesena osebna prvina; biti prav - (To) je prav te prvine ne vsebuje; npr. zveza biti res - (To) je res posedovalca sploh ne prenese, zato nima variante z imeti; kar sama se vsiljuje misel, da Kar je prav, ni nujno res oz. natančneje To imam prav ni nujno, da Je to res.35 - Sicer pa je vezni biti glede na pomen povedkovega določila veliko bolj odprt kot pomensko (leksikalno) vsaj delno obremenjen imeti. Če že velja, da so stavki z imeti v povedku v celoti pretvorljivi v stavke z veznim ali polnopomenskim biti, in sicer po pretvorbi Pi in P2, deloma tudi P3, obratno ne velja: biti v svojem temeljnem pomenu 'obstajati', pa tudi npr. kot dvovezljivi frazni glagol s prvotnimi povedkovniki, ki jih ni mogoče povezovati s svojilnostjo (v najširšem smislu), ne vstopa v pretvorbeno zvezo z imeti.
3 Pomenska razčlenitev glagola imeti je odprla temeljno pomensko razmerje z glagolom biti: dve pretvorbeni možnosti, ki zajemata glagol imeti v celoti -pretvorba v svojilni rodilnik (ev. dalje v svojilni pridevnik) in v prostorsko prislovno
__ Ustaviti se velja ob primeru Koliko je ura, ki ga J. Toporišič (1980, 156) izpeljuje iz Koliko je bilo ura, to pa »verjetno« iz Kolika je (bila) ura, kjer je koliko po tej razlagi povedkovo določilo. Ponuja pa se tudi variantna razlaga, kjer je mogoče tip Koliko je ura? razumeti eliptično v smislu Koliko časa (angl. the time) 'časovnih enot' je 'se nahaja' na uri (angl. a clock)?, pri čemer v slovenščini sovpada ura s pojmom časovna enota in priprava, ki s časovnimi enotami meri čas; Koliko je ura? Ura je tri dejansko torej pomeni 'Koliko časovnih enot je na uri' oz. 'Na uri so tri ure'.
__Omeniti je potrebno tudi par Je rad (doma) : Ima rad (dom), kjer se traznemu glagolu imeti rad (koga/kaj) pojavlja sopomenka ljubiti.
zvezo -, ga povezujeta z glagolom biti. Na podlagi teh dveh pretvorb se je potrdil glagol imeti kot poseben način prostorskosti česa - bivanja česa ev. koga v prostoru glede na temeljno orientacijsko točko - nosilca svojilnosti, t. i. posedovalca (posesorja).
4 Pomenske skupine glagola imeti z delitvenimi merili
1	nefrazeološkost: imeti
1.1 nenaklonskost: pretvorba P1 (svojilnost) - dosledna, pogojna; pretvorba P2 (prostorskost) v širšem smislu; biti in imeti v nad-/podpomenskem ali sopomen-skem razmerju
1.1.1	svojilnost: doslednost pretvorbe P1; P2 (prostorskost) v ožjem smislu; biti in imeti v nad- oz. podpomenskem razmerju
1.1.1.1	prava: Sam1 4 č+, Sami 4 č-, dvovezljivost glagola imeti; Prids po pretvorbi P1 v vseh skladenjskih vlogah; sopomenskost 'posedovati, biti lastnik':
Sosed ima avto
1.1.1.2	neprava: enovezljivost glagola imeti; Prids, nastal s pretvorbo P1, raz-vrstitveno omejen na položaj ob samostalniškem jedru
1.1.1.2.1	razmerna: Sam4 4 č+; tipična P3 izloči pri rodovnih (družinskih) povezavah dvosmernost razmerja med Sam1 in Sami, kar utemeljuje dopolnjevalno protipomenskost: Sosed ima ne~aka - Sosed je stric (nečak - stric)
1.1.1.2.2	sestavinska, celota - del: pretvorba (tudi) v sestavinski rodilnik (Riz); po P1 nastali pridevnik je vrstni; sopomenka 'biti (sestavljen) iz, sestavljati'
1.1.1.2.2.1 vrstna (generična)
1.1.1.2.2.1.1	celota vrste (vse v vrsti)
1.1.1.2.2.1.1.1	prvotna: Človek ima roke; Jez ima bodice; Celica ima jedro
1.1.1.2.2.1.1.2	posledična: Teden ima sedem dni
1.1.1.2.2.1.2	posamezne sestavine (pod)vrste: Hiša ima tri nadstropja
1.1.2	prostorskost: P2 - biti in imeti v (pretvorbenem) sopomenskem razmerju; pogojnost pretvorbe P1 (odsotnost Prids v stavku s povedkom imeti); sopomenka 'pripadati'
1.1.2.1	zakrita ali zakrita in izražena: Sami 4 č-; dvovezljivost glagola imeti; ev. Prids po pretvorbi P1 v vseh skladenjskih vlogah: Urednik ima (njegovo) gradivo -Gradivo je urednikovo - Njegovo gradivo je pri uredniku; (Tvoje) klju~e imam v Žepu - Klju~i v žepu so moji - Tvoji klju~i so pri meni v žepu/v mojem žepu
1.1.2.2	razmerna: Sami 4 č+: Sosed ima zidarje - Pri sosedu so zidarji/sosedovi zidarji
1.1.3	lastnostnost: enovezljivost glagola imeti; uveljavljanje različnih možnosti pretvorb P3
1.1.3.1	videz, (telesna) lastnost: Sosed ima brado - Sosed je bradat
1.1.3.2	posledično stanje, (implicitno) dejanje: Bolnik ima vro~ino - Bolnik je vro~i~en; Otrok ima napisano nalogo - Otrokova naloga je napisana; Sosed ima študenta na hrani - Študent se hrani pri sosedu - Sosed hrani študenta
2	frazeološkost:
2.1	imeti za
2.1.1	nenaklonskost - namembnost; enovezljivost glagola imeti: Klop ima za
spanje - Spi na klopi
2.1.2	naklonskost
2.1.2.1	izražena: Trditev imam za resnično - Menim, da je trditev resnična
2.1.2.2	zakrita: Pozdrave imam zate - Moram te pozdraviti /Naročeno mi je, naj
te pozdravim
2.2	imeti se: pretvorba P3: Imamo se dobro 'Smo v dobrem'.
LITERATURA
Filipec, j., 1985: Českd lexikologie. Praha: Československa akademie ved.
Halliday, m. a. k., 21994: An Introduction to Functional Grammar. London: Edward Arnold.
Kačala, j., 1971: Doplnok v slovenčine. Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej akademie vied.
Korensky, j., 1972: Funkce českych sloves byt a mit ve vetnesemanticke »strukture« si-tuace. Jazykovedny časopis 23/2. 159-168.
Kunst Gnamuš, o., 1995: Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Center za diskurzivne študije.
Lubocha-Kruglik, j., 1998: Mieč czy bycz - to jest pytanie. Zagadnienia slowotworstwa i skladni w opisie wspolczesnych jazykow slowianskich. Katowice: Widawnictwo Uniwersytetu Sl(skiego.
Lyons, J., 1975 (1968): Einfürung in die moderne Linguistik. München: Verlag C. H. Beck.
-	- 1980 (1977): Semantik (Band I). München: Verlag C. H. Beck.
-	1983 (1977): Semantik (Band II). München: Verlag C. H. Beck.
Marcel, G., 1962: Byč i Mieč. Warszawa.
Mikuš, R. f., 1960: Prostorni podatak dogadaja: teorija i govorni izraz. Radovi 1/1. Zadar: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet. 7-30.
PIPER, P., 1997: Jezik i prostor. Beograd: Biblioteka XX vek.
PiTHA, P., 1972: K semanticko-syntakticke charakteristice slovesa m 1 t. Slavica pragensia XIV. Praha: Universita Karlova.
-	- 1991: K popisu privlastnovacich adjektiv II. Slovo a slovesnost Ln/2.
POGORELEC, B., 1972: Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji. Linguistica.
Quirk, R. /.../, 131995: A comprehensive grammar of the English language. London, New York: Longman.
Štepan, J., 1985: Ke kategorii posesivity a jejimu ztvarneni v jazycich. Slovo a slovesnost XLVI/1. 20-27.
Topolinska, Z., 1985: Autour de la notion de relation possessive. Prilozi X 1 - Oddelenie za lingvistika i literaturna nauka. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Skopje.
Toporišič, J., 1980: O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu biti). Lin-gustica.
Vidovič Muha, a., 1981: Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov. Slavistična revija 29. 19-42.
-	- 1985: Primeri tvorbenih vzorcev glagolov. XXI. Seminar slovenskega jezika, literature in
kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
-	- 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Partizanska
knjiga (Znanstveni tisk), Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
—	1988a: Kontrastive slowenisch-deutsche Typologie der Nominalkomposition. Wiener
slawistischer Almanach (Band 22). Gesellschaft zur Förderung slawistischer Studien. Wien. 311-323.
—	1996: Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika. Obdobja
15. Kopitarjev zbornik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 115-131.
-	- 1997: Razmerja med leksemi in homonimija. J. Balint: Slovar slovenskih hom.onimov.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Summary
1	The verbs imeti ('to have) and biti ('to be) belong to the so-called class of verbal primitives or primary verbs, defined, as is well known, by the fact that they cannot undergo further semantic analysis. Also common to both verbs is the expression of spatial location; however, only biti is spatially open and indefinite, while imeti ties the spatial orientation point to the possessor. - The point of departure of the present semantic analysis is the verb imeti. Through transformations into possessive adjective (T1), adverbial of location (T2), and through all other non-possessive and non-spatial ones (T3) it displays a close semantic relationship to the verb biti. The rich linguo-systemic stylistics derived from these transformational relationships between the two verbs is based on the question of the theme and or rheme in the sentence, i.e., on textually-based functional sentence perspective. - The criteria used in this semantic analysis are paradigmatic, i.e., particularly synonymy, hyper-and/or hyponymy and antonymy; syntagmatic, i.e., particularly verbal government; and paradigmatic-syntagmatic, i.e., the distribution of participants around the verb, particularly with respect to the sub-category of gender +/- human, and transformational possibilities.
2	The verb imeti and verbal phrases imeti za and imeti se are related by the lack of possibility of having prefixes, i.e., they are without the formal possibility of expressing perfectiveness. The verbs imeti and imeti za have, among others, modal meaning: imeti as expression of possibility, e.g., Ta pa ima s čim plačati [He/she has something to pay with] 'Ta lahko plača' [He/she can pay]; necessity, e.g., Sedaj imaš delati 'Sedaj moraš delati' [You have to/must work now]; expectancy, e.g., Vlak ima odpeljati vsak čas [The train must leave any minute] 'Vlak naj bi odpeljal / (ev.) bo odpeljal vsak čas' [The train should/will leave any minute]; imeti za as an expression of probability, e.g., Trditev imam za resnično [I consider the statement true] 'Menim, da je resnična' [In my opinion the statement is true], desire, inclination - Ima me, da bi odšel [I am inclined to leave] 'Želim oditi' [I want to leave].
2.1 The verb imeti can be autosemantic or synsemantic; the recognition of the former or latter character is based on the possibilities of syntactic distribution of the possessive adjective resulting from the transformation (T1). This criterion leads to the logical conclusion: if a possessive adjective is derived from an autosemantic verb imeti, it can be used in all syntactic functions, i.e., it is fully functional; if its semantic base consists of the semantically weakened imeti, it cannot be used as a predicate nominal. The reasons forbidding the predication of possessive adjective are evident from the characteristics of the nominal phrase resulting from the transformation. This phrase is either (a) a possessive adjective with the suffix -ov or -in used with a noun denoting kinship relations, e.g., sosedov brat [the neighbor's brother], or the characteristic, state (after an act) of a person, e.g., sosedini dolgi lasje [the neighbor's long hair], bolnikova vročina [patient's fever], or (b) a generic adjective meaning common possession, e.g., šolski vrt, and possession of parts, e.g., človeški možgani. Generic adjectives as lexical items (lexemes), by definition cannot be
predicate nominals and as such they can only form a set phrase with a nominal nucleus. -According to this criterion imeti is autosemantic when it expresses realpossessiveness, e.g., Sosed ima avto [The neighbor has a car] - Avto je sosedov [The car is the neighbor's/The car belongs to the neighbor], and real locality, e.g., Urednik ima gradivo [The editor has the material] - Gradivo je urednikovo/pri uredniku [The material is the editor's/with the editor]. In all other cases, that is, in most cases, it is semantically weakened, auxiliary. - Both semantic groups with the autosemantic imeti are defined by a different priority of the transformational relationships with biti: the transformation of the possessed (N4) into possessive adjective (A1), which is primary to (real) possessiveness, plays a role in the non-semantic nature of biti, in its exclusively copulative function, e.g., Sosed ima avto - Avto je sosedov. The transformation of the sociative, not necessarily possessed (N4), into an adverbial of location, which is primary to (real) spatiality, preserves the autosemantic nature of the verb biti. The initially mentioned hierarchy of the spatial meaning expressed by these two verbs has thus been confirmed on the formal plane.
2.1.1	In the semantic group of possessiveness, which is defined, as previously shown, by the transformation (through Gp) into possessive adjective (T1), another characteristic of the real possessiveness is the synonymy with biti lastnik, posedovati [to be the owner, to own] and the dual valency. - The possessiveness of the relationship and component and their many sub-types are defined (besides by the single valency) by the fact that the possessive adjective resulting from the transformation T1 is limited to the position next to a noun, e.g., Sosed ima nečaka -sosedov nečak - *Nečak je sosedov [The neighbor has a nephew - the neighbor's nephew - *Nephew is the neighbor's]. A typical transformation T3 eliminates (consistently) bi-directionality in the relationship between N1 and N4 in kinship relations, which justifies complementary antonymy: Sosed ima nečaka [The neighbor has a nephew], therefore Sosed je stric [The neighbor is an uncle] (cause and effect: nephew - uncle). - Possessiveness of parts is defined by the relationship of whole (N1) vs. part (N4). A typical transformation is (also) into genitive of parts (Giz), which results in the synonym sestavljati 'biti (sestavljen) iz' [to consist of].
2.1.2	The meaning of spatial location shows particularly on syntagmatic plane shows parallelism with the meanings of possession. The meaning of real spatiality, too, has dual valency, but the primary transformation T2 puts forth the phrase with imeti in its spatial meaning. The transformation into possessive adjective (A1) is not at all possible if the possessed already has the possessor, i.e., if N4 is already has an attribute in a form of a possessive adjective: (Tvoje) ključe imam v 'epu [I have (your) keys in my pocket] - Ključi so pri meni v 'epu / Moji ključi so v 'epu [The keys are in my pocket/ My keys are in the pocket] - Tvoji ključi so pri meni v 'epu [Your keys are in my pocket].
2.1.3	A very large and, with respect to various semantic criteria, highly fragmented group is defined by single valency and a semantically weakened verb (auxiliary) as well as the abstract nature of the possessed (N4); it involves the characteristic, state after an act, (obscured) act, e.g., Sosed ima brado [The neighbor has a beard]; Bolnik ima vročino [Patient has fever]. In principle the transformation into a corresponding expression of state, e.g., Sosed je bradat [The neighbor is *beardy], Bolnik je vročičen [Patient is feverish], act, e.g., Ima predavanje - Predava [He/she has a lecture - He/she is lecturing] is possible.
2.2 With regard to the transformational relationship between the verbs imeti and biti it becomes evident that only the transformation T2 (spatiality) in the verb imeti relates this verb to autosemantic biti. The transformation includes the mandatory rearrangement of participants' roles: the first actant - the possessor, expressed with N1 in a sentence with a predicate imeti becomes in a sentence with a predicate biti an adverbial with the meaning of
local circumstance, e.g., Kdo ima kaj - Kaj je pri kom [One has something - Something is with one]. The connection with the copulative role of biti is established by transformations Ti and T3: along with reducing the number of participant roles Ti changes imeti with dual valency into biti with singular valency, e.g., Kdo ima kaj - Kaj je od koga [One has something - Something belongs to one]. - All non-possessive and non-spatial transformations of imeti (T3) establish the connection with the copulative biti as well, and in predictable circumstances with some other autosemantic verb, e.g., Ima dolge lase - Je dolgolasa [She has long hair - She is long-haired], Delo ima opravljeno - Delo je opravil [He has his work finished - He has finished his work], however, Ima delo - Dela [He has work - He is working] (besides njegovo delo [his work]).
3 The semantic analysis of the verb imeti based on syntagmatic and paradigmatic criteria has opened a fundamental semantic relationship with the verb biti: two transformational options, which entirely cover the verb imeti - the transformation into possessive adjective and into spatial adverbial phrase - relate it to the verb biti. Based on these two transformations, the verb imeti establishes itself as a specific way in which something or somebody exists in space with respect to the basic orientation point - the bearer of the possession, i.e., the possessor.