N » J T « d J1 slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovesih delavce* v Ameriki. (The 1 a r g e * t Slovenian Daily ta the United States. Issued every day except Sunday! and legal Holidays. 75,000 Headers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of of March 3, 1879. NO. 130. — ŠTEV. 130. NEW YORK, MONDAY, JUNE 5, 1922. — PONDELJEK. 5. JUNIJA, 1922. TELEFON: 4687 CORTLANDT. VOLUM E XXX. — LETNIK XXX. ANGLEŽI KORAKAJO PROTI ULSTERSKI MEJI VELIKA OJAČENJA, VKLJTJČ NO 97 LETALCEV, SO DOSPELA V BELFAST. — VSE KAŽE, DA BO PRIŠLO DO SPOPADOV. PROMET JE JAKO OMEJEN. - VSAK, KDOR BO PLENIL, BO STROGO KAZNOVAN. Belfast, Irska. :t. junija. — Oja-eenja za angleške vojaške sile v severni Irski so pridela vrcti da-ws v Belfast in čete bodo prihajale - kozi ecli naslednji teden, sn-glasno z načrti, ki so uveljavljeni m <;;»j. Mesto s«« je moralo vrniti k energičnim olki iz Live rjioola bodo sledili. T'eto Iwido im-tanjene v Ballvkinder taborišču ki je do preteklega leta vse-li"val<» približno dva tisoč interniranih ljudi. Predno so pričala pt hajati ojačenja, je bilo* v Ul-Ktru devetnajst bataljonov, daleč jM«d vojno silo. R<-|fast j»* imel sorazmerno miren konec te«kia. Dva vojaka in tt je civilisti so bili ranjeni tekom pohlanskfga streljanja. Rekord i/n fwui« - bdjk a kaže osemnajst n rivdi ter štiri in sedemdeset ranjenih tekom nemirov v tem mestu • ►prt/iti je bilo preeejšno ob rovljenje plenjenja, ki je predstavljalo glavni znak nemirov v juliju in avgustu leta T!*20 in o-bbstj s«, izdale svarilo, da bodo m izprano zatrle vse poffkuse plenjenj«. Omejit \ e glede premeta bile uveljavljene danes ob Londonderry Donegal meji. Veliki omni-1'i'si. k; vozijo med mesti v prosti ir^ki državi ter Londonderry jem, n so mogli priti preko meje. CELA DRUŽINA ZA EN DOLAR V Detroitu, Mich., živi I*£te in izplačuje "Kr. postni čekovni urad in ".lHiliau~-ka tanku" v LjuMjani. Zagrebn. Beogradu; Kranju, Olju, Ma-ril-.m . I •uttrovnlkii, Splitu, Sarajeru «li drugod. kjer je pač za hitro ijpU^lo nafneodneje, 300 kron ____ $ 130 1.000 kron ____ $ 4 00 400 k^on ____ $ 1.70 5,000 kron ____ $20.00 500 kron ____ $ 2.10 10,000 kron ____ $39.00 Italija in zasedeno ozemlje: RazfH»4iljtt i>a zadnje po&te iu Izplutje "Jptlrans-ka banka" v Trstu, Opatiji in /Jidru. 50 lir ---- $ 3.10 500 lir ____ $27.50 100 lir----$ 6.00 1000 lir ____ $55.00 300 lir ---- $16.80 Vredno* kremam, dinarjem in liram aedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz teca razloga nam ni mogoče podati natančne cen p vnaprej. Mi ratuuinio po ceni onega dne, ko nam ^ospe poslani denar t roke. Avstrija: V Avstriji izvršujemo Izplačila potoK. -Adriatisrhe Bank** na Dunaju km m <> v ameriških dolarjih, katere se laiiko zamenja tam jakc ugodno za krme. Več izjasnila najdete nižje v tem oglasu. V Jugoslaviji, Italiji In zasedenem oirmlju izvršujemo iiplačila tudi r efektivnih dolarjih, ali z drugo besedo, v gotovem araerikanskem dravjo. Na nakaznici alt v pismu naj bo vidno napisano, da ne ima izvršiti izplačilo v dolarjih. Poleg zneska, ki n«j » izplača v amerikanskem denarju, r- nam mora poslati tudi za poštnino in druge strofte k:ikor sledi: Za izfdačila do fio,— po 50 centov, zn izplačila od $10.— do $50.— I*) $1.—. za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali ik> $2.—.od sto. Ako biva naidovnik v kraja, kjer Jadranska banka nima svojega urada. da bi mu dolarje na mestu izplačala, mu jih pošlje v denarnem pUmu na zadnjo poffto. To Je najsigurr^ji načlr nakazila, da dobi natdovnik irsnično v roke ameri&ke dola i je, katere lahko potem proda, kjer mu najbolj k a ž«. Od kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo svoje valute na "Narodno banko"*, pa nI posebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dohl v New Yorku mnogokrat za dolar več kron ali dinarjev kot v Jugoslaviji, Denar nam je poeiatl najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Strest New York, N Y. FANT OBTOŽEN UMORA DEKLICE Sedemnajst let stari Francis Kluxen obtožen, da je umoril enajstletno Žaneto Lawrence. IVtomstown, N. J., 4 junija. — Sedemnajst let stur fant ho nastopil jutri pred sodiščem, obložen umora enajst let stare deklice. Poseben pravilnik lin imenovan. ko bo nastopil fant. Fran-eis Klnxeii, pred višjem sodiščem tnkajšnem mestu. Žrtev umora je bila Žaneta Lawrence, koje razmesarjeno truplo so našli v Kluxen gozdu dne 6. oktobra preteklega leta. Kant f>o stavljen pred sodišče, kakorhitro l>o imenovan poseben kazenski pravd ni k od sodnika Parkerja. Okrajni pravdnik John Mills je naprosil, naj so ga oprosti t«' naloge. Pil je priča obravnavi proti Frank Jančareku, ki je liil pred kralkim oproščen ob-dolžbe, da je umoril otroka. Generalni pravdnik Mc(ran iz \7ew Jersey je tudi naprosil sodnika Parkerja, naj <_ra oprosti zasledovanja Kluxen dečka ter navedel kot vzrok svoje namerava-p« potovanje v Kvropo. Ko so nny'i truplo Žanete Lawrence je bila vzbujena senzacija po eeli okolici. Kluxen je bil prvi, ki je bil aretiran kot osumljen umora. Približno dvajset ran. povzročenih od žepnega noža, so našli na truplu deklice. Obleko mladega Kluxcna so natančno preiskali ter sc je glasilo. da niso našli na njej nobenega krvnega madeža. Po strogem zaslišanju je bil izpuščen. Več nadaljnih je bilo aretiranih in ob času njih aretacije se je plo->no domnevalo, da je eden izmed aretiranih kriv grdega zločina. Več kot dvesto prič je zaslišala velika porota v družbi uradnikov v Morristown, odkar so našli truplo deklice. Šele predvče-rajšnem pa se je snin zopet obrnil proti mlademu Klnxenu. Aretirali so «ra ter odvedli v ječo. 01) gotovem času tekom iskanja morilca mlade deklice se je tavilo uradnikom neformalne zahteve, naj se drži mladega Kluxcna v ječi. "Okrajni pravdnik Mills pa je baje odgovoril: — Jaz nočem biti stavljen v položaj, da bi kazenski zasledoval lemnajst let starega fanta. Ro se je vršila obravnava proti Jančareku v zvezi z umorom mlade Lawrence, je nastopil mla di Kluxen kot priča. Portvrgli so ga strogemu križnemn zašli šanju. Ob onem času je zanikal osledno, da ve kaj o okoliščinah, ki so dovcdle do napada na de-klico ter do njene tragične smrti. Okrajni pravdnik Mills je bil nato poklican kot priča za državo. Rekel je. da je govoril s fantom in da si je ogledal njegovo obleko, da pa ni našel nikakih sumljivih znakov na obleki dečka. Jančareka je zastopal Andrew van Blarcom. Glasi se, da bo najbrž imenovati izvanrednim pravduikom od sodnika Parkerja v procesu proti mlademu Klux-enu. Okrajni pravdnik Mills ni hotel včeraj razpravljati o slučaju. X;i temelju preiskav se je do-frualo. da sta bila mladi Kluxen in Žaneta Lawrence prijatelja. Ob času njegove prve aretacije se je izvedelo, da je l>il v gozdu nekaj č»sj« pred ali nekaj časa po zavrženem umoru. Bil je izpuščen kmalu po aretaciji proti jamšči-ni $5000. Nadaljna čudna epi sod a v slučaju je bilo "priznanje" nekega blaznega človeka, ki se je nahajal v bolnici v Central Tslip, L. I. Slednji je opisal na izrazit način. kako je "umoril" deklico. Fgotovilo se je, da ni bil mož nikdar na dotičnem mestu, kjer je bil izvršen umor. Nato pa je bil aretiran Jančarek, vrtnar, katerega so našli bloditi po jrozdti. Nato se je izvršilo aretacijo več potepuhov v zvezi s slučajem. Pri veliki poroti, ki je stavila pod obtožbo ml a de« a Kluxena. ie bilo več odličnih ljudi. Eden teh je bil Seth E. Thomas, milijonar in izdelovalec ur. Tudi pet žensk je bilo v tem preiskovalnem zastopstvu. AEROPLAN PADEL V ANGLEŠKI KANAL. i Folkestone, Anglija, 3. junija. Neki francoski aeroplan, ki je letel z zračne postaje v Croydon, v bližini Londona, v Pariz, je padci danes zjutraj v Angleški kanal. Pilot in dva potnika sta uto-; nlla. Neki parni-k. ki vozi preko i kanala, je pobral iz morja dva [trupla. Nesreča sc je pripetila v . razdalji treh milj od angleške o-j bali. Potnika, ki sta utonila, sta bila ; neki Gordon Ley, Anslež, ter Paul j Carroll, neki trgovec iz Pariza. ' Angleški aeroplan, s katerim sta se hotela oba potnika peljati v Pariz, ni bil pripravljen, ko sta danes zjutraj dospela na letalno polje in vsled tega so ju premestili na francoski stroj. Brat Car-rclla ni hotel odpotovati z ponesrečenim aeroplanom. "KULTURNO" DELO LAŠKIH FAŠISTOV Italijanska vlada, ki je vedno podpirala fašiste ter trpela njih izgrede, je sedaj v škripcih. Rim, Italija. 2. junija. — Polo-žaj v Rolo«ni, kjer so pričeli včeraj fašisti z organizirano vlado nasilja, je bil danes še vedno zelo resen, čeprav je bilo razdeljeno mesto v štiri vojaške zone ter podrejeno vojaškem vrhovnemu poveljstvu. Odredbe, s pomočjo katerih naj bi se fašistom preprečilo prihod v mesto, pa so se izkazale kot mrtve črke, kajti tri lisoč nadaljnih fašistov je prišlo noter, da stopijo na mesto enakega število tovarišev, ki so se začasno vrnili domov. Nasilne odredbe fašistov proti komunistom in socijalistom v I okolice Bologne pa so se danes naprej. Eden najhujših izgredov se je pripetil v Bologni sami. kjer so pozijxalne bombe uničile neko socijalistično kooperativno skladišče, s čemur je bila povzročena škoda, ki znaša pol milijona lir. Fašisti so ovirali požarno hrambo pri gasilnem delu ter ji dovolili stopiti v akcijo šele potem, ko So bile sosedne hiše istotako ogrožene od požara. Vsepovsod na trideset milj dolgi progi med Bolgno in Ferraro se je požgalo društvene hiše in zborovalniee soeijalistov in komunistov. Požarna hramba iz Bologne je bila naprošena. naj nudi pomoč, a je imela že itak vse roke polne dela. V Castello Pergine je bil po/iran soeijalistični kljub, vsled česar je bila ogrožena tudi v bližini nalyijajoea se vojašnica kara bin jerjev. Dva častnika, ki sta prav posebno energično nastopila proti fašistom, so slednji obkolili ter ju brez usmiljena grdo pretepli. Rim, Italija, 2. junija. — Vsi fašistovski člani parlamenta so bili pozvani semkaj na konferenco. katero je sklical poslanec Mus-solino, načelnik fašistov, da se posvetujejo gl^de skupnega nastopa napram dogodkom v Bologne. t Advertisement) NOVI PLEMENSKI BOJI NA JUGU Več ljudi je umrlo tekom izgredov v Texasu. — Tisoči oboroženih po bitki pri Kirvin. Fort Worth, Tex., 3. junija. — Več kot tisoč belih, oboroženih s puškami, je obkolilo nekako sto črncev v bližini Kirvin, Texas, zgodaj danes zjutraj po izgredih, tekom katerih je bilo več črncev ubitih ter sta tudi najmanj dva bela izgubila svoje življenje. Čete bodo odposlane na lice mesta, če ne bodo mogle okrajne oblasti obvladati položaja. Izgredi so se baje pričeli, ko so sorodniki štirih črncev, ki so bili pred kratkim linčani radi napada na neko belo deklico, streljali na par belih, ki so delali na neki plantaži, dve milji od Kirvina. Glasi se. da so se pričeli črnci zbirati in ko je dospela vest o tem v Kirvin, je bil poslan poziv na pomoč v Mexia. Cohcica-ra in druga meta v bližini. Zaloga municije in orožja je bila poslana belim iz Corsicane, Avtomobili, polni pomožnih šerifov, so fodšii iz Mexia proti Kirvinu. Slednji kraj je v Free-tone okraju in Mexia v Limestone. Razpoloženje proti črncem je postajalo vedno slabše izza časa, ko je bila dotična bela deklica napadena. Trije izmed njenih dom-r»evanih napadalcev so bili rc-žgani na grmadi in četrti je bil obešen. Soglasno s poročili iz Kirvina obstaja nevarnost, da bo prišlo do splošne ustaje proti črncem. _JLl.AilJ| FRANCIJA JE ZA ENOTNOST ZAVEZNIKOV FRANCIJA SE ZAVZEMA ZA E NOTNOST ZAVEZNIKOV PROTI BOLJŠEVIKOM. — POINCA RE ČAKA NA ODGOVORE GLEDE POSLANICE, KI ZAHTEVA OD SOVJETOV ZAVRNITEV KOMUNIZMA. — FRANCIJA BO SKUŠALA DOBITI NA SVOJO STRAN ZAPADNE SILE. Pariz, Franciji*. 4. junija. — Memorandum ministrskega predsednika Poineareja glede ruskega vprašanja, ki je bil poslan pretekli večer vsem vladam, povabljenim. da prisostvujejo konferenci v Haaqru. vključno Združene države, a izključno Nemčijo in Rusijo je vseboval krat-komalo zahtevo, da opusti Rusija sovjetske princ i pije crlede vladi1 kot ceno za evropsko pomoč, pri rekonstrukciji Rusije. Skozi celi dokument se vleče kot rdeča nit trditev, da je vsako občevanje z Rusi nemogoče, dokler ne umaknejo svoje deklaracije z dne 11. maja glede boljševiških principi-jev. Memorandum ministr. predsednika je smatrati za obrazložitev stališča Francije napram liaa-ški konferenci. Vabi tudi druge dežele, da dajo izraza svojim nazorom. Kot je povedal Poincare v če-tretek poslanski zbornici, se Francija še ni odločila, če naj pošlje delegate v Haag in ministrski predsednik očividno upa. da bo dobil odgovore na včerajšnjo poslanico ter vzel v pošt ev nazore drugih narodov, predno bo formuliral konečni sklep v tem oziru. Poincare je tako jasno obrazloži! svoje nazore v poslanici, da ne bodo mogle druge de/ele. po pre-šlndiranju njegovega stališč a. storiti ničesar drugega I. junija, da se sesta-nejo z zastopniki drugih zapadnih sil. čeprav ne bodo stopili v stik s t; vendar kap in sicer po operaciji, kateri se je pred kratkim podvrgel. da se pot o m nje odstrani krogi jo iz njegovega tilnika. Riga, Lctska, 4. junija. — Sovjetski zastopniki v Rigi so izjavili danes, da niso čuli ničesar o poročilu, da je zadel ministrskega predsednika Leniim kap. Izlet v Jugoslavijo. Zadnji čas je za onega, ki namerava v stari kraj, in hoče imeti vse udobnosti na izletniškem pamiku "Paris", da se javi Parnik "Paris" odpluje iz New Yorka 14. junija in 24. bomo ie vsak na svojem domu. Francoska družba mi je zagotovila vse mogoče udobnosti za izletnike v tretjem razredu na parniku "Paris" in tudi onkraj po železnici Parn& "Paris" je največji parnik francoske družbe in jc naj-moderneje urejen. Čimveč nas bo, tem prijetnejše bo, zato ne odlašajte, da ne bo prepozno. Okrog sto se jih je do-sdaj že javilo. L Benedik. Pozor! London, Anglija. junija. — j Prihod angleških vojaških ojačenj t v Belfast se je smatralo tukaj ■ splošno za znamenje, da se je via-, j da konečno ojunačila ter sklenila odločno nastopiti v severo-irskem 1 I položaju. V Londonu se tudi go- ivori. da se bo 1'lster najbrž po-rabilo knt bazo za napredov^inje v južno Irsko v slučaju, da bi se angleško-i rska pogodba konečno izjalovila. SKLEP ANGLEŠKIH PKEMO-GARJEV. London, Anglija. 3. junija. — | V številnih majnarskih okra jih j Anglije sc je sprejelo resolucije, ki se zavzemajo za bojevito akcijo -»spričo nadaljnjega skrčenja plač. Delodajalci v Lancashire, < beshire in severnem Staffordshire so obvestili delavec o nadalj-nem skrčenju plač r.a deset, odstotkov sedanje puičilne lestvice.1 Plače znašajo sedaj približno de-set odstotkov več ktd v časih pred vojno v primeri z osemdeset- odsotnim j hi višanjem /ivljenskih stroškov. Številni rovi delajo le s skrčenim delavnim časom. Voditelji delavcev si na vse mo goče načine prizadevajo, da preprečijo prek in jen je dela ter koncentrirajo vse svoje napore na to. da dovedejo vlado do tega, da zmanjša življenske stroške s podporami ali na kak drugi način. V nekaterih krogih se dnje izraz;; strahu, da bo prišlo do upora .tied premogarji. še predno bo mogoče razpravljati o j»olozajti na premogarski konferenci, ki se ho vršila julija meseca. Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja; ker je bila (triprocentna kvota)' tozadevna potava podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znabee iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni. ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York '_____ _______ (Advertisement) GLAS NARODA. 5. JUN. 1922 \ "GLAS NARODA" _CLOVKNIAN PArlLV)____ i •—i Publish«« by a w i Plortnig Publishing Comfux £A Corporation^ P WAN K IAK1IW, Pfldfrt_LP Ulj »ENEPIK. Tr—ur«r W*e« o* Bu«ln«M of tha Corporation and Addraaaaa of Abova Offloorai •I Cortland« btroot. Borcu«h of Manhattan, Now York City, N, Y. "O—a Naroda** Izhaja vsaki dan Irvzcmil nadalj In praznikov. DopisL Peter Zgaga "Q*"a Naroda** Izhaja vaakl dan tzvzamil nodal] In praznikov. Ca colo iota volja llat za Amarlko In Canada .............. $6.00 Z a pel lata ....................... H.00 Za totrt lota ........ 91.BO Za Now York sa colo lato........ t7.0i za pol lata |1M Za Inozamatvo za colo eila za uravnavo stavke ter novo ureditev premegarske industrije. "Že en teden pred izbruhom stavke je naš list pozival na imenovanje takega komiteja. Ponovno je izjavljal, da je uravnava brez vladnega posredovanja malo vrjetna ter da bo tem boljše, čim preje bo administracija nastopila. "Izkušnje antraeitnih delodajalcev in zastopnikov prcinogarjev na konferenci so pokazale težkoce, nabirati podatke. Taki koraki so le potrebni uvodni koraki k konstruktivnim predlogom in priporočilom, ki so edini sposobni napraviti konec sedanji stavki ter preprečit i nadaljne. "Težko je uvideti, kako bi se mogla administracija izogniti imenovanju zastopstva, ki bi imelo polnomoe uveljaviti sklepe ter jih tudi s silo izvesti. Proizvajalci mehkega premoga se cjosedaj niso niti sestali z zastopniki svojih delavcev in pogajanja med antracitnimi delodajalci in premogarji so dospela do mrtA'e točke. Z vsakim dnem se hitreje bliža trenutek, ko bo pričelo 7>ri-manjkovati premoga. Ali obeta to direktno uravnavo, brez posredovanja in vmešavanja vlade? "< as za pogumno akcijo administracije je bil pred prvim aprilom Njena politika zavlačevanja pa le vabi v deželo trpljenje, ki bo brez dvoma spremljalo resno pomanjkanje premoga." To so izvajanja kapitalističnega lista, ki ima v toliko prav, da bo dežela trpela v slučaju pomanjkanja premoga. To se pravi: — trpeli bodo navadni ljudje, ne pa premogarski baroni, ki se bodo v onem času mudili v Švici in drugih evropskih letoviščih ter se smejali v pest. < lankar pravi, da naj bi taka vladna komisija preiskala razmere v industriji. Kongres sam je hotel to storiti ter zahteval od preniogarskih baronov, naj predlože svoje knjige glede produkt ijskih in drugih stroškov. < 'e bi imeli premogarski baroni čisto vest, bi odgovorili: — Tukaj so knjige. Izprevideli boste, da mi reveži ne zaslužimo toliko, da bi preživeli ter oblekli svoje nage otročiče. Oni pa niso hoteli predložiti svojih knjig, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da so njih dobički velikanski in da skušajo šo več izmozgati iz naroda ter še manj plačati svojim ljudem, ki tvegajo za beraško plačo slehrni dan svoje življenje. Farrell, Pa. Vročina, vročina je začela pritiskati. Najbolj smo prizadeti mi, kateri delamo v železnih vročih tovarnah. Pločevina, kakoršno tukaj izdelujemo, se največ uporablja za rezerviranje sadja. Pri vsakem jjrocerkstu si jo lahko ogledate. Ako gospodinje bolj pridno1 kupujejo ono sadje v pločevinastih škatljah, več dela in zaslužka imamo mi. Jaz bi kar na mojo odgovornost prrppročal vsem cenjenim slovenskim gospodinjam, naj kolikor več morejo pokupijo in uničijo onega sadja iz pločevinastih škatljic. Obenem je sadje tudsi zdravo. Posebno pozornost polagamo pri izdelovanju pločevine na snago. Da boste imeli malo pojma, kako se tanka pločevina izdeluje, povem na kratko. Najprej se segreje in valja dve plecii ena za drugo. Potem se jih dene skupno nazaj v peč, nakar zopet pod valjarje. Ko je dovolj raztegnjena. se jo pripogne približno tako, kot ženska žepne rutice lika. Iz dveh nastanejo štiri, iz štirih < stili. Ko pride izpod valjarjev iz-gotovljen, vidi se ti samo en komad,. v resnici jih je pa osem skupaj. Potem se ta kos pločevine na škarjah zreže navee kvadratnih ali parvokotuih komadov. Tedaj ga pa mi opnerji v roke dobimo in ga razdelimo v posamezne dele. Ako je dober materijal, se rado odpira, drugače je pa joj. Kavno danes me je ta zanikama pločevina tako dražila, da bi se rad na najvišjo instanco pritožil, sa mo če bi za ona vrata vedel. Včasih se je ta vražja pločevina rada • dpirala vsaj na prvem koncu ali spredaj, sedaj se pa ne da ne spredaj, ne zadaj. Da bi kaj mislili zboljšati nas položaj s pomočjo stavke, to nam iše v glavo ne pride. Imamo legate izkušnje iz leta 1919. Mislim, da je za sedaj najbolje voljno trpeti. Kdor ima delo, naj se ga drži. Anton Siuičič. Iz Bele Krajine. Vsakdo, ki pride v stari kraj, se čudi, kako napreduje nekdaj tako zapuščena Bela Krajina. V Črnomlju ima g. Dol t ar livarno, elektrarna je že dve leti. Sedaj je dograjena velika parna žaga na črnomeljskean kolodvoru. Židovska lesna družba, ki lx> v kra*k< m času zrušila Veliko Bukovje, Ko zgradila tudi svojo žago blizu ko-lodvora. V Gradaeu se sili neki češki Nemec, da bi od jedel kmetom lože gradačke graščine, ki bi po agrarni reformi pripadale narodu. Kmetje, z'axti A meri kane i. zidajo in popravljajo svoje stanje. Žuniči so postali eel trg in tudi na PrelMd je precej novih hiš. Lanska suša je naredila precej škode, zlasti pri živini, ki se kar ne more popraviti. Prihodnjič napišemo o našem belokranjskem gospodarstvu več in bomo sedaj prinašali stalne članke o belokranjski domovini, da boste točno poučeni o vsem. kar se godi v starem kraju. Iz Slovenije. Moški lahko nosi slamnik tri ali štiri poletja, seveda, ee ima srečo. da ga v restavrantu desetkrat a!i dvajsetkrat za boljšega zamenja. * * * New York je izvanredno čudno mesto. Napadi in vlomi so na dnev nem redu. Najbolj značilno pri tem pa je; če ti koga napadeš, te bodo takoj imeli. Če tebe kdo napade. ne bo napadalec nikdar prišel policiji v roko. Ce ti komu storiš kaj zalega. boš še isti dan na sodni j i. C'e kdo drugi tebi kaj zalega stori, bodi prepričan, da ne bo? nikdar dobil na sodni j i zadoščenja. * * * Takozvani reformatorji so osebe. ki hočejo preprečiti vsakemu delati nekaj, kar bi sami radi delali, pa si ne upajo. * * * Ne Decoration Day sem bil na pokopališču. Hodil srni od groba • 1 > groba ter čital napise. Vse pokopališče sem oblazil in vse sem prečital. In končno sem se nehote vprašal: — Sam Bog ve, kje počivajo slabi ljudje? TT-iteljica je pisala materi: Vaš sin je najbolj poreden fant v šoli. Ne uboga, nalog ne dela in živ je kot sama iskra. Posvarilo ga nekoliko. Mati je odpisala : — Gospodična, kar vi se brigajte zanj. Jaz imam z njegovim oee-t:>ra dosti dela. 3urj0BlnuanBfea Ustanovljena 1. 1838 3KataL Htbxxxxtu InkorDCTiran« L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. eiml lAtfJU. PTMlMdnlk: RUDOLF PEHDAN, p« i. 185th gt.. Clrr«l»»«, a Podpredsednik: IXHJI8 PALAN^, Box 10« Fear! At«.. LcvalB, O. Tajnik: JOSEPH PlSB'^SR. KIj. MJ-*. Blagajnik: GEO. L. BttOCICH, Ely, Mian. Blagajnik neizplačanih smrtnla: JOS-Jf MOVEKN. WA N. 2nd ATfc, W. Duiatk, Minn. Tihwl ilranfti Dr. JOS. V. fi RAH EX, 843 E. Ohio bti«et, S. 8.. Pltta*ir*h, Pa. Natorn) i*«: MOHOR MLADlO, 2«0S So. Lawndala Ar«. Chicago. 111. FRANK 8KRABEC, 4822 Washington Street, l>env«. Col«. Porotni idkw, I.BONARD 8IjABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREOOR J. PORENTA, 2912 Beariporoča vsem Ju^aiovanom s« obilen pristop. Kdor ied i»osiati č'an te organizacije, naj se zglaai tajnika bljifnega drui./a J. S., K. f. Za ustanovitev novih društev te p« obndte n« #L tajnika. No»o društvo se lahko vitanovl a 8 dani ad članicami. Iz Jugoslavije. Dunajsko življenje so zvali včasih "Fidelus". Dan^s jo razbojnišvto. Ore po elegantni u'tei elegantno oblečen gospod: bivši trgovinski minister Augerer. Mimo z* pripelje voz in z njega skoči možki. teče k ministru, ga j udari s pestjo dvakrat po obrazu, j skoči nazaj na voz ter se odpelje.! Ljudje gledajo ta prizor, a nihče j ne brani napadenea, n;hČe ne zgrabi napadalea. Z visokimi gospodi ni dobro črešnje zobati, in ljudje velikih pesti so danes gospodje na Dunaju. Zato se n* upa nihee protestirati. Tako se živi v .avstrijski republiki, na Dunaju, ki je včasih Jugoslovane zaničeval in pso-vol kot barbare, ušivce itd. Ampak mi, "divjaki", smo vendarle boljši ljudje- imamo le razbojniške pisače. ki pa so preveč strahopetni, da bi uporabili pest. Celo tako strahopetni so. da rajši priznavajo, da ko pred sodiščem la-prali, kakor da bi se izkazali mo-že. A tudi naši ljudje gledajo mirno žurnalistovska razbojništva, ne da bi krepko reagirali. Na Dunaju so gospodarji položaja prete-psei; pri nas jezika?i in revolverski eečkači. To je ves razloček. Prst božji? "Jutru*5 poročajo: Ko so v Črnomlju pokopali narodriega niu-čenika Ivana Kroinai ja. se je naenkrat zmračilo nebo in nastala je nevihta. Ko se je sprevod vračaj s pokopališča mwiio lii^e K romarje vega ovaduha klerikalca Jožefa Matije SkiAiea, je udarila vanjo strela, kar je naplavilo na zbrano množico silen vtis. Vse je reklo: Sedaj je na Skubftra še Bog s prstom jx>kaza;l Strola je napravila na hiši manjšo škodo. Da bi ovaduh ta dan ne zbežal z doma, bi lahko ubila .strela. Morda bodo sedaj klerikalci čudno naključje strele strele v Skubičevi hiši izkoristili v svoje obrtne namene in v ''momlju napravili riitdi tega čudeža še božjo pot k Skubicu. Senator Klofač v Mariboru. Iz Ljubljane je prispel v Maribor češkoslovaški senator Vaclav Klofjič. Na kolodvoru so pa pozdravili zastopniki narodno-soeia-i i stične stranke, predsednik češkega kluba Kureš in imenom češko-k.1 o vaško-j ugosl ovanske lige dr. T? e i sman in urednik "Borko. Senator Klofač se jf ridpeljal v F;:b> in si ogledal tamkajšnjo elektrarno. Zvečer se je vršil v Narodnem domu shod. na katerem je govoril senator Klofač. Bila je ista, kakor v Ljubljani Dvorana je bila polna. Klofač je govoril o pozitivnem delu delu za državo, o kulturnem delu in proti demagogiji. Okamenine na Pohorju. Iz kamnolomov v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju gradijo želez-nieo na jv>stajo Kibnica-Brexno. Pri kopanju proge so delavci našli med skalami krasno, še lepo ohranjeno okamenelo dreoo, ka tero obdaja plast črnega premoga. Dolžina dobla znaiša približno S metrov, premer pa 40 cm. V bli-j zini tega debla se nahaja še več okamnelih vej. Naši geologi naj bi se zanimali za to najdišče. Nezgode. Josip Privšek, dijak, .stanujoč na Žabjaku v Ljubljani, je pri šolski telovadbi padel in si zlomil levo roko. Marija Bizovičar, žena p>oštne-ga poduradnika iz Vod mat a. se je pri sekanju mesa s tako silo vsekala po palcu, da si ga je skoro odsekala. Ivan Drobnič, Žagar v Šalki vasi pri Kočevju, se je pri delu tako nesrečno vžapal v desno roko, da je moral v bolnišnico. Marija Ju20vie, mestna ubogra iz Škofje Tioke, je na ulici padla in si zlomila levo nogo. Uboj na žegnanjn v Hočah. V Hočah pri Mariboru je bilo krvavo že-grizka in ga popolnoma razmesa-i'il. Ogrizek je skušal bežati, toda besni Lešnik je dirjal za njim in .-e pri tem s tako silo zaletel z glavo v špranjo med železnimi koli na vrtu, da je ni nvogel potegniti več ven in so ga rešili iz mučnega položaja pozneje šele tovariši, ki so ga morali potegniti s silo iz nenavadnih klešč. Seveda je imel Lešnik glavo močno okrvavljeno in otečeno liee. Razmesarjeni Ogrizek pa je medtem na begi] izdihnil. Lesšnika so orožniki >e isti večer aretiral: in izročili mariborskemu okrožnemu sodišču, k.ier je popolnoma ravnodušno priznal svoj zločin. ; 1 Odlični gostje v Ljubljani. V Ljubljano so prispeli člani nove formacije v francoskem parlamentu "Amis de la Potite Kn-tente et de la Pologne" (prijatelji Malr* entente in Poljske; po-Jslanee Henri Lorin. najodličneja eian komisije za železniške zveze oh 45. meridijanu, nadalje bivši poslanec George Gro^jean in Geo. Lernaitre. Prva dva sra znana francoska zgodovinarja. Gostje so si oglodali Ljubljano ter njene kulturne institucije. Opoldne so priredili v hotelu 1'nion dejeuner nekaterim prijateljem Franeije, nakar so se odpeljali v Zagreb in od ta m v Beograd. — fV^kmslova-l ški senator Vaclav Klofač je f»ri-šel iz Zagreba v Ljubljano. V Za grebu je predaval v češkem in hrvatskem jeziku o narodnem soci jalizmu in poxe4il pokrajinskega namestnika Juraja Demetroviča; tudi v Ljubljani je predaval. Otroško bolnišnico namerava postaviti mariborsko narodno ženstvo v sjvomin na f>o-roko kralja Aleksandra z rumun-sko pi inceso Mariolo Bolnica bo varovala pogube naš najdražji narodni zaklad, naš naraščaj, in bo 'nosila ime kraljice Mariole. Grozna Ijnbavna tragedija .se je i">reil kratkim odigrala v Beogradu. Kavarnar Stanimir frpkovič je !>il strastno zaljiib-ijen v 231etno Natalijo Koustaiv-linovič. s kater«) je Ij-1 zaročen. Sun:il pa j«-, da ga Natalija ne n;rta in da je nektlo drugi osvojil njeno srce. Nekega dne je Trp-iovie ]»i,:(sel \ stanovanje Natjdi-iinih roditeljev t«-r pn»sil za r-iz-1 govor s svojo zaročenko. Bila sta sama v solii. Nenadoma s<_- je zaslišal obupen krik mlade deklice. V j en zaročenec ji je po kratkem '-Jizgovoru zakadil imm dolg ku-liinjski nož. Nezavestna s* je /grudila Natalija ter kmalu nalo izd.'hnila. ZanK-encc je planil na ulico ter se v izvoweku »/.il račun o strošek i h za bencin in olje. Minister Mila»dinovič pa je odredil, da se ima ta račun [da-! <";iti iz držiivne blagajne. Jlačim-1 sUi nra'dnik Vuko\ič zn«*ska ni ho-j tel izplačati, ker izdatek ni bil o-! snova.n v zakonu. Postopanje u-j radnika Vnkoviča je izzvalo mi-j nistrovo jezo. Pn t. 1 j«- Vukoviču : "Ali ne veste, kdo sem'' Odrejam] Ivam, da ta znesek izplačate1" Po-i tem tra je zgrabil za prsa in ga tre-S«*l ter pahnil iz urada kričeč: Napol je!" Proti ministru vlada veliko »»gorčenje, ki je povečano v sled tega. ker je dal iz stanovanja vre.'-i tudi nekega uradnika s sedmimi otroki. Pristanišče v Martinšščici. "Berliner Taghlatt" jM>n»ča: I c d> ; j - l il izročen prometnemu ministrstvu v B-gradu načrt za gradnjo i»iistani:ča v Martinščici, ki je kraj na obali med Suša ko 111 in Bakrom. Gradnjo bi prevzela neka nemška Urdka. Stroški bi znašali :I7 miijonov dinarjev. To ■)ristaJii> -e. ki bi se imelo zgraditi po najmodernejših predpisih, bi imelo mnogo prostora za izkrce-vauje in bi torej imelo mnogo večjo kapaciteto, nego baroška luka. Pn-metni minister bo pmlložil načrt z vsemi bližnjimi podatki o dotiejii nemški tvrdki ministrskemu svetu v rešen je. čehoslovaki v Jugoslaviji. Glasilo Cehov in Slovakov v Jugoslaviji, v Zagrebu izhajajoči ' Mlas" {(ila-s). objavla statistično j» niatke o številu pripadnikov če-.koslovaške narodnoiiti v Jugoslaviji. I »O navedbi omenjenega lista živi v -lugoslaviji 20^,000 oseb če^ko>lova<a da ji vsaj vzamejo glavo. .Mnogo jih je lehko zaspalo v tem upanju. Tak je človek: — vsak ima v svoji duši kot. iz ka-teiega priteče nekaj prijetnega škodoželja, če je zagazil bližnji v nesrečo! Jedlo se jc. pilo se je. in r-e so se lonci izpraznili, so se zopet nasuli m znova pristavili k ognju! Agato so zaprli v mestno hišo. Niso jo zapustile ne mesarica, ne p« kovka. ne mati Bergantova in tudi ne druge dobre ženice, ki so tidno verovale v nedolžnost dekletovo. Cvrle so. iK'klc so. in tudi sladkega vina so ji kuhale, take da je Agata sedela kakor pri svatovski m/i. Le malo je okusila jedi. veljko pa je jokala; navsezadnje je z:;spala in je spala do ranega jutra, prav kakor bi pričakovala veselega dne in ne mrzlo smrti v vodi ali pa še celo vroČK1 smrti na grmadi. Okrog devete ure in še prej je zai'elo olx'instvo zopet, pritiskati v mesto in po trgu se je trlo radovednežev kakor prejšnji dan. — Tedaj je prišel z grada gospod Joannes Franciseus. ('rez rdeče obšiti talar si je bil oblekel beli koretelj. rdečkasto kajv> je nosil in glavi, okrog vratu pa široko stolo. Takoj se je raznesla govorica. da hoče sam presvetli škof iz-povedati Agato Schwarzkobleri-co. Skof sam hotel našo Agato, pripravit' za oni svet ter ji oprati z duš** grehe, če jih je kaj imela. Takega odlikovanja v škofji loki ni bil nihče nikdar deležen, in sam Fii'*hrenpfeill mi je pozneje pripovedoval, da se tudi v najstarejših pisarijah. katerih je na gradu obilo, ne bere. Ju bi bil frev-sinski škof kdaj podelil kakemu loškemu pndložniku zakrament s\et>* pokore. Dolgo jo je izpovedoval. Kaj sta govorila, ne vem; o tem ni vedel nihče ničesar, kar je umljivo. Tudi Agata mi o tem. kolikor časa živim, ni črhnila trohice. ali tudi povpraševati je nisem upal. dobro vedoč, da bi mi ničesar ne bila povedala. Ob desetih je zapel veliki zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je p»d. a žaiostno je pel. kakor poje mrtvaško zvon. V blisku je bil trg na kolenih, in videl sem stare može. da so si otirali oči. Med klečečimi je počasi prikorakal prošt Urh in Boga je nosil v rokah, ga vzdigo-val ter blagoslavljal ž njim tiste, ki ko molili. Zopet zapišem: takega obhajila še ni bilo na loškem trgu in ga gotovo ne bo. dokler bo stalo naše lepo in bogato mesto, ki je najlepše, kar jih šteje naša kranjska dežela — Ljubljana je morda še lepša.. Ko j*' bilo obhajilo opravljeno, je izpraznila mestna gvardija trg in občinstvo se je moralo odstraniti. Hitelo je k vodi, napolnilo zo-pe* vse bregove in piifttalske travnike, pa tudi onkraj Selščice sc je tiščal obraz pri obrazu. Gospod škof je bil astro zaukazal, da morajo otroci ostati doma, pa sem jih pozneje vendarle opazoval, ka ko so silili k oknom ter pritiskali glavice k steklu, da bi na pasli svojo radovednost.' Ob polenajstih je zvon pri Sv. Jakobu zopet zapel, in moja žalostna duša je občutila, da je glas tega zvona v resnici glas pravega mrtvaškega zvona. ,Na trgu se je v vrsto postavil izprevod, kakor ga t &ti rod še nikdar ni videl. — Najprej jc hodila bratovščina Sv. Kešnjega Telesa in za~njo še druge bratovščine, pa niso nosile s sabo bander, ker ne gre, da bi bardera v zraku ph-sala. kadar spremljajo človeka na zadnji poti. Potem so korakali loški meščani in njihove žene, in lehko trdim, da ko samo najstarejši ostali doma. H koncu je prišla Agata - naj je preteklo še toliko let. še danes jo vidim, kako je stopila iz mestne jetnišnice na svetli zrak. Ni nosila druge obleke, nego dolgo, do nog ji segajočo belo srajčko, katera se je tu in tam prijemala deviških udov njenega deviškega tflesa. Bila je podobna nebeškemu angel ju. posebno še zato. ker so ji nespleteni rumeni lasje obsipali tenko postavo, ('e se je pre-stopila, smo videli, kako se ji je tresla noga. in če je sapa zaigrala s sraičico — moj Bog! — so se opazile tudi črne lise na obeh belil nogah, kjer so jo bile ožulile* težke železne verige. Pa see j vse-kdar sramežljivo sklonila, da bi pridržala belo obleko, da bi se ne mogla vzdigovati. Jezus in Marija ! Morda je vendale hodila po vtezi. katera je vodila k smrti, in so prožete z idejo, da sta zemlja in velika obrt narodna last. Naše ljudske mase so mnenja, da Je zemeljska in industrijska last posameznikov nedopusten privilegij podobno kakor fevdalne pravice pred odpravo tlačanstva pod A-leksandrom IT. Zato v tej točki ne moremo odnehati. Kar mi predlagamo. je sistem, po katerem bi prejšnji zasebni lastnik dobil pravico predkupa ali eesije in najema ali pa pravico soudeležbe pri mešanih družbah in trustih. To je popolnoma v skladu z našimi ko-lektivističnimi načeli. ADVERTISEMENTS. 'r! lings Zastopniki »Siflr^lrlTrilr-niiri........B^bB Zastopniki "Glas Narodu" kateri m pooblaščeni izbirati naročnino za daril i k "(Jlaa Naroda", suk zastopnik isuld potrdilo za svoto, Mero je prejel ln jih rojakom prlpo-ofamo. ^ Naročnina za "Glas Naroda" Za <-elo leto ?0.00; za pol leta $3.00, 7A štiri mesece $-.00; za četrt let* 1.50. Saa Frak.ciwg, CaL: Jakob I.au»ln. Denver, Colo.: i'rauk Skrabec. l'ueblo. Col*.: l'eter L'ulLg, John Germ, m Frank Jaueab. laliila, Colo.: Louia CoatoUo. jyUanapclig, IiuL: Alois Kudinan. luitoo, J ad.: Lambert ltolskar. Aurora, IU.: J. VerbiC. Chicago, 111.: Joseph lil Lah in Jo*. Bevčftč. 'oilet, HLs Fr. John ZaleteL La Salle, IU., Job. S» cUcti. lascoutah, 111.: Frank Auguatln. North Chicago, Hi.: Anton Kofeal la Math Ojrrln. Springfield, 111.: Mab-tn Barborieb. Waukegan, L1L: Frank PetkovSek. rrank 1 in, I»ans. la okolico: John R«-povg. XitzmillT, Md.: It. Vodopivec. Chisholm, Minn.: Frank Govfie. ^ly, Minn.: Jos. J. Peahel. ■Lvelelh, Minn.: rxmfs GovSe. iilbert, Minn.: Lonig Vesel, ilibbing, Minn.: John Povfte. Virginia, Minn.: Frank Hroratich. St. Louis, Mo.: Mike Gmbrian F*-t Helena, Mont; Fr. HreUa. Klein, Mont.: IIregor Zot>oc. Jowanda, N. ¥.; Karl Simrnlsha. LittFe Falls, N. Y.: F.ank Masle. iarberton, O.: A. Okollsh. Cleveland. O.: Janko P lesko, Jakob Rečni k ln Chas. Karlinj-er. Collimvood, O.: Math Blapulk. Lorain, O.: Louie Ralant in J. KumBe. Niles, O.: Frank KogoT*ek. ionngstownw, O.: Anton Klkolj. •mbridge. Pa.: Frink JakSe. {ftetemer, Pv: Lcnis Hribar. ironghtop, P*.: Anton ItemMhar. Coremaugb, Pa.: J. Brezorec In ^IC Rovaix.'Sek. CIaridg«, P»: Anton Kozo«j-.v ln A, .Terlna. Junlo, Pa : Atnon Oababen. : C\|»ort, j»a.: Loul*- Snpančič. ^orest City, Pc.: Math Karobv 'arrell, Pa.: Jerr/ 0>rorn-niperial, Pa.: VaVutin Prterne«. "ireenjburg. Pa.-: Frank Vovck. Irwin, Pa.: Mike P^vSek. Johnstown, Ta.: John Pol i ne. I uzerne, Pa : A-toa Gžolnik. Moydell, Pa.: Ar ton Malovrh, ftlanvr. Pr».: Frar.k Moan Run, Pa.: Fran t Maček, Prmok PodmiJSok. Pittsburgh, Fk.: U. Janobleb, Z. Ja2- ahe, V!nc. Arh in Ir. Matfster Ralph t on. Pa.: tflartln ^oroabeta. Reading, Pa.; J. Pezofrc. 7»ockwood. Pa.: A. Horhevar. Steelton. Pa.: AnUm Hron. .'urile Creek, Pa. tn okolico: Franf Schifrer, West Newton. Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: JurlJ PreviC. WHlock, Pa.: J. Petemel. Coaeton, W. Vs.: Wank Korlan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Kvetlln. West Allls, Wis.: Frank 8kok. ^eck Springs, Wye.: Louis Tan char tn A. Jc^tln. Poieg gerl navedeaih so ponbla^enl pobirati naročnino tudi vsi J. H. K. J. Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo knjigo: 'NASVETI ZA HISO IN DOM' Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutniitar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. EiF3 Stane 80 centov, sioVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York to v naj lepem dnevu, ko ga ni bilo oblačka na božjem nebu in ko jo solnee sijalo, kakor bi se hotelo smejati nad nju, ki je toliko trpela ! Gospod prošt je korakal ob njeni strani, govoril pa ni ž njo _ kaj ji je tudi hotel govoriti, ko se je bila lepo spravila s svojim Bogom, ki j<- bil gospodar njenega življenja. Sredi pota, ko smo jo že zvali navzdol po klancu pod Poljanskimi vrati, je pričel gospod Falenič moliti litanije za u-mirajoee. kakor je bil tako ukazal gospod Joannes Franciscus. £a- čtl je: Kvrie eleison ! _ Kriste usliši nas! — Vzklike, ki so se posebno prikladali stanju naše Agate, je trikrat ponavljal, tako da je trikrat vzdih n il: — Ki si na sin rt bolnemu kralju Ecehije-lu življenje podaljšal! — Ki si kraljevemu sinu. ko je umiral, mrzlico odvzel ! — Ki si vdovi mrtvega sina oživil in zopet izročil! _ Ki si mrtvo hčer kneza sinagoge v življenje poklical! — Vsekdar je sam odgovarjal: — Gospod, us-mdi se je! -- in množica je vpila za njim: — Usmili se je! _ To klicanje se je dvigalo do presto-, !a. na katerem je sedel naš gospod 1 Jezus Kristus, ki jo je potem sodil pravično ter ji podaljšal živ-Ijenjc, kakor ga je podaljšal mrtvi hčeri kneza sinagoge! _ i Dalje prihodnjič.) --- Carine prost nvoz tnje koruze. 1 Iz Celja poročajo: Ekonom*ko-finančni komite je dovolil Zadružni zvezi v Celju carine iprost uvoz petdeset vagonov inozemske ko-»rnze za preskrbo masivnih krajev bivše Spodnje Štajerske. Administracija in naše domače zadeve. JSedanja administracija je oživila nekaj najuspešnejših izvajanj Kooseveltovega režima. Treba ac je le spomniti, da je predsednik Roosevelt ob raznih prilikah zahteval od posameznikov ali večjih skupin mož. ki so imeli pra vie o govoriti za delavstvo industrijo, poljedelstvo, trgovino ali za katerokoli drugo bistveno korist naj se posvetujejo z njim v Beli hiši. kako rešiti najbolj pereča vprašanja, kjer ni mogla vlada posredovati tako hitro, kakor bi blo treba. Konferenca, ki e je končala potom posredovanja tn pripravljenosti k spravi na o-beh straneh s poravnavo tedanjega velikega boja med premogar-ji in premogarskimi baroni, je najznačilnejši primer za izdatnost in učinkovitost takega postopanja. Predsednik Harding in člani njegovega kabineta so se oprijeli prav takšne politike ter dosegli uspehe, ki nam obetajo zelo rano-iro. Predsednikova konferenca v vodilnimi jeklarskimi magnati cele dežele je stremila za odpravo dva m a js turne ga delavnika. Ta je bil eden najsramotnejših madežev v našem industrijskem življenju in-eden glavnih vzrokov za stavke. Sedaj že ptola ta-«nadež med relikvije preteklih razmer. Predsednik je na tozadevni konferenci v Washingtonu predlagal naj bo po vseh tovarnah uveden osem-urni delavnik sklicevaje se na dejstvo, da ne more biti jeklar o«*e sebi in svoji družini to, kar bi moral biti. če mora delati dvanajst ur na dan. Kadar bodo tovarne bolj zaposlene ne bo tako izlahka uvesti takozvanega troj-rodelovnega sistema. Za to pa je ravno sedaj najprikladnejši čas po predsednikovem mnenju. Silen je bil ta apel. in če bi Človek pomislil, kako so jeklarski magnatje trmoglavi in samosvoji pa samopašni. bi skoro ne verjel, da bodo predsednikova dokazovanja le količkaj baleprla pri njih. Pa so. Vsi so se strinjali s predsednikom ter izvolili komitej, ki naj razmišlja, kako di se dalo najbolje izvesti predsednikov predlog. S pozivom, naj se sestane veliko število železniških cenah, je predsednik stremil doseči čemo-froče prostovoljno znižanje železniških cen. česar ne more dovoliti sedaj meddržavna trgovinska komisija. Komisija se mora ravnati po postavi, kakršna je v seda- nji obliki, ter doličiti železniške cene tako, da bo kapitalistom zagotovljen primeren dobiček. Komisija se mora na vsak način držati postavnih, določb ter se najbolj ozirati na kapital. Predsednik je prišel do izpoznanja, da je ob previsokih železniških tarifih zadavljena najvažnejša panoga in dustrijskega življenja, da je torej zadavljeno kmetijstvo. Uvide! je. da mora biti železniška vozu i na na vsak način znižana, če-hočemo, da nam bo dajal naš farmar. kar potrebujemo za življenje tla nam bo mogel dovažati na trg svoje dragocene pridelke, pa se je odločil osebno apelirati na železniške magnate, naj prostovoljno znižajo železniško voznino, ki jo je določila meddržavna trgovinska komisija. Podobne konference so odredili kabinetni člani vsak v svojem delokrogu ter dosegli enake uspehe. Narodna poljedelska konferenca, sklicana po tajniku Wallace na zahtevo in željo predsednika, je razvila program ali načrt za obsežno poljedelsko politiko, ki je bila in bo še nadalje našim narodnim postavodajaleem v veliko pomoč. Sploh gleda sedanja administracija na to, da odpravi previsoke cene. Trudi se navsomoč, "da se naše ljudstvo iznebi tistih pijavk, ki so mu doslej pile najboljšo kri. Odpraviti izkuša tiste ljudi, ki so blago prekupovali ter delali z vso brezobzirnostjo ogromne dobičke na rovaš ljudskih mas. j Seve niso ta prizadevanja naše sedanje administracije všeč vsem. Mnogo stvari je morala vlada storiti, česar bi se ne dalo narediti tako hitro po običajnem počasnem in znvlačujuem ustavnem kopitu. Vsega pa seve vlada ne more izvršiti. Branijo ji to ustavne določbe. V taki stiski ji lahko priskoči ljudstvo samo na pomoč. Česar ne more doseči in izboljšati kot ustavna predstavnica svojega naroda, lahko to stori kot nosilka javnega mnenja. Kjer ne more ali ne sme ukazati, more svetovati, kar prinese dostikrat hitrejše in boljše uspehe. Vsaka stvar, ki je dana na prosto voljoj ie opravljena bolje in hitreje ka-' kor pa pod pritiskom legalnega ukaza, in nadalje tudi prostovoljnega dejanja ne more zavla-( čevati ustavno preizkušanje in preučevanje po sodiaeUi. Z možno izjomo petelinov ter par vrst psov so spopadi med domačimi živalmi ponavadi zelo kratki. Končujejo se s tem, da poišče eden izmed borilcev var-uost v begu. Tudi o izgubah ni mogoče govoriti in pogosto jc premagani prav tako nepoškodo\an kot ziiiagalec, ko zbeži vstran od svojega močnejšega nasprotnika.1 Kadar pa pridejo skupaj d.vje živali gozdov, planjav ali džiuigelj. da uravnajo kak spor, ni boj ponavadi nikdar odločen, dokler ni eden izmed borilcev nesposoben za nadaljni boj ter možno celo požrt od zmagalca. i Velika raznolikost v naravoslovju je nudila številne take bo-je, ko jih nekateri so sc vršili med naravnimi sovražniki, d oči m so druge vprszorile divje živali, ki imajo le redkokdaj priliko sestati se na bojnem polju. Opis Theo-dorja Koosevelta neke bitke, ki sc je vršila med nestrupeno mas-suraiua kačo ter smrtonosno fer-ue-lance kačo, kojemu boju je bii priča tekom svojega znamenitega raziskovalnega potovanja po džungljah reke Aniaizouas 1. 1913, nudi primeren dokaz za obupen boj, ki se za vrši, kakorhitro se srečajo naravni sovražniki. V svoji knjigi "Skozi brazilske divjine'' opisuje Roosevelt na živahen način ta boj za premo«- z naslednjimi besedami: i — Bila je fer-de-lanee kača, ki je izzvala boj. Nobenega strahu ni pokazala pred svojim sovražnikom, a postala je razkačena . vsled bližine in kcij one druge j kače. Kot blisk je vrgla svojo gla-jvo nazaj ter udarila, pri čemur je ; zakopala svoje zobe v prednji del • lelesa massurama kače. Slednja jc seveda takoj tudi udarila s svoje strani in protinapad je bi tako nenaden, da je bilo težko videti, kai se je dejanski zgodilo. Opaziti je bilo le zvijanje. Sklonil dem se vsled tega naprej preko Mopčiča, v katerega sta se zvili obe kači, ter videl, da je massura-ma prijela l'er-de-lance za spodnjo čeljust ter*vtaknila svojo glavo v na široko odprta usta strupene kače. Dolgi, zakrivljeni zobje so bili ravno nad glavo massu-rarnc ter so mi zdi, da se jih je zopet zasadilo v glavo nestrupene liače. a brez v stike ga učinka. I — -Medtem pa je massurama neprestano žvečila, dokler se ji ni posrečilo dobiti v svoj gobec glavo svoje nasprotnice. Strupena Kača je bila br«z pomoči ter izročena pogubi. Zvijala se je, a brez Koristi. Končno je massurama 'zdrobila glavo svoje nasprotnice. } Nato opisuje Roosevelt, ka.ko se je massurama iznebila svoje premagane sovražnice. ; — Ko se je prepričala, da je ier-de-lance mrtva, je pričela imis-surama s poskusom, da spravi glavo svoje nasprotnice v usta. | Po precejšnjem času neprestanega napora je bila glava končno v gobcu ter požrta. Nato je massurama požrla tudi ostali del svoje nasprotnice in telo ier-de-lance se je zvijalo, dokler ni popolnoma izginilo. Massurama ni bila le povsem brezbrižna vspričo naše navzočnosti, temveč se dala tudi prijeti, dočiin je zavživaia i svoj obed. Večkrat sem se spravil ' boreči se kači v bolj primeren položaj, da vidim boljše, kaj se vrši, in gotovost, s katero je bila ta najbolj strupena kača premagana, je vzbudila v meni velik re-špekt do dobrodušne ter skrajno uspešne ma/ssurama kače. Rudyard Kipling je ovekovečli majhno indijsko žival, imenovano |iuongaz. ono urno in nervozno bitje, kojega največje veselje je, premagati skrajno strupeno kob-ro-de-capello, najbolj nevarno kačo iztočnih dežel. Vsakemu je znan značin, kako prime ta majhna žival z bliskovito kretnjo kobro za tilnik, ravno pod glavo ter zasadi svoje ostre zobe naravnost v hrbtenico kače. Napravilo se je kino-slike o takih bojih m tako bliskovite so kretnje monguza, da leče kamere komaj sprejmejo njegovo vitko postavo, ne da bi .postal film nejasen. Še nadaljua, manjša žival, imenovana lerot, u-ničuje strupene kače s tem, da se spušča ž njimi v boj. a radi svoje | majhne postave ne more bita ta ži-(val tako uspešna kot je monguz. Monguz pride vedno zmagoslaven iz vsakega boja s kobro m radi-(1ega je tudi mmiguz najbolj dra-•roeema udomačena žival, katero 'imajo Indijci v svojih hišah. Pri tem pa nc-smemo pozabiiti tudi naših lastnih prašičev kot u-ničevalcev kač, kajti prašiči, katere se izpusti na prosto, se nikdar ne obotavljajo spustiti se v boj s temi strupenimi reptili. Kot monguz in lerot je tudi prašič nedostopen za pik strupenih kač ju «o nedostopnost je treba v glav-■iieni pripisovati pomanjkanju krvnih žil v bližini površine kože.I < e bi hotel strup delovati, bi ino-l rali zobje kače prodreti eno teh I žd. a prat* č se hitro iznebi k^če" s tem, da jo prime za sredo živo-' :a ter jo prične tresti z vso silo I seinintja. Tudi številni lovski psi I uničujejo kače na ta način, a njim škoduje kačji pik. Enemu na jbolj čudnih bojev j med velikanskim rept Join ter divjo živaljo je bii nekoč priča neki J raziskovalec, ki je hotel ugotoviti vir neke reke v ozemlju Amaza j nas v Braziliji. Ko si je s svojim] dolgim nožem skušal priboriti pot1 -kozi skoro neprodirno džungljoj ga je presenetil neki strašen krik • v njegovi neposredni bližini. Tako človeškemu sličen je bil ta' , krik in tako močno je bilo šume- j ^ nje, ki je prihajalo iz goščave, da' 1 je raziskovalce kljfib očividuL ne-j varnosti previdno pričel prodirati j naprej. V medli svetlobi džunglje je zapazil nekega jaguarja, naha-jajočega se v objemu velikanske | kače boe constrictor. VeLika kača l je imela eno stran jaguarjeve! l glave v svojem gobcu, dva zvitka' - svojega velikanskega telesa krog t telesa jaguarja in svoj rep ovit ; .i-rog nekega bližnjega drevesa. j Kadarkoli je prenehal jaguar s : sv<5jiini napori, da se oprosti, celo L le za eno sekundo, je boa odvila l toliko svojega r«pa, da je dodala i nadaljni zvitek krog telesa jagu-L arja. Vse to se je vršilo kljub o- ■ strim krempljem jaguarja, ki so ■ trgali kožo velike kače, m vsako L.nadaljno kretnjo je izvršila boa ► |s tako naglico, da so bile končno i,tudi noge jaguarja ovite. Boj je ■jbil tedaj malodane končan, kajti boa je naenkrat izpustila glavo ■ jaguarja ter spravila vso svojo ■ ^ moč v to, da stisne jaguarja. Ko1 - je storila to, je bilo telo jaguarja j dvignjeno v zrak in z zadnjim ob-jupnim krikom je ležal jaguar v f omotu velikanske kače. Na kak I način se je ta boj pričel, ne bo po-. | stalo nikdar znano, a gotovo je, i.da se ni dotična boa nikdar več -jlotila kakega nadaJjnega jaguar-i ja z njegovimi ostrimi kremplji. Človek bi domneval, da se bo ^ antilopa, to je srni podobna žival, t j živeča v Afriki, obotavljala spo-I prijet i se z levom, a nekatere vr-*.ste teh antilop so tako velike ter -jimajo tako dolge in ostre rogove, | da predstavljajo slednji prav ta-: ko strašno orožje kot so šape ta- • kozvanega kralja živali. Ena teh i velikih vrst antilop se imenuje' . Oriks. Neki angleški naravoslovec pri-» poveduje o razburljivem boju. ki se je vršil med starim Oriksom - moškega spola ter sestradanim le- ■ vom, ki je hotel odnesti eno iztn'id antilop, l;o so se prišle slednje na- 1 pajat k vodi, ko je padel mrak na 1 tropično pokrajino. 1 Večkrat je že šla čreda naprej | k luknji, da pije, predno je lev sledil svoji lakoti ter skočil naprej, k napadu. Čeprav je hitro ' skoči!, je bil voditelj črede še hi-1 trejši ter povesil svoje rogove, da sprejme naval, stoječ diktno pred mladičem, katerega si je lev izbral za večerjo. Bilo je prepozno za leva, da izpremeni smer svojega skoka in vsled tega je priletel 1 naravnost na oba, bajonetu slična roga velikega oriksa, ki sta bila nastavljena za napad. Boj, ki se je vnel, je bii strašen in skozi več minut je bilo pozorišee bitke zatemnjeno cd oblakov prahu, ki se je d\ igal v zrak."Lev je rjovel in >e zvijal v naporu, da se iznebi dolgih in ostrih rogov, dočim si^je oriks pr!zad*nal. da se oprosti ter pusti leva poginiti od ran. katere je bil dobil Usoda pa je bila pro-1i junaškemu oriksu, kajti v svojih naporih, da se iznebi težkega levovega telesa, si je zlomil t lnik in oba nasprotnika sta bila mrtva, ko je dospe! na*dednjega dne naravoslovec na pozorišče boja. Številni so boji, ki se vršijo za posest vodnih lukenj tekom suhega letnega časa, kajti živali ne hodijo rade srasit svojo žejo k rekam ali večjim jezerom, če se le morejo izogniti temu. R-eke in jezera so namreč polna velikanskih krokodilov in te živali imajo na- K-ado oprijeti se s svojim repom katerekoli stvari, ki se nahaja v bližin»7 ter lahko potegnejo v globino še tako močno in veliko žival. 3Iaks Fleischman, lovec na velike živali, pripoveduje o boju, kateremu je bil nekoč pri«"a v Afriki med največjim rinoeerosom, kar jih je kdaj videl, ter neko drugo žiA-aljo, ki je bila oči vidno krokodil. Rinoeeros je prišel k reki, da pije ter se skopi je v blatu in ravno je hotel zapustiti vodo, ko ga 'je neka stvar prijela za eno izmed |zadnjih nog, nakar se je pričel [strašen boj. Rinoeeros si je na vse j načine prizadeval, da pride na .kopno, a polagoma je bil potegnjen nazaj v vodo in končno je izginil pod površino. Fleischman je i napravil več fotografi j, ki kažejo različne faze tega boja, traja.joče-jga cele pol ure. Domnevati je, da je moral biti krokodil izvanredne j velikosti in da je moral imeti svoj rep varno zasidran na kako oviro i na dnu reke. J Značilen dvoboj med dvema ve-Mikima afriškima levoma se je za-vršil pred par leti v londonskem zoologičnem vrtu. Da pokaže svojo kontrolo nad živalmi, je šel ne-jki Henlv, ki je skrbel za oba le-va. nekega dne v kletko ter privezal trak na grivo vsakega leva. Moder trak je bil Claudius in rdeči Nero. Ta dva leva z rimskimi imeni sta bila brata, rojena v jet-ništvu istočasno in čeprav sta bila že popolnoma odrasla, sta se še vedno rada igrala kot mlade mač-jke. Claudius je bil oči vidno razdražen radi traka na svoji grivi in potem, ko ga je skušal odstraniti, a zaman, se je razsrdi!, se u-maknil v kot in pričel spati. Nero, ki je bil še vedno čuječ, je zapazil trak na grivi .svojega bra-!ta in njegovi mačji instinkti so bili takoj prebujeni. Vzravnal se je ter udaril po vihrajočem traku, a potem, ko je zadel trak, ni mogel ustaviti svoje mogočne šape. ki je priletela z vso silo na nos spečega Claudiusa ter razpra.skala mehko meso. S strašnim rjovenjem je skočil Claudius na noge ter podrl svojega brata, na tla s svojo veliko težo. šc predno se je mogel Nero braniti, so biLi silni t zobje njegovega brata v njego-jveni grlu in bitke je bilo- konec, j Treba pa je reči, da je ka^al 'Claudius veliko žalost in cele te-'dne ni delal nič drugega kot hodil gorindol po kletki, kot da žaluje za svojim umorjenim bratom. Konečno je pričel zanemarjati hrano in cele dneve se ni niti dotaknil svežega govejega mesa, katero so mu metali v kletko. Pričel je hujšati in nekega jutra so ga našli pazniki tako oslabljenega, da ni mogel več stati na nogah. Istega večera je še žalostno tulil, a naenkrat je omahnila njegova glava na slami v kletki in obležal je nepremičen. Claudius je odšel, da poišče svojega brata. - - Raznoterosti Abstinenčna politika napram Rusiji Češkoslovaška republika je Ime. la na ponudbo vzpostavitev dela opustošene Ukrajine s svojimi stro ji in ljudmi. Treba je bilo zbrati kapital 300 milijonov mark, o-ziroma 60 milijonov češkoslovaških kron. — Češkoslovaška republika pa ponudbe ni sprejela. Pač pa je zbrala kapital nemška družba Stinnes - Thyssen-Krupp. Krupp dela 24 ur na dan in izgo-tavlja dnevno 3 lokomotive za Rusijo. Nadalje se je osnoval nemško - ameriški koncem, ki hoče prevzeti ves blagovni transport v Rusijo po morju. Šverska eksplo-atira bogati Ural. Zanimivi podatki o razširjevanju jetike. Profesor Bezancon, član stalne komisije za proučavanje jetike v parizu, je sestavil zanimivo stati stiko. iz katere je ravidno, da zahteva jetika v Franciji na leto 100,000 žrtev. Umrljivost na je-tiki v Franciji znaša 32 na 10 tisoč prebivalcev, v Nemčiji le 17 in v Angliji le 14 na 10.000 prebivalcev. Francoski znanstvenik poziva na organiziran boj proti alkoholu, siromaštvu, slabim stanovanjskimi razmeram itd. čicerin o vzrokih'ruske neodljen-Ijivosti. Čičerin je napram zastopniku agencije Havas izjavil sledeče: — Kmetske in delavske mase Rusije GLAS NAHODA, 5. JTUN. 1S2S V brivnici. £ - Zgodh j zjutraj. Ni še »edem ura, tod« MaJcar Kuzmu" Bljestkin je svojo brivnieo že odprl. Ijaistnik, mliul mož, star prib';rno triindvajset let . n«»ri»nit, v povaljani, a gizdalinski ol leki. *e bavi s p« spravljanjem sobe. Pravzaprav tu ni mnogo, kar bi se dalo pospraviti, * on se je pri tem opravku vendar spotil. Tu briše s enjno, tam praska k prstom, tu zopet najde stenico in jo pomete s ste-ne Rrivr»L*a j«' majbna. os:ki. ne-"•<<«♦ a T i"etf s katerimi so lepljene ster." spominjajo na «ob^ed"lo vozniško bluzo. Med obema motnima krsie?1jivima okrioma se ni-haj;»jo ozka, Škripajoča. borna ^»•ntea in nad njimi od vlncre popolnoma ?. ?> lenim volkom p-^vTe. .•en 'von«"r*k. ki krčevito in kar shm <•<) ?eb" porvanja Ako tr. pn-«r!»'tl«i 1 r:a zrcalo, ki je viselo, na steni, ti je spačilo obrnz v vse strani na najbolj krvoločen način. Pred ti-m opled'ilom brije in striže. Na mizici, ki je pavta-ko n«'uniita in umazana, kakor Mnkar Kuzinič sam. leži vse orodji-• L'lavniki, škarj". britve, po-mada v šibikab za kopejko, pu-de za kop.-jko. zelo s-redčenn ko-lon.iska voda za kopejljo. Da, vsa brivniea ni več vredna nf?n pet-ra.i«t kopejlf. Nad vratmi se je rglasil stok bolnega zvončka in v brivnieo je sioj)i! že starejši mož v strojenem kožuhu ill klobučevimtstih Čevljih. (Jlavo in vrat j-' imel zavit v ženski šal. To je bil Eii.^t Iva nič .Tagodov, krstni boter Makarja Kuzmi'a. — Preje je bil nameščen kot paznik pi i konzistoriju. sedi j pa stanuje ob "Rdečem ribniku"" in s»» bavi s ključavničarstvom. "Dobro jutro, ljubi _\fakar. moj najdražji sinček!" je dejal Ma-kr.rju Kuirmiču. ki je z največjo vnemo pospravljal in čistil sobo. Poljubila sta se. ,Tagod poklonil in pokazal na stol. »Tagodov je sedel, se opazoval v ogledalu in je bil s tem. kar je videl, očividno zadovoljen. Zrcalo mu je kazalo zma-ličeno spa ko v šobo Kalmika, topim. širokim nosom in z očmi. stoječimi na čelu. Makar Kuzmič je ogrnil svojemu gostu preko plee bel prt z rumenimi madeži in je pi«je! v roke evileče škarje. "Ostriženi Vas čisto na kratko, čisto golo!" je rekel. "Seveda. Gl^va mora biti. kakor bi jo nosil Tatar, kakor topovska krogla. Bodo potem tem b« 1 j rastli lasje." "Kako se godi gospej teti? "No, že gre; živi se tako in tako. Zadnjič je prinesla majorje- vi gospej sinčka. Za to je dobila rubelj." "Tako. tako! Rubelj! Držite malo uho!" "Lepo. le|x)! Samo ne ureži me. pazi dobro! A v. to boli! Ti me vlečeš za laso." "O. nič ne de! Temu se pri našem p ..slu ne moremo izogniti. Kako pa gre Ani E rast ovni ?" Škarje Sn prejšnja le škrtati. Makar Kuzmič je spustil roke ob boke in prestrašeno vprašal: "Koga ste zaročili?" "Ano." "Pa kako? S kom?" "S Prokofijem Petrovičem Sej-kinom. Njegova teta je oskrbnica v Zlatoustenjski ulici. Zelo vrla ženska. Seveda se vsi veselimo in zahvaljujemo boga. fVz osem dni bo poroka. Pridi, vendar, se bomo imenitno imeli!" 'Toda kako je to mogoče. Erast Ivan i č V' je vprašal Makar Kuzmič. Popolnoma je poblodel in > razburjeno vrmigaval z rameni. "Kako je to mogoč«? To.... to vendar ne more biti! Ana Era-stovna je vendar.... imel sem Železniška zvezi Trsta z Reko. vendar.... čutil sem do nje nagnjenje; imel sem namene. Kako se je to zgodilo f " "No, čisto preprosto. OdloČili smo se in jo zaročili. On je vrl Človek." "Imel sem namene", je dejal Makar Kuzmič. "To vendar ne more biti. Erast Ivanič! Jaz... jar. sem ji }>onudil svoje srce... In teta mi je vendar tudi obljubila... Spoštoval sem Vas vedno kot rodnega očeta. .. vedno Vas zastonj strižem. Vedno sem Vam storil, kar ste želeli, in ko je moj ljubljeni oče umrl. ste dobili od mene zofo in v gotovini deset rub-liev in mi jih niste vrnili. Spomnite se vendar!" 'Kako naj se ne spomnim? Gotovo ! Toda kakšem snubec pa si, Makar? Ali sploh prihajaš v pošti v kot snubec? Nimaš denarja, n:maš uradne službe, le ubogo o-brt..." "Sejkin je gotovo bogat?" "Sejkin je član delavske zadruge. Ima kavcijo tisoč petsto rnhljev. To je že nekaj, dragi moj. Na.! govoričiva tu. kar hoceva. stvar je dogovorjena. No moreva je razveljaviti, ljubi Makar. Poi-š." i si druire neveste! Toliko de-klet je na svetu!.... No. striži vendar ! Kaj stojiš tu?" Makar Kuzmič jo molčal in stal, ne da bi se ganil. Potom je la-\ lekel majhen robec in jel jokati. "No. kaj takega!" je tolažil Erast Ivanič. "N - bodi žalo-st- n! Poglejte vendar! lliti tu ta človek kakor ženske! Ostriži naj-: prej mojo glavo in potem jokaj. ! Vzemi škarje!" ' Makar Kuzmič je vzel škarje jih nekaj časa brezmiselno gledal in jih položil na mizo. Roke so se lnu tresle. "Ne morem!" je dejal. "Sedaj i ne morem: nimam moči! Jaz nesrečni človek! In tudi ona je ne-srePan! Ljubila sva se in se zavezala. in sedaj so naju ločiil ljudje brez srca. Pojdite. Erast Iva-n ^! Ne morem Vas videti." "Potem pridem zopet jutri, ljubi Makar. Postrižeš mi jutri ostale lase." Dobro!" "Le pomiri se! Jufri pridem k tebi. jutri zgodaj!" Glava Erasta Ivaniča je bila do polovice ostrižena do polnoma na golo. tako da je izgledal kakor kaznjenec. Ni bilo sicer prijetno. nositi tako glavo, toda da. lo se ni nič napraviti. Zavil si je glavo v Šal in zapusti! brivnieo. Ko je bil Makar Kuzmič sam. je sedel in tiho jokal dalje. Drugi dan zgodaj zjutraj je zoper prišel Erast Ivanič. "S čim Vam naj postrežem?" ea je vprašal Makar Kuzmič hladno. "Ostriži me do konea. ljubi Makar. pol glave še ni ostriženo!" "Prosim, najprej denar! Zastonj ne strižem." Erast Ivanič je odšel, ne da bi črhnil besedo, in je nosil odslej pol glave čisto ostrižene, na drugi polovici pa dolge lase. Da bi si strigel lase za denar. to smatra za zapravljivost. Sedaj čaka. da mu zrastejo lasje tudi na ostriženi polovici glavo. S to pričesko se je zabaval tudi na poroki svoje hČe^ re. O Ludendorffovi reakcijonarni politiki. Z ozirom na vesti, da namerava Ludendorff odpotovati v Argentini jo v s vrh o monarhistične propagande, piše glasilo nemške republikanske zveze v Argentinljl. Prestrašili smo so. ko smo zvedeli. da namerava potovati perioral Ludendorff v Arjrent inijo. kajti Ludendorff hoče širiti sovraštvo proti nemški republiki in sploh proti Nemčiji, ker masa ne more ločiti institucij od države. Tudi on hoče "pnldivjim" južnim Amerikancera pokazati, kakšem je zmagoslaven vojskovodja, ki bi si osvojil soTnce. ripspc in vse zvezde. da ga niso zahrbtno zabodli. — Stinnosova "Deutsche Allge-meine Zeitung" pa poroča. da~je Ludendorff nedavno napisal za londonski 'Sunday Pictorial' čla-° notranjem položaju Nem-< 'je. ter napadal soeijalne demokrate. demokrate in centrum. V tom Članku pravi, da je nemška demokracija kornptna fn podkup- l'livnv f.rr da vmli sistem Nemčijo v položaj, iz katerega sta samo dva izhoda: monarhija al! reakcija. _____^ Bolonjski "II Resto del Carli-no" se bavi v posebnem članku s prometnimi razmerami v Istri, oso-bito pa s projektirano novo železniško zvezo Trsta z Reko. Italija je namreč takoj po okupaciji prt-Čt la razmišljati o zgradbi nove, od proge Reka-Šempeter neodvisne z\eze imenovanih dveh mest. Kateri nagibi so jo privedli do te odloči ve? Najprej je bilo Italiji na tem, da zavaruje svoje severovzhodne meje. Proga Reka-Šempet. je vsled svoje malenkostne oddaljenosti od takratne demakacijske črte, ki je imela postati pozneje državna meja, preveč izpostavljena sovražnemu ognju. V slučaju oboroženega spopada med obema sosedoma bi vsled tega ne mogla služiti vojaškim s vrli am. Morda pa da je Italija vsled energičnega nastopa A-merike v prilog Jugoslavije umakniti s Snežnika in prepustiti celo progn Reka-?>empeter-Postojna svojemu sosedu. V tem slučaju bi bila torej toliko bolj potrebna no-Vi> proga za uspešno obrambo Is. tre in,. Trsta. Nova proga naj bi torej predvsem služila vojaškim namenom Potem pa je Italija vedno računala. da pripade Reka Italiji. ,Zato ie bila poslala D* Annunzija na Reko in pozneje fašiste. Toda obakrat je dobro premišljen načrt izpodlotel. V smislu pogodbe med Italijo in Jugoslavijo ima biti Reka sa most al na država. Za enkrat jo izgubljena za Ttalijo. Italija pa še vedno ni opustila načrta, zavo-jevati si konkurenčno luko prej avp. Mongolia — 21. jun.; iiii ; ivr Minnekahcia — 2'S junija: 2 avgusta; r> septembra. t. ^xvtimz STAK lz Xew Ynrka do Cherbourxa in Southhatnptona Homeric — in jtiniia; 1 juliji; 22 Jul. Majestic <.'K."00 ton > 17 juriii i: s juli ; 2!» julija. Xajverji i»arn.k sv^ta. Olympic —21 junija; 15 julija: 12 .ur. Privedite jih iz Evrope na naših udobnih parnjkih. I»c«l>ra hrana. Zu>rli prostMii. 1'flob-na stanovanja. 1'ljudni služabniki, ki crovore vaš ji>rk. VpraAijt«- naa k!^-<1^ url<.linvli vnaprej ptaO.-mh voženj. VpraJaJl« pri; PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway, New York _all pri lokalnih »utonilh. NAZNANILO. La Salic, Ul. XiiznpnjjHii v so in (lelničarjem . »tružhf Slavonski Xarodni Dom v 1.a S iIIc. rla s»- vrsi glavna ali letna seja družbe dne 11. junija ob 2. uri popoldne v Slov. Sar. Do-, mu. Vabljeni <roieilo in bil meseca novembra 3J>20 pobegnil v Avstrijo, ker je veriail jz moko in svojemu dobavitelju J moke ponovci-il :i0.000 kron. Kozle \va rja so izročili sodinču. j Požar je popolnoma vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Ferdinanda Glavnika i/. Kamon-šeaka pri Ljutomeru in mu napravil nad 100,000 K škode. Xesreea i je tem hujša, ker je dan poprej pokopal še svojo odino hčerko. t---- ■ - —____ HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parni ki. Potovanje za vse kraje Evrope. OROPESA 10 Junija: 22 Julija; 26 awe VANDYCK ........ 17 Junija; 29 julija ORBITA ----24 Junija; 5 avjM 9 «ept. ORDUNA ----8 juliia: 12 avg.: 16 »ept. VAUBAN ...................... is julija Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin- ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON k SON INC. AGENTS 2« BitMdway New York 117 W. Washington St.. Chicmco — all katerikoli parobrodni agent. — Tako naj bi služila Jugoslavija Italiji v njenih ekspanzivnih načrtih proti Orijentu! Vse italijansko prijateljstvo, pa če je še tako svečano proglašeno, se izlušči končno kot izkoriščevalno sred-; stvo italijanske politike, ki hoee | zagospodovati v Jugoslaviji in pr« j ko nje v Orijentu. S tako sosedo 1 ne bomo nikdar prijatelji. Italija j naj se zaveda, da si s svojimi načrti odtujuje Jogoslovene in za-I pita pot v Jugoslavijo in v Ori-ient UL SAVO IE 16 Jun. — Havra Q. WASH'GTON 10 Jon. — Cherbourg HOMERIC 10 Jun. — Cherbourg KROONLAND 10 Jun. — Cherbourg NOORDAM 10 Jun. •» Boulogne AQUITANIA 13 Jun. — Cherboura PARI« 14 junija — Havra CHICAGO IB Jun. — Havra ROTTERDAM 17 Junija — Boulogne MAJESTIC 17 junija — Cherboura LAPLAND 17 Jun. — Cherbourg HUDSON 17 Jun. — Bremen CARON 1A r» Jun. — Cherbourg VANDYCK IT JpnIJa — Hamburg CARONIA 17 Jun. — Hambura 3ERENGAR1A SO junija — Cherboura MONGOLIA 21 Jun. — Hamburg YORCK 21 Junija — Bremen OLYMPIC M Jun. — Clterbourg LAFAYETTB 24 Jun. — H avr« ORBITA >4 Jun. — Cherbourg AMERICA 24 Jun. — Bremer RYNDAM 24 Jun. — Vto ilogna FRANCE ts Jun. — Havri MAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg MINNEKAHDA <8 Jun. — Hamburi LA TOURA1NE *» Jun. — Havri HOMERIC 1 julija — Cherbourg SAXON t A 1 julij« — Hamburg PR, MATOIKA 1 Julija — Bremer ANTONI A 1 Julija — Srerhen FINLAND 1 JutlJa — Cherbourg AQUITANIA 4 Julija — Clierboun Ttl SCANIA 5 julija — Genoi SEYDLITZ .5 Julija — S re,ne r PARIS 5 julija — Hivn ROCHAMBEAU C julija — Havri FINLAND 1 JutlJa — Gherbourf MANCHURIA 5 julija — Hamburi ARABIC 8 Jjllla — fteno MAJESTIC 8 julija — Cner'iourf ORDUNA 8 julija — Che-bour LONE STAR ST. 8 Julija — Cherbour N. AMSTERDAM 8 JbHJa — Boulogne PRES. WILSON 8 Julija — Trat ZEELAND 8 julija — Cherbourg OROPESA 10 Jun. —. Hcmbvirj ST. PAUL 12 Julija — Hamburg BERtNGARIA 11 Julija — Cherbourg /AU BAN 12 julija — Hamhurf OLYMPIC 15 Julija — Cherbourg NOORDAM 15 Julija — Boulogne L A SAVO IE 15 Julija — Ha, rm G. WASH'GTON 15 julija — Cherbourg MAURETANIA 18 lullja — Cherbourg ARGENTINA 1S Julija — Trst KROONLAND 15 julija — Cherbourg HANOVER 19 Julija - B« imen LAPLAND 22 Julija — Cherl ourg ANDANIA 22 julija — Cherbourg ROTTERDAM 22 Julija Boulogne HOMERIC 22 julija — Cherbourg LAFAYETTE 22 IMIJa - Havrg OROPESA 22 julij* -- Hamburg HUDSON 22 julija — Bremen MONGOLIA 26 Julija - ■ Hamburg FRANCE 2« Julija — Mavre CARONIA 29 julija — Cherbourg MAJESTIC 29 julija — Cherbourg RYNDAM 29 Julila Bouiogn« VANDYCK 2» Julija _ Hambu' j AMERICA 29 julija — Cherboi /a AQUITANIA 1 avg. — Cherbourg PARIS 2 avg. - Havre YORCK 2 avg. Bremen SAXCNIA 3 avg. _ Hamburg i CRETIC 8 avg. Genoa BELVEDERE 10 — Trat LA SAVO IE 12 a/B- - Havre SEVDL1T2 1« avg. Bremen LAFAYETTE 18 avg. - Havre PARIS 23 avg. — Havre PRES. WIL80N 2« avg. — Trat ARABIC W avg. — Genoa j HANOVER SO avg. ■— Bremen Pozor rojaki, ki uameravajo potovati \ kratkem v stari kraj in žele brzo dospeti na svoj rojstni dom. Mi smo posredovali pri francoski družbi, da odredi poseben prostor za Jugoslovane na najboljšem parniku Paris, ki vozi samo 6 in pol dni iz Now Yorka v Havre, torej do Ljubljane samo 10 dni. Parnik Paris odpluja iz New Yorka tee* dne 14. junija in potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi m ne eč kot šestimi posteljami, posebno jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsakem obedu. V Havre jih bo čakal poseben vlak,-ki jih bo odvedel z vso prtljago vred naravnost v Trst. Na parniku ima vsako potnik do 300 funtov prtljage proste. Izleta se vdeleži tudi Mr. L. Benedik. vodja tiskarne Glas Naroda, ki bo Spi potnikom na roke. Vožnja tretjega razreda stane iz New Torka do - Trsta, vetevš' vojni davek le $113.85. Izletniki naj se javijo, čimpreje mogoče, da bomo zanje vse potrebno uredili. Kdor je pripravljen, da se tega izleta vdeleži. naj nam posije takoj aro, da mu boljši prostor preskrbimo. FRANK BAKSER STATE BANK 82 Cortlardt Street — New York