145. številka.
Ljubljana, v sredo 30. junija 1897
XXX. leto.
lahaja veak dan rveeer« itimii nedelje in praanike ter velja po poŠti prejenoan za avetro-oger sk ■ ■ielele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jedcu MM 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brci poliljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko *••<<. kolikor po&tnina znaša. Za oaaani la plačuje se od atiriitopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ee trikrat ali večkrat tiska. Dopisi saj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Op ravn iltvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozjianila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. u. ebelaatve uljudno vabimo na ■•Vo aaroebo, atare goepode aaroenlke pa, katerim |e potekla koaeem meieea naročnina, proaliuu, da Jo o pravem eaaa ponove, da pošiljanje ne preaeba In da dob« vae številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ma L|abljaaeke naročnike kros poftll|a-
n|a na dom: Ver leto . . .  gld. 1»-— j Četrt leta   . .  gld. S*SO Pel leta ...    ,,    «-tvo J Jedea meaee.     „ 1*10 ■a poiilJan|e nn dom ae raenaa lO kr. na meaee, SO kr. aa četrt leta. S poilI|anJem po po i ti veljat Vae leto . . . gld. 15*— I Četrt leta . . . gld. 4- — l*el leta ...    ,,    h-— j Jedea meae« . 1*40 W"~ Maroenje ae lahko a vaaklm dnefom, a k krat a ae mora poalatl tndl naročnina, drugače ae ne oviramo aa doticao naročilo.
Upravnlitvo »Slovenskega Naroda". Nemške zahteve.
Nemcem ss mudi za .spravo" s cehi. Nem-dkonpcijorjalno gibanje rasa in se razširja tako, da se ga po vsi pravici že boje tisti »zmernejši" ele menti, kateri se ne morejo razuneti za Sctoaerer jeve in Wolf .vo politične ideale. Toda vlada je zdaj močno podobna tistemu starčku iz nemškega pregovora, kateri sedi na strehi, in si ne vo pomagati. Rada bi videla, da sa začno pogajanja mej Čehi in Nemci, rađa bi poprijela inicijativo, toda ne ve, na katero načelno stališče naj sa postavi, baze tem pogajanjem ne more najti, zato drži križem roke ter čaka, da pride trenotek razsvetljenja.
Ali, kakor smo  že rekli,  Nemcem  se mudi. Tistim Nemcem,  kateri pazijo, da ostanejo »regie-rungsfahig",  se  zdi, kakor bi stali na gorečih og ljih, in ker ni prišla  gora k Mohameda,  vzel je Mohamed potni las v roko in šel na goro.
Nemci so sa sami oprijeli inicijative in začeli precizovati pogoje spravi ter form u lova ti svoje zahteve.   Njih ponudbe se nanašajo seveda samo na
Češko, kajti Nemci so pripravljeni na spravo samo tam, koder so v manjšini, ne pa tudi tam, koder so v večini, koder so gospodarji.
Oglasili so ae kar trije uplivni nemški voditelji ter razložili zadevno svoja nazore.
Prvi je v „Ntue Freie Prcsse" izprpgovor I namestnik deželnega maršala češkega, Julij L'ppert. Mož se je časih unemal za f deralizem in celo nekako za češko drž. pravo ter zavztma še sedaj v-:? drugačno stališče, ktkor nemški naeijonalci. Tudi Lippert perhorescira načelo popolne ravnopravnosti obeh narodnosti] v deželi in perho:eseira ftderali zem in čtško državno pravo v tem zmislu, da bi se ČeSka ali da bi se dežele čfšVe krone centralistično nredife, izreka se pa za nt kako nacijonalno avtonomijo, oz'roma za dosledno izvedenje federalizma, bodisi, da se Češka dežela administrativno razdeli v dve skupini, v Češko in nemško skupino — mej katerima bi bil jezikosno mešan pas — bodis', da se uredi narodnofctao vprašanje potom r«foroce oprale v smislu avtonomije občin in naredno jednetnib okrožij. Lippert je zadovoljen z vsem, kar 18gotovi Nemcem popolno neodvisnost v nem ških ekrajih in kar prepreči majorizovanje nemškega življa.
Ksr je razložil Lippert v i betal številki „N. Fr. Pr. ■, ni vzrsslo na njegovem zelniku. Te iste ideje je že nekako pr«.« 1 dvema letoma razložil in sicer še ratarčnejše in pregnpnf nejše prof. Herkoer in značilno je, da scglača ž njimi tudi prof. Mas&tvk, svoječa°ni mlirdočeški poslanec in sedanji vodja če ških realistov.
„Neues Wiencr Tagblatt" je priobčil te dni interviev jedoega svojih urednikov z „einem der In d* uit »!.!• t. n. durch R»ng und Stellung hervorra-gruden Politiker", kateri se je tudi izrekel za „revizijo" jezikovnih naredb v tem zmiVu, da naj določbe naredb veliajo samo za češke okraje, a ne tudi za nemfike kraje. Ta odlični politik je grof Osvald Thun,  vodja nemških  veleposestnikov na Češkem.
Končno sta prišla drž. pesi. pref. Pfersche in pref Ulbrich s povsem konkretnim predlogom, kateri
sta včeraj rez^Iasila v .N. Fr. Presse". predčog j« kaj zanimiv, nanaša se na uredbo jez!kovnega vpra-sanja pri scdŠ'ih ter je sestavljen prav po načelih L ppertovih. Pfetsche in Ulbrich nasvetujeta razdelitev sodišč na tri skupine, v čeuke, nemške in dvoj zičie. Pri prvih bi se uradovalo samo češki, pri drugih B'>mn nemški, pri dvojezičnih pa v obeh d*ž<Inih jasikih, dočira bi M pri viSjem sodišču ustanovili trije sonati, katerih vsaHi bi uradoval v jeziku njen.u podrejenih prvih sodišč, oziroma dvo-jezičao. Ker se jezik ove razmere preminjajo, naj se doleči, kar so svoj čas Č hi sami nas v^to vali, da veljaj za jezikovno mešan tisti okraj v katerem jo narodnostna manjSiua narasla vsaj na 20° „ vsega prebivalstva.
Cthi odklanjajo te ponudbe nemških strank in Sicer načeloma, ker ne priznavajo zaključenega nemškega ozemlja na Čdškem in odklanjajo administrativno razdelitev češkega kraljestva na več skupin, pač pa zahtevajo popolno ravnopravnost obeh jezikov v vseh okrajih, ravnopravnost češčine z nemščino tudi v nemških okrajih, khkor ravnopravnost nemščine s češčino v čeških okrajih. Jednoto in ne-razdeljivo8t češkega ozemlja smatrajo za pegoj vseh poravnav, kakor tudi absolutno jeduakopravnost in jednakovrednost obeh jezikov na Češkem in izjav« Ijajo zategadelj, da se na tej bazi, L št ro so formu-1 rali Nemci, sploh ne dogovarjajo o spravi.
Za nas Slov«nca so pa ta &kademčna izvajanja nemških politikov največja važnosti. Mi Slovenci podpišemo z obema rokama, kar se tu naivctuje, in ker so tu formulirane noše zahteve, ksr so jih Nemci sami formulirali, služile bodo te razprave prav dobro slovenskim politikom, katerim jih priporočamo v temeljito preštudiranje. Mi zahtevamo to isto za nas, kir so Ntmci pripravljeni koncedir*ti čehoja, kar j m h; mi ponujajo in zategadelj je želeti, da bi slovenski poslanci pripravili za priheduje zasedanje drž. zbora predlog o uredbi jezikovnega vpnšanja na Slovenskem ta pcdlggi tistih principov, katere sta formulirala Pfersche in Ulbrich.
LISTEK.
Na višini našega časa.
(Aforizmi. — PiSe Zlogonaki.) (Dalje.) VI.
G. urednik želite, da bi aforizme nadaljeval; to pa jt zopet nekaj težkega: prvič sem dosedanja poglavja napisal in Vam odposlal malone pred pol letom in do zdaj že skoraj organsko nit pozabil, dragic kot pravi moderni tlačan Ijnbega kruhka ne utegnem, in tretjič nisem v pasjih dnevih tiste delavnosti kakor v ledenem prosincu. Toda zgodi se Vagg volja, tudi na nevarnost, da konec ne bo odičii dela 1
V tem času, kar nisem g. pisal uredniku, reševalo se je v Avstriji precej goreče socijalno vprašanje i pri Slovencih; osobito V. kurija kaže nam več ali manj duševni ter gmotni ni v A ■ase. Ker je socijalizmu postal dnevno geslo, se ne moremo niti mi koj posloviti od njega.
Gotovo je nedvomna avktoriteta za vsakogar, ki hoče v tem oziru kaj več vedeti nego poulične fraze, katerih se niso iznebili niti naši cficijalni pravoslovci, txminister Schiiffle s spisom: „Quint-asseaz des Sozialismus", in univ. prof. ISombart s spieom: „Sozialismus n. so z. Btvregnng in 19. Jahrh.-
Ali ni moj smoter, na dolgo in široko ali „učenjaško" in znabiti celo v strogem formalizmu razvijati veliko teorijo; hočem temveč samo v krat kih besedah, aforistično, označiti okostje.
Moderna tehnika je omogočila brezmejno iz-koriščenje prirodnih sil. Imamo stroje, ki pojedini z malimi stroški proizvajajo boljše in pravilnejše nego do 40 000 Ijodij v istem času. Kako se v Združenih Državah vporablja Niagarov slap, kjer deluje prvi elektrotehnik naših dnij, Hrvat Tesla iz Like, je obče znano, kakor tudi, da je tam nastalo povsem novo mesto nebrojnih tovarn brez dimnikov, kjer oskrbuje skoro vso sužejevo službo mogočni slap, ptav za prav pa izvor zemeljskih sil, naše solnce.
Tehnika se od dne do dne nečuveno vsovršuje; toda tudi ko bi ostala pri sedanji-popolnosti, faktično je možno, da se narodno premoženje in vse, kar je potrebno za živež, obleko, stanovanje, vzgojo itd., da povzdigniti malone do brezmejnosti, in ko bi se dala kemično iz kamenja moka nare-jati, bilo bi socijalno vprašanje v hipu rešeno. Od prčevita tehnike, od razširjanja moderne velike industrije, od rasti svetovnega prometa odvisna je dolgo s t t a k o 1 j u t i h socijalnih bojev: k temu še pride kot odločilea faktor način priličenja našega človeškega organizma.   Brže ko znanstveno
svetovno naziranje prodere v narodne mase, hitreje bo konec onim bojem. Povzdiga tehnike in izobrazba človeštva mora iti zjedaa-kim korakom.
Način modernega proizvajanja je pa dandanes v dijametralnom naspretstva a načinom prisvajanja premoženja. Proizvaja se skupno, družabno, prisvaja se individuvalno; oni, ki dela, ne vživa, niti oni ne, ki izumi stroj, ali ga spopolni, temveč on?, ki nakupi stroje, ki si nakupi duševne trio i, moderno izobražene tehnike. Dostikrat posestnik proizvodnih sredstev, vžitnik (naj o onih niti ne govorimo, ki »amo od b>ge živijo, da kupone rež?jo!) nima niti pojma o notranjem osnutku svojih tova-ren ali delavnic: vžitek je ločen od dela.
Nadalje ni jasnega črteža v proizvajanju: vsled konkurence ali dmgotne nove iznajdbe se več proizvede, nego morejo ali hočejo kupci odvzeti. Tisti, od maiiche8terske, sedaj javna ter teo-retično še na naših vseučiliščih veljavne šole toliko davljeni rislco postane ztrea osodepolni risico. Prebitek, torej bogastvo, povzroči propad, siromaštvo, kriza je neizogibna. Dokaze za to najdeš vsak dan v brzojavih na$ih novin. Premoženje, kapital ima v svoji kruti moči kapitalista, ne da bi človek iraol v svoji oblasti premoženje, kapital; v proizvajanju vlcda anarhij«",. Kakor jo pred strelovodom
\ IJ ubijan!, 30. junija. Odstop grofa Badeuija zahtevajo nekateri Nemci, katerim se nedvomno pridružijo de dragi in tretji. „Montags Revne" pravi, da je neobhoden predpogoj rešitve iz nastalih kriz in da začne par-lamentarni stroj iz nova delovati: demisija Btdenija. „Grof Badeni je postal nemogoč človek", piše „M. R." ; „ Nemci ae ne bodo ž njim nič več pogajali in brez njihove soudeležbo zaide avstrijski državni stroj v največje nevarnosti . . • N^mci se izvršenemu dejst/u jezikovnih naredb no uklonijo nikdar ter jih ne rripczuajo nikoli ... Ko bo odpuščena ta vlada, bo m (žao govoriti dalje.* — Iu vendar kar dežnje nemških načrtov za jezikovni zakon!
Socijalni demokrati so dob li lepo spričevalo. Dr. CJroos jo 2 C t. m. poročal v Igla vi svojim volUotm in ejoj drugim dejal: „ Razen tega smo imeii za za vznike socijalna demokrate. Ta stranka, ki je poslala prvikrat svojo zastopnike v zbornico, je bil« po svoj h naČolih ooptla z mej-n »rodni a programom v volilno borbo, in izvfo'_.'0 e marsikoga osupnilo, da so nas podpiral v na-rodnottnrm bi ju "— Iu naši cccijalisti bo nam zamerili, ko smo dejali, da sj m pokazali socijalist 'čoi drž. poslanci doslej — židovsko liberalne iu protis'cvanske! Nii, dr. Gross jf poved&l istino!
Agrarnosocijalistično  gibanje   na Oger-skem ni o.t.io brez upliva na borzno stanje. Pojavilo se je }q s daj veluko kurzuo iznižanje oger-skih vrednosti.-, zlasti pa papirjev transportnih, t. j. železniških iu prrol    i -b d.u'tov.   B„rz« se boji, da bo žMov v veliki ruori sploh izostala, in da bo zato Ogorka ru*nj  izvažala ali manj izmle-a. Izostanek žetve bi občno gospodarsko b'lanco jako oškodoval, doh:dke  transportnih društev in parnih mlinov iziižal itd. Vdovski kapitalisti bi torej imeli znatno škoio, aaj so večinoma le židje velepesest niki na Ogrskem. Vlada ni storila doslej še ničesar izdttnega zi pomiritev preteče afcraraosce jalno re-volu3jje S tem, da je pOBlala v vznemirjene okraje vojake, žandarje,  tuje đe'avce, sli celo kaznjence, le neti razburjenost delavcev,  katere socialistični agitatorji še bolj Ičnjejo.  Veleposestniki so imeli v>l.ko skupščino, na kateri pa niso sklenili prav esar pametaega, kako hi pravic *o premostili pre pal mej sabo iu  mej   delavni.   1 -dali so le neko . nergično" proklamacijo, v kateri trdijo — a n e dokažejo' — da so zahteve delavcev neopravičene, in da bodo te zahteve  pobijali z vsemi sredstvi, katere jim podaja vlada. Nu, stradajoči iu razkačeni delavci se koučao tudi  bajonet.;v in pušk ne bodo v strašili, odgovor, ost za prelivanje krvi pa zadene samo zanikernoat vlade !
Za slovansko liturgijo Z B.<I*gagrada se brz^javljs da ee srbska vlada dogovarja z Vatika-mm, da u pelje konkordat, po katerem bi se uvedla slovanska liturg'ja tudi za katoliško bogoslužje, kakor jo že ima pravoslavno.
Mir ,vna pogajanja mej drško  in Turčijo napeduj^j o jako počasi.   Sedaj so poroča, da srna trajo nekateri turški ministri pogoje, katere je stavila  Turčija,  prelahke  in  preog -dne   za Grško.
elektrika biia za čoveka pjgubouoana moč, tako je mej sedanjim proizvajanjem iu prisvajanjem po-i-uboncana napcLost; in kakur je dober vodnik ukrotil d-.vjo iskro v u dano nam deklo, tako naj oivodi to nearcčepoloo nasprotst.o v načinu proizvajanja ter prisvajanja obeh izjednačenje, če j t proizvajanje družabno, mora i prisvajanjo biti; proizvodna sredstva se morajo torej podržaviti ali, ker se država spremeni v družbo, poJruZabiti ali Bocijalizovati. Teoretični nauk o tem, kako premoženje, bogastvo in denar vkleniti s pomočjo statistike pod zakon in človeško oblast ter tako sezidati gmotno ter duševno, za 8 a ■ danje razmere vsovršeno človeško družbo, imenuje ee znanstveni e o -c i j a 1 i z e m.
Ker pi nekateri veliko drže do Aristotela, hočemo naveBti še iz njegovo „politike" tole: „Ko bi vsako orodje na povelje ali tudi sluteč svoje Ustno delo moglo t a in o opravljat1, kakor 80 se Dajdalovi umotvori sami gibali ali Hefajatovi tri nožoiki iz lastnega nagiba šli na s eti possl, ko bi tkale na tak na lin snovalnice same, ne bi bilo treba za poslovodje pomagačev nit za gospode sužnjev."
Vprašamo, ni li ta čas „ks" že mej nami...?
Sedanji veliki vezir dala torej težava in'v kratkem boda vse ministarstvo odstopilo, Siltan žali naglo spravo, kar se mu baje posreči z novimi ministri.
Velika narodna slavnost v Ljubljani.
(Konec.)
Občinstva ie bilo toliko, da je bil vrt popolnoma zaseden.   Tu so s s torej vrstili z zbori pav ska  druitva:   .Kolo",   .Jadranska Vila',
.Slavec",   „L i r
,Zvon*   iz Snartiega,
Slovansko pevsko društvo" iz Trsta in .Pevsko društvo" iz Sodražice. Vmes pa je igrala vojaška godbi. „Ljubljana" je pela novo lepo skladbo .Zastava naša", katero ie po-klonil društvu prof. G r b i č , Neive lovega .Popit nika", pri katerem se je odlikoval g. Jos. Pa*A k s samospevom iu novi mešani zbor dr. BI pa v ca, ki jo prav posebno ugtjal. Ril: pozna ure niso megli zbori skupno zapeti nameravanih točk. Okoli 9 ure pa se je zbralo iz nova vse občinst?o h ko na e r s u v „Sokolovi d/orani*.
Otvorivši komers, dal jo g. Trstenjak be eedo Hrvatu g. Nikoiič u, ki je napil v navdašemb b?sed»h najprej kumici zastave in prvi zastopnici ljublj. ženstva, gosp. M. H r i b a r j e v i. Potem sa se vrstili govori,  vm«s pa je svirala vojaška gidoa. Z'.bava je bila jako živahna   Izmej govorov naj omenimo, da je napil g. A Ko bi ar „Ljubljani" in jedinstvu Slovencev; g up* A Ponikvarjeva iz Trsta je poživljala sloven. ženstvo k zavednosti in narodnemu delu v krušnih in odločnih besedah, katerim je občinstvo, obdajajoče lepo govornico od vseh ttranij, navdušeno pritrjevalo;  g. Koš ni k, zastcpn.k dijaštva, je nazdravil vstrajooitt pokra-_i.sU h rojakov, dr. Iv. Tavčar, burno pozd-av-Ijan, pa je izrazil ine, vol km odobravanjem posebno veselje, kateri prešinja naredno stranko, ko je mogla po s/oica županu pozdraviti in sprejeti v beli, za vadai Ljubljani toli odb.čao slovinnki draž a j. Kat hišni gospo Jar pozdravlja pred vsem Hrvate, za tem Čehe iu vae zunanje rud iljube, zlasti pa Primorce. Pesimizem g. M ui !.<: i se mu ne zdi utemeljen, saj je pokazal  primorski narod tcltko značajnosti t)r kremsnite vs^rajuosti v narodaem boju baš v poslednjem času, da je preverjen: tako krasen narod v boju s toli korumpiranim nasprotnikom ne more nikdar pasti.   Končno  konstatuje, da nima za da naaojo  prekrasno slavnost nobsn pojedinac kakih posobaih zaslug, kajti  to slavno't so priredili vsi ljub'jacski S'ovenci složno svojim zunanj m rojakom in slovanskim bratom  V imenu „Sokolov" (aa« etopan je bi polnoštevilao ljubljanski, po ve-l-kih   deputacijah  pa  celjski, gorenjski, novomeški, tržaški in zagorski .Sokol") želi,   da bi  slovenska   pesen  združila Slovence še večkrat v toli lepo harmonijo, kakor danes. Glasao pritrjevanje je pričalo, da je izrazil govornik misli večine. Ko je pozdraiil v imenu delavcev še gosp. Gostinčar došla  goste,  povdujsjoč,  da treba Slovencem prod vsem gospodarske samostojnosti ter mu je hotel ugovarjati neki socijalist, kar se ja pa zabranilo, bil je komers končan, in občinstvo sa je večinoma razšlo z zavestjo, da toli lepe pevske slavnost! v L/jblpaui že več let nismo imeli. o j do ločeni uri so so odpeljali gostja, katera je spremilo na kolodvor društvo „Ljubljana" ter sa poslovilo od tjih a hrupnimi „Živeli! Do svidenja!* — Naj o minemo še, da  je imela Ljubl;aaa tega dne dva posebno mila gosta: Ivana pl. Nabergoja in St_e pana pl. M i 1 et i a a , dičnuga inteadanta hrvatskega gledališča v Zagrebu
Društvu je dešlo 40 brzojavk iz skoraj vsah slovanskih dežel, in sicer so brzojavili: Uredništvo .Mira", celovško slov. kat. polit, društvo, slovenski bogoslov ci v C-lovcu,  „Hlahol" Pražskv, čaško-slo vanski apotek v Ziikovn,  dr. Anton n Nsvotnv, prod-sedaik praškega .SokoL", ptujsko pevsko društvo, ptujska čitalnica, klub sloven. tehnikov na Dunaju, slovansko pevsko druStio na Dunaju, Mitej Habad, zagorski rodoljubi, vseučliška Starjevičanska m"a-diaa v Zagrebu, trsatski primorski H-vati, mnzikalno društvo „Zvonimir" v Spletu, hrvatski Bošnjak, Gj. Deželic, S:j. R'htarid, dr. Gj. R htarič, dr. F. Sjk iz Z tgreba, aSlogaa v Z gcebu,  pesnik SundeČič v Kotoru, Sarajevski Slovenci, Drag ca Slarec v Bar kovljah pri Trstu, It. Primožič v Zagrebu, hrvatsko pavflko društvo .Lovor" v Novi Kapeli, Terček in M»dvod v C ;lju. narodua čitalnica v Črnomlju, ga-Hil.u društvo v Postoj u-, dolenjsko psvako društvo, bralno društvo v Mokronogu, podružnica sv. C.riia in Metoda  v  Mokronoga,  brv. rad. pjev. družtvo .Sloboda",  narodna  čitalnica  v  Crknici, pevsko društvo .Zsrija" na B du, novomeški dijaki, mari boreka čitalnica, notar St. Pirnat, Mariborski „van drovci", Bouobal, Ljnoch in H obad na Dunaju, dr. G. Gregoris v Trstu, Mirosl. Hubmayer v Sarajevom, pevsko društvo v Gornjem Gradu na Štajerskem in Terezma dr. Jinkova na Otinin
Naj bi imela ta prelepa slavnost najboljših moralnih posledic 1 —e—,
Dopisi.
Od it« Uo<l. dne 27. junija. (Soci j alizem
pred durmi v Idriji!?)   Po precej dolgem oi mi ru povedalo se je zopet jedno, dve resni besedi o idcijskih sjcijalnih razmerah. To je bilo umestno, potrebno in koihtno, kajti zmedeni pojmi se mo
rajo izbistriti, nedostatke in zamudo treba popraviti. Zmedenih pojmov in nevednosti je na kupe tu in tam ; sla bo« ti in slepe strasti gibljejo m nož'ca vsled slepilnih solističnih fraz; samudilo, odnosno prekoračilo ee je meje v obeh tabinh, v narodnem, in socijalno demokratičnem. Kdor torej ljubi narod (ped katero besedo smo vedno razumevali maso naroda, torej tudi delavsko ljudstvo), kdor mu hoče dejanski pomagati v gmotnem, družabnem in v duševnem ozira, ti bi po svojih močeh pripomogel k izboljšanja navedenih ra m t. Ta namen je najbris imel tudi idrijski dopisnik .Slovenskega Naroda* v št. 131., kat- rumu odgovarja .Delavec" v it. 18. To je vzjodbodlo tudi mene. Zato prosim, prsou stite g. urednik, tudi meni kotiček v svojem li tu. toda pros m, prepustite mi ga v .popolno, neome y m, nepreklicno last", da se v njem raztiguem po svoji volji in potrebi. Tj naglasam zato, ker bi sa ut?gail morda kak vaš sosed ispod tikati nad mojimi dalgimi, okornimi, na gladka ulesišča ne-navajedimi nogami, in posebno, ker epidam mej nemirne, nezadovoljne olemente — kakor pravijo. Povsam zadovoljen res m «etn z dopisoma v .Slovenskem Narodu" in v „Dalavcu, dasi pnz lavam da sta imela vsak za svojo stvar najbolje namen«. La ta preklicana trma, da drug .lur-m i ne dasta niiVair veljati! J hI m trdi, „da 80 socijalno damo kratski nauki že davno o vrženi" za vsak;g>r, .kdor je količkaj poučen v nacijonalno ekonom čnih iu po litičnib rečeh", drugi ga pobita s trditvijo, „da je postal socijalizem znanost, s katero se pehajo največji umovi, katera sa uči po raznih sv»to trnih vseučiliščih"; pr/i pravi, da „na Aagleškem ni nohsn delavec socijalea dem ikrat, ker se delavcem dobro godi," drugi trdi, n 1 a na A iglelktm se src jalna demokracija kai lepo razvija". — kar mu dokazujejo poročila lanskega mejnaroJasgi kongresa v Londonu;* — prvi dsfinuje vsakdanjo besedo proletarci", mej katere ne prišteva one, ki „iakaj posedujejo, ča na d ugega, vsaj kako orodja, kiko bajtico al kako njivica", dragi je pa vzvišen n d golimi definicijami tir v 8'oji sicijalni uč^uosti in modrosti ponosno zakliče nasprotnku: „Sa msao tako naivni, da bi ne paznali nasprottj ni buržoazijo in mej proletarijatom!* — Prvoga b>li, d* je Bocijalna demokracija v židovskih rokah, dragi se pa s to .neumno trditvijo" no!e niti pečati;" — prvi trdi, da se taje celo vse ztsluga, k*t«re je pridob la narodna stranka za Idnjo, dragi pa pravi, da socijalni demokrati ne morejo tajit-, česar niti ni. Klasična stt tudi konna teh <l p's v: idejalni narodnjak vzklika: „Piridite (kdo?) mej Iju li, razložit-* jim narodni program iz z »nt i njega socijalni del! . . .", brumni socijalist na vije o'i k neba in moli za Bvojega nasprotaika: „Oče, odpusti uiu, saj ue ve, kaj dela!" Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. junija.
— (Nemški šovinizem) je minolo nedeljo slavil prave orgije, in to v Brežic ih. Ce jtki d i. poslanec dr. Pornmer je čutil potrebo, omenjati tudi Ljubljano. Vzpodbujal je navzočne ljubljanske na-cijonalce na boj, češ, Ljubljana za no m'Ivo še ni izgubljena, ter jim „Auf die \Viedcreroberung Lai-bachsM zaklical undSieg". Vodja l;ubljanskih nacijonalcev, prof. Binder se je zahvaljeval Pom-merju za lepo vspodbujo in ga poučil, da razmere v Ljubljani niso „ganz so schoa, wie man et\va gUubon mojhte". To mislimo tudi mi. Ako sanjarijo nemški nacijonalci o tem, da bodo kdaj zopet gospodovali v Ljubljani, se grozno motijo. Slovenci smo tolerantni ljudje in ns zatiramo nikogar, nego smo pripravljeni dati vsakemu, kar mu treba za življenje, kakor to zahtevamo tudi zase, a poskusov, pridobiti nemški manjšini še kdaj gospodstvo v Ljubljani in na Kranjskem, se bomo znali jako energično ubraniti. V tem oziru ima prof. Binder popolnoma prav, če pravi, da razmere niso „ganz so soho i, wiemanetw* glauben moohte".
— (Odlikovanje.) Papež Leo XIII. podelil je načelniku tukajšnje postaje južne železnice, gospodu Evgeniju Guttmannu vitežki kr že: Silvestro-vega reda.
— (.Velikanarodna slavnost v Ljubljani".) Kot dostavek k Bvojemu poročilu omenimo naj še sledeče: Ljubljanski župan je korecm slavnostnega komerza poživljal zbrano občinstvo, naj se spomni narodnih žrtev radi poslednjih volit- v na Primorskem. Nfcbraia se je v ta naman primerna svota, ki se iztoči bednim rodbinam kaznovanih Slovencev.— Oai častiti duhovnik, ki j s — ganjen po prisrčnem prizoru, ko sta se na ljubljanskom kolodvoru objela in poljubila predsednik „Kola" in predteduik „L ubijane* — 8 solzami v oleh blagoslavljal iz kupeja zbrano, navdušeno vaklikajoče občinstvo, je bil krakovski škof. Tako sporoča .Oozor". — Na Zidanem mostu ao se sešli Ilrvatjo z nemškimi nacijonalci, ki so bili priredili istega dne izlet v Brežice kakor demonstraejo proti ljubljanski narodni slavnosti. Hrvatje eo jim avli ali: .Abzug nemškutarjil Živeli Slovenci l" — Bodi končao   še  konštatovano,   da se ljubljanska
Bohovi čina demonstrativno slavnosti ni prav | nič udeležila, da sta bila pri veselici prisotna samo dva tnja svečenika. S tem je nafta klerikalna garda is   nova   osvetlila   svoje   „narodno"   lice! Nam tudi prav!
— (Ljubljanski „Sokol") Naprošeni smo opozoriti člane „Sokola" na poziv odbora glede redovnih in prostih vaj. Posebno prv.h naj se gotovo udeleže vsi oni člani, kateri se sicer ode ležujejo izletov, v telovadnico pa prihajajo le prav redkoma.
— (Vojaška godba) Pri ugodnem vremenu svirala bode g»dba c. in kr. 27 pešpolka dne 1., 8., 14., 22. in 27. t. m. pri Tivolskem gradu.
— (Glas iz ob instva) Piae oe nam iz Trnovega: Blizu Gradašice stanujoči Trnovčani in Rrakovčani so v nočeh cd 26. na 27 in od 27. na 28. t. m. preživeli nepozabljive urice. Pred meiščansko vojašnico je sedela družba pevcev. K dir -pave-' niso žeje gasili, so tako ginljivo prepeval', da jih je maraikd) zavidal za zdrava pljuča. Pr«i glasbeni večer je tr*ial do polu C. ura zjutraj, drugi pa na občno radost le do polu 2. ure. Ne u snovno je, da »e dopušča tako kaljenje nočnega miru. Če Loč« jo pevci peti, n#j ponoči prepevajo v zaprtih prostorih tu ne na ulici m--j hišami !
— (Premestitev zatiškega sodišča ) Starodavni zatiški grad, v kataran je zdaj nastanjeno sodišče, je prodano.   Prišel je zcp<t v roko nekda njih »vojiU  posestnikov,  C «t:rci jac zo7,  kateri na .rede ic njega zopet samostan.   Kmetom lattiksgl okraja to ne bo n» srečo, ampak, krkor smo že je-denkrat pojasnili, nu d.\ bi se bil upal kdo ugovar jati, na veliko gmotno škodo. Jjotični upravi je zdij misliti, kje nuii.esti zattško sodišče i a druge, v za tiekera  grada nastanjene  urvdo.   Jnstična uprava misli, da dobi potrebno poelopje a*i v Št. Vida pri Zatičiai, ali pa v Višaji geri. Dotični ogled se vrši že due 3. t. m., in zatig d*Ij se nam zdi umostuo, da o stvari izrečemo tidi mi svoje mnenja. Po naSi sodbi ni t r« ba justični upravi kar nič ogibati, kam naj premesti zatiške urade, kor je jedino prav in pametno, da jih namesti v Vičnji gori Razmere v Št. V do so take, d* sodišče nikakor uo rodi tja,   V Št. Vidu  ni stanovanj; S:. Vid je oddaljen  od železnico in, k. r je najbu.še,  Št. Vid  nima  zdrave pitne vode. Tega nikakor ni pruzret;!   Na drugi strani govori vse za to, da sa sod>šče premesti v Višnjo goro.  Všnja gora  Uži poleg železnice, kar  je na sebi velike važnosti, imu dobro vodo in sploh vsega, kar treba.   V ViSuji gori bi uradniki dobili dovolj stanovanj, Um so trgovine, obrtniki, iz kratka: tain 33 dani pogoji za razmeroma i;dcbuo življenja uradnikov, kar je gotovo upoštevanja vredno, r? nt v d ji seveda obetajo, da poskrbe vse, kar treba, ali kdo ve, te jim bo sploh mogoče izp-1 aiti svoje obljubi? Sicer pa je naše mnenje, da ni k* kor ne gre uaičt-vati naših me .i, nego d* jih je kolikor možno pod -pirati.   Višuja gora res ni velika, a hiše itd. bi vend*r dobila veOjo vrodnost, ko bi ee tam nastanilo sodšče, uočim bi  bilo v St. Vida šele ziduti hiša, v kut rib bi mogli  ur*deiii prebivati.   Ž deti je, da spoznajo Višajani važnoBt tega vprašanja, in da  se  s  primerno   enoržijo zavz4mejo  za ujega cigodno rešitev, a zagotovljeni  naj bodo, da bodo poslanci nurodue stranke porabili vos svoj upliv,in 3torili kar mogoče, da se zatiško sodišče premesti v Višnjo goro.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: „Dolenjski Sokol" je na praznik sv. Putra in Pavla i zlo tel k cerkvici sv. Roka. Izleta se je korporativno udeležilo „DJenjoko pevsko diuAtvo", katoro priredi dne 4. julija na Tučkovem vi tu običajni koncert. Sonje 6e „Klub dolenjskih biciklistov", za kateri ae je doelej £e oglasilo 21 članov kolesarjev. DruŠtv ena pravila so se že predložila v potrjenje.
— (Prvi na Triglavu) Brali smo te dni, da so razni hribolazci vzlic hndemu naporu Triglav ver.der le od spodaj glodali Danes pa nam je dešla vest, da je bil prvi bnbjlazec, in sicer slovenski bribolazec, dne 27. junija t. I. popolndne ob 4. uri na vrhu Triglava v „Aijažovem stolpu". Radi izvanredno obilega sni ga je bilo treba velike previdnosti in runogo napora. Aljažev stolp je na Beverni strani popolnoma v snegu, a na južni strani gleda ga le nmlo izpod snega.
— (Iz Krope) Be nam piše: Dne 28 t. m. oh 6. uri zjutraj je tukajšnji župnik, g. Hoenig-tu&nn, daroval av. mašo v zadružne namene, potem pa blagoslovil novo zadružno tovarno, v kateri se zdaj pod vodstvom g. Valentina Šolarja izdeluje 3000 vojaških postelj. Slavnosti so prisostvovali odbor zadruge a načelnikom g. V. Klinarjem in vsi delavci »sove tovarne.
— (Iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu) Be nam poroča: Marsikateremu poznavalcu naših raaraer zdelo se je čudno, da je bilo mogoče v kraju, kjer cbstoji šele nekoliko let šola, ustanoviti
bralno in kmetijsko društvo.   Res je s'cer,   da j« Še malo tistih, ki so se v § Ji naučili čitati, in res je, da je še nekaj takih, ki bi najraje potopili šolo in učitelje v kapljici vode, a vender so mej tistimi, ki so šolo že s koristjo  pohajali,  odločni narodni korenjaki, vneti za vsakorŠen narodov napredek, in z radostjo moramo potrditi, da   tudi velika ve čina tistih, ki šole prav za prav znotraj videli niso, z veseljem pomaga k temu, kar bi moglo izboljšati njihovo duševno in gmotno stanje.   Ravni  mej temi 83 je sprožila misel osnovati društvo,  kjer bi bilo omo-gočeuo tudi starej*im  naobruž .vati  se, v katerem lahko zvedo, kako napreduje s</et, da zamorejo potem vse svoje dejanje in ne banje vravnati v svojo korist.   In res,  kom.aj je  bilo ccaenjeno društvo ustanovljeno, začeli so se vsi brigati za njegov ob stanek in napredk s tem, da jih je za našo občino razmeroma nanogo  pristopilo   in  jih  še pristopa.. Kratko časa po svoji ustanovitvi imelo je omenjeno društvo dne 20. junija t  1. v lepi, novopostavljeoi Šoli svoje izvanredno  zborovauje pri katerem je g. učitelj lvau Kdo  polagat  vsem navzoonikom toplo na srce, nsj se v^ak po svoji moči potrudi, novemu društvu pridobivati vedno  več udov ia pravih pri jateljev.  Društveni  odbor bode ae vedno trudil, da bodo druŠtvenik1  dobivali   kolikor najvej duševne hrane,  tako  glede  poučevanja, kakor poštene, nedolžne zabave. Na to je govoril gojp. predsednik o „isvrlitvi pregleda zemljan nsk.ga katastra", kar se bode   l^tos  vršilo   in  razjasaje/al   zakon   z dne 17. aprila  1896. zadevsjoč   povzdigo   rt-je goveje živine.   Navzočniki uo prav vestno poslašali pred-oašateJjeve besede  ter na koncu zahtevali šs mar eikaterih  pojasnil v gospodarskih  zadevab, kar se jim jo po možnosti r.-do raztoimačilo.   Končno so bili predlogi, stavljeni  po društvenem predsedniku, z navdušenjem i(\ sv glasno vsprfjeti. Ti so: 1. Da državni in deželni zbor skrbi za to, da se povzdig-ie kmetijstvo, poeebno živinoreji, v ta namen naj se preskrbi zadosti plemenskih bikov; 2. da se osnuje kmetijska šjU  z* Spodnji Štajer s slavonsko nemškim  učnim jezikom  in sicer  v c-ljskem okraju ; 3. naj skrbe dotična  oblast /a.  da  ee  pašniki na planint.li preveč ne zarastejo  z lesom, nego samo, kobkor postava določuie, ker s eda j oskrbni štvo gornjegraško graščine, lostljubljanskega knezošnufs,   preveč pušča pašnike zaraščati, nasprotno pa tirja od kmetov skoraj  vsako leto večjo najemnino  od paš ni ko v.
— (Iz Velikovca) ee nam poroča: V .Narodni šoli" družbe sv. C.nla in M?todavS'.. Raoer u pri Velikovcu, vršila se bo povodom godu sv. C rila in Mi-toda in bbgoblovijenja šolske zastave dne 11. julija cerkvena in šoleka alavuobt.
— (Občinski svet goriški) je v zadnji seji zopet izi/o il župaatm fam^zuega dr. Venuttija, podžupanoma pa   odvetnika dr. Canettija ter sodnega pristava dr. C anija. Vsi trije so se ved i goieči pri Btaai laške stranke.
— (Nov odvetnik) V Gorici se je naselil kot odvetnik, g. dr. Alojzij Franko. Ž njim so goriški Sovenci pridobili izvrstno moč, zosčajnega in rodoljubnega moža ter izvrstnega strokovnjaka, kateri si je v Ljubljani kot koncipijent pridobil najsplošnejše simpatije ter umival občno spoštovanje,
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) pristopil je gosp. J«kob Gruden, župnik v p. v Ljubljani, kot usta-n o v n i k s aVOto pet d eaet i h gld. DJjn je društvo prejelo iz Ljutomera 2 4 geld., katere je mej tamošnjimi rodoljubi nabral gosp. dr. Anton Mi-halič, zdravnik v Lutoraeru. Ie Laškega trga pa je letos ža v drugič poslal darilo 13gld 50kr. gosp. dr. Josip Kol še k, odvetnik. Vrlim daroval cem. csoti*o tudi rodoljub nnaa darovalcema iskroua zahvala. Dolnje darore sprejema g. Fr. Jančar, monaigocr, papeški č. komornik, župnik nemškega viteŠktga reda na Dunaju, I, Singerstr. 7. — Jakob Pukl., predsednik podp. dr. za sle v. visokošolce na Dunaju.
* (Zanimiv projekt) Mestni zastop budimpeštanski pretresa vpruŠMDJi, bi li ne kazalo napraviti kr g in kreg mesta za plovbo primeren kanal. Voda bi dotakala iz Donave, in se vanjo zopet iztaka'a Sodi se, da bi Pešta potem komor-cijelno in industrijal:->o bila tako ugodno situirana, kakor nobeno drugo mesto.
* (Rodbinska drama.) Bivši pečar Šunke v Berolinu je vsled nesrićnih špekulacij izgubil vse svoje premoženje in prišel n» beraško palico. Te dni je bil sodno deložran. Moža je to tako pretreslo, da je zblaznel, in da so ga morali prepeljati v blaznico, ženo niegovo pa je vse to tako pretreslo, da je v obnpnosti svojima otrokoma prerezala vrat, potom pa poskusila zabosti še sebe. Otroka sta bila takoj mrtva. Ko je žena videla, da VBled przadetih si ran no umrJH, je zavžila še nekaj strupa, vsled katerega  je   kmalu potem preminula.
* (Sodnik — slepar.) V nedeljo popoludne je bil v Ljubrein aretovan svetniški tajnik pri on-dotnem okrožnem sodišču, Jurij Seidl, ker is kot okrajni sodnik v Novem trgu na Gorenjem Štajerskem poneveril 9O0O gld. Seidl je bil na vrsti, da postane deželnosi-dni svetnik.
Darila i
□ radništvu našega lista je poslala: Za družbo sv Cirila in Metoda : G Ana Majz«lj v Šc. Jerneju na Delenjskem 8 kron 2 8 vin., nabrane v veseli drnihi v Ionici na M*j-zeljevem vrtu. Geslo: ,Da bi vojska bia" — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
Zahvala. Povodom izleta, katerega je priredilo tukajšno uč'teljetvo 8 šolsko mladino v t rado dne 23. t. m. na R žnik, kjer je bila sv. maša in pri kateri priliki je prejelo do 30 otrok prvo sv. obhajilo, došlo je podpisanemu od tuknjšnjih šolskih priiateljev toliko daril, da je bilo možno do IGO šol-ak h otrok dostojno pogostiti. Za ta blagoduSna darila zahvaljuj se podpisani v imenu šolske mladine v prvi vrsti Rg. Kcslerjem, 1 C. Javunčiču, M. Zinauerju, V. Balafiiu, K. Hudabiuniggu, Jak. Mat-janu; potem gjeppj Ani Knezovi, kaboc tuli vsem drugim, ki so s svojimi daril', bodi m v blagu ali denarjih pripomogli, da se je ta šo'ski slavnost izvršila tako siiajuo. B >g plati vsem tisočkrat I Ko-nečno zthvala tudi gostilničarju g. M Prionu za prijazno in točno postrežbo. Vodit/o šole v Š ški, dne 28. junija 1897.    Ant  J a ver še k, nadučitolj.
Književnost.
— lišio je o l]Uv>l'anskem in kranjskem potresu eploh jako toieljit.o in sani mi vo dmli: — Das Erdbeben von Laibaoh am 14 April 1895. Vou Dr. Frana S n e s s. M t 4 Tafeln uu i 43 Zia-koivpien im T««xt — J.brbacb drr Geologis.h^n RmcIii Aistalt 1896, Bd. 4G H k 3 und t, pg. 411—890. VVion 1897. — Vertag d G »r»l Reiohs-anstalt. In Commisnon boi R. Ln^hner (W Mullur). O t*m dtMii nam j«s obljabljea dili^i referat.
— „Vienacu br. 2G od 2o. ;nnj^ ima tole vsebino: Zdravi i bolesni. Pripovij«ut. Piše A. M. S. (Nc8:a.ik) — Fantomu Spjevan Mihovil Nike-h'. — Tii puta n« ćaet'. Pripovijeda J m;p Lov-rel d — Gretchen. Spjevao Dragutin M. Domjantd, —  11 cbepinov   „Caemineau*.   Piše  M. Sibič —
j L^tak : K si.k ima. Književnost  S/aštije. — Slike: Crnogorska vojnička K^zba. C tinj«.
Brz o j a-^rice-
Celovec 30. junija. Tukajšnja trgovska, in obrtniška zbornica je zoptt sklenila, d a ne reši v slovenskem jeziku pisanih prošenj za podelitev obrtnih koncesij ter zajedno izjavila, da bo z vsemi dopustnimi sredstvi varovala svojo kompetenco, ako bi politična oblast hottla resiti dotične prošnje, ne da bi prej zaslišala mnenje trgovinske zbornice.
Praga 30. junija. „Narodni Listy8 javljajo, da želi krona, naj bi se vršila pogajanja mej Cehi in Nemci, in sicer na kar mogoče široki podlagi.
Pariz 30. junija. Mej Francijo in Si-jamom je nastal konflikt. S:jamci s j napadli pod francoskim protektoratom stoječo pokrajino, jo oplenili in zasužnjili mnogo prebivalcev, francoskega duhovnika Emauuela pa ubili.
London 30. junija. ,Daily Newsfl javljajo, da se je mej turško vlado in zastopniki velesil doseglo popolno porazumljenjo glede pogojev grško turškega miru.
London 30 junija. V poslanski zbornici je čital minister B»lfour povabilo kraljice, naj jo poslanci s svojimi rodbinami obiščejo v AVindsorn. Kor je to povabilo došio po narodni slavnosti in se hoče ž njim popraviti storjena nerodnost, so je poslanci vzprejeli povsem hladno, irski poslanci pa so se na glas smejali._
Poziv!
Ziveza slovenskih učiteljskih društev ima das 4. iu D. avgusta t. 1. v Cdlji svoje IX gU-ms zborovanje. Kakor vs-iko leto, tako se bodi tudi letos priredil koncert. Skrbeti nam bode, da dosežemo z istim vpaj takšen vspeb kakor doslej, če ne bilj-š«ga. S tem opozarjamo vbo p. n učiteiiice pe/ke in učitelje pevce, da sa pravočasno oglasijo pri podpisanem odboru, rud; razpošiljanja glasov. Pro aimo tudi ob jedcem ve* p n pevka in pevce, da se v prav velikem številu udeleža »Zivezinega' zborovanja in koncerta.
Lokalni odbor učitelj, društva za cebski in laški okraj.
SBratje S oholi! izlet v Škofjo Loko bo redovne vaje jutri v četrtek zvečer od V»9- do V a 10. ure, proste vaje za telovadbo pa danes in v petek zvečer ob navadnih urah. Naj ae teh vaj Q0-tovo udeleže VSi člani, kateri hote javno nastopati pri tem in pri bodočih izletih.   Na zdar!
Odtoor,
Ceneno đomaie zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoma raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnepa „Moli ovega Seidlitz praška",
ki se dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na vse težkote prebavi jenja. Originalna ftkatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta praSek vsak dan lekar A. M0LL, C. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuchlauben 9 V lekarnah na debeli je izrecno zahtevati Mol,L »v preparat, aailianum »n z varnostno znamko in podpisom.        1 0*7-*')
O      Iaalaonao đolvaja "JtJđ
Tanno-Chinin tinktura za lase
Okrep^uje  in ohranjuje lasiSfe in preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rahilnim navodom 50 lir.
-*> jpiiinn mmiimgm •*>■ (90—25) lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljava cesta št. I
zraven mesarskega mostn.
Iz uradnega lisia.
Ii^rsiinr mII . k i.m i\n .- .»tu/O. Pravna Štrekelja zemljice v Mokrouogu, cenjeno 8860 gll , dne 1. in 99. julija v Zatičiui.
Mihe Franka zemljišče v Bitinjah, cenjeno 10G0 gld , in Antona llerbeca polovica zemlj sr-a v Vtrbici, cenjeno fi^Jt gld., olia dne 2. julija in 2 avgusta v Ilirski Biatrioi.
Jakoba Celharja posestvo v Št. Vetru in Anton* Man o rja posestvo v GrohAah, oba dne 2. julija v Postoj ini
Valentina Pečarju posestvo v Selu pri Puncah, cenjeno 460 gld   une 8, julija in 9. avgusta v Ljubljani.
Franca Š t a j a r j a zemljišče v Metliki, cenjeno 1800 gld , dne 3. julija v Metliki,
Matije in Ane Ladi ha posestvo v Sevnici, cenjeno 132 gld. 95 kr., dne .'(. julija in 3. avgusta v Trebnjem.
Jurija in Marije Ooleš posestvo v Badovici, cenjeno 150 gld., dne 3. julija in 5. avgusta v Metliki.
Franceta Tro jar j a posestvo v Pragomeru, cenjeno 1C90 gld. in 30 gld, dne 3. julija in 7. avgusta v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 808*8 m.
Agenti
(9? 3-1)
-»	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v ram. v 24 urah
28.	9. zvečer	787*6	20-7	al. sever	jasno	
29. n	7. zjutraj 2. popol.	739-4 788*8	18-0 27 8	■1. jng si. jvzh.	soparno jasno	00
t	9. zvečer	737 !»	23 0	si. sever	jasno	
30. n	7. zjutraj 2. popol.	787*8 788*4	18 8 30-5	si. jvzh. sr. jzah.	soparno jasno	o-o
Srednja temperatura ponedeljka in torka 88*8' in 22'9% za 3 3" in 8*8* nad normalorn.
3Z)"u.na.j3l^a- borza
dne 30 junija 1897. Bfenpni državni dolg v notah
1C2 gld. 102 .
Skupni driavr.i dolg v srebru    .   . .
Avstrijska alata reeta....... 123
Avstrijska kronska reuta P/...... 100
Opeiska zlata renta 4\„....... 123
Ogerska kronoka renta 4",             .   ,   . 100
Avatro-ogerske bančne določa        ,   .   , 9*> 1
Kreditne delnice......... 868
London vinta.......,.,,119
Merniki dri. bankovci sa 100 marSr.    .   , 68
tO mark............ 11
80 frankov........... 9
Italijanski bankovci........ 45
C kr, cekini........... ?>
— ar.
10 .
20 , 98
88 ,
10 ,
"™" •
25 ,
50 ,
65 ,
72 ,
13 ,
40 ,
65 ,
Vzprejmem takoj     (939—s*.
za prodajo svetovnoenanih američanskih atereoskopov in podob Underwood & Undervvood, New York, se vzprejem-ljejo Jamsčine je položiti 10 gld za vzorce. — Ponudbe vzprejema Leopold .Sleinlf Itner, glavni agent v Irslu.
Izvod iz voznega reda
■ve>13eL"v-ra.og-a od 1. Jm.n.i;a. 19S7. Odhod 1* l.|ul»l|ane ljuž. kol.).
Proga 6ex Trbiž. H 5-145
Ob 13. nrl B min. pa nt uši oaobnt Tlak v Tri.(i, neljak, Otl ,veo, 3fV»n»nn»fimtn, I-lnbno; eea 8ol»th»l T Aanm, fschl, Omumlun, ^c.Infumtl, I .•■ i. ? i; i -1 11..  Zeli ob Joitoru, Inomait,  Brojne, Curih, Oenflrn, Parii, ntf Kl,,">-HnirliiiK t 8toyr,  Liuo,  na I>un»j  vn   f.maietf.«n. — Ob 7 Rt h min. »jntraj oaobnl Tlak T Trhli, Pont.il.«1, Rntjak, Oolov.vj, Frai ror,.. f«ito,  LJnhno, nun »J j   če.   Salathal  t Hnlnopraii,  Ml   Kl.'in-Ri'illii.^   » j Htrvr,   I.inc,   Pudejevico,   1'Uonj,   Marijino  vari,   B*b,   Kr.i i ■ • om Karlom vari, Pratfo, r.ipako. — Ob 11. tiri 50 min. topollldl o <uot>nl vi .. J T Trbli, Vontahel, Koljak, Co otbo, IJubno, 8elatb»l, OnaaJ. —Ob 4 1 min. popolinlne  omibnl  »lak t Trrii,   Ro'j*k,  Oolo»m-, rVm.-.'ii ■■ Ljubno; ooa S«Uthal ▼ Boluogratl, Ijmul-Oaatoin, Zo1' Ob Je..».„-u, J-,t\. .  . i Bmifone, Curili, OcneTO, Paria ; ooa Klpin-Heiflnu » S','_vr, lilrr., p, »1'.-8,   lir., nj,  Marijina  »ar«,   Hob,   Franonvn t«r».   K<trW>vn vur... l,i>'Wn,  Himia) v.a Amatnttan. — Ob n. uri 39 min. popoldna o«,,lini \ ▼ Laarp-ltlnd, (ln oh nedeljah In  pruznikih )—Ob 7. url 46 min. irec> omibiu vlak t l.enco-ltl«d.
Proga v Novo meato In v/ Kodovjo*
Ob 6. uri 'IV min. ajntraj motani Tlak. — Ob 12. uri 66 min. po-polnilne m<ii" i vlnk. — Ob 6. nrl 80 mlu. (ve.-er meaanl Tiak.
Prihod v LJahlfnito 'juž. kol.). Proga Iz Trbiža.
Ob ft. nrl 69 min. ajutraj oiobnl Tlak a Pmiaja v(« Amnti>tten, Sclnn^rada, Uuoa, Si.irra, Omundnra, Iichla, Antmca, Pariz.t, Oenove Cnrib^ , BrtgIBeali Iunmnila, Stile ob jiaMVu , I iiibim , Celovua, lifl)-«-, Fraii3Cii*fo«t<i. — Ob 7. uri lift min. zjutraj osobni vi »k ia Lioseo, llli-la. — nb (t, uri 30 mlu. dopolu«1' e otobnl vlak a Dunaja via Amatotton, K.irlo h virnv, ffeba, Marij'nih Tari Plauja, Hudojnvic. Sulnograda, Linca, Htovra, Parlsa, OaneT«, 0'ir.l.a, Itie<enoa, Inotauata, Zollaob joceru, liend-Oaateiua, tdubna, Oelovoa, Lilrca, Pontabla — Ob 4. url 67 min. popoludun oiobnl Tlak a Dunaja, I.jnhi a, .Solatbala, Heljuka, Celovua, (•rai.'i'ii*;'«ate, Pontahln. — Ob 9. »ti d mti . >«•» -«t niohni vlak a Dunaja Tla Amatetten in Iijuhno, I« Uipakava, Prage, Frr.noovlh varov, Kai lovih TaroT, lleba, Marijinih Tarov, Pl^uja, Htidajnvln, I.inca, Stoyr:», Bolnofff tda, Ueljaka. Oo':tci, »»mtaM* —Ob 10, uri IS minut ivcčor uauluii vl*k la IiOai'0-IUo.la (lo ob tuuleljah in praznikih )
Proga l% Novega monta ln Iz Kodevja.
Ob 8. ari I« mm. Bju'.raJ mnaaul rUk. — Ob a. uri 33 min, po-puladua meianl Tlak. — Ob H. uri 36 min. nucor metani vlak.
:>dhod Iz t.|nMjatie (dri. kol.) v Ktaiinillc.
Oo T. nrl 'JS min. ajutrsj, ob 9. ml 6 min. pupoiudna, ob 8. nrl Ki) min. «v«-;nr, ob 10. uri 36 miu. »v.- «i (FMladnJI vlak lo ob nodoljab In praanlkib.)
Prihod v li|ahl|aao (drž. kol.) •> Kiaiiinlkn.
Ob 6. nrl m mio. "jutrui, ob II. mi 8 min. dopolnilno, ob 6. nrl tO rr»»n. tvotHr, ob 9. uri  66 min.  co. ur   t i'oi< i.lnji  vlak lejb nedoljab
Nagrobnevence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—47) priporoča
Karel Recknagel.
z lepo pisavo.   Znanje lamine ni pogoj.
Odvetnik dr. Franko v Gorici.
Prodajalnica
ini Ntarent trtrai <i. Zi oilalie Ne m 1. n\j^u slona t. I. v majena.
Natančneje se poizve v II. nadstropju te hifio ali pa pri A. Kališ n, Jurčičev trg St 3. (949—2)
Turistom, dastnlkom, peš-potovaloom se najbolje o>15) priporoča gotovo učinkujoči 1 loiioit -o v (16)
\alicyl-obliž za kurja očesa
»V»v v pismih A 40 vinarjev proti kurjim očesom, trdi koži itd. Zaloga pri g. J. !fl»yt»r-jn< lekarnarju v Ljubljani.
na dobrem hrajn v i.jul»l|taiil želi ne prevaett mi rnčan.
Ponudbe pod ..uo-lilnliur" na upravnistvo ,Slov. Naroda", (95«—1)
0 («36—11)
stanovanje
obstoječa i* treh sobf kuhinje, shrambe, drvarnice hi jetlfieija dela vrta, se oilda s J. avgustom t. I. v domobranskih ulicah št. 9f nasproti domobranski vojašnici. Naslov v upravništru „Slov. Naroda".
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltiiih, živčnih ln ženskih boleznih, malariji itd.
Pitno zdravljenje uporubljn Ne Nkozi eelo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
Južno Trolsko.
postaja valNiiK'iiiMke Lelezuiee«
1' , nre oddaljeno od Tridenta, mfneralna, hlntnn, parna ko|iel), populim zdrav linije z uirzl<» vodo, i-lc K i roli-rii pi 11».   iiiaNitŽH,  zdrav ilnti - i 111 ma-I i kil
Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zafičitena od vetrov, diSefi, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 Btopinj. Zdravilišče prve vrsto z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomito, 20O sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviski salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, la\vn-tennis. Senčnata izprehajali56a, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte iu pojasnila daje kopulliško r»vnatel|atvo v Roncegnu. (575—9)
priporoča
Narodna Tiskarna.
Razglas.
Pndpiaani mestni magistrat naznanj \, da bpi OlI f • juliju t, 1. li »dalj p prodaja pr< imogO |io Iii-,*h ne hode več Izklicevala, (cmvcv h posebne vrste pl^ealk iimi. ki
se nmejo rabiti In po InAiuli vt-žah in na dvoriščih, KinerilO lil le toliko, kolikor Jc pofrehno. Itasnanjei ala. Vsako drugačno naznanilo, pa tadi čezmerno in razpoHajeno piskanje po hišah in dvoriščih, kakor tudi piskanje po ulicah sploh, je nsobam. ki naznanjajo prodajo premoga, strogo prepovedano, in mestnemu magistratu bode ustreženo, ako mu občinstvo samo prijavlja imena onih razvažalcev premoga, ki bi utegnili ravnati proti tej prepovedi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15. junija 181J7. (932—.1)
Zaloga oblačilnega blaga iz konkurzne mese
Rudolfa Bayer-ja
se bode od une O. |ini]jti naprej
na debelo in drobno po nizki ceni v moji začasni filijali prodajala.
V zalogi se nahaja
mnogo volnenega blaga za ženska krila, perilnih kambrikov in vsake vrste podlog za obleke.
Tudi se prođu
Werthlieimova blagajnica in trgovinska oprava
V Ljubljani, dne" 8. junija 1897.
Feliks Urbane.
(866—8)
Št. 2882.
(941-3)
Prostovoljna prodaja.
C1, kr. okrajno  aodl&če na Vrluilkl naznanja, da se bodo
dne 2. julija 1897
dopolnilaie o1> H. nrl pričen.ši na licu mesta v PrcMor|a v zapuščino dn« 11. junija 1897 v Preserju zamrle litatiarlnc Zuar spadajoče in sodno na 1028 gld. 69 kr. inventarjeno
raznovrstno štacunsko blago
in pa druga, sodno na 284 gld. 83 kr. cenjena lilšiua ln solni u oprrna'ia potom prostovoljne dražbe, in sicer štacunsko blago vbb po čez skupaj, druga oprava pa na drobno proti gotovemu takojšnjemu plačilu razprodajalo. Tudi se bode ravno isti dan Atiiciana, to je lalAia v l*reNer|ii Al. '-i I z m i« uju«' i atom In ledenico vred na <», ozlromia I 'i let v mijeni oddala.
Na Vrhniki, dne 23. junija 1897.
v
Štejem si v čast, naznaniti* da otvorim dne I. julija f. t. svojo
*2# pisarno sfs*
o Sorici na (Morna (SKaočičena hiša).
Odvetnik
dr. J\loJ3ij 7ranko.
(955—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".