■o
Im
icn ■ in
!o
■t-»
Maribor
Vransko

Politika - komu seže le do Trojan?
Zaradi dveh napačnih besed ob 300 evrov
nmnüTBiH
90,6 95,1 95,9 100^

HIŠE OKNA as^RATA farnim® ®fema i
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JEL0VER Tel.: 03 5413 050 Gsm: 041209549 trgovina.celje@jelovica.si
ÜZITEK V DOBRI KAVI PRAŽAR\A; 03/713-2666 S
Št. 83/Leto 66/Celje, 21. oktober 2011/Cena 1,30 EUR
□
Bo bombni tehnik poklic prihodnosti?
Nedavne lažne prijave o podtaknjenih bombah na Celjskem so mnoge spodbudile Starejše zanimajo
k razmisleku. Kako mora takšne grožnje obravnavati policija, ali živimo v vse bolj v ■ nevarni družbi, se med nami svobodno sprehajajo ljudje, ki nas lahko kadarkoli CUilainiKI »vržejo v zrak«? In več varnosti je praviloma tudi manj osebne svobode.
Brez dokapitalizacije solzni delavci Alposa
u u U o U o
S I

Priloga, v
varčevanje
Odkrivamo turistične bisere naših občin
Vsako soboto, od 9. do 13. ure
Ekološka tržnica
S Mercator
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Revolucija v glavah!
Nekateri te dni pišejo o novi oktobrski revoluciji. Nič krvavega na srečo (še) ni v tej novodobni, le zahteve protestnikov, ki so po zgledu ameriških šli na ulice številnih mest po svetu, so podobne, kot so bile nekje na začetku prejšnjega stoletja: zahtevajo več pravičnosti, so proti bogatenju peščice in pohlepu kapitala, ki je svet pripeljal na rob katastrofe.
Pri nas protestniki že nekaj dni in noči šotorijo pred Ljubljansko borzo. Ljudje jim nosijo odeje, spalne vreče, hrano. Oni pa vztrajajo, kljub mrazu. Spremembe so tisto, kar pričakujejo, saj je le še peščica tistih, ki lahko rečejo, da jim v teh časih ne gre slabo. Zanimivo, da tokrat ne gre za obubožane delavce, ki ne morejo preživeti, ker že mesece niso dobili plač. Večinoma gre za mlade, ki so verjeli, da bodo enkrat v prihodnosti imeli spodobno življenje, da bodo po končani šoli dobili službo, ki jim bo omogočila, da pri 30. ne bodo več pri starših in da bodo lahko svojo prihodnost načrtovali, ne pa samo apatično sprejemali, kar jim čas prinaša.
Če so tovrstni protesti začetek odpiranja razprav o nujnih spremembah v družbi, potem so vsekakor dobrodošli. Edina bojazen je, da lahko negotovost, občutek nemoči in brezizhodnost ljudi pripeljejo do nepredvidenih dejanj. Če nimaš česa izgubiti, potem so vse možnosti odprte. Ne moremo trditi, da so nedavni bombni alarmi odraz takšnega razpoloženja, saj so bili tudi v preteklosti primeri, ko so ljudje to storili iz čiste objestnosti. Lahko pa so nastali zaradi stresne motnje, ki je v teh časih pogosta zaradi različnih stisk, o čemer govori v današnji temi psihiater Daniel Lajlar. In na nek način smo »moteni« tako rekoč vsi, saj ima vsak svoje strese, krize, depresije in obupavanja Pravih pacientov je menda malo. Bolj nevarno je, kadar se veliko ljudi v družbi čuti nemočno in ko ne vidijo drugačnega načina za izražanje svoje nemoči kot nasilje.
Bodo zahteve protestnikov tema v predvolilnih dneh? Ali pa vprašanja, ki zadevajo nujne in korenite spremembe sistema? Dvomim, zgodovino delajo množice, ne politiki, se bomo pa v naslednjih dneh morali ukvarjati tudi z njimi. In kaj nam sploh lahko obljubijo?Zelo malo časa imajo na voljo vsi naši »kandidati za čestitke in dirigenti naše sreče« za odpiranje pomembnih vprašanj. Čeprav je predvolilni čas po svoje lep, saj se lahko zabavaš ob njihovih domislicah, pa je večino žal minilo do smeha. Je pa tudi za politike v teh časih težko. Novih naložb skoraj ne morejo obljubljati, ker zanje ni denarja, za rešitev kriznih razmer tudi nimajo pravega recepta, kaj veliko drugega pa potem niti ne ostane. Aja, lahko pa spet spomnijo na staro zgodbo o centralizmu v tej državi, kjer je Ljubljana bogata prestolnica, ki odloča, ali bo kaka drobtinica z njene mize padla tudi revežem okrog po Sloveniji. Ampak tudi te razprave so že stare, tako kot projekt regionaliza-cije, ki bi prinesel manj centralizma. Prav stranke se doslej niso mogle dogovoriti, koliko regij bi sploh imeli, zato je vse skupaj ostalo zgolj želja. Je pa lepo slišati, da bi bili mi na štajerskem koncu bolj samostojni, da nam »močvirniki« ne bi več diktirali, kaj lahko v svojih občinah počnemo. Žal pa se ob navdušenem lokalpatriotizmu kaj hitro spomnim, da nas je vseh skupaj tako malo, da nima smisla, da bi se šli carinike na Trojanah. Sploh, ker se zagotovo ne bi mogli dogovoriti, čigavi bi bili krofi...
	
facebook	Anketa
Na Facebooku smo vas vprašali: Podpirate pobudo nekaterih županov za večjo decentralizacijo države; zakaj da in zakaj ne?	
Toni: »Decentralizacija da. Ukinitev upravnih enot. Več pristojnosti občinam. Pokrajine po vzoru Avstrije.«
Jože: »Treba je biti pošten in ugotoviti, da decentralizacija pomeni tudi slabšo socialno in razvojno podporo za območja, kjer v preteklosti ni bila razvita industrijska proizvodnja ali pa ni bilo dovolj naravnih danosti oziroma surovin, ki bi jih bilo mogoče izkoriščati v razvojne namene. Takšna prihodnost je kratkovidna. Je nadaljevanje egoizma današnjih neetičnih menedžerjev, predvsem tistih, ki so na čelu družb z državnim lastništvom.«
V Ljubljani o krizi govorijo, preostala
^m |	■■	■	v ■ ■
Slovenija jo zm
Celjski župan Bojan Šrot pobudnik upravne decentralizacije Slovenije - Zaenkrat za prenos odločanja na občine, ukinitev upravnih enot in ustanovitev dveh kohezijskih regij izven Ljubljane
Decembra nas sicer čakajo državnozborske volitve, a ena »najmočnejših« skupin v predvolilnem času so te dni slovenski župani. Če pustimo ob strani ljubljanskega Zorana Jankovica, ki se je spustil v neposreden boj za premierja, so se najprej dolenjski in gorenjski župani povezali v Gibanje za Slovenijo in napovedali kandidaturo na volitvah, pri čemer se s pobudo za upravno decentralizacijo oglaša tudi vzhodni konec Slovenije.
Pobudnik upravne decentralizacije države je prav celjski župan Bojan Šrot, ki od vsega začetka tesno sodeluje z županoma Maribora in Murske Sobote, Francem Kangler-jem ter Antonom Štihcem. Že prej so pobudo podprli številni župani občin vzhodne Slovenije, v torek pa še Klub županov SLS. Približno 30 županov (tudi iz drugih predelov in ne le vzhoda Slovenije, op. p.) se je zavzelo za prenos pristojnosti upravnih enot na občine in ustanovitev dveh kohezijskih regij izven Ljubljane. Pobudo je v javnosti precej populistič-no predstavljal mariborski župan Kangler, ki je govoril o odcepitvi in celo o razpadu države, a celjski Šrot ostaja realen.
»Za nič novega ne gre. Gre za problem, ki se vleče že od nastanka države in reforme lokalne samouprave. V smislu odločanja so občine zelo omejene - tudi ko gre za čisto običajne stvari, ne odločamo
sami, v ljubljanskih pisarnah uradniki odločajo o čisto vsakdanjih stvareh, ki se tičejo le lokalne skupnosti in so tudi po zakonu njena pristojnost. Res ne vidim razloga, zakaj ne bi odločali sami. Občine imamo dovolj izobražene in strokovno usposobljene ljudi,« pravi Šrot in poudarja, da se to ne dogaja samo v mandatu zadnje vlade, ampak je dediščina vseh preteklih vlad. »V vseh teh letih se čedalje več pristojnosti in odločanja z lokalne prenaša na državno raven, državni uradniki si preprosto jemljejo pravico odločanja o stvareh, ki se tičejo zgolj nas.«
Regionalizacija je mrtev projekt
»Dolgo smo se ukvarjali predvsem s finančno decentralizacijo države - v Sloveniji odločamo na lokalni ravni le o 12 odstotkih, razvite evropske države pa o več kot 40 odstotkih javnega denarja. Hkrati se
zadnja leta soočamo vse bolj tudi z upravno centralizacijo,« pravi Šrot in dodaja, da je velik del krivde za to tudi v nedokončani reformi lokalne samouprave. »Po moji oceni je regionalizacija Slovenije za nekaj časa mrtev projekt. Dolgo časa smo bili dokaj angažirani, v stranki sem kot takratni predsednik SLS zagovarjal model 12 pokrajin, tudi Sašo s sedežem v Velenju, a zanj ni bilo politične volje. Zato ker bi se
Zgled pri Avstrijcih
Pri iskanju pravšnjega modela upravne decentralizacije se pobudniki zgledujejo tudi pri sosedih, zato je trojica županov v ponedeljek obiskala glavarja avstrijske Koroške. »Obisk je bil namenjen sodelovanju med deželami, malo pa tudi spoznavanju njihovega upravnega modela, ki je v primerjavi s Slovenijo seveda preglednejši in enostavnejši,« pravi Šrot in dodaja, da ima
To, da njihova pobuda ni zgolj predvolilna »bombica«, Šrot podkrepi z besedami: »Ne pomnim nobene volilne kampanje doslej, da v SLS ne bi dajali pobud za decentralizacijo. Res pa je, da se nas še nikoli doslej ni slišalo oziroma upoštevalo.«
del politične moči prenesel na srednjo raven,« še pravi.
»Marsikaj bi lahko storili v okviru skupnih občinskih uprav oziroma organov in ne vidim razloga, zakaj ne bi tega modela skušali malo razširiti. V Celju imamo srečo, da dobro sodelujemo z upravno enoto in da ta dobro deluje - a to ni praksa po vsej Sloveniji,« utemeljuje nujnost upravne decentralizacije za vso državo. »Sam seveda govorim o vzhodni Sloveniji, a velja za vsa slovenska območja.«
avstrijska Koroška 120 občin. Dežela kot srednja raven lokalne samouprave ureja skupne zadeve, vključno s cestami, in stvari dobro delujejo, saj je tudi fiskalno samostojna.
»Pri nas bi v tej fazi lahko občine ohranile svoj status, hkrati bi bilo smiselno na večje občine prenesti del upravnih nalog države. To bi dobro delovalo, ni treba, da imamo za najbolj osnovne stvari na lokalni ravni dve ravni upravnih nalog. Ne le za mestne, za vse sedežne občine upravnih
enot bi bilo smiselno skon-centrirati upravne naloge, ki so namenjene državljanom,« pojasnjuje Šrot, ki je prepričan, da bi bilo to v dobro občanov. »Zdaj se pogosto zgodi, da ljudi pošiljajo od občine do upravne enote in nazaj.«
Za Štajerce so Trojane simbolna meja
»Kolikor poznam, so zahteve Gibanja za Slovenijo zrasle na enakem polju, kot so naše, in tudi v Ljubljani imajo enake probleme, na kakršne mi opozarjamo,« pravi Šrot in dodaja, da je Ljubljančanom vendarle malo lažje. »Tam potrkajo na sosednja vrata ali s kakšnim drugim pritiskom prisilijo državne uradnike, da v nekaj dneh zanje storijo tisto, kar za nas traja nekaj mesecev. Na lastna ušesa sem slišal ministra, ki je tarnal, kako je moral ves konec tedna pregledovati dokumentacijo za prostorski načrt Ljubljane.«
O naslednjih korakih se bodo v stranki in tudi župani med
Bojan Šrot: »Prav bi bilo, da se gre od primera do primera in pogleda, kje se da kaj racionalizirati. Zakaj država določa tako stroge standarde pri predšolskem varstvu? V Celju že 15 odstotkov proračuna namenjamo za vrtce, hkrati pa imamo okrog 150 otrok na čakalni listi. Če bi le malo zrahljali te >nadevropske standarde, bi bil v obstoječih vrtcih prostor za vse. Od zakona do zakona, od uredbe do uredbe bi bilo treba pogledati, kaj je smiselno in kaj ne, kaj se lahko opusti. Tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pravi za Slovenijo, da je prenormirana država - imamo preveč predpisov in posamezne stvari so preveč podrobno urejene, o zadevah pa se potem ne odloča na terenu, temveč v ljubljanskih pisarnah.«
seboj še dogovarjali, a skoraj zagotovo se nam obeta protestna akcija na Trojanah. »Za Štajerce so Trojane nekakšna simbolna meja, zato želimo na simbolen način v predvolilnem času opozoriti, da je Slovenija več kot Ljubljana z okolico. Da tudi na vzhodnem koncu živimo ljudje, ki smo pametni, pridni in marljivi. In zlasti, da bistveno slabše živimo, kot bi lahko. Počasi nam je dovolj, da se v Ljubljani o krizi pogovarjajo, živimo pa jo mi v preostalem delu Slovenije, na vzhodnem delu še bistveno bolj kot drugje.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Razpuščeni novim imenom naproti
Prvič v zgodovini samostojne države smo se danes v Sloveniji prebudili v državo, ki ima razpuščen državni zbor. Predsednik države dr. Danilo Türk je namreč minuto čez polnoč razpustil parlament in hkrati razpisal predčasne državnozborske volitve.
Predčasne parlamentarne volitve nas v Sloveniji čakajo v nedeljo, 4. decembra. Danes razpuščeni državni zbor je s svojim rednim delom zaklju-
čil včeraj, do izvolitve novega se poslanci na rednih sejah ne bodo več sestajali, opravljajo pa lahko le nujna dela. Nov državni zbor mora biti izvo-
ljen najpozneje v dveh mesecih, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Danes so tako začeli teči tudi roki za volilna opravila in prva - torej vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore - je mogoče opraviti že od jutra, ko so svoja vrata
odprle upravne enote. Volilna kampanja se bo uradno začela 4. novembra - že od danes naprej pa lahko politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki se bodo želeli potegovati za sedeže v parlamentu, pridobivajo podpise podpore volivk in volivcev, potrebne
za vložitev kandidatnih list. Stranke potrebujejo za vložitev kandidature podpise treh aktualnih poslancev ali 50 podpisov volivcev, medtem ko potrebujejo nestrankarske kandidatne liste podpise najmanj tisoč volivcev v vsaki volilni enoti, na območju katere kandidirajo. IS
Izbirali ter izbrali bomo vnovič 4. decembra. V duhu tistega reka, da ima ljudstvo pač takšno oblast kot si jo zasluži. Foto: GrupA (arhiv NT)
Z idejami »z drugega planeta«
CELJE - Ker oblast in politične stranke ne rešujejo problemov državljanov in državljank, ker so politiki »porabili« oziroma zlorabili zaupanje mnogih volivk in volivcev, je v Sloveniji nastalo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije. To je preraslo v politično stranko TRS in ta bo s svojimi kandidati nastopila tudi na decembrskih volitvah. Srečanje s somišljeniki in predstavitev svojega programa je TRS pripravila v sredo zvečer tudi v Celju.
»Skupina razumnikov, ki še z novimi somišljeniki spet
tvorijo jedro TRS, se je prvič srečala pred dvema letoma in takrat pripravila izhodišča za razvojni program, kam naj Slovenija krene iz krize,« je v Celju povedal predsednik stranke Matjaž Hanžek. Predsednik vlade Borut Pahor je ta izhodišča ocenil, češ da so »z drugega planeta«, kar je bil za snovalce takrat velik kompliment. In ko so se letos proti koncu poletja, okrepljeni
PETEK
SOBOTA
smo z osamosvojitvijo postavili okvir države, zdaj moramo nujno najti vsebino,« je dejal
in poudaril, da TRS sicer ne pričakuje, da bo sodelovala v vladi, zato pa vnaprej obljublja
sprotno odločanje in podporo dobrim projektom katerekoli že vlade, ki jo bomo imeli. IS
srečali, je njihova odločitev, da se osebno izpostavijo v dobro vse Slovenije, logično vodila v ustanovitev stranke.
»Netipično, ker vstopamo v politiko zgolj zato, da lahko stališča civilne pobude predstavimo ljudem,« je pojasnjevala podpredsednica Hermina Krt. Predsednik programskega sveta dr. Dušan Plut pa je zdajšnje čase primerjal s tistimi konec 80. let. »Takrat
NEDELJA PONEDELJEK
facebook
Anketa
						i/i	
m	H	m	m	\m			h
Na Facebooku smo vas vprašali:
HALO, BOMBA! Pred dnevi v Celju, potem v Šentjurju - lažni preplah z bombo. Kam vodi takšno početje? Policija mora odreagirati na vsako obvestilo o podtaknjeni bombi, kaj pa preostane ljudem, ki imajo opravka s takšnimi storilci, ki grozijo? Osebno varovanje, prekinitev dela dan na dan? Kje je rešitev? Ali bodo takšne grožnje že stalnica?
Urska: »Mene čudi, da koga preseneča takšno dogajanje. Glede na situacijo bo zmeraj več tega in marsikomu se bo še »spipalo«. Začudena bom le, če bo vse ostalo zgolj pri lažnem preplahu.«
Ivo: »Napovedi podtaknjenih bomb so resna in huda grožnja. Treba bi bilo hitro in ostro ukrepati proti takšnim storilcem. Pri nas pa sodišče melje predolgo in na koncu psihologi izdajo še mnenje, da je bil storilec v času dejanja neprišteven. Žal se kaže moralni razkroj družbe in metode zahodnih oblik kriminala. Kot kuga gredo preko naše dežele. Vsako leto, vsak dan je huje. Kriminal se širi, preventiva šepa, sodišča zatrpana.«
Janko: »Treba jim je izreči zaporno kazen najmanj 6 mesecev in storilcu naložiti plačilo stroškov, ki so nastali s tem početjem. Pa še plačilo izpada osebnega dohodka ustanovam, ki so morala tisti čas evakuirati svoje zaposlene.«
V ozadje bombnih alarmov smo pokukali v tokratni temi na straneh 10-11.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Solze v očeh »alpožanov«
Ker lastniki niso podprli predlagane dokapitalizacije, šentjurski Alpos drsi proti stečaju
Čeprav se je vedelo, da so lastniki šentjurskega Alposa vnaprej dogovorjeni, kako bodo odločali o dokapitali-zaciji, smo se v torek le z nekoliko upanja ustavili na parkirišču pred zgradbo v osrčju mesta. Samo dobro uro je minilo po uradnem začetku skupščine, ko so se s parkirišča že odpravljali avtomobili z ljubljanskimi, s kranjskimi in z drugimi registracijami. »Prepozni ste, krivci so odšli,« nas je pred vhodom pozdravil delavec, ki si je v sončnem dnevu pod Alposovi zastavami prižgal cigareto. Vsakdanji prizor, ki so ga boleče razbijale solzne oči »starega alpožana«.
V	upravni zgradbi je vladala tišina, ki je »rezala kosti«. Ni bilo treba posebej pojasnjevati, da lastniki niso podprli dokapitalizacije, kar prej ali slej pomeni stečaj Alposa. »Ne dajem izjav, vprašajte lastnika,« je pred vrati sejne sobe zavračal vprašanja, podobno kot v celem zadnjem obdobju, predsednik uprave Ljubomir Osovnikar. Mimogrede, na mesto prvega moža so ga postavili lastniki. Potem se je slišala beseda tu in beseda tam, iz katerih smo razbrali, da so brez razprave, brez kakšnih argumentov ali pojasnil predstavniki bank in Sija soglasno, samo z dvigom rok, praktično zapečatili usodo Alposa.
V	upravi so lastnikom (ti so Alpos v postopku prisilne poravnave dokapitalizi-rali že pred časom na način, da so v bistvu razlastninili prejšnje lastnike) predlagali 100-odstotno konverzacijo navadnih nepogojnih terjatev. Osnovni kapital družbe,
ki zdaj znaša milijon evrov, naj bi povečali za več kot 27 milijonov evrov. Predlog so lastniki, gre za banke in Sij, zavrnili, kar pomeni, da bo zaradi dolgoročne insolventnosti morala uprava podati predlog za stečaj Alposa.
S figo v žepu
V skupni izjavi za javnost so lastniki Alposa (gre za NLB, NKBM, Abanko Vipa, Factor banko in Probanko ter Sij) zapisali, da je kljub izjemni pripravljenosti in enotnosti konzorcija osmih bank in Sija ter izpeljavi vrste aktivnosti za izvedbo sanacije, kar bi Alposu omogočilo pogoje za ponovni zagon proizvodnje in s tem normalizacijo poslovanja, bilo po pravnomočnosti prisilne poravnave ugotovljeno, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb bistveno negativno odstopa od prikazanega stanja in onemogoča izvedbo uspešne sanacije v družbi.
Za lastniki Alposa je ostala samo praznina.
Uprava je poleg dokapitalizacije za reševanje Alposa predvidela 172 tisoč evrov državne pomoči in reorganizacijo delovanja družbe, ki bi začela veljati v začetku leta 2012.
»Zato tudi predlagan poslovni načrt in dokapitali-zacija ne dajeta lastnicam in upnikom nobenega zagotovila, da bo družba Alpos v prihodnosti poslovala pozitivno in vračala zmanjšano višino dolgov,« so lastniki obrazložili svoj glas proti.
»Na seji so vsi navzoči imeli vse usklajeno. Izid gla-
Skupščina, ki je odločila.
Alposov propad bo pomenil nov nepredstavljiv udarec za socialno že tako ali tako precej degradirano območje Kozjanskega in nov val brezposelnih. Tudi zato je župan Marko Diaci nad razpletom izrazil globoko razočaranje: »Nerazumljivo mi je, zakaj so lastniki ravnali, tako kot so, nenazadnje je bil še pred nekaj meseci sprejet načrt finančne reorganizacije, zdaj pa je slika povsem drugačna. Uradnih podatkov v zvezi s tem nimam. Sem pa pisal na vse mogoče naslove v tej državi. Alpos je naš glavni delodajalec, ogroženih je okrog 400 delovnih mest. To bo ogromno breme za občino, da ne govorim o sami socialni stiski teh ljudi. Določene stvari mi pri vsem skupaj res niso razumljive ali pa mi jih niso znali prav pojasniti.« (StO)
sovanja je bilo pričakovan, saj so lastniki zadnje leto imeli figo v žepu. Obravnavali so nas toliko, da so nas malo potolažili, konkretnih ukrepov pa kljub možnostim, ki jih imajo, ni bilo,« je po seji povedal predsednik sveta delavcev Branko Žo-gan, edini, ki je bil v torek pripravljen javno govoriti. Kot je izpostavil, ne razume odločitve lastnikov: »Uprava je poudarila, da bodo banke s stečajem, ki bo sledil, izgubile več, kot če bi podprle dokapitalizacijo. Mi bi delali naprej, banke pa bi dobile denar nazaj.«
Seveda ne smemo prezreti, da največji delež »krivde« za nastali položaj nosi nekdanja uprava pod vodstvom Mirjana Bevca, hkrati pa mnogi vse bolj glasno opozarjajo, da tudi novoimenovani predsednik uprave Ljubomir Osovnikar ni opravil svoje naloge.
Na vprašanje, kdo je kriv za nastali položaj, je Žo-gan odgovoril, da ne ve, zaposleni pa niti ne vedo, kaj se bo zgodilo. »Delavci smo globoko razočarani. Neverjetno, kako se lastniki obnašajo do nas na Kozjanskem. Nikjer v širšem okolju ni možnosti za zaposlitev. Poleg tega ima glavnina zaposlenih od 25 do 30 let delovne dobe. Potem pa naenkrat tole.«
Tako je skoraj zagotovo zacementirana usoda vsaj dela družbe, ki ima skupno 700 zaposlenih, v Šentjur-
Družba Alpos je v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov. Ker je skupno izgubo mogoče pokriti le delno oziroma bi višina nepokrite izgube znašala 8,4 milijona evrov, bo uprava verjetno ocenila, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna.
poslenih, ve pa se, da gre za edino hčerinsko podjetje, ki je poslovalo brez težav. Zato mnogi ugibajo, da naj bi na to podjetje prenesli zaposlene v tako imenovani »cevar-ni«, kjer delavci še delajo za velenjsko Gorenje. »Gorenje GTI poslovno sodeluje z družbo Alpos Metalurgija, ki je hčerinska družba Alpo-sa. Pogodbe so sklenjene na osnovi tržnih pogojev, zato pričakujemo, da morebitni stečaj Alposa ne bo vplival na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani odvisnih družb,« so sporočili iz Velenja.
Hkrati so v Gorenju napovedali, da bo glede nadaljnjega sodelovanja treba opraviti temeljite analize. »Menimo, da bi morale biti banke upnice in država zainteresirane, da se zdrava proizvodna jedra ohranijo, Gorenje kot proizvodno podjetje pa bi lahko bilo v takem primeru del rešitve pod pogojem, da bi to za nas imelo pozitivne ekonomske učinke,« so navedli.
Tako vsaj nekaterim zaposlenim, verjetno gre za malo več kot sto delavcev, poleg solz ostaja kanček upanja.
URŠKA SELIŠNIK
Branko Žogan
ju pa je 400 delavcev. Kdor samo malo pozna utrip in življenje izven večjih središč, ve, da Alpos ni dajal kruha samo delavcem, temveč so bili nanj navezani številni posamezniki, družine in društva.
Upanje iz Gorenja
Kot so že v torek sporočili lastniki, bo v skupini Alpos poslovanje nadaljevala družba Alpos Alu, ki bo omogočala zaposlitev za slabo tretjino zaposlenih v Alposu v Sloveniji. Dodatnih pojasnil ni bilo, glede na to, da v družbi Alu ni veliko za-
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Nova imena celjskega CMC
Vodenje celjske družbe Ceste mostovi prevzema nov upravni odbor, ki so ga lastniki imenovali na torkovi skupščini.
Za nove člane upravnega odbora so imenovali dosedanje člana upravnega odbora Cegrada in prokurista CMC Zdravka Zvera ter izvršna direktorja Petra Šepetavca in Vojka Stermeckega. Odpoklic dosedanjega upravnega odbora s predsednikom Marjanom Vengustom, namestnico Leno Korber in članico Vido Oberžan so zahtevali petinski lastniki, družba Cegrad.
Odpoklic oziroma menjava vodstva v CMC-ju ni bila nepričakovana, o njej se je govorilo že v poletnih mesecih. Tudi zato ni presenečenje, da bivši predsednik Marjan Vengust ni želel komentirati napovedi, ki so se širile v medijih, predvsem pa po celjskih ulicah. Do menjave naj bi prišlo zaradi razhajanja oziroma nesoglasja pri pogledih na nadaljnji razvoj CMC-ja.
Sedaj že bivši predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust
Kot je pojasnil prokurist, in po novem tudi predsednik upravnega odbora Zdravko Zver, je bila menjava izvedena dogovorno in to zaradi lažje notranje reorganizacije. »Ključna vizija novega UO je notranja reorganizacija,« so navedli v CMC, hkrati pa dodali, da je poslovanje celjske družbe solidno, saj
Paron se pobira
Ob slabih novicah, ki jih prepogosto slišimo v gospodarstvu, je nekoliko bolj spodbudno poročilo laškega Parona o poslovanju v septembru, ko so mesec zaključili v plusu.
Kot je znano, je v lastništvo Parona, ki je od junija v prisilni poravnavi, mesec dni kasneje vstopila skupina Aha. Kot navaja direktor laške družbe Roman Stegne, so septembra presegli načrtovani plan prodaje in mesec zaključili s pozitivnim rezultatom. Kot še dodaja, so se dobave repromateriala stabilizirale, zato se v proizvodnji niso srečevali s težavami zaradi pomanjkanja materiala. Tako sedaj skrajšujejo dobavne roke, seveda pa delajo na kakovosti in pridobivanju novih kupcev. Poleg tega so poravnali dve tretjini dolga, ki so ga ustvarili z neplačevanjem prispevkov od maja, tako da sedaj plače in prispevke redno izplačujejo. Vodstvo pripravlja novo strategijo razvoja podjetja za obdobje 2012-2016, hkrati pa še načrta za povečanje produktivnosti v proizvodnji in za zmanjševanja stroškov.	US
Tri točke za ohranitev Rimskih term
bodo dosegli plan, poleg tega pa so že pridobili nekaj del za prihodnje leto. »Hujši ukrepi v CMC ne bodo potrebni,« je odgovoril Zver na vprašanje, če bodo potrebni posebni ukrepi v teh zaostrenih pogojih poslovanja, sploh za gradbince.
Iz skopih odgovorov, v CMC so v torek v precej na kratko odgovarjali samo na pisna vprašanja, pravzaprav težko sklepamo, zakaj so se zgodile menjave, razen seveda, da je očitno prišlo do spora med delničarji, ki so hkrati tudi menedžerji v celjskem gradbincu. CMC namreč obvladujeta družbi Cegrad s skoraj 35 odstotki in Derma z več kot 23-od-stotnim deležem, obe pa sta v večinski lasti okoli 50 zaposlenih v CMC, nekdanjih zaposlenih in sorodnikov. Družbeniki Derme, v kateri nima nihče več kot 6-od-stotnega deleža, so tudi vsi stari in novi člani upravnega odbora CMC.
Da zdravilišča v Rimskih Toplicah po neuspeli dokapitalizaciji krajani ne bodo prepustili usodi, dokazuje javni poziv Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic, ki jo vodi Drago Zupan, že iz časov obnove zdravilišča znan kot borec za ohranitev term.
Tako v javnem pismu pozivajo vlado, da z lastniki družbe Rimske terme takoj pripravi ukrepe, ki bodo zagotovili likvidnost družbe in preprečili stečaj. »Lastnike in nadzorni svet pozivamo, da po sklepu o insolvenci takoj imenuje novo upravo, ki naj nemudoma pripravi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja,« so v javnem pismu formulirali drugo zahtevo, kot tretjo pa navedli: »Hkrati lastnike pozivamo, da
v kaosu različnih parcialnih interesov dogovorijo ukrepe, ki bodo omogočili vstop novega strateškega partnerja, ki bo imel interes ohraniti družbo.«
Kot so zapisali v CI, bodo v nasprotnem primeru javnost pozvali k bojkotu volitev, državljanski nepokorščini in pripravili ostre proteste, saj želijo zagotoviti neprekinjeno delovanje družbe Rimske terme in ohraniti 50-milijonsko investicijo.
Sicer v družbi po odstopu direktorice Marjane Novak iščejo novega človeka, ki bo poskušal rešiti Rimske terme po neuspeli dokapitalizaciji. Nekateri že omenjajo Alenko Iskra, nekdanjo direktorico Term Maribor.
Zrečani proti Sarajevu
Zreški Unior je v ponedeljek v Sarajevu odprl novo hčerinsko podjetje Unior Savjetovanje i trgovina BH, ki je v 80-odstotni lasti zreške družbe. Otvoritveni trak sta prerezala predsednik uprave Gorazd Korošec in direktorica podjetja Unior BH Andreja Vidic.
Sarajevsko podjetje je namenjeno svetovanju, proizvodnji, kandidiranju na javnih razpisih, vodenju projektov in sodelovanju na skupnih projektih v energetiki, rudarstvu in industriji. Pri tem bodo sodelovali partnerji, ki delajo na razvoju elektro-energetskega sektorja v Bosni in Hercegovini, pri čemer bodo pomagale izkušnje delniške družbe Unior.
Predstavitve v Skopju
Od torka do jutri je na razstavnih prostorih Skopskega sejma, ki je v lasti velenjske Ere, na ogled 37. mednarodni sejem Tehnoma.
Sejem je namenjen predstavitvi novosti na področju energetike, obnovljivih virov energije, učinkovite razsvetljave, elektronike, metalurgije, nekovinskih materialov, gradnje ter varovanja. Letos ga spremljata še 31. mednarodna razstava inovacij in 12. mednarodna razstava obrti. Na sejmu se bo predstavilo kar 257 razstavljavcev, med njimi 98 tujih. Organizator pričakuje rekorden obisk. Slovenija se bo letos na sejmu predstavila z močno zasedbo v okviru slovenskega razstavnega prostora, s Celjskega pa se v Skopju predstavljajo Grah Automotive, Erico in SwatyComet.
Priložnost za domače znanje
Slovenija je v tem tednu gostila IV. mednarodni kongres rudarstva pod naslovom Balkanmine, eden od soorganizatorjev pa je bil Premogovnik Velenje.
Kot je omenil direktor PV dr. Milan Medved, je mednarodni kongres rudarstva za državo in gospodarske družbe, ki delujejo na tem področju, odlična priložnost, da predstavijo svoje vrhunske dosežke, dognanja in tehnologijo, ki so plod lastnega inženirskega znanja. Balkanmine je osredotočen na sodelovanje med državami balkanske regije na različnih področjih, kot so znanost in tehnika, ekonomija, varstvo okolja, tržišča, investicije, informatika in socialni odnosi, s ciljem zagotoviti stabilen in učinkovit razvoj rudarske proizvodnje. Mednarodna udeležba na kongresu je pripomogla k izmenjavi strokovnih pogledov in mnenj na različnih področjih, ki kompleksno pokrivajo rudarstvo in geotehnologijo.	US
etoi
•favours
Tfoc.2 /JIJ
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
'PeLr/h&r cjjossft kj ¡eus/s
Etol d.d.
Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
IZ NAŠIH KRAJEV
Veliko navdušenje starejših za delo z računalniki kaže na to, da si bo marsikdo, kot tudi predstavnik srednje generacije na fotografiji, računalnik izbral za sestavni del svoje stanovanjske opreme. In ne le zato, da bi se na njem nabiral prah.
Starejše zanimajo računalniki
Na Celjskem prijavljenih 350 starejših in 150 mladih prostovoljcev - Tudi dvaj-seterica, ki naj bi se učila v prostorih Ljudske univerze Celje, ne bo ostala brez znanja
CELJE - Doslej največji slovenski prostovoljski projekt Simbioza, v katerem ta teden mladi prostovoljci učijo prvih korakov dela z računalnikom starejše, je v Sloveniji naletel na velik odziv, največ zanimanja med starejšimi je bilo v Ljubljani, Kranju in Celju. A povsem brez težav vendarle ni šlo.
Kot smo že poročali, so se v Projekt Simbioza je namreč po
projekt na Celjskem vključili v 12 občinah. Za brezplačne delavnice se je prijavilo 350 starejših - samo v Celju 140 - pri rokovanju z računalnikom pa jim pomaga 150 mladih prostovoljcev. Koordinacija projekta je bila očitno kar zahteven zalogaj, zato povsem brez težav le ni šlo. Tako so zaradi zasedenosti računalniške učilnice odpovedali delavnice v Ljudski univerzi Celje, za 20 prijavljenih starejših pa bodo skušali zagotoviti nadomestne termine brezplačnega usposabljanja.
Ponagajal urnik delavnic
Med zavodom Ypsilon, ki je nosilec projekta, in ljudsko univerzo je prišlo do nesporazuma glede urnika delavnic.
vsej Sloveniji zastavljen v obliki dvournih dopoldanskih in popoldanskih delavnic, v Celju pa imajo v dopoldanskem času zasedeno računalniško učilnico. Ker so jim urnik iz Ljubljane poslali zelo pozno, šele prejšnji četrtek, je zmanjkalo časa za dodatna usklajevanja. »V ljudski univerzi smo zato v ponedeljek, ko so prvi tečajniki prišli, delavnico v malo okrnjeni obliki še izvedli v centru za samostojno učenje,« pojasnjuje v. d. direktorja Aleš Štepihar. Vse nadaljnje delavnice so v projektu Simbioza odpovedali in o tem obvestili prijavljene tečajnike, ki so bili seveda zelo razočarani. »Dvajseterica starejših, ki se je odločila za usposabljanje,« zagotavlja Tanja Mozetič, ki skrbi za lokalno koordinaci-
jo projekta Simbioza, »ne bo ostala brez znanja, saj bomo z vodstvom ljudske univerze našli dogovor in vse prijavljene tečajnike pisno obvestili.«
Brez znanja ne bo ostal nihče
Čeprav je Ljudska univerza Celje v sicer prostovoljskem projektu zgolj partner, ki daje v brezplačno uporabo svoje prostore in računalniško opremo, je tudi v Celju čutiti zelo veliko posluha, kako rešiti zadrego. »Očitno je prišlo do komunikacijskega šuma,« pravi Aleš Štepihar, ki zagotavlja, da so prostovoljcem in starejšim na široko odprta vrata računalniške učilnice v popoldanskem času. »Dopoldne je računalniška učilnica vse do konca novembra zasedena, in če bi nam iz Simbioze pravočasno sporočili urnike, bi se zanesljivo lahko dogovorili za termine po 12. uri že v tem tednu.
Če delavnic Simbioza v predlaganem času ne bo uspela
Energetsko najučinkovitejša mestna občina
VELENJE - Spletni portal Energetika.NET je drugič pripravil natečaj energetske učinkovitosti. Tudi na letošnjem natečaju je bila med mestnimi občinami za energetsko najučinkovitejšo izbrana Mestna občina Velenje. Absolutna zmagovalka natečaja je Občina Piran.
Skupno je na natečaju sodelovalo sicer le deset občin, ki so jih razdelili v tri kategorije. MOV je na natečaju sodelovala z Energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Namen natečaja je sicer izboljšanje stanja na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Med občinami so primerjali osem različnih področij, in sicer javni sektor, javno razsvetljavo, javni promet, infrastrukturno ureditev, finančne spodbude, stanovanja, daljinsko ogrevanje in hlajenje ter osveščanje, informiranje in izobraževanje. Velenjska občina je sicer zelo uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev prav za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, sodeluje pa tudi pri različnih tovrstnih evropskih in nacionalnih projektih. Občina je lani tudi med prvimi podpisala pobudo Evropske komisije Konvencijo županov. Letos junija pa je bila prva slovenska občina, ki je pripravila in oddala trajnostni energetski akcijski načrt. Na tej podlagi so se v Velenju zavezali, da bodo do leta 2020 emisije ogljikovega dioksida zmanjšali za skoraj četrtino glede na leto 2003.
ŠK, foto: Energetika.NET
izvesti, so v ljudski univerzi tudi s svojimi računalniškimi strokovnjaki pripravljeni izvesti delavnice v centru za samostojno učenje. Tiste starejše, ki jih bodo računalniki bolj »zastrupili«, pa vabijo tudi v 60-urne brezplačne tečaje računalništva za odrasle. A ker je za te veliko zanimanja, je treba počakati. Zaenkrat so namreč vsi letošnji termini že zasedeni.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Nagrado podjetja Solvera Lynx je za velenjsko občino sprejela direktorica občinske uprave Andreja Katič, predal pa jo je direktor za strategijo in razvoj v podjetju mag. Tomaž Fatur.
MCC Uči
CELJE - V 13. letih od svoje ustanovitve se je Celjski mladinski center razvil v prepoznavno organizacijo na področju aktivnega udejstvovanja mladih in mednarodne mobilnosti.
Posebno skrb v centru ves čas namenjajo neformalnemu učenju, v ponedeljek pa je tudi uradno začel delovati Center neformalnega učenja mladih MCC Uči. Z otvoritvijo centra MCC Uči so mladi napovedali tudi začetek 2. festivala neformalnega učenja MCC Uči, ki bo v Celju trajal do 28. novembra in v okviru katerega bo več delavnic in predavanj. Začel se je sinoči s predstavitvijo štajerske kuhinje oziroma kulinarike v okviru niza večerov Okusi in doživetja sveta.	IS
osfcrU s plinom in toploto
javno podjetje, d.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
■
DOBRODELNOST
Koncert v Podčetrtku
V večnamenski dvorani v Podčetrtku bo danes, v petek, 21. oktobra, ob 20. uri dobrodelni koncert.
Nastopili bodo skupina Gadi, VIZ Crescendo, Rok Fe-rengja, Natalija Kolšek, Ivo Mojzer, Cole Moretti in Klapa Lavanda, program bo povezovala Zdenka Ivačič. Zbrana sredstva bodo namenili dvema družinama, ki sta se po hudem neurju na Kozjanskem znašli na socialnem dnu. Organizatorji koncerta so občina Kozje in občina Podčetrtek ter Klapa Lavanda.
BJ
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
< J
/ X* /	^
/
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si

NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Ko zagori v toplarni
CELJE - Na območju celjske toplarne je zaradi neustreznih ukrepov pri vzdrževalnih delih in posledično vžiga odpadkov v deponiji prišlo do požara, ki se je razširil tudi v parno kotlovnico. K sreči je bila to le predpostavka za požarno vajo, ki so jo v sredo v okviru mesecu požarne varnosti pripravili na Toplarni Celje.
Vaja se je začela zvečer ob 18. uri. Ker sodi toplarna na območje požarnega rajona PGD Trnovlje, ki je del tretjega sektorja v poveljstvu mestne občine, so aktivirali prostovoljne gasilce celotnega sektorja. Sodelovali so člani PGD Celje-Gaberje, Teharje, Trnovlje, Zagrad-Pečovnik in še sosednjih PGD Ljubečna, Lokrovec-Dobrova in Škofja vas. Namen vaje je bil preveriti dejanske odzivne čase in opremo gasilskih enot v primeru intervencije pri gašenju požara ter spoznavanje objektov in preverjanje hidrantnega omrežja na območju toplarne. Prav tako pa tudi to, kako bi ukrepali zaposleni v Toplarni Celje v primeru izrednih razmer.
IS, foto: SHERPA
Buče skromne, Bučn'ce vedno boljše
ŠENTJUR - Tudi letošnjo jesen so že petič zapored počastili s praznikom buč. Tradicionalno turistično prireditev Bučn'ce pripravljata ljudska univerza in lokalni časopis Šentjurčan. Tudi s to prireditvijo pa vse uspešneje negujejo mednarodne povezave s Srbijo in Hrvaško.
Na stojnicah se je letos predstavilo 35 razstavljavcev, ki so ponujali vse od domačih pridelkov, obrtniških izdelkov, čebelarstva, medičarstva in seveda buče na sto in en način. Izjemno lepa sobota pa je privabila več sto obiskovalcev in poskrbela za živahen utrip šentjurskega Mestnega trga. Predstavniki različnih društev, godci, pevci ter otroci s Planine, Slivnice in iz Dobja pa so pripravili tudi zanimiv kulturni program.
Potem ko so se Šentjurčani pred dnevi udeležili Dnevov buč v Kikindi, so jim tokrat srbski prijatelji vrnili obisk. Sode-
lovanje z Ljudsko univerzo Šentjur pa so tokrat celo potrdili s pogodbo. Sicer pa je za razstavljavce izven evropske unije resna ovira šengenska meja, ki prepoveduje vnos nekaterih živilskih izdelkov.
Letošnja letina za šentjurske buče ni bila ravno vrhunska, se je pa z naslovom največje okitila Marta Tovornik iz Dobja, z najdaljšo pa Roman Pušnik s Planine. Ob tej priložnosti so skupaj z vrtnarstvom Valner razglasili tudi tiste z najlepšimi rožami v občini. Prvo mesto si je prislužila družina Janežič Sodin iz Stranic, za njimi pa Helena Gajšek iz Šentjurja, Lojzka Zajšek iz Vodruža, Helena Volasko iz Večjega Brda in Helena Rataj iz Šentjurja.
StO Foto: TV
Strabag za Vrtec Dolgo polje
CELJE - V torek so med devetimi ponudniki, ki so se odzvali na ponovljen razpis za gradnjo Vrtca Dolgo polje III, izbrali podjetje Strabag iz Ljubljane.
Za izbor najugodnejšega ponudnika so si v mestni občini vzeli kar nekaj tednov. Želeli so res temeljito preveriti, ali bo izbrano podjetje lahko izpolnjevalo vse pogoje in zahteve iz razpisa, da se ne bi ponovila zgodba začetka gradnje vrtca, ko so bili v mestni občini zaradi neizpolnjevanja obveznosti na gradbišču prisiljeni prekiniti pogodbo z mariborskim Konstruktorjem. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Polona Ocvirk ob tem še pojasnjuje, da je izbrano podjetje Strabag pripravljeno vrtec do konca zgraditi za malo več kot 1,7 milijona evrov. Če se nihče od ostalih ponudnikov v osmih dneh nad izborom ne bo pritožil, bodo novembra na gradbišču vrtca v Dečkovem naselju spet zabrneli stroji. Dela naj bi se po razpisnih zahtevah končala v šestih mesecih.
IS
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
pe ENERGETIKA
pe I/0D0I/0D IN KANALIZACIJA
ZA VSE MOREBITNE REKIAMACIJE POKLIČITE NA BREZPLAČNO TEL. ŠTEVILKO:080 80 34
VISOKA KflKOI/OST STORITEI/
ZNANJE, USTVARJALNOST, INOI/ATII/NOST ZANESLJIVOST, UČINKOVITOST
Sanirajo plazove
SLOVENSKE KONJICE - Po obilnem deževju in poplavah, ki so prizadele občino pred letom, so v tem mesecu začeli sanirati tri plazove. Občina je od države prejela 124 tisoč evrov ter z njimi popravlja plazove na lokalnih cestah v Gabrovniku ter Penoje-Lipoglav. Dela naj bi se končala do 10. novembra.	BJ
Del razvojne pogače tudi na Celjsko
Tabela 1
Vlada je na seji minuli teden v načrt razvojnih programov 2011-2014 uvrstila še 179 novih projektov, med njimi jih je nekaj, ki jih navajamo v tabeli, tudi s Celjskega.
Nove občinske investicijske za sofinanciranje investicij.
projekte je v načrt uvrstila na podlagi Zakona o financiranju občin in na osnovi Povabila k oddaji načrtov porabe za koriščenje deleža sredstev občine
Tabela 2
Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je namreč vse slovenske občine februarja in avgusta pozvala k predložitvi načrtov
Sredstva za EU projekte preko SVLR		
Nosilec	Naziv	Državni proračun
Občina Šentjur	Industrijska cona jug 2	475.875
Občina Šentjur	Dograditev kanal. omrežja na ČN	75.599
Občina Dobrna	Vrtec Dobrna	74.836
Občina Rogatec	Gosp. poslopje graščine Strmol	49.452
Občina Solčava	Harmonija treh dolin	17.775
Občina Rečica ob Savinji	Dopolnilno kanal. omrežje Varpolje-Sp. Rečica	69.372
Sofinanciranje investicijskih projektov občin
porabe za sofinanciranje projektov, ki so uvrščeni v veljavne načrte razvojnih programov občinskih proračunov. Gre za za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo, sofinanciranje investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so že sofinancirane s strani državnega proračuna, in sofinanciranje stroškov predhodnih študij ter investicijske in projektne dokumentacije.	US
Nosilec projekta	Naziv projekta	Skupaj	Državni proračun
Občina Gornji Grad	Modernizacija ceste Sp. trg-Kožlaker	72.7646	44.764
Občina Podčetrtek	Rekonstrukcija LC Brezovec-Lastnič	98.201	81.834
Občina Sl. Konjice	Zamenjava meteornega kanala Stari trg	293.281	234.754
Občina Vitanje	Rek. Javnih poti Strmčnik in Dravšek	146.362	112.294
Občina Laško	LC Reka-Doblatina	114.125	92.937
Občina Laško	JP Debro-Ladna Raven-Senica	293.484	171.378
Občina Bistrica ob Sotli	Obnova JP Šešerko-Debelak	48.000	40.000
Občina Bistrica ob Sotli	Obnova JP Črešnjevec-Suše	47.827	39.856
Občina Bistrica ob Sotli	Obnova JP Blagšič-Omrzl	46.805	39.004
Občina Kozje	Vodovodni sistem Gorjane	50.220	50.220
Občina Rogatec	Investicijsko vzdr. in gradnja obč. cest	90.000	74.500
Občina Radeče	Ureditev dela javne poti-Ulica OF	47.527	39.606
Občina Radeče	Obnova odseka JP Hotemež-Kovačič	47.433	38.730
Občina Bistrica ob Sotli	Projektna dokumentacija za vrtec Pikapolonica	23.160	19.300
Občina Bistrica ob Sotli	Izgradnja mostu Barušek	57.792	4.545
Občina Braslovče	Obnova ceste Poljče-Parižlje	10.866	83.147
Občina Dobje	Povezovalna LC med obč. Dobje in Laško	66.000	53.799
Občina Prebold	Rek. in dozidava vrtca in knjižnice	1.226.509	154.182
Občina Solčava	Vodovod 2. del	167.688	116.934
Občina Solčava	Most na na LC Na razpotju	73.892	60.000
Občina Solčava	Opresnikov most	24.000	20.000
Občina Šmartno ob Paki	Rekonstrukcija cesteVeliki Vrh	148.200	55.150
Občina Žalec	Prenova objekta za vrtec Novo Celje	425.686	244.459
Lepa beseda namesto spora
O tem zakaj je treba z učenjem reševanja konfliktov začeti že pri najmlajših
Na dan, ko so v OŠ Rečica ob Savinji organizirali mednarodno konferenco Šolska in vrstniška mediacija, ki je bila prvi tovrstni dogodek daleč naokoli, je luč sveta ugledala knjiga »domačega« mediatorja Janija Prgica Me-diacija za otroke - konstruktivno reševanje konfliktov za otroke od 4. do 9. leta. Delo pomeni precejšnjo novost na področju drugačnega reševanja sporov.
Mediacija za otroke je novo delo Žalčana, sicer profesorja slovenskega jezika in diplomiranega socialnega delavca, tudi mediatorja za vse spore, ki je specializiran za šolsko in vrstniško mediacijo, s tega področja pa je izdal tudi priročnik. »Gradivo za knjigo je obstajalo že nekaj časa, vendar ga je bilo treba zbrati, kar je tudi trajalo,« je omenil Jani Prgic.
Se danes že štiriletnike splača uvajati v svet medi-acije?
Zagotovo, seveda pa med 4-letnimi otroci ne gre za prav-noformalno mediacijo, temveč je po sistemu zdrave kmečke pameti cel kup komunikacijskih veščin zapisanih tako, da se jih otroci lahko učijo. Proces je namreč daljši. Zgodi se, da odrasli izgubljamo potrpljenje in rečemo stop. V gradivu je cel kup dobrih delavnic in zgodbic, ki so neposredno prenosljive tudi v svet odraslih. Tako tisti, ki dela z otroki, lahko te izkušnje prenese v svoje življenje.
Knjiga je prilagojena, saj lahko po tem gradivu z otroki delajo odrasli, ki lahko delajo tudi sami s seboj. Če smo dovolj fleksibilni, lahko te delavnice prenesemo tudi
Jani Prgic
na starejše skupine. Naj poudarim, da knjiga ne prinaša nekih teoretičnih zapisov, temveč so navedena konkretna orodja, tako da lahko na primer gre učitelj s knjigo v prvem triletju v razred. Prejemal sem namreč veliko vprašanj, ko so me učitelji spraševali, kako naj se lotijo problemov. Potem sem posameznikom razlagal, kako reagirati. Zdaj lahko uporabljajo zapisano gradivo, ob čemer je seveda posameznikom prepuščena tudi odločitev o internih delavnicah.
Še vedno bi človek rekel, da med tako majhnimi ni tako velikih problemov.
Res je, vendar tudi zato, ker se nekateri spori mogoče odraslim zdijo nepomembni. Če se dva otroka prepirata za gugalnico, ponavadi odrasli posežemo vmes in rečemo, naj se enkrat guga eden, drugič drugi otrok. S tem jima odvzamemo priložnost za učenje. To je sicer preprost spor, vendar bi otrokoma veliko pomenilo, če bi se z vsakim posebej pogovorili in tako do-
pustili možnost, da kreativno sama poiščeta rešitev. Ni pa nujno, da gre pri najmlajših za spor na tako preprosti ravni, saj se tudi med njimi lahko pojavljajo žalitve, izključevanje in še kaj. Seveda je treba vedeti, da je pri otrocih s hudimi čustvenimi in vedenjskimi težavami mediacija nekoliko v ozadju oziroma se uporablja kot podporna metoda.
Kateri problemi so potem najpogostejši?
Večinoma prihaja do sporov in prepirov v smislu »kaj imajo, kaj je moje, kdo je kaj skril, kdo ni ali je pustil, da se s teboj igram«. Odrasla avtoriteta lahko tak spor hitro uredi, tudi z besedami »saj sta dovolj stara«. Kot da pričakujemo, da otroci vse to kar znajo! Če pristopimo s trezno glavo in vemo, da je to resna težava, jima pomagamo. Predvsem tako, da najdeta kreativne rešitve, hkrati pa jima pomagamo do tega, kar naj bi se vsak posameznik naučil. To je, da sprejmeš odgovornost za nekaj, v tem primeru za problem, ki si ga sam ustvaril, ter tudi poiščeš kreativne rešitve. Kadar delam z mladostniki,
Nova knjiga o mediaciji
večkrat povem, da ko vidimo problematično vedenje, ga definiramo kot »problematičnega«. Vendar za tistega, ki se tako vede, ki to počne, to ni problem, temveč rešitev: če nekdo, seveda merim na odrasle, gre v gostilno, ker se je sprl z ženo, in se tam napije, je njegovo vedenje za družbo problematično, zanj pa rešitev. Sam tisti trenutek pač ne najde druge rešitve. Enako je pri otrocih: če vemo, da je po našem neprimerno vedenje zanje rešitev, jim lahko pomagamo, da lahko postanejo bolj fleksibilni pri iskanju boljših rešitev.
Zagotovo učenje mlajših pomeni neko osnovo za življenje.
Zase vem, da sem 25 let treniral nekonstruktivne vedenjske vzorce, ki se jih je težko »odučiti«, ker je treba veliko spreminjati. Če pa ima otrok priložnost, da že od majhnih nog pridobiva konstruktivne vedenjske vzorce, bo šlo lažje. Vedeti moramo, da živimo v konfliktnem svetu. Že naš politični sistem je konflikten in otroci so nenehno obkroženi s tem. Zato je bolje, da skozi te metode dopovemo, da »bo šlo dobro meni, če bo šlo dobro sosedu«. Ne pa, da bo šlo dobro meni, če je sosedu propadlo podjetje.
Znate vsa ta navodila prenesti domov?
Kadar si sam svoj mediator, je zagotovo najtežje, saj si težko nevtralen. Tudi sam se moram ustaviti, se umiriti in skupaj z družino poiskati najboljše rešitve. Vendar se trudim po najboljših močeh in mislim, da mi kar uspeva.
URŠKA SELIŠNIK
Mediacija za življenje
»V OŠ Rečica ob Savinji smo tudi zaradi sodelavca Janija Prgica postali nek poligon oziroma poskusna šola, v kateri smo pred štirimi leti začeli sistematično delati na tem področju,« je izpostavil ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgoršek.
Po njegovem je prednost šole v tem, da je to šola z manjšim številom učencev in jim zato usposabljanje medi-atorjev ni delalo večjih težav. »Hkrati se lahko pohvalimo s sodelovanjem s krajem, seveda pa je k razvoju dobre šolske in vrstniške mediaci-je vplivalo tudi medsebojno poznavanje učencev, učitelje in staršev,« pravi Podgoršek in poudarja, da je mediacija najbolj uspešna takrat, ko ravnatelj zanjo sploh ne ve. »Po treh letih dela v šoli slišim zanjo samo še takrat, ko učenci prosijo za ključ medi-acijske sobe.
Opažamo znatno zmanjševanje sporov in nestrpnosti in izboljšanje klime, saj s podajanjem tega znanja naučimo otroke med sabo razčiščevati majhne probleme. Včasih so za koga ti problemi celo smešni, vendar smo nekdaj učitelji zanje izgubljali veliko energije - opozarjam pa, da so lahko ti problemi za
Na vprašanje, kaj je »odnesel« z mednarodne konference, je avtor knjige Jani Prgic odgovoril: »O mediaciji sem se naučil, kako imamo še vedno različne poglede na to področje. Ponovno sem videl, da je v Sloveniji veliko učiteljev, ki kakovostno delajo z otroki, vendar je to premalo vidno. Naučil sem se, da se naš potencial skriva v malih šolah, na periferiji, in da se premalokrat pojavimo in pokažemo svoje delo. Presenetile pa so me tudi delavnice, na katerih so se izjemno izkazali vrstniški mediatorji. Razveselilo me je, da so se učenci iz različnih šol povezali med seboj ter s tem tudi v resničnosti ustvarili socialno omrežje, ne samo preko Faceboo-ka.«
otroke zelo boleči. V naši šoli je tovrstnih problemov vse manj, saj otroke učimo, kako jih rešiti. Za reševanje večjih težav in sporov na pomoč seveda priskoči učitelj. Globoki, tisti najhujši problemi v družinah pa so tako zadnja faza, v kateri spregovorijo tudi zakon o preprečevanju nasilja ali druge inštitucije.«
US
Kot je izpostavil ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgoršek, so z organizacijo mednarodne konference šolam v Sloveniji pokazali, da nihče v težavah ni sam. »V Sloveniji se mediacija vse bolj širi, rezultati so spodbudni in škoda bi bilo to zadržati zase. Uspešna metoda reševanja sporov lahko prehaja v ostale segmente družbenega življenja, na področja sociale, politike, sodstva ... Učenci, ki odhajajo, tudi naprej v šolo in v življenje odnesejo to znanje. Takšno ravnanje je zagotovo usidrano v podzavesti in verjamem, da bo v prihodnje neprijetnih sporov na različnih področjih vse manj.«
Na ogled prireditev in čudovitih kotičkov so vabili Jerneja Kolar, Aljoša Bončina, Gusti Aškerc, Leonida Cmok, Alenka Škorjanc, Marija Koren, Petra Zlatoper, Simona Brglez, Urška Mužar in Lea Preložnik.
V Laškem bodo 11. in 12. novembra pripravili pestro dogajanje ob letošnjem martinovanju.
Z oddajo Pojdi z menoj, v kateri odkrivamo turistične bisere naših občin, smo se v torek odpravili na Celjsko kočo, kjer smo vas s številnimi sogovorniki povabili k spoznavanju Dežele Celjske in dogodkov, ki bodo predvsem v znamenju martinovega, opozarjajo pa nas že tudi na praznični december.
Na Celjski koči bodo pripravili martinovanje z možnostjo zelo ugodnega prenočevanja, prav tako bomo lahko uživali na jesenskem pikniku in noči čarovnic. Za Celjane so na vedno bolj popularnem smučišču na Celjski koči pripravili tudi ugodno ceno letne smučarke karte z vključeno nočno smuko ob torkih, za katero je treba odšteti 85 evrov. Novost bo tudi silvestrovanje na smučišču 30. decembra, dan kasneje bo silvestrovanje v hotelu. V januarju pa pripravljajo novo prireditev, in sicer izdelavo skulptur iz snega, natančneje znamenitosti s celjskega območja.
Celje bo v decembrskem času nasploh magično. Pravljični december se bo začel 5. decembra s prižiganjem luči in z obiskom Miklavža ter Damja-no Golavšek. Tudi letos v Zavodu Celeia Celje pripravljajo brezplačne koncerte s skupino Mi2, Rock partizani, Alyo in številnimi drugimi glasbeniki. Romantični pohod z baklami na Stari grad bo 25. decembra. Pravljična dežela bo zaživela v sredini decembra in se končala z otroškim silvestrovanjem ob 12. uri, ostali bomo silvestro-vali po 22. uri pred Mestno občino Celje. Bo pa letos pravljično obarvan tudi Zelen' dol na Šmartinskem jezeru. 3.
decembra nas vabi Barbarina pot, na katero se bomo podali ob 8. uri zjutraj. Utrujenim od hoje bo prav gotovo ustrezalo še malo razvajanja v Termah Dobrna, kjer nas še posebej vabijo na martinovanje, raz-vajanje v savnah, kopelih, na obisk masažno-lepotnega centra Hiša na travniku ...
Laško je znano po bogati ponudbi številnih prireditev. 11. novembra pripravljajo ob 10.30 sveto mašo na Martinov dan, ki jo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ob 18. uri bo v Knjižnici Laško predavanje Draga Medveda in Toma Jese-ničnika na temo Vinske bra-vure oz. Kako razumeti vino v našem življenju. 12. novembra bo tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah, s katerim bodo uradno predali namenu to turistično-pohodno Pot po nekdanjih trških mejah Laške-
ga. Prav tako bodo pripravili tudi 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice. V nedeljo bo med drugim Martinov sejem na Aškerčevem trgu, kjer se bo predstavila tudi kmetija Aškerc, kjer lahko okušamo sir in si ogledamo kmetijo in muzejsko zbirko, ki je sovpeta na kmetijo na Senožetah.
V Vojniku bo prav tako živahno v naslednjih dneh, saj se že danes na dvorcu Tabor začenjajo tri dnevna likovna prijateljevanja. V soboto bo turnir v malem nogometu. Prihodnjo nedeljo bo razstava slik ljubiteljskih slikarjev v Slomškovi kapeli v Novi Cerkvi. 12. novembra ne smemo zamuditi tradicionalnega martinovanja
pred kmetijsko zadrugo v Voj-niku. V novembru bo tudi razstava starih razglednih Vojnika v knjižnici, bo pa tudi deveti kletarski večer, decembra pa Miklavžev sejem, žegnjanje konj .
Vsekakor nam v Deželi Celjski ne bo dolgčas!
SB
Foto: GrupA
Fotografije tudi na www.radiocelje.com in na facebooku Novi tednik in Radio Celje
H*
Naložba v vašo prihodnost
OfEIWCIJO imiso HNANO ttA FVifOTSKA UNIIA
Eviopski sooalp wiad
Evropski sklad za regionalni razvoj
ZAVOD CELEIA CELJE
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
Ob nedavnem lažnem bombnem preplahu v Šentjurju je bila v pomoč tehnika.
Prisilno zdravljenje za »bombaše«?
V javnosti so se začela porajati vprašanja, kakšni ljudje stojijo za takšnimi lažnimi najavami o bombah in eksplozivu in kaj potem policija lahko sploh stori, da tega storilci ne bi ponavljali, v kolikor bi šlo za iste osebe. Vendar zakonodaja je pač takšna, kot je.
Če bi se izkazalo na podlagi zbranih dokazov, da gre celo za osebo, pri kateri sumijo na duševne težave, torej, da bi to počela zaradi zdravstvenih motenj, policisti lahko ukrepajo nekoliko drugače - s prisilnim pri-vodom na zdravljenje. To je sicer globok in oster rez v pravice in osebnost posameznika in ravno zato mora biti zbranih dovolj trdnih dokazov, da bi se poslužili takšnega ukrepa. Če bi denimo policija na podlagi prijav (ki jih v primeru najave eksploziva v Celju nima) in večkratnih takšnih lažnih najav bomb, presodila, da je storilec to počel iz vzgibov, ki so pogojeni s psihičnimi težavami, bi lahko takšno osebo prisilno privedla na zdravljenje. To namreč omogoča Zakon o duševnem zdravju, vendar le za osebe, ki bi zaradi svojega domnevnega slabega zdravstvenega psihičnega stanja ogrožale sebe ali druge. Zdravnik po pregledu presodi, ali lahko zanj predlaga prisilno zdravljenje na psihiatriji ali ne. Vendar to še zdaleč ni dokončna odločitev. Zadnjo piko na i da sodišče, ki preuči, ali je prisilno zdravljenje takšnega človeka sploh primerno ali ne. In medtem ko takšni posamezniki dobesedno iščejo pozornost javnosti, čeprav se zatem »preko posrednikov« razburjajo, zakaj pišemo o njih, na drugi strani še vedno nihče ne ve, ali bo morda pa kdaj v resnici počilo in če bo, se bomo spraševali, zakaj ni nihče ukrepal prej ...	SŠol
Policija ne pretirava
Informacije o podtaknjenih bombah silijo k razmisleku o tem, ali mora policija resnično vsako grožnjo vzeti silno resno. Morda bi lahko kdaj »že na prvi pogled« presodila, da je grožnja lažna?
Poleg primera v celjski občinski stavbi se je podobna grožnja (z bombo) zgodila v šentjurski občini in Celjskem domu, vendar oseb, ki sta v teh dveh primerih lažno najavili bombo, (še) niso prijeli.
Znano je, da so tudi stavbo prostorov, kjer naj bi se bomba
šentjurske občine pretekli petek izpraznili v času preiskave prostorov, niso pa tega storili v Celjskem domu. Tam so namreč varnostniki zaradi zagotavljanja varnosti že pred začetkom prireditve (brucovanje) prostore natančno pregledali, nato pa vsakega obiskovalca preverili tudi z detektorjem kovin. Zaradi tega predhodnega pregleda se namreč niso odločili izprazniti dvorane.
Policija grožnje jemlje resno
»Policisti morajo vsako takšno najavo vzeti skrajno resno, nakar sledita izpraznitev
nahajala, in podroben pregled. Ob tem je treba presoditi, ali moramo izprazniti še prostore, ki so v bližini, in ali obstaja kakšna nevarnost, da bi bili ljudje poškodovani, če bi do eksplozije res prišlo,« nam je pojasnil pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Uroš Golob. Toda prostorov gostinskega lokala v neposredni bližini celjske občinske stavbe v sredo minuli teden niso izpraznili, gostje so tam sedeli, mirno srkali pijačo in opazovali evakuacijo občine in upravne enote. Policisti tako verjetno niso presodili, da bi obstajala nevarnost tudi zanje,
čeprav je lokal pravzaprav v isti stavbi kot občina.
Na kraj morajo (zatem ko policisti kraj zavarujejo s policijskim trakom, kar pomeni prepoved prehoda, ampak to v praksi ljudje večinoma sploh ne upoštevajo) tudi vodniki psov, specializirani za iskanje eksploziva, in bombni tehniki. Kot smo že poročali pretekli teden, ponavadi traja več ur, da
razpolago in so tudi najbližje kraju. Ves ta čas je seveda nemogoče delo v stavbi, ki jo preiskujejo, kar pomeni dodaten strošek.
Tudi z vidika policijskega dela je tovrstno »podtikanje bomb« skrajno neodgovorno, če le pomislimo, da mora na kraj, kjer naj bi bila bomba ali eksploziv podtaknjena, več policistov. Torej isti policisti zara-
»Do zdaj je bilo največ takšnih lažnih najav o bombi v srednjih šolah, vzrok je bil pogosto strah pred kakšno kontrolno nalogo,« še dodaja Uroš Golob. V Ljubljani imajo denimo takšne klice pogosto tudi na sodiščih.
Po naših podatkih naj bi policisti preiskali lažno najavo o eksplozivu v stavbi celjske občine. Eno osebo naj bi namreč pridržali in jo tudi ovadili zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč. Čeprav so nekateri mediji kot najavitelja eksplozije na celjski občini omenjali moškega, ki naj bi po telefonih več tednov nadlegoval »pol Celja« in obljubljal »revolucijo«, ta po naših zanesljivih informacijah ni grozil z eksplozijo, obstaja pa možnost, da je kdo od njegovih bližnjih znancev.
te ekipe prispejo na kraj, saj jih na Celjskem ni, torej se morajo pripeljati od drugod. Če gre za kakšen predmet, lahko uporabijo tudi robota, če je ta na razpolago (kot se je to zgodilo v Šentjurju). Bombni tehniki pa kakšen predmet (sumljivo torbo ali nahrbtnik) lahko razstrelijo z vodnim curkom oziroma pregledajo bombo ali eksploziv, če ju pri pregledu prostorov najdejo. Glede na varčevanje v policiji, o katerem smo pisali minuli teden, policijske enote na kraj pokličejo tiste ekipe, ki so trenutno na
di tega ne morejo delovati na drugih varnostnih področjih. Tovrstne preiskave tudi niso zastonj.
Ni prijav, ni kazni
Pooblaščenec celjskega župana Marko Zidanšek je ob preplahu na celjski občini pretekli teden potrdil, da je nekaj vodilnih ljudi, zaposlenih na občini, in ostalih vidnejših Celjanov že več dni dobivalo vsiljiva sporočila. Dodal je še, da so »poslali obvestilo o tem na policijo in tožilstvo«. Tu je mislil predvsem obvestilo o
nadlegovanju po telefonu in ogrožanju varnosti. Kaj več kot obvestilo pa to za policijo ni. Po domače povedano: policisti bi preiskavo lahko začeli, če bi imeli bolj konkretne podatke o osebah, ki naj bi dobivale sporočila, ki so jih dojele kot ogrožanje varnosti oziroma nadlegovanje. Te osebe bi tako namreč sprožile pregon storilca, torej pisca takih sporočil, v kasnejšem postopku pa bi morale zoper njega tudi pričati. Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti se namreč preganja izključno na predlog oškodovanca.
Kljub temu, da je policija pozvala osebe, za katere je izvedela, da naj bi jim moški pošiljal vsiljiva, morda tudi sporočila z grozilno vsebino, naj to prijavijo, da lahko začnejo s pregonom,
se za prijavo ni odločil popolnoma nihče od tistih, ki so pretekle tedne tudi javno govorili, da jih »mori določena oseba«. Na policijo naj bi v zadnjih dneh sicer klical eden vidnejših Celjanov prav tako zaradi vsiljivih sporočil. Pošiljal naj bi mu jih moški, ki so ga nekateri omenjali kot klicatelja za domnevno podtaknjen eksploziv na celjski občini, čeprav smo kot navedeno v začetku, zanesljivo izvedeli, da eksploziv ni najavil on. Toda tudi ta prejemnik sporočil predloga za pregon konkretne osebe ni podal. Je pa policija zoper pošiljatelja sporočil napisala plačilni nalog, saj so njegovo početje dojeli kot kršenje javnega reda in miru, torej nekaznovan le ni ostal.
SIMONA ŠOLINIČ
Pred leti so za nekaj ur morali ustaviti tudi promet na celjski železniški postaji, kjer je nekdo prijavil, da se na peronu nahaja sumljivi nahrbtnik. Vendar klic občana, ki posumi, da je neka torba sumljiva in da obstaja možnost, da bi v njej bilo kaj nevarnega, ni zloraba znamenj za pomoč, torej številke 113. Takšen klic seveda ni enak klicu o podstavljeni bombi v neki stavbi, kar se kasneje izkaže za laž.
Čas za zresnitev
Vedno več stresnih motenj, ne pa tudi duševnih bolezni
Grožnje z bombami oziroma eksplozivom pred tednom dni so sprožile več vprašanj. Medtem ko so se nekateri spraševali, koliko smo sploh varni, ali bo policija pravočasno ukrepala, bo policijski pes pravočasno izvohal eksploziv, je druge zaskrbelo, zakaj je do groženj sploh prišlo. In medtem ko so nekateri tega, ki je grozil, in tistega, ki je pošiljal različna SMS-sporočila številnim Celjanom, označili za duševnega bolnika, so drugi že razpravljali, da taka dejanja niso prav nič čudna, glede na to, v kakšnem času živimo.
Psihiater in v. d. direktorja ti, da gre za duševno motnjo,
Psihiatrične bolnišnice Voj-nik Daniel Lajlar opozarja, da brez razgovora, pregleda ne moremo nikogar označiti za duševnega bolnika. V tem primeru sploh ne vemo, kdo je grozil z eksplozivom. Lajlar poudarja, da duševnih bolezni v zadnjem času ni več. Je pa več težav, ki so posledica različnih stisk: »Ta stanja imenujemo stresne motnje, psihoreaktivna stanja. V teh časih je tega kar precej, ampak ne gre za klasične psihiatrične bolezni, ki so že stoletja približno v istem okviru.« Da je stresnih motenj vedno več, pa ni treba priti na psihiatrijo, pravi Lajlar. Dovolj je, da gledamo televizijo: »To so vsi ljudje, ki protestirajo, se ukvarjajo s politiko, z raznimi aktiviz-mi, ustanavljajo nove verske ločine, se med sabo kregajo, dokazujejo, da imajo prav. To je sociološki moment, se pravi simptom splošne svetovne krize.«
Kje je meja?
Kdaj je posameznik primeren za psihiatrično obravnavo, določa Zakon o duševnem zdravju. Kadar oseba dela resno škodo sebi ali drugim, torej ogroža svoje življenje ali življenje drugih, a tudi kadar gre za materialno škodo, jo začne obravnavati psihiater. Lajlar dodaja, da je seveda treba ob tem dokaza-
ki se jo da zdraviti: »Če gre za
Daniel Lajlar
»Da se dandanes srečujemo z bombaši in s podobnimi, Daniel Lajlar pravi, da ni nič posebnega: »Poslušal sem nekega sociologa, ki je pojasnjeval, da je to logična posledica situacije. Ne smemo biti presenečeni, če se to tudi dogaja, da bodo ljudje sedeli pred neko stavbo, neko borzo mesec ali več. Tega si nismo znali predstavljati v tistih zlatih časih, ko nam je šlo dobro in je mogoče kdo, kdaj, kje gladovno stavkal. Pa še tistega smo vzeli malo z rezervo. Vedno smo imeli tisto misel: Saj so še druge možnosti, alternative, lahko bi tudi drugače.< Ko pa danes vidiš tako množico, ki zatrjuje, da ne more drugače kot tako, potem se lahko vsi malo zresnimo in zamislimo.«
človeka, ki ga po naših kriterijih imenujemo pacient.« Dodatno Lajlar pojasni, da se namreč duševne motnje dajo zdraviti, medtem ko je več težav pri osebnostnih motnjah: »Pri teh so zdravljenja zelo dolgotrajna, obsežna in pravzaprav večina teh ljudi konča v zaporu.«
Nekaj bolnikov tudi prisilno privedejo v psihiatrično bolnišnico. Velikokrat so razlog za klic prav grožnje. Te je težko obravnavati, pojasnjuje Lajlar: »Ne veš, ali je grožnja resna ali ne. Tudi mi včasih kakšnega takšnega pacienta, potencialno zaradi bolezni, sprejmemo na oddelek, o zdravljenju pa potem presodi sodna komisija, ki prihaja v naš zavod dvakrat tedensko.« Postopek, kdaj in kako lahko zdravijo nekoga proti njegovi volji, natančno določa Zakon o duševnem zdravju. »Če se oseba ne strinja s sprejemom, smo dolžni o tem obvestiti sodišče. Sodna komisija opravi razgovor s svojci in z drugimi udeleženimi v določeni situaciji. Nato presodi, kakšen je delež bolezni pri nekem dogodku, in odloči ali dovoli zdravljenje,« razlaga Lajlar. Komisija tako presoja tudi o grožnjah, kako so bile izrečene oziroma kako resne so: »Potem ga recimo spustimo, a čez 14 dni zopet pride. Spet zaradi nečesa podobnega ali na pol narejenega. In ponovno na tak način, da groženj ne moreš resno vzeti. Tistih, ki naredijo nekaj groznega oziroma nekaj, kar je po vseh kriterijih dovolj, da bi bili za sprejem v bolnišnico ali zapor, pravzaprav k nam ne pride veliko.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Bo občina Celje poslej bolj »zaklenjena«? (Foto: SHERPA)
Bo res treba občinsko stavbo zakleniti?
Potem ko so prejšnjo sredo na Mestni občini Celje sredi delovnega dne prejeli obvestilo policije o domnevni bombi v njihovih prostorih, je sledila evakuacija zaposlenih v občinski upravi in upravni enoti. »Nekaj časa smo čakali, po dveh urah pa sem ljudi napotila domov,« pojasnjuje direktorica občinske uprave Tina Kramer in dodaja, da je bil tisti delovni dan zanje seveda končan. Pa se kaj takšnega lahko ponovi?
»Delo bomo zaposleni se želim vsem strankam, saj zdaj nadoknadili, saj mora je bila sreda dan uradnih ur, a biti opravljeno. Opravičiti pa za občane od 12.30 dalje izgu-
bljen,« pravi in dodaja, da (k sreči lažna) grožnja z bombo v zadnjem času ni osamljen primer. »Podobnih situacij je vse več. Vodje oddelkov zato zahtevajo, naj naredimo kaj, da bi zaščitili zaposlene. Nekatere stranke namreč postajajo vse bolj agresivne in zaposleni zato težko opravljajo svoje delo.« Gre sicer za posameznike, saj je še vedno kar 99 odstotkov občanov korektnih. Ampak očitno bodo morali nekaj ukreniti in razmisliti o drugačnem načinu poslovanja, saj prihaja v zadnjem času do porasta teh neprijetnih situacij. »Upam, da zaradi posamičnih izjemnih primerov ne bo treba oteževati postopkov vsem ljudem, zaostrovati režim poslovanja in postopkov, po nepotrebnem birokratizirati in povsem zapreti prostore, kot je to že na ministrstvih in še kje v državni upravi. Tega si res ne želimo.« Že spomladi so v občinski stavbi na vsa vstopna vrata namestili poseben kartični sistem, tako da je stavba v času, ko ni uradnih ur, zaklenjena.	IS
Nasilje kot znak nemoči
Zaskrbljenost je upravičena, vendar ne zaradi posameznih »bombašev« - Več enakosti, več varnosti
Tovrstne grožnje so resna zadeva, opozarja raziskovalka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Vlasta Jalušič. Pravi, da ni glavno vprašanje varnosti ali nevarnosti, v kateri smo se znašli, ampak je najbolj pomembno vprašanje, zakaj se to sploh dogaja.
Nasilje oziroma grožnje z nasiljem vzbudijo pozornost, samo nasilje pa je po besedah Jalušičeve znak izgube moči: »Nasilje lahko uporabijo tisti, ki so na položaju politične avtoritete ali v položaju nekoga, ki sploh ni viden ali slišan. Vedno pa gre za izgubo moči. S tem nočem opravičevati nasilja. Ampak naraščanje primerov groženj z nasiljem pač govori o tem, da je med nami vse več ljudi, ki se počutijo v situacijah nemoči.«
In ob tem pride tudi razlog za zaskrbljenost. Če je namreč nasilje izraz nemoči in če se veliko ljudi počuti nemočno, je taka družba veliko manj varna kot družba, v kateri se ljudje lahko zanesejo na neko socialno in politično gotovost. »Nasilje ne nastane kar tako. Pri nasilju ne gre za nek domislek nekega posameznika, ki je dobil noro idejo ali je strašno zloben in bo pod nekim hudičevim navdihom storil nekaj nasilnega,« še nadaljuje Jalušičeva. Zato nima nobenega smisla, da se ob tem sprašujemo, ali nas bo zaščitila policija ali bo pes pravočasno izvohal eksploziv in ali bo šla cela občinska stavba v zrak. Pravo vprašanje je, kot pravi Jaluši-čeva, kaj je narobe z družbo, ki potiska ljudi v take položaje, da začnejo uporabljati nasilje. Ob tem Jalušičeva opozori na posebno varnost ali tako imenovan »human security«. Gre za varnost, ki jo vzpostavljamo ljudje sami med sabo: »Povezana je s socialno varnostjo, gotovostjo in tako naprej. In ta varnost je tista, ki nas lahko veliko bolje ščiti pred nasiljem kot katera koli policija, vojska in tako dalje.«
Dr. Vlasta Jalušič
Zaskrbljenost zaradi varnosti je tako upravičena, vendar ne zaradi posameznega bombaša. »Nas mora skrbeti za to družbo kot celoto. Moramo se vprašati, kje živimo in kaj se nam je zgodilo v vseh teh letih, da se dogajajo taki akti, da so ljudje potisnjeni v tak brezup, da to storijo. Da drugim grozijo, jih terorizirajo. In ko ljudje to začnejo jemati resno, ko se bojijo, se začne začaran krog. Hočejo več policije, več varnosti in to jih pravzaprav potisne v še manj demokracije in v še manj svobode.«
Enakost kot ključ do uspeha
Sami lahko dosti storimo, da bi bili bolj varni. Jalušiče-va razlaga, da lahko na primer od katere koli politične oblasti zahtevamo, da vzpostavi večjo enakost, kot jo imamo ta trenutek. Pravi namreč, da je prav neenakost med ljudmi ena večjih težav: »Verz iz Internacionale >Bili smo nič, bodimo vse!< je osnova razmišljanja ljudi. Če nimaš
nič, če nimaš česa izgubiti, potem ti res ne preostane nič drugega, kot da bodisi izgineš ali uporabiš nasilje. In mi vsi bi morali biti odgovorni kot državljani, da bi bilo ljudi, ki nimajo nič razen svojega golega življenja, v tej družbi čim manj. In naša varnost je natanko to, da ljudje ne bodo v takem položaju.«
Celje in Šentjur na globalnem zemljevidu
Nehote smo ob grožnjah z bombami in eksplozivom pomislili na vse možne oblike terorja čez lužo, tudi Norveška je prišla v misli. Jalušičeva pravi, da povezave seveda so, saj živimo v globalni medijski družbi, dogodki odmevajo po celem svetu: »Sporočajo nam po eni strani to, da je nasilje nekaj, kar lahko storiš. V kolikor ti akti niso kaznovani, so pa slišani, pa nam ti dogodki sporočajo tudi to, da lahko, če sem v stiski in ne morem povedati, predstaviti svojega stališča, uporabim nasilje.«
V zadnjem času se je kot morebiten krivec veliko omenjala tudi skupina, ki je nastala na socialnem omrežju Facebook. Jalušičeva pravi, da tehnologija pri vsej stvari ni nič kriva, socialna omrežja pa se lahko uporabljajo tudi za zelo dobre stvari: »Na Fa-cebooku se združujejo tudi tisti, ki si želijo sprememb in ki zahtevajo spremembo sistema v tem trenutku, in mislim, da je to edino pravilno. Sama se spominjam sistema, ki ni bil perfekten in ki mu je manjkalo nekaj demokratičnih elementov, ampak kjer je vladala takšna enakost med ljudmi, da si je mladi danes sploh ne morejo več predstavljati. Ko predavam, mlajši sploh ne verjamejo, da je kaj takega lahko obstajalo.«
ŠPELA KURALT Foto: BORUT KRAJNC
Kdaj gre zares in kdaj je »bomba« neslana šala? (Foto: SHERPA)
ZGODBE IZ KAMRE
flLkamra
www.kamra.si
Johann Martin Lenz -fotografski spomin mesta
Prvo mesto med celjskimi fotografi na prelomu obeh stoletij je pripadalo Johannu Martinu Lenzu (1864-1916). V mestu ob Savinji se je hitro uveljavil, saj je posnel večino za Celje pomembnih političnih in kulturnih dogodkov.
Najkasneje februarja 1896 je že imel ateljeja v današnji Lilekovi (Schmiedgasse 8) in Gosposki ulici (Herrengasse 32), kar nam dokazuj e dataci-ja na ohranjenih fotografijah. Iz ateljeja v Lilekovi ulici izvirajo kabinetni portreti, kjer so portretiranci slikani doprsno in z beljenim ozadjem. Leta 1898 je naslovil na Mestno občino prošnjo, da si na Guggen-heimovem vrtu (takrat Neugasse, danes Razlagova ulica) zgradi enonadstropno hišo s fotografskim ateljejem, kar mu je kasneje tudi uspelo. Ob povabilu v nov steklen atelje je stranke obvestil, da je zgrajen in opremljen v skladu z vsemi modernimi zahtevami, da je pozimi ogrevan in ima celo toaletne prostore. Poudaril je, da lahko dela ob vsakem času in da lahko po želji posname tudi večje skupine.
V muzejskem fondu Lenzo-ve zapuščine prevladujejo kabinetni portreti, bogato obdelani, pogosto z zlatimi črkami in okrasnimi črtami. Vpeljal je tudi nove vrste fotografskega papirja v sivih, modrikastih in rjavih odtenkih. Tudi njegov atelje se je prilagajal modnim trendom; opremljen je bil s poslikanimi ozadji, ponaredki naravnih kotičkov in stilnim pohištvom, med katerim so bili že številni secesijski kosi.
Na sliki zakonski par, ki ga je posnel fotograf Johann Martin Lenz. Fotografija je izdelana v vizitnem formatu (6,5 cm x 10,5 cm), nastala leta 1904.
Veliko je delal na terenu in poslikal vrsto objektov in dogodkov, pomembnih za mesto in širšo okolico. Njegova zapuščina je zastopana v vseh celjskih kulturnih inštitucijah, ki hranijo tovrstno gradivo. Kot posebnost velja v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje izpostaviti posnetke mozaika, odkritega ob arheološkem izkopu na dvorišču gostilne Beli vol.
Lenz je umrl je 13. 1. 1916 in pisec nekrologa nemškem mestnem časopisu Deutsche Wacht je zapisal, da je umrl »strumen nemški mož«. Vdova je hišo leta 1919 prodala Mariji Jarc, ta pa leta 1921 Josipu in Marjani Pelikan.
Naslednjič bomo predstavili Julijo Martini in Viljema Picka.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009.
Prijateljici, okoli leta 1900
Neznanka, okoli leta 1896, vizitni format
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Fotografija kandidata za mojstra fotografije Marka Rebova Večerni sprehod je nastala februarja 2006 ob enih zjutraj na Savinjskem nabrežju. Prejela je več nagrad, med drugim zlato fiap nagrado in nagrado za najboljši nočni posnetek.
Da je fotografija umetnost, je že dolgo jasno. Da je lahko tudi filozofija in da v povezavi s filozofsko razpravo o podobah podob, kar fotografije so, daje neko novo razsežnost in dodano vrednost, pa dokazuje knjiga Za-govor podob, ki so jo v Mestnem kinu Metropol v okviru prireditev Meseca fotografije društva fotografov Svit predstavili v torek.
Avtorji, filozof Dušan Rutar ter fotografa Jure Kravanja in Matej Peljhan, so namreč na knjižni trg poslali noviteto, ki preseneča s svojo izvirnostjo. Osnova je beseda - filozofska razprava o podobah - fotografijah. Začimba knjige so izjemne fotografije. Na predstavitvi knjige in okrogli mizi, ki so jo pripravili ob tem, je bilo največ govora o fotografiji in besedi, o njunem medsebojnem odnosu in o tem, v kakšen miselni svet fotografija pelje oziroma kako fotografijo beremo. Kajti nastane iz besede. Dušan Rutar pravi, da v današnjem času potrebujemo predvsem besede, razmislek brez naglice. In podobe so misli oziroma nastanejo iz njih. »Vse, kar je realnost, nastane iz misli in zato kar nekam bogokletno trdim,
no nnrlnhp
da ni res, da fotografija pove več kot tisoč besed. O vsaki od v knjigi objavljenih fotografij bi lahko napisal debelo knjigo. Razlika je v tem, da fotografija zavzame manj prostora, sproži pa razmišljanje. To še ne pomeni, da fotografija pove več. Podobno kot vesolje. Vsi vemo, da se vesolje širi in s tem nastaja nov prostor. Trdim, da lahko, ko imam pred seboj fotografijo, z besedami ustvarjam nove in nove prostore. To, da ljudje uporabljamo jezik, je pogoj, da lahko delamo fotografije. Empirično je dokazano, da otrokove podobe realnosti, dokler ne začne govoriti, procesira desna hemisfera možganov. Ko začne uporabljati jezik, se procesiranje prenese v levo hemisfero. Radikalno gledano je jezik zmožnost človeka, da ustvarja simbolne prostore, pogoj, da ustvarja tudi tako simbol-
ne podobe, kot so fotografije - podobe.«
Pogovor je od fotografije segel tudi v način ustvarjanja in v večno vprašanje, ali lahko sami vrednotimo tisto, kar smo ustvarili. In v vprašanje odnosa misli in realnosti. Vsekakor smo s knjigo Za-govor podob dobili delo, ki je po svoji zasnovi in izpeljavi popolna novost na slovenskem knjižnem trgu, popolna posebnost pa tudi na svetovnem.
V Mesecu fotografije so včeraj v Osnovni šoli Lava odprli še razstavo najboljših osnovnošolskih fotografij Bistvo očem skrito, srcu odkrito. Na razpis se je letos prijavilo rekordnih 196 avtorjev iz 45 slovenskih osnovnih šol, zlato nagrado pa je prejel Center za mlade Domžale, srebrno OŠ Hruševec Šentjur in bronasto OŠ Škofja Loka.
BRANKO STAMEJČIČ
Muzejske novice
V	soboto so občani Celja v poštne nabiralnike dobili drugo letošnjo številko občasnega brezplačnika Muzejske novice, ki ga skupaj izdajata Muzej novejše zgodovine Celje in pokrajinski muzej.
V	rubriki Muzejske novice predstavlja časopis razstavo o Opereti, ki naslednje leto prihaja tudi v Celje, zatem obisk japonskih muzealcev, arheološke raziskave na Bregu, novo razstavo Moj rojstni dan in nekaj eksponatov obeh muzejev. Nadaljujejo prestavitve ulice obrtnikov, razmišljajo o pokopališčih kot o delu kulturne dediščine in prestavljajo eno od celjskih vedut. Osrednji prispevek je predstavitev etnologa mag. Vlada Šlibarja, predstavljajo pa še dogodke na muzejskih delavnicah in v sliki in besedi tudi nekatere letošnje večje razstave obeh muzejev.
BS
Krajine drugače
V Galeriji Velenje je na ogled razstava Pokrajina v novejši umetnosti, ki so jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov.
»Razstava odpira različna vprašanja, ki se nanašajo predvsem na odnos umetnosti do preteklosti in njeno današnjo produkcijo v razmerju do časa, v katerem nastaja. Številni slikarji, fotografi in grafiki so iz prvotnih del, ki so bila blizu realizmu, vzporedno z razvojem svojega sloga oblikovali posebne oblike krajinskega slikarstva. Seveda imamo še vedno klasično krajinarsko slikarstvo, a to še zdaleč ni več slika v pomenu,
kot ga je imela, recimo v času impresionizma,« je razstavi na pot med drugim zapisal likovni kritik in predsednik Slovenskega društva likovnih kritikov Boris Gorupič.
Razstava, na kateri sodeluje 35 avtorjev, njihova dela je izbralo 16 kritikov, vsebuje izjemno širok razpon tega, kar danes avtorji razumejo kot krajinarstvo, in kot lahko ugotovimo, je njihova domiselnost izjemna v obdobju, ko bolj kot o pluralizmu slogov govorimo o avtorskem individualizmu.
Razstava bo na ogled do 22. novembra.
BS
Večer, vreden
Josipove
veličine
Divja roža in bršljan začela Ipavčeve kulturne dneve ob 90-letnici smrti Josipa Ipavca
Letošnji Ipavčevi kulturni dnevi so se začeli z nedeljskim koncertom samospevov. Vrhunski glasbeni večer sta pripravila domačinka sopranistka Urška Arlič Gololičič in basbaritonist Marcos Fink. Na klavirju ju je spremljal Vladimir Mlinaric. Ob podpori Glasbene šole skladateljev Ipavcev in javnega sklada za kulturne dejavnosti je koncert organizirala Knjižnica Šentjur.
V prvem delu koncerta so v program uvrstili samospeve Josipovega strica Benjamina Ipavca in nekaterih njegovih predhodnikov. Sledili so samospevi Huga Wolfa, ki je imel prednike
prav na Grobelnem pri Šentjurju. Drugi del koncerta je bil posvečen izključno Josipu Ipavcu. Vse njegove samospeve - originalno pisane v nemščini - smo tokrat slišali v slovenskem jeziku.
Če vemo, da je večina Josipove zapuščine še danes v rokopisni obliki, je jasno, zakaj je bil vsa ta leta kot skladatelj prezrt in premalo cenjen. Pa tudi kulturna zgodovina mu doslej še ni namenila prostora med vodilnimi slovenskim modernisti, kjer mu je pravzaprav mesto. Gostovanje rojakinje Urške Arlič Gololičič je v Šentjurju vedno poseben dogodek. Mlada sopranistka,
ki je svojo glasbeno pot sicer začela v mestu Ipavcev, zadnja leta zelo uspešno gradi pevsko kariero v svetu. Profesorica solopetja je osvojila številne mednarodne nagrade, poleg domačih odrov redno poje tudi v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem. Ob njej je v Šentjurju zapel Marcos Fink, argentinski Slovenec, basbaritonist svetovnega slovesa. Uveljavil se je v najbolj znanih svetovnih opernih hišah in sodeloval z najbolj uglednimi dirigenti in orkestri. S sestro Bernardo Fink sta posnela tudi nekaj odmevnih glasbenih projektov. Leta 1999 je bil Marcos Fink tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada.
Deset zapovedi za 34 obiskovalcev
Zgolj 34 gledalcev se je v sredo zbralo v Narodnem domu, da bi prisluhnilo mednarodnemu glasbeno-literarno-scen-skemu projektu Deset zapovedi/Zehn gebote.
Skromen odziv ne preseneča, kajti ponovna in posodobljena pesniška reinter-pretacija desetih božjih zapovedi je bila dvojezična. Zgolj štiri nove upesnitve nekakšnega zakonika krščanstva so bile v slovenskem jeziku, pet v nemščini in ena v obeh jezikih. Organizatorji, ob izvajalcih iz glasbenega gledališča Gabriel v Celovcu in iz celjske Hiše kulture, pa so se zelo potrudili. Da so olajšali spremljanje dogodka, so namreč pripravili knjižico z izvirnimi besedili in njihovim prevodom.
Za glasbeno opremo upesnjenih zapovedi sta poskrbela skladatelja Nenad Firšt in Stephan Kühne, njuno delo za nenavadno zasedbo violončela, kitare in klavirja
(Igor Mitrovic, Marco Tamayo in Elisabeth Väth-Schadler) pa so primer sodobne, zelo težko poslušljive, a močne glasbe. Recitirala sta Magda Kropiunig in Manfred Lukas-Luderer, za zgovorne fotografije, ki so spremljale predstavo je poskrbel Norbert Janesch. Tekste za deset posodobljenih zapovedi je prispevalo enajst uglednih literatov.
Deset zapovedi je delo, ki sodi v niz Prisluhnimo sosedu. Že sedem let ga pripravlja Glasbeno gledališče Gabriel iz Celovca in v njem predstavlja sodobna dela umetnikov iz Italije, Avstrije in Slovenije. V Celju je bilo sosedu pripravljenih prisluhniti premalo ljudi, pri čemer pa je treba vedeti, da je šlo za zelo zahtevno glasbo in poezijo, ki imata, vsaj v takšni obliki, zelo ozek krog pravih ljubiteljev. Predstava v Celju je bila le dan po celovški premieri.
BRST Foto: SHERPA
Pianist Vladimir Mlinarič ter pevca Urška Arlič Gololičič in Marcos Fink so pripravili vrhunski glasbeni večer.
Kot naslednje pod okriljem Ipavčevih kulturnih dni je bilo včeraj v šentjurski knjižnici predavanje ddr. Igorja Grdine. Kot
največji poznavalec dinastije Ipavcev v slovenskem prostoru in eden najbolj zaslužnih za njihovo kulturno umestitev je sprego-
voril na temo Josip Ipavec in slovenska moderna.
StO
Foto: SHERPA
Prihajajo duhovi
V Dvorani KUD Zarja Tr-novlje se bodo nocoj ob 19.30 z drugo tekmovalno predstavo nadaljevala letošnja Nova-čanova gledališka srečanja. Na oder bodo stopili člani Gledališča Toneta Čufar-ja z Jesenic z delom Noela Cowarda Komedija duhov v režiji Iztoka Valiča.
Spiritizem ali klicanje duhov zamika marsikoga: mnoge zgolj iz radovednosti, morda celo iz zdravstvenih razlogov.
A tudi klicanje duhov na odru je dokaj vabljivo. V Komediji duhov pisatelj Charles in njegova druga žena Ruth povabita prijatelja in njegovo ženo ter madame Arcati na spiritistično seanso, ki bi lahko bila izkušnja in navdih za Charlesovo novo knjigo. Toda na seansi gre nekaj hudo narobe.
Tudi tokrat bo predstavo ocenjevalo občinstvo, izbrana komisija pa bo podelila naslov igralca večera tiste-
mu, ki jih bo najbolj prepričal. Stane Petrovič - Čonč mu bo v priznanje podaril eno svojih slik.
V prvi predstavi Glavni dobitek, v izvedbi Odra treh herojev KUD Pirniče pri Medvodah smo jo videli prejšnji petek, si je naziv igralca večera priigral Niko Krajnc in za darilo prejel sliko Alice Javšnik.
BS, foto: arhiv Gledališča Toneta Čufarja
Prizor iz Komedije duhov v izvedbi jeseniških gledališčnikov
NE ZAMUDITE ...
... monodrame Medigre (Medjuigre 00-24), ki jo bo Zijah Sokolovic uprizoril v soboto ob 21. uri v Plesnem forumu Celje. Osnovna ideja predstave je, da v galopu civilizacije in poprave kapitalizma človek ne zamuja majhnih kratkih zadovoljstev, ki mu prinašajo pomiritev in duševni mir. Sokolovic se želi s tem delom dotakniti nesmisla in pomanjkanja logike celotnega človeškega delovanja z zavestjo, da je človek ujet v past civilizacije in osamljenosti ter da je to naravno stanje in da se tega ne da pozdraviti; lahko pa se blaži. Medigre so sestavljene iz množice vsakdanjih razmišljanj, zlitih v obliko kratkih pripovedi, od katerih jih je nekaj v osnovi kabarejske oblike, ostale pa se spreminjajo iz predstave v predstavo. Vstopnina 15 EUR ...
... prvega koncertnega abonmaja nove sezone Zavoda Celeia Celje, ki bo v soboto ob 19.30 v prenovljeni dvorani Glasbene šole Celje. Občinstvu se bo predstavila ena vodilnih španskih violistk Isabel Villanueva, ki bo v Sloveniji nastopila prvič, v Celju skupaj z rusko pianistko Anno Korepovo. Isabel Villanueva velja za eno najboljših španskih glasbenic nove generacije. Je dobitnica mnogih domačih in mednarodnih nagrad. Predstavili bosta skladbe Johannesa Brahmsa, Enriquea Granadosa, Paula Hindemitha in Manuela de Falle. Vstopnina 10 EUR ...
Umrl je Iztok Puc
Umrl je eden najboljših slovenskih ro-kometašev vseh časov Iztok Puc, po kratki, a težki in zahrbtni bolezni. V 46. letu je preminil v ZDA za posledicami raka. Svojo rokometno pot je začel v Šoštanju, igral je tudi za Celje Pivovarno Laško.
Nastopil je na treh olimpijskih igrah s tremi različnimi reprezentancami. Leta 1988 je z Jugoslavijo osvojil bronasto kolajno, v dresu hrvaške izbrane vrste pa se je leta 1996 v Atlanti celo okitil z zlatom. Leta 2000 je s slovensko reprezentanco v Sydneyju osvojil osmo mesto. Za našo izbrano vrsto je sicer zbral 34 nastopov in zabil 120 golov. Na 60. obletnici Rokometne zveze Slovenije je bil izbran za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca v zgodovini.
V celjski klub je prestopil leta 1994 in začeli so se vrstiti polfinali evropske lige prvakov. Dvorana Golovec je bila tedaj premajhna za vse ljubitelje rokometa, ki so si želeli ogledati vroče obračune z Zagrebom, Teko, Barcelono ... Leta 2004 se je z ženo Jasenko preselil v ZDA zaradi teniške kariere njunega sina Boruta. Celjana Dragana Jusupovič in Rolando Pušnik sta 5. novembra načrtovala tekmo v humanitarne namene v Celju, da bi z zbranim denarjem pomagali Pucu pri zdravljenju. Čas bo pokazal, da Iztok Puc ni bil zgolj eden izmed naših najboljših rokometašev, temveč najboljših športnikov nasploh.
DEAN ŠUSTER
Šmartno je povedlo v Areni Petrol preko Akambe, nakar je takole v 20. minuti izenačil Almedin Muharemovič. Levo od njega sta soigralec Tomaž Kožar in branilec Šmartnega, Finec Marko Kolsi, desno pa Branko Babič.
Po tretjini in dveh lokalnih derbijih
Prvo tretjino tekmovanja v 2. slovenski ligi so nogometaši Šampiona Celje zaključili v zgornjem delu lestvice.
Na petem mestu imajo 13 točk (1. Aluminij 25, 8. Šmartno 9., zadnja Dravinja 2). Še vedno se lahko vključijo v boj za drugo mesto. Naše mnenje je, da bi novinci v ligi lahko merili celo še višje, če bi se gostovanje v Kidričevem zapletlo in razpletlo drugače. Krivičen poraz ni pustil posledic in celjski drugoligaš je dobil še drugi lokalni derbi; Šampion je bil sprva boljši od konjiške Dravinje s 4:0, nato pa v soboto še od Šmartnega 1928 s 5:1. Zanimivo je, da je trener Jani Žilnik doslej dal priložnost za igro kar 26 nogometašem (Aluminij 17, Dob 18, Šenčur 19 ...). Vseh
devet nastopov je zbral Tomaž Kožar in je najuspešnejši strelec s šestimi goli. Sledijo Bojan Djuranovič in Tadej Žagar po 3, Rade Jovanovič 2, po enega pa Blaž Dolinar, Žan Horvat, Dragan Lazičič in Almedin Muharemovič. Jutri bodo »šampioni« gostovali v Šiški, izjemno motivirani proti Interblocku, ki jih je v Celju s 4:0 porazil na uradni otvoritvi sezone.
Regijski derbi v Šmartnem ob Paki med Šmartnim 1928 in Dravinjo se bo v nedeljo začel ob 15. uri. Prvi obračun v tej sezoni so Šmarčani v Slovenskih Konjicah dobili z 1:0.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Nepredvidljivi pokalni obračuni
V kočljivem položaju sta v četrtfinalu pokala NZS oba prvoligaša s Celjskega.
Rudar je v Velenju od 33. minute po imenitnem Rotmanovem strelu vodil z 2:0 in imel dobro izhodišče pred povratno tekmo v Novi Gorici, potem pa prejel gol v 93. minuti! Skupščina CM Celja bo v ponedeljek v VIP-prostorih Arene Petrol ob 17. uri, igralci pa so izgubili v Šiški z Interblockom z 2:0. Tolažbe, da so imeli dve izjemni priložnosti in da so bili prikrajšani za dve enajstmetrovki, zdaj niso kaj prida. Pomembnejši bo jutrišnji lokalni derbi, toda manjkal bo »pordečeli« Bakarič, ki je bil v sredo kapetan, zaradi rumenih kartonov tudi Bezjak, morda pa zaradi zdravstvenih težav še Akakpo, Močivnik (obnovljena poškodba operiranega gležnja) in Kapič.
Tudi v polfinalu pokala Medobčinske nogometne zveze Celje se ni razpletlo po pričakovanjih. Namreč Šmarje, ki nastopa v Štajerski ligi, je bilo v Celju s 3:1 boljše od drugoligaša Šampiona! Konjičani so v gosteh izločili Šmartno po izvajanju enajstmetrovk s 6:4. Finale bo v mesecu maju.
DEAN ŠUSTER
Bar Golf si je prvo mesto priigral že prejšnji teden, ko je bil v zaostali tekmi boljši od Downtowna s 5:3. Na fotografiji ima žogo Mijo Adrinek, desno je Mišo Bodiroža.
Bar Golf prvak z le enim porazom
Daleč najboljši strelec lige Aleksander Pešovski - Nagrada za fair-play Pelikanom
Sedmič so prvaki v 1. celjski ligi malega nogometa (letni ali zimski) člani ekipe Bar Golf. Suvereno so bili tokrat najboljši v 1. letni ligi NT&RC, ko so doživeli le en poraz. Pelikani so bili boljši z 2:1, drugi medsebojni obračun se je zaključil neodločeno, dve točki pa je prvakom v zadnjem krogu odščipnil še Maček tisk.
Zmagovalci so poleg pokala prejeli še 400 evrov nagrade, drugouvrščeno moštvo 300 in tretjeuvrščeno 200. Nagrada za najbolj športno obnašanje je pripadla ekipi Pelikani. Najboljši strelec lige je bil Aleksander Pešovski (Bar Golf), ki je dosegel kar 35 golov. Sledita Šaban Karič (Downtown) s 26 zadetki in Slavko Brečko (Pelikani) z 19. Izidi
zadnjega, 18. kroga: Engrotuš - Pelikani 2:4, AH Škorjanec Hochkraut - Tristar 0:3 (b. b.), AT Šargi/Downtown - Vigrad 6:4, Bar Golf
-	Maček tisk 1:1, Generali team - Frangros 0:3 (b. b.).
Veteranska liga se je zaključila sinoči, izidi zadnjega kroga v 2. ligi pa so bili: Olimp
-	Nova vas CC 4:7, Zagrad - Kompole 5:5, Agadir - Bolnišnica Celje 1:6, Ostroga pub
-	FC Hudinja Champion pub 0:4, Novem
-	Amaterji Občina 5:1. Marovt (Kompole) je dal 35 golov, Hodžič (Agadir) 25, Prislan (Novem) pa 24. Nagrada za fair-play je pripadla ekipi Ostroga pub.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
1. LETNA LIGA NT&RC 2011		
KONČNA LESTVICA (18 krogov)		
BAR GOLF	47	+62
MAČEK TISK	42	+33
AT SARGIIDOWNTOWN	33	+21
PELIKANI	32	+ 18
ENGR0 TuŠ	25	-14
AH ŠKORJANEC HOCHKRAUT	22	-6
GENERALI TEAM	17	-29
FRANGROS	14	-11
TRISTAR	11	■41
VIGRAD	G	-33
		
2. LETNA LIGA NT&RC 2011		
KONČNA LESTVICA (22 krogov)		
K0MP0LE	46	+46
FC HUDINJA CHAMPION PUB	42	+ 17
NOVEM	38	+25
AMATERJI OBČINA	32	+8
ZAGRAD	31	+ 15
BOLNIŠNICA CELJE	28	+4
NOVA VAS CC	27	-g
METROPOL	25	-7
OLIMP	18	-21
AGADIR	16	■19
OSTROGA PUB	5	-59
Prvi z leve stoji vodja ekipe Bar Golf Danijel Simič, nato pa Aleksander Pešovski, Peter Ortar in Peter Ahčan, čepijo pa Ismir Berbič, Mišo Bodiroža, Mijo Adrinek in Aleš Kos. Manjkajo Edi Koljič, Damjan Vajdič in Bojan Čonkaš.
Predovnikova tretja na SP v Kolumbiji
Svetovno prvenstvo v ju jitsu je bilo v kolumbijskem Caliju.
Iz Južne Amerike se z bronasto medaljo vrača članica šempetrskega kluba Aljesan, Sabina Predovnik, doma iz Sela pri Vranskem. V 1. krogu je dokaj nesrečno izgubila s francosko tekmovalko, kajti večino borbe je vodila, pred koncem pa ji je popustila zbranost. V repasažni borbi je z 21:5 ugnala Kolumbijko. V boju za tretje mesto je stopnjevala hitrost svojih akcij in na koncu visoko premagala tekmico iz Nemčije. Predovnikova je povečala svojo zbirko odličij, potem ko je osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu, na Svetovnih igrah borilnih veščin lani v Pekingu pa je bila tretja.
DŠ
Takole je Sabina Predovnik lani poljubila svojo prvo člansko medaljo z velikih tekmovanj.
Z leve stojijo Grega Pepel, Žiga Pepel in Benjamin Gerlih.
Karateisti odlični v rokoborbi
Na državnem prvenstvu v rokoborbi prostega sloga, ki ga je kot tehnični organizator pripravil Karate klub Žalec v sodelovanju z Rokoborsko zvezo Slovenije, so nastopili mladinci in dečki.
Med mladinci so bili najuspešnejši domačini, ki tekmujejo pod okriljem Karate kluba Žalec. Žiga Pepel je zmagal v kategoriji do 74 kg, Grega Pepel pa do 84 kg; v tej kategoriji je bil tretji Benjamin Gerlih. Žiga Pepel je dosegel najhitrejšo zmago, »tuš« mu je uspel v deseti sekundi.
TT
Začeli z 19:0
Lokalni košarkarski derbi med Zlatorogom in Šentjurjem je v Treh lilijah postregel s prepričljivo igro gostiteljev, ki so slavili s 94:73.
Tekma je bila praktično odločena že v 1. četrtini, Laščani so s fantastično obrambo po-vedli z 19:0! Trener Zlatoroga Rado Trifunovič je bil zelo zadovoljen: »Takšno obrambo moramo igrati tudi v Jadranski ligi.« Trener Šentjurja Damjan Novakovič je priznal: »Laščani so nam prikazali višjo raven košarke. Nismo našli odgovora. Zatem je sledila le še >kozmetika<, ko nismo bili v glavni vlogi ne mi in ne domači, temveč nekdo tretji ...«
Gostujoče moštvo je na tribunah spremljalo lepo število gledalcev iz Šentjurja, ki se niso sprijaznili z zasluženo razliko domačinov, ogromno pripomb in žaljivk pa je letelo na sodnike. Slednji so resda napravili nekaj očitnih napak, a nikakor niso vplivali na potek tekme.
MITJA KNEZ
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 21. 10.
ROKOMET
1. SL, 8. krog, Velenje: Gorenje - Izola (19).
Sobota, 22. 10.
NOGOMET
1.	SL, 15. krog: CM Celje
-	Rudar (17).
2.	SL, 10. krog: Interblock
-	Šampion (15).
3.	SL - vzhod, 10. krog: Veržej - Zreče, Štore: Kovinar - Bistrica (15).
Štajerska liga, 10. krog: Peca - Šmarje, Pesnica - Šentjur (15).
MČL, MNZ Celje, 9. krog: Žalec - Kozje, Laško: Pivovar
-	Mons Claudius, Rogaška - Radeče, Vojnik - Vransko (15).
ROKOMET
1. SL, 8. krog: Šmartno -Celje Pivovarna Laško (19).
1. B SL, 5. krog: Celje Pivovarna Laško B - Škofljica (19).
KOŠARKA
Jadranska liga, 4. krog, Laško: Zlatorog - Cibona (17). Jadranska liga (ž), 3.
krog, Beograd: Radivoj Korac
-	Athlete Celje (19.30).
1.	SL, 2. krog: Rogaška -Parklji (19), Šoštanj: Elektra
-	Hopsi (20).
2.	Sl, 2. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Nova Gorica (19).
3.	SL, 2. krog, Union Olim-pija B - Nazarje (18).
1. SL (ž), 2. krog: Rogaška
-	Grosuplje (16.30).
ODBOJKA
1. DL, 4. krog: SIP Šempeter - Kropa (19).
1.	DL (ž), 3. krog, Ljubljana: Vital - Aliansa (18).
Nedelja, 23. 10.
NOGOMET
2.	SL, 10. krog: Šmartno 1928 - Dravinja (15).
Štajerska liga, 10. krog: Ormož - Šoštanj (15).
KOŠARKA
2. SL, 2. krog: Medvode
-	Konjice (20).
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 1. krog: Zlatorog
-	Šentjur 94:73; Mali, Panic 15, Omič 12, Čohadarevic 10, Vujasinovič, Lapornik 8, Atanackovič, Roberson 7, Škific, Brodnik 5, Ž. Dimec 2; Ferme 15, Držic 14, Maric, Primorac 10, Pelc, Nelson 8, M. Sebič 7, Rembert 1.
1. SL (ž), 1. krog: Domžale
-	Athlete Celje 42:103; Vuko-vič 19, Kotnik 8; Trebec 17, Jagodič 16, Abramovič 15, Oblak 12, Macura, Gajic 10, Orozovic 4, Gabrovšek 3, Petrovič, Klavžar 2.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma: Interblock - CM Celje 2:0 (0:0); Šporar (52), Klebčar (88), Rudar - Hit Gorica 2:1 (2:0); Klinar (4), Rotman (33). (MiK)
wwinr.novileilnik.coni
Skoraj 300 evrov za napačni besedi
Bi jo lahko vsaj opozorili, da je napisala narobe?
Naša bralka si bo 14. september 2010 »drago« zapomnila, malo zaradi svoje površnosti, a nič manj zaradi birokratske površnosti policije. Kazen za prekršek cestnoprometnih pravil je namreč v nekaj mesecih s 60 evrov zrasla več kot za štirikrat, čeprav je »polovičko« plačala pravočasno. Nekaj je zaslužilo sodišče, nekaj policija, ženska pa je ostala skoraj brez 300 evrov. Zakaj? Zaradi dveh napačno zapisanih besed ...
Naša sogovornica želi ostati ki me je ustavil. Bil je v patrulji
anonimna. In zakaj se je potem odločila za posredovanje svoje zgodbe širši javnosti? »Zato, da navadnim smrtnikom - če tega ne zna pojasniti policija - razložim s svojim primerom, da naj se zelo dobro poučijo o pritožbah, ki jih pišejo zoper globo ali zoper policijski postopek!« Vse se je začelo na slovitem Haler-jevem hribu, kraju na sicer zelo nevarni prometnici, ki vodi s Celjskega proti Šmarju pri Jelšah. V zgornjih jutranjih urah, ko se je odpravljala v službo,
skupaj s sodelavko, po imenu ga žal nisem spraševala. Tudi s podpisa na plačilnem nalogu, ki mi ga je napisal, sploh ni razviden priimek! Zato sem se pritožila zaradi njegovega načina postopka z menoj,« nam je še pojasnila sogovornica. A pri tem je naredila napako, vredno treh položnic, ki jih bo morala plačati, namesto ene same. Pritožbo je namreč naslovila Pritožba na izrečeno globo, s čimer si je naredila medvedjo uslugo. Morala bi
je med vožnjo naredila prekršek: prevozila je polno črto. »Naredila sem prekršek, zanj sem tudi plačala. Napaka me je izučila. Ne gre za to, da kazni ne bi želela plačati ali da se izogibam odgovornosti, da me ne boste razumeli narobe. Jezna sem zato, ker policija pravi, da se želi približati ljudem, v mojem postopku pa še zdaleč niso tako ravnali,« je razlagala.
Namesto odgovora položnice
»Bila sem skrajno razočarana nad postopkom policista,
WM
položnico za 60 evrov in opomin pred začetkom davčne izvršbe. Teh 60 evrov pomeni drugo polovico kazni za storjeni prekršek (kazen je v celoti znašala 120 evrov). »Še vedno mi ni bilo popolnoma jasno, saj sem polovičko vendar plačala in to pravočasno. Šok je bil tudi sporočilo sodišča, da moram plačati še dodatnih 150 evrov za sodno takso,« je ogorčeno pojasnjevala ženska, ki je danes že upokojena, torej tak znesek vendarle zanjo ni majhen.
Uradniško uradni
Na celjski policiji smo zato želeli preveriti, kje se je zataknilo. Odgovor so nam poslali s Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, kjer so prometni prekršek potrdili in tudi to, da je nekaj dni zatem na Policijsko upravo Celje naša bralka resda naslovila pritožbo na izrečeno globo. »To zadevo smo obravnavali kot zahtevo za sodno varstvo in jo odstopili v nadaljnji postopek na Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Sodišče je nato 9. septembra
»Kršitelj mora plačati polovico izrečene globe v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, če ne vloži zahteve za sodno varstvo, sicer bo celotno izrečeno globo izterjal organ, ki je pristojen za izterjavo davkov,« je zapisano na plačilnem nalogu. Ali so vsi ti termini resnično razumljivi vsakomur?
napisati Pritožba na postopek policista. Razlika je očitna, bi kdo rekel, toda ženska je v besedilu oziroma v nadaljnji obrazložitvi pritožbe jasno zapisala, da je v osmih dneh po postopku na Halerjevem hribu polovico kazni, kot je to z zakonom možno, plačala. In da jo je zmotil postopek policista, na katerega se tudi pritožuje. Torej v naslovu je zapisala nekaj, v besedilu trdila drugo.
Pritožbo je poslala na celjsko policijo in čakala odgovor. Namesto odgovora je prejela
Ugovor zoper izrečeno globo
Kadar se občani želijo pritožiti ali ugovarjati zoper plačilni nalog policije, ta ugovor prebere prekrškovni organ policije. Ta lahko po preučitvi pritožbe ustavi postopek ali pa kršitelju, ki se je pritožil, izreče opomin namesto sankcije. Lahko pa dokumentacijo z morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odločitev pristojnemu sodišču, ki odloča dalje.
Pritožba na postopek policista
Pri pritožbi na postopek policista mora občan to pritožbo poslati na policijsko postajo, kjer je zaposlen policist, ki je izvajal postopek. Komandir te policijske postaje preveri navedbe, opravi razgovor s policistom, zbere dodatne informacije. Sledi »pomiritveni« razgovor, na katerem sta navzoča tudi pritožnik in policist. V kolikor se ta pogovor konča v zadovoljstvo vseh, se pritožbeni postopek ustavi. V nasprotnem o primeru razpravljajo še pritožbeni senat, kjer se izvedejo zaslišanja vseh vpletenih, raziščejo še nekatere podrobnosti in sprejme odločitev, ali je bila pritožba utemeljena ali ne.
2011 izdalo sodbo o prekršku, v kateri je razsodilo, da se zahteva za sodno varstvo zavrne kot neutemeljena. Prekrškovni organ ji je izdal plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 150 evrov.«
Toda vsak laik, ki bi takšno pritožbo na izrečeno globo prebral natančno tudi vsebinsko, bi namreč lahko pomislil na to, da bi žensko obvestil, da je bila nejasna, torej da je v naslovu napisala eno, v obrazložitvi pa drugo. Ali bi jo lahko poučili ali vsaj dodatno vprašali, da bi se nadaljnjim zapletom in dodatnim stroškom za občanko izognili. Ali ne bi tak način policijo naredil bolj prijazno občanom? »V primeru, ki ga navajate, se je občanka pritožila na izrečeno
polovice kazni že plačala in potem tvegala še dodatne stroške! Da sem jo plačala v roku osmih dni, sem zapisala tudi v obrazložitvi pritožbe. Ko zdaj gledam nazaj, bi pričakovala vsaj to, da bi nekdo poklical in povedal, da sem napisala narobe, oziroma vsaj vprašal, kaj sem sploh želela. To bi zame pomenilo pridobivanje zaupanja v policijo, o čemer velikokrat vodilni policije govorijo,« je še pribila naša bralka.
Tudi nekateri naši sogovorniki, sicer zelo priznani in uspešni na področju policijskega dela v prometu, so bili neuradno presenečeni nad takšno nepotrebno birokracijo. »Kolegi bi lahko to gospo tudi poklicali, saj, če je
10. člen Pravilnika o policijskih pooblastilih
Policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto.
globo, poleg pa je navedla, da jo je zmotil tudi odnos policista (še posebej vprašanje policista, če je morda uživala alkoholne pijače). Če bi se občanka imela namen pritožiti na postopek policista in bi to navedla v zadevi, bi njeno pisanje obravnavali kot pritožbo na policista,« so bili uradni na šmarski policijski postaji.
Premalo življenjski?
»Moj namen je bil opozoriti na postopek policista! Če ne bi bilo tako, potem ne bi
v naslovu napisala Pritožba na globo, v razlagi pa, da je >polovičko< že plačala in da jo je zmotil postopek policista, je vsaj malo razvidno, da je glede teh postopkov neuka in bi ji postopke lahko razložili. Jo morda poklicali in ji to pojasnili, tako bi izvedeli, kaj točno je želela. In prihranili bi stroške njej, postopke nam in sodišču,« so nam povedali. Nauk zgodbe? Ljudje bodo morali bolj natančno brati, policisti pa biti malo manj birokratski ...
SIMONA ŠOLINIČ


Varčevati je v teh časih težko
Varčevati z denarjem, živeti varčno. Le kako to početi v današnjih časih, se sprašuje skoraj vsak izmed nas. Bi šli na kavo oz. čaj v lokal ali bi si jo raje skuhali sami? Kaj kupiti v trgovini? Kje so akcije? In kako najti rešitev za varčevanje? S hranilnikom, v katerega vsak dan vržemo kakšen cent oz. evro? Se bo v letu dni nabralo za dopust? Ali pa nam od plače vendarle ostane toliko, da lahko varčujemo tudi v bankah, hranilnicah, zavarovalnicah ... In kako varčujejo znani Celjani?
Davor Pušnik,
ansambel Unikat: »Mislim, da je v današnjih časih varčevanje nekaka nočna mora večina posameznikov. Jaz sem se s tem spopadel enostavno tako, da poleg varčevalnih skladov vsak mesec na stran odložim nekaj evrov. Varčujem z energijo, ugašam luči, dostikrat premislim, kam se peljem, da se ne vozim po nepotrebnem dvakrat. Če se le da, ne kupujem stvari, ki niso potrebne. Je pa res, da sem še vedno pod streho staršev, ker mi olajša življenje.«
Kaly Kolonič, lastnica Agencije Ekskluzivno, TV-voditeljica in svetovalka za prehrano iz Celja: »V današnjih časih, ko se na vso moč borimo z recesijo, je najbrž bolj smiselno govoriti o tem, kako ljudje >krpajo<, saj o varčevanju v pravem pomenu besede skoraj ne moremo več govoriti. Izjemno ponosna sem, da sem ravno v teh hudih časih marsikomu pomagala, da je preživel mesec, s tem ko sem mu predstavila zanimivo poslovno priložnost. Poleg tega ljudem pomagam do boljšega počutja in to mislim početi tudi v bodoče. Če se dobro počutimo, lahko delamo in če delamo, imamo tudi nekaj, s čimer lahko varčujemo. Sem sicer zelo varčna. Mogoče sem kar malo preveč konzervativna, saj me vlaganje v delnice do zdaj ni zanimalo. Sem bolj za vlaganje v samo sebe, zato denar vseskozi vlagam ravno v izobraževanja, saj je znanje tisto, ki nam ga ne morejo vzeti in predstavlja naše največje bogastvo.«
Rok Švab, ansambel Modrijani: »Varčevati je treba takrat, ko lahko, ne takrat, ko ne moreš več oz. je že prepozno. Varčevanje je danes nujno potrebno, ker samo mi sami smo svoje sreče kovači. Sam varčujem tako, da malce pogledam na cene, kje lahko kupim želeno stvar za najmanj denarja.«
So dim, ti A m dok rok
>ii/li
tiu Häiio.
andjO
ienm ueih odrämja i» ^
. ... ~	Aa nWW\ l/lhfa
iržtram,
JANEZ LOTRIČ. TENORIST
NALOŽBA V RAST	«
IZKORISTITE UGODNE POGOJE ZA VSAK VARČEVALNI ZNESEK.
Imate prihranke? Oplemenitite jih z depoziti z do 4,75 % fiksno obrestno mero. Šele začenjate varčevati? Sklenite rentno varčevanje in ob prvem pologu vam podarimo 25 EUR. Bi se na jutri radi pripravili kako drugače? Izkoristite dodatne ugodnosti pri članicah Skupine Nove KBM, ali pa obiščite našo najbližjo poslovalnico. Se vam zdi predaleč? Vsak delavnik do 22. ure nas lahko pokličete na 080 17 50 ali po novem tudi na Skvpe: NovaKBM.
Oidq tudi
PREIZKUSITE SE NA WWW.PRIPRAVI.SE IN ODKRIJTE SVOJ POTENCIAL. T: 080 17 RO I WWW.NKBM.SI I SKYPE: NOVAKBM
^.Nova KBM
DDI DD A\/l ICMI KI A IIITDI
Urša Drofenik, modna oblikovalka iz Šentjurja: »Najbolj se pozna pri gospodinjstvu: recimo včasih nisem vedela, koliko kaj stane, zdaj pa točno vem, kam grem kaj kupit ceneje, ko gre celo za isti izdelek ali enako kakovosten. Kakovost je zelo pomembna. Vse, kar je poceni, tudi ni v redu in obratno. Danes so nakupi vse bolj premišljeni. Glede obutve in oblačil - raje imam manj in kakovostno. Tu se držim pregovora: Nisem tako bogata, da bi kupovala poceni.«
Foto: Grega Gulin
NXRC
Št. A3 - 21. nktnhor 2011
Oktober je dober - za vse, ki želijo privarčevati kar največ
NLB Klik - Moja finančna slika
Uredite si finance po svoje
Nova storitev Moja finančna slika vam
omogoča spremljanje prejemkov in izdatkov ter pregled vaših sredstev in dolgov na izbrani mesec in skozi čas. Tako imate porabo in premoženje pod nadzorom.
Nastavite si lahko mesečne in letne ciljne vrednosti prejemkov in izdatkov po
posameznih kategorijah. NLB Klik se bo postopoma naučil in vam izdatke razvrščal avtomatsko, vi pa boste v vsakem trenutku vedeli, koliko ste glede na želene limite v posamezni kategoriji že porabili. Na voljo vam je več različnih grafov, ki nudijo celovit vpogled v vaš denarni tok.
nlbO
www.nlb.si/klik
Kontaktni center: 01 477 20 00
Nacionalna raziskava o pripravljenosti Slovencev na jutri je pokazala, da v Savinjski regiji varčuje skoraj polovica prebivalcev, četrtina pa jih na mesec privarčuje 100 evrov ali več. Na splošno najbolj zaupamo varčevanju v različnih varčevalnih paketih, ki jih ponujajo banke. V negotovih časih je varčevanje za mirnejši spanec in dobro pripravljenost na jutri za marsikoga nepogrešljivo.
»S krizo se je močno spremenil odnos do denarja,
Najbolj zaupamo varčevalnim paketom, ki jih ponujajo banke - za to se odloča kar 56 odstotkov varčevalcev.
padlo pa je tudi zaupanje v finančne trge in ustanove, zato že nekaj časa opažamo povečano povpraševanje po varnih oblikah varčevanja,« poudarja Simon Hvalec, izvršilni direktor uprave Nove KBM za področje vzhodne Slovenije.
Z manjšimi zneski do večje vsote -tudi z ugodnostmi Nove KBM
Če varčujemo na dolgi rok in denar pametno naložimo, lahko precej privarčujemo že z 10 ali 20 evri mesečno.
Moja finančna slika omogoča pregled prejemkov In Izdatkov na NLB Osebnih računih s katerimi poslujete ter stanje dolgov In premoženja, ki ga Imate pri NLB d.d. ali drugih finančnih institucijah.
Varna odloc itev za vaš denar
Ugodna ponudba depozitov Banke Celje.
Oplemenitite svoja denarna sredstva v času, ko jih ne potrebujete. Izberite varno, donosno in prijazno ponudbo depozitov Banke Celje. V oktobru, mesecu varčevanja, smo za vas pripravili posebej ugodne pogoje.
Dobra mera!
Dobro je vezati denar, še posebej
če vam za sklenitev depozita nudimo izjemno ugodno fiksno obrestno mero!
4,20
o,
t)
13-mesečni depozit
I banka celje
www.banka-celje.si
Renato Jenček, igralec: »Če v današnjih časih preživljaš štiri otroke, si srečen, če en konec meseca uspešno zvežeš z drugim. Živimo skromno, prosti čas preživljamo kje v naravi, ne nosimo prestižnih blagovnih znamk, ne kupujemo stvari, ki jih zares ne potrebujemo. Marsikaj znamo sami napraviti in tudi tako včasih prihranimo kakšen evro. Sicer pa delimo usodo marsikaterega Slovenca, Evropejca - sanje o lastnem domu bomo odplačevali do smrti, če seveda tudi nam, tako kot Grčiji, ne bodo odpisali del dolga.«
Alya, pevka: »Varčevanje je več kot dobrodošlo, s tem da je seveda to treba delati pametno in premišljeno, bodisi kot vlaganje v delnice, naložbena zavarovanja ali, kar je za moje pojme najboljše, v nepremičnine.«
Foto: Tanja Zrinski
Nova KBM je tudi letos ob mesecu varčevanja pripravila posebne ugodnosti, ki jih lahko varčevalci izkoristijo do 11. novembra. Ugodnosti so prilagojene različnim skupinam varčevalcev, ne glede na to, koliko so pripravljeni dati na stran ali koliko so že privarčevali.
Varčevalci bodo tako ob sklenitvi rentnega varčevanja za dober začetek prejeli prvi obrok v višini 25 evrov. Vsem, ki so nekaj denarja že privarčevali in bi ga zdaj radi dodatno oplemenitili, banka svetuje depozit s fiksno obrestno mero, kjer ob sklenitvi ponujajo 0,10 % dodatka na veljavno obrestno mero.
Idealna rešitev za tiste, ki želijo ob nizkem tveganju privarčevati kar največ, je Naložbeni duet, ki zagotavlja varno naložbo in možnost donosa. Tudi tu banka varčevalcem pri depozitu ponuja 0,10 % višjo obrestno
V Savinjski regiji varčuje skoraj polovica prebivalcev.
Oktober je dober: Ponudba Nove KBM se prilagaja varčevalcem, ne glede na to, koliko so pripravljeni dati na stran.
mero od veljavne. Prav tako ob vplačilu v katerikoli vzajemni sklad ali podsklad, ki ga upravlja KBM Infond, ni treba plačati vstopnih stroškov.
Komitenti Nove KBM, ki bodo med 15. oktobrom in 11. novembrom sklenili depozit s fiksno obrestno mero, rentno varčevanje ali Naložbeni duet ter hkrati pristopili tudi k nezgodnemu zavarovanju Zavarovalnice Maribor, bodo prejeli še dodatno nezgodno zavarovanje za nezgodno smrt v višini 3000 evrov za obdobje enega leta.
Vsak posameznik lahko svojo finančno kondicijo preveri na spletnem mestu www.pripravi.se. Tam je na voljo tudi več praktičnih varčevalnih nasvetov, ki bralcem pomagajo pri izboljšanju pripravljenosti na jutri.
Vse na eni polici
Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino
Modro je zavarovati vse, kar vam je pri srcu. Če to lahko storite hitro in preprosto, toliko bolje. Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje, vam olajša celoten postopek, saj lahko z eno samo polico zavarujete stanovanjski objekt s premičninami, kmetijsko poslopje, družinske člane, živali, gospodinjske aparate, glasbila in še kaj.
www.adriatic-slovenica.si
0b sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stanovanjsko asistenco C0RIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih. Preprosto splača se imeti vse na eni polici, saj je s premoženjskim zavarovanjem Dom AS vse veliko pregledneje zavarovano, vi pa ste lahko brez skrbi. Tudi če vas doleti morebitna nezgoda.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
as
Evro na evro

«
Varčevati se da, tudi če nimate visokih dohodkov. Pri tem je pomembno, da so vaši prihranki na varnem in da ne izgubljajo realne vrednosti. Bančno varčevanje je lahko odgovor na vse to. Kaj ponujajo varčevalcem v SKB banki, je povedal Igor Bošnjak, direktor Poslovne enote Celje.
Ali je res, da je varčevanje danes pomembnejše kot kdajkoli prej? Ali se danes varčevalci bolj zavedajo, da morajo nekaj dati na stran? In zakaj dajati na stran?
V času, ko so in bodo razmere najbrž še nekaj časa negotove, je varčevanje v banki še pomembnejše kot kdaj prej. V SKB imajo naše stranke možnost oplemenititi svoja sredstva na depozitnih računih od 15 dni do 7 let z najmanjšim zneskom 250EUR. Sami si določijo dobo vezave po najvišji možni obrestni meri.
Stranke lahko svoja sredstva oplemenitijo tudi na varčevalnih računih, ki jim nudijo možnost kratkoročnega ali dolgoročnega varčevanja.
Pri varčevalnem računu 30 dni stranka položi minimalni polog, ostale zneske pa, ko ima presežek sredstev. Sredstva so v tem času obrestovana z višjo obrestno mero kot velja na osebnem računu, hkrati pa so stranki dosegljiva že po 30 dneh. Za daljše in bolj usmerjeno
varčevanje pa imamo v SKB varčevalni račun zvestobe z dobo varčevanja 2 leti, visoko obrestno mero ter z najmanjšimi pologi 20 EUR mesečno.
Depozite in varčevalne račune lahko stranke sklenejo enostavno prek sodobnih bančnih poti, na varčevalne račune pa se lahko sredstva nakazujejo tudi prek trajnega naloga. Tako strankam prihranimo čas in jim omogočim enostavno urejanje bančnih storitev po njihovi meri.
-a
ai
CA
ai o
m
u o
Poslovalnica Celje, Vrunčeva 2 a, (03) 428 63 39, (03) 428 6324 24 ur poslovalnica Celje II, Opekarniška cesta 2, (03) 428 63 15 Poslovalnica Žalec, Savinjska cesta 12, (03) 712 03 10, (03) 712 03 14 Poslovalnica Rogaška Slatina, Kidričeva 11, (03) 818 14 00, (03) 818 14 42 Poslovalnica Velenje, Cankarjeva 2 a, (03) 898 60 71, (03) 898 60 77 Poslovalnica Mozirje, Na trgu 19, (03) 839 12 50, (03) 839 12 54 Poslovalnica Slovenj Gradec, Francetova 7, (02) 885 07 70, (02) 885 07 74
Je bančno varčevanje ponovno pridobilo na pomenu?
Zagotovo je in verjamemo, da se bo zaradi visokih stroškov življenja, nestabilnih ekonomskih razmer in nejasne prihodnosti potreba po varčevanju še večala ne glede na višino dohodka strank. Pojavljajo se vprašanja glede varčevanja za šolanje otrok, načrtovanih večjih nakupov, varčevanja za prihodnost, in prav za tovrstna vprašanja so rešitev varčevalni računi, ki so primerni tako za najmlajše kot za najstarejše stranke, za tiste z najnižjimi in najvišjimi dohodki.
Naložbeni portfelj je najbrž prilagojen starosti varčevalca. Za kakšne oblike varčevanja se najpogosteje odločamo Slovenci?
Izbira vrste varčevanja je odvisna od namena. Veliko je varčevanj za otroke, kjer se starši odločajo za kratkoročno varčevanje s PAPI varčevalnim računom 30 dni, še pogosteje pa se odločajo za PAPI varčevalni račun zvestobe, ki je namenjen daljšemu varčevanju za prihodnost otrok. Stranke si vedno izberejo tip varčevanja, ki jim najbolj ustreza glede dobe, minimalnih zneskov in višine obrestne mere.
Kako se v SKB banki prilagodite varčevalcem, kaj jim lahko ponudite, četudi njihovi prihodki niso veliki?
V SKB imamo varčevanje prilagojeno za najmlajše in najstarejše stranke, za tiste z najnižjimi in tiste z najvišjimi dohodki. Varčevalni računi so brezplačni za dobo do 31 dni, kjer so možni minimalni pologi, ali za dobo varčevanja 2 leti, kjer je najmanjši polog 20 EUR mesečno. Predvsem pa je varčevanje v banki bolj priporočljivo kot varčevanje doma, saj se doma denar ne plemeniti, ne prinaša nobenega donosa in izgublja na realni vrednosti.
Predlagamo, da si vse podrobne informacije o varčevanjih ali depozitih stranke pogledajo na naši spletni strani www.skb.si ali pa nas kar obiščejo v poslovalnicah SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini in Slovenj Gradcu.
Igor Bošnjak, direktor Poslovne enote Celje
Tinkara Zorec, bivša članica skupine Bepop: »Ker izhajam iz povprečne družine, mi nikoli ni bilo nič podarjeno. S tem mislim na dejstvo, da sem si že za prvi avtomobil in ostale velike izdatke morala zaslužiti sama! Od srednje šole sem redno opravljala študentsko počitniško delo, prav tako tudi med študijem, ravno naslednji mesec pa bo za mano že deset let delovne dobe. V teh časih sem ponosna nase, da imam lastno stanovanje, pa čeprav sem ga kupila na 20-letni kredit. Tudi izredni
študij na fakulteti sem si do sedaj plačevala sama, za magisterij pa mi plačuje podjetje, za kar sem zelo hvaležna. Velikokrat se pošalim, da bom malo pred abrahamom brez kreditov ... Upam. Glede na stanje v državi pa je že umetnost poplačati na mesec vse kredite in redne obratovalne stroške stanovanja . Vse ostalo je že skoraj razkošje, za varčevanje pa na žalost ne ostane. Vsaj zaenkrat ne. Ampak važno je, da smo zdravi in srečni. Vse ostalo je drugega pomena.«
20
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Odgovor na Javno pismo Simbiu
Pošiljamo nekaj pojasnil glede netočnih navedb v pismu bralca gospoda Jožeta Jurca iz Škofje vas, objavljenega v Novem tedniku 14. 10. 2011.
Drži, da smo v začetku oktobra poslali občanom, ki so izrazili željo, da bi ločevali biološke odpadke v rjavem zabojniku, le-teh pa še niso prejeli, dopise, v katerih smo jih seznanili z okvirno ceno te nove storitve.
Dopise smo poslali zato, ker smo predvidevali, da si bodo mnogi premislili, kako
bodo ločevali te odpadke, ko bodo izvedeli, da bo ta storitev enkrat v prihodnosti plačljiva. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom v 5. členu napotuje povzročitelje odpadkov predvsem na hišno kompostiranje. Torej, povzročitelj odpadkov ima pri ločevanju bioloških odpadkov na voljo dve možnosti - kompostiranje le-teh v lastnem kompostni-ku ali pa ločevanje v rjavem zabojniku. Velika večina gospodinjstev se je po prejemu navedenega dopisa odločila za lastno kompostiranje.
Da se cena odvoza ne bo spremenila, nismo nikoli navajali v dopisih o bioloških odpadkih, smo pa to navedli
v obvestilih o dostavi rumenih zabojnikov za embalažo in izmeničnem odvozu le-teh z zelenimi, saj se v tem primeru število odvozov in količina odpadkov nista spremenila, le prerazporedila med dva zabojnika.
Tovorna vozila za praznjenje zabojnikov pri individualnih odjemalcih storitev nimajo prekatov. Imajo jih le tovornjaki za praznjenje zabojnikov na ekoloških otokih. Za prevzem bioloških odpadkov se uporabljajo posebni tovornjaki (ro-topress), saj morajo biti za bio odpadke vodotesni.
To, kar navajate glede prihodnjega ravnanja z biološkimi odpadki zaradi odpovedi rjavih zabojnikov, se morda res lahko zgodi. Tudi Simbio je na to opozarjal pripravljavca uredbe - ministrstvo za okolje, vendar naše pripombe in predlogi iz prakse niso bili upoštevani. Kljub temu upamo, da bodo občani biološke odpadke kompostirali na lastnem vrtu, kar bodo nadzorovale tudi pristojne inšpekcijske službe.
HELENA KOJNIK, predstavnica za odnose z javnostmi na Simbiu
Kravja ruleta
Spoštovani gospod predsednik KS Zibika in član organizacijskega odbora! V zvezi z vašim pismom v Novem tedniku 16. septembra, kjer opravičujete kravjo ruleto z žaljivo vsebino in ste tudi kršili varstvo mojih osebnih podatkov brez moje privolitve, kar predstavlja kaznivo dejanje Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) Ur. list RS št. 86/04 in se to KD preganja po uradni dolžnosti. Zakon navaja, da se v javnosti ne omenja osebnega in rodbinskega imena drugega brez njegove osebne privolitve. Poleg tega ste še storili kaznivo dejanje razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve. Znan sem po vsej Sloveniji, saj sem pri osmih društvih in združenjih, zato so vaše obdolžitve toliko hujše. Zaupajo mi in me poznajo kot uglednega borca za pravice živali in varovanja okolja. Z vašimi grobimi izpadi ste posegli v moje osebne podatke, ko žaljivo omenjate 7-krat moje rodbinsko ime in 2-krat moje osebno ime.
Spoštovani gospod, ko ste pozivali uredništva časopisov, da mi prepovedo objavo člankov, ste grobo kršili ustavne človekove pravice. Vaš način izražanja je zame žaljiv, škodi moji časti in dobremu imenu, kar bo opisano v moji ovadbi proti vam.
Če se povrnem na vaše šaljive igre, še vedno trdim, da ste z živaljo ravnali protizakonito in ji kršili njene osebne pravice, zaradi česar smo obvestili tudi evropski urad za zaščito živali. Morda vam še ni znano, da so v Barceloni prepovedali bikobor-be, pri nas pa niso dovoljene mučilne kravje rulete.
Pri tej vaši kravji ruleti so bile priče. Gospa iz Švice, ki povsod ščiti in zagovarja pravice živali, je gonjača krave opozorila in nameravala preprečiti mučenje. Na obeh zadnjih nogah krave je opazila krvaveče rane. Prav tako bosta še dve drugi gospe pričali pred sodiščem. Torej moje navedbe niso izmišljene in plod domišljije, kot vi žaljivo trdite. Dogodek je opazoval tudi poslanec državnega zbora in z
njim novinarka B. iz RN, ki sta to tudi komentirala.
Imamo deklaracijo o pravicah živali, ki jo je sprejel Unesco in v slovenski ustavi ščiti oz. varuje pravice živali pred psihičnim in fizičnim mučenjem. Zakonodajalec je z zakonom zaščitil živali, ki imajo razvita čutila za sprejem zunanjih dražljajev in razvit živčni sistem, da bolečine in zunanje vplive čutijo. Tako ni živalim dovoljeno, da jim povzročamo neutemeljene bolezni, trpljenje ali smrt. Za mučenje živali se šteje nepravilna reja, nepravilni prevozi (ki ste ga opravljali vi), zakoli - koline na zastarel način z nožem, ki je protizakonit, saj se živali grozovito muči 15 in več minut, ko ji po izkrvavitvi ugasne življenje. To lahko opravljajo le pooblaščene klavnice. Borci za pravice živali bomo opravljali večji nadzor in klavnice prijavili policiji in na VURS, saj so to črni zakoli. Za kazniva dejanja, storjena živalim, je predpisana denarna kazen ali zapor do treh mesecev.
Pred tožbo pričakujem opravičilo.
SLAVKO JERIČ,
Rogaška Slatina
»Šparanje«, takšno in drugačno
Priznam, danes sem bila potratna. Zelo potratna. Uporabljen papirnati prti-ček, tisti dvojni, mehak, sem mirno zabrisala stran. In kot vedno, kadar naredim kaj takega, sem v mislih zaslišala piskajoči glas stare mame Antonije: »Nikdar ne boš nič imela, ker ne znaš šparati!«
Če bi dobila evro vsakič, ko mi je to rekla, bi bila zelo premožna! Njeni papirnati prtički so bili družinska znamenitost. Ne vem, kje jih je kupovala, morda so jih delali posebej zanjo, a bili so tako
tanki, da si videl skoznje, in tako ostri, da bi se lahko še porezal na njih. Vsakega je še skrbno prerezala na štiri dele, ker so »prtički tako ali tako čista potrata«!
Bila je resnična mojstrica varčevanja. Če bi malinovec, ki nam ga je stregla, pregledali v kakem laboratoriju, bi verjetno v analizi zapisali »sirup v sledovih«. Vedno smo jedli gnila jabolka iz ozimnice, ker je bilo treba najprej pojesti te. Medtem so tudi ostala nagnila, in tako smo bili v začaranem krogu.
Leninov mavzolej bi bil v primerjavi z njeno hišo prava krušna peč. Pri kurjavi je bilo vedno namreč treba »šparati« in tako smo televizijo gledali pod odejo, v jopicah in nogavicah, s prijetnim občutkom, da sicer zmrzujemo, ampak smo ogromno prihranili! No, ona je imela ta občutek, ostale je le zeblo. Darila, ki jih je poklanjala, so bila vedno z razprodaj ali z napako in kadar si bil pri njej na počitnicah, je tablica čokolade morala trajati teden dni. Ker je treba »šparati«.
Drugi »šparalni« fenomen, ki ga poznam, je soseda Agata. Pustimo dejstvo, da ima že skoraj osemdeset let, od vekomaj je ista. Razglaša, da za hrano porabi, reci in piši, 50 evrov mesečno. »Kako?« mi ni šlo v glavo. »Na teden popijem liter in pol mleka, pojem dva kilograma kruha, tri jajca in eno margarino!« mi je razložila. »Dobro, kaj pa ostalo?« ne razumem. »Kako - ostalo? Nekaj zelenjave pridelam, meso, olje, moko in podobno imam itak doma!« Nima smisla spraševati, od kod je vsa ta roba prišla domov. Le milo sem jo prosila, naj ne razglaša okrog, s koliko denarja shaja, da je slučajno ne sliši finančni minister, ker nas bo država vse prisilila, da pre-živimo s tako miniaturnim proračunom.
Ja, varčevalcev in tistih, ki pridigajo varčevanje, je vseh sort. Kot denimo tisti premožni gospod, ki je pred kratkim shajal z evrom na dan in so ga kot junaka
propagirali v vseh medijih. Saj ni problema, se da. A kaj je skupnega tako moji stari mami, sosedi Agati kot omenjenemu varčnežu? Da jim v resnici nikdar ni bilo treba varčevati. Moja stara mama je bila premožna, Agata ima po možu krasno »penzijo«, pa še pol hiše oddaja podnajemnikom, omenjeni gospod je znani podjetnik. Taki govorijo o »šparanju«. Vse skupaj me spominja na kraljico Marijo Antonietto, ki se je v svoji miniaturni vasi igrala pastirico, ko se je naveličala, pa so jo čakale vse dobrote francoskega dvora.
Na drugi strani sem srečala veliko ljudi, ki jim življenje v materialnem pogledu ni bilo naklonjeno. A nikdar, prav nikdar nisem od njih slišala, da je treba »šparati«. In ponavadi si pod skromnimi strehami najbolj pogoščen ...
Na misel mi pride še znana ameriška predavateljica, ki je bila zaradi velikega povpraševanja po njenih predavanjih vse več na poti, pa si je
kupila - avtobus. Ker je bila prej navajena skromnega življenja, je seveda imela slabo vest, da je potratna. A potem je pomislila, da je s svojim nakupom omogočila delo in preživetje številnim družinam in takoj ji je bilo lažje. Po svoji, upam, da zdravi pameti, bi sklenila takole: ne stradanje in zategovanje pasu do nezavesti, pač pa razumno, spoštljivo uporabljanje dobrin, dostopnih vsem, to naj bi bil cilj vsake družbe. Ampak kaj mene, Herminco Runtolič, kdo vpraša? Grem raje v kuhinjo, imam občutek, da se mi smodi pasulj. Ja, pasulj brez, če že vprašate. Ker je nazadnje vendarle treba biti racionalen .
Vam je tokratna petkova humoreska Mateje Reba pod naslovom »Šparanje«, takšno in drugačno všeč? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
OGREVAJTE DO 20% CENEJE
| ZLMA TE PRED VRATI. ZVGRADNIO >) j («>¿1? ll^T - SISTEMA tu £ori)« v hiš ah, ddavnkah o*, m vseh objektih boite stJjj prihranili Jo 'lir kurilne^.! olu Ji plina!!!
VEČ KOT J^M zadovoljnih kupcev.
Testirano in patentirano v Nemčiji Neomejena uporaba in
s strani proizvajalca!
LED OGLAŠEVANJE atraktivne lokacije -CE, MB, NM
driUSd.o.o.
AVTOOPREMA
-	avtokamere, -vzvratne kamere
-	LEO dnevne luči
/ / -parkirnisenzorji ,naJcenej5eiim0vanjep0irtniikihvoiii - vzvratna ogledala računaiaiške storitve \ A - LCD vzglavniki -spletnestrani,dokumenti,svetovanje...
ODKUP IN PRODAJA POČITNIŠKIH VOZIL
Izdelujem I// m utira m pohištvo po (različni dekpgi)
Izdelujem to prodajam masivno pohištvo zelene Unije
Informacije; 03 426 4325
Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21
RADIO, Ki GA BERETE

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 22. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
NEDELJA, 23. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marinka Dobnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 24. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Marinka Dobnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 25. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
SREDA, 26. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
ČETRTEK, 27. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 28. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Marinka Dobnik
Kjer se cedi čokolada
Tokratni pogovor z nedeljsko Znanko pred mikrofonom Radia Celje bo tekel o sladki in slastni razvadi. V studiu bomo gostili izdelovalko čokolade Marinko Dobnik iz Griž pri Žalcu.
V čokoladnem ateljeju neprestano preizkušajo nove recepte, stare spreminjajo in izboljšujejo, pri izbiri izdelkov pa sledijo letnim časom. Profesorica jezikov se je po prvem potovanju v romanske dežele zaljubila v belgijske pralineje. Začetki posla s čokolado niso bili nič kaj sladki, pač pa celo travmatični, danes pa se uvršča med najuspešnejše ženske v Sloveniji. Z njo se bo v nedeljo dopoldne pogovarjala Mateja Jazbec.
Foto: SHERPA
Boste šli naslednjič z nami tudi vi?
V začetku septembra je smeh odmeval po Zadru in zbrana družba se je strinjala, da so bile počitnice z NT&RC in s turistično agencijo Relax prava izbira.
Urška Jager je dopustovala brezplačno, saj je imela srečo, da je Daniel Selinšek iz Relaxa med vsemi prispeli kuponi na pikniku Katrce v Vojniku izžrebal prav njo. Nepozaben dopust in odlična družba sta bila povod, da je celotno družbo povabila k sebi, na turistično kmetijo Jager. V sončnem sobotnem popoldnevu so že »padali« načrti: najprej gremo decembra na Dunaj, potem pa jeseni spet na morje, verjetno na Brač. Boste šli tokrat z nami tudi vi?
let
Z N/flU/lI ÍIA, Zfl VS.AK -Q-RJ5K IN VBTEK Novi tednik in Radio Celje www.novitednik.com
3
tednik
9 mISA
www.radiaieíje.íom íporttajíarfloceljecúrn
90.6 -95.1 - 95.9 - 100.3
Prenosi oddojo Ponedeljkovo športno dopoldne (10.
Šport danes (vsok dan ob 15.
20 VROČIH	
	
RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA	
1. LOVE ON TOP - BEYONCE	(4)
2 NEW AGE - MARLON	
ROUDETTE	(3)
3. THE ONE THAT GOT AWAY -	
KATY PERRY	(2)
4 UP IN THE SKY - 77	
BOMBAY STREET	(7)
5. JUNK OF THE HEART - KOOKS (1)	
6. CRIMINAL - BRITNEY SPEARS (4)	
7. RAIN OVER ME - PITBULL	
FEAT. MARC ANTHONY	(3)
8. BRIGHTER THAN THE SUN -	
COLBIE CAILLAT	(2)
9. RAGGAMUFFIN - SELAH SUE	të)
10. MIRACLE WORKER -	
SUPERHEAVY	(1)
DOMAČA LESTVICA	
1. POZDRAV Z LJUBEZNIJO -	
NINA PUŠLAR	(3)
2. MOŽGANI NA PAŠI - NULA	
KELVINA	(2)
3. SAMO TI - SARA KOBOLD	të)
4. SLADKA KOT MED - MI2	(5)
5. GREVA - NATAŠA	(1)
6. ZVEZDE VEDO - JAN	
PLESTENJAK	(5)
7. MOJA PRVA MISEL SI -	
TRISTAN	(4)
8. UMAZAN DEŽ - BIG FOOT	
MAMA	(3)
9. POČASI JE LEPO - JELEN BAND (2)	
10. NE GLEDE NA VSE - DWON	
FT. ADAM VELIČ	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO	
JAR OF HEARTS - PERRI	
CHRISTINA	
RUN FOR YOUR LIFE - MATT	
CARDLE	
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO	
KLOVN - FLIRRT FT. TINKARA	
KOVAČ	
BRANI ME - BRO	
Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
najljubše skladbe lahko glasujte na	
spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE - MINUTKA
2.	SLOVENIJA SMO LJUDJE -ZAKA PA NE
3.	VERJEMI V DOBRO - ŠESTICA
4.	TUDI TI NE VEŠ -KOZJANSKI ZVEN
5.	ADIJO STARI ČASI -ANSAMBEL MIKOLA PREDLOG ZA LESTVICO RAD BI LE Z NJO ŠEL SKOZI JESEN - BUM SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE
- ANS. SAŠO AVSENIK (6)
2.	ŽIVLJENJE VE - VIHAR (3)
3.	IGRE NA SREČO - POVRATNIKI (2)
4.	NJEN SLADEK SMEH -PAJDAŠI	(4)
5.	POHORCA JE VZELA - STIL (1) PREDLOG ZA LESTVICO
POROČNA PRAVLJICA - ČRIČKI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
(4)
(ß) (3)
(2)
(1)
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
QQV^QQ^MD
L
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... MALO SLADKANJA NE ŠKODI
Med tednom navadno ni časa in niti ne »kompliciramo«, če nam »pade sladkor«, temveč pojemo malo čokolade. Ko je časa dovolj, pa bi nekaj sladkega, a mogoče ne bi pekli, ne bi delali pol dneva in pojedli vsega v petih minutah. Ta je idealna rešitev izdelava različnih kroglic, kjer se na začetku držimo znanih receptov, kasneje pa tudi improviziramo in lahko imamo hitro kroglic na kilograme. Za same kroglice lahko uporabimo ostanke biskvita, ki ga malo osušimo, zmeljemo in dodamo marmelado, kakšen sok stisnjene pomaranče, malo ruma in jih, oblikovane v kroglice, prelijemo s čokolado. Takšne oblite odlagamo na peki papir in jih kasneje previdno preložimo v papirnate podstavke. Še preden se čokolada posuši, jih po želji potresemo s čokoladnimi ali pisanimi mrvicami, z mletimi mandlji, lešniki ali s krokantom. Idej je ogromno, preizkusite jih in se igrajte z okusi. Dober tek!
RUMOVE KROGLICE
Sestavine:
200 g sladkorja v prahu, 250 g keksov 125 g margarine, 1 jajce, 3 žlice ruma 2-3 žlice kakava, 1 vanilijev sladkor, kokosova moka
Priprava:
Kekse (vzamemo trde kekse, kot so npr. albert keksi) zmeljemo v piškotne drobtine. Če nimamo valjarja, si lahko pomagamo tako, da damo kekse v močnejšo plastično vrečko in jih »zvaljamo« s steklenico. Mlete kekse, sladkor v prahu, margarino, ogreto na sobno temperaturo, jajce, rum, kakav in vanilijev sladkor zmešamo v enotno maso. Jajce lahko po želji zamenjamo z mlekom, ki ga dolivamo sproti in pazimo, da masa ne postane premokra. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo po kokosovi moki.
/ s tradicijo dveh desetletij £ %£\
Malice 24.10-28.10.2011
PON. 24.10.2011
1.	MAKARONOVO MESO, SOLATA Z JAJCKO
2.	PLESKAVICAVLEPINJIZAJVARJEM, GORČICO IN ČEBULO, JABOLKO
3.	PIKANTPIZZA, JABOLKO
TOR. 25.10.2011
1.	MESNI KANELON, OCVRT SIR, KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
2.	PASULJ S KLOBASO, LEPINJA, PECIVO
3.	RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI, SOLATA
SRE. 26.10.2011
1.	SV.PECENKA, PRAZEN KROMPIR, HREN Z JABOLKI, SOLATA
2.	GOLAŽ MAMMA MIA, LEPINJA, PECIVO
3.	PIZZA MARGERITA
CET. 27.10.2011
1.	KRVAVICE, KISLA REPA, SLAN KROMPIR Z OCVIRKI
2.	ŠTEFANI PEČENKA, PIRE, SOLATA
3.	VEGI NJOKI, SOLATA
DNEVI JEDI IZ GOB
OD 14.10.2011 DO 28.10.2011 GOBOVA JUHA Z AJDOVIMI ŽGANCI
GOZDNO RAZKOŠJE (Goveji ramstek v omaki iz gob, smetane, vina in začimb) Sirovi štruklji
REZANCI ZA SLADOKUSCE (Kuhani rezanci, preliti z omako iz mešanih gob, paradižnika, melancanov, mozzarelle in začimb.)
PIŠČANČJA PRSA PO DOMAČE (Pečena piščančja prsa v omaki iz jurčkov, čebule, česna, šunke, vina in začimb) Kruhov cmok
PRAŽENE GOBE Z JAJČKO IN KISLO SMETANO
ZAPEČENA GOBOVA RIŽOTA S PRŠUTOM IN BUČKAMI
PALAČINKINA CULICA S PIŠČANČJIMI REZANCI V GOBOVI OMAKI
POPEČENATORTILJA Z GOBOVIM NADEVOM NA SOLATNI STELJICI
L. + i
" Bohorim
včasih pa v naših najljubših lokalih
T
Bohorč
■i
DOMAČA KUHINJA, MAU«, PIZZE, KOSILA, AlA CAftD CETERIMG; Spccjemamo naročila ta večjt zaključene družbe Bohorc Marjan s.p., Duiana Kvtsdra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobllc- ++386 (0)41 666 7S6
Keršova 4a, 3212 Vojnik Telefon 059017588
Email: gostilna.prikozoicu@t-2 www.gostilna-prikozolcu.si
INFORMACIJE
, J UJM I H UXLU-IXLUJ Lt U 1 L LLULLJ-I L J. 1 1..........i.....



i
031 692
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakima reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se tiam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morale storiti, je, da pokličete 031 692-8G0, in sestavili vam bomo ponudbo; s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
AfJ
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READING1 IN NASVETI O OSEBNI RASTt
Zdravljenje s ponovno povezavo: če je telo bolno na kakršenkoli način, se i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodnik energije in jo oddaja m i kozi roke v bolnikovo telo.
ULUANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
_	Semieva 10-1 i 3000 Celje
^(^r 070754 864
^ri'.rn ■■■ ■■¡J.rinl/innr 'flVmrffflSll D*^' lei	uu
www.p3intfixpro.si.
Odprava vseh vrst avtomobilskih prask poliranje vozil. varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po loči. odstranjevanje barve in grnfitov z avta
KOS TERMOINSTALAOJEl ul.: 03/74» II M, gin: 041/(30 714, tli: 03 711 1! 91
KBlDdwk. a, 3230 iimiur |	-www.kob4[«x«[j.*i
muM
oSzSižS
HULEJ D^an * P 7 m Točke Ceccve 17 ŠENTJUR
mul ej -dej anŠsiol -net
RIBOjGGUSi i:M
DANllDVODEBs-p. Razgledna ulica J S; 3220 i tore
cj»m: 041 S00 39
e-moil: ribe.vodeb@sicl.ner
-
■ PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ' IZOLATORSTVO STAVBNO KLEPARSTVO	- BREZPLAČEN OGLED
TESA RS TVO	IN S VETO V A NJE
BRONISLAV ČANŽEK d. O. O.
iff
U ^KRDVSTVO, KLEPABS1VQ
Petovje J 9,3220 Store tel.: 03/i 77-12-31 tac 03/81 «MS mobitfl:04V639-837 t-poita: bronlilov.eanzekQt' t,si
^, SPlOSUO tlEKlAHSTVO
FRANC MAJORAHC, Lf	- PVt in ALU sutbno polževa
■ guvlunje, peslunje in fueiluiii* stekli ni ogledal	- thsdna Ing4iiina Mata
Iifelava steklenih njdiln-ikcv fdsad,	. jimiki vrtovi
Hoprtiifnil.^BWttm	.rotett ^mitimllnM
C. L. Dobroti nš ka 21 „ 3230 šenlf ur	. iMmr.iTiil.viKkft
«3/7« » F„kj: 03,746 1155 Franc.majimnc@slal.net	MMBW WlKSt JMB
www.majoranc.BH	■ liUaina Iiekb
PriviS s.p.
SttiHeliiv F-Vivosniii OiH 992-229 Sv. Lowcnc 30 3312 Prebold
usluge:
pve-vo? i 15 m3
15UU kg
Klojp.nje do +4 "C

florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK "jf Gori« 41,3000 Celje ™ GSM: 041 757 879
t
CjSM: 041 757 879
' poikrbimo u UREDITEV okolje* in poilovolh proitorov;
* zasaditev in vzdrževanje;
1 belEprndaja Id malo prodi fJ okruiib rullin in
S kartico zvestobe do 7% popusta
:
/liitWII iSČELAiKO
rHf-RMANA
MANUALNA TERAPIJA
IZVAJA: DR. A. VERSlNIN nRTttrrn REVMATOLOG
F1TC< D.O.O,. DUNA|SKa 120 A. 1000 LJUBLJANA ivi.: 09 /ri-S-57-00.011 566262;■¡liti: lov.MTmi.vl: L-roilA: niDi^r-J.NFT
prodna, moniaia, preval
Nuncij Franc s_p.
DuansKvedraJiJiKi Šentjur
email: (renk.nunrtf&fjrniil.tgm
"vse za o g re vanje, vodovod,
prezračevanje, plin"
-Meja
-	svetovanje Izdelava pwiudh
-	prodaja montais
-peii
-	[Qplgtne črpaJke • holrktoiji
-	bajlcijl
-kopalniška oprema
-uiwije«tiMcjf«l)iijiHiHv - dimniki
ŠIVIUSTVO
KRPIC^
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03^ S4-13-29S ODHRALNI ČASr ponedeljek - petek | sobota
19:00
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa -oženje obiačN, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
07:00 - 13:00 ZAPRTO

raSCTCSo ©0 © □ ©O DuD
/fls^
IZVEDBA VODOVODNIH IN ONTU1NIH NAFEUAV TER SANACIJA KOPALNIC
JXmLUDS VEBBSVia d.o.o. Prožlnska m 34/d. Štoie. gsm- 041 S32 907
VITA-TERM
GSM:040 402 SOB
I OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE Tel./Fax.:083 894 802 www.viUterni.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI
š\
NILAN
zahebuiha cmieka KVAUTETA
INFORMACIJE
" 1 1 -"-"J-1........"-'.......... .........'■■I'll!
Prijetno bivanje v dnevnem prostoru
Dnevni prostor je mesto, kjer delimo podobo o tem> kdo smo, s svetom. Govori o naši osebnosti, o tem kdo smo, kaj počnemo, kaj nam je v življenju pomembno. Tu se individualnost lahko izrazi v izbiri dekoracije, dodatkov, pohištva in vseh naših zakladov, ki jih postavimo na ogled. Dnevna soba je prostor, kjer se odvija naše zasebno in družabno življenje. Po svoji naravi je to zelo aktivna soba, zato jo povezujemo z elementom ognja. Glede na teorijo feng šuja naj bi bila dnevna soba, podobno kot velja za vse ostale sobe v domu, pravilnih oblik brez manjkajočih kotov. Pravokotna ali kvadratna soba je najbolj ugodna. Če je oblika nepravilna v obliki črke L ali U, to ustvari neravnotežje v sobi, saj deli sobe manjkajo ali niso kompletni. Navidezno je treba prostor povečati, kar storimo z ogledali ali drugimi »zdravili«, ki navidezno ustvarijo
del, ki manjka. Treba je najti dobro ravnotežje med svetlobo in temo, med jingom in jangom. Če je soba bolj temna, jo dobro osvetlite in s tem preprečite, da bi energija stagnirala ali se celo ustavila. Vhod v dnevno sobo naj bo dobro osvetljen in za vrati naj ne bo predmetov, ki bi ovirala prosto odpiranje vrat do konca.
druženje. Zofe nikar ne postavite nasproti drugi zofi ali stolu, saj boste tako ustvarili položaj za boj in ne prijeten pogovor. Raje ju postavite v obliko V, ki naj bo lepo odprt. Največji kos sedežne garniture postavite ob steno, najbolje bo, če bo postavljena diagonalno na vrata v sobo, Vaša mizica naj bo ovalna ali okrogla,
Če ni drugih možnosti, si lahko pomagate z ogledali in tako pritegnete svetlobo v prostor. Glede na to, kako imate postavljeno pohištvo v sobi, usmerjate tok či energije, ki pride v prostor. Dnevni prostor je prostor, kjer se ljudje zbirajo, zato je nujno, da je sedežna garnitura postavljena tako, da spodbuja pogovor in
brez ostrih kotov, ki bi lahko pošiljali negativno energijo oz. puščice v prostor. Tudi knjižne omare naj bodo zaprte z vrati, če je le mogoče. Drugače zložite knjige tako, da bodo prišle do roba in s tem ustvarile zaščito pred negativnimi puščicami, ki jih ustvarijo odprte knjižne police. Strupene puščice negativ
ne energije, ki jo ustvarjajo ostri predmeti in robovi, negativno vplivajo na naše telo. Počutimo se ogroženi in zato se izogibajte sedenju pod tramovi ali blizu ostrih robov. Če je le mogoče, ostre kote omehčajte z rastlinami ali kosi pohištva. Dnevna soba naj bo vedno brez krame! V sobi, kjer je polno neuporabnih stvari, energija postane »postana« in stagnira, zato se ne moremo sprostiti in uživati v miru. Vaše pohištvo naj bo stabilno in udobno, saj tako simbolizira potrebno podporo tudi v vsakdanjem življenju.
SO TUDI VAŠA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.OO., Krnica 33 3334 Luie ob Savinji, E-niai]; infosrobruk.si
LESENA VHODNA [N NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite '
r. robnik, si

Servis in Trgovina G O -I Z O N I K
Gotovije 13 J, 3310iolet reí,; 03 / 710-3100 Mah.: 0JJ-£S4-3flfl
Menjava pnevmatik brez čakalnih vrstit!
Papravilo fc.ird.iiiikih gr#dt Menjava pnevmatik la oiebna vori a Popravilo ALU D'ÍWÍ i j osebni vof Ha

t: 03 / 57 30 044: INFOODOM-STREHA.SI:
M: 031 600 420
WWW. DO M-STR ELHA. S!
Prodaja glinenih kritin!
DOM-STREHA
TfiuBAHJEVA 17 3230 ŠENTJUR
«WALTHEH #DACHZIECEL
CREATON/
TiAlJkrMi , fjy ►jtj
TRGOVINA G7 d.O.O.
SPODNJE STflANlCE - 3206 Stranice
Tel05 5 76 2 3 77; Gsm : gradbEni odd elek: 051 61 26 66 Fax: 03 576 2 3 70 Gsm : vodovod ni oddelek: OSI 6662 08
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-visoke, nizke gradnje
-	iîg rd d rija dwriïf, pločnikov
-	tlakovanje, strojni izkopi -organtHcija izvedbe stavbah projektov
TRPfNÍÉVAÍS. lOMUUBUANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogriVgmail.com
anton selič s,p.
elektroinsta ladje in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: Info@ienterselic.si
Za Vas in Vaš dom vršimo: d o m o f i n a 1 -lesarstvo	
POMO FIN Al. Iv¿n SQBACEfl s.p. UL Bratov Jantarjev 1 la Ji 1J Vojni k GSM: 041 7566S& telefon/fajir 03 761 II 7J c-poitai domofirial^t-T.si	■ krovitvo -	stavbno klepsrstvo -	montait: Vttují ofcen -	Izdelava nsdRfeikov -	izdelava ravnih In zelenih streh Pooblaščeni krovec ia kritin«: GERARD, CREATON, TÛWDACH. BRAMAC. UN DAB, HOSE KRA. TEGOLA S-METAL, ES AL....
gífll; (HI 114 Sil, (put: 051603 579 it: 03/071495,fate DifSf 71459 e-mail brigitilwcai^aniisiift
"" " ™ez"streho!tóffiT) ^ Pk
ftiiiíwdnjiinmoiitazakimski kiejHrckihüdcilMrí --M	. \
Inar^krtiriciPfoîMaïai/.SiîlÎm,	r*lnl
www.rtrtha-mewtfco.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE iJAÎEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM 041 622 iai.
da O tO t
M«va Cerkev 1X7, IlOl NOVA CERKEV/C«qe
T«].: Q3/78G do il»: I-ajc: o i/"!*' 40 zi GSM: Ù4t/T» ÍP1, 041/Mt email: miukh.Dilak^ilDl.nel
rti 1 V* I It ton WTWTV.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK
VSE ZA DOBRO STREHO!
<PTIKK
MARJAN TERŽAN.
Mariborska 54 PLP. 1013. 3102 CELJE Tal.: 03/451-30-00, Fa*; 03/491-30-01
________>nuHnt
V OPTIK k TEKUII VAM H LJOIMO:
■	STFIOKDVNFPfleElZDYlIM ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA H OKVIRJE
ZÍ KOAEKCUWOGNL* - S7HOKDVM PHeO.EDZH lOjTWÍTIíE LEČE
■	KVM.IlEfW6K0HTAKtNELEÍE . tlîlTL» ÜA KUN1AKT1NE LEÍt
■	SOMiNACItiLApniZNWH:« PROIZVAJALCEV
■ USTE V FKHKJHNI PFKJ5T0HZA STRANKE OFTEÍEI
DELOVNI ČAS: delavniki Od 8.00-1B.00. Sobota od 3.00-1 2.DD
mvfAmw TAjmex
Ta/niek - fyroëec
GÜrr*Dj> /7. JiVM fet a j M r? n t»! 63* âd4	t J
(Jr Tfc ,
w
........'I I 111 1111 I
- Št. 83 - 21. oktober 2011
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PEVOJNIK OSI 649 780
PE CEUE www.primozic.si
I I I I j I I L 1 j I I I I
mM
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Tudi Seat z novim malim avtomobilom
Pred nedavnim je nemški Volkswagen (VW) predstavil svojega malčka z imenom up!. Napovedal je, da bo kmalu naprodaj, torej še to jesen ali tik pred zimo, zdaj pa se v tovarnah, ki so sestavni del korporacije VW, pojavljaj v njihove barve preoblečen up!
Tako je Škoda napovedala citigo, malčka, ki ga bodo čez dober mesec najprej začeli prodajati doma, torej na Češkem (nastaja pa na Slovaškem), Seat pa mii. V obeh primerih je avto enako dolg (356 centimetrov), najprej se bo rodila tri-, nato pa še petvratna izvedenka, v prtljažnik bo šlo 251 litrov prtljage. Tudi motorji
Ročna avtopralnica & polirni center
F1
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje	_
•	zaščita laka vozil (do 7 let) -
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
bodo enaki, omeniti velja 1,0-litrski trivalj-nik v dveh izvedbah moči (44 in 55 kW), kar napoveduje porabo približno 4,3 litra goriva. Kdaj se bo pojavil seat mii na trgih, ta hip še ni znano.
JK
RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO DO ENEGA LETA
Seat mu. nov maV« avto
Elantra znova na trgu
Južnokorejski Hyundai, ki ima pod seboj uspešno Kio, je v zadnjih letih imena svojih vozil zamenjal z oznakami - višja kot je številka, večji in verjetno tudi dražji je avto. Obstaja izjema - elantra.
Avto je tovarna nekoč že ponujala, ga preimenovala v lantro, potem nekaj časa ni bilo nič, zdaj je znova elantra. Dimenzijsko spada med nižji in srednji razred (453 centimetrov). V prtljažnik gre za 420 litrov prtljage, na voljo pa je le z enim motorjem, in sicer 1,6-litrskim bencinskim agregatom, ki ima 97 kW/132 KM pri 6300 vrtljajih v minuti in 158 Nm navora. Tovarna pravi, da naj bi bila povprečna poraba vsega 6,4 litra goriva, emisija C02 pa 148 g/km. Avto je na voljo s tremi opremski-mi paketi (šest zračnih blazin, ESC, ročna klimatska naprava, radijski sprejemnik ...), v najcenejši izvedbi pa ga ponujajo za konkurenčnih 14 tisoč evrov.
JK
-kredit na položnice z minimalnim pologom do 5 let. -bančni kredit -gotovinski popust
-50% popusta na kasko in osnovno zavarovanje pri financiranju avtomobila -zavarovanja vozil -možnost menjave STARO za STARO -gotovinski odkup vašega rabljenega vozila
AVTft TV IDI T avto jurij d.o.o.DR0FENiK0VA 16,3230 Šentjur AYIU JUIUJ 070/840-490; 037492650
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 106, letnik 1998, opravljen tehnični pregled, nove gume, m + s, prodam za 700 EUR. Telefon 041 645898.	Š 462
OPEL corsa, letnik 2004, 110.000 km, vsa oprema, srebrna, alu platišča, nove gume, opravljen velik servis, prodam za 3.250 EUR. Telefon 041 645-898.
Š 462
TOYOTA rav 4, 4 * 4, diesel, odlično ohranjena, prodam. Telefon 041 796-370.
4112
FIAT punto, 2004, prevoženih 55.000 km, vsa dodatna oprema, prodam za 3.300 EUR. Telefon 031 626-178. 4169
ŠKODO fabio, letnik 2007, novi model, izredno lepo, prodam za 5.900 EUR. Telefon 041 643-580. 4174
KUPIM
PRODAM
KUPIM
PRODAM
www.peugeot.si
POZOR! DELO NA CESTI!
EUCEOT»a(.ibTAL Ponudba velja do 31. 12. 2011 pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja za vsa gospodarska vozila dobavljena končnemu kupcu do 31. 12. 2011. Ponudba velja samo za pravne osebe.
PROFI TOUR
SPOZNAJTE 14 MODELOV
Težko bi našli posel, pri katerem zanesljiv transport ni potreben in težko bi našli proizvajalca, ki bi vam pri tem prišel tako naproti, kot Peugeot: dobre cene, ugodno financiranje (poslovni najem ali Peugeot financiranje brez pologa) in flota raznolikih vozil, ki jih lahko podrobneje spoznate na oktobrskem Profi Touru. Vabljeni med 24. in 28. oktobrom v Peugeotov salon Avto Celje, Ipavčeva 21, 3000 Celje.
PEUGEOTPROFESSIONAL
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457
STROJI
ROTACIJSKO kosilnico Sip 135 prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 661358.
4122
MM
SVETINA, Javornik. Ugodno prodam bivalni vikend. Telefon 041 847-093.
3994
NADSTANDARDNO hišo, letnik 2003, v naselju Hruševec v Šentjurju, prodam. Hiša ima 250 m2 bivalne površine in leži na parceli 905 m2. Informacije po telefonu 040 577-990. 4071 STANOVANJSKO gospodarski objekt, 80 arov travnika in gozda, prodam. Telefon 5778-596.	p ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
Do 36 mesec« na osnovi OD, pokojnin« g
PE CELJE, UL XIV. divizij« 14, g 03/4257000	*
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803 TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal ali Imt, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203387. 4137
POSEST
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Stanata Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Skwenaka 27.1000 ljub*jana
CELJE, Lopata, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, triprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198 ali 041 216-622.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
MANJŠO kmetijo, približno 2,5 ha, 20 km iz Celja, 500 m nadmorske višine, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 537-954, popoldan.
3983
VILEVALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si

* j»

fü
ROC* *ten®
sie.*0'00
cet.
" operaterk vasem °V\ rnetu
po^tenaspn^^^ternetu
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z »lesenim objektom«, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 6,80 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n
VOJNIK. Prodam poslovni prostor na Celjski cesti 14 v Vojniku, v izmeri 25,82 m2, obnovljen za trgovinsko ali sorodno dejavnost. Cena 18.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
POSLOVNI prostor v etaži (mirno, intimno) in skladišče oz. delavnico ali podobno, v Celju oziroma okolici, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 4126 BREZPLAČNO oddam manjšo hišo z velikim vrtom za pomoč v gospodinjstvu. Okolica Celja. Telefon 041 690-680.p
NAJAMEM
Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini in okoljskega poročila
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
-	osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pod številko projekta 412/08-5 v oktobru 2011 izdelal RC Planiranje, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta);
-	okoljskega poročila za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pod številko projekta OP-043/2010 v aprilu 2011 (dopolnitev v juniju in septembru 2011) izdelala DRI upravljanje investicij, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
-	povzetka za javnost in
-	ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 28. oktobra do 28. novembra 2011 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
-	v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče,
-	v prostorih Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold,
-	v prostorih Občine Tabor, Tabor 21, 3304 Tabor,
-	v prostorih Občine Vransko, Vransko 59, 3305 Vransko in
-	v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec.
Gradivo iz prve do tretje alinee prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://www. mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_ prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/
III.
Javni obravnavi bosta:
-	16. novembra 2011 s pričetkom ob 17h v dvorani v Preboldu in
-	17. novembra 2011 s pričetkom ob 17h v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 28. novembra 2011 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, oziroma na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN Spodnja Savinjska dolina«. Ministrstvo za okolje in prostor bo v roku 60 dni preučilo pripombe in predloge javnosti in do njih zavzelo stališče ter jih objavilo na spletni strani: http://www.mop.gov.si/si/delov-na_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vpo-gled_v_postopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/, hkrati pa bo usklajena stališča posredovalo tudi občinam Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ter Mestni občini Celje. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
dr. Mitja PAVLIHA	Barbara Avčin Tržan
Generalni direktor	GENERALNA DIREKTORICA
DIREKTORATA ZA PROSTOR	DIREKTORATA ZA OKOLJE
^nternet
(telefonija (televizija
paketi TROJČEK!
TtlEfIZJJi
III LT OBUJ.
03 42 88 198 www.turnsek.si TURNŠEK info® turnsek.net
	256/256 .M	Začetni dkpEjlni pjkrV	IPciinWH	21
ISS® i	2/384	Začetni nipoini »»n.	IP telefonija	30f
[na J|	4/1	Začetni HHHpHH	IP telefonij	33<~ J
[nt]	12/2 MMSi TKI	Začetni üigiuini cHha.	¡P telefonija	42t
1 Ei&J	24/3 «M - «Hrt	Začetni digitalni paksL	[P telefonija	SI«
	48/6	Začetni digitalni »krt.	IP telefonija	65t
[ v J *	96/10	Začetni^	IP tedefoflj^a	75t<
it t vgrajotot DVH-C tfamariom
oina "ii™^! C^fl* t	Qoöffie, N^w Ceniw-, Vrartsfcegt, Mrfipje n 9Mvt| Gnda.
ZEMLJIŠČE ali kmetijo za pašo, košnjo ali njivo, Blagovna, Bukovžlak, Ljubečna, Šentjur z okolico, vzamem v najem. Telefon 051 321-925. Š 476
STANOVANJE
PRODAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje, v Celju, Nova vas, 40 m2, v pritličju, s teraso, obnovitev stanovanja 2007, terasa obnovljena 2010, prodam. Telefon 031 656-350, 031 757-906. 4132 DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, stanovanje je v 12. nadstropni stolpnici, v 2. nadstropju, na zahodni strani, prodam. Telefon 041 436-728. 4164 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠTORE. Prodamo novo stanovanje, neto tlorisne površine 47,45 m2, v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2, v I. etaži stavbe v Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in po 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ZIDANI Most. Stanovanje, 56 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 568080. 3990
CELJE, Drapšinova ulica. Prodam opremljeno dvoinpolsobno stanovanje, 54 m2, v 3. nadstropju (3/4). Stanovanje ima velik balkon in nizke stroške upravljanja. Telefon 041 736-093. 4159
ŠTORE, spodnje. Oddamo eno, dvo in trisobno stanovanje. Stanovanja so obnovljena. Telefon 041 725-119.
4129
ODDAM
GARAŽA
OPREMLJENO garsonjero oddam v Celju.
Telefon 031 411-886. 4123 STANOVANJE (do tri osebe) v Celju, vse-Ijivo takoj, oddam paru. Telefon 041 650-737.	4165
OPREMLJENO enosobno stanovanje z balkonom, Nova vas, oddam. Telefon 041 690-680.	p
PRODAM
GARAŽNO mesto v garažni hiši Glazija prodam ali oddam. Telefon 031 652-463.
4062
www.radiocelje.com
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z tMMiioet mladosti do starostu
n
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p PUJSE, težke od 90 do 180 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 447 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, domača hrana, dostava, možne so svinjske polovice in očiščeni odojki ter naročila za koline, ugodno prodam. Telefon 031 311-476.
Š 461
TELICO simentalko, brejo v 8 mesecu, prodam. Telefon 031 756-489. 4101 NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
*
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK y V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
KUPIM
Pooblaščen distributer za Vorwerk
ŠTIRI mesece staro bursko kozo za rejo prodam. Telefon 051 223-446. 4144 BIKCE simentalce in črno bele prodam.
Telefon 031 506-383. š 474 PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava in zakol, prodam. Telefon 031 506-383.	š 474
KRAVO ali telico v 9. mesecu brejosti in poni žrebca prodam. Telefon 031 511186.	Š 477
Distributer mednarodnega podjetja Vorwerk vabi k sodelovanju
zastopnike (m/ž) za delo na terenu pri trženju
visokokakovostnega čistilnega sistema Vorwerk.
Jamstvo našega uspeha:
•	podjetje s tradicijo in podpora mednarodnega koncerna,
•	trženje vrhunskega proizvoda,
•	timsko delo in ambiciozen kolektiv.
Iščemo najboljše, zato od vas pričakujemo:
•	najmanj V. stopnjo izobrazbe in lasten prevoz,
•	veselje do dela z ljudmi in v skupini,
•	vztrajnost, delavnost in profesionalnost,
•	pozitivno naravnanost in komunikativnost,
•	zaželene so izkušnje v prodaji.
Ponujamo vam:
•	priložnost za delo v uspešni organizaciji,
•	stimulativen zaslužek,
•	samostojno delo in ustvarjalnost z možnostjo razvijanja kariere,
•	brezplačno izobraževanje in dodatno izpopolnjevanje na terenu,
•	možnost zaposlitve ali dela preko S. P.
Pisne prijave pošljite na naslov: PARNAD, d. o. o., p. p.157, 1001 Ljubljana, ali po e-pošti: parnad@parnad.si, v osmih dneh po objavi z oznako »Za razpis« ali pokličite 01 200 48 12.
PARNAD, d. o. o., Ljubljana, www.parnad.si
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. Š 472 BIKCA limuzin, starega 14 dni in črno belega, težkega 140 kg, prodam. Telefon 031 447-195.	Š 473
PSE, čistokrvne mladiče: labradorec, zlati prinašalec, bernski planšar, nemški ovčar prodam. Ogled obeh staršev. Telefon 031 571-469. 4127 PRAŠIČE, lastna reja, 120 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 561-893.	p
BIKCA simentalca, dva, 220 kg, prodam v paru. Telefon 041 269-693. 4158 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, možna dostava ali zakol, ugodno prodam. Telefon 041 928-010. Š 475 OVNA, starega 8 mesecev, v okolici Voj-nika, prodam. Telefon 041 932-160.
4128
OVCE in šetlandskega ponija prodam.
Telefon 031 207-968. Š 478 KRAVO, staro 6 let, prodam. Telefon 041 265-228.	4171
PRAŠIČE, težke od 25 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	Š 447
PRAŠIČE, mesni tip, od 60 do 100 kg, domača reja, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 479
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 442
KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	3945
MLADO kravo ali telico za nadaljnjo rejo ali zakol kupim. Telefon 041 928-010.
Š 475
KMETIJSKI
PRODAM
LIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE i
DOMAČI borovničevec in višnjevec, namočena v domače žganje, kakovostno, prodam. Telefon 041 210-119. 3819 KRMNI krompir, pšenico, koruzo in triti-kalo prodam. Telefon 041 742-334.
4013
CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ter pušpan prodam. Telefon 041 573-863.	4047
ZELO dober domači mošt, 0,60 EUR/l, prodam. Telefon 041 837-179. 4110
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 465-719.	4109
LOJ	H	m
iastrologinjaAM ¡Jasnovidnost		IÜ17
BIOTEMPIJiFT		41404935
dimna
aslrologlnja
0906430
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299.
3886
REZAN les hrast, 25, 30, 50 mm, bor 50 mm, smreka 25, 50 mm, prodam. Telefon 040 827-587. 4066 ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, otroški voziček prodam. Telefon 051 344-245.	4039
DAMSKA krznena in tekstilna oblačila, številka 38, 42, 44, krzno strokovno ocenjeno pri krznarju, vrsta krzna: ovca, nutrija, nerc, polarna lisica, »perzijaner«, prodam. Prodajna cena po dogovoru, ob nakupu kupcu dodatno podarim tekstilno oblačilo. Telefon (03) 5484-939.	4073
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, močnejši, 10 km/h, do 150 kg nosilnosti in do 20 km dometa, nov, ugodno prodam. Telefon 030 251-600. p SUHA bukova drva, 190 EUR/klaftra, prodam. Telefon 031 779-950. 4115 TRAKTOR TV 730, 80 l, prešo, 150 l, puhalnik Tajfun, starinsko pohištvo, jabolčni kis, punto 1,2, letnik 2003, prodam. Možna tudi menjava. Telefon 5775-126, 031 467-862. 4114
DROBNA suha bukova drva, primerna za štedilnik, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 668-981. p CISTERNI za olje, s priključki, 1.500 l - 35 EUR, 2.000 l - 40 EUR, prodam. Telefon 031 442-629. 4119
HITRO NAROČITE
Elektro Celje, d.d.
OBVESTILO ZA ODJEMALCE ELEKTRIČNE ENERGIJE
V	Elektru Celje, d. d. v letu 2011 izvajamo obsežno obnovo 110kV daljnovoda Podlog-Lava, s katero želimo povečati kakovost in zanesljivost dobave električne energije na področju mesta Celje in širše okolice.
V	soboto, 22.10., in v nedeljo, 23.10.2011, so med 8. in 18. uro
predvidena dela na ožjem območju mesta Celje.
Kljub temu da bo preko rezervnih obhodnih poti zagotovljeno celovito napajanje mesta Celje z električno energijo, lahko ob nepredvidenih situacijah nastanejo občasne kratkotrajne motnje v dobavi električne energije na posameznih delih mesta.
Odjemalcem električne energije se zahvaljujemo za razumevanje.
SCMIEBEClaa
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
ŽGANJE, traktor Zetor in čelni nakladač za Univerzal prodam. Telefon 031 480510.	Š 477 TELIČKE simentalke in limuzin, izredno lepe in zdrave ter obrana jabolka, starih sort, ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 4162 MALO rabljen kombiniran bojler, 120 l, elektrika, centralna, prodam. Telefon (03) 5743-054. 4167 ZIMSKE gume na platiščih 165-70-13 ter hrastove suhe »fosne« prodam. Kličite zvečer, telefon (03) 574-2288. 4131 BRIKETE, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4156
VEČ klafter bukovih drv, 200 EUR, prodam. Telefon 031 629-158. 4170 STREŠNO kritino Trajanka, 650 kosov, po 0,30 EUR, prodam. Telefon 041 643580.	4173 SUHA bukova drva, cena za klaftro 200 EUR, prodamo. Informacije po telefonu 041 864-233. p
tMEN
LUŠNA 40-letna ženska, zaposlena, vitka, želi spoznati prijatelja do 53 let. Resno. Telefon 041 248-647, agencija Alan.	4163
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
STE osamljeni? Zato smo mi tukaj. Ponujamo resne zveze, občasna srečanja. Ženske imajo brezplačni vpis, moški po simbolični ceni. Telefon 041 563409. Zasebni stiki Zini, Uroš Lojen s. p., Hribarjeva 13, Celje. 4168
ZAPOSLITEV
DNEVNI bar Kaj, Kocbekova cesta 45, Ljubečna išče natakarico za strežbo. Telefon 031 393-249. 3999 IŠČEM delo: čiščenje, globinsko sesanje z lastnim sesalnikom, čiščenje radiatorjev, likanje. Telefon 031 874-175.
4118
NOVI TEDNIK
Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
NOVI TEDNIK
SVET ZAVODA VIZ III. OSNOVNE SOLE ROGAŠKA SLATINA
Izletniška ulica 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA
Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur.l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo 36/08, 58/09, 64/09, 65/09 in 20/2011). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Predviden začetek dela je 16. 2. 2012 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: • potrdilo o izobrazbi, nazivu, • potrdilo o strokovnem izpitu, • potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/-ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, a si ga mora pridobiti v roku enega leta, sicer preneha mandat po zakonu, • kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, • potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivosti, • program vodenja zavoda, ki ga bodo kandidati tudi predstavili svetu šole, pošljite v zaprti ovojnici s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/-ICE v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov VIZ III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, Izletniška ulica 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA.
Vlogo bomo še upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. O izboru bodo kandidati obveščeni najkasneje v 4 mesecih po objavi razpisa.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
IŠČEM delo: pomoč starejšim osebam in upokojencem iz Celja pri raznih opravilih, lahko tudi spremstvo, prevozi itd. Telefon 070 243-762 . 4172
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 40 44 NA pašo in v oskrbo vzamemo mirne konje, bližina Celja, ugodna cena. Telefon 041 493-111. Marko Krašovec, Arclin 4, Škofja vas.	4143
Laško
Poročila sta se: Barbara PREVOLŠEK iz Rogatca in Igor RAJIC iz Brezja pri Grosupljem. Mozirje
Poročila sta se: Sanja Kim GROSSMANN in Mitja
SMRTI
Celje
Umrli so: Janez PLAHUTA iz Celja, 83 let, Janez POSPEH iz Žalca, 88 let, Ivan RAJOVEC iz Gomilskega, 68 let, Jože BA-RIČ iz Celja, 81 let, Janko RO-POTAR iz Slatine, 57 let, Ivan POPIT iz Celja, 81 let, Franc KOŠIR iz Celja, 84 let, Martin LONČARIČ iz Celja, 84 let, Avguštin FIDLER iz Šentjurja, 79 let. Laško
Umrla je: Berta KAJIČ iz Radeč, 87 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija PODGORŠEK iz Šentvida pri Grobel-nem, 72 let, Fanika NAHTI-GAL iz Jezerc pri Dobju, 89
www.novitediiik.coni
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Vse na svetu je minljivo, samo spomini ne!
V SPOMIN
5. novembra bodo minila tri leta nepozabnega slovesa od naše mame in stare mame, jutri, 22. oktobra, pa bo minilo leto dni, kar našega očeta in starega očeta ni med nami.
SILVA NOVAK
(21. 10. 1927 - 5. 11. 2008)
FRANC NOVAK
(18. 7. 1920 - 22. 10. 2010)
Draga mama in ata! Hvala vama za dragoceni čas, ko smo lahko bili z vama. Vedita, da spomini so kot iskre, ki pod
pepelom tlijo. A ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. Vedno bosta z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njunem prezgodnjem grobu.
Vajini domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
MARIJE ŽAVSKI
roj. Selič iz Andraža (1931 - 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Bisola za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, a ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
V krošnji tiho zaječi, povesijo veje se do tal, vsak list vzdrhti, korenini največji se je čas končal, a drevo bo spet pognalo cvet, v spominu za mnogo let.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je od nas za vedno poslovil dragi sin, oče, brat, stric, tast in dedi
SILVESTER POMPE
iz Polane 9 pri Jurkloštru (19. 11. 1944 - 9. 10. 2011)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa s svojo prisotnostjo dali vedeti, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Kozmusu za poslovilne besede, gospodu Zdravku za odigrano Tišino. Hvala tudi cvetličarni Marjeta za čudovito aranžirano cvetje.
Vsem še enkrat hvala. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: otroci Irena, Boštjan in Jerica z družinami ter ostalo sorodstvo
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
IZOLACIJO vlažnih hiš, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo z 10-letno garancijo. Hak plus, d. o. o., Dobrovnik 13, 9223 Dobrovnik, telefon 041 675-039.	n
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dragi oče, brat in stari oče
RUDOLF JAZBINŠEK
iz Rimskih Toplic
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Vsi njegovi

Le pod menoj še biva mir, krog mene pa ga ni nikjer, srce le tja, le tja želi, kjer angel moj leži!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
MINKE PODPEČAN
iz Seliškarjeve ulice 1 v Celju (4. 10. 1929 - 7. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za vsako toplo besedo tolažbe, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospe Marti Kovač za besede slovesa, družini Komplet, pevskemu zboru župnije sveti Duh, Savinjskemu trobilnemu kvartetu in osebju oddelka za prebavila bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku Jožetu Planinšku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta in atija
SLAVKA FLAJŠMANA
iz Ložnice pri Celju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Zinka ter hčerki Silva in Jožica
PUSTOSLEMŠEK, oba iz Ju-vanja.
Velenje
Biserno poroko sta praznovala zakonca Vida in Adolf LIPNIK iz Škal pri Velenju.
www.radiocelje.com
4160
n
L 329
n
let, Janez LUPŠE iz Gubna, 88 let, Pavla STRAŠEK iz Rogaške Slatine, 95 let, Andrej ČEKA-DA iz Trbovelj, 40 let.
Žalec
Umrli so: Rudolf HERMAN iz Kaplje vasi, 83 let, Katarina RANDL iz Matk, 86 let, Marija ŽAVSKI iz Andraža nad Polzelo, 79 let, Janez PRISTALIČ z Vranskega, 56 let, Janez SVET iz Stropnika, 90 let.
Mozirje
Umrla sta: Rudolf ČOKAN iz Lok pri Mozirju, 83 let, Janez MAROVT iz Ljubnega ob Savinji, 87 let
Velenje
Umrli so: Kristina OŠTIR iz Velenja, 89 let, Justina ŠANTA iz Ljubljane, 87 let, Karel ESIH iz Slovenskih Konjic, 65 let, Ivan KRISTAN iz Celja, 75 let, Avguštin RAVNJAK iz Zreč, 87 let, Alojz PIVEC iz Slovenskih
VODNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 21. 10. do 24. 10.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dekliščina - komedija (sobota 21.00)
Johnny English 2 - komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 Prijatelja samo za seks - romantična komedija 12.30, 18.05
Medvedek Pu - animirani družinski
film, sinh.
12.10, 14.00, 15.40
Lahko noč, gospodična - drama
14.10, 18.40
Kateri je pravi - komedija
11.50, 16.20, 21.00, 23.20
Morilska elita - akcijski triler
18.50, 21.20, 23.55
Sanjska hiša - triler
15.50, 20.35, (petek 22.45)
Winx club - animirani film, 3D, sinh.
11.10, 11.30, 13.10, 15.10, 16.00, 17.10,
18.00
Winx club - animirani film, sinh. 12.40, 14.40, 16.40 Kužna nevarnost - akcijski triler 12.10, 14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25, 23.25
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina
13.30, 19.20, 20.00, 21.50, 22.30
LEGENDA:
vsak dan
petek, nedelja, ponedeljek sobota, nedelja petek, sobota TI
PETEK in NEDELJA 18.00 Kako sem preživel poletje - drama
20.30 Deviški ples smrti - drama SOBOTA
18.00 Deviški ples smrti - drama 20.00 Kako sem preživel poletje - drama
PETEK
18.00 Oskrbnik - družinska komedija 19.00 Neke druge zgodbe - omnibus petih zgodb
20.00 Drevo življenja - drama SOBOTA
18.00 Neke druge zgodbe - omnibus petih zgodb
20.00 Drevo življenja - drama 20.15 Oskrbnik - družinska komedija NEDELJA
16.00 Oskrbnik - družinska komedija 18.00 Drevo življenja - drama 20.30 Neke druge zgodbe - omnibus petih zgodb
PETEK, 21. 10.
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
17.30 Vila Mojca Velenje
Buče, buče
ustvarjanje z bučami
18.00 Kulturni dom Dobrna
Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž od Celja do Koroške
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika s prijatelji in znanci
gost Ivan Seničar, diplomat in prvi ambasador samostojne Slovenije na Kitajskem
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Noël Coward: Komedija duhov
komedija v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice
19.30 Podružnična OŠ Prevorje
Pomen podob v našem življenju
gost Aninega večera: pater dr. Karel Gržan
20.00 Športna dvorana Podčetrtek
Občina Podčetrtek in Občina Kozje
dobrodelni koncert 21.00 eMCeplac Velenje_
Klubski maraton
koncert skupin Joko Ono, The Hoax program
SOBOTA, 22. 10.
10.00 Hotel Evropa_
Biseri Savinje 2011
srečanje slepih in slabovidnih literatov
10.30 Dom kulture Velenje
Mojca Pokrajculja eno piko drugače
glasbena pravljica 17.00 SLG Celje_
D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši
abonma Sobota popoldanski in izven
19.00 Skomarska hiša Skomarje
On je moja luč ...
predstavitev pesniške zbirke Marije Rihter; glasbeni gost kvartet Grmada
19.30 Glasbena šola Celje_
Isabel Villanueva, viola (Španija), Anna Korepova, klavir (Rusija)
abonmajski koncert Zavoda Celeia Celje, za Koncertni abonma in izven
20.0 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vid Valič in Denis Avdic
Špasni stand up večer
20.00 Dvorana centra Nova Velenje Bilbi
koncert, abonma Klub in izven 20.00 Športni park Šentjur - P2 Srečanje bivših klubovcev
20.00 Rdeča dvorana Velenje Plavi orkestar
koncert
21.00 Plesni forum Celje
Zijah A. Sokolovic: Meduigre 00-24
kabare
21.00 eMCeplac Velenje_
Klubski večer
NEDELJA, 23. 10.
od 12.00 dalje Ponikva pri Šentjurju Vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi
16.00 Osnovna šola Braslovče
Večer dalmatinskih pesmi
skupina Mali grad iz Kamnika
16.00 CŠOD Gorenje pri Zrečah Pesmi prijateljevanja
koncert zborovskega petja; z zboroma s Hrvaške in iz Anglije
18.00 Kulturni dom Liboje Liboje imajo talent
medgeneracijsko družabno srečanje
PONEDELJEK, 24. 10.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Fičfirič
umetniška ustvarjanja za najmlajše
17.30 Osrednja knjižnica Celje Vsa širna morja
potopisno predavanje Cirila Derganca v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Hiša generacij Laško
Likovna dela Likovnega društva Laško
odprtje razstave
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Predstavitev restorativnih metod
drugačen pristop k reševanju incidentov; predava Markus van Alphen, psihoterapevt
20.00 Celjski mladinski center
Večer stand up komikov iz tujine
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: fotografska razstava Davida Brusnjaka, Dialog podobe, do 6. 11.
Likovni salon Celje, Galerija Plev-nik - Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: mednarodna razstava Pripovedi v nastajanju, do 27. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31.12.
Osrednja knjižnica Celje: razstava 140 let gasilstva v Celju, do 1. 11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes. kipi, figure in telesa, do 13. 11.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Kvartirna hiša - prostori Turističnega društva Celje: razstava ob 140. letnici delovanja Turističnega društva Celje, do 22. 10.
Galerija Mercator center Celje: razstava fotografij Pavla Vidca - Pavlija, do 25. 10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 15. 11.
Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11.
Kulturni dom Slovenske Konjice:
razstava XXI. Mednarodna likovna kolonija madžarske regije Zala, do 3. 11.
Kulturni center Rogaška Slatina: razstava Vesolje, Milice Koštrun, do
29. 10.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dialog kultur - Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Rusija, do 30. 10.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Med umetnostjo in obrtjo od ideje do izdelka, do 23. 10.
Galerija Velenje: razstava Pokrajina v novejši umetnosti, do 12. 11.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine

Turistična agencija PALMA
razpisuje nova delovna mesta:
1.	PRODAJNI REFERENT - Celje
2.	PRODAJNI REFERENT - Velenje
Če ste komunikativni, urejeni, pozitivni, prilagodljivi in predani svojemu delu, če obožujete potovanja, ste lahko kmalu del uspešne Palmine zgodbe.
Osnovna pogoja za prijavo na razpis sta končana V. ali VI. stopnja izobrazbe turistične, ekonomske ali družboslovne smeri ter aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Kandidati z bogatejšimi izkušnjami v delu na področju turizma bodo imeli prednost pri vabilu na pogovor.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusno dobo 3 mesecev in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Življenjepis s priloženimi dokazili in fotografijo pošljite do 5. 11. 2011 na naslov:
Turistična agencija Palma, d. o. o., »PRIJAVA NA RAZPIS - PRODAJA«, Lilekova 5,3000 CELJE ali elektronski naslov: zaposlitev@palma.si.
DOBRODOŠLI V USPEŠNI PALMINI DRUŠČINI!
KVINTET DORI in ANSAMBEL NAVEZA Gost večera: OTO PESTNER
Ï*
Četrtek, 3.11. 2011, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Za narodno-zabavni abonma in izven, vstopnica za izven 12 EUR
Še je čas za vpis abonmaja. Zagotovite si stalni sedež za ta in še za 4 odlične koncerte po ugodnejši ceni!
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje,
restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center:
likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
KOZA Z LASMI, POTEGNJENA	PESNIK
Z GLAVE PREMA- S„„ ŽUPANČIČ GANEGA SOVRAŽNIKA ,. Si™
GONIČ SLONA
SKALNA JEREBICA
DREVO TROPSKE AFRIKE
KUHINJSKA POSODA
PETE SAMPRAS
13
18
19. ČRKA GRŠKE ABECEDE
TKANINA ZA PERILO
NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA
TATVINA DUHOVNE LASTNINE
CVRENJE NA MASTI IN
MOČNEM OGNJU
FRANCOSKO IME ZA ŽENEVSKO JEZERO
ANGLEŠKO SVETLO PIVO
GREGOR STRNIŠA
JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DMKI)
HIPNOTIZIRANJE SAMEGA SEBE
GORA V JULIJCIH NAD DOLINO KRME
21
ESTONSKI ESTRADNI
PEVEC (GEORGIJ)
28
AM.ŠAHIST RUS. RODU (GATA) NADSTROPJE
DANIEL ALBRECHT
ITALIJANSKI PISATELJ SVEVO
EGIPTOVSKI SULTAN
OUVER CROMWELL
VELDCAN-
JAPONSKA ISKALKA SK0 ŠKOLJČNIH 7ADJIVT£ËE BISEROV ZABAV15Ut
UGLED, RENOME
30
ŠPANSKA PROMENADA JEZERO V TURČIJI
11
GRUZUSKI REŽISER JOSEUANI
32
JOHN OSBORNE
17
BOSANSKI PISATELJ (JOSIP)
ZVEZDA V ORLU
ENICA.
NAJVIŠJE ENOJA GOROVJE NEMŠKI V EVROPI REŽISER (FRITZ)
SPOMLADANSKA RASTUNA ZA SOLATO
ANGLEŠKA IGRALKA WINSLET
31
TEKSTILNA DELAVKA
JEZIKOSLOVEC PETRIČ
24
LEVI PRITOK OBE
JUNAKINJA ROMANA APRIL
RASTUNA VELIKA IZ MUHA DRUŽINE LiLUEVK
14
ANTIČNO RAČUNALO HRVAŠKA IGRALKA (NINA)
ZA POLTON ZNIŽANI TOND
OTOK SEV. OD MOLATA ZNAMKA JAP. HI-FI APARATOV
25
POPOLNA ZMEDA, NERED KANOVA OBLAST
23
ČRPALKA KRVNEGA OBTOKA
27
29
UREJENOST
16
PISA. TEUICA PEROCI
FINSKI POLITIK AHO
AMERIŠKI ASTRONAVT ARMSTRONG
POSTAVA, RAST
AM. PISATELJICA FERBER
26
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja in bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje
2.	nagrada: bona za pici v gostišču Hochkraut Tremerje
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 81
Vodoravno: SPAKA, PARUN, INANA, ROŠ, ARI, MLADI, SRAM, KOV, ATE, ALOJZ IHAN, STREŽA, ENERGIJA, KRA-VARICA, ER, DR, LANE, ERA, PLAKAT, ES, JUHA, PRIČA, A, DEKOR, KALAHARI, ARABEC, FAVL, ONA, ASJA, ENDER, VR, SRB, ARAK, ATENEC, LEAN, STO, IMENO, AN, UREK, PIH, ČT, STANOVALEC, ŠKAF, TAČEK, ROLA, VERZ.
Geslo: Soustanovitelj in šef podjetja Apple
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon v vrednosti 20 evrov za hišne storitve Alojza Jurgeca, s. p. in bon za pico v gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Katarina Brežnik, Cesta v Šmartno 13a, Vojnik.
2.	nagrado, bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja, prejme: Estera Krajnc, Zabukovica 84, Griže.
3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Darinka Zamuda, Paneče 40b, Rimske Toplice, Zalika Mernik, Cesta Kozjanskega odreda 4, Štore in Cirila Suša, Pod gradom 1, Laško.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
	29	30	31	32	33	
Ime in priimek:
Naslov:
Ona: Malo ste zanemarili družabno življenje, zato povabila gotovo ne boste zavrnili. Vse preveč ste se navadili na prijetno družbo in zabave, pa tako sedaj brez tega enostavno ne morete živeti!
On: Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje, ki pa ste ga na nek način že skoraj pričakovali. Prepustite se prijetnemu vzdušju in izkoristite dneve, ki so pred vama. Prihaja vaše srečno obdobje.
Ona: Zapletli se boste v prepir s prijatelji, ki pa bo le prehodne narave. Kaj hitro bo sledilo premirje, ki ga boste pošteno proslavili. Srečali boste osebo, ki vam ne bo pustila mirnega spanca.
On: Če se boste preveč pehali za uspehom, se vam lahko kaj hitro pripeti, da boste na koncu presneto razočarani. Parter vam bo sicer stal ob strani, toda glavne nevšečnosti vas bodo vseeno doletele. Bo pa zato ljubezen toliko slajša.
TEHTNICA fl
Ona: Ste tik pred tem, da se ponovno obrnete po vetru in se prilagodite položaju, v katerem ste se znašli. Avantura bo sicer kar se da prijetna, vendar pa bi ne bilo slabo, če bi pomislili tudi na posledice.
On: Po glavi se vam motajo prav presenetljive misli. Toda ali se vam ne zdi, da ste kljub vsemu le malo preveč optimistični? Sestopite iz visokih oblakov na trdna tla, drugače se vam bo to v prihodnje še kako maščevalo.
HiUiUlMJm
Ona: Nikar ne odlašajte s pomembno odločitvijo, saj vas lahko vsak zamujeni trenutek stane celo bogastvo. Treba se bo precej potruditi, da boste izpeljali zastavljeni načrt. Ne pozabite, čas je denar!
On: Zajela vas bo velika delovna vnema, tako da enostavno ne boste znali biti na miru. Izkoristite to priložnost, da si naberete nekaj prednosti pred ostalimi, saj vas bo ta nenadna vnema zapustila hitreje, kot je prišla.
DVOJČKA ^ I STRELEC ^
Ona: Zdelo se vam bo, da ste nekaj zamudili, v resnici pa še prehitevate dogodke. Umirite se in poglejte okoli sebe in videli boste, da se vse razvija tako, kot ste si želeli. Ne pozabite, vse ob svojem času!
On: Še vedno se vam obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boste vsaj malo podvizali. Tudi druga stran je zainteresirana predvsem za dobiček in do vas ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev ...
Ona: Pogum vas bo rešil pred nečem, kar se vam v tem trenutku zdi neizogibno zlo. Ozrite se malo okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot pa se vam zdi. Ne pozabite, življenje teče dalje!
On: Igrali se boste skrivalnice s prijateljico, ki pa bo v tem videla tudi povabilo za kaj več. Na začetku boste sicer nekoliko zadržani, vendar pa bo poželenje veliko večje, kot pa ste si to predstavljali na začetku.
Ona: Bolje majhen uspeh, kot pa velika polomija. Zato nikar ne pretiravajte s preizkušanjem svoje sreče, saj vas lahko le-ta kaj hitro pusti na cedilu. Saj veste, bolje vrabec v roki, kot pa golob na strehi!
On: Zaradi višje sile boste morali prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boste predal delu, kar vam bo na nek način celo škodovalo. Pazite, da se ne boste preveč oddaljili od partnerke!
KOZOROG
Ona: Proslavljanja bo počasi konec, zato je najbolje, da se poskusite umiriti. Sprehod v naravo vam bo prinesel obilo presenečenj in čudovitih doživetij, torej uživajte v čudovitem tednu!
On: Tvegali boste veliko več kot običajno, vendar pa bodo tudi rezultati veliko lepši, kot ste pričakovali. Vse skupaj bo prav zanimivo doživetje, saj boste spoznali kopico izredno zanimivih ljudi.
VODNAR
P0M0C: AVTOHIPNOZA-hipnotiziranje samega sebe, RGOTINA-srbsko naselje pri Zajeiarju, SABADILA-rastlina iz družine lilijevk, SALADIN-egipt. sultan
Ona: Varujte se novih dolgov, predvsem pa se pazite tistih, ki se vam preveč dobrikajo. Pokukajte raje v njihove misli, ki skrivajo tudi takšne stvari, ki bi vam lahko v prihodnosti še kako koristile.
On: Prisiljeni boste uporabiti vsa svoja poznanstva, kajti le na ta način vam bo uspelo razrešiti problem, ki se je pojavil v vašem poslovnem svetu. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal nekdo, od katerega tega ne boste pričakovali.
DEVICA
Ona: Zašli boste v velike težave, ki jih sami ne boste uspeli razrešiti. Obrnite se na starega prijatelja, prav rad vam bo pomagal, saj še vedno ni pozabil obdobja, ko je tudi on potreboval vašo pomoč.
On: Ne verjemite ljudem, ki se niti sami ne znajdejo v življenju, sedaj pa bi radi učili vas. Zanesite se predvsem nase in videli boste, da je v vas več sposobnosti, kot pa ste si mislili.
Ona: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala vaša resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdignite, ampak ostanite takšni, kot ste bili do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same .
On: V zapleteni poslovni situaciji boste iskali pomoč in jo tudi našli, vendar pa ne tam, kjer ste jo pričakovali, ampak pri povsem nepričakovani osebi. Najprej vas bo to malce zmedlo, a si boste kaj hitro opomogli.
Ona: Od srca se boste nasmejali šali, ki jo bo povedala skrivnostna oseba. Ljubezen se lahko kaj hitro zgodi kar sama od sebe, še preden se boste dodobra zavedli. Poskusite - morda je ravno to tisto pravo.
On: S partnerko se boste domenili glede neke kočljive zadeve, ki vam zadnje čase ne da miru. Nad njenim odzivom boste prav prijetno presenečeni, saj vam bo predlagala natanko to, kar si vi niste upali.
KULAto^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN

Rodbinske vezi
Ob projektu Pripovedi v nastajanju sta se po daljšem času našla tudi zanimiva sorodnika, ugleden celjski farmacevt in vrhunski zeliščar Boris Jagodič in njegov bratranec, ali kot sam pravi - sestrič, dramski igralec Andrej Kurent. Jagodič je med drugim tudi glavni avtor naše hišne knjižne uspešnice Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Andrej Kurent je legenda slovenskih odrov, a tudi filmskega platna. Otroci ga poznajo po tem, da je v zdaj ponovno aktualnih Smrkcih svoj glas posodil zlobnemu Gargamelu. Povezuje ju ded Anton Adamič, oče Alojza Adamiča, ki ga tudi pri nas bolje poznamo pod imenom Louis Adamič in ki je izhajal iz kmečke družine, v kateri je bilo 13 otrok. Zaslovel je kot pisec, ki je, potem ko je leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, tam postal ugleden pisec, ki ga še najbolj poznamo po njegovem delu Orel in korenine. Družinsko srečanje ob ščepcu kulture posebne vrste sta si Kurent in Jagodič popestrila še s spominsko fotografijo pred Pelikanovim spomenikom.
BS, foto: GrupA
»No, za očeta občine si res še nekoliko premlad,« je župana Marka Diacija (levo) ob pomisleku, da bi bilo to nekoliko domišljavo, podprl njegov soimenjak, slivniški župnik Marko Šraml (na sredini). Srečko Krajnčan, predsednik KS Loka pri Žusmu, pa je bil nad novimi pridobitvami tako navdušen, da bi tudi tak naziv »požegnal«.
Kot bi se na sveže zaljubili
Prejšnji konec tedna so slovesno odprli novourejeno vaško jedro v Dobrini. To pa ni bil samo praznik za krajevno skupnost Loka pri Žusmu, ampak za celo občino Šentjur.
OS, foto: GrupA
Zvon in tablica
Da ne boste mislili, da se je znani celjski gostinec Pavel Matjaž z lestvijo odpravil vasovat po stari šegi. In to sredi dneva ob pomoči žene Ane!? Ne, dogodek je bil povsem druge vrste. Ker je Gostilna Matjaž iz Gosposke ulice med nedavnimi prejemniki blagovne znamke Gostilna Slovenija, ki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti slovenske kulinarike, sta lastnika nad vhod v gostilno ponosno izobesila bakreni zvon. Ta je znak podeljene blagovne znamke, na steno pa sta pritrdila še tablico z napisom Gostilna Slovenija. Oboje opozarja, da vam bodo vedno lahko postregli z domačimi dobrotami.
NC, foto: SHERPA
Čeprav je bilo v enem izmed govorov povedano, da zdaj v Dobrini vsem lepše sonce sije, ne samo »ta zaljubljenim«, so podžupan Robert Polnar ter svetnika Cveto Erjavec in Boris Belej ostali strogih obrazov. Razjasnili so se jim šele, ko jih je župan Diaci potolažil, da tokrat niso dobili nobenega pisma. Po petkovem cirkusu v Šentjurju jih tokrat na srečo nihče ni strašil z bombo.
Med tistimi, ki so novo podobo Dobrine najbolj srčno pozdravili, je bila prav gotovo Danica Rec-ko, predsednica društva Izviri. Če je župan Diaci v govoru dejal, da za ta kraj ne velja, da je daleč od oči in daleč od srca, je zato prav gotovo zaslužna tudi Danica. Najbolj vztrajno namreč skrbi, da meščani prehitro ne pozabijo na ta odročni del svoje občine. Za srčne zadeve z valentinovo tradicijo v Dobrini naredijo tako ali tako čisto dovolj.
Od Full Cool Demo Topa do Misije Evrovizija
Manuela Brečko iz Laškega se je prijavila na oddajo Misija Evrovizija, ker želi pokazati, da je rojena glasbenica, nastopiti pa seveda želi na »čarobnem« odru Evrosonga. Začela je v oddaji Full Cool Demo Top Radia Celje. »Dobro se zavedam, da se je tam vse skupaj začelo in sem zato hvaležna radiu in Simoni Brglez.« Če ne bi kot otrok sodelovala v tej oddaji, ne bi spoznala Igorja Korošca, vsestranskega glasbenika in lastnika glasbenega ateljeja Coda. »Lahko se mu zahvalim za vse, kar sem se naučila in glasbeno doživela v desetih letih. Vpeljal me je v prvi ansambel, me naučil igrati na bas kitaro in klaviature, pa tudi petja sem se učila v njegovem studiu, pri njegovem bratu, akademskemu pevcu Boštjanu Korošcu.« Čaka Manuelo Brečko enaka pot kot Anžeja Dežana? Tudi on je začel na Full Cool Demo Topu Radia Celje, nato zmagal na Emi in okusil čarobnost evrovizijskega odra.
NC