uto n.
Politima pneam * pnmmn,
-. 1 *
Lfublfana, četrtek 9, decembra 1920»
Štev. 278.
mm
•mm
VEČERNI LISTI
Posamezna Številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna Številka 60 vin.
Ceno po poltls
n celo teto . B lf— h pol leta . R » UM leta. R Zrni mesec. . R T—
LlBbljsis msiiCni 71
Zs Incsemftra mesti na R ir—
OretiniSfto to spran: Hopitarjeva ulica it S
Dredu teiefBi itn. 56
Da smo sl na jasnem.
, Konstituanta, ki je 28. novembra bila ^voljena, se snide 12. decembra. Namen ttOnstitnante je znan. Izdelati mora ustavo, «1 bo za celo dobo bodočih rodov tvorila temelj države. Jasno je, da je zato delav-v9 na tem delu konstituante silno inte-^»ano. Gotovo pa je tudi, da bodo sov-iaznjjfj delovnega ljudstva poskusili vse, a si ohranijo svojo izkoriščujočo moč še ?naPrej. Značil en vzgled za to našo trditev le načrt ustave, ki ga je izdelala večina fi£tse dosedanje vlade v Belgradu, Ta načrt Ponieni udai ec v obraz vsaki zdravi soci-gospodarski in ljudski politiki. Izvoljene poslance hočejo s prisego Kralju vezati, da ne bi — če so republikanci — glasovali za republiko; kralju ho-Cejo dati v roke vso oblast nad vojsko in ^romj uvesti hočejo centralizem belgraj-bankirske birokracije; slovenske de-z®'e hočejo zopet razbiti; nad posame^-f1!Bi okrožji in njihovimi zastopi naj vlada *ra!jevi namestnik, ki bo smel sklepe ^krožnih zastopov vreči v koš; poleg izmoljenih poslancev ljudstva naj vlada še ®e0at, ki bo igral vlogo cokli«; In tako gre reč dalje od. paragrafa do paragrafa, jak načrt je sklenila večina dosedanje vla-in ga hoče uveljaviti v konstituanti s Pomočjo svojih strank, Kaj pravimo mi »a to?
Da smo si na jasnem, povejmo mirno, a brez ovinkov! Krščansko socialno dc-avstvo je čuvar socialnih, političnih in gospodarskih pravic delovnega ljudstva. To cjavstvo je stopalo doslej vedno skupaj ' kjudsko stranko, .ker so njena načela načela krščanskega socializma, in ker J® njen program bi) program krščanskega ^lavstva, Program Ljudske stranke pa je ^ebovan v resolucijah naših katoliških shodov, se naslanja na neštete izjave franke, sledi iz vrhovnih načel, katerih držijo naše kulturne in gospodarske organizacije in ne more o njem biti nobenega ^voma, razen če gre za podrobno izpelja-v praktičnem življenju.
Program Ljudske stranke je demokra-fcčen v najširši meri. Glede uredbe države, [‘stave, političnih svoboščin velja za nas, zastopajo danes enotno vse katoliške franke sveta, predvsem nemški centrum j® partito popolare (ljudska stranka) v Ita-$i in kar smo zastopali od nekdaj: Ijud-3tvo je suveren in če ono postavlja temelje ®v°ji državi, nima nihče drugi pravice, je kaj vezati, volji ljudstva prejudicirati in ^ stavljati meje (Bachem: Staatslexi-^on*). Sicer pa je naša stranka to načelo J**ekla v Narodnem Viječu decembra le-** 1918. in se je to sprejelo od vseh strank ^goslavije v sporazumu s kraljevsko srbsko vlado in slovesno potrdilo od regenta. J-e so di-uge stranke iz raznih razlogov 5**nee ljudstvu dano besedo snedle, ima. Mudska stranka tembolj dolžnost to be-8edo zvesto držati,.
Program Ljudske stranke je socialen ^najobsežnejšem pomenu te besede. Ljud-5«a stranka je proti sedanjemu krivičnemu ^stroju človeške družbe, je dolžna koraki na čelu izkoriščanih mas za uveljav-!enje novega socialnega reda in ima v tem Ogledu program podrobno izdelan v te-5®» »Mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij« (Utrecht), v socialnih ®elih dr. Kreka in dr. Ušeničnika in v Principih, ki jih je podaril v programnem §°voru Ljudske stranke za konstituanto ***• Gosar. Tu ne more biti nobenega go-v®** o kakem senatu po starem načinu, o £?kera prikrajšanju delavstva za pravicc, si jih je tekom zadnjih desetletij pribo-»ilo, še manj pa o militarizmu, glede katera je edino krščansko stališče, da se ppolnoma odpravi in uvede ljudska mi-Enako zahteva krščansko socialni
Prog
ram mir vseh narodov, sporazum na J*°dlagi samoodlečevanja in popolno uni-vsakršnega odkritega ali prikritega ^Perializma pod kakršnokoli, četudi na-t*°nalistično krinko (Staatslexikon).
Program Ljudske stranke je vseskozi, ^ duhu in smeri, v samem bistvu, naspro-
:	' T® je kodeks r« vsako katoliško državno
VoUtfltot
Za hrvatske republiko.
Radičevo zborovale v Zagrchn.
LDU Zagreb, 8. decembra. (ZNU) Ob desetih dopoldne se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Hrvatske pučke seljač-ke stranke. Na skupščino so prišli vsi izvoljeni poslanci seljačke stranke. Zastopane so bile mnogobrojno tudi vse hrvatske županije. Na skupščino so prišli tudi tuji novinarji, in sicer: dopisnik lista »Ber-liner Tageblatt« iz Belgrada, dopisnik lista »Corriere della Sera«, belgr. »Pravde« in belgrajske »Tribune«.
Radič govori.
0 pol 11. je stopil na govorniško tribuno narodni poslanec Štefan Radič, ki je začetkom pozval k miru ter poudarjal, da je hrvatski narod dne 28, novembra izrazil svojo svobodno voljo, da bodi Hrvatska v mednarodnih mejah južnih Slovanov kol celota kmetska republika. Pravi, da to ni skupščina ene stranke, temveč skupščina osvobojenega hrvatskega naroda. Republika pomenja za hrvatsko kmetsko republikansko večino popolno zmago kmetskega prava, da bo kmet svoboden na svojem domu, da bo imel priliko in pravico biti popoln gospodar v svoji občini, da kontrolira delo v občini, okraju, županiji in v sami vladi in da kontrolira sam direktno. Kmet ima pravico in dolžnost, da vse one posle, ki jih mora sam opraviti, opravi sam brez kakršnokoli kontrole v svoji občini, v okraju in županiji, da opravi vse one posle, ki jih res zna, na one, katerih pa ne zna (sodstvo, inženirstvo, državne finance). pa lahko pazi, da se bodo res izvršili. Pravi, da ni res, da hujska kmete na urad-ništvo. Poudarjal je, da poslanci njegove stranke niti za las ne bodo popustili od hrvatskega kmetskega republikanskega pro-| grama, da bodo izvršili ta program v sporazumu s svojimi sosednjimi narodnimi brati. Politika hrvatske seJječke pučke stranke se ni izpremenila ter stoji še danes i na stališču, da so vsi Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari ena narodna celota, "V naših mejah, ki jih je ustvarila Evropa, hoče ustvariti skupno nevtralno kmetsko republiko, Stranka ne bo rušila sedanjo vlado s silo, opozarja pa, da je 240.000 žuljavih rok volilo z gumijevimi kroglicami za republiko. Protivnik je revolucije, morda pa bo skupni hrvatski narod prisiljen k revoluciji na vsem tvojem zgodovinskem ozemlju. Ako bi Srbi tudi ne bili naši bratje po jeziku in življenju, bi mi bili z njimi, ker hočemo živeti-človeško življenje v slogi z vsemi svojimi sosedi, ali dve kraljevi vladi, italijanska in srbska, sta si v strahu pred komunisti razdelili hrvatsko Primorje in nam vzeli Reko, Istro in Zadar. Tega ne priznamo, Mi smo hrvatski kmetski narod, po soglasnem sklepu hrvatski sabor neodvisne hrvatske države in po glasovanju ogromne večine volivcev kmetska republika. Smo proti vsakemu koraku, dejanju in besedi, s katerim bi se današnje faktično stanje rušilo s silo, na miren in pravičen način bomo oživotvorili svoj program. Pri volitvah je zmagala človečanska kmetska duša. Ako bodo volitve v vsej državi uničene, bomo dobili zopet še večjo večino, ne samo na Hrvatskem, temveč tudi v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni, Herce* govini in Vojvodini. Hočemo kmetsko republiko sporazumno z brati v mejah, ki nam jih je dala Evropa.
!	Sklepi in prisega.
Po govoru Št. Radiča so bile sprejete nastopne resolucije;
1. Stranka se ne imenuje več Hrvatska pučka seljačka stranka (HPSS), temveč Hrvatska republikanska seljačka stranka ali Radičeva hrvatska seljačka stranka (za obe nazivanji kratico: HRSS).
Nato so prisegli poslanci stranke, da bodo na vsak pravični način delali na to, da se Hrvatska uredi na temelju pravice samoodločbe v sporazumu z jugoslovanskimi narodi v nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ena narodna celota in da bodo v tej nevtralni kmetski republiki oživotvorili za vse stanove enake človečanske pravice, za kmetski stan pa popolno kmetsko pravo. Za njimi so prisegli tudi vsi navzočni skupščinarji v enakem zmislu.
2. Druga resolucija zavzema stališče HRSS napram konstituanti, da so njeni poslanci pripravljeni iti v Belgrad, toda samo s pogojem, da v konstituanti ne bi bili majorizirani, da so pripravljeni raztovarjati se z zastopniki Srbov in drugih narodov v Jugoslaviji; ako bi sc ne sporazumeli, bi se razšli. V hrvatski banovini zahtevajo, ker imajo večino nad vsemi drugimi strankami, zase bansko mesto in vlado. Protestirajo proti temu, da bi morali poslanci v konstituanti najprej priseči kralju.
3. Tretja resolucija pravi, da je HRSS debila 240,000 svobodnih hrvatskih kmetskih glasov, za 100.000 več, kakor vse druge stranke, da vsled tega smatra stranka to volitev kot plebiscit za nevtralno hrvatsko kmetsko republiko v današnjih mejah južnih Slovanov, agvzemši mejo proti Italiji.
4. Po načelu pravice samoodločbe ima HRSS pravico, da prevzame v banski Hrvatski vso državno vlado in upravo v svoje roke tako, da belgrajska vlada prizna hrvatski državni sabor, ki izmed sebe izbere bana oziroma predsednika republike banske Hrvatske in vlado za vse državne posle, kakor je to bilo faktično in pravno na Hrvatskem od prevrata do 1. deccm-bra 1918,
5. HRSS smatra današnjo bolgarsko seljačko stranko in bolgarsko seljačko vlado za naravnega zaveznika pri delu za nevtralno jugoslovansko zves:no republiko Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov navzlic temu. da je današnja bolgarska seljačka stranka še monarhistična. Obenem bo stranka poizkušala, da sporazumno z drugimi kmetskimi strankami v Srbiji, Bosni, Dalmaciji, Sloveniji in Vojvodini z ustavo zajamči kmetski značaj zvezne jugoslovanske republike, tako da bo počenši od občinskega odbora do vseh ministrstev kmetski narod ali sam reševal svoje posle, ali da jih bo direktne nadziral po svojih kmetskih poverjenikih.
6. Zadnja resolucija govori o republikanskem pokretu med južnimi Slovani, da bo stranka poizkušala stopiti v čim tesnejše stike z drugimi republikanskimi skupinami Slovencev, Bolgarov in Srbov.
Po 12. uri se je skupščina mirno razšla. Na vsej skupščini ni bilo nikakih incidentov ali izzivanj.
ten vsakršnemu šovinističnemu, buržoaznemu, kapitalističnemu in reakcionarnemu državnopolitičnemu in gospodarskemu programu. Ime katoliško ne sme biti vezano z nobeno obliko družabnega ustroja imenovane vrste. Naše ustavno načelo je obči blagor. To zahteva od nas naše krščanstvo, naša bodočnost.
Končno je naš program avtonomističen. Tako so urejene danes vse napredne države:	angleška	zveza	držav,	nemška
zvezna država, ruske sovjetske republike, Avstrija, Zedinjene države, Mi zahtevamo avtonomijo Slovenije v celem njenem se-
danjem obsegu z zakonodajno oblastjo v okviru splošnih državnih zakonov z vlado, ki bo v avtonomnem delokrogu ljudski samoupravni zbornici odgovorna.
Tukaj se ne da nič omajti, nič odvzeti, nič popustiti. Kdor je videl naše ljudstvo na shodih in kdor pozna smer kulturnega dela v naših društvih, od akademičnih počenši pa do ljudskih izobraževalnih, si je popolnoma na jasnem. Od tega Ljudska stranka ne more in ne sme odstopiti, na.) stane, kar hoče.	v
In da smo popolnoma na jasnem: Od tega načela krščansko socialni proletariat ne bo popustil niti za las, četudi bi
ostal v tem stališču zaenkrat popotno«* osamljen. Toda mi vemo, da je to, za kar se zavzemamo mi, stališče vsega krščan« skega ljudstva na Slovenskem. In zato se zbiramo, da skupaj korakamo!
Shod delavskih zaup* Hikov za Liubijano.
V nedeljo 12. dec. ob 10. dopoldne se vr5i shod delavskih zaupnikov za Ljubljano v prostorih I. delavskega konzumnega društva Kon* grešni trg št. 2. (Zvezda.)
Nov politični položaj zahteva, da se delavstvo orientira in zasliši poročilo. Somišljenike vabimo, da se odzovejo vabilu.
Mednarodna strokovna zveza.
(Izvirno poročilo.)
Koln, dne 3. dccembra 1920*
V tretje že sklicuje sejo mlada krščanska strokovna internacionala. V Bazelu se je sestavil vrhovni odbor, v Utrehtu je dobil podrobne obrise mednarodni strokovni list in bodoče leto naj začne v Kolnu razgovor o svetovnem gospodarstvu in stališču krščanske strokovne internacionale.
Mednarodna revija izide že ta mesec. Njen naslov slove: ,M od narodni ob« 2. o rc mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij. Ali francosko: : Rovu® Internationale de la Con. Int. dea Syndi* cats ChreticuSs'. Ta revija bo izhajala rodno šestkrat na leto. Prva številka bo obsegala dvajset strani. Naroča se pri mednarodnem tajništvu na Nizozemskem v Utrehtu. Tiskana bo v francoskem jeziku in v tistem, v katerem bo oglasenih dovolj naročnikov. V nemščini bo tiskane prve številke 1000 izvodov.
Poleg revije je obravnavala mednarodna seja v Utrehtu 9. in 10. novembra
o	včlanjenih strokovnih centralah iz raznih držav, o zvezi z njimi in med njimi, njihovih giasiiih in o čem vse mora biti obveščeno mednarodno tajništvo.
V Kolnu so se sešli 13. do 15. oktobra tovarniški, transportni in živilski delavci. Svoje zadeve so sporočili mednarodni pisarni v Utreht. Ta jih sporoči strokovnim centralam po državah. Mednarodna seja bo obravnavala o njih 12. januarja 1921.
Z Jugoslovansko strokovno svežo in Čelioslovaki bo poseben razgovor o važni zadevi.
Dnevni red za sejo strokovne internacionale 12. januarja iti naslednje dni v Kolnu ie sledeč:
1. Poročilo o delu tajništva.
2. Poročilo o sklepih vodilnega odbora.
3 Poročilo o položaju strokovnih central po državah, posebno o Avstriji, Ogrski, Jugoslaviji in Češkoslovaški.
•i. Poročilo o strokovnih internacionalnih sklepih o odnosu teh internacionalnih central do osrednje.
5. Tovarniški delavci in delavci v živilski industriji.
6. Predlogi vodilnega odbora.
7. Proračun za leto 1921.
S.	Priprava za svetovni gospodarski program. (Da se upostavi posebna komisija.)
9. Brezposelnost in vprašanje valute.
Ta dnevni red kaže, da je mednarodna krščanska delavska zveza odločena poseči z vso odločnostjo v gibanje svetovne-gla proletarijata ter ga usmeriti po načelih krščanskega socializma. Dolžnost jugoslovanskega krščansko-socialističnega proletariata bo. da bo v tem gibanju dejansko pomagal in soodločeval.
ZA STANOVANJA ŽELEZNIČARJEV.
LDU Belgrad, 8. dec. (ZNU) Prometno ministrstvo je zahtevalo 7 in pol milijona dinarjev kredita za stanovanja za želez« niško osobje po vseh večjih mestih, kjer je pomanjkanje stanovanj.
gg »v^.
»VeHttfhf lis?«,' 3n« 9. JfeeemBrtt 1926*
iStev. 218,
iia,in»
France Ž.j
Ustavni načrL
(S posebnim ozirom na člen 67.)
Ko so po razpisu volitev v KonŠtitu-anto začele prihajati iz Belgrada vesti, da se ministrski svet resno bavi z ustavnim načrtom demokratskega ministra Draško-viča, je zapisal »Večerni list« drastično primero, da je to prav tako kot bi se lunin kovač menil z Venero o povzdigi konjereje na Saturnu. Pisec teh besedi je hotel povedati, da nima sedanji ministrski svet prav nobene pravice, določati ustave in jo prejudicirati bodoči ustavodajni skupščini, v katero je ljudstvo volilo poslance nalašč zato, da dajo državi moderno, demokratično, socialno ustavo, Jasno je, da konštituanta ne sme priti pred pisan ništerc, ki je ob kraju votel, na sredi ga pa nič ni, zato je čisto prav in naravno, da se snide le-ta že z dogotovljenimi ustavnimi načrti v rokah. Poedine in posamezne politične skupine naj bi ne prišle brez ustavnih načrtov v Belgrad!
Kaj drugega je seveda, ako se ministrski svet, sestavljen v pretežni večini iz demokratov in srbskih radikalcev dva meseca resno peča z ustavnim načrtom, ki ga sprejme, razpošlje ministrom in ga kot generalni predlog predloži konštituanti v pretres in odobritev. Dejstvo je seveda, da konštituanta ta predlog lahko v celoti, ali še vsaj v bistvu zavrže, toda če premislimo, da stojita za tem načrtom dve največji stranki v državi: radikalna in demokratska, ki štejeta do 190 poslancev, ki predstavljata tri četrtine srbskega naroda, potem moramo reči, da je konštituanta izvoljena satno za to, da prikima slabim ministrom iz nezmožnega bivšega narodnega predstavništva.
Ustavni načrt, ki je pravkar zagledal beli dan, je najzalostnejša slika brezglave politike jugoslovanskih političnih mogotcev, ki z »grajenjem« državo — podirajo, Neki mlajši ljubljanskih doktorjev je imel pred nedavnim časom na nekem zabavnem večeru govor, katerega jedro je bila želja, postati minister za konštituanto, ker ta v resnici nima prav nobenega dela. Prepričan sem, da bi mu bil g. Markovič pritrdit Kdor si predstavlja, da je bedel g. minister demokrat Markovič pozno v jesenske noči, ko je premišljeval dejanski položaj jugoslovanske države in dejansko stanje in potrebo njenih državljanov, hoteč v 10 oddelčnem in 75 členskem ustavnem načrtu poriniti državni voz iz blata, v katerega ga je v teh letih potisnila negotovost in upravna korupcija na vseh koncih in krajih, ta se bridko moti. Ne! G. Markovič ni bedel. Spal je in angelci so mu, igrali. Spal je celo vojno, prespal je svetovno revolucijo, prespal je socialno-poli-tične potresne sunke in spi sedaj, ko so protidržavni elementi zadobili precejšnjo moč in oporo v izrazu ljudske volje. Ko je namreč prišel migljaj — kdo bi pravil od kod —- je g. Markovič površno pregledal bivšo srbsko ustavo in nekaj dostav dru-;ih monarhij, prijel pero v svojo desno ro-co in pisal ter prepisoval. Kaj demokracija, kaj socialna politika, kaj avtonomija! Evo ga — načrta! Tu je! Demokratje so za njim in radikalci, sedaj pride še nekaj manjših grup kot »samostojni« itd., večina je zagotovljena, ustava sprejeta in — mirna Bosna!
Kaj pa sedaj? Najprej moramo po vda-riti: V svoji celoti je ustavni načrt' strogo centralističen, absolutističen, protisocialističen, trdna opora kapitalizmu in izkoriščanju. Ko bo ta načrt sprejet, potem bo imelo delavno ljudstvo neznosen položaj. Vsak boj za obstanek bo pomenjal boj zoper državo in njeno edinstvo, bo pomenjal nevarnost za »obstoječi pravni red«, bo pomenjal v ustih »državnotvornih« strank
—	veleizdajo. Boj zoper obstoječi krivični kapitalsitični družabni red, boj zoper izrodke kapitalizma, bo veljal ta boj proti državi, kajti na svitlo dani ustavni načrt ščiti kapitalizem na celi črti in ga jemlje pod varno državno perol. Bodimo realni politiki in povejmo, da je danes dano nad dve tretjini jamstev za sprejetje in odobritev tega ustavnega načrta v konštituanti!
*— Demokratje in radikalci imajo 190 poslancev, in ti so načrt sprejeli. Ako bi ga ne bili, bi bila Vesničeva vlada že zdavno frčala. Jasno je, da stoji jugoslovanski, predvsem pa slovenk proletariat pred naj-čmejšimi preganjanji kapitalističnih reakcionarjev. Edina rešitev je sklopitev vseh trpečih v eno samo močno organizacijo, ki bo klubovala vsem viharjem toliko časa, dokler ne prodre luč krščanskega socializma tudi v belgrajske kapitalične noči. Ustavni načrt je celotnemu programu Ljudske stranke tako bistveno nasproten, da je vsak dvom o zadržanju stranke napram njemu izključen, da postane potreba po združitvi vseh avtonomističnih in socialističnih elementov v svrho najstrožje opozicije napram demokratsko-radikalni reakciji samo po sebi umljiva. Cilj vsaki opoziciji, ki je pametna in stvarna, je vlada. Iz tega pa sledi, da mora trajati opozicija toliko časa, dokler ni v celoti zlomljen mi-
i
Hiaristični, kapitalistični, centralistični ustavni načrt, ki pomenja podkrepitev nadvlade kapitala med delavnimi stanovi, ki pomenja potemtakem razpad države, kajti izven diskusije stoji danes dejstvo, da je vsaka država uničena sama v sebi, ki ne omejuje kapitalizma, ki ne utisne poti novemu družabnemu redu.	.	,>-,i	;
II.	člen 67, ustavnega načrta.
Kot že rečeno, je ves ustavni načrt izrazito kapitalističnega značaja, strogo antimoderen in protisocialen. Skrpucati ga je mogel le mož in odobriti ministrski svet, ki je že zdavno odživel naše dni. Paragraf za paragrafom bo človek lahko raztrgal, vendar je to naloga tozadevnih po-klicancev, zlasti zvoljenih ljudskih in delavskih poslancev.
Slovenski proletarec se mora danes jasno in trdno zavedati, da je svaka ustava temelj države, ki drži desetletja in stoletja. Za izpremembo kake ustavne določbe je potrebna v parlamentu dvetret-jnska večina, k je le redkokdaj dosegljiva. Ves strankarski ustroj v Jugoslavji kaže, da bo steklo še precej Donave v morje, preden bodo dobile po sprejeti ustavi av-tonomistično-socialistične struje z dvetret-jinsko močjo državno krmilo v svoje roke, Zato bo imelo sprejetje kapitalističnega ustavnega načrta za posledico neizrečno podkrepitev kapitalizma in njega privržencev.
To nam najjasnejše dokazuje člen 67. ustavnega načrta, ki pravi, da je imetje zajamčeno, Z imetjem je mišljena zasebna last. Ta stavek ustavnega načrta je navidez tako nedolžen kot jagnje, v bistvu pa je krvoločnejši kot volk, kot bomo razvideli iz naslednjega.
Imetje je krivično ali pravično v dvojnem zmislu. Krivično z moralnega stališča, ako je bilo pridobljeno krivičnim potom proti predpisom krščanske etike in človeštva sploh, krivično iz socialnega stališča, ker neomejeno imetje ali last nujno pospešuje prepad med imajočimi in nema-niči, škoduje torej človeški družbi in njenemu, smotru, ki je skupni obči blagor. Imetje v prvem slučaju moramo zavreči absolutno, popolnoma. Kar je krivica pridobila, naj ne obstoji. Imetje v drugem slučaju zametamo relativno vkljub temu, če je bilo pravičnim potom pridobljeno. Kajti vsako imetje, ki po svojem obsegu škoduje človeški družbi, se mora omejiti najmanj na ono količino, ki ne bo vstanu niti najmanje škodovati splošnim koristim. Najvišja premo-ž en jska mera — kot jo je zahteval v volivnem proglasu SLS dr. Gosar, — je danes nujno potrebna. Ustavni načrt, ki te mere ne predvideva, ne odgovarja dejanskim potrebam in duhu časa, zato je njegova določba o »jamčenju, imetja« ne le nedopusten, marveč naravnost škodljiv interesu državljanov v in države sploh!
Ako je »imetje zajamčeno« v ustavi brez ozira na njega višino, potem je izključena vsaka socializacija obče koristnih produktivnih sredstev, potem bo ostal podprt kapitalizem na celi črti, proletari-jat pa bo naraščal, hiral in — umiral. A hirala in umirala bo tudi država, kajti vladavina, ki se ne zaveda, da gremo danes hitrih korakov čisto novemu družabnemu redu nasproti, je pisana smrti. Za nas pa je jasno, da od načela socializacije ne odstopimo niti za las! Dr. Krek, ki je ustvarjal pravično Jugoslavijo, bi se obrnil v grobu, ako bi mi ne bili najhujšega boja proti kapitalizmu,. Osebno last načeloma priznamo. Ne priznamo pa neomejenega imetja, ki ene tlači, druge pa redi brez dela njhovih rok. Vsak član človeške družbe ima pravico do obstanka, zato pa ima na drugi strani dolžnost do — dela, ako seveda ni delanezmožen. Iz tega splošno-veljavnega načela sledi, da ne sme nihče imeti toliko, da bi živel iz dohodkov brez dela, ako pa ima, se morajo njegovi dohodki brez dela obrniti splošnosti v korist. Tega načela ustavni načrt ne pozna, ker so ga sestavljali zastopniki in podporniki kapitalizma, Jugoslavija hoče potom demokratov in radikalcev postaviti merilo za kvaliteto državljanov — imetje. To je eden glavnih kapitaističnih nazorov, ki mu je treba v moderni ustavi spodmakniti tla. Krščansko delavno ljudstvo je zahtevalo, zahteva in bo zahtevalo, da postane merilo za vse državljane — delo. Zato ne prizna neomejenega imetja, zato hoče postaviti najvišjo in najnižjo premoženjsko mero, zato hoče ustavo, ki bo res ljudska in demokratična. Člen 67. ustavn. načrta bi se moral glasiti: Imetje naloga dolžnosti do družbe. Stranke, ki bodo glasovale le za člen, ki je v ustavnem načrtu, so pisane obsodbi delavstva. Za Ljudsko stranko je pot jasna.
III.
S temi besedami sem hotel delavstvu pokazati, kako važni so paragrafi, ki jih bo sklepala konštituanta. Čas je, da ljudstvo dokaže, da je politično res zrelo. Naj ne čita zavitih časnikarskih poročil. Samo naj se zanima za ustavni načrt, samo naj se kritičnim očesom opazuje delo lam doli, Potem bodo imeli demagoški govorniki malo besede in veljave, ker bo ljudstvo
samo spoznalo pravo pot in ljudi, ki jim zaupanje dejansko gre.
Ljubezen do delavstva se kaže v delu, ne v besedah. Rešitev delavskega vprašanja je istotako v delu in ne v besedah. Kot kaže vse, se bo moralo delavstvo samo iztrgati iz krempljev kapitalizma. Zato pa je treba strniti vrste organizacije. Delavec, zavedi se te nujne potrebe, in ti katoliški inteligent, krščanski socialist, ali ne čuješ Kreka iz groba: »Kje ste, moji sinovi?« — Na plan!
Delavski bo] v zapad-
ni Evropi.
Pariz, 1. decembra 1920.
Rusija je odslej republika svetov delavskih, kmetskih in vojaških poslancev. Vsa moč, centralna in krajevna je v rokah teh svetov. Ker je edini cilj sovjetske republike, izko-riščavanje človeka po človeku odpraviti, odpraviti razredne sloje v človeški družbi, uničiti brez usmiljenja izkoriščevalce, popolnoma preustrojiti človeško družbo po principih socializma se sklene:
1.	Da se odpravi zasebna lastnina. Rudniki, podjetja, zemlja v mejah te republike so odslej last delavcev vojakov in kmetov...
2.	Ruska republika je socialistična družba delavcev. Politična nadoblast in vodstvo je v rokah sovjetov ...
Evo začetka ustavnega zakona boljše-viške Rusije. Stari režim privatnega podjetništva, sestav politične uprave je odpravljen. Delavskim masam se preda v skupno last zemlja in vse pridelovanje, gospodarstvo države. Delavske mase so poklicane, da vodijo in kontrolirajo politično in gospodarsko življenje države.
S tem si pridržimo kritiko, če se je pni paragraf ustavnega zakona izvedel, in če je dveletna izkušnja socialne produkcije te principe tudi odobrila. Sodrugi iz socialistične internacionale to zanikavajo
sami.
ene in iste tovarne so se združili v st«1 novsko organizacijo in skušali skupno P j1' siliti podjetnika, da jemlje ozir na njih »v* ljenjske pogoje. To združevanje delavstva so hotele liberalne vlade omejiti »ker ne sme s silo pretrgati toka svobodnega razvoja gospodarstva«.	- ^ j*;
V	sredini preteklega stoletja 80 s® vde* lavci vrgli v politični boj, da kot idocb stranke v parlamentih (govorim to ? Angliji in Franciji) prisilijo vlade do pr** znanja delavske svobodne združevalo pravice. Anglija je po dolgem bojevanj dovolila delavcem leta 1875., da se sm®J združevati v brambo stanovskih interen *
Strokovno gibanje je doseglo vej. S" ski razmah. Ne delavci enega P°“l C ampak delavci ene in iste stroke izeel® žave so se združili v mogočne sind**® (strok, zveze). Delavska borba je <to»* drugi značaj! Ker je posameznik pr®®*? da si zagotovi v delavski pogodbi s nikom zadostno plačo, so te državne delavcev posamezniku odvzele pr®y*^| napraviti delovno pogodbo. Odbor te tl#® in stotisoče množice organiziranih deW cev izdela delovno pogodbo in jo da v f® delavcu, ako gre prosit za delo. Če se j0 lodajalec brani, mu grozi ustava °*?ra..^jj| brutalno orožje, ki so ga iznašli sinui»*, da omehčajo odpor podjetnika. To j, imenovali dobo »kolektivne V°%0^ b ec. Delodajalec ne vidi več posa®e®^ ka, nekaj nevidnega ga je nadomestil0
gc n.-, nrirraiu \r tnva7’ni uniDtlU 2**^
Vendar se bere v teh besedah jasno in kratko in odkrito, da je z rusko revolucijo delavsko gibanje prišlo v drugo, novo dobo. Ako socialistični programi prejšnjih let vsebujejo zahteve po podružabljenju produktivnih sredstev, je to bolj filozofič-na zahteva, za katero niso imeli pripravljenega praktičnega načrta. Nam, bodimo odkriti, je pa pri besedi socializacija zastala sapa. Vse delovanje delavskih organizacij se je v dejanju osredotočilo okoli skrbi, delavcu izboljšati življenjske pogoje v tovarni, varovati ženo in otroke, priskrbeti zdrava stanovanja, zadostno plačo, urediti delovno dobo, dati delavcu zavarovanje za bolezen in starost, ga gospodarsko iztrgati iz odvisnosti od kapitalističnega trga, bilo je to socialno delo za sloj.
Danes, ko je boljševizem izvedel vsaj v velikih potezah komunistični manifest K. Marksa, danes je postala beseda socializacija že bolj domača in namesto te praznote, ki jo je vsebovala prej v raznih programih, je vzela jasno obliko in svet je napolnjen z načrti. Tudi krščanski socialni politiki, ki delajo v socialnem življenju, so jo prevzeli, preštudirali in našli, da ni nevarna. Podružabljenje produktivnih sredstev je napisana kot poglavitna zahteva »Krščanske delavske Internacionale«, ki se je ustanovila marca 1919.
Ali se govori o čisti socializaciji ali o sodelovanju delavcev pri državnem gospodarstvu, soakcijonariatu, o sodelovanju delavcev pri v o d s t vu industrij to so le različni zbori, različni odmevi tistega klica, ki kliče danes delavca v novo dobo. Socialni politiki so dobili nov velik predmet, pripravljati preobrazbo gospodarskega življenja, pripravljati vstop delavskih mas med podjetnike v pridobivanje v 20. stoletju.
V	katerih mejah se je vršil delavski boj dosedaj? Spomnimo se v naglici na znane dobe v tem zanimivem osvobojeva-nju enega celega sloja.
Liberalne ideje so postavile na oltar posamezno osebo ,svobodo vsakega posameznika, svobodo vere, morale, svobodo tudi v pridelovanju, v trgovini. Nikake ovire ne sme imeti človek, da more razviti svojo osebnost, potem šele bo napočila doba udobnega življenja za človeški rod. Tega liberalnega boja svobode in nebrzdanosti so kruta leta do našega najnovejšega časa strgala z oltarja in mu odkrila njegov obraz.
Nebrzdana želja po dobičku je udarila delavsko rajo, to je zadosti, da pozabimo na ves čudoviti razmah industrije in trgovine. Spočetka je bil delavec sam, čisto sam, kadar je šel prodajat svoje delo podjetniku. Podjetnik ga je smatral kot blago. Če ne rabim čevljev in mi jih kdo ponuja, jih bom vzel za nižjo ceno. Ako se je predstavilo podjetniku več prosilcev —• ki morajo živeti! — je to delo seveda kupil po ceni. Pozabilo se je v tej dobi, da delo ni popolnoma podobno blagu, ampak, da mora delavec s plačo tudi živeti. V tej dobi se je začela delavska solidarnost, Delavci
sedaj se ne pogaja v tovarni, ampak vidno močjo s sindikatom,	^
V	očigled tega strokovnega zdru^j nja delavskih mas so posamezni uvideli, da so brez moči, da morajo jeti vsake pogoje ali pa zapreti^ tovflvJ. Zato so se skoroda sporedno začeli VK. ževati tudi med seboj v to, kar se in*ej*i »p a t r o n a 1 n i sindikat«, v ^r?*gjo no zvezo podjetništva. Tudi oni strašno obrambno orožje: lockonnt,
ritev tovarne in odpust delavstva. , ^ Sedaj si nista stala nasproti več 0
vec in delodajalec, ne več tovarna m
zdru-
ženo tovarniško delavstvo, ampak ve.
ska sindikata Strokovna zveza rua na čelu ji vodstvo izšolanih mož z m1***J j skimi zakladi stavkarskega fonda n®
strani — na drugi Zveza vseh posest0^0,
auaiu ----- na	ur	ugi	■»	ovu	r	,♦	j*
premogovnikov z milijonskimi zakladi *** zaslombo na denarne zavode.	^
Prej se je pogajala v tovarni, se pogaja daleč izven tovarne, nekje, se znajdejo pri skupni mizi odposlane* ^ lavcev in odposlanci podjetnikov. A*® ti dve sovražnici nista pobotali, ako st® ščili skupaj, je bila katastrofa s®* jj strašnejša, kakor prej, ko je jokaje družinski oče podjetnika, da ne hajati s plačo. Ko so ti strašni gospoduj sunki začeli ogrožati življenje in yarL)ed države, je bila prisiljena, da je stopil®JJL ta brutalni boj, ker ji ne sme biti vs0®, če se vsak hip prekine produkcija 2® rodno gospodarstvo potrebnih 1 zd®**®L Tudi ji ne more biti vse eno, ako V dovitem boju troši narod svoje ene5^ Ker ima kot svojo poglavitno dolž** * skrbeti za dobrobit svojih državljan0'!*,,, skušal adržava ta nevarni konflikt s % jim posredovanjem omiliti ali vsaj njevt posledice. Država je bila prisiljena socialne politike. Zopet je nov faktor v delavsko borbo. PosredoV^*
naloga države je težavna. Na eni v upravičene zahteve po osvobojenjui2 nosti, na drugi pa se vidi revolucioB®^. os proti celemu druažbnemu življenj#. inerava ga uničiti in nadomestiti s s001 stičnim.	.	$
Država mora torej previdno dat* ^ doščenje delavstvu in njih človeški# > htevam, z avtoriteto zakona izboljšati j, govo stanje, pa tudi znati odbiti rev0*,^ onarne težnje in ohraniti možnost striji, da serazvija. Stopoma so social# koni reševali vprašanje delavskega 2% rovanja, delavskega varstva, delovne 0 ^ zaslužka. Mnogokrat je država izven U®^ nega zastopništva stopila v pogovore 2^ lavskimi in patronalnimi sindikati, tjjj)' mislimo na 4 milijonsko zvezo angl rudarjev, železničarjev in transportni0 j, lavcev, vidimo, da je država večkrat ki, tulirala in prisilila v kapitulacijo tudi P^e jetnike proti njih volji. Na ta način, k jj je razpravljalo o delavskih pogojih jj. glavami delavstva in podjetništva, j® A
kokrat bilo mogoče brutalni spopad, fjf
in lock-ount, ali popolnoma odstranil* ga pa vsaj omejiti in skrajšati. ^ jjf Delavcu se je v tej dobi državB0 J
tervencije dovolilo še več. Priznala 60p0j je kontrolna pravica, če se re#r$
pravica,
izvajajo sklenjene pogodbe in social*1* m; koni. V to svrho so se imenovale ‘L J
.... -i <fiM
delavske kontrolne komisije. Se ved J določevanje plače se je mnogokje P*Ljjj stilo »tovarniškim komisijam«, £’c,ftta •*'
nim iz zastopnikov delavcev in podj®#J
na takoAJi
Tukaj se spominjam — —_ »Deleglerte« — zastopniko — v svin00 rudniku v mežiški dolini, ki eo v p0®, skih, manjvažnih zadevah bili Polcl1 za posvetovalno mizo v tovarno skup jf zastopniki ravnateljstva. Spominjam ® 'J je delavstvo visoko spoštovalo to vp0 'J in ga smatralo za priznanje od etra# m
Štev- m
*Ve?eiwJ list«; <ftie 8ee*mEra 1920,
Sfraa S.
nateljstva, da ima delavec sam pravico so-odločevati pri svoji usodi. Akoravno so ti zastopniki imeli bolj moralni značaj, »tovarniški sveti :; kot so se pojavili po Nemčiji okrog 1389—1890 so igrali veliko vlogo, dokler niso padli nazaj na značaj častne reprezentaeije.
Velikanske zmage je doseglo delavstvo tekom tega svojega pohoda in hvala res gibčni, diplomatski politiki zahodnoevropskih držav, ki je odbrusila ostro revolucionarno os, in hvala razmahu krščanskega sindikalizma, ki je prinesel v ta brutalni hoj tudi ideale, tudi nadnaravna, verska čustva, ki vsikdar opleminijo brutalnega človeka.
Danes stoji delavec pred vratini tovarniškega ravnateljstva! To je novi korak, ki ga je napravil in to je že jasna zahteva, ki se da izluščiti iz vseh meglenih debat
o	podržavljenju in podružabljenju. V treh smereh gre to gibanje.
Strokovne organizacije so potegnile v delavski boj milijone direktno zainteresiranih pa tudi posredno iuteresirauega dr-žavljana-konzumenta, akoravno bi se ne kotel baviti s tem vprašanjem. Občni zbori sindikatov so veliki ljudski parlamenti, kjer se rišejo pota državnemu gospodarstvu. Ni čuda torej, ako danes delavec zaideva preuredbo zakonodaje. Gospodarska stran naj se odtegne parlamentu in naj se izroči sindikatom. Njih sklepom se naj da Tuljava zakona. Prva zahteva! Sodelovanje delavstva pri vodstvu državnega gospo-. (larstva.
Ako je delavec danes upravičen, da soodločuje pri velikem številu vprašanj tovarniškega obrata (plača, delovna doba, varstvo, higijena), ali ni čuda, če zahteva sodelovati pri celem obratu, to se pravi pri tehničnem in denarnem vodstvu tovarne? Druga zahteva je torej: Sodelovanje delavstva pri vodstvu posameznih tovarn.
In še en korak se zdi danes delavcu Upravičen. Ako sodeluje povsod, potem mora imeti tudi dobičke svoje pomoči. On se noče dotakniti posestva, kapitala podjetnikovega, on hoče imeti samo svoj delež pri dobičku. On prinese delo, podjetnik da kapital, torej gre dobiček na podjetnika in ua delavca. Tretja zahteva. Soudeležba pri razdelitvi dobička.
Te zahteve niso več zahteve sloja po osvoboditvi sloja, ampak spadajo v vrsto vprašanj o preustrojivi moderne industrije.
V	naslednjih dopisih bi bilo dobro jasneje omejiti vsako zahtevo posebej in opozoriti na razne poizkuse, ki so se dosedaj storili v posameznih državah.
Prvi dijaški praznik.
Včeraj je naše dijaštvo zvesto svojim sklepom, ki jih je napravilo na prvem Orlovskem taboru v Mariboru slovesno obhajalo svoj prvi praznik.
Vesel je bil ta dan in vsakomur, ki je gledal te velike vrste navdušene, odločne in neumorno delavne naše mladine, se je dvignila duša v svetem ponosu in radostnem spoznanju — bodočnost je naša.
Pokazal nam je ta dan, da bo vsakoletni dijaški praznik najboljše merilo moči katolškega dijaštva, kjer bomo mogli soditi ne samo njihovo številčno moč ampak tudi notranjo vrednost.
Otvoril je slavje predsednik pripravljalnega odbora, pravnik Ivo Peršuh na predvečer praznika ter v kratkem podal njegov namen za spored, Dr. Engelbert Besednjak je pozdravil mlade tovariše v imenu katol. akad. starešinstva ter opozoril v daljšem nagovoru na nevarnosti, ki tičijo za najrazličnejšimi gesli, ki vodijo, oziroma ki pravijo, da bodo pripeljali človeštvo do nove družbe — brez Boga. Slavnostna predstava »Velika noč«, (Strindberg) je zaključila pozdravni večer. Dijaški orkester, ki se je od lanskega leta nenavadno dvignil, je izpolnil odmore in pavze.
Čeprav je trajal pozdravni večer pozno v noč — do pol 24. ure, je vendar že ob pol 7. uri zjutraj stalo dijaštvo v svetišču da se pokloni Najvišjemu. To je bil najlepši trenutek tega dne. Nad 600 mladih duš je molilo in prisostvovalo najsvetejši daritvi, ki jo je daroval prevzvišeni škol dr. Jeglič vedno mlad med najmlajšimi. Nad 600 katol. dijalkov in dijakinj akademikov ia starejšin je prejelo Najsvetejše, da slovesno pokaže, kje je vir njihovih moči in pove, da je katoliško tudi v dejanju.
Ob 11. uri dopoldne so pohitele te trume na grob svojega Evangelista, da se mu na svoj praznik poklonijo in ob njegovem grobu manifestirajo skupno s kršč. soc. delavsko organizacijo za ideje kršč. socializma. Ob grobu, okrašenem s tremi venci, je govoril pravnik Fr. Žužek, dijaški zbor je zapel »Vigred« in »Oče naš« za dušo blagopokojnika je pohitel k nogam Brezmadežne.
Popoldansko slavnost je otvorilo slovesno cerkveno opravilo v stolnici, nato pa slavnostna akademija v Ljudskem domu. Dijaški pevski zbor je zapel slavljencu dr. Mahniču »Pozdrav«, univ. prof. dr. Srebrnič pa je očrtal njegovo žvljenje — celo posvečeno katoliški misli in pred vsem dijaški organizaciji, Predsednik »Danice«
nas je opozoril, da doživimo v kratkem še drug podoben praznik — praznovanje 25 letnice Jugoslov. katol. akad. društva »Danice«. Nadaljni spored je bil pestra slika delavnosti našega dijaštva ter njihovih organizacij. Iz nagovora zastopnika SO smo videli, koliko vehementne navdušenosti, kako trdno prepričanje in kako veliko zmisla za današnjo novo dobo živi v mladih srcih.
Praznovanje smo zaključili v Unionu, kamor so povabili prireditelji vse prijatelje katol. misli.
Delavstvo, na stražo!
Tržiška organizacija kršč. soc. delavstva je sklenila:
1. Odbor kršč. sot. delavske organizacije v Tržiču poziva svojo centralo v Ljubljani, naj strogo pazi na to, da bodo poslanci, kateri so izvoljeni v ustavodajno skupščino, izvrševali upravičen® zahteve delavstva in da ne bodo privolili kaj v protisocialne odredbe ali kaj podobnega, kar bi bilo v škodo delavnih slojev. Zato bc naše delavstvo stalo pripravljeno na straži, da bo preprečilo take ali podobne stvari. Če treba, naj se v ta namen združi naša z ostalimi delavskimi organizacijami,
To velja tudi za naše poslance!
2. Tržiško delavstvo protestira glede tega, ker se v naših tovarnah še vedno nastavljajo tujerodni uradniki in delovodje, Dotičnim tovarnarjem še ni dovolj, da smejo imeti svoje prejšnje tujerodne nastav-ljence, zato nastavljajo še nove, med tem ko delavstvu grozi sredi zime brezposelnost.
Zato se poziva JSZ, da stori potrebne korake, da se ta dotok tujerodnih uradnikov in delovodij ustavi, ker imamo sami dovolj sposobnih moči zato,
3. Nadalje se poziva JSZ, da naj napravi tudi potrebne korake glede bolniške blagajne, in sicer naj bi se izposlovalo, da naj pomaga podjetnik, oziroma tovarna, pri vplačevanju bolniške blagajne, ker to je za. delavstvo preteško breme, odkar se je tako visoko povišalo vplačevanje bolniške blagajne.
To so minimalne zahteve tržiškega delavstva.
NAROČNINA NA VEČERNI LIST«.
znaša za prihodnje leto 1921 do preklica 12 K na mesec, celoletno tedaj K 144. — V Ljubljani v upravi prejeman stane »Večerni list« do preklica 10 kron mesečno.
ZAKAJ IMAMO POVERJENIŠTVO ZA SOC, SKRB V LJUBLJANI?
(Iz Tržiča.)
Dalj časa se že opaža, kako lepo skrbi to poverjeništvo za delavstvo, katero je bilo ustanovljeno zato, da bi iajšalo bedo ljudstva, a danes opravlja svoj posel ravno narobe, to poverjeništvo naravnost bedo ljudstva povečuje, in sicer s tem, da meče delavske družine iz stanovanja na cesto.
Pri nas v Tržiču smo že imeli več takih slučajev, odkar imajo to poverjeništvo
v	rokah naši demokrati. Omeni naj se samo en tak slučaj, ki se dogaja ravno sedaj.
V tovarni Maily & Demberger je bil svoje
V tovarni Mally & Demberger je bil svoje-časno delavec, kateri je imel pri tvrdki tudi stanovanje. Zgodilo se je pa, da je tovarna delaveti odpovedala delo in s tem tudi stanovanje. Ker pa ni mogel dobiti drugega stanovanja, se ni mogel seliti, seveda pri tem ga je ščitila blaga naredba dr. Gosarja, ker drugače bi mu tovarnar znosil prvi teden hišno opravo iz stanovanja.
Pred nedolgim časom mu je pa tovarnar zopet potom sodnije napovedal, da mora stanovanje izprazniti. Nato se je obrnil naš delavec do pristojnih oblasti, med temi tudi na poverjeništvo za socialno skrb, pri katerem se je sam osebno priglasil, Kar časa pa se je on zamudil v Ljubljani, mu je med tem časom brezsrčni tovarnar znosil hišno opravo iz stanovanja na ulico po sodnijskih uslužbencih. Ko je prišel naš delavec iz Ljubljane, ni našel več svojega doma, ker je imel vse na ulici in v stanovanju ni imel nič več iskati. Posrečilo se mu je, da je dobil za tisti čas drugo stanovanje, iz katerega se je ravnokar nekdo selil in bi moral priti v to stanovanje nekdo drugi, Ker pa ni imel naš delavec nikamor spraviti svojega pohištva, se je mora! on v izpraznjeno stanovanje naseliti.
Sedaj je dobil naravnost od poverjeništva za socialno skrb, da mora tekom štirinajstih dni stanovanje izprazniti, med tem ko naš delavec nima in ne more do biti nikakega stanovanja. Torej po štirinajstih dneh bo morala ta družina biti zopet brez stanovanja, na ukaz poverjeništva za soc. skrb, katero ima nalogo, zmanjševati socialno'bedo. Škandal!
Koliko časa sc bo še to dogajalo? Skrajni čas je, da pride na to poverjeništvo drug mož, ki bo res socialno čuMi is; ddnl za blagor delavskih stanov
Politične novice.
-j- Igrajo se z ognjem. »Narodna Politika« piše v uvodniku o vladnem ustavnem načitu. Ta načrt, pravi list, pomeni centralizem v najslabšem smislu besede, pomeni srbsko hegemonijo nad ostalimi plemeni. Toda ta plemena tega jarma nikakor nočejo, marveč hočejo enakopravnost in svobodo, ta plemena v novi drža-
vi	nočejo hiepčevati, ampak živeti na soln-cu. To so ajsno pokazale volitve na Hrvat-skem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji, Sloveniji, južni Srbiji in Makedoniji in v Črni gori. Tisti belgrajski krogi, ki imajo oblast v svojih rokah, ki pa niti oddaleč ne predstavljajo srbskega naroda — izida teh volitev nočejo umeti, marveč ga hočejo enostavno zabrisati, zadušiti, iti preko njega. Na nezaslišan način hočejo vsiliti svojo voljo tudi konstituanti. Toda ti krogi naj vedo, da se igrajo z ognjem. Naj se spomnijo Ircev in naj ob tem ne pozabijo, da Belgrad ni London in da naša država ni velikobritanski imperij!
-j- Centralizem nemogoč. Novosadsko radikalno glasilo »Zastava : piše o položaju, ki je nastal po volitvah. Med drugim opozarja, da se je celokupno hrvatsko in slovensko pleme izreklo proti takemu narodnemu edinstvu, kakor so ga zamišljali in izvajali demokrati. Narodno edinstvo se pač ne da kratkomalo narekovati z ministrske stolice, marveč more biti le sad naravnega razvoja. Mnogo je sedaj odvisno od Radiča. Pa naj se ta nepreračunljivi mož odloči že za to ali drugo, »toliko je gotovo — zaključuje list — da mora spričo njegove zmage in spričo zmage slovenskih avtonomistov načrt za centralistično ureditev naše države pasti. Namesto tega se mora sprejeti ali ureditev po pokrajinah ali pa se mora dati Hrvatski in Sloveniji neke vrste avtonomija.«
Dnevn® novice.
— Naše prireditve v Tržiču. Iz Tržiča se nam piše: V nedeljo 5. t. m. se je pričel orlovski tečaj za Iržiško okrožje. Navzočih je bilo lepo število fantov iz Loma, Pocbrezij, Križa, Kovorja iu domačih. Cel dan so se menjavala predavanja iu telovadni nastopi. Nad 50 fantov je z zanimanjem sledilo govornikom. Tečaj se zaključi z akademijo 19. t. m. Orel je priredil Miklavžev večer v prenapolnjeni dvorani. Naši malčki so vprizorili igro o Miklavžu s petjem. Obojni naraščaj je vrlo dobro nastopil z vajami. Seveda je pridno deeo Miklavž nazaduje bogato obdaroval. — V ponde-ljek je bilo običajno predavanje. Govoril jo g. svetnik Potokar o katoliškem tisku in o naši dolžnosti ga podpirali. Prihodnji pondeljek zopet predavanje ob navadni uri. — Ljudska šola je priredila predstavo 8. t. in. Igrali so »Snegulčicoc in enodejanko > Kaznovani šaljivec«. Dvorana polna občinstva.
— Katoliška mladina na zagrebškem vseučilišču. Minolo nedeljo so se vršile volitve za .''Jug. akademično podporno društvo« v Zagrebu. Demokratsko dijaštvo, organizirano v »Jugoslaviji«, je prevzemal strah pred katoliškimi domagojev-ci, ki tvorijo s svojo organizacijo »Domago-jernc cvet resne, visoko stremeče vseucili-ške mladine. Zato so se združili z akademiki v »Janušiču::, s »socialistično omla-dino.:, slovenskim »Triglavom« in z ostalimi liberalno čutečimi dijaki. Vsa ta pisana družba je združila na svojo enotno listo 374 glasov, a katoliški »Doraagoj sam je dobil na svojo listo 169 glasov! Krščanska misel ima med jugoslovansko akademično mladino trdna tla.
— Imenovanje. Zdravnik dr. Zoran Jošt je imenovan od zdravstvenega odseka deželne vlade za sekundarija na javui bolnišnici v Celju.
— Požar v Črnučah. Požar je uničil slamnato streho na hiši Jakoba Bedenka v Črnučah. Ognjegasci iz Črnuč in iz okolice so zabra-nili, da se ni požar razširil. Škode je imel Be-denk 60.000 kron, zavarovan pa je bil le za
11.000 kron.
— »Moderno« zidanje. V Belgradu so tekom zadnjih mesecev zgradili veliko moderno zgradbo za bioskop, v kateri bi bilo prostora za 1300 duš, Poslopje je bilo zgrajeno iz železobetona v največji naglici. Te dni so začeli pobirati lesene podpore in obloge. Kakor hitro so te odstranili, je začelo pokati ogrodje strehe in par minut na to sc je zrušila vase celokupna zgradba. Ob času nesreče je bilo zaposlenih v poslopju okolu štirideset delavcev, ki so pa razen štirih pravočasno utekli. Štirje delavci so bili smrtnonevarno poškodovani. Kot vzrok te nesreče navajajo slab cement, pa tudi nepravilno konstrukcijo. In-ženerja, ki je vodil delo, na dan nesreče ni bilo blizu. Zgradba je stala več milijonov dinarjev.
— Sklepi na zborovanju strokovne internacionale v Londonu. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, se je pokazalo na zadnjem zborovanju strokovne internacionale, ki se je vršilo minole dni v Londonu, popolno soglasje delavskih vrst v vseh važnih vprašanjih. Zastopanih je bilo 17 držav. Toda manjkalo je najmočnejše delavske
skupine; Američanov, Le-ti so po vplivu Gompersa prekinili sploh vse zveze z amsterdamsko internacionalo in tudi ne pošiljajo več svojih prispevkov. Zbor je sprejel sklepe, ki napovedujejo najostrejši boj reakciji, militarizmu in imperializmu in zahtevajo nov, protikapitalistični družabni red. Glede 8 urnega delavnika so sklenili najodločnejši odpor proti vsem poizkusom, da se ta delavska pridobitev zopet vzame ali popači. Tretja resolucija zahteva popoln in končnoveljaven mir; delavstvo naj-odločnejše odklanja vsako nadaljno »zadnjo« ali »predzadnjo« vojno, V valutnem vprašanju so sklenili, naj se omeji tiskanje papirnatega denarja, črtajo naj se inozemski vojni dolgovi, najemajo naj se mednarodna posojila. Ureditev vfcrašnja o mednarodni preskrbi s surovinami naj vzame v roko mednarodni urad za delo. Nadaljna resolucija zahteva načelno, da se podruža-bijo vsa proizvajalna sredstva in se takoj prenesejo v skupno posest rudniki in prometna sredstva. Končno je zbor Uro zavrnil napade moskovske internacionale in pozval delavce v Rusiji, naj se pridružijo amsterdamski strokovni internacioii,
— Galerija lopovov. Belgrajski listi poročajo, da je policija že dalj časa zaman iskala nekega študenta, ki je bil izvršil celo vrsto goljufij in dvignil na ime* svoje gospodinje 3000 dinarjev. Končno so pa moža le našli. V tem času je bil postal državni uradnik v nekem skladišču in je imel v rokah za milijone blaga. In celo odlikovan je bil že v tem času z redom, ki ga podeljuje kralj. Živimo pač v času kalnih voda, ko se lov lopovom dobro izplača.
— Tunjska Mlaka. Dva 23 do 27 let stara moža sta vlomila v zaklenjeno hišo Janeza Šmidovnika v Tunjskih Mlakah št 13 in ukradla Šmidovnikovi dekli Tereziji Zabavnik obleke v vrednosti 12.300 K.
Ljubljanske novice.
lj Seja »Delavske zveze« se vrši v sobote
11.	dec. ob 6,' popoldne v prostorih Jugoslovan ske Strokovne Zveze. Stari trg. 2. 1.
lj Seja političnega odbora za frančiškanski in kolizejski okraj se vrši v petek dne 10. decembra ob pol 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Pridite vsi!
lj Zima ga bo vzela, namreč dr. Žerjavov dnevnik »Jutro«. Kapitalisti, ki so ga poklical’, v življenje in stoje sedaj za njegovim hrbtom so se namreč pri tem podjetju grozno urezali Ko so te dni po zaključeni volivni borbi vzel v roke svinčnik, so z žalostjo opazili, da sto tisočaki prenaglo frče v »Jutrovo« nenasitni žrelo, in sklenili z veliko večino, da mora bit temu konec. Dr. Žerjav bo moral sedaj san globokeje poseči v svoj žep ali pa zmrzni »Jutro«.
lj 'Vrt vin a pri Kubelki. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Jožefo Gorišek iz Doro-polja pri Brežicah doma, na 3 tedne ječe, ka> je ukradla g. Vaclavu Kubelki raznega 130C kron vrednega blaga.
lj Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 200 kg za 20 kron v naslednjem redu: v petek črke S, Š, T, v soboto črke U, V, Z, Ž.
Železničar.
Beda vpolcofencev.
KLIC RAVNATELJSTVU JU2. ŽELEZNICI IN ODGOVORNIM OBLASTEM V SPOMIN
Obnašanje ravnateljstva juž. železnice ir brezbrižnost od strani odgovornih oblasti na« proti sirotam upokojencem juž. železnice je brezprimeren škandal čez vse škandale, ki bt v kratkem celemu svetu in vsej javnosti znan
Službo, katero so vpokojenei kot železničarji dolga leta opravljali največkrat lačni, žejni, pozimi vsi prezebli v smrtnih nevarnostih kot vlakospremljevalno osobje po zimi večkra po več dni nepreskrbljeni z jedili, zameteni \ snegu, prepuščeni mrzli burji iu mrazu, moral: so železniški upravi biti vedno m« razpolaga četudi od prenaporne službe dostikrat omagani, niso jih vprašali, moreš ali ne moreš; iti moraš, drugače se mu je grozilo z najhujšim Akoravno se je izgovarjal, da je vsled onemoglosti v nevarnosti njegovo življenje, iti je moral vsak za koristi bogatih akeionarjev juž. železnice, četudi je prenaporna služba, katero je zahtevala uprava juž. železnice od svojih uslužbencev, bila dostikrat kriva, da je marsikateri železničar zgubil svoje ude, zdravje in svoje življenje.
Za vse to, za vso telesno onemoglost, za njih zgubljene roke in noge, in za raznovrstne žrtve, katere so morali pustiti južni železnici v korist, zaslužili so vpokojenei juž. železnico samo v Jugoslaviji, da nečloveško sestradani, raztrgani, in brez vsake pomoči s strani uprave juž. železuice in za to, odgovornih oblasti od gladu umirajo. (Za to potrebne dokaze imajo vpokojenei sami na razpolago.) Gospodje pri ravnateljstvu imajo za vpokojence gluha ušesa, in pokojnina, katero dobivajo vpokojen-ci, se njim zdi najbolj primerna, da čim preje pomi jejo gladu, ker potem si mislijo — bodemo imeli vsaj mir pred temi nadležniki.
Veliko teh revežev je popolnoma prepuščenih milosti dobrih Ijuch. Nekateri nimajo
Stran 4.
..Večerni list«, <fne 9. 'decembra 1930,
Stev. m
aajpotrebnejšega perila, nimajo ne premoga, ne drv, in ne denarja, da si najpotrebnejše preskrbe in nimajo niti najmanjše stvari za t/ lonec.
* Težko je razumeti revščino drugih, kdor aam ne Čuti potrebe. Kdor je sit, ne pozna gladu in ne gladnih. Kdor ima vse svoje ude in je zdrav, mu nič ne manjka. Vemo pa tudi, 4a ravnateljstvo juž. železnice, socialno skrbstvo in druge zato odgovorne oblasti za vpo-kojenee juž. železniee ne bodo imeli ne denarja in ne srca toliko časa, dokler se ne bode na račun juž. železnice od strani ravnateljstva agodil > škandal«, kateri za odgovorne oblasti Hn za upravo juž. železnice ne bo ostal brez posledic.
Uprava juž. zeleznice naj se ne huduje na vpokojence, ker ti so storili svoje korake pri tVas (ravnateljstvu juž. železnice), pri poverjeniku za socialno skrbstvo in v Belgradu; a povsod se držijo izreka: Ima vremena. Javnosti bode kmalu znano, kako daleč tira upra-m juž. železnice in brezbrižnost odgovornih oblasti gladne vpokojence.
, Obratnemu ravnateljstvu juž. železnice v Ljubljani kličemo v opomin: Ker nimate za fpokojeneo nič drugega kot zaničljiv zasmeh, opominjamo v slučaju, da Vam vpokojenei juž. železnice ustavijo promet, svetujemo, da obrat-fio ravnateljstvo direkcijo na Dunaju obvesti jn se pravočasno na to pripravi ker sila vpo-Jcojencev je prišla do vrhunca. V tem slučaju pa kakor običajno se bode tudi juž. železnica varnostno zavarovala proti bednim, na njen račun stradajočim vpokojencem.
,Vam, dragi tovariši-železničarji in vodstvom vseh železniških organizacij kliče Prometna zveza:
Znano Vam bode, kaj trpe Vasi in naši jfcolegi, vpokojenei in invalidi juž. železnice, koliko jih je že poslalo žrtev vsled pomanjkanja. Zima je tu, in ubogi vpokojenei juž. železnice »o brez vseh sredstev. Tovariši! Na Vas je tudi ležeče, ali naj bo tega trpljenja enkrat konec, ali bodo pa po Vaši krivdi pomrli od gladu. — Kdo je rešil vpokojence v Nemški Avstriji in kdo na Ogrskem? Bili so to aktivni železničarji, kateri so rekli: Trpljenja vpoko-jencev je dovolj in mi zahtevamo, da se naredi temu konec. Ravno po zaslugi aktivnih železničarjev so vpokojenei v Avstriji in na Ogrskem rešeni gladu. Tam dobivajo sedaj enake doklade, kakor vsi drugi vpokojenei.
Ker si vodstvo Prometne zveze šteje v .dolžnost, ker so v tej revščini prizadeti vpo-'iiojenci juž. železnice različnih naziranj in pripadniki vseh železniških organizacij, da se v tem slučaju vodstva vseh organizacij prijateljsko združimo in nam je vsem edino na tem, da pridemo v najkrajšem času skupaj in se potrebno pogovorimo, kako in kaj ukreniti, da se odpomore veliki bedi, v kateri se nahajajo naši tovariši vpokojenei. Zavedati se moramo 2e enkrat, da ko gre za koristi naših tovarišev vpokojencev in ravno tako naše koristi, da po tem umetnem medsebojnem sovraštvu med organizacijami, katero je v prid samo nekaterim osebam in železniškim upravam, ne pridemo nikdar do zboljšanja železničarskega stanu. > Princip c, katerega se ponavadi, vse organizacije v svoje agitacijske namene drže, češ: mi, in samo mi, smo sposobui železničarjem izposlovati njih pravic«, ta napaka nas tepe vse skupaj vedno, in ako se v najkrajšem času ne spametujemo in se bodo organizacije dale izrabljati v osebne namene, nimajo pričakovati železničarji najsibode katerekoli organizacije še dolgo nikakega izboljšanja.
To, kar so danes vpokojenei juž. železnice, to je v kratkem lahko vsak izmed nas, in ne pomaga mu tudi najbolj strankarska zagrizenost kateregakoli železničarja.
Veliko je naših tovarišev, kateri so že kedaj bili utrujeni od predolgega službovanja in radi bi se že oddahnili in vživali sad svojega dolgega službovanja. Ali kaj jih čaka...? Čaka njih in čaka nas vse, ako onemogli od dolgega službovanja, primorani na en ali drug način iti v pokoj, da kakor drugi vpokojenei juž. železnice od gladu umiramo.
Toraj Še en klic vsem železniškim organizacijam: Sila, katera se godi vpokojencem, katerim sledimo tudi mi, naj nas prijateljsko združi, da se v najkrajšem času snidemo v tozadevni dogovor. Potreba je nujna, toraj prosimo od vodstev vseh organizacij v njih glasilih za to potrebnih izjav, da se skupno pogovorimo. Dotlej pa vsem organizacijam od krščanskih železničarjev prijateljski pozdravi
Poriv vsem železničarskim organizacijam! Vodstvo Prometne zveze poživlja zastopnike vseh organizacij na sestanek v svrho, da se pogovorimo o vprašanju upokojencev in o stališču, katerega naj bi zavzele skupno vse organizacije. Sestanek se vrši 11. dec. t 1. ob 7. zvečer v spodnjih prostorih delavskega kon-sumnega društva Kongresni trg st. 2.
      —    *..............................
Kovinar.
Guštanj. Dolgo časa se je držalo, sedaj je pa tudi pri nas izbruhnilo tisto, kar je zadelo že marsikatero stroko delavstva. Ravnateljstvo jeklarne je naznanilo, da bo odpustilo zaradi pomanjkanja dela okrog 150 delavcev. To je utemeljevalo s tem, da država naročuje izdelke, ki jih izdeluje ta tovarna, v Nemški Avstriji. Ako je to istina, potem se gospodom v Belgradu gotovo vrti v glavi. Zakaj bi morali podpirati .tujo industrijo, domačo pa zatirati in s tem
povečavati že itak preveliko brezposelnost,
Vsled iega pojde deputacija delavstva jeklarne Ravne v Belgrad, da se prepriča
o	tem in intervenira v zgorajšnji zadevi. Mislimo, da se bo našlo razumevanje pri gospodih v Belgradu. Ako pa ne, potem pa postanimo hlapci tuje industrije in zlezi-mo še bolj v odvisnost, ker smo še premalo odvisni od nje.
Jesenice. Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah imamo moža, kateri se zadnji čas grozovito razburja. Od zadnjih dogodkov zasleduje delavce in je tudi dva delavca že bacnil na cesto (eden teh je član naše skupine, eden komunistične), češ, da sta ga suvala. V preiskavi je pa že tudi precej oseb. No, pa pustimo mu veselje, ki tak ne bo dolgo trajalo, Naj bi bil rajši drugačen in bi mu ne bilo treba imeti teh komedij. To mu pa svetujemo kot pošteni in odkriti ljudje, da si naj takoj in nemudoma izbije iz glave misli, da bi nam naše pravice jemal. Pa še drugič več!
Rudar*
Napovedano posvetovanje se jc vršilo v soboto v Trbovljah. Jugoslovansko strokovno zvezo sta zastopala tov. A, Komljanec in A. Cvikelj. Trajalo je do 10, ure zvečer, Pretresovala so se razna vprašanja rudarske organizacije. Glavni namen je bil, da se ustanovi za rudarje sekcija Jugoslovanske strokovne zveze pod imenom »Zveza radarjev« s sedežem v Trbovljah. Ta namen se je tudi dosegel. Ustanovila se je sekcija in izvolil se je tudi odbor. Poslovati prične s 1. januarjem 1921. Za to sekcijo se je napravil poseben poslovnik, ki se je tudi sprejel z malimi izpremembami na zborovanju. Začrtana je pot, po kateri bomo dospeli do cilja. Sedaj je pa treba dela. Samo neumorno požrtvovalno delo nas bo dovedlo do pravega cilja in odstranilo zapreke, ki se nam bodo stavile na pot. Zaupajmo v svojo moč, ker le ta bo rešila nas in celotno delovno ljudstvo celega sveta.
Kako skrbi Trboveljska premogokopna družba aa svoje delavce. Iz Trbovelj se nam poroča: Ko je za časa krompirjeve žetve prejela Trboveljska premogokopna družba tako veliko množino krompirja, da ga ni mogla spraviti v svoje zaloge, je dala razglasiti, da prejme vsakdo poljubno množino krompirja na primerne mesečne obroke. — Mnogo delavcev si je na ta način nabavilo večje količine krompirja v nadi, da bodo mesečni obroki taki, da jih bodo brez posebne škode utrpeli. — A sedaj se ti mesečni obroki odtegujejo v taki višini, da je položaj marsikaterega delavca naravnost obupen. Dogajajo se slučaji, da se temu ali onemu odtegne toliko, da prejme JA dnevno komaj 150 kron čiste plače. S tem zneskom naj preživi potem celih 14 dnij sebe, ženo in otroka. Radovedni smo, če gospodje, ki izdajajo take nesocialne ukaze, ne rabijo za vse življenjske potrebščine 14 dnevno več kot yL50 kron. Mislimo, da ti gospodje porabijo tako vsote vsakih 14 dnij samo za tobak. — Če pa mislijo, da ima delavec s tem, da ima krompir, že vse, bi se naj pač zavedali, da tudi oni ne žive ob samem krompirju. Gospodje malo več socialnega čuta.
Živilski delavci.
Ljubljana. (Kolinska tovarna.) Najnovejše poročilo o ravnateljevem namestniku Kolinske tovarne g. Drahosalu in njegovi ljubezni do delavstva.
Radovedni smo, kaj ta gospod misli o svojem delavstvu. Ali morda živimo v časih, ko je gospodar stal z bičem v roki in priganjal svoje delavce? Ravno tako je vedno za petami delavcem ta gospod. Sicer je za sedaj še brez biča, ker je danes modemi bič drugačen in tako dosti hud. G. Drahosal delavce šikanira in priganja k sramotno slabo plačanemu delu. Zato se ni čuditi, da se hvali, če se delavci priganjajo, narede toliko v treh dneh kot tako v enem tednu. Stvar nam je s tem zadosti pojasnjena: da ima tovarna dosti dela. Dasiravno je ravnateljstvo z jako utemeljenimi razlogi upeljalo tridnevno delo v tednu, pa sili na drugi strani delavce k akordnemu delu. Sicer vemo, da je g. Drahosal inozemec, pa vendar bi že kot pooblaščeni delodajalec Kolinske tovarne moral vedeti, da pri nas v Jugoslaviji delavcev ne more siliti k akordnemu delu. Izjavlja tudi, kdor se bo branil akordnemu delu, da ga tovarna sploh rabiti ne more. In tako se postopa pri nas z ubogim delavstvom, ki je s svojim revnim življenjem in žuljavimi rokami pripomoglo že temu podjetju do večkrat milijonskega kapitala. Nobene odredbe in pogodbe ne pomagajo več, znak temu je tudi to, kar se je pred kratkim zgodilo, da se je delavstvu zagrozilo po 2 K kazni, kar smo na podlagi pogodbe zapustili neko soboto delo ob tri-četrt na pet, da smo šli po že itak borni zaslužek.
Opozarjamo ravnateljstvo, da vpiiv.i na svojega namestnika, da bo znal. kako je z delavci ravnati in da imajo tudi delavci zahtevati, kar jim gre. V nasprointre
slučaju pa je delastvo primorano, poslužiti se drugih sredstev, ker duh enotnosti je danes med delavstvom splošno tako ukoreninjen, da ga vse moči g, Drahosala več ne ukrote.	Vsi	prizadeti.
Usnjar.
V	teh že itak neznosnih razmerah delavstvo že komaj zmaguje težo bremen, ld mu jih nalaga kapitalizem. Ni več dovolj sredstev, da si nabavi najpotrebnejše za vsakdanjo hrano, da preživi sebe in družino. Najhujše je pa to, da je danes toliko usnjarjev in čevljarjev brez dela na dopustu ?,a nedoločen čas in da tudi že drugim grozi ista. Apelirali smo že na vsa merodajna mesta, a do danes se še ni ničesar ukrenilo. Zato nujno ?ahtevamo vse prizadete, da. se kaj ukrene. Naš položaj postaja od dne do dne obupnejši, in če se temu ne naredi konec, naj prizadeti posledice tega sami sebi pripišejo.
Stomnikar.
Zveza slamnikarskega delavstva je odposlala na vse slamnikarske obrate mezdne zahteve, kakor tudi vse druge zahteve, ki so bile predmet na delavskih zborovanjih. Pričakujemo, da bodo gg. tovarnarji nastopili, naprara delavskemu vodstvu prijazneje, kot se je dogajalo v pretekli sezoni. Ker je naloga Zvezinega vodstva, da uredi razmerje med vodstvi tovarn in delavstvom, ne bo Zveza od te svoje naloge odstopila niti za en korak. Zavedno delavstvo stoji za njenim delovanjem in je porok, da se bodo te zahteve tudi uresničile. — Tovarne so pričele delno obratovati, pa vendar je še mnogo slam-nikarjev in slamnikaric, ki so še vedno brezposelne. Za te je Zveza vložila na Deželno vlado za Slovenijo prošnjo za brezposelno podporo. Odgovor pričakujemo!
Prepozno. Začetkom novembra letos so odposlali slamnikarski podjetniki iz Domžal in Mengša pritožbo na vlado v Belgrad proti krivični carini, uvozu italijanskih izdelkov in izvozu za slamnikar-stvo nujnih potrebščin. Mi smo opozarjali že maia meseca tovarnarje na posledice, ki bodo nastale, ako se ne zavzamejo resno. da oskrbe vse potrebno, da se zasigura reden pričetek sezone. Takrat nismo bili niti odgovora vredni. Sedaj pa gredo v mesecu novembra kazati belgrajskim ministrom krivice, ki da so jim gode. Seveda se to godi samo radi lepšega, delavstvo pa je še danes brezposelno, ko bi lahko že dva meseca delalo. Ali ne tiči za tem kak namen? Mi pazimo!
Viničar.
Ljutomer. Zveza viničarjev opozarja elane, kateri so zaostali s plačevanjem mesečnih prispevkov, da iste v najkrajšem času plačajo, da ne bode treba posamezno opominjati. Le tam, kjer je sloga in red, se da kaj doseči. Obenem da na znanje, da isti,kateri se smatrajo za odstopivše, morajo knjižico vrniti vodstvu in odstop naznaniti.
Ljutomer. Vsak član naj gleda na to, da bode redno spolnjeval svoja pravila, in tako bodemo v kratkem pokazali tovarišem, da se zavedamo, da smo viničarji zvesti svoji organizaciji, in da hočemo krepko naprej, da si priborimo svoje pravice, katere nam gredo. Ne ustrašimo se torej nobenega napora, ker zmaga bo naša; tovariši na delo! Nobenega naj no manjka v viničarski zvezi. Viničar,
Organist.
Položaj, v katerem živijo organisti, jc obupen. Zima trka na vrata, organist pa nima toliko, da bi si kupil drv, obleke, obuvala ... Obravnavalo se je vprašanje, na kak način bi se organistu izboljšal gmoten položaj. Kakor se vidi, jc to združeno z velikimi težavami. Toda, ako se v kratkem ne reši organistovsko vprašanje, je organistovski stan prenehal. — Organist.
Služkinja.
Nov poselski red. Pretekli četrtek, dne 3. t. m., ob treh popoldne se je vršila seja paritetne komisije na deželni vladi (poverjeništvo za soc, skrbstvo) glede novega poselskega reda. Zastopane so bile organizacije gospodinj, Zveza služkinj, Jugoslovanska strokovna zveza in zastopnik magistrata. Vlado je zastopal g. dr. Mrak. Seja je bila precej mirna, kar ni sicer navada te paritetne komisije. Pretresal se je osnutek, ki je že menda tretji od strani vlade. Osnutek je popolnoma prikladen. Gospodinje so se nazadnje izrekle za j 14urno delo, kar pomeni precejšen korak j od zadnje seje. Ampak vedno še manjka j pravega razumevanja v iem oziru. Upajmo, da' rfe bo nazadnje vendar tako izteklo, da
i	bo un vse strani prav. Treba je samo, da ; rt; prizna služkinja kot enakovredna dru*
i	gim stanovom. Ako pojde stvar po sreči,
dobimo že z novim letom nov poselski red, ki bo tako po skoro enoletnem ribanju pod streho.
Kmetijski delavec.
V	danšnjih razmerah se nam je vzbudila vest, da se tudi mi, poljski delavci, združimo in ustanovimo svojo organizacijo. Ker smo obiskali shode različnih strank, smo uvideli, da nismo nikjer zastopani itt da se skoro vse stranke malo brigajo za nas, ker ne vidijo nikakega interesa na tem, da, celo škodo, če bi začelo gibati iz* koriščano kmetsko delavstvo.
Ustanovili so kmetje samo zato Samo« stojno kmetsko stranko, da bi svoje delav« ce lažje tlačili. Tako nam grozi še večja nesreča, če bi naši bogati delodajalci, ki niso niti pravi kmetje, sedaj s strančico prišli na površje. Lahko rečemo, da pod hujšimi pogoji ne živi danes noben dela* vec, kakor ravno kmetski delavec, katc-rega položaj hočem nekoliko popisati, ker so za nas od novembra do marca pri sa*> mostojnih delodajalcih kmetih duri zaprte.
Položaj štajerskega kmetskega delav* ca. v najhujši delavni dobi je tak: Delavec vzame pri kmetu delo kot mlatiž ter se zaveže, da bo opravljal tudi vsa zravcK spadajoča dela. Pri tem gospodarju mora' biti zaposlena vsa delavčeva družina, žena in otroci, kateri vsi skupaj v celi dobi ne zaslužijo toliko, da bi ri v zimsken* času zamogli kaj oskrbeti, ali pa se mU pri najboljšem slučaju da za to delo žita* da ima pozimi kruh. Za ostalo, kakor obleko itd., mu ne preostaja ničesar. Če p* kosiš, in sicer od jutra do noči, zaslužil 5 kron, če pa delaš kol navadni težak, pa zaslužiš, piši in reci, dve kroni, V najboljšem slučaju, če zapusti hlapec in dekla kmeta, lahko prideš toliko naprej, da mU pozimi služiš kot hlapec, žena pa kot dekla.
Drugače se pa, ko se delo konča, la« koj izvrši obračun in treba se je podati n* svoj dom brez vsakih sredstev za zimo: ni obleke, ni obuval*, ki se jc raztrgala pri delu itd. Posebno belijo delavcu glavo drva, katerih sploh radi previsokih cen od kmetov ne moremo kupovati. Kje pa naj vse to dobimo? Vas vprašamo, vi delodajalci? Da pridete do prepričanja, da ŠO naše pritožbe utemeljene, primerjajmo raž* mere pred vojno s sedanjimi. Danes zaslužim 2 K dnevno, pri tem ko se prodaja! pšenica po 10 K kilogram. Pred vojno sem zaslužil 50 vini dnevno, pri tem ko je pšenica stala 12 vin. kilogram, dalje liter petroleja je stalo pred vojno 36 vin., in da* nes poglejmo, ali ni res, da kmetski delavec mora delati za 1 liter petroleja celiti, deset dni. Mislim, da me mzumete, kak® gre danes kmetskemu delavcu, ki mora takorekoč živ pod zemljo, ker zaslužcŠ proti današnji draginji je vnebovpijoč.
Mi pa. kmetski delavci, ali. smo fei( tako neizobraženi, da bi ne znali prera-čuniti, kaka krivica se nam godi, čas je* da se tudi mi nekoliko zganemo. Kje pal nam je vendar pričakovati rešitve iz tega neznosnega stanja? Mislim, da drugod ni* kjer, kot v nas samih. Kajti v pričakovan nju na druge sc bomo prej postarali. Torej! sami, kakor so si naši delodajalci uslano-vili Samostojno kmetsko stranko, ki je naperjena proti delavstvu, zakaj bi se pa m* ne mogli postaviti v bran njihovim nakanam? O lahko, pa še kako lahko, saind zavedati se nam je treba, da vsak sam M. opravi ničesar, ampak združeni, brez izjeme, vsi v organizacijo, ki bo stala v boje* za naše koristi kot en mož, in takrat b® oblast naših »samostojnih« delodajalce^ nad nami zlomljena, kajti takrat bomo šefa prišli v življenje, kakršnega si želimo.
Zatorej, tovariši, na delo za združitev# za našo moč ter pristopimo vsi, vsi bret izjeme v organizacijo kmetskih delavcev!
Mi ne maramo protikrščanske gonje in velikih obljub socialdemokratov in komunistov; mi hočemo kruha, poštenega življenja in gospodarske osamosvojitve^ Zato pojdemo v »Zvezo kmetskih delavcev«, To je organizacija bajtarjev, dninarjev, hlapcev in dekel!
NEMŠKA VOJNA ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI.
LDU Belgrad, 8. dec. (ZNU) Dobro poučeni krogi trdijo, da je reparacijska komisija v Parizu sporočila naši vladi, da dobi naša država 10.000 konj, 15.000 krav in 65.000 ovac kot odškodnino, ki jo ima Nemčija plačati zaveznikom. Ministrski svet bo ima nalogo, da organizira transport in razdelitev te živine v naši državi.
Sto proveč ob£utl|ivi za mrzli zrn k? Vsa'
kovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Sla* bost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in-utrjujejo telo masaže s Fellerievim pravim Elza* fluidoml 6 dvojnatih ali 2 Specijalni steklenic? 42 kron. Državna troSarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoč«, Mod« okrtP* finjaSe sredstvo? Posl užil« sa !e Fellerjevih pravih Elza-krogljic! C škatljic 18 kron. -*• Omot in poštnina posebej, a najceneje. —* E u g e n V. V e 11 e r, S t u b i c a do n j *» E1 s a t r g št. 245, H r v a ta k a.	SV
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega li*ta«.
I	Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani*