PRIMORSKI DNEVNIK
   GLAS SLO
Leto VI . Štev. 181
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
(1869)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 2. avgusta 1951
Cena 20 lir
5L® jP REMENJEN POLOŽAJ V KESONGU
nadaljujejo se pogajanja 0 DRUGI TOČKI DNEVNEGA REPA
Acheson izjavlja, da se hočejo nasprotniki povrniti na ono črto, s katere So začeli napad na Južno Korejo - Komentar „]$Iedjunarodne politike"
^OKio i _
'rtva OZN t" P°r,i«i*o povelj.
na današmS reji jaVllja- da
sot»?U l>isn n*5 86stanku v Ke-mvi ^naPTCtt0vali- P<>
ce vm.IL 'seja konferen-*6mw ? v "*• razuma • la S^de spo-Peda j.* . ruSl točki dnevnega teri iSO je e^a točka, o ka-Stališče »k0,1"13' razpravljali. k >e osta-*e v podrobno-sproC ;^31. m »vrnil na-
PQUdari|mel3eVan^i1, E°novno Bierf stališče poveljstva
r'ziranpn 6 ^^itve demilita-
podrcčja’ ki nai u'
Vi^ l7arnost in naj bo pra-iutU o® ijb§ strani- 17. seja bo
^to&r^ ^Uckois je pozneje <3a kaže de-»ie. z<irn>„ veliko potrplje-&°mnii ^ ™r°di — je pri-militari . želii° določitev de-fta; ^ rane8a področja, ki stvarnosti - t.
ko branil	,ntfk°v'e Čete l®h-
kor 5a	^ ne takega, ka-
Ti 2aht?	verni	Korejci.
SoiJročii. demilitarizirano 38. vznLAiverno >n južno od WttS£T*1*ka> ^ar ^ pravega Brejce i &°mena za severne narocie ri^*3 1)3 23 Združene lenega vojaškega in-Dc4o0 . ,
^imačii Janie današnje seje znale, v? °&a2Qvalci kot ugoden nest>r6m P« ie položaj še ie Pet ,)r,	' Razgovori, ki se
° drugi točki
*iji
Ko,
reda, se lahko ozna-‘Orejc- ~a; Danes so severni ^^kom rafde lili brošuro dota OZN, katere naslov pg SItte se čakati na mir,
^'huirai^T ^reb® zavojevati«.
Pa je na današnji Ha ^	gr-crals,
^0 n,0“?°vonl: «Gre za vo.
l»o
?nsfe;a»nSlt0 6*anie vojaškega H *: Everni Korejci ho-?rUge J ° doseči premirje, z H	pa so tudi Zdru-
pJeijjj v Pripravljeni skleniti?	mora	biti v srai-
i voia v- on,venci'j: «prekini. ?i skun °Peraoij na pod-^"**ga sporazuma med
Jrje. Nas zanima sa-
vojskujočima se strankami«, nočejo pa zgubiti nobene od taktičnih prednosti, ki jih imajo s sedanjimi položaji.
Fenjanški radio pa je danes v svojih običajnih propagandnih oddajah ponovil zahteve, naj se demilitarizirano področje določi na obeh straneh 38. vzporednika. Prav tako udarja na isto struno pekinški radio, poveljnik kitajskih čet na Koreji general Penig Teh Huan je po pekinškem radiu izjavil med drugim:	«Ce bi delegacija
Združenih narodov postavila nemogoče zahteve in bi pri njih vztrajala, bi konferenca y Kesongu propadla, Rešitev na Koreji bo mogoča samo, če se bosta obe strani sporazumeli o določitvi demilitariziranega področja dkrog 38. vzporednika in o izpolnitvi drugih pogojev za prenehanje sovražnosti, kakor n. pr. umik tujih čet s Koreje«. Tudi voditelj glavnega stana kitajske vojske general Cu Teh je danes izjavil, da ima kitajska vojska pred seboj še težko naloga «Mora se okrepita, da osvobodi Formozo, ki je še okupirana po ostankih banditizma in ameriških imperialistov)). Dejal je, da postaja kitajska vojsk? nepremagljiva.
Ameriški državni tajnik Dean Acheson je na današnji tiskovni konferenci odobril stališče ameriških delegatov v Kesongu glede razmejitvene črte. S tem v zvezi je izjavil, da se zdi, da se hočejo nasprotniki povrniti na ono črto, s katere so začeli neizzvan napad na Južno Korejo. Ponovno jg izjavil, da je določitev demilitariziranega področja vprašanje izključno vojaškega značaja, v katero se ne sme vključiti noben* politična določba. Na vprašanje nekega novinarja pa je pojasnil, da ni tečno označiti sedanje stanje pogajanj v Kesongu za «mrtvo točko«, pač pa da 'ie treba reči, da pogajanja počasi napredujejo.
S fronte pa javljajo, da je bil včerajšnji dan eden od najbolj mirnih v zadnjem času. Opaziti }e bilo samo omejeno delovanje izvidnic južno od Ke-
Italijanski i/ohuni
v Sloveni]I
[j 1#Votl,l|l' bivšega načelnika fašistične vohunske službe v Ljubljani l® pometla Angelo poskušal kot „vrtnar" vgnezdili v Slo-
Venii'. da bi
' od tam pošiljal vohunska poročila vojaškega značaja
Pr°U ■$frVnem K-
nom „	vohu.
‘njen Z, .pru je bil ome-kernu a\ pr.oces Proti ne-hodn	x-	Geromcttu.
*— ■ 0 nasi čitatelji o
tem
4i,	P°uteni' pa' tu-
le j. bl kdo mislil, da italijanske ^ejiU Z, sluzbe morda o-°biaviJ ° m cono B, 9°6tio ? . cbtirnejšc po-ei za<leui, ki ga Po ljubljan. p ^aicu»	ens^em povoče-
^aikim^im je bila pred janr?Vnava niv Ljubljani obvpii vohunu itali-GeromBf(evalne ^užbe An-Br 1 tudi n f T°lmezza, ki !TOie v„.
iM^UaiJV6 italljanski 0fi-Iflovjjo , «ossi p)Slal v Ju-trju ^at0 : vohunskimi naloga-hu»at- D-, v,”pravi' tr> P°t še tri18^0 dpi lahko svoje vo-8£vl]al n» fe temeljiteje o. t-, Vorilo ■ a se z Rossijem i".8talnn ’ da se bo Geromet-naselii na Vrhniki na ekonomiji vrhni-
procesu [ ke kakor pa za cvetlice in sala.
to na svojem vrtu. Nekoliko pa je prekrščeni Serazin sam poskrbel, da je prišlo njegovo vohunsko delo na dan. ker je pisal dnevnik o vsem svojem delovanju, Ta dnevnik je natančno vodil, da bi se lahko izkazal pred svojim delodajalcem Rossijem, kateremu je med drugim sporočal tudi neresnične in izmišljene stvari, samo da bi dobil čim večjo nagrado. Vsak teden je pošiljal poročila v Italijo pisana z nevidno pisavo med vrsticami pi^em, ki jih je kot zadovoljni vrtnar pisal svoji «ljubeči sestrici«, ki pa je imela to slabo lastnost, da je pogosto menjala službe in s tem tudi naslove.
Na obravnavi pred vojaškim sodiščem, ki je obsodilo vohuna Angela Gerometta na 15 let zapora, je prišlo.na dan, da se pod imenom oficirja Rossi Edb-arda skriva nam vsem znani La Motta Bepo. eden izmed
»k« \*ln‘
ar
trl”arSniaime; Tc>da italijanski btJ)nia Ap?1®! o vrtnarstvu niti
&i«rav ’’>a v H-
•’ssi se
se je učil
fca£?ki . na 14-dnevni «vrt-^v^nja kjer. SR ie učil iusn^i PresaJanja podat. itahian°vanskih tal v za-5kli, 0tnanuT -e vohunske služ-pravih vrtnai'' bi b nadni? i, mu tudi ni r«tti?a aloinsi? Priporočilo M1® i G„3ega oficirja pe-^govega
Dr
a
Tesca iz
‘°Ve V a^v°kata at?rjem
"em1 na svoTem'“^uum pUstil Ho 'Vrtu-	vzorno	ureje-
«vSK’<te ie ibil,cel° tako "l j ut •lit j?r3em» n nov°Pečenim >u.uti na O,,_9®ri’mettom pustil
Ha\Gna°Vr^^en. lisLU,di Pr^le1era2ina ter
skritf' T°da tudf t P°n;ire3cne «»eu‘ °rav0	ni moglo
njp? »vrtnaril ,ob,° dobrosrč-
bil jV«,pretf'kloni ,?ri.tVdi ne in /eekrat	v kateri je
obtnn Prav nZaiKd* r°Pov Jin\j ^ sebeVpSbno pa 5e
spr)S’, *‘zredntm? 9st 5 svo-lu ra^mt« s ' vrtnarskimi Gero^'t‘1li nje80J Sr> ktt3 kina. boTj^tto ,ffe°vo pravo cbrt. *animai £ ®®®ret dosti
vojaike podat-
sonaa in severno od Jangu.
Danes pa javlja poročilo 8. armade, da so sile OZN obdržale svoje položaje in ete so izvedle nekaj izvidniških dejanj, pri katerih so naletele na rahel odpor.
Glasilo Zveze jugoslovanskih, novinarjev «Medjunarodna politika« izraža sum, da bo Moskva po porazu na Koreji začela nekaj podobnega kje drugje, ne računajoč na svoje zgrešene račune pred enim letom. Ust poudarja, da se Kremelj, kakor se zdi, končno zaveda ne samo vojaškega poraza na Koreji, pač pa tudi težkega političnega poraza v svetu. List dodaja, da je korejski spopad imel na Zahodu za posledico okrepitev naporov za oborožitev. Ta ogromni napor pa ni delo peščice «vojnih hujskačev,
ki so tem m oblasti«, kakor bi to hotela prikazati sovjetska propaganda, pač pa odraz globokega pretresa v zavesti stotin milijonov priprostih ljudi, ki ga je izražal napad na Koreji.
Casopis je mnenja, da lahko pride do ustavitve vojne na Koreji, ker je napadalec prišel v položaj, da mora izbirati med porazom in razgovori. Medtem pa je vprašanje, kako se bo napadalna politika Moskve pojavljala V bodočnosti. Poudarjajoč, da je edini razumen odgovor: biti moralno in materialno pripravljeni povsod in vedno — čeprav je tak odgovor očividno preveč splošen, da bi mogel zadovoljiti ljudsko radovednost — zaključuje časopis, da bo pot od Kesonga težja od poti do njega.
DEMAGOŠKA PROTISLOVENSKA VIDALIJEVSKA «TEQR1JA» SE JE ZRUŠILA V NIČ
Konec talinske kominformisfične spletke
Tržaško okrožno sodišče je zavrnilo tožbo izvršilnega odbora vidalijevskega „partita" proti Založništvu tržaškega tiska, proglasilo sodni sekvester za neveljaven in obsodilo tožitelje na poravnavo znatnih sodnih stroškov
Dne 7. decembra 1948 je Vi-dalijeva kominto mistična par. tija v osebi svoj. aa izvršilnega komiteja vložila r.a tržaškem okrožnem sodišči? tožbo proti Založništvu tržaškega tiska in zahtevala v glavnem, naj se njej prizna pravica do uprave tržaškega tiskarskega zavoda v Ul. Montecchi 6, Zadružne tiskarne v Ul, sv. Frančiška 20 in poslopja v Ul, Huggero Manna 29, kajti vse la je del znamenitega «patriwanio del par-tito«. Se popre' 4. decembra 1948, je Vidalije ■ izvršilni komite s pomočjo policije začel izvajati sodni :ekvester nad omer.jeno lastnino Založništva tržaškega tiska, ki ga je dovolil predsednik težaškega sodišča dne 30.11.194S;
Pravda, ki so j'5 začeli Vida-
lijevi kominformisti, in katere glavni cilj je bil, da se polastijo premoženja Založništva tržaškega tiska in onemogočijo izhajar.ge našemu dnevniku, se je vlekla skoraj tri leta. Predvčerajšnjim, 31. julija, je bila v tržaški sodni pisarni deponirana razsodba, izdana dne 12. maja 1951.
Sodišče, ki so ga sestavljali kasacijski svetnik in predsednik civilnega in kazenskega sodišča v Trstu dr. Santomaso Vittorio. apelacijski svetnik dr. Renzi Aldo kot sodnik-referent in dr. Gargano Arturo, sodnik, je v razsodbi proglasilo za neučinkovit sekvester, dovoljen z odlokom predsednika sodišča z fine 30.11. 1948, in zavrnilo vse tožbene
Hova romunska p::ovokaei]a
ob fugoslovanski meji
Okoli sto romunskih vojakov je preko meje streljalo na jugoslovansko ozemlje-Izjave poik^ Stamatoviča o novih gospodarskih ukrepih v Istrskem okrožju-Nov proces proti sovjetskim vohunom v Beogradu-Servenkov v nemilosti
zahteve tožitelja, vključno cm»( kaminforviistična diemagoika
kolovodij fašistične špijoneže med okupacijo v Ljubljani, ki tedaj začeto delo danes spet nadaljuje v Italiji.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, i. — Okoli sito romunskih vojakov je izvršilo v noči med 31. julijem in 1. avgustom novo provokacijo na jugoslovanski meji. Romunski graničarji so prišli na mejo s kamioni, noto pa so se razdelili na dve skupini. Večja skupina je zasedla položaje na jugoslovanski meji ob kanalu Stari Bečej, od koder je začela streljati na jugoslovansko ozemlje.
Dva kilometra in pol južno od tega kraja pa je druga skupina zasedla položaje ob meji in sicer med mejnikoma A/13" ini A/l 38, in začela z močnim streljanjem, na jugoslovansko ozemlje,
Po streljanju s>ta se obe skupini umaknili v globino romunskega ozemlja.
«Vlada FLRJ je še enkrat pokazala polno pažn.jo in voljo, da iz svojih sredstev pomaga ljudski oblasti Istrskega okrožja v izgradnji gospodarstva in izboljševanju življenjskih pogojev prebivalstva tega ozemlja,» je izjavil komandant Vojne uprave Jugoslovanske Armade za cono B STO, polk. Miloš Stamatovič dopisniku ((Borbe«, ki ga je vprašal za njegovo mnenje o novih važnih odlokih na gospodarskem polj.u, ki jih je sprejel Isitrski Okrožni Ljudski Odbor na svojem zasedanju 30. julija v Kopru.
Polkovnik Stamatovič je dodal, da je bistvo novih ukrepov v tem. da bodlo delavci odtelej razpolagali z dobičkom podjetja, 'dalje V uvedbi svobodne trgovine s kmetijskimi jn industrijskimi izdelki, v ukinitvi obveznega odkupa vseh kmetijskih pridelkov in v ukinitvi točk in bonov za garantirano preskrbo im za trgovino po vezanih cenah. Novi ukrepi obsegajo tudi uvedbo novega pla. čilnega sistema in socialnega zavarovanja ler omogočajo proizvajalcem, da sami izvažajo in uvažajo, kar je potrebno za reprodukcijo in investicije, pa tudi za osebno potrošnjo.
«Cilj teh gospodarskih ukrepov je, da omogočijo neposrednim proizvajalcem najširšo iniciativo v proizvod>nji in mu dodeljujejo delež v razdeljevanju viška proizvodnje, dalje da se blagovna izmenjava razvija po zakonu ponudbe in, povpraševanja, ob organizacijski vlogi ljudske oblasti, in da se pri tem dosedanji življenjski pogoji delovnih ljudi ne le ohranijo, temveč tudi izboljšajo. Popolnoma je razumljivo, je poudaril pol-ko v mik Stamatoviič, da je bilo
te najnovejše gospodarske ukrepe mogoče izvesti tudi zato, ker vlada FLRJ daje in bo daiala vso finančno in materialno pomoč temu ozemlju«.
Pred- okrožnim sodiščem! v Beogradu se je danes začei proces proti nekemu jugoslovanskemu državljanu in 11 ruskim emigrantom — državljanom ZSSR. ki so obtoženi sodelovanja s sovjetsko obveščevalno fcluibu.
Obtožnica, ti io je prebral javtni tožilec LR Srbije Milo-rad Gavriiovič, poudarja, da so obtoženci takoj po osvoboditvi Jugoslavije stopili v sovjetsko vohunsko službo, ki je že takrat začela s svojim delom na jugoslovanskem ozemlju. Sovjetska obveščevalna mreža je že davno pred, resolucijo Ko-minforma nabirala zaupne podatke o političnem, vojaškem in gospodarskem življenju .Jugoslavije, po resoluciji pa je predvsem okrepila propagandistično delo in sovražno delovanje proti jugoslovanskemu ljudstvu.
Iz obtožnice je jasno razvidno, dfe so v to vohunsko zadevo neposredno vmešani uradni sovjetski predstavniki, med njimi tudi sekretar sovjetskega konzulata v Beogradu Vasilij Goranov, bivši ruski koneul v Beogradu Zukov. direktor sovjetske podonavske plovbe Izaj FUjajev in drugi.
Z bolgarske meje poročajo, da je v Jugoslavijo pribežalo še šest oseb — vojakov, delavcev in kmetov.
Po vesteh1, ki so prišle iz Bolgarije, se v Sofiji zadnje dni vse bolj širijo vesti, dia je Cer-vemkov padel v nemilost v Moskvi in. da je mogoče vsak dan pričakovati njegovo odstranitev. Čeprav razlogi za to spremembo moskovskega stališča do Cervenkova še niso znani, mislijo, da je do tega pričlo, ker »e C^rvenkov r>t strinja z nekaterimi zahtevami sovjetskih voditeljev. V prilog vesti o sedanjem Cervenkovem položaju ie treba navesti tudi to, da je bilo zapaženo, da se Cervenkov v javnosti ni pojavil vse od 16, julija. Govori se, da je bil poklican v Moskvo.
R. R.
Po podpisu mirovne pogodbe volitve na Japonskem?
TOKIO, 1. — Danes so izvedeli, da bodo japonsko delegacijo na podpisu mirovne po-godlbe x San Franciscu, sestat
ljiali sarmi člani vlade. Vodil jo bo ministrski prc-isedmik Joši-da. To odločitev &■' sprejeli včeraj zvečer, po prenehanju po gajanj med liberalno stranko, ki trenutno vodi vlado in oe-makraitično sAran-Ko, ki naj bi tudi sodelovala pri tem ptdpi-«i. Demokratu so prenehali s pogajanji, potem "so ie ministrski piredsedhiik cobil, da t>i poklical parlament na izrftdmo
j*- L’i tl* ilfl»čil*-''* ^'1 ljC Oi
delegacij«. Parlament jt Kdiaj
na počitnicah.
V krogih opozicije so prepričani, d« bo morala vlada, ki je setdaj prisiljena, da sama podvzaroe odgovorno.5-1!; za podpis pogodbe, razpustiti parlament takoj po pcdlpisai in s tem zabttvati odgovor ljudstva, na njene odtočitve.
Bunche poslanik ZDA
v Moskvi?
W ASHINGTON, i. - Demokratična senator Blair Moody je novinarjem izjavil, da je zah te. vai od Trumana, naj imenuj.t »mtrlškeg® visokega funkcionarja pri OZN Ralpha Bunche za an:eriškega poslanika v Mo. skvi, Moody je poudaril, da je Bunche, ki je dobij Noblovo nagrado za mir, eden o«j najboljših ameriSkih diplomatov, in je pripomnil: «Dejstvo, da je Bunche črne, j« izredno srečna okoliščina«. Senator j« izjavni, da so funkcionarji Bele hiše in državnega dteipartmana označili ta predi'.|? za «zelo interesantnega«, niso se pa o njem izjavili.
bi Egipt lahko zahteval popolno osvoboditev svojega ozemlja. Morrison je tozadevno e-giptsko zahtevo označil kot neopravičeno. Egiptsko ljudstvo ne bo pristalo na nobeno sode. lovanjc za obrambo Zahoda, kakor bi hotela Velika Britanija, če ne bo zadoščeno .niego. vim narodnim zahtevam.
Admiral Fechteler
Shermanov naslednik
WASHINGTON, 1. - i*red-sednilk Truma« je imemoval admirala Williama Fechteiem za poveljnika ameriških pomorskih operacij y nadomesti-lo za umrlega admirala Sher-mana.
Fecbtelerja, ki J*, bil do sedaj vrhovni poveljnik ameriškega letalstva na Atlantskem oceanu, pa bo nadomestil ad^ miral Lyndt:	Mac Gormick.
Podadmiral Duncan bo postal namestnik poveljnika glavnega štaba za mornarico.
Poveljnik ameriškega pomorskega letalstva podadniiral Cassady je dianeo izjevil, da potrebuje ameriška mornarica 4 milijarde in pol dolarjev za sivoje modterniziranje in. za okrepitev letalskih sil.
Te dni je prišla v Beograd delegacija, predstavnikov mednarodnega sveta c-erhua te deset držav, Dalegaeijn je obiskala tudi Vojvodina in Hrvateko,
Razprava o Suezu
pred Varnostnim svetom
FLUSHING MEADOWS, I. . V Varnostnem svetu, ki razpravlja o izraelskem protestu v zvezi z pmejitvijo pomorske plovbe v Sueškem prekopu, ni bil predložen še noben načrt resolucije.
Egiptski delegat je poudaril, da mednarodno pravo daje njegovi državi pravico preiskati ali zadržati v Sueškem prekopu ladje, o katerih sumijo, da prevažajo vojni material v Izrael, ker je Egipt formalno še vedno v vojnem stanju z Izraelom^
Britanski delegat Gladwln Jebto pa je izrazil upanje, da bo egiptska vlada prenehala z omejevanjem plovbe. Ce bo to odklonila, je pripomnil Jebb, se mora Varnostni svet poslu-žiti svoje avtoritete. Po mnenju Jebb a je postalo politično aelo nujno, da se napravi konec tem omejitvam «zaradi po. manjkanja petroleja, ki je nastalo v Evropi zaradi zatvorit-ve čistlnic v Haifi v trenutku, ko je nevarnost, da bodo drugi petrolejski viri izciniji«.
Izraelski delegat Eban pa je izjavil: ((Vprašanje je, ali katera koli država lahko zahteva od Varnostnega sveta, da potrdi Obstoj enostranskih pravic o vojskovanju«. Nato sc je vprašal, kako sj more Egipt prisvajati te Pravice, ko ves svet ve, da je Egipt začel vojno proti Izraelu.
Egiptski minister Ibrahim Farag paša, član ministrskega odbora, ki vodi pogajanja z Veliko Britanijo, je danes izjavil nekemu egiptskemu listu, da bo v ponedeljek egiptski zunanji minister odgovoril v par-lamentu na Morrisonove izjave o angleško-egiptskih odnosih.
Žalostno je, da je treba ugotoviti, je dejal, da se po 15 me. scclh naporov britanska mentaliteta ni spremenila. Velika Britanija ne more dopustiti* da
Ameriška oporišča
na Irskem
W ASHINGTON, 1. — Bivši taijnik za mornarico Francis MaMhe«^ j« sinoči po radiu izjavil, dla bi bilo dobro, da bi imele ZDA pomorska oporišča na Irskem. Matthews je bil predi kratkim imenovan za ameriškega poslanika na Irskem. Pripomnil je1, da bo med Wojikn bivanjem v Dublinu začel tozadevn« pogajamja.
o potrditvi sekvestra;
oboiodhlo tožečo stranko v osebi njenega izvršilnega odbora, solidarno s tožečo stranko pa tudi člane izvršilnega odbora Vidalija Vittorija, Bernetti, Marijo, Gašperini Frar.cesca, Gasparini Leopolda, Destradi Alessandra, Donlni Vincenza, Blazino Angela, Malalana Henrika, Skrk Albina, Crevatin Lina, Jakseticha Giorgia, odv. Pogassi Giuseppeja, Siškoviča Karla, Tominec Bonoma in dr. Veiss Lauro na povračilo sodnih stroškov, vključno stroškov v zvezi s plačilom sekvestra-torju:
dovolilo prostovoljni pristop v pravdo Zadružni tiskarni z. z
o. z. v likvidaciji, in ugotovilo, da ie ona lastnica vseh v obrazložitvi sodbe omenjenih predmetov:
proglasilo pričujočo sodbo za takoj Izvšno.
* * *
Ta razsodba pomeni predvsem:
1. Da je sekvester, ki ga je Vidalijeva KP STO zahtevala in dosegla 30.11.1948, ničen in da takoj preneha veljati;
2. da so zavrnjene vse zahteve kominformističnega izvršilnega komiteja po lastnini Založništva tržaškega tiska;
3; da so za plačilo občutnih sodnih stroškov (od katerih so največji oni za sekvestratorja — posledica vidalijevske ' zahteve, naj ae izvede sekvester) skupno z izvršilnim odborom Vidalijeve KP STO odgovorni člani tega odbora in sicer vsak zase za celotno vsoto.
* * *
Tako se je torej neslamo končal kominformistiini Poskus, da- se po* »ii jusf ort* Založništva tržaškega tiska in uniči Primorski dnevnik, glasilo Tržaških Slovenrev, ki je bilo kominformistom že oi ttttpa zv'itk<i irr v peti, teko Jaradi svoje odločne obrambe interesov tukajšnjega sloirenskega prebivalstva prod ombežIjiuiTOi naklepi italijanskega imperializma, ki je v kaminformistih našel najboljše. <tnričnike, kot zaradi -svojega doslednega, naiclnega demokratičnega »tališča.
Talko je doživela polom ta~ timka teorija «patrimonw del partitov, s katero so vidalijev-Ci hoteli ohromiti —- prav kot nekdaj fašisti — slovensko politično, kulturno in gospodarsko delavnost na našem oeem. lju, in v katere izwševan)u so se obilno poslužlti tudi pomoči policije (glej izvedbo sodnega sekvestra, dne 4. decembra 1948!). Ti tatinski poskusi so šli celo tako daleč, da so kot svoj ((patrimonio« zahtevali kar premoženje Za-drtiine tiskarne — aadnipe, ki jte bila ustanovljena že leta 1907 (!), v časa, ko menda v#' čina vidalijevega tdzmšilnega odbora« še rojena ni biln ali pa je komaj odra-sla plenicam.
Tako »e je na sodnem področju — kamor so p vidali' jetrci sarmi zanesli — zrušila v nič vm m> pesku zidana
stavba.
Sodba je bila izrečena skpraj po Preb letih, potem ko so kaminformiMični vizvrSilni odbori)) in vsi drugi, ki jih je Vidah pritegnil v tožbo, pove_ dfili t>®e, kar so povedati znali (in tega je bite ra zen detnago-pije bore meto, to je, nič) in ko je sodišče z redko potrpežljivostjo čakalo, da bedo toži-telji dokazali stroje iz trte zvite trditve.
Kajti tožba kominformistič-negt «partita» je bila zgrajena na prav tako demagoških (tar. gumentih)), kot vsa njegova politika. Kritičnega pogleda juridične logike ni vzdržalo niti ena njihova trditev.
Sodišče, ki so ga sami klicali na pomoč, je izreklo svojo sodbo. Prej ali slej bo nad
prav enako demagogijo, nad prakso varanja in zavajanja množic, nad pripravljanjem poti novemu italijanskemu suženjstvu pod krinko najčistejšega zagcn>orništva mirovne pogodbe in STO. nad protislovensko šovinistično politiko, nad petekolonaštvom in udinjanju tujim interesom, nad vso to demagoško agenturo, ki ji pravimo kominform izem, izreklo svojo sodbo tudi ljudstvo.
Ta sodba, ki potrebuje vei časa, da do kraja dozori — ki pa že zori —, bo še mnogo strašnejša m poraznejša. To bo popoln pora« kominformiz-ma in njegove demagogije.
Za danes pa ugotavljamo, da »o se njihove tatinske spletke na naš račun izjalovile.
RAZPRAVA 0 VLADNI IZJAVI V ITALIJANSKEM PARLAMENTU
RIM, I. —■ V italijanskem senatu in. poslanski zbornici se
Gasperi ni primeren za zunanjega ministra. Govoril je tu-
je začela razprava o vladni iz-1 di o njegovem parlamentarnem javi. V senatu je prvi govoril j delovanju v bivšem avstrij. senator Labriora, ki pripada j skem parlamentu,
mešani skupini. Kritiziral je atlantsko politiko vlade, Demo-kristjanski senator Canaletti Gaudenti pa je izjavil, da je zadovoljen s potrditvijo dosedanje gospodarske politike.
Demokristjanski senator Gu-glielmone je polemiziral * opo. zicijo zaradi včerajšnjih protestov proti programskim izija-vam vlade.
Nato je ugotovil, razne po* manjkijivosti na s°spcdarskem in. finančnem področju, vendar pa je dejal, da je obračun, prejšnjih De Gasperijevih vlad pozitiven. Zahteval je nato uspeš, no koordinacijo vse gospodarske politik* in. naj bi se ustvarili pogoji, ki bi omogočili dotok tujega kapitala v Italijo, V zvezi s krediti je deijal, d® je v Italiji že prišlo do legaliziranega oderuštva, ter je predlagal ustanovitev stalne parlamentarne komisije sa nadzorstvo investicij,
Rasprava pred senatom se bo nadaljevala jutri zjutraj,
V poslanski zbornici pa je prvi govoril Russo-Perez, ki pripada mešani skupini. Očital je vladi predvsem da je prema, lo odločna nasproti levičarskim strankam,
Nato je govornik obžaloval, da je Sforza ostal v vladi, ter je pozval De Gasperija, naj (»odločno vodi politiko, ki bo znala imeti korist od priložnosti, ki jo nudijo zadnje enostranske pogodbe z Nemčijo in Japonsko, in naj si zada za na. logo predvsem rešitev vprašanja izseljencev in Svobodnega tržaškega ozemlja«.
Poslanec Viola od mešane skupine je kritiziral vladni predlog za izredne zakone, ki omejujejo svobodo tiska in svobodo stavke. Ko je govoril o zunanji politiki ,se je obregnil tudi ob Jugoslavijo, češ da ni demokratična država.
Dalje je Viola dejal, da De
Harriman poslal v London nadallnla pojasnila
Ne ve se Še. kdaj bo Stokes odpotoval v Teheran - Iranska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja o prodaji petroleja • Požar v uradih «Angio • lranian»
LONDON, 1. — Avereli Har-rlanPn, ki je včerai večerjal s perzijskim ministrskim predi-sednikom Mossadteghcm m se sestal s perzijskim šahom ter držaivno komisijo za nafto, j.e dane« zjutraj poslal v angleško prestolnico zahtevana pojasnila. Ta j« danes proučila angleška vlada še predi odihodlom Morrisona v Strasburg. Vendiar pa se ie ni odločila, kdaj bo n-.inister za surovine Stoke* odpotoval v Teheran.
Dobro obveščeni kirogi so nocoj javili, <te jte londonsko vodstvo Amglo-Irania« rezervi, ralo dfeset prostorov y letalu, ki bo y petek odletelo v perzijsko prestolnico. Nekateri pravijo, da so tl prostori namenjeni angleškim delegatom. Na ay»tžiu Angio-Irauian sto izjavili, dla zaenkrat še niso imenovali svojih predstavnikov. Zdi se pa da bo med njimi tudi eden od ravnateljev družbe. Londonski politični opazovalci menijo, dla se bo stopaj z odposlanstvom vrnil v Teheran tudi angl eški poslanik Sir Franci* Shepheird.
V Londonu* 30	t*K*i	po-
trdili v^stl, po katerih so priplule štiri angleške torpedovke pred abadanisko pristanišče. Njih prihod je že najavil Lord kancler Jowitt, ki Je včeraj dejal, da bodo Angleži zaščitili življenja svojih državljanov. Nekateri pravijo, da, s® je v zadnjih dveh dneh niapetosit med Londonom in Teheranom znova nek«i povečal«.
V Teheranu j*s danes izjavil podtajnik n» predsedstvu mi-nistrekesa sveta, Husein Fate-rmi, da je «iranska vlada pripravljena nadaljevati pogajanja s pi-odstavniki angleške Vlade glodle prodaje nafte«, ven-dar pod 'pogojem, dla bi razpravljali v okviru zakona za nacionalizacijo nafte, ki predvideva, d« bi imeli stari kupci nafte pri Anglo-Iranian, obenem z Veliko Britanijo, prednost pri dobavah.
Fatemi j« nadelavaj, dla tran ',ka vlada ni nasprotna, da bi lord kraljevega pečate, Richard Stokes razpravljal tudi o vprašanjih, ki se tičejo bivše Anglo-Iranian, verjdar pod pogojem, da bo za to pooblaščen.
Dane« zijiuitra!} ee J*> sestaja mejama per^ijNKa l*e*T!4»iJ^	«1
nafto, z namenom, da pripravi poročilo o svojem tromesečnem delu iin gg predloži parlamentu. v njem je komisija zahtevala, naj ji dajo na razpolago še tri mesece časa, med katerimi bo nadzorovala nacioneliza. cijo.
Po sestanku je lajavi! član komisije Martin Daltairi; «Spo. razumeli smo se, da ustvarimo ogodno cziačje za razgovor« z angleško delegacijo. Predvidevamo, da bodlo uradno sporočili angleški pristanek nacionalizacijo«.
Iz Abadana javljajo, d« je danea zjutraj nastal velik požar v uradih Anglo-Iranian. Kot je znamo, go včeraj zaprli čistilnico, kler so hranil nafte že popolnoma polni, Požar no pričeli takoj gasiti angleški in perzijiski gasilci in so s svojim delom končali y eni uri. Bila je velika nevarnost, dfej 'bi se požar razširil na skladišča naf. te ki »o v neposredni bližini teh pisarn.
Zaenkrat še ni zna° vzrok požara. PrllčeM so preiskavo. Pet oseb j« bilo pri tem lahko ranjenih
Kritiziral je tudi finančno politiko irj je pri tem navedel, da je bilo v Italiji samo pretekli mesec 40.000 meničnih protestov v skupnem znesku dveh milijard lir.
Liberalec Bellavista je izjavil, da bo liberalna stranka čakala na delo vlade brez pesimizma in optimizma in se ravnala po razvoju položaja in pa doseženih uspehih.
Severin je tudi on obžntovnl; «da vlada brezčutno prisostvuje angleškemu barantanju s Titom«. -
Nič čudnega ni, da se med razpravo omenja Trst, da se žali m obrekuje Jugoslavijo, saj je to postala «sveta dolžnost« vseh italijanikih imperialističnih »patriotov* od fašir stov do kominformistov. Pričakovati je, da bomo te dni slišali še marsikatero zabavno izjavo o «italianlssimem» Trstu in morda še o kakih drugih «ita-lianissimih« krajih. Saj morajo priti na vrsto še mnogi drugi glasniki italijanskega imperialističnega pohlepa po tuji zemlji iz fašističnih vrst, od mi-sinov do kominformistov,
RIM, 1. — v juniju je policija v Italiji odkrila sledeče količine skritega orožja: 5 minometov, 29 strojnic, 81 puškomitraliezov, 145 avtomatičnih pušk, 633 vojaških pušku in karabink, 288 pištol in revolverjev, 357 min za minomete, 3*25 ročnih boijib. 5318 artilerijskih izstrelkov,' 639 detonatorjev, 265.948 patron za puško, 467 kg eksploziva, 31 min, 218 m zažigalne vrvice, 184 rezervnih cevi za avtomatsko orožje, 3 radijske oddajnike itd.
0 delu komisije OZN
za nadzorstvo oborožitve
NEW YOR,K, 1. — Zastopnik Združenih držav Frank B, Nash je včera-j sporočil na sestanku «odbora dvanajstih« Glavne skupščine Združenih narodov, dia bodo Združene države v kratkem predložile Glavni skupščini osnutek resolucije, ki zahteva, naj preide nadzorstvo nad oborožitvijo na eno samo komisijo ZN, ki naj hkrati izvaja tudi nadzorstvo nad atom. skim orožjem in pripravlja po-stopno zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve v »vetu.
Ugodni odmevi glede tega so prispeli dcsle-j že iz Brazilije, Anglije, Kanade, Ekvadorja, Francije, Indije, Nizozemske, Turčije, Kitajske in Jugoslavije.
Francoska skupščina glasuje o Petscheju
PARIZ, 1, s Maurice F.etsch# se bo danes predstavil narodni skupščini, od katere bo zahteval pooblastilo za sestavo nove vlade. Predvidevajo, da bo uspel dobiti potrebnih 314 glasov, težave pa bo imel pozneje pri sestavljanju vlade.
GlBvna ovira je v tem, de nojejo socialisti stopiti v nobeno koalicijo. Tozadevna pogajanja so Sg danes ves dan nadaljevala. Radikali pa so Izjavili, da ne bodo stopili v nobe. no vlado, v kateri ne bi blU tudi socialisti.
LONDON, l. — Na zasedanju sveta ministrov evropskega sveta
se bo Morrison razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Keu-pruljem o vprašanju vključitve Turčije v atlantski pakt.
TEL AV1V, 1. — Na parlamentarnih volitvah v Izraelu |e pob novno zbrala največ glasov laburistična stranka Ben Gurio. na. sionistična stranka |e Gurio* nu ponudila sodelovanje.
PRIMORSKI DNEVNIK   -----------------
2, jj|
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Četrtek 2. avgusta
Alfonz, Bojan Sonce vzide ob 4.48, zatone ob 19.33. Dolžina dneva 14.45. Luna vzide ob 3.51, zatone ob 19.38. Jutri, petek 3. avgusta Lidija, Mirača
Trideset stopinj
in še več
— Ne da bi se hvalil, ampak prav nič me ne zebe — se tu Pa tam pošali naš znanec s potnimi Tržačani, ki zaman iščejo utehe ob hladilni pijači, v sencah, v lahkih oblačilih itd.
— Sicer pa je pravilno, da si sladoledarji delajo kupček za zimo in toplomer jim kaže še lepe prejemke, ker se drži 30 stopinj in zvezdobulci celo napovedujejo, da bo te dni še malo poskočil — pomodruje rad naš znanec, ki je suh kot trska in mu verjetno vročina ne dela preglavic.
Nameščenci in delavci štejejo dneve in ure, ki jih še ločijo od letnega dopusta. V pogovo-
OB SKUPŠČINI
POMORŠČAKOV nekdo pripomnil, da so tnža-1
----------------------„	ški-m vodilnim krogom bolj
važne napitnice kakor pa živ-
12. avgusta vsi
Postojno!
LE S SVOJO NEODVISNO BORBO
ton misli! limitam zasciim svoie Branice
Snoči je bila v krožku trgo- [ resolucijo. V njej pravijo med
rih z boljšo polovico jih pri vsej vročini spreleti mraz, ko jim našteva luksuzne hotele in Sraga letovišča ter ni čuda, da si nekateri pridejo z besedo navzkriž tako, da je koncem konca z družini še bolj vroče.
Tudi naši »najboljši na svetu« so zvesti pomagači žarečega sonca, ker imajo zelo radi, da se Tržačani čim bolj parijo na soncu. Na pomolu pri Ribarnici skrbijo na vse načine, da Ovirajo hitro vkrcanje potnikov, ki si želijo y edino obmorsko kopališče, ki je v Trstu Vredno tega imena. Posebno ob nedeljah jim ne manjka tega užitka, ker se, razen od >ionca, večkrat dolga vrsta potnikov segreje tudi od svete jeze.
Lahko bi svetovali razne pripomočke proti vročini (proti «najboljši na svetu* raje molčimo) a nočemo da se zgodi tudi našemu bralcu, kot onemu, ki se je ob čitanju tolikih in različnih nasvetov pošteno potil. Raje se bomo ravnali kot naši pradedi: imoviti bodo odšli na letovišče v hladne kraje, ostali pa se bomo še naprej kuhali v mestu ter se hladili z mislijo ra manj vroče dneve in se tolažili s tem, da le nismo med onimi, ki jih navaja črna kro' nika kot žrtve sončftriep.
vinske mornarice skupščina u-pravnega, plovnega in delavskega osebja paroplovnih družb «Italia», ((Tržaški Lloyd» in «Adriatica». Navzoči So bili tudi predstavniki dveh tržaških sindikalnih organizacij.
Dnevni red skupsčine je obsegal razpravljanje o pismu, ki ga je predsednik družbe «Italia» posla! načelniku tržaške podružnice te družbe v odgovor na resolucijo, s katero so uslužbenci družbe zahtevali vrnitev ladij Saturnia in Vulcania: nadalje je obsegal poročilo odbora za zaščito dela v tržaškem pristanišču ter razno.
Skupščino sta sklicala vodilna odbora SINDAN (Italijanski nacionalni sindikat uslužbencev plovnih družb) in FILM (Zveza italijanskih pomorščakov). Predsedoval je kapitan Matticni.
Glavni vzrok za sklicanje skupščine ie bilo pač pismo predsednika družbe «Italia» gospoda Karla Lincha, v katerem je na osoren način odgovoril na upravičene zahteve pomorščakov in upravnega osebja, da se zaščiti njihova pravica do dela ter da se vrnejo Trstu njegove ladje. Med drugim pravi v tem pismu: «Ne morem dopustiti, da si ose,bje, ki je po pogodbah in zakonih vezano na pcdložnost ravnateljstvu podjetja, domišlja, da sme ocenjevati in kritizirati delo ravnateljstva ter se pri tem obračati na najvišje oblasti in na javnost po tisku. Splošno načelo civiliziranega življenja je, da mora vsakdo ostati na svojem mestu in spoštovati red pristojnosti in razmerje podložno-sti. Obsojam, da se tega niste držali in opozarjam osebje na njegovo dolžnost, da sp v bodoče po tem ravna. Poleg tega opozarjam, da ponavljanje tako resnega prekrška ne bi ostalo brez posledic za odgovorne«.
To pismo vsekakor grozi, kar je seveda razburilo vse osebje. Zato so po daljši diskusiji sprejeli proti temu pismu protestno
drugim, da je dejanje predsednika družbe «Italia» samovoljno in nezakonito ter da je v nasprotju z osnovno pravico delavcev, da se zbirajo in razpravljajo o delovnih vprašanjih. To dejanje pa je tudi nedopustno ustrahovanje osebja, kar bi lahko škodilo bodočemu delovanju komisij v podjetjih in sindikatov. Zato skupščina zavrača nedopustno ravnanje predsednika družbe «Italia» ter odločno protestira proti takim nedemokratičnim dejanjem.
Skupščina tudi pooblašča FILM in SINDAM, da v nacionalnem okviru ščitita dostojanstvo in pravice osebja.
Se preden so izglasovali resolucijo, so y poročilih in diskusiji razni govorniki kakor dr. Cottroneo in dr. Carriello
podrobno razpravljali o upravičenosti tržaških pomorščakov, da branijo svoje interese, ki so močno ogroženi. Sindikalna zastopnika sta izrazila svojo solidarnost, toda zastopnik Delavske zbornice je izrazil to solidarnost nekam megleno le v svojem imenu, kar dokazuje, da je vsa stvar za Delavsko zbornico kočljiva in nerodna.
Dr. Carriello je kot predsednik odbora za obrambo dela nato podal še kratko poročilo o delu odbora. Povedal je, da bi moral biti danes na Trgovinski zbornici sestanek članov odbora, sindikalnih predstavnikov in vodilnih osebnosti tržaškega gospodarstva, da pa je ta sestanek odpadel, ker bodo te osebnosti povabljene na sprejem pri odhajajočem generalu Blanchardu. Na to je
ljenjski mestni problemi. Omenjeni sestanek je zato preložen na jutri ob 19.30 uri v istih prostorih.
Imeli smo vtis, da so se mnogi navzoči na skupščini bali odločne akcije. Jasno je, da so zahteve pomorščakov in u-pravnega osebja \>opolnoma u-pravičene. Njihova šibka točka pa je ta. Vsi govorniki so kazali, da so v liniji «italijan-stva» in da hočejo v tej liniji vrnitev ladij, več dela za Trst itd., kar pa ne bo s tega stališča nikoli mogoče doseči, saj je vendar cilj. italijanskih gospodarskih in vodilnih krogov, da odvzamejo Trstu čim več prometa in da ga iz pomorskega kvečjemu spremenijo v drugotno industrijsko mesto. Ce hočejo pomorščaki temeljito rešitev svojega vprašanja, se morejo odpovedati svoji ((italijanski« usmeritvi in braniti svoje interese	s krajevnega
stališča in s krajevnim merilom. Drugače Pa bodo doživeli polom, čeprav večina hodi po dosedanji poti	v dobri veri,
da se bo tudi	tako njihovo
vprašanje rešilo.
iPobtojna ua't mU
Zakaj kominformistični sindikalisti ne govorijo
o sporazumu o kolektivnih in individualnih odpustih z dela?
Delavcem ladjedelnice Sv. Boka, pa tudi delavcem drugih podjetij in tovarn grozijo še vedno odpusti z dela. Večni izgovor, ki ga delodajalci navajajo pri izvajanju ukrepa o odpustih z dela, je pomanjkanje novih naročil. Tega izgovora se poslužuje tudi vodstvo ladjedelnice Sv. Roka, ki pa niti za trenutek r,'i pomišljalo, ko je odbilo izvršitev popravila na neki 13 tisoč tonski ladji.
Ce torej ta ladjedelnica, kot tudi druge tovarne in podjetja ne bodo prejeli že v kratkem novih naročil, bo ostalo še nekaj stotin delavcev ponovno brez dela.
Kominformistični in žolti sindikalisti obljubljajo, da bodo ščitili interese delavskega raz-< reda ter zagotavljajo, da bodo svojo borbo zaostrili, čim bi videli, da se nevarnost novih odpustov z dela še bolj veča.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Pomen Hmetiishe šole v Kopru
Ravnateljstvo Kmetijske šole pri Kopru je prišlo na zelo posrečeno zamisel: izdati brošuro o vlogi te sole. Brošura je izšla pred dnevi in je opremljena s slikami ter lepim jasnim tiskom domače tiskarne ((Jadran« iz Kopira- Ima 15 strani teksta in nekaj fotografij. Prav gotovo bo zanimala vse, ki se v Istri bayijo z vzgojo kmečke mladine, saj je bilo celo na zasedanju Istrskega okrožnega LO, ki je bilo v ponedeljek in torek poudarjeno, da bo treba vnesti več izobrazbe med kmečke ljudi, da bodo znali — ia-zun.no obd|iovati vinograde, saciovr.jake iR vrtove, da se bo produkcija lahko zvišala in izboljšala.
Ce pogledamo vsebino brošure, takoj ugotovimo, da je zanimiva in poučna. V začetku prinaša kratko zgodovino šole same. ki sega v leto 1928. Takrat je bila šola enoletna in splošnega značaja. Solo je takrat obiskovalo največ 8 dijakov letno. Iz tega je bilo razvidno, da se kmetje niso kdo ve kaj zanimali zanjo. Vzrok pa ie bil v tem, ker je premalo upoštevala krajevne in talne razmere. Zanemarjalo se je vinogradništvo in sadjarstvo, ki sta glavni panogi kmetijstva v našem okrožju. Sola je imela okoli 11 ha posestva, toda še od tega so tri četrtine obdelovali Koloni na spolovino. Redila je tudi samo nekaj glav goveje živine. i\i imela ne svinjakov -»n ne kokošnjakov. Sola je imela drevesnico, toda je zanjo prejemala sadike iz tujih drevesnic. Bila je brez rastlinjake in toplih gred, ki so nujna potreba za dobro vrtnarjenje. Zemljo so obdelovali še ročno, kar je vplivalo na stroške in povzročalo visoko ceno pridelkom.
Po osvoboditvi pa je šola dobila nove smernice od ljudske oblasti, ki^ je tako-j po nastopu upoštevala stvarno stanjt kmetijstva v okrožju in bodoči razvoj. Ko so zasiino popravili poslopja, ki jih je bil poškodoval okupator, Je -Jilo že 1946 sprejetih 2'! dijakov °d £4 priglašenih. Več Zn takrat ni bilo mogoče, ker ni bilo še dovolj primernih prostorov. Leta 1948 pa je šola sprejela že 49 gojencev. V istem letu je dogradila in racionalno opremila vinsko klet za 300 hi vina. Kmalu nato je bil zgrajen nov svinjak za 45 plemenskih Grašičev in preurejen hlev za govejo živino. Sola je poleg tega zgradila še silnico, stekleni rasti ij na k. 24 toplih gred. racionalne kokošnjake in čebelnjak.
Na šoli so ustanovili prvo državno posestvo, ki meri danes skupno s prejšnjo površino 30 ha. Bivši koloni so danes stalni delavci na posestvu in ga kot člani delavskega sveta direktno upravljajo.
Ne bomo se pri tem spuščali v globlje razmotrivanje, radi pa bi poudarili, da ima v Istrskem okrožju izmed vseh ostalih kmetijskih panog vinogradništvo najboljše pogoje za razvoj in obstoj. Trta tu zelo dobro uspeva in daje odlična vina in prvovrstno namizno grozdje. Imamo okoli 20 milijonov trt in pridelamo letno okoli 170.000 hi vina. Ker je bila do sedaj glavna ovira raznolikost trt, med katerimi polno slabih, bo Kmetijska šola s poizkusnim vinogradom okoli 3 ha, ki je bil prvič v Istri globoko preoran (rigolanj, pokazala nov način vzgoje s trajnimi kordoni. Ta poizkusni vinograd so nasadili v viste tako, da bo o-mogočeno strojno obdelovanje med vrstami. Pri saditvi so pomagali tudi gojenci šole, ki so pod vodstvom strokovnjakov spoznavali praktično kako se dela po načelih sodobne agrotehnike.
Se bi lahko pisali o pomenu šole, pa bomo rajši prihodnjič v posebnem članku govorili o pomenu šole pri vzgoji kmetijskega strokovnega kadra.
Uspešna borba proti koloradskemu hrošču
V bujskem okraju je borba proti koloradskemu hrošču zelo odločna. Poleg žarišč, ki so bile omejene na Grožnjan in dolino Mirne, se je zadnje ča&e pojavilo novo žarišče kakih 600 metrov oddaljeno od prejšnjih. Vzrok tenm je, da nekateri kmetje niso upoštevali vseh nasvetov in niso uporabljali za-tiralnih' sredstev, ki jih je poverjeništvo dalo brezplačno na razpolago. Sedaj je bil določen za bujski okraj poseben strokovnjak, ki ima nalogo voditi vse akcije za zatikanje tega škodljivca.
V Grožnjanu je bilo žarišče lokalizirano, ker so se kmetje poslužili vseh navodil in zgrabili sovražnika za vrat v koreninah. Zelo skrbno so pregledali vsa krompirišča in poškropili vsa okužena mesta.
Za uspešnejšo borbo proti temu velikemu škodljivcu so bile ustanovljene poleg drveh okrajnih tudi pri vseh krajevnih odborih posebne komisije, ki vodijo zatiralno akcijo. Upati je, da bo tako uspelo zajeziti nadaljnje širjenje koloradskega hrošča in mu postaviti take ovire, da ne bo mogel napraviti velike škode.
Koper
Dela pri novem hotelu v pristanišču napredujejo, Te dni je vse Koprčane in tudi tujce prijetno presenetila lepa mehko-zelena barva, s katero so prepleskali že ves zadnji višji del poslopja. Tako svež in nov je tedaj ta del mesta, da je dobil
popolnoma novo lice. Ko bo hotel popolnoma dokončan, bo Koper zelo pridobil tudi na zunanji lepoti. Da bi bilo to kmalu, si želijo vsi, posebno pa tisti,, ki imajo še grda stanovanja in prav tako ižlletniki, ki jih je V teh dneh kar prepolno po vsem' okrožju.
Vrnitev druge študentovske
Včeraj dopoldne se je vinila v Kcper s proge Doboj - Banjaluka druga mladinska brigada študentov, ki je bila na progi en mesec. Po zaključku šolskega leta so se študenti dogovorili, da bodo šli za en mesec na pomoč pri graditvi proge. Delali so pri prsdoru Tromeaja. kd je eno najtežjih delovnih mest. Zadnje čase so z deli ia-ko napredovali, da so presegali normo za 40 odstotkov- Brigada je bila za dosežene delovne uspehe dvakrat razglašena za udarno, šest članov brigade je prav tako dobilo častni delovni naslov udarnika 16 pa je bilo pohvaljenih.
Sprejem brigade je bil na Titovem trgu, kjer so pozdravili zastopniki ljudske oblasti in KP. V imenu okrožnega odbora mladine je izrekel dobrodošlico tovariš Mario Vuk, v imenu okrajnega ljudskega odbora tov. Stanko Ulčnik in V imenu okrajnega komiteja KP tov. Sokol. Po sprejemni slovesnosti je brigada odšla na zakusko, nato pa ie bila razpuščena in so člani odšli vsak na svoj dom.
Buje
Kako dela brigada <(Ante Babič«, ki je že nad en mesec na delu pri gradnji železniške proge Doboj - Banja Luka, je razvidno iz tega, da je bila pred nekaj, dnevi že petič razglašena za udarno.
2 e po nekaj dnevih dela na progi je bila ta brigada prvič razglašena za udarno, s takim navdušenjem je prijela za delo. V tekmovanju z ostalimi brigadami je prekašala delovno normo tudi za 100 odstotkov. V eni sann dekadi je bila brigada dvakrat razglašena za udarno, ker je bila na vsem sektorju najboljša ne samo v materialnem temveč tudi v kulturnem in športnem delovanju. Dokaz temu je, da štab tega sektorja podelil brigadi že več diplom za fizkulturno delo. Člani te brigade so sprejeli obvezo, da se bodo vrnili domv 7-krat udarni.
Ni potrebno, da bi ob takem navdušenju naše mladine še posebej podčrtavali važnost delovnega prispevka istrske mladine pri gradnji te proge. Iz koprskega okraja sta bili dve brigadi, ena dva, druga pa en mesec na progi. Pri delu so se mladi brigadirji iz Istre spozna, li s svojimi delovnimi tovariši v Jugoslaviji in navezali še z njimi tesnejše stike in spoznali vse napore, ki jih daje pri gradnji socializma.
Pri tem pa seveda niti z besedico ne omenijo, kako nameravajo ščititi interese delavcev — morda s «pomočjo» sporazuma, ki so ga oni in predstav, niki Združenja industrijcev podpisali še koncem leta 1950? Kadar jim kdo izmed delav cev samo omeni ta sporazum, prično kričati o ((titofašističM propagandi* ter grozijo z re presalijami vsakomur, ki bi si samo upal dvomiti v resničnost njihovih besed.
No, če jih je sedaj sram ali pa ne, resnica je, da so kor> cem leta 1950 podpisali prav oni, obenem s predstavniki Združenja industrijcev sporazum, ki predvideva, da mora vodstvo podjetja, ali tovarne vedno obvestiti odbor v podjetju, če namerava odpustiti z dela koga izmed svojih uslužbencev. Po tem obvestilu se morajo predstavniki delodajalcev ter predstavniki odbora zopet sestati ter skupno določiti, koliko ljudi naj bo odpuščenih | ter določiti obenem, katere naj j pa ukrep prizadene.
I Gre torej za sporazum o in-! dividualnih in kolektivnih odpustih z dela, o katerem se je že mnogo govorilo, katerega so delodajalci v razr.-ih primerih že uporabili, a o katerem kom-informisti tako previdno molčijo samo zato, ker dobro vedo, da bi jih zapustili še vsi tisti delavci, ki jim še sledijo, čim bi spoznali kako daleč jih je protirazredna politika teh «sindikalistov» že privedla.
Večkrat se zgodi, da si upa kdo izmed delavcev kljub grož. njam in terorju vendarle načeti to vprašanje o sporazumu o individualnih odpustih z dela; marsikateri delavec je zahteval že pojasnilo od samih predstavnikov odborov v podjetjih. Odgovor, ki so ga dobili, je bil
0 polnoči * z motorjem v taksi
Sinoči okrog polnoči it 27-letni Pribac Milan iz Rovt 201 trčil v Ul. Carducci s svojim motorjemt v neki taksi, ki se je pravkar obračal na cesti pred barom «Mario». Motor je bil zelo poškodovan, taksiju pa se ne pozna skoraj nobena po-škodlba. Pribac se jie nekoliko pobil Po glavi in ramenih ter se bo moral zdraviti dober te-{ten, njegov prijatelj Ruggelli, ki je sedel za njim. pa j«; dt»bil hujše poškodibe po glavi, polomij nekaj kosti in se bo moral zdraviti dobre tri tedne, če ne bc hujšega, seveda.
Tele se ie ustrašilo motorja
Prav v trenutku ko sta se 24-letni Ivan Bras in 22-letni Peter Gergorič, oba iz Bazovice, vozila v Trebčah mimo nekega teleta, se je najbrž zaradi ropota vozila splašilo in se obrnilo proti cesti ter tako preprečilo obema Bazovcetna P<>t. Trčenje je bilo neizogibno in moža sta odletela s svojega vozila, vendar sta se takoj dvignila in odšla na policijsko postajo, kjer so jima izprali lažje praske.
Padec električarja
Med nap^l.iavo neke telefonske proge ie 16-lebni Sergio Co-rona iz Sv. Ivana zaposlen pri družbi ((Talemoina« nenadoma izgubil ravnotežje in padel 2 dveh in pol metra visoke llest-vt, pri čemer si je zvil zapestje leve rolke in se ranil na bradi. Ob prihodiu v bolnico so ga Sprejeli za kakih 10 dni na opazcvalini oddelek.
vedno isti: titofašistična propaganda, ali pa samo molk.
Ker pa se resnica ne da prikrivati ter pride prej ali slej na dan, se bo prej ali slej zgodilo, da bodo morali dajati komiEjformistični sindikalisti račun tudi o tem svojem podlem dejanju, .s katerim so ponovno dokazali, da ne služijo interesom delavcev, temveč samo in predvsem interesom delodajalcev.
«Vesga» - sovražnik peščev št. 1
Včeraj zjaitrajj so sprejeli na opazovalni oddelk bolnice 63-letno E leno Parovel por. De-stradi, stanujočo v Drevoredu III. arinade št. 12. Zena. ki se ničesar ne spominja, je prišla podi kolesa neke «Vespe» na Nalterežju N. Sauro; pri tem si je ranila no® in razne dele telesa. Verjetno to okrevala v 7 dlneh.
mroiovšCtm
JOBftfGA VOJAKA
Izšel je ponatis prve knjige PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA V SVETOVNI VOJNI v izdaji Založništva tržaške« ga tiska v Trstu. Knjiga stane 330 lir in je v prodaji v slovenskih knjigarnah.
Kdo ne bi šel na izlet) v POSTOJNO in si ogledal, čudo-vite Postojnskei jame? v. nedeljo 12. t. m. boste imeli krasno priliko, občudovali bo ste lahko podzemske lepote m bogastvo naše krašk? zemlje, obenem pa še ob iskali zanimivo razstavo lokalnega gospodarstva V prostorih postojnske gimnazije.
Ob tej priliki bo tudi tombola z bogatimi dobitki: spalnica, radio, samska soba tele, drva tar 500 raznih drugih dobitkov. Zvečer kinopredstave na razstavnem prostoru.
Postojna bo (Jostojno sprejela vse goste. razmiago so vJamska restavracija«, «Mrestna restaivrraoija», restavracija ((Burger«, «Pri Romarju», za tujce pa zlasti hotel «Javomik».
Rešil je otroka gotoi/e smrti
Komaj 8-letni otrok Silvio Tinappo. stanujoč vi Trevigna-nu in sedaj na počitnicah pri neki družini v Grljanu, se je čutil tako gotovega, da se je odpravil sam na- kopanje in sicer na kakih 100 metrov od kopališča oddaljeno, skalnato pobočje. S seboj je vzel tudi žogo, s katero se je v vodi zabaval im tekaj, sem in tja. Prostor je za mlade kopalce in še povrhu za neplavalce kaj nevaren. kajti dlno jie polno stkal, med katerimi so tudi udiori, ki lahko zakrivijo smrtno nesrečo. V enega izmed teh je naen-
krat pogreznil madi Tinappo. Med igranjem z žogo mu je namreč nepričakovano zmanjkalo tal in fant je izginil pod vodo. Slučajno je bil nedaleč mefci sta<rej&i kopalec, ki se je z velikimi zamahi približal omenjenemu mestu, splaval pod vodo in .privlekel utopljenca že vsega plavega na površje. Takoj je pričel za umif-tmilm dihanjem, obenem pa je obvestil ljudi, ki so poklicali rešilni avto Rdečega križa, ta je fanta odpeljal v bolnico. Zdlravniiki menijo, da bo otrok v nekaj dnif-h zopet dober.
GORIŠKEGA
Razpihovanje namišljenih begov in umorov na meji
Tatvina pri belem dnevu
Čeprav je bila Skaber Giu-seppina vd. Cebulli ves dan v svoj-i gostilni v Ul. Rossini 25, so neznani tatovi nekako med 13^ in 20. uro odnesli iz omare, postavljene za proda-jno mizo, torbo s 105.000 lirami. Stvar je policiji prijavil njen sin 30-letr»i Riccardo Cebulli, stanujoč skupno z materjo v Drevoredu XX.. septembra 9.
Moreča vročina je v zadnjem času še povečala mrtvilo v našem mestu. Mnogi meščani so se ji izognili in odšli na počitnice, tisti pa, ki so ostali doma, se popoldan hladijo na bregovih Soče ali se Pa potikajo doma in se skriva-jo pred prepe-kajočim soncem. Ulice so prazne, promet se je znatno zmanjšal in prometne nesreče so zelo redke. Senzacionalnega se ne zgodi nič. Tatovi koles zgleda, zgodi nič. Tatovi koles kaže, parji so si tudi privoščili počitnice. Crna kronika -je zatorej že dalj časa prisiljena k molku. Treba je iskati izhoda, zato je šovinistično časopisje preteklo nedeljo natrpalo svoje stolpce s senzacionalno vestjo o poskusu bega štirih jugoslovanskih državljanov in o njihovem u-moru na meji pri Rdeči hiši. Vest so razpihnili kar se da na široko in dolgo in navedli tudi vse podrobnosti o streljanju, krikih in smrti treh ubežnikov, njihovem pogrebu itd. Z njo se črna kronika pita še danes. Kako dolgo bodo s pisanjemo o tem dogodku, ki ni nič drugega kot Plod skisane fantazije šovinističnega časopisja, poživljali svojo kroniko, n® vemo. Da je vest nič drugega kot nizkotna izmišljotina, srno se sami prepričali pri obmejnih oblasteh. Da bi nihče ne dvomil o njeni verodostojnosti so včeraj šovinisti, za njimi so z zamudo prikrevsali tudi kominformovci, vest podprli z begom brez umorov in streljanja ter se pri tern širokoustili, kako se ljudje dnevno izogibajo ((terorju«, ki vlada v Jugoslaviji. Ce se o takih vesteh razpisujejo toliko, le da bi mašili svoje prazne in puhle liste, tedaj jim svetujemo, n«j pišejo o begih v Jugoslavijo. kamor pribežijo dnevno desetine Italijanov. Italijanski stražniki seveda ne povedo koliko jih dnevno zapušča do movino in ko njihovi sodržavljani plezajo čez bodečo žico, zaprejo eno oko in se njihovega bega še veselijo; dobro namreč vedo, da se bo s tem pač zmanjšalo število brezposelnih v Italiji, ki n® vedo več kako bi se preživljali.
Begi v Jugoslavijo so dejstva, ki nam jih potrjujejo razprave na sodniji, kjer tedensko sodijo desetinam skrivnih prestopni kov meje, ki so se začasno vrnili na obisk k svojcem, ali pa so jih jugoslovanske oblasti zavrnile. Ce bj sodili še vsem ostalim, ki se rniso še vrnili in nimajo tudi več nobenega na mena vrniti se. tedaj bi tukajšnje časopisje prav gotovo ne bilo v zadregi, kaj pisati in bi bilo pisarjenje o tako neokusnih izmišljotinah še bolj sme šno.
so mu ukradli obleko
Pred dnevi se je 16-letr.i Marijan Petri iz Gorice Ul. Brigata Casale 21 napotil s prijateljem Sergejem Venturinijem v bližnje kopališče. Bila je neznosna vročina in dečka si r.i-st0 dolgo pomišljala, ali naj skočita v vodo. Ko sta se nekoliko oddaljila od obale je nekdo izkoristil njihovo odsotnost in si osvojil obleko mladega Marijana. Kakšr.-o je bilo začudenje, ko sta se dečka vrnila in je Petri opazil, da ni bilo več njegove obleke. Prijatelja sta dolgo iskala, a zaman. Tatvino je Petri prijavil še isti večer policiji.
Pijan se je zgrudil na pločnik
Ko se je včeraj precej pijan potepal po mestu je 47-letni Lessiach Alfonz iz Ul. Croce nenadoma v Ul. Favetti padel na tla in zadel z glavo ob pločnik. Mimoidoči so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ga je pripeljal v bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so mu obvezali globoko rano na čelu, O-zdravel bo v enem tednu.
Izšla je 22. številka «Nlatajur»
Predvčerajšnjim je izšla 22. številka glasila beneških Slovencev ((Matajur«. List objavlja na prvi strani zelo zanimive članke, v katerih obravnava pereč gospodarski položaj v Beneški Sloveniji. Poleg tega pa razpravlja v uvodniku pod naslovom ((Oživimo mirovno pogodbo« o akciji, ki jo je sproži, la italijanska diplomacija za revizijo mirovne pogodbe ter o položaju beneških Slovencev v zvezi s tem dogodkom in v ar gumentih, s katerimi Italija skuša opravičiti svojo zahtevo.
Pri zagovoru svoje zahteve z,a revizijo mirovne pogodbe se Italijani sprašujejo, kako naj bodo res dobri in zvesti zavezniki tistih držav, ki hočejo še naprej ostati v položaju zmagovalk in hočejo diktirati svoje zakone če jim, tj ne priznajo njih pravic? Na tako vprašanje ((Matajur« odgovarja: »Zagovor ima svoj prav, ker človek ne more biti istočasno suženj in svoboden. Toda isti razlogi morajo biti veljavni še v večji tnpri za prebivalstvo v Beneški Sloveniji; kako morejo zahtevati od teh ljudi zvestobo in privrženost italijanski državi, ko pa ta postopa z njimi slabše kot s sužnji in jim zanika vse pravice ter jih izkorišča z davčnimi bremeni v mirnem času, kot al pince pa v vojni?«
V članku ((Občinska uprava i-ni tajniki« ima ((Matajur« zopet
| opravka z znanimi sedmimi župani Nadiške doline, ki zahtevajo od vlade, naj odloži zamenjavo občinskih tajnikov. Njihovo zahtevo župani utemeljuje s tem, dla j g neumestno zamenjati sedaj občinske tajnike ki so edini, ki poznajo dobro krajevne razmere in so v pomoč novoizvoljenim občinskim svetom. Ta njihova zahteva je dokaz, da so oblasti dobro pazile, da so prišli v občinske svete ljudje, ki so predvsem dobri patriot jt jn šele potem dobri upravitelji.
Na drugi strani objavlja šte-vilna poročila v beneškem narečju iz vasi Benečije ter gospodarske najvete.
Izlet v Dolomite
SPD v Gorici priredi štiridnevni izlet v Dolomite, in sicer v dneh 12., 13., 14. in 15. avgusta. Odhod s Travnika 12. avgusta ob 5. uri zjutraj. Prihod v Tcblach v večernih urah. Dne 13. odhod s Toblacha in izlet na Vetta dTtalia ter povratek v Toblach. Tretji dan izlet iz Toblacha na Lago di Anteseilva. Četrti dan povraitek v Gorico preko Bruneka (Bru-nicco), jezera Alleghe, Bellu-no in Gorica. Prijave sprejema:	Darko Suligo.1 urar na
Travniku do vključno 6. avgusta. Vpisnina 2200 lir za člane in 2500 za nečlane.
vina
na zatožni klopi
Cela vrsta ljubiteljev vinske kapljice je prišla včeraj zjutraj pred goriško sodnijo. Najprej so sodili 52-letnemu Andreju Redibna, ki je bil obtožen, da se je preteklega maja vinjer.' potepal p0 mestnih ulicah in s svojim neprijetnim glasom motil nočni mir. Zaradi pijančevanja so ga obsodili na plačilo 2000 lir globe.
Na zatožni klopi sta sedela dva mladeniča iz Trsta. Pred časom sta se prijatelja odpravila z motornim kolesom proti Gorici. Toda v bližini Gabrij sta zagledala gostilno in sta sklenila, da se tamkaj ustavita Res veselo sta prebila nekaj ur. Spila sta že precej kozarcev izvrstnega brica, ki ju je tako vabil in se naposled pripravila na odhod. Toda noge ju niso držale in sta s tež-kočo prišla do motornega kolesa. Vozila sta nekaj sto metrov ko se jima je nenadoma spotaknilo, zgubila sta ravnotežje in padla v obcestni jarek. Toda tudi ta neprilika ju ni spravila v slabo voljo, nasprotno. začela sta se tako smejati, da je njihov močan glas kmalu zbudil pozornost dveh orožnikov, ki sla bila v bližini. Najprej sta orožnika poskrbela, da ju je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico, kjer so jima nudili pomoč, nato so ju prijavili oblastem. Sodniki so ju ob. sodili na plačilo 1000 lir globe za vsakega, gre za 20-letnega Duilija Mercadel iz Trsta in 21-Ietnega Jožeta Tul iz Milj.
Predstava na gradu Sv. Justa
Danes se prične pri blagajni na Trgu Verdi št. 1 ter pri osrednji blagajni Gaileria Protti 2 prodaja vstopnic za zadnjo predstavo opere «Moč usode«. Vstopnice so po znižanih cenah, nastopali bodo isti pevci kot na prejšnjih prireditvah, samo C. Siopija bo nadomestil Vito Susca. Predstava bo v soboto 4. t. m. ob 21, uri. Dirigiral bo Umberto Berrettoni.
OF
Seja izvršilnega odbora OF in sektorskih tajnikov II. okraja bo danes 2. avgusta ob 20.30 na stadionu »Prvi maju.
SINDIKALNE VESTI
V soboto 4. avgusta bo v Ul. Machiavelli .13 seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev.
PDT
Udeleženci letovanja na Koroškem, ki odpotujejo 5. avgusta rjaj se do petka 3. avgusta zglasijo v Ul. Machiavelli 13, II. nadstropje.
* * *
Izlet na Nanos v soboto 4. avgusta. Odhod ob 16.30 iz Ul. Fabio Severo. /
XIV. festival sodobne glasbe v Benetkah
Orkestralni ansambel Radia Bruis^Ij (I.R.N.) bo priredil pod vodstvom Franca Andreja dv» koncerta na XIV. festivalu so
dobme glasbe v Benetkah.
Na prvem koncertu bo na sporedu opera Dantsa Milhau-da «Les Eumenides«,
Novo službeno mesto generala Blancharda
TRST, 1.	— Glavni sitan
EUCOM je včeraj objavil, da je imenovan brigadni general Charles C. Blanchard, namestnik poveljujočega generala TRUST in glavni ravnatc-lj za civilne zadeve Zavezniške vojlaiške uprave, za poveljnika oporišča področja evropskega poveljstva v La Rochelk, v Franciji.
Nove poštne tarite
Uprava pošte in brzojava ol> vešča, dla so od 1. avgusta 1951 uvectemt nove poštne tarife v coni A in. v Italiji. Izpremerrjbc tarif so na ogltd na oglasnih tablah v vseh poštnih uradih cone.
Dopisi: piama 25 lir; poštne karte 27 lir; dopisnice 20 lir; s plačanim odgovorom 40 lir; razglednice z do 5 besed 10 lir; Vizitke z dto 5 besed 10 lir.
Zavoji: za prvih 200 gramov 35 lir; za vsakih 50 gramov ali dela 50 gramov več 10 lir.
Poštni predali mesečna na jemindna 200 lir; mali zaprti predali 300 lir; srednji 400 lir; veliki 500 lir.
Priporočilo 45 lir; zavarovanje 40 lir za prvih 1.000 lir; za vsakih 500 lir ali dela 500 več 15 lir; express 50 lir nad normalne pristojbine.
Uvedtene so dopisnice za zračno pošto za evrop ike dežele po 60 lir brez nadtaks«, za ZDA in Kanado pa s takso 115 lir. Te dopisnice so uporabne tudi za druge dežele z dopolnitvijo tozadevnih nadtaks.
Brzojavke: navadne za besedo (najmanj 10 besed) 14 lir; nuj. ni za besedo 28 lir. Brzojavke za nava<ilna brzojavna denarna nakazila 168 lir ter 14 lir za vsako dodano bestdo. Brzojavke za nujna brzojavna denama nakazila 336 lir ter 28 lir za vsako dodano besedo. Zelo nujne brzojavke 45 lir Za besedo; najhitrejše brzojavke 60 lir za besedo.
Trst bo imel še eno kino dvorano
Trst bo že v kratkem imel zopet rovo kino dvorano, s čimer se bo število dvoran tako še povečalo. Ni še dolgo tega, ko je bila otvorjerta nova kino dvorana v Rojanu in že se bliža dan otvoritve zopet nove dvorane, tokrat v Ul. del Bo-sco. Gre za kino dvorano «Au-rora», ki bo otvorjena, če ne bo nobenih tehničnih ovir, že v začetku septembra.
Nova kino dvorana je zgrajena takoj v začetku Ul. del Bo-sco, kjer bo tudi vhod v dvorano. Opremljena bo z najmodernejšimi kinoaparati ter bo razpolagala, prav kot kino «Arcobaleno» s pripravami za ohlajevanje in ogrevanje prostora.
Prebivalci Sv. Jakoba, kot tudi bolj oddaljenih okrajev bodo imeli tako lepo kinodvorano katere pomanjkanje se je, s porušenjem bivšega kina «Moderno», precej občutilo.
Izleti v Postojno
Za izlet v Postojno jame) dne 12. avgusta lw»i“ I. okraj se vrši vpisovanje J? sedežu okrajnega odbora u> Ulica R. Manna št. 29, dan od 9. do 12. ure in od » do 20. ure.	,	_
Vpisovanje se zaključi v Pf tek dne 3.8.1051, PodroM informacije se dobijo ist«"1 * * *
Vpisovanje za izlet v P* no dne 12.VIII.1951 je » okraj za sektorje Sv. ”, Skoljet, Sv. Alojz, VOM ’ Center mesta na stadionu maj» ter za sektorje Sv. 'j in Sv. Just v Ul. S. Vito' od 19. do 21. ure vsak vključno četrtka.
Za Lonjer in Katinart
vpisovanje pri tov. Cok in se zaključi v petek 3- * gusta.
* * *
Za III. okraj se spreje®" vpisi za izlet v Postojno s>
12.VIII. t. 1., v gostilni ranza« fCiril) Ul. S. Marc«** Prosimo zainteresirane, <*a 5 prijavijo čimprej, ker j« ~ vpisovanja kratek.
Izlet je tudi za motocH#511'
* * * ^
IV. okraj OF obvešča vse 8* ne in simpatizerje, da bo f t. m. izlet v Postojno z dom jame. Vpisovanja se »P, jemajo na sedežu OF Skeae™, pri Pregarcu na KolonkovO1 Ul. Vignetti 155 vsak da«Jr 19. <to 21. ure bo vkljub 4. t. m.
* * *
V. okraj Dolina priredi v Postojnsko jamo 12-gusta.	,
Vpisovanje do 2. avgusi* sledečih krajih:
Domjo - pri tov. Sturffl*’’ Slavku; Dolina * pri tov. ^ mec Dori, štev. 17; Bolj«J£ pri tov. Sancinu Mariju S,'L' 65; Boršt - pri tov. Pe'3'” Meri, štev. 16. Ricmanje -tov. Kuretu Silvestru, štev.,*,’ Mačkovlje - pri tov. Ole«1 , Rudolfu, štev. 52; Prebe«e<(; pri tov. Bandlju Mirku; St**:.1 Stramar - pri tov. Veljaku ^ zarju, štev. 882; Škofije - t tov. Furlanič Dori, štev. Plavje - pri tov. Jamšku tu, štev. 169; Badiha . pri1 Hrovatin Mili, štev. 206.
# » *
Prijave za openski okra)..?, sprejemajo na sledečih me*11\ Kontove!: Daneu Ivanka š1-,.' Prosek; Brišček Alojz št. Ja Opčine, Bane, Kontovel: ne - sedež okrajnega 0(1“S. OF, Veliki Repen: Škabar ra, Col : Guštin Albin, vica : sedež OF od 20. d° \ ure, Padriče : Grgič Cvetko • 72, Gropada : K -ižmančič lija št. 40.
Krajevni odbor OF Nabre^ na organizira za člane in S,Z. l patizerje One 12.VIII.1951 ,1 nodnevni izlet v Postojno , ' ogledom Postojnske jam*. 0 hod z vlakom.
#	#	/git
Vpisovanje za izlet v ku v gostilni, v Saležu pr1 liču Milanu, po domače Gaf* nov, v Gabrovcu pri Nin«! v Sempolaju pri Furlanu. Križu pri Mariju Švabu, v ^ ludrovci pri Knezu, motoci* sti iz Koludrovce pa naj.. ( vpišejo v gostilni v Zgon'*
Športno društvo »Mladost* Nabrežini obvešča člane in bitelje vseh športnih panog' bo dne 12. avgusta t. 1* e,»(. dnevni izlet v Postojno. niki se lahko poslužijo la**?., prevoznih sredstev motocl*a. in koles. Podrobnejša P°J*K§ la se dobijo na sedežu druij.. Zaključek vpisovanja 2."* t. I.
Strelske vaje edinic Trust®
'Cete TRUST bodo	itS*W
strelske vaje na spodaj d enih streliščih oib nave-'<^®S dnevu in času;	jJH
strelišče za pušlke na vici; dnevno od 6. do 11. sta od 7. do 18. ure;	rjg|
strelišče na Opčinah; dn€ ^ ad 6. db 12. avgusta, od 18. uire;	,-:®
strelišče na Makm	j
in filtracijski tečaj; 6. od' 13. do 23. ure.
ROJSTVA, SMRTI IN P
-st11
ifri
Dne 1. avgusta se je v,V rodilo 8 otrok, umrli sta * bi, poroki sta bili 2.	jjo-
Poroke: podoficir angl. ward Tildeslev in gospodinj $ na Fiorentini, rr.izar M Pizzol in tiskarka Marija Umrli: 93-letni Ivan Ga»r Emilio Lach.
adex-iileJ}
zagrebi
velesejc^j
ki se vrši od 15. d° septembra 1951. p.
Vpisovanje pri Adria- 'j, press od i. avgusta naP^J
VVEEKEND od 14. *> avgusta na jezeri
HSnil-Snliini
in v
Opatiin-Mueiiic11
18. in 19. avgusta dvodnevni izlet v
Pazin
Ajdovščino
Viltavo
19. avgusta enodnevni izlet v
Škocijansho la1*1® Tooiaj
----------------T^T juHJ'
Vpisovanje od -iu- ,Jjria' rio 4. avgusta PJ‘ Express v Ul. S- ®
5-b, tel. 29-243
PRIMORSKI DNEVNIK
e 3 gg
2. augusta 1951
MM&i-
4^? ne^aj dnevi smo se urezati, ko smo napisali, da zaradi vetra ne bo nič s plažo in soncem. Upajmo, da se ne bomo zmotili, če želimo vsem 'prijeten popoldan a skalah in v morju ob pekočem poletnem soncu
Ljubiti svoj narod, svojo deželo,
če ne omeniš Stalina, je velik, velik greh
KOVA IZOBČENJA V SOVJETSKI KNJIŽEVNOSTI
Inkvizitorske sovjetske metode pri preganjanju vsakega nacionalnega čustva, razen enega - ruskega! Pod. pritiskom ne poje nihče, če pa že poje, niso to pesmi, temveč verziticirani uvodniki
Težko, pretežko se je pregrešil V. Sosjura. Njegovo ime je postalo pojem vsega izobčenega v literaturi ZSSR, vsega tega kar je treba’brez usmiljenja iztrebiti. Po «pri-nieru» Zoščenka, Ahmatova in mnogih dlrugih je nastopil seciraj primer Sosjura. On je Ukrajinec kot sta Komejčuk in Vaisiljevskaja. ki sta jo dobila po gldvi nedavno. Scs-jura je pesnik in pravijo, da celo dober pesnik. Toda ni se naučil Zdanovske abecede. Pesem. zaradi katere so ga postavili na sramotni steber in zatraidi katere je ((Pravda» porabila tri dolge kolone, je bila napisana že 1344. leta. Sele ‘sedaj je «Pravda», to se praivi CK VKPb ugotovil, da je to subverzivno antisovjet-sko protidržavno delo, ki je vredno uničujočega ognja Pesem ima naslov: «Ljubi Ukrajinci>. Povod za kritiko je dala leningrajska literarna revija «Zvezda»_ to je prav Uta, ki jo je Zdamov inkvizitorsko obsodil. ((Zvezdan je objavila ruisfci prevoa te pesmi. Vse se mora pričeti s Stalinovim citatom. Tudi kritika se je pričela z njim: «V sovjetskem patriotizmu se harmonično spajajo nacionalne tradicije posameznih narodov in skupni življenjski interes vseh de-
lovnih ljudi Sovjetske zveze (Stalin)»_ «Pravda» pravi, da je Stalin sicer dovolil pesnikom posameznih narodov Sovjetske zveze peti tudi patrio-tične pesmi, toda v 'ijih se mm a takoj videti, im to prvenstveno, ljubezen do Sovjetske zveze, ne sme pa biti narodnost prva:
((Na žalost verzi V. Sosjure «Ljub<i Ukrajino* ne izzivajo takih čustev. Obratno, oni vzbujajo čustva razočaranja in protesta. V svoji pesmi poziva pesnik na ljubezen do Ukrajine. Postavlja se vprašanje o kakšni Ukrajini je tukaj govora, kakšno Ukrajino opeva Sosjura?»
Po pisanju «Pratvde» obstajata dve Ukrajini, cma iz preteklosti in sedanja, sovjetska, stotinsta. Se ne spominja morda Sosjura Ukrajine Hetma-na Peti jure. Bandera itd-, ne objokuje li on te stare, reakcionarne Ukrajine? Zakaj ni njegova Ukrajina postavljena v sedanje stalinsko obdobje: (dzven obdobja 'je Ukrajina v predstavi tega pesnika,» obtožuje ((Pravdaii On poje o Ukrajini na, sploh, a to ni prav. ((Da bi dokazala preg-reš nost njegovih verzov citira odlomke, poglejmo še mi etru tak «corp«>š d.elicti»:
((Ljubi Ukrajino kot sonce, kot cvet — Kot veter, travo m vode, — Ljubi Ukrajino večni prostor — Ponašaj se s
svojo Ukrajino — Z njeno no; v o in večna živo lepoto — in z njeno močno besedo.))
Kako se predrzne Sosjura govoriti taiko abstraktno o. U-krajini. Zakaj ni svojih verzov napolnil z novim stalinskim likom Ukrajine Zakaj tu ni industrijskih gigantov, Dnjeprmtroja, dcmavslcega bazena, mehaniziranih 'rudnikov, zakaj ni nit| besedice o šta-hanovskem gibanju, o kolhozih, o strojnotrakthrsfcih postajah, zakaj ni niti besedice o znanosti in kulturi stalinske Ukrajine ... In končno, zakaj ni poudiaril, da je sicer treba ljubiti Ukrajino, toda v prvi vrsti Sovjetsko zvezo in Stalina,
Obsodba ((Pravden nam odkriva inkvizitorske metode v preganjanju vsakega nacionalnega čustva in patriotizma z dialektičnimi razlagami, ki dejansko utemeljujejo samo velikoruske težnje po likvidaciji vseh drugih nacionalnosti. Vseh, raeen ene vse objemajoče — ruske. Če ocenimo verze, ki nam jih je «Pravda» dala kot «con-pus delicti», lahko rečemo samo to, da goji Sosjura potenciramo ljubezen do svo je dežele, ■ ki jo izraža na human in poetičen način.
Obenem se pa moramo tudi zamisliti nad neverjetnim pogledom na poezijo, ki je prišel do svo jega izraza v «Pra v-dinemn članku. Sosjura je bil
bakterije
/f 11,’tttltpui rhobcii žive zemlje hafo živih ('itii* več hot (P /fttfii na zenielifrhi obli
v •
^ vsakim dnevom odkri- nase sovražnic© m pomocmcs
j znanstveniki nova
la ?naniao bakterijah, vedno bolj izkoriščamo njihove koristne —stnosti in zmanjšujemo njihovo uničevalno• smrtonosno silo
dfelam.
o na vrtu ali na
Ko P°lk * .
Zetu];’ •' °* Poberemo drobec ln ga drobimo tako dol-
Prši jn ®rsti, dokler se ne raz-tišiui j.i4ada zopet na tla. V čiove], -l v'ada p® njivah, se '»rtve kako lahko iz te lin . ®^°vi in strohnelih rast-Tfcfc* kai raste.
*ennije v *eni drobou pjodne v tije’ ,ar mrgoli živih bitij, ljudi n 2IV* več mikrobov kot A* zemeljski obli, okoli
»ftnišju ja*d. Večino teh naj-S, lp ^ebivalcev zemlje vi. nev% ^ drobnogledom. Ta fče, u. Syet predstavlja boji-^ in tj r».^golijo borbena bit-f°ra2e °z'vijajo svoje zmage in ^trebj! včasih popolnoma Cikj^0 ce*'a ptemena.
V ^ejšrr^ nam zdi’ da 30 se
ln	časih modroslovci
s;yenilki tak0 malo za-
5jej.
Cti
j. n d	in	življenje	v
^ričan; j — “— — — ,; da rastline in dru-
Vitl Snow-1^a nastajajo iz mrt. ’■. M’ed tistimi, ki so
,(k i„ tprn„ taVo>
nedavna smo bili še
biwSloj"!‘ka jama« ^ Priročnih lepot
f'‘ianski naravoslovec
to 1670	^di‘. Ta učenjak je
De 0(^trili da črvi na
il:.»liiJ-v„!laslajajo sami po se-
•‘»ihc *Z iaičk’ ki iih izle' A ie v njem.
I* ^nan0!2116^6 2nan’i nizozem-
CChnlenik Anlon van
'J8led° 2,natno izboljšal bakv • Judje Plvič za-
5te^«0coski rl3e‘ Nal° ie odlič-
Cc^Sal^mik Louis Pa-
tli vZro^- ’ s° ^iice tiste, nalezljive bolez-
ln razpadanje Ve-
ttDoi ik Rob tep-8o^il p!!*! Pasteurjevo delo Dovj	vrsl^	bak-
.Ct±afij smo
r J	visie	Dak-
^2rOeaj0 ®KnaV da nekatere
0^. ^id°l0Čene bo^ezni.
lahfc*1'1- Mnogo° bol $e ■ ‘nnogo Sr!} Proi,/?,° boltznl sedaj Sr,r° že Prema„3<:™0' nekatere
it * s lahko
li» n° zemli žena tla v
>ka «S°, Clov^ka
Vrivajo znanstveniki
ekat,
2anim
ziv.
. 3« podvojila.
V , eri miWrlu-Skrivnosti Ul.
Vražaik' in utl*8uw vo^kuiei° ■ ** » Plini.' Tem SVnje So' pravimo
«antibioza». Pasteur je to opazoval, ko je raziskoval klico Anthraxa in je tedaj prerokoval, 6a bo antibioza nekega dne mogočno orožje pri pobijanju te bolezni.
Približno pol stoletja pozneje je angleški znanstvenik dr. Alexander Fleming, ko je gojil bolezenske klice, čisto slučajno odkril penicilin, ki predstavlja eno največjih odkritij naših dni. To so objavili leta 1928, kar pa smo žal tekoj pozabili. Leta .1939 je član Rockefellerjevega zavoda za medicinska raziskovanja, dr. R'ene J. Du-bos, odkril kemikalije, ki jih oddajajo določene vrste kl-ic, katere so pozneje krstili z imeni grarnicidin in tyrocioin, ki uničujeta bakterije. S tema sredstvoma s’e lahko zastrupimo, če ju zauživamo, pač pa se ju zdravniki poslužujejo pri operacijah za razkuženje. Zivi-nozdravniki zdravijo z njima nekatere živalske bolezni.
Penicilin j'e dal znanstveni-•kom pobudo, da raziskujejo po vsem svetu tla, da bi našli še cirugo vrsto ubijalcev klic. Sedaj imamo že štiri druge vrste {(čudežnih)) zdravil, in sicer: streptomycin, ck>romycetin, au-reomycin in neomycin, ki lahko uničujejo mnoge bolezenske klice, nevarne za človeka. — Znanstveniki nadaljujejo v tej smeri svoja raziskovanja fcer iščejo ubijalce tistih najmanjših k/ic, ki jim pravimo virusi in ki povzročajo otroško paralizo, influenco, ošpice in druge nalezljive bolezni. Verjetno bo. do našli v tleh zdravila proti mnogim boleznim, ki mučijo človeštvo.
Neprestana borba mikrobov ima zanimive posledice. Pomislimo na primer, kako mikrobi oskrbujejo naše setve z dušikom. Zrak, ki ga vdihujemo, vsebuje približno 80 odstotkov dušika. V zraku bi rastline morale oveneti, ker ne morejo uporabiti cušika v obliki, ki je v zraku.
.Nekatere rastline lahko sprejemajo dušik iz zraka samo za. radi bakterij, ki jih imajo na svojih koreninah. Te rastline spadajo med stročnice, kot so lucerna, sploli detelja, grah, fižol in druge. Korenin teh rastlin se držijo drobni vozli s klicami. Cim pošlje rastlina hrano koreninam, se klice v vozličkih na koreninah razgibijejo in predelujejo dušik tako, da se rastline lahko z njim hranijo. Ko t'e rastline razpadajo, prebavljajo diruge vrste klic nji. hove vozličke na koreninah in oddajajo dušik v velikih količinah razen kalija, fosforja in drugih hranljivih snovi, ki jih potrebujejo rastline. Nihče še ne ve točno, kako opravljajo klice to svoj'e delo.
Talni mikrobi pa potrošijo 75 odstotkov energije v hrano, ki jo zauživajo. Seveda se pri tem borijo za svoj obstanek ne pa zato, da bi pomagali kmetovalcem ali vrtnarjem. Vendar pa zaorjejo ljudje rastlinske in sploh organske snovi, da ne bi sestradali talne klice, jih oskrbujejo z gnojem, menjujejo setve, da se klice lahko obnav. ljajo, namakajo suho zemljo, kajti talne klice ne morejo delati brez vode, in obdelujejo zemljo, ca bi dobile dovolj zraka.
Na vseučilišču v Nebfaski raziskujejo štirje znanstveniki delovanje in delo talnih klic. Skozi približno tri četrt stoletja sejejo kmetje v zvezni dr-
žavi Nebraska pšenico, rž, oves in ječmen. Vsako leto oskrbujejo s potrebno hrano globoke korenine, in stmje žita, ostaja po žetvi na njivah, talne klice, ki proizvajajo dušik. KoHčina dušika, ki jo na ta način črpajo iz ztemlje, je večja od količine, ki jo tam dajalo tlem organske snovi. Zato se je v Nebraski zmanjšala talna zaloga dušika za 50 odstotkov. Tako izčrpujejo plodno zemljo. — Kmečki pluig iaihko nadomešča to pomanjkanje dušika, na ta način pa je zemlja večkrat žrtev vetrov in razjedanja po vodnih silah.
Pred približno 24 leti so si kmetijski strokovnjaki vseuči-lišča v Nebraski skupaj z uradom za zaščito tal izmislili nov način obdelovanja zemlje, ki mu pravijo »strniščno gnojenj«)). Po tem načinu sejejo setev na nezorani njivi, ki jo pokrijejo z ostanki in odpadki prejšnjih žetev. Tla obdelujejo s posebnimi stToji, ki le rah-
ljajo zemljo, ne da bi jo obra. čali.
Znanstveniki dobro vedo, da stročnice, kot so lucerna, grah, fižol« itd., oskrbujejo tla z Dušikom in so ugotovili, da zgori žito tam, kjer so ga sejali namesto stročnic, ki so jili zaorali v zemljo. Sedaj so mnenja, da prevelika količina dušika, s katero zalagajo stročnice tla, draži žito in žene k previsoki ra. sti tako, da se ne utegnejo korenine med običajno suhim poletjem oskrbovati z zadostnimi količinami vode, da bi ublažili in izravnali dušikovo draženje.
Raziskovanja so dognala, On stročnice razpadajo pri strniščnem gnojenju počasneje, in sicer zaradi površinske slanve in odpadkov plasti, s katero jih pokrivajo, nadalje zato, ker imajo na površini manj vlage in ker jih ne zaorjejo v zem. ljo. Na ta način uspevajo pretvarjajoče talne klice sicer dobro, toda ne pretirano. Kmetovalci v zvezni državi Nebraska, ki se poslužujejo strniščnega gnojenja, sedaj izmenoma sejejo stročnice, deteljo, grah, fižol
Dunaj mesto,
ki postaja vedno manjše
Navajeni smo, da mesita rasejo in se razvijajo in kar čudr no se sliši danes, pri nepresta-new» p«x*su industrializacije na vsem svetu, <fa kakšno velemesto rapidino pada, namesto raste.
Letos so v Avstriji imeli ljudsko Štetje in so pri tem ugotovili, da ima Dunaj vsega 1,760.000 prebivalcev, ki stanujejo v 96-357 zgradbah in v 726.370 družinah. Z e .samo na-pram zadinjemiu ljudskemu štetju v letu 1939 je padlo prebivalstvo Dunaja za 170.000 ljudi (okrog 10 odist) napram letu 1934 za prefko 330.000 in tako ima dane® Dunaj manj prebivalcev, kakor jih je imnieil leta 1900. Ce bo Slo tako nalprej, bo Dunaj čez sto let komaj še vas. Zanimivo je to, da je pričel padec pirebivatetva že leta 1910, vendar pa je najhuje udarec prizadejala bivši prestolnici avEtro-ognake monarhije prva svetovna vojna, razen tega je naravni prirastek tudi znatno manjši od umrljivosti, Pa tudi priseljevanje jt' zelo majhno. Tako je na primer v letih 1934 do 1950 umrlo 493.471 Dunajčanov, rodilo se iib ie Pa samo 333.105, kar pomeni katastrofalen padec. Svoje pa je seveda tudi doprinesla Hitlerjeva doba, predvsem pri «izss-Devanju» ZidOv, saj jih je bilo leta 1934 na Dunaju še 176.034 — torej okrog 10 odstotkov vseh Dunajčanov, leta 1939 pa so jih našteli samo 82.077, konec vojne pa jih je bilo na Dunaju komaj b<= 2000, kar pa s-; je z izseljevanjem v Palestino in Ameriko še znatno zmanjSalo. V pretekli vojni je padlo okrog 37.000, pogrešanih pa je približno 22.000 Dunajčanov.
Tako počasi in gotovo propada nekdaj tako slavna prestolnica Habsburžanov, ki so jo nekoč zgradili z dobršnim delom na žuljih in hrbtih slovanskih narodov. Sedaj p«, ko tega ni v'č, ni čudno, dia se naj-
dejo tudi tam zmešane glave, ki bi hotete stare čate naizaj. Toda čas gre najprej ...
KULTURNE VESTI
Triglav film snema sedaj tretji slovenski umetniški film «Kekec». V teku so snemanja na prostem in sicer v Martuljku, kjer so postavili pravo umetno vas. Ce ne bo nagajalo slabo vreme bo v avgustu snemanje na prostem končano, nakar bo potrebno že delo dveh mesecev v laboratorijih in film bo gotov. Premiera filma bo prav gotovo še letos na zimo.
Ljubljana ima eno stalno, poklicno lutkovno gledališče, ki si je v pretekli sezoni pridobilo velik sloves zlasti z igro Žogica Nogica, katero so si prišli ogledat lutkovni delavci iz vse Jugoslavije. V jeseni pa bo začelo z delom drugo stalno lutkovno gledališče, ki se snuje sedaj.
in slično in žito raste brez ne. varnosti, da bi izgorelo in da bi izčrpalo zemljo.
Drugi poznavalec rastlinskih bolezni na vseučilišču v Nebraski smatra, da je odkril povzročitelja žitne korenske plesno-be. Ta često uničuje žitne korenike in zmanjšuje žitni pride, lek. Medtem ko drugi mikrobi podležejo vročini ali nimajo tako velike življenjske moči med sušo, se zdi, da povzročitelj žitne korenske plesnobe takrat najbolj uspeva, ker napada žitne "korenike v sulii tppli zemlji takoj, ko se razvijejo. Kmetje morajo žsii ugotoviti, da taka žitna polja ne zelenijo, in sicer že v zgodnji spomladi.
Raziskovalci t'e žitne bolezni si postavljajo, dve vprašanji: Ali se razvija ta žitna bolezenska klica zato, ker suho toplo vreme spravi iz ravnotežja ostale bakterije v taki meri, da ne oskrbujejo več rastlin z zadostno hrano, tako da oslabi, jo in da njihove korenine niso dovolj odporne proti koreninski plesnobi ati slabi že suho in toplo vreme samo po sebi rastline tako, da jih bolezenski povzročitelj z lahkoto napada. Ob hladnem in vlažnem vremenu ti bolezenski povzročitelji izginevajo hitro, oziroma ne napadajo žitnih korenin, ker imajo dovolj hrane od razpadajočih rastlinskih odpadkov, da se oliranijo do prihodnje suše, ko spet napadejo žitne korenine. Morda Se bo posrečilo pobijati tega bolezenskega povzročitelja s tem, da kmetovalci na primeren t>ačin izmenju. jejo setev.
Spet dru£i znanstvenik, ki se zanima na univerzi v Nebraski za vojskovanje mikrobov, je preiskal sto in sto vzorcev zemlje, ki jih jv zbiral pQ poljih, vrtovih, gnojiščih in drugih krajih. Ta učenjak je doslej odkril pet novih vrst prav drobnih mikrobov, ki proizvajajo Smrtonosno kemikalijo proti klicam. Živali, ki so jih cepili s temi kemikalijami, so vse poginile. Tozadevna raziskovanja šle napredujejo. Istočasno si ta učenjak prizadeva, da bi odkril klice, ki bi proizvajale vitami. no B-2 in B-12, ali take, ki naj spreminjajo škrob v sladkor, ali proizvajajo maščobo, dolo. čene kisline oziroma celulozo.
inspirirdn od lepote srnje de-žele, njene krasne prirodle in je skušal najti adekvaitm izraz svojih čustev, to tako da bodo besede in vsebina v skladu.
Pod pritiskom ne poje nihče pesmi. Pa če jih že poje, tedaj to niso — pesmi. Dejstvo je, da je prav zaradi diktata večina sedanje sovjetske poezije pravzaprav verzijici-ran uvodnik in tio najslabše kakovosti. Sosju.ro so napadli prav zato ker ni hotel pasti na tako nizko stopnjo.
Tudi «Zvezda» je dobila svoj del batin. Z obzirom na oblake, travo in ptiče v pesmih Sosjure je pokazaUn redakcija revije «Zvezda», da ni posnela potrebnih zaključkov iz odlokov CK VKPb o ideoloških vprašanjih. Pa tudli ukrajinski lisk je kriv, ker ni razkrinkal pregrešne pesmi ob-javljfene že večkrat po 1944. letu.
Ob tej priliki je «Prarvdla» napadla tudi vrsto prevajalcev, ki so prevedb pesem z ukrajinskega na ruski jezik. Prokofjev pesnik in urednik za pesmi revije «Zvezdan je prevedel prvič Sosjurovo pesem- 1949. leta. On je pesem na svojo roko nekoliko predelal in hotel na ta način «reševati» Sosjuiro.
S os jur o piše,-
«Za raas v belem, svetu je taka samo ena — V pesmih, ki jih pojemo — V zvezdah in kodrastih vrbah je ona — V tem kaiko tolčejo naša sr-ca.».
V predelani izdaji pa se glaisi isti del tako-le:
((Brez sovjetske domovine nismo mi nič — Za na\s je v belem svetu ona edina do movina. v pesmih — Ki se širijo nad Volgo — ln V. zvezdah Kremlja —»
Prav ona mesta, kjer govori Sosjura o ljubezni do ukra. jine, je Prakofjov z neverjetno 'prevajalsko svobodo falzi-ficiral, da bi privedel Sosjuro na linijo. No, vendar je sedaj, ko je bila pesem objavljena Prokofjev izpustil svoje «po-pravkev. Ni nam popolnoma jasno, kaj m,u pravzaprav ((Pravda)) očita, ali to da je prvič falzificiral ali to da je sedaj failzifika-t izpustil.
Isto pesem je prevajalo že v,eč Rusov. Očividno je nad-poprečna, ker je vzbudila zanimanje pri tolikih ljudeh. Tudi Ušakov je menil za potrebno. da Privede pesem na moskovsko službeno linijo in je vnesel v njo potreben inventar, čeprav v manjši meri. Nek verz se v originalu glasi: «Ona za plotcfrfti 'v tišini, «sa v cvetju» ... Tako je Ušakov prevedel 1948. leta. Njegov prwod'1949; leta se Pa čita: Ona za kolhoznim plotom vsa v cvetju... 1951. leta, ko so pesem ponovno ponatisnili, je pa doživela novo metamorfozo, to Se pravi novo gradacijo stalinizma v poeziji: «T bogastvu kolhoza je ona. vsa v cvetju«. Na vsak način nam ta primer s plotom, ki se pretvarja prvo v kolhozni plot, nato Pa v bogastvo kolhoza dovolj jasno dokazuje kakšen nepremagljiv plot obsoja med književnostjo, umetnostjo in kulturo in miPtd vladajočimi ljudmi.
Ameriški mornariški lovski enosedežnik Chance-Vought F ZV-3 «Cutlass» (armadna označba F7F «Cutlass») je namenjen za operacije z letalonosilk. Po svoji konstrukcijski formuli je tako imenovani brezrepec. Opremljen je z dvema vzporedno ležečima turboreakcijskima motorjema VVestinghouse J-34. Njegova naj ve tj a hitrost je okoli 600 milj na uro (965,4 km/h), za kratko obdobje pa more z dopolnilnim sistemom to hitrost še povečati. Oborožitev obsega 4 težke strojnice 12,7 mm, ki pa se jih da nadomestiti s težjim orožjem.
Republic F-84F je ena izmed poslednjih variant tipa F-84 «Thunderjet». Od poprejšnjih modelov	se	razlikuje predvsem po	puščičastih krilih in repu. Varianta
F-84F je	izrazit	predstavnik	ameriških lovskih	bombnikov. To letalo lahko nese
poleg strelnega	orožja	še	18	raketnih projektilov	12,7	cm in 2 450kilski bombi.
Sovjetski lovec Ml G-15 se je prvikrat pojavil na Koreji novembra 1950, hkrati pa ga imajo sovjeti tudi v sestavu svojega lovskega letalstva v Nemčiji. Njegova najvetja hitrost je okoli 1.100 km/h, ki pa jo z dopolnilnim pogonskim sistemom še povefia. Oborožen je z dvema 20milimetrskima topovoma na levi spodnji strani trupa spredaj, na desni pa ima 37milim. top.
Prototip novega ameriškega stratosferskega nadzvočnega lovca Douglas XF4D-1 «Skyray» je predstavnik letal s tako imenovanim del-ta^krilom. Opremljen je s turboreakcijskim motorjem Westinghouse J-40 s potisno močjo 3.000 kg ter z dopolnilnim izgorevanjem; tako se poveča potisna moč na okoli 5.000 kg, kar omogoča letalu vzpenjanje 76 m/sek. Trajanje letenja je omejeno na 25 minut. Skupna te* ža letala je 7.250 kg.
Angleški enosedežni lovski bombnik Gloster «Meteor» F.F. Mk. '8 je oborožen s štirimi 20milimetarskimi topovi in z osmimi raketnimi projektili po 43 kg. Njegova največja hitrost znaša okoli 970 km/h.
G O SPODIRST¥0
['TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE |
ANGLEŠKA PLAČILNA BILANCA POSTAJA VEDNO BOLJ PASIVNA
Ni dolgo od tega, kar je pričela angleška Javnost gledati z zaskrbljenimi očmi na položaj funta šterlinga. Se v sredini junija so razpravljali o rev alvaciji. Ta nagli preogled iznenada, vendter ni neobjasmjiv.
Angleška trgovinska bilanca se je zaključila v juniju z deficitom od1 151 milijonov fumt-tov. Takšnega viška uvoza nad! tevozoni ni imela Anglija še nikoli. Junijski deficit ni sezonskega značaja. Ze v prvih petih mesecih tega leta je povprečni mesečni deficit znašal 31 milijonov funtov in je ra-
Raaiskovalec na vseučilišču v Nebrasku, dr. George Peltier, pregleduje nekatere svojih številnih vzorcev drobnih klic, katere namerava postaviti y službo človeštva
Šteli z vsakim mesecem.
Vzrods poslabšanja aunamje trgovinskega položaja Anglije je v ibtugpdnifa pogojih za. izmenjavo z inozemstvom. Zaradi teh neugodinih pogojev in zaradi povečanih uvoznih potreb je indeks cen angleškega, uvoza nad lanskoletnim mesečnim povprečjem, indeks cen izvoza je v dbfaršni meri manj porasbel.
Angleška pfečilna bilanca je odvisna sedaj od trgovske bilance zato, ker j^ Angiijja med vojno izgubila izvore kreditnih dohodkov. Zaradi tega lahko sodimo iz podatkov o viiškiu uvoza nad izvozom in še zara-dli tendence, da se deficit ponovi na povečanja tudi y dirur gem polletju. V prvem polletju je bila plačilna bilanca pasivna za 131 milijonov funtov če upoštevamo v njej tudi dogodke prevoznih podjetij in zavarovalnic. V 1950 letu je bila v istem obdobju bilanca aktivna za 229 milijonov funtov. Jasno je, da so se angleški plačilni odnosi proti inozemstvu poslabšali zaradi poslabšanja trgovske bilance, vendar tudi nevidni del plačilne bilance Stoji pred krizo. Kakor koli bodo relšlli iransko vprašanje, v vsakem primeru bo škodljivo vplivalo na angleške dogodke. Ce pa oe bo prišlo do kompromisa bo Anglija izgubila 300 do 400 milijonov dolarjev. Ni izključno tudi padec pomorskih dohodkov od prevoza in zavarovanja blaga. Poleg tega je znašal dolg Aniglijle1 1. decembra proti ZDA 3.150 milijonov dolarjev in prvi obrofc za od-plačilo znaša 138.5 milijonov.
Tudli kot bankir šterlinskega bloka foo dobila Anglija letos diosti manij zlata in dolarjev kot lani. To zaradi tega, ker so cene cinka, gume im svinca v po-, alectajetni času znatno padle.
Angleška plačilna fcilamca je oslabljena tudi proti posameznim področjem. Obračun evropske plačilne unije za maj in julij je pokazal pasivni saldo Anglije od 27 odnosno 51 milijonov (tolarjev. Ti kontakti so zelo značilni prav zato, ker je nemški saldo od marca na-
V Beogradu predali 1100 hiš delavcem
V splošni ljudski imovini v Beogradu je tudi 1100 hiš z e-nim ali dvemia stanovanjima. Po odločbi mestnega Izvršnega od. bora bodo ie stavbe v kratkem prodali delavcem in uslužbenr. cem, ki jih bodo lahko odplačevali 20 let.
Zanimanje za jug. folkloro na razstavi v Los Angelosu
Jugoslovanski oddelek na mednarodni turistični razstavi v Los Anigelosu je vzbudil precejšnje zanimanje pri obiskovalcih. V tem odelku so razstavljene slike naravnih lepot Jugoslavije, narodne noše, ročna dela in nakiti iz vseh republik, dalje brošure, ki govore o raznih področjih življenja v Jugoslaviji.
V okviru festivala, ki je bil prirejen med razstavo, je nastopu tudi mladinski tambura-ški orkester, ki je igral jugoslovanske pesmi-.
Pomoli vlade FLRJ Hrvaški za škodo ob poplavah
Zvezna vlada FLRJ je odobrila iz svojega rezervnega sklada LR Hrvatskj pomoč 338 milijonov dinarjev za popravljanje škode, ki so jo povzročile nedavne velike poplave. Ta pomoč bo uporabljena predvsem za popravljanje poškodovanih cest in prometnih naprav, za regulacijo nekaterih rek ter za povrnitev škode, ki so jo imela rajna gospodarska podjetja.
prej stalno aktiven. NajmeugodL nejši odlnos za Anglijo Pa je vendarle proti onim državam* ki sestavljajo tradicionalno področje šterliniga. Dolar inl funt sta dve valiuti, ki imata' ogromni medlnairodni vpliv iO sta sd zavojevala v tekiu desetletij vsak svoj zaključen blok; Dosti znakov govori o tem, da se med' obema valutama vodi podtalna borba za nadoblast. Padec cen šterlimšfcih surovin je nastopil po poročilu v ameriškem senatu tega leta, v katerem pravijo, da mednarodni proizvajalci cinka izkoriščajo ameriškega davčnega obveznika. Temu poročilu je šleda®-uikrep, s katerim so omejili kupovanj© cinka, gumija in volne, ker Amerika-, kot največji potrošnik ne kupuje več tako velikih količin, je nujno padla! cena. Vse to gre na skodlo funu ta.
Položaj funta je še vedno trden, vendar se v gospodarstvu računa tudi z bodočnostjo in v sedanjem položaju angleške plačilne im trgovinske bilance šo jasno izražena stremljenja, ki poetaivljajo funt šlterling podi veliko vprašanje. Mnogi momenti, ki so v septembru 1949 leta doprinesli k ojačenju angleških rezerv zlata in dolarjev, pričenjajo slabeti. Kljub temu, če b; se nadaljevala korejska vojna, ne kaže, da bi posebno oživelo kupovanj* šter. linšfcih surovin. Anglija pa mo ra povečati uvoz dolarskih surovin za potrebe svoje oborožitve. Na drugi strani pa je izvoz angleške strojne industriji otežkočen zaradi vojne proizvodnje.
Jugoslavija pomaga kmetom cone B
Kmetovalci jugoslovanske co-ne STO so prejeli letos iz Jugoslavije 640 ton umetnega gnojila od' vsega skupaj 1400 ton, ki so bile razdeljene med kmetovalce istrskega okrožja. Razen tega so dobili kmetovalci istrskega okrožja iz Jugoslavije skoro celotno količino potrebnega semena v tem letu. Posamezni kmeti in kmečke delovne zadruge jugoslovanske co. ne STO so prejeli okrog 500 ton semena iz Jugoslavije. Prav tako pa so bile tudi skoro vse količine sredstev za uničevanje mrčesa, ki so jih letos uporabili 5! kmetijstvu na področju Istre, poslane iz Jugoslavija
l/ DT SI J,edr° vjsokeSa zračnega pritl-1111 /Vi I	le	se nadalje umika proti
» liLiTlL Vzhodu. Zračne motnje nad r ranči jo bodd verjetno polagoma tudi na vreme iva našem področju, •i •	—.7	“	delnimi	poslabšanji vremena v
m-fiav poobiacitvah. y petek in soboto pa je pričakovati nevihte.
pričele vplivati Za danes lepo
Smm 1
ZADNJA POROČILA
2. AVGUSTA 1951
■■■■At i1!1- ^
'h P® !i%
ju
-
i. ipi i ffli
r	lii	!i
k.	j
|j| '!i
■N
IBM!! i
m
rtst
lii
lil
,li,i •• ~n «{ IS r ggfggj f	::	::s	::r	,	>	*< ~ ~	•*-	„i	[|
MIROVNA KAMPANJA so»jetskega tiska
Izjave predstavnikov angleškega zunanjega ministrstva o odgovoru nPravde" na Morrisonove izjave - Sovjetska revija „News” trdi, da ni sovjetski tisk nikoli razširjal sovraštva proti nobeni državi-Novo povabilo te sovjetske revije v angleščini
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 14.00 Igrajo slavni solisti; 20.30 Večerni koncert. Slovenija: 12.40 Zabavna glasba; 23.30 Risto Savte: Klavirski trio št. 2 v d-molu; Trst II.:	12.21 Weberjeve sklad-
be; 20.45 Glasba raznih narodov. Trat I.: 13.25 Melodična mavrica; 23.25 Nočne plošče.
LONDON, 1. — Medtem ko so včeraj zvečer tiskovne agen.
cije že objavile Morrisonovo izjavo in odgovor «Pravde» Kanjo, so razumljivo dopisniki listov dobili «Pravdo» v roke žele danes zjutraj. Ugotovili so, da je «Pravda» objavila izjavo angleškega zunanjega ministrstva na petih kolonah od svojih šest kolon druge strani. Ta prostor je običajno na razpolago za sporočila sovjetskega zunanjega ministrstva. Naslov «Izjave Herberta Morrisona« je r.-a začetku strani v največjih črkah, kar jih list uporablja. Spremlja ga podnaslov v manjših črkah: «V zvezi člankom «Pravde». Na sredi strani, pod besedilom Morrisonove izjave pa objavlja list svoj odgovor, prav tako na pe. tih kolonah pod naslovam: «Ob Morrisonovi izjavi« irj podnaslovom:	((Odgovor ((Pravde«.
«Izvestja», organ vlade, ne objavlja Morrisonove izjave in niti odgovora «Pravde». Ker običajno prinaša članke ((Pravde« šele nasledr/ji dan, menijo novinarji, da bo Morrisonova izjava morda jutri v alzvestjih« in drugih moskovskih listih.
Agencija Tass je objavila Morrisonovo izjavo in odgovor «Pravde». Radio Moskva pa je v angleški oddaji prav tako objavil oba članka
Ta dogodek so rja angleškem zunanjem ministrstvu precej obširno komentirali. Po odgovoru ((Pravde« so prišli do pre. pričanja, da je sovjetska vla-da zelo občutljiva za obtožbe glede sovjetskega pojmovanja svobode.
Angleški zunanji minister Morrison je danes, z delegacijo, ki Šteje 400 oseb, odpotoval na zasedanje ministrskega odbora evropskega sveta v Strasburg. O svojem intervjuju »Pravdi« in odgovoru tega lista Je minister izjavil: »Mislim, da bo moja izjava dobro vplivala v Husiji. Reti moram med drugim, da odobravam bolj moj članek, kot tistega od •Pravde«. Brez dvoma pa »Pravda« misli isto o svojem članku«.
Glasnik Foreign Officea je izjavil, da ne more reči, če bo Morrison odgovoril na trditve «Pravde». Dodaj je, da so se sporazumeli samo za objavo Morrisonove izjave in odgovora nanjo. Ta odgovor ni bil zadovoljiv. ker v njem ni ničesar, kar bi moglo privesti do zboljšanja odnosov med obema državama. ((Dejansko se zdi odgovor «Pravde» samo nova propagandistična izjava z običajnimi popačenji dejstev in predvsem brez opustitve številnih argumentov, ki so žal postali preveč običajni«.
Odgovor «Pravde» je v nasprotju s številnimi statistikami in številkami, ki so znane.
V juniju 1945	— je izjavil
predstavnik angleškega zunanjega ministrstva — so štele angleške oborožene sile 6,120.000 mož in žena. Tedaj je imela ZSSR preko 10 milijonov mož pod orožjem. V juniju 1948 je Združeno kraljestvo zmanjšalo svoje vojaške sile na 850.000, medtem ko je imela ZSSR pod orožjem 4,400.000 mož. V juniju 1950 je imelo Združeno kraljestvo 690.000 vojakov, medtem jih je imela SZ 4,600.000.
Na svoji tedenski tiskovni konferenci Jc ameriški zunanji minister nmenil Morrisonove izjave v «Pravdi». Acheson je dejal, da je treba čestitati angleškemu zunanjemu ministru, da je tak0 energično razložil svoja mnenja, ki so prav gotovo povzročila nekaj vtisov v ZSSR. To predvsem kaže dolg odgovor, katerega se je. uPrav-tlan namenila, da objavi. Ko ga je vprašal nek novinar, če bi tudi on poslal članek «Pravdi», je Acheson smehljajoč odgovoril, da bi najboljši članek, ki bi ga mogel objaviti ta list, bilo resolucija ameriškega kongresa, ki naglasa prijateljstvo ameriškega in sovjetskega ljudstva. Podčrtal je, da je a meri
vlado ZSSR, da bi mogli objaviti besedilo te resolucije.
Kot dar.es javljajo iz Moskve, vse kaže, da ZSSR name. rava še naprej voditi svojo novinarsko «mirovno» kampanjo, ki je, po nekaj znakih sodeč že prinesla v zahodnih državah tudi prve uspehe. Sedaj je znana sovjetska revija «News» povabila ameriške pisatelje, naj zanjo pišejo članke. O tem piše revija v članku, v katerem trdi, da bi bila potrebna ameriško-sovjetska razprava o ((medsebojnem prispevku za prijateljske odnose med obema državama«.
Politični opazovalci se zelo čudijo temu novemu povabilu, zlasti, ker revija trdi, da so ameriški voditelji zahtevali, naj mečejo atomske bombe na civilno prebivalstvo in otroke v zibelkah. Opazovalci dodajajo, da bi sovjetsko ljudstvo prišlo do resnice, ko bi brali a-meriške članke, tudi če bi jih objavila samo ta revija, ki izhaja v angleščini.
Za svoje novo povabilo je revija izrabila članek «New York Timesa«, ki je ob njenem rojstvu zapisal, da je njen način pisanja «zelo prijateljski«. Odgovarja na trditve ((Timesa«, češ da sovjetski tisk razširja propagandno in sovraštvo proti Ameriki. To ni res, trdi «News»; sovjetski tisk ni in ne bo nikoli razširjal sovraštva proti nobeni državi, deželi ali ljudstvu. Edina razlika je bila med nemškim ljudstvom in hitlerjanci. Sovjetsko ljudstvo je bilo vedno prijateljsko do ZDA it! Američanov in v tisku se je vedno zrcalil ta občutek.
Ker je «Times» predlagal iz-menjanje, ,oseb in načel’, trdi revija, da bi «nam bilo žal misliti, da je to samo fraza. Zakaj ne bi pričeli z našo revijo? Radi damo prostor na naših kolonah za izražanje mnenj, katerih naloga bi bila povečati prijateljske odnose med našo državo in Ameriko«.
Po vesteh iz Moskve, bodo vsi sovjetski listi prinesli vest, ki jo je objavila agencija Tass povabilu revije «News». Revijo so danes sovjetski državljani in tuji diplomati takoj pokupili po kioskih.
M je zaicmkrait še tajem, glede uporabe vojaških letal, poleg sedanjih civilnih v službi ((letalskega irnoStm.
Izjave Jacksona
W AiSHINGTON. 1. — Republikanski predstavnik Donald' Jackson, je danes izjavil, da ao objavili dbkumiente na zasedanju komisije za zunanje zadeve ameriškega parlamenta, po kateri je mogoče ugotoviti, da so se glavni ameriški vojaški voditelji uprli vojaški intervenciji na Koreji.
Jackson je zahteval, dla parlamentarne komisije za oborožene sile, zaslišijo poveljnike glavnega stan§ o tem in o ((sedanji potrebi, da ostanejo ameriške čete na korejskem polotoku«.
j| 7'
'iti
SiKISin
Pogled na pokopališče v Arlingtonu, ko se je predsednik Truman p spremstvu vnjvižjih. vladnih predstavnikov, poslovil od krste nenaSio umrlega admirala Forresta Shermana, načelnika glavnega, slana ameriške mornarice.
Ifflll SEME* POSTOPAM
mnmma mam mu
Anglija, Francija In ZDA so objavile izjavo o deportacijah naMadžarskem-flpozorilaOaviesainflchesona
PARIZ, 1, — Na iniciativo francoske vlade so Francija, Anglija ini ZDA izdelale skupni protest piroti množičnimi deportacijam na Madžarskem. Tako so danes istočasno y Parizu, Londkjnu in Washi>ngtonu objavili te izjave treh vlad, ki zatrjiuj«j6, da mmožiične deportacije predstavljajo grobo kršitev načel mednarodnih sporazumov; o človečanskih pravicah. Vlade poudarjajo, da izvajajo te deportacije brez razlik na rezrede in to v velikem obsegu. S tem vlada ljudske rep ar blike Madižarske krši svojo obljubo ob podpisu mirovne pogodbe 10. februarja 1947, gledte zavarovanja človeških pravic. Izjave potrjujejo, da naj bi preselili že okoli 2 milijona oseb in deportacije se še 'vgdno nadaljujejo. Imovino deportirancev so zaplenili. Iz mest so izselili približno 50.000 oseb.
O teh kršitvah človeških svo-
lili!
■liiiiij
fPffl
■ i
Sli
mini
P" ,:i.i ..
WiMMI}BalMiirWiiBilBliiiMWBmSB8lBilBB
P
Crvena
se je
zvezda
vrnila
Hiiko ka-rt na razpolago«, tičnl opazovalci s° prepričani. ika vlada že večkrat spomnila j da se ta izjava naneša na načrt,
Anglija naj bi imela oliko atomskih bomb kot ZSSR
LONDON, 1.	— Današnji
večerni «Yorkshire Ever.ing News» piše, da bodo v bližnjih tednih preizkusili šest atomskih orožij angleškega izdelka v Woomeri, v puščavi Zahodne Avstralije. List dodaja, da je proizvodnja atomskih orožij y Angliji in državah Commonwealtha skoraj enako visoka, kot v Rusiji.
V angleških uradnih krogih nočejo komentirati te vesti, ki jo je že včeraj objavil nek drugi angleški list. Opozarjajo, da je avstralski minister za do. bave, Beale v Sydneyu danes dejal, da mu ni ničesar znanega O bližnji atomski eksploziji Avstraliji.
Znova «letalski most»
BERLIN, 1.	— Danes so
uradno javili, da so s« tri zahodne «iile odločile chn oviti berlinski ((letalski most«, vendar v zmanjšanem obsegu. To bo protiukrep zahodnih sil na blokado berlinskega izvoza v Zahodno Nf-mčijo po sovjetskih oblasteh.
Od dtennes naprej bosta dive francoski. eno angleSko » eno arr.erišVo letalo dnevno pripeljali 30 ton blaga. Poleg tega pa se bo nadaljeval izvoz po železnicah in cestah. Nek zavezniški predstavnik je novinarjem izjavil: Kimamo še ve-Poli-
BEOGRAD, 1, — Crvena
zvezda se je vrnila iz dežele kave in nogometa (nogoinet je dejansko narodni šport Brazilije). Ob svojem prihodu so popotniki precej neradi govorili o svojih porazih, priznali pa so, da so imeli sijajno priliko in da bi se z malo sreče lahko plasirali v finale turnirja v Riu.
Kot znano, je na vseh treh tekmah Crvene zvezde, nasprotnik izvedel enajstmetrovko. V eni tekmi je padel, kot posledica te enajstmetrovke, tudi gol. Palfi ptavi, da y Evropi ne bi prisodil sodinik teh enajstmetrovk. Ona na primer zaradi prekrška Liskiča, v igri proti Nici, ni bila niti podobna prekršku za naše razmere. Vse kaže, da ga niso razumeli niti Brazilci, ki so izžvižgali svojega sodnika Maria Biana.
Proti Palmeirasu se je dogodil skoraj enak slučaj. Zoga je udarila Djurčeviča v rame. Skoraj isto je bilo v tekmi proti Juventusu. V Braziliji je veliko angleških sodnikov. Oni so v glavnem člani braziljske športne zveze. Sodijo približnp po 4 tekme na mesec. Dejansko so uvedli precejšnji red in celo uspeli obrzdati temperamentne braziljske navijače. Vendar kaže, da se v Braziliji ne boje enajstmetrovk, kot je v večini evropskih držav. Vsak prekršek v kazenskem prostoru strogo kaznujejo.
Angleški sodniki so zelo dobro plačani. Ob podpisu pogodbe dobijo od 20 do 30 tisoč cruseirosov (dolar - 18 cru-seirosov). Mesečne plače imajo 8000 cruseirosov. Ža vsako tekmo dobivajo posebno nagrado 500 cruseirosov. Navadno sodijo vsaj v pričetku dobro, po nekaji mesecih pa jih veliko krat podkupijo klubi, tako da ob svojem odhodu iz Brazilije ne puščajo najboljšega vtisa.
Tajnik društva Crvene zvezde, Cosič je takole pripovedoval o znanem izgredu Krivo-kuče.
Proti Crveni zvezdi je sodnik prisodil enajstmetrovko 20 sekund pred koncem tekme. Cim je N izza zabila gol je, sodnik odžvižgal konec tekme. Na igri. šdu je nastal težak položaj. Publika je napadla Maria Biana pri njegovem odhodu z igri-. šča s pomarančami in limona-1 mi. Zaustavil ga je Krivokuča in je po nekaj pojasnilih pljunil za njim. Vse 5« kazalo, da .
je to šlo na živce sodniku. Obenem so ga kritizirali člani braziljske zveze, ki so prisostvovali tekmi. Vodstvo Crvene zvezde se je sodniku opravičilo zaradi zgleda svojega igralca. Biana je sprejel oprostilo, vendar je grozil, da bo dal Kri-vokučo zapreti. Vodstvo Crvene zvezde se je nato pritožilo dr. Deskenu, visokemu funkcionarju zveze, ki je zadevo rešil z Biano na naslednji način. ((Srečen bodi, da ti cel stadion ni pljunil v lice«, mu je dejal.
Braziljski listi so pohvalili nogometaše dunajske Austrie in Crvene zvezde zaradi njih športnega obnašanja. Napadli Pa so Juventus zaradi njegove prve tekme z Austrio in diruge s Palmeirasom. Na tekmi proti Austriji je namreč športno občinstvo videlo poleg nogometa tudi klasični k. c- Boksarski umetnik je bil krilo Ju-ventusa, Mucinelli, kateremu je pomagaj vratar Viola, medtem ko je bil žrtev sodnik. To je bilo v 34 minuti drugega polčasa. Juventus je tedaj vodil 3:2 in vsak trenutek bi moral sodnik odžvižgati konec. Ob zmedi pred golom Juventusa, je sodnik obtožil branilca, da je napravi roko. Mucinelli, ki je zelo majhen (165 cm), je usmeril v brado sodnika močan udarec. Sodnik je bil glavo večji od njega. Mucinelli j a in Violo so odpeljali v zapor, nato pa izpustili, ker so plačali zanju 600 cruseirosov globe. Naslednji dan je dal sodnik naslednjo izjavo tisku:	«Nikdo
ni kriv in ni{ se ni dogodilo......
Na drugi tekmi proti Palmeirasu je bil žrtev zdravnik domačega moštva. Zaradi neodločnega rezultata je bil zelo vesel. Violi ni bilo všeč njegovo ((stališče in mu ie z udarcem v lice prekinil veselje.
Igralci Crvene zvezde pravijo, da so imeli najboljšo tekmo s klubom Santosom, ki so jo zgubili s 3:0- Zanimivo je, da je Santos edini klub v Braziliji, ki ga Vasco da Gama nikoli ni premagal. Zadnja tekma med tema dvema moštvoma se je v Riu končala z 2:1 v korist Santosa. Palmiras je v tekmi z njim dobil 4 gole. Santos pa 2. Santos ima svoj poseben način igranja. Kot vsi braziljski klubi, uporablja znano diagonalo, vendar na povsem svoj način. Glavna razlika med njim in ostalimi klubi
je, da Santos igra bolj inteligentno, da igralci menjajo mesta in igrajo hitreje, kot vsi drugi. Pri ostalih toraziljskih
klubih je opaziti preveč šablone.
Tajnik Crvene zvezde Cosič pravi, da je Santos najbojlši klub, kar jih je sploh videl. «Dobil sem vtis, da so mogli doseči gol, kadar so hoteli. Ce Zvezda ne bi igrala bolje, kot je proti Juventusu in Nici bi se moglo marsikaj dogoditi. Tako je 3:0 zelo dober rezultat«.
Vsi igralci Crvene zvezde priznavajo, da so Braziljci najboljši nogometaši na svetu. So zelo hitri, močno startajo in v akcijah so neprekosljivi. Tajnost uspehov ie iskati v sistematičnem delu in izpopolnjevanju tehnične igre.
Člani Crvene zvezde se strinjajo, da bi moglo njih moštvo več doseči na turnirju po Braziliji. Pravijo, da so imeli smolo zaradi poškodbe Mrkuši-ča, Vukosavljeviča, Zlatoviča, Stankoviča in drugih. Vendar so prepričani, da bi tudi z igralci, ki so še ostali, mogli igrati znatno bolje.
Najboljši igralec na tekmi proti Juventusu je bil Toma-ševič proti Palmeirasu Tadič in proti Nici Rajko Mitič. Obramba je bila boljša od napada.
Crvena zvezda je v Braziliji zaslužila 27,500 dolarjev, Juventus pa 75.000. Vsak igralec Juventusa je dobil za nagrado milijon lir, vsak igralec Austri-je pa 200.000 šilingov. Vsak igralec Crvene zvezde je dobil približno 200 dolarjev.
B. STOJKOVIČ
Vzhodno teniško prvenstvo
SOUTH ORANGE, 1.	—
Schwarz j® pripravil prvo presenečenje na vzhodnem teniškem prvenstvu na travnatih igriščih. Premagal je Cochella s 3:6, 6:1, 8:6.
Vsi drugi boljši igralci so prvo koto odločili v svojo korist. Dick Savitt je igral z Billom Tuliyjfctni s 6:2, 6:0. Tomy Traibelt je izločil iz nadaljnje*-ga tekmovanja Billa Lauriea s 6:1. 6:3. Gardnar Mulloy je tolkel Jerry Dewitsa s 6:8, 6:0, 6:4, Hamilton Richaidson je premagal Edivvardif Kauderja s 6:2, 6:2. Budge Patty pa je zmagal v dvoboju s Tom Lewi-ncni s 7:5, 6:4.
Avstralec Framjc Ssdgman je premagal Comway Cattona s 6:3, 6:3 in njegov sonarodnjak Ker Mc Gregor Johna Hernan-deza s 6:1, 6:1. Tudi ostala dva člana avstralskega moštva za Davisov pokad, Mervyn Rose in Don Candy sta prišla v drugo kolo z lahkima zmagama.
Dobri rezultati
jugoslovanskih lahhoatletov
Na tekmovanju ob 50. obletnici avstrijske lahkoatletske zveze je Milakov postavil nov državni rekord v skoku s palico. Zmagi Mihaliča in Matejeve
DUNAJ, 1. — Jugoslovanski lahkoatleitii so dtjsegli zelo dobre rezultate na tekmovanju, ki je bilo ob 50. obletnici avstrijske lahkoatletske zveze. Nastopili so tudli znani lahko »tleti iz ZDA. Švedske, Švice in Avstrije, Mihaiilj; je v močni konkurenci zasedel prvo mesto v tekiu na 5000 m s čaaom 44:8,0. Milakov pa je bil na drugem mitstu v skoku s palico. SkočiiU je točno 4 m in s tem popravil jugoslovanski državni rekord) za 5 ero. V ir.e-tu diska za žentšike je zmagala Matejeva, Saferjeva Pa j® bila druga v telku na 800 m.
* * =!■
BEOGRAD, 1. — Danic?: se je v Beogradu začelo prvenstvo Jugoslavije v boksu za poedin-ce. Na prvenstvu nastopa 89 tekmovalcev.
Mladinski turnir v San Remu
SAN REMO, 1. — Na med*. narodni turnir j.uniorjev v San Remo, ki bo od 24. db 26. avgusta, so povabilj 8 moštev: Ran, cing Club Pariš (Francija), Waakcr FBC iiz Dunaja, Lugano FBC (Švica), BarceHona FBC (Španija), Schoze oi Chester (Anglija) ter In.ter (Milano) in Cariin Boys (San Remo).
se bodio srečali z istoiimeoskim domačin-j klubom.
Nato bodb odlpotovali v Turčijo, kjer bodo 11, in 12. aivgu-sta sodelovali na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju v Carigradtt.
Kolesarji ..Okrog Nemčije"
NUERNBERG, 1. — Belgijec Ward Leeters je zinagai na li. etaipd kolesarske tek-mie o-krog Nemičije. Progo med! Ro*-senheimotmi in Nuermbergom, ki jt bila dolgst 267 km,, je prevozil s čaisom 8:01,30 ur.
Današnja etapa je tula zelo težka. Bila je -namreič velika vročina in ceste so bila zelo silabe. Sele ko so priili na boljšo cesto so se povečali pobegi.
Lestvica po današnji etapi je naslednja:
1. De. Santj (It.)
2. Imipanis (Bel.)
3. Sohatr (Bel.)
4. Kirchen (Luks,)
5. Peeters (Belg.)
ZAGREB, 1. — Labkoaitleti
Muba ((Zagreb« bodo 4. In 5. avgusta nastopiii v Trentu, kjer
74.38’52”
74.40’13"
74.42'05”
74.46’36"
74.46’53”
Robič in Bartali
nastopita danes v Torinu
TORINO, 1. — Jutri bo velika kolesairska dirka, katere se bodo udeležili tefkači. ki so sodelovali na «Tour de France«. Nastopili bodlo Robič, Bar*-tali, Magni, Astrua, Con,te, Leoni, Lambertini, Pedroni, Pezza, Biagioni, Teisseire. Pe-trucc i. Ghella, Casola im Astolfl. * * *
LONDON. 1. — Angleško tw>-štvo za svetovno prvenstvo diletantov v zasledovanju -O zbrali na padllagi sedanje forme kolesarjev. Tako bo Keith Bentiley eden izmed dv^h angleških predstavnikov. V soboto je v Kemehill Bentley vozil dvakrat progo 4 km s ča-sem 5:18,5 medtem ko jfe' dosedanji državni prvak Cirily Cart.wright vozil s časom 5:20,9. Med ostalimi je Dave Kesler vozil s 5:19,1. Bob Imnan pa 5:20,0.
boščin je danes govoril v angleški spodnji zbornici podtajnik zunanjega ministrstva, Ernest Davies. Izjavil je, da se zdii, da so zaenkrat prenehali izseljevati ljudi iz madžarske prestolnice, vendar so jih v zadnjih dveh meseci)-; izselili najmanj 24.000. «2e sedaj žalostni pogoji deportirancev, med katerimi so številni starčki in bolniki, bodo še slabši, ko bo prišla zima. Vprašanje je, če bodo mogli preživeti v popolnoma neprimernih prostorih. Angleška vlada obsoja to neusmiljeno početje madžarske vlade«. Davies je ponovil, da to izseljevanje pomeni kršitev tistega člena mirovne pogodbe, ki govori ,q človen-čanskih pravicah.
Davies je dodal, da bo anale-ska. vlada predložila glavnemu tajniku OZN podrobne kršitve
dSarske*083 ^Iena s stran.i Ma-
O deportacijah je govoril tu-
AcheSnrL'?i • zunanii minister Acheson, ki Je poudaril, da se te «v mčemer ne ločijo od nečloveških nacističnih m,etod».
adžarska vlada izvaja nezno-114 SVQie državljane se S	Poganja	vse,	kj
zidajo xladi nezaželena in ne-
tako odpeljanih v najtežje živ-ijenske pogoje zastraženih ta-oori.se in surove brutalnosti.
((Nekulturno ravnanje madžarske vlade je zbudilo globoko ogorčenje po vsem svetu«, Je dalje poudaril Acheson. Slovesno poudarjam, da izjava predsednika Trumana z dne 27. julija 1951 glede na te depor-' tacije podčrtuje, da so vsa ta grozodejstva nova groba kršitev določb mirovne pogodbe. Po njej je namreč madžarska vla-°a ,,°*:>vezana, da mora vsem, ljudem, fci so pod njeno oblast jo, zagotoviti človeške- pravice in osnovne svoboščine«.
«Ce se Madžarska vlada le še malo ozira na načela pravice iii človečnosti, mora takoj prenehati ^ z deportacijami svojih državljanov; in dovoliti temi ljudem, da se vrnejo na svoje domove...«.
Končno je minister Acheson zagotovil, da bo s skladu s Trumanovo izjavo od 27. julija vlada Združenih držav napravila vse, da bo ves svet zvedel in obsodil to ravnanje madžarske vlade.
Vojaško prvenstvo v plavanju
PARIZ, 1, — Mednarodno vojaško prvenstvo v plavanju bo v Švici od 20. dt> 26. avgusta. Sodelovala bodo moštva Belgije, Holandske, Svict, Egipta, Danske. Francije in Italije.
Znova preko Rokovskega preliva
CALAIS, I. — Dva turška p-lavača bosta preplavala Rokovski preliv. Prvi je Muratz Gulr^r, ki je že lani dvakrat poizkusil, ne d£ bi uspel in bivši prvak Maecret. Pridružil sit, jima bo ie Fedto Ca-ppond, študent iz Bruslja.
Glede «Affraya» se še niso odločili
LONDON, 1. — Podtajnik angleške admiralitete, James Callagan je danes izjavil v spodnji zbornici, da so ugotovili, da deli naprave «Snorkel» na podmorr.-ici «Affray», niso bili izdelani, kot je to predpisano.
Vendar je izjavil, da ni dokazov, po katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je prelom cevi naprave «Snorkel» povzročil katastrofo na «Affrayu». Dodaj je, da potopljeno podmornico še v-.dno preiskujejo potapljači ob ugodnih vremenskih prilikah. Glede tega, če bi dvignili podmornico, je Callagan dejal, da niso podvzeli še nobene odločitve. Za dosego tega bi bilo treba precej težav zaradi velike giobine, v kateri leži podmornica.
Kot je znano, je podmornica «Affray» izginila v Rokavskem prelivu 17, aprila s 75 možmi na krovu. Našli so jo šele 14. junija v bližini otoka Aurigny v globini 75 metrov.
* * *
WASH!NGTON, 1. _ Kanadski poslanik v VVashmgtonu je včeraj izrazil pri ameriškem podtajniku z<f vprašanja Srednjega vzhoda in Južnovzhodne Azije Georgeju Mac Chee vznemirjenje zaradi spora med Indijo in Pakistanom. Novinarjem je izjavil, da je kanad-
v!a a zaskrbljena zaradi tamkajšnjega napetega položaja.
KINO
V TRSTU
Exc.elslor. 16.30: «Divja R. Taylor, B. Donlevy. Nazionale. 16.30: «Dora, plavolaska« J. Haver, M-vens.	^
Fenice. 16.30: «Sirokoustm £ puh» M. Rooney, P. °'Br«j Arcobaleno. 16.45: «VsaKs »J ima svoj čar« M. 0'Hat* Kaynes,
Astra Rojan, 17.00: vseh« B. Grable.	j,
Alabarda. 16.00: ((Nobenega^ ljenja z možmi« R. Ru5* Cummings.
Azzurro. 16.00: «V temina!#1 pino, L. Hayward. ,* Garibaldi. 15.00: «Tovari5», “ bert, C. Boyer.	ntl
Ideale. 16,30: «Vohunka», u' Rio, G. Sanders.
Impero. 17.00: «Mož, ki ga ™
C. Boyer, J. Arthur. .V* Vjale. 16.00: ((Skrivnostno v
ranjen.	j, J
Italija. 16.00:	«Nore stvar"
Carson, L. Albright.	j?
Marconi. 16.30: «2ivljenje v*.
nem ritmu«, W. Bros, J- " Massimo. 16,00: «St. 1 iz siW‘ me« (Iz kitajskega okolj«^ Novo Cine. 16.00: «Dva Kfjrt in eno dekle« F. Sina«*1 Grayson.	)l
Odeon. 16.00: ((Smrtna foli Martin, C. Ninc-hi,
Radio. 16.00: «Zadnji dvO&°-’ Ca-roll, C. Bruce. ... [d Savona. 16.00: «Hočem *>“' * ljubljena«. G. MontgonJOT J Rutherford.
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: «Pri<}t, skupaj!«	»j(i
Rojan. 20.45: ((Ponos to pf® jrfl F. Severo. 20.45: ((Guverner*1'
Ijivec src«.
Skoljet. 20.45: «Pomla<J». Brocchetta. 20.45: <(Pustol- .. VKtoria. 20.15: «Krivda •" Amesove«.
RADIO
JUGOSIOVASS^ COS1E TKSl* ČETRTEK 2.8.1951. Oddaja v slovenSCini:	.jjf
Poročila ob 7.00, 13.30. )3,jS 23.05 — 7.15 Jutranja gla"”^: Plesna glasba. 14.C0 Ig&]0 $6’ solisti. 14.30 Od' včeraj ji.!, 14.35 Pojo moški zbori, jjjil Brahms: Tragična uvertur*.^! Iz Tržaškega ozemlja.	.
zvoki. 19.00 Iz klasični!) w 23.10 Glasba za lahko noc. Oddaja v italijanščini:
12.00 Vesela glasba. sopranistka Zlata GJU"*J-,j 13.20 Intermezzo. 20.00 Pfjl.l1 juga. 20.30 Vtčerni končen, j/ Pesmi za ples. 22.00 Plesna ba. 22.45 Večerna glasba.
RlOTEIlJ* ^ 6.15-7.00 Zabaven- Jutra™L? red. 12.00 Narodne pesmi P01 mor ni zbor Radia	rf
Zabavna glasba. 13.00 ZeW p poslušajte! 14.30 Igra orke»c> dia Ljubljana. 15.15 Zabavna ba. 15.30-16.00 Prenos Iz MaV
18.00 Pojo Marija Gorenje, bej in Slavko Bole.
Vaški kvintet. 19.10 Lju®^ mentl v nemški roman,tien* i* 20.15 Ali poznate te ansamble? 21.00 Iz del A Heneggerja. 22.30 Zabavna »,3.! v Parizu nekdaj in danea. ji Risto Savin: Klavirski trl° j v (»-molu.
TRST II. j
11.30 Za vsakega nekaj. '2 ® n i svet. 12.10 Cimarosa: Kon«'jevi oboo in godala. 12.21	i*
skladbe. 12.45 Napoved poročila. 13.00 Lahka Slasb^>jt«^ Glasba za popoldanski P, erf 14.C0 Poročila. 14.15 Dnevni *, gled tiska, 14.28 CltanJe v*c0pC ga sporeda. 14.30 Zaključek danske oddaje. 17.30 Plesn« \|) ba. 18.00 Glas Amerike, pf Glasbeno predavanje. 1 S-’«,«*/ ke in mazurke. 19.00 ver Sčlna za Slovence. l9-z° 1adBf' dijeve In Puccinijeve 19.45 Napoved časa in P® /yn
20.00 Slavni violinisti. 20.3® tl-v svet. 20.45 Glasba ra*°“ w rodov. 21.00 Radijski oder, Ces-nlk:	Pogodba, veselo?,]* dveh dejanjih. Nato: PriU4 33,J; melodije. 23.00 Počasni rl^jS-J, Napoved časa in poročil3;
Kaj vam nudi jutrišnji % f 23.35 Polnočna glasbil. ^ ključek večerne oddaje.
TRST 1. (f
7.45 Jutranja glasba. retna glasba. 13.25 mavrica. 14.10 Razni	C
17.30 Spored BBC. 18.00 glasbe:	Katchaturlan, ~.,A
Schumann, 19.00 Glas An ji" 19.15 Warrenove pesn>i- , K Puccinijeva opera «DeKl« *, I” ga«, 22.40 Odmevi Broad^^^stJ* Hol!ywooda. 23.25 Nočna »
dl ■■■■■ulit iiiiiiiiiiiiii 11 iiimtiiit iimiiiiif iiiiiivvitiiimim vikaiiiiii ivim bi 11111111111111111111111 miiutifi viiiviii ■ 1 vviiiiiii iiiiii vi timi 1 • iiiiiiiiiiiiiiiiii®ii*ii,iii,< iia«®	*ii * 1® i®ii®iii>«iiiiMi®i®aiia^iiiiiiiiH«iiiiiiiiiiiiii««iiii»itiiiiit!(iiiiiitiii® ®®i®*®*iii<®iiiii®iii'i*iiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiimiiiiiiinnmiit miiiiimiiiiiimiiiiiiminnnmiimiiiiiii mmn timi	■ ••*b*»i*ihiiiiiiiihhihI 1 u,!, juh,,!] m j,itl n, 1,,,^, iiimu, j
J
Zmerjanje je njih najslabša stran. Pri-Slo Jim je v navado in spada v način njih govorice. Namesto «prija-telj> ln «boter> sl reko «kmetavs» (ponosni so, da so tržani) ln «mulec»; pa si drug drugemu nič ne zamerijo. Le pozimi se žene graščinskih gozdnih delavcev rade tožarijo. Zobotrebce Izdelujejo — «kllnce», kakor jim pravijo; vsa družina jih dela — od petletnega frko-llna naprej — dan na dan, od zore v pozno not, zvečer po več družin vkupe pri eni luči. Ko se pa dodobra nasedč in jih bole od sedenja že vse kosti, si vmes kak dan narede praznik, in da jim ne mine brez zaslužka, gredo ln se tožijo za Cast in postenje in predlagajo drug za drugega za pri-(”o — čim več prič pride, tem bolje! Kar jim potem sodnija Izplača prl&nin, sl lepo po bratovsko razdele med sabo. Tožene razžalitve si seveda tik
pred sodbo drug drugemu odpuste, da ni nič kazni; le priče morajo biti zaslišane In — plačane, zato jim gre. Sodnik v Lučah ni slep in vidi, kam pes leti, pa sl misli: «ReveZi so!» in jim z odprto roko nagraja «pot in zamudo*. Zakaj pa ne! Saj gre Iz državne blagajne in je tako silno prijetno, blag biti ln dobrodelen — iz tujega žepa!
Muhobor stoji na zgodovinskih tleh.
Okoli leta 33. pred Kr. r. je bil tod nekod ranjen slav-ni rimski triumvir Octavla-nus, poznejši cesar Augu-stus: oster kamen mu je bil priletel v nogo ali kakor pravijo Muhoborci, v «be-dresa*. V lučanju kamenja so se že od nekdaj odlikovali paglavci muhoborskl. Oziroma Muhoborski z velikim «M». Ne vem, kako bo pravilnejše. Ta profesor uči tako, oni tako, častivredna rodoljuba sta obadva, človek se ne bi rad zameril ne te-
mu ne onemu in zato je položaj pisatelju zelo mučen. Ako bi se smelo častivrednima rodoljuboma svetovati; zedinita naj se in žreb naj odloti! Srce nam ne bo izkrvavelo, naj zmaga mala začetnica ali velika, le da bo mir! Casl so slabi, za kruh gre trda, draginja je taka, da jajce stane 12 vinarjev — skoraj bi kazalo človeku, da postane kura in leže Jajca — pa se ukvarjaj s pravopisom, vsake kvatre novim, kakor da ni drugih skrbi! Zato se naj učena gospoda poravnata ln zedinita! Pa kaj, ko se ne bosta! Prazen je up, ker sta Slovenca in po vrhu Se profesorja; trda, neizprosna, jeklena!...
Torej muhoborski ali Muhoborski paglavci sl laste slavo, da so njih mokronosi predniki cesarju Avgustu zalučali kamen v koleno. Na to njih junaštvo spominja v Mohoboru gostilna z napi-som: «Pri šepavem Rlmlja-
MUHOBORCI
\ NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ŽOLNA
nu». Pripomniti pa je, da si kriminalni komisar Bostijan
prisvajajo isti zgodovinski dogodek tudi sosedne Luče, sklicujoč se na svoje ime, ln tudi v Lučah se Šopiri go-stilna za sodnijo izzivajoči napis: «Prl pravem Šepavem Rimljanu*; praga te gostilne ne prestopi noben zaveden Muhoborec.
Leta 1584. so blizu do sem pridivjali Turki. Podjetni Muhoborci so jim skrivaj poslali odposlanstvo s povabilom, naj jim pridejo za-palit hiše, ki so Jih bili prav. kar visoko nad vrednost za varovali. Tako pripovedujejo Lučani. Ogorčeni Muho-borci pa isto trde o Luča. nih.
16. avgusta 1713. Je v Mu-hoboru uradoval glasoviti
Repar in je v smrt na ve-Salih obsodil razvpito čarovnico Jerečko, ki se Je pečala zlasti z izdelovanjem toče ln krvavega dežja, pa Je bi. la tudi drugim skritim umet-nostlm kos. Ker Muhoborci niso imeli svojih veSal, so ponje pisali v Luče. Nevošč. ljlvi Lučani pa, od nekdaj sovražni Muhoborcem, so jim oholo zavrnili proSnjo, ftes, vešala smo si napravili zase, za svoje otroke in za otrok otroke, ne pa za vas Muhoborce. Ta odgovor Je sila razkačil ves Muhobor, ne izvzemši Jerečko, ki je bila navzlic svojim kočljivim posebnostim vendar vneta Muhoborka. In kaj Je storila Jerečka? Poslala je nad
Lučane točo, debelo kakor kurja jajca; ves bob Jim je potolkla ln so Lučani tisto zimo živeli zgolj ob zmletih smrečjih storžih. V zahvalo za ta poraz kletega sovraga so Muhoborci Jerečko oprostili železja in ječe ln Jerečka je sla ln se je na stara leta močno poboljšala ln Je Muhoboru Se mnogo koristi, la z zagovarjanjem urokov In odganjanjem čarovnic od krav.
Tudi usodepolno leto 1848, ni šlo brez dogodka mimo Muhobora. Tega leta Je Ko-vačkova krava vrgla teleta s tremi glavami. Tele je zdaj v muzeju ln Muhoborci ga kaj radi hodijo gledat, čes, naše je!
Leta 1876. je izbruhnil v
Muhoboru ljut verski boj; župniku so ustavili bero, k masi ln k svetim zakramen-tom so hodili v sosedno faro in niti blaženstva polnim besedam Skofjega poslanca se ni posrečilo, zravnati glo-boki razdor. Povod homati-jam je bil sv. Pankracij, ki ga je župnik na svojo roko, ne zaslišavsi mož ln kar na tihem premaknil lz glavne-ga oltarja v stranskega, kjer Je stal v mračnem kotu kakor kak siromašen osebenjek In nadležen pritepenec, on, sv. Pankracij, ki je vsa le. ta, odkar stoji cerkev zvesto branil faro toče in črva. Pet let je trajal verski boj, pred-no Je zmagal sv. Pankracij in z glorijo se vrnil n® svoj stari prostor.
Leta 1903. Je bil za župana izvoljen gospod Božidar Kaj ca. posestnik in štacu-nar, mejnik lepše dobe in začetnik nezaslišane prebude v Muhoboru. Ko je on bil župan, se je na novo
gasilni dom, vsadila se spominska Upa. Za njegovega županovanja je bilo, ko se je ustanovilo Olepševalno društvo, važno društvo, ki je koj v prvem letu svojega delovanja postavilo lično klop Pod prej omenjeno spomin, sko lipo. Kakor v zeleni klopi se je sedelo na tej klopi! Prišel je v Muhobor učenjak — ponočne metulje je lovil na med in luč. stanoval Je v gradu, od daleč je bil, tri dele sveta je že videl — pa Je rekel, da nikoder ni se naletel na tako orjaške ko-prive, kakor so se košatile okoli te klopi in se prijazno zgrinjale nadnjo! In ko je postavilo to klop. Olepševalno društvo ni zadremalo na svojem uspehu, ampak ra stoč v svojih ciljih le po-dvojilo svojo vnemo in soglasno in ob velikem navdušenju storilo načelni sklep, da se zgradi lična vremen ska hišica, ki bo v kras ln ponos vsemu trgu; izvršitev
prebelila Sola, postavil se Je j tega sklepa pa se je začasno
m
odložila. Muhobor namreč občinskega slu(Lji0' občinski sluga Je imel ta žena Je imela na “jjf nogi otisčance, ki so bemu vremenu čuda in kadar so Jo skeleli, J® £ vedel, da Je treba vzet' * ni plašček, ln kadar 5 J takega videli tržani, so «Dež bo, občinski hlap^j* plašček!» in niso za p vsakdanje potrebe ***$& pogrešali vremenske Zato so s takim ^ njem sklenjeno zgradb0^ menske hišice lahko $ A no vestjo začasno 0 9iJf zlasti - ker denarja itak niso imeli.	.$<
Tak je bil torej ^ taka njegova slavna “V vina, taka njegova zS ^ sedanjost. Vse je bilo vvej* lepšem, slehernega Pr ves? rodoljuba z Iskreni«* ljem navdajajočem r® jt»' ene same stvari Je ne j iiJ Jalo Muhoboru, da n1 ® tjll{ vrhuncu: sodnije, te 111 v Muhoboru!	jjJ I
(Nadaljevanje *• _____________
tlHPriNISTVO- ULICA MONTECCH1 St 6, III. naa- — Telelon štev. »3-808 ln 94-638. — Poštni predal 502. — UPKAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA It M — Telefonska gt. 73-38. OGLASI- od 8.30 - 12 ln od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak ran višine v širini 1 stolpca: trgovsikl 60. finančno-
•	•	upravni	100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Od* urednik STANISLAV RFNKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno 15° dlfl’ , Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugosiavuo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani s-i-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • ^ ^