ČEH LIST ZQ SLOVENSKI NAROD. r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2, (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od> 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniške/In telefonu štev. 74. "V A.. V Ljubljani, v sredo, 16. marca 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. JL Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. UpruvuiSkega telefonu štev. iS8. n r „^cwj*tska zveza". ' ^Hffi^ Dunaj, 15. maroa. »Slovanska zveza« je imela danes daljšo sejo, v kateri je temeljito razpravljala vprašanje, kaj naj stori z ozirom na češko obstrukcijo. Kakor znano, so doslej člani „Slovanske zveze" imeli prosto roko, da bo ali podpirali obstmkcijo ali se uzdr žavali glasovanja. Razmere v parlamentu pa so zadnjo dni postale tuke, da tudi »Slovanska zveza« ne Bme dalje križem držati rok ter mimo gledati, kako se zbirajo in združujejo nemške Btranke v boju proti Čehom. Danes moramo računati z dejstvom, da češki poslanci ne morejo odložiti obstrukcijakega orožja. Štiri dolga leta bo minula, ko so se vršila razna pogajanja med nemškimi in češkimi zastopniki. Vlada je izprva kazala mnogo dobre in resne volje; tega ne more nihče tajiti. Toda v nekem Blabem trenotku je dr. pl. Korber zagotovil Nemcem, da brez njihove vednosti in proti njihovi volji nc ustreže nobeni češki narodni zahtevi. Od tedaj je vlada nemški »vjetnik«, ki nosi težke okove. Storiti sme le to, čemur dsjo nemške stranke na levici svoj »placet«. Dasi so te stranke v manjšini, vendar vladajo v državi s pomočjo nemške birokracije, ki ima še vedno v rokah neomejeno oblast. Ako danes s tega stališča presojamo politične razmere, moramo reči: Danes ni več boj za drugo češko vseučilišče ali za češki uradni notranji jezik, marveč boj je proti nemški hegemoniji, ki jo vlada podpira z vsem svojim mogočnim aparatom. Kdor dobro pozna earoo razmere v slovenskih pokrajinah, temu tega ni treba dokazovati. Naj sodi ta ali oni o češki obstrukciji kakor hoče, istina je, da Čehi brez razlike strank stoje na braniku proti prodirajoči velenemSki povodnji. Kdor tega ne uvidi ali ne prizna, a tem ae dalje ne pre rekamo. Rebus sic stantibus — nastane za slovenske in hrvaško poalanca vprašanje: Ali naj Be pridružijo češki obstrukciji ali naj puate, da nemške stranke zrušijo češke sprednje straže. Dvojno je mogoče: Ali češki poslanci vzdrže obstrukcijo in prisilijo vlado in Nemce, da Č^horn dovolijo primerne koncesije, ali pa obnemora češka delegacija tor sa uda nasprotniku. V obeh slučajih bi morali čutiti slaba posledice in plačati račun v prvi vrsti Slovenci, ako se Čehom aedaj z vso silo ne pridružijo v boju. V Biučaju, da zmaga češka obstrukcija, zgubili bi Slovenci še edine prijatelje in zaveznike, na katere so ae mogli vedno zanašati. Kar so Slovenci v zadnjih dveh desetletjih dosegli, zgodilo so je s pomočjo čeških zastopnikov. Bila bi torej neodpustna nehvsležnost, ko bi danes slovensko hrvaški poslanci stali s puško ob nogi, ko C-hi bijejo obupen boj za svojo veljtvo, za ugled češkega naroda. V drugem slučaju, ako bi bila poražena češka obstrukcija, pa pridejo osobito Slovenci z dežja pod kep. Preširno bi Nemci zaaadli ministrske sedeže, niti drobtina bi na padla z vladne mize za slovenski, oziroma hrvaški narod. Obstrukcija je zlo, toda v gotovih razmerah potrebno zle, kakor za atiskanega človeka v smrtni nevarnosti silo-bran. In to načelo velja tudi za narode, ka terih razvoj, blagostanje ali celo obstanek je v nevarnosti. Dobro poznamo in uvažujemo takozvane državne potrebe, toda narodi tvorijo državo, na ljudskih ramah slone državna bremena. Dajte narodom, dajte ljudstvu njegove pravice, da morejo izvrševati dolžnosti tudi do dižave. To so v kratkih potezah razlogi, ki so napotili »Slovansko zvezo«, da je danea sklenila, pridružiti sa češki obstrukciji. Isto so sklenili italijanski in radikalni rusinski poslanci. Ta sklep je velikega pomena, ker utegne vplivati na vlado in nemške stranka, da resno razmišljajo o nadaljnih korakih, ki jih hočejo storiti proti obatrukciji. Saveda ja potrebno, da so naši poslanci vedno na mestu in tudi store svojo dolžnost, ako pride do reanih in odločilnih trenotkov. Aut aut! Ali zmagamo ramo ob rami b češkimi poslanci, ali propademo. Toda pogum je prvi pogoj za zmago. Ako 100 poalancev, in vsaj toliko nas je s češkimi, brani svoje pravice, prava naroda, zahteve ljudstva, če treba, na življenje in smrt, zmaga je gotova. Merodajni krogi se morajo prepričati, da poslanci niso samo strežaji posameznih kverulantov, niso le podajači za državne jasli, marveč zakoniti zastopniki svojih volilcev, zagovorniki najsvetejših pravic in dober svojega naroda. Vlade in stranke ss menjujejo, narod pa je, ki se vedno pomlaja in tvori državo. Državni zbor. Včerajšnja seja je bila podobna predvčerajšnji. Glasovanja po imenih in končno je zbornica brekla grajo poslancu Wolfu, ki je surovo žalil poalarica Skalo. Poročevalec je bil poslanec P I o j. Pozornost je zopet vzbudil grof Sternberg, ki jo povdarjal, da Č;bi obatruirsjo, ker na marajo pruske »pikelhsube«. Proti dostojnosti v državnem zboru, dejal je grof Sternberg, bo vsi, iz-vr-mai Čehe m Jugoslovane. Ker ga je Wo!f vedno motil, posegel je grof Sternberg v žep in dejal: »Sadaj mu ne morem pokazati sladkorja, ker ga nimam pri sebi.« To ie zopet silno raztogotilo Wolfa. Vsenemec Kaspar vpije; »Sternberg je na nekem volilnem shodu pokazal volilcem zadnji del svojega telesa.« bternberg: »Skoda, da Vi takrat niste bili navzoči!« (Hrupna veselost,) Pri glasovanju so se nemško stranke, iz vzemši krščanake socialca, odstranile iz dvorane. Nato je zbornica pričela razpravo o nujnem predlogu gledo spremembe obit nega reda. Včeraj so Poljaki posredovali pri Mla-dočehih, da bi opusitili obstrukcijo. Mlado čehi bi dobili notranji češki uradni jezik, mejtem, ko bi zahtevo elruge češke univerze Bedaj opustili. Ako bi ae ta akcija ne po-arečila, tedaj bi po Veliki noči državni zbor dolgo časa — do srede junija — zboroval, da ao dobi čaa za ureditev parlamentarnih razmer. V tem alučaju bi ae delegacije ne sešle meseca maja, ampak šele jeseni. Čehi pravijo, da bodo v par dneh povedali svoje zahteve. Poljaki stoje na stališču, da se ob strukcija mora ustaviti, češ, da se sicer utrdi stališče § 14. Nemški katoliški contrum so je izjavil za spremembo poslovnika. Ogrsko. Včeraj so bila v Budimpešti vsa javna in mnogo zasebnih poslopij v zastavah; praznovala se je obletnica proglašenja tiakovne svobode. Po vsej deželi je bil praznik. V Budimpešti so bile na večer slavnostne gledališke predstave. Madjarski dijaki so šli pred Petofijev spomenik, kjer je bilo izrečenih nekaj govorov. Potem so šli po mestu in razbili okna v hišah, ki niao razobesile zastav. Z Balkana. Carigrad. Ministrski svet se je dogovoril, kaj bo odgovoril ruskemu in avstrijskemu poslaniku glede zahteve, naj ae orožništvo v Makedoniji preosnuje. Porta v splošnem ni nasprotna avstrijsko - ruskim predlogom razen določbe, naj ae nastavijo novi Častniki in podčastniki. Zoper to pa se je porta odločno ustavila. V tem srnialu bo odgovor danes ali jutri izročen poslanikoma. Solun. Podobne domonatracije kakor tu, naperjene, kakor ae poroča, zoper reformno delo, ao se dogodile tudi v drugih krajih po Makedoniji, kjer bivajo Grki. —- Po pravici je dvom opravičen, ali bodo ta zmešnjave kaj Grkom pomagale. V krajih, ležečih med Kastorijo in grško mejo, so uboji in umori na dnevnem redu. Tam gospodarijo grški vstaši. Sofija. Vlada je odpovedala vaem državam trgovinske pogodbe. Sofija. Pri dopolnilnih volitvah v parlament je bilo izvoljenih 20 vladnih pristašev. Sofija. Ob priliki obletnice smrti ruskega carja Aleksandra II je metropolit iz Ruščuka bral v knež;i kapelici žalno božjo aiužbo, kateri je prisostvoval knez, prestolonaslednik in mnogo državnikov. Belgrad. Skupščina jo vsprejela v prvem branju proračun. Iz: brzojavk. Dunaj. »Ir,formac'ja« poroča, da pred decembrom ne bo nobenega zasedanja dež. zborov. Spremeniti bi mogli ta sklep vlade le važni dogodki. Dunaj. V dunajskem obč. svetu se je dr. Lueger izjavil, da bo obč. svet varoval nemški značaj Dunaja in njegove univerzo. »Občinstvo se ne bo pustilo zapeljati k nepremišljenemu dejanju napram početju nezrelih mladeničev«. LISTEK. Stoletnica frančiškanske župnije v Ljubljani. Letos mine sto let, kar je bila župnija Marij. Oznanjenja izročena v oskrb frančiškanskemu redu. Spodobi se, da se slovesno praznuje ta spomin. Saj \e vsak pošten hristjan, kaj je župnija župljanom, in sto let duhovnega delovanja v župniji je že nekaj. Zanimivo je pri tej priliki nazaj 'poseči v početek in zgodovino župnije, in to je namen tega in nastopnih vrstic. Ljubljana je imela do 1. 1784 le dvoje župnij: Sanklavžko in šentpetersko. Močno obenem času so pa bile U8tanovljene tri nove župnije: St. Jakobska, trnovska in frančiškanska (Marijno Oznanjenje.) Le ta slednja je bila ustanovljena iz izločkov šen-klavške in šentpetereke župnije. Od šen-hlavške je dobila kapucinsko predmestje in Gradišče, od čentpeterske šentpotersko pred- mestje od Kolodvorskih ulic na levo, Dunajsko cesto, dalje Spodnjo Hiško, Glince in Vič. Nova župnija je štela koncem 18. stoletja do 3000 duš, dočim je naraBtla v sto letih za dobrih 10.000 duš, kajti po ljudskem štetji 1. 1901. šteje jih nad 13 000. Seveda je cela Ljubljana takrat štela komaj 10.000 prebivalcev. Na Dunajski ceati je bilo 8amo 12 hišic, na de8ni aedem, na levi pet in »figabirtava« je bila zadnja, potem do sve tega Krištofa ni bilo nobene več. Proti drevoredu je bila Maličeva hiša zadnja, precej naprej sa je pričel Lattermanov drevored. Tako je bilo še pred 40. leti. V sedanjem frančiškanskem samostanu so preje živeli oo. avguštinoi. L. 1784. pa je došel z Dunaja ukaz, da ima prenehati avguštinski samostan, kateri s cerkvijo vred sa ima zapreti, imetje pa prodati in pripisati verskemu zakladu. Do tehdob ao živeli frančiškani v obširnem aamoatanu onkraj Ljubljanice, v poznejšem licealnem poslopju, v katerem so bila nastanjene dolgo vrsto let malene vse šole ljubljanske: gimnazija, realka, preparandija, glavna ljudska šola, poleg tega pa še muzej in lioealna knjižnica. To po slopje so podrli lansko zimo. Frančiškani so imeli tudi cerkev tja proti Mahrovemu poslopju. Cesar Jožef je dal zapreti tudi njih samostan, toda pregnal jih ni, najbrža ne zato, ker so radi pomagali v duhovnem pa-stiratvu. Bilo je takrat ailno pomanjkanje duhovnikov in škofje ao v enomer redovnike prosili pomoči. Zdi se, da avguštinci niso marali skrbi v duhovnem pastirstvu, dočim so frančiškani prevzemali celo po deželi župnijske in kaplanske službe. Najbrže je bil to vzrok, da frančiškani niso bili razgnani, marveč jim je cesarski odlok odkazal avguštinski samoBtan v nadaljno prebivališče. Frančiškani so se tedaj naselili 1. 1784. pred mostom in so Beboj prinesli precej velik cerkveni inventar, celo orgije. Več reči pa je prišlo drugim cerkvam v last, n, pr. krasna marmornata prižnica, katero bo Sen-peterčani kupili na javni dražbi za dobrih 200 gld., pač nizka cena za tak umotvor. Župnija Marijino Omanenje je bila dovoljena 1. 1783, redna božja služba pa seje pričela 6. jun. 1. 1785. Prvi župnik je bil Jožef Skrinjar, mestni kaplan. Prikupil se je bil škofu grofu Ilerbersteinu, ker je pomagal Japeljnu, tedanjemu dvornemu kapelanu, posloveniti sv. pismo. Cesar ga je potrdil % odlokom 14. aprila 1785., a inštalirtn je bil 9. julija istega leta. Župniku je bilo pride-Ijenih šest kaplanov iz frančiškanskega reda. Župnik je imel 500 gld. letne pleče, kaplani nič, dva brata pa, ki sta opravljala cerkvenikovo službo, Bta prejela po 80 gld. na leto. L. 1786. so tudi kaplanom dajali po 30 gld. na leto, da so si omislili obleko vojaških kaplanov, kajti v redovniški obloki kot kaplani niso smeli hoditi iz samostana. Župnija je bila ustanovljena, svečeništvo nastavljeno, razmero pa niso bile prijetne. Bila ata namreč dva gospodarja pri eni cerkvi, gvardijan in župnik, oba s!a stanovala pod eno streho. Vzrok razprtij je bila cerkvena oprava. Župnik jo želel, da ae vos inventar prejšnje frančiškanske cerkve z one Dunaj. V Genovi ao bile pred avstro-ogrsktm konzulatom protiavatrijake demonstracije. Dijaki so vihteli zastavo Trsta in dajali duška svojemu sovraštvu do Avstrije. Dunaj. V Budjejevioah so bile velike demon8tracije proti Nemcem. Vojaštvo je konsignirano. Tudi v Brnu ao Čehi priredili demonatracijo. Policija je ie z največjim na porom mogla posredovati. Budimpešta. Neki madjarski list poroča, da bo v prihodnjem papeževem kon listoriju imenovan temešvarski škcf Dos-s e n f f y kardinalom. Reka. Tukajšnja tovarna za torpede „\Yrhitehead" je dobila od francoske vlade naročilo, naj ji izvrši 150 torpedovk. Berolin Cjaar je odobril, da gre še 1000 mož z 1200 konji proti vstašam v zahodno Afriko. Berolin. Predsednik evangel. zveze je izdal ugovor, da bi se preklical § 2 jezu itakega zakona. Teži o nemoči nemškega protestantoma. Berolin. Pruski general G o 1 t z je imel na neki slavnostni pojedini zalo bojevit govor. Izjavil je med drugim: »Velika vojska bo znabiti že kmalu prinesla veliko in važno odločitev za bodočnost Nemčije. Potrebno je za to, da vsa moči svoje domovine ohranimo trdno skupaj, da premagamo celo moč nejšesra sovražnika«. N e w Y o r k. Kolumbija je opustila poskus si zopet osvojiti Kolumbijo ter je svoje čete odpoklicala. Rusko-japonska vojska. Japonska bombardiranja. O zadnjem bombardiranju na Port Artur prihajajo najrazličnejša poročila. Ja ponska in kitajska poročila pravijo, da je trdnjava silno poškodovana, da je nova banka, mnogo hiš, tudi vojašnice razrušene, in da iz trdnjave Rusi niti več ne morejo streljati. »Standard« celo poroča, da je novo mesto Port Artur v o g n j u in da je ruaki 'urzcnal razstreljen v zrak. R u a k a po ročila o tem nič no vedo in akoro gotovo bodo vse zgoraj omenjene veati 1 e izraz želja aovražnikov Rusije. Došla ao nam še naslednja poročila: Tokio, 15. marca. Japonsko uradno poročilo taji, da bi bil pri zadnjem napadu na Port Artur en rušilec torped uničen in ena križarica poškodovana. Poškodovani ru-šilci torped (torej je bilo več rušilcev poškodovanih) bodo še tekom tedna popravljeni. Z ruskega lovilca torped »Ste-regučega« ao Japonci rešili 4 osebe, od katerih ata dve že umrli. Domneva se, da je ruBko moštvo aamo poskakalo v morje in utonilo. London, 15. marca. Rusko brodovje, katerega ladje stoje v portarturskem pristanišču, se zadnjega boja pred Port Arturjem ni udeležilo. General S t o s s e 1 je dobil povelje, naj odide k reki Jalu. V Port Arturju ga bo nadomestoval general S m i r -nov. Berolin, 15. marca. Neka brzojavka iz Yokohame poroča, da sta ae v boju pred Port Arturjem potopila dva ruska rušilca torped, dočim imajo Japonci tri ladje pokvarjene. London, 15. marca. Iz Port Artura se poroča, da IG. t. m. pričakujejo tam velikega vojvodo Cirila Vladimir o v i č a. London, 15, marca. »Daily Telegr« Be poroča iz Nagasakija: Križarice, ki so se udeležile bombardiranja Vladivostoka, ao se vrnile v Saseho. Ruski častniki, katere so strani prepusti novi župniji, gvardijan pa je dosledno zagovarjal svojo pravico, katero je pripoznala tudi gosposka. Drugi pot, ko so ae poostrile zopet razmere, je gosposka dala ukor gvardijanu, češ, samostan ne more imeti nobeno lastnine. Cerkveno pravo pač ni bilo nikomur dobro znano. Da se omili aobivanje v eni hiši, sezidali bo župniku posebno stanovanje, v krilu proti ae-danji Prešernovi ulici. ZupniSče je imelo lasten vhod in lastne stopnjice, segalo je pa le v eno nadstropje. Oblika tega poslopja je ostala do leta 1891., ko ao mu postavili še drugo nadstropje. Zupnišče je imelo svojo številko do najnovejše numeracije. Med zidanjem je župnik stanoval v pritličnem skladišču in to Be je močno očitalo župljanom. Razmere so se poostrile tako hudo, da bi ae bila kmalu zopet odpravila ""nova župnija, bkofijstvo je slednjič poBredo-valo pri vladi, in vlada je 1. 1795. pritrdila nadaljnemu obstanku župnije. Slo se je vladi večinoma za denar. Dasiravno je bila dotacija župnijske duhovščine majhna, vendar bi bila vlada rada prihranila še ta izdatek. (dalje prih.) vjeli na krovu ruske ladje »Jokatarinoslav«, poročajo, da ao videli, da ao prišlo štiri japonske križarice od Port Artura v Saseho. Vse te ladje so bile težko poškodovane, bok ene križarice je bil takorekoč popolnoma razstreljen. Tudi ata došli dve tranaportni ladji z ranjenci. Kolin, 15. marca. Poročevalec »K8ln. Zeitung« v Port Arturu, ki je obiskal glavne točke, kamor 80 Japonci pri zadnjem bombar diranju streljali, poroča, da je le malo poslopij in stanovališč poškodovanih. Tudi poškodbe v pristanišču in na ladjah so neznatne, dasiravno je streljanje trajalo 4 ure in 80 se vse granate razpočile. Tokio, 15. marca. Vest. da je rusko portarturako brodovje po boju 10. t. m. zapustilo pristanišče, da odpluje pred Vladivostok in se združi s tamkajšnjimi oklopnimi kri žaricami, je še nepotrjena, dasiravno ogledne ladje niso zapazile ruskega brodovja v pristanišču pri Port Arturju. Ranjenci, ki so po tem boju prišli v Saseho, slavijo soglasno junaški napad Rusov in pripovedujejo, da so se Japonci tako približali ruakemu rušilcu torped, »Steregučemu«, da je neki Japonec skočil na njegov krov. Tu je zadel na rua-kega poveljnika in pričel se je mej njima boj na življenje in 8mrt. V tem boju je Ja ponec pobil poveljnika z nožem na tla ter ga končno vrgel v morje, kjer je utonil. Japonci trdijo, da je bilo na ruskem rušilou torped pobitih 20 mož. N i u č v a n g , 15. marca. Neki iz Port Arturja došli potnik poroča, da je v aoboto ruska križarica »Diana« v nekem malem apopadu poškodovala japonske ladje. Izatreljenih je bilo 20 do 30 granat. London, 15. marca. »Standardu« se poroča : Iz verodostojnih kregov s« poroča iz Port Arturja, da so tam prijeli 20 Kitajcev in enega preoblečenega Japonca, ki so dajali japonskemu brodovju znamenja. London, 15 marca. Iz Port Arturja: Ladji »Kazan" in „Mongoliia" sta opremljeni kot ho8pitalni ladji. »Retvizan« je pri peljan v notranjo luko. Štiri parnike so po topili pri vhodu na primernih mestih, da je le ozek vhod v luko proat. Petrograd, 15. marca. V Nagasakiju je vse polno japonskih vojnih ladij, ki so bile v boju poškodovane, v popravi. Delavci delajo s strašno hitrico dan in noč; godbe jim neprestano svirajo, da jim gre delo lažje izpod rok. Angleške laži. Berolin, 15. marca. V a a iz Londona došla poročila, da je padel PortArtur, se z a n i • kujejo, kakor tudi vesti o japonskih četah v Mandžuriji. Korejci sami trdijo, da je vest o izkrcavanju Japoncev v eeverni Koreji popolnoma ne reanična. Petrograd, 15. marca. Rua. tel. aoren. poroča in Port Arturja 15. t. m. ob 11. uri 45 min. dop. : Tu in v okolici je vse mirno. Z bojišča na suhem ni-kakih poročil. Rusko brodovje spremeni Bvojo taktiko. Petrograd, 15. marca. Admiral Makarov brzojavlja carju, da namerava prestopiti iz defenzive ruskega ladjevja v ofen živo in bo akuSal z vso močio ovirati vkrcanje Japoncev na poluotoku Liaotung. Meni, da bo Japoncem zmanjkalo streljiva. Vojska na suhem. London, 15. marca. Neka brzojavka iz Port Arturja poroča, da je bilo v noči od ponedeljka na torek na poluotoku Kvangtung vse mirno. Oa obrežjih reke Jalu je bilo zopet več praak med kozaki in ja ponskimi prednjimi stražami. Rusi so Ja poncem postrelili konje, na kar so se umaknili. Tudi pri Andžu bo Rusi zapodili Ja ponce v beg. London, 15. marca. »Daily Chron.« poroča iz Soula, da Japonci zahtevajo dohodke vseh cesarakih farm na Koreji. Dalje poroča še isti list, da je japonski vojni ataše na Koreji obiskal vojnega ministra ter mu aporočil, da je imenovan za avetovalca v ministrstvu. Korejci so odgovorili, da ne vedo ničesar o tem imenovanju, nakar je bil ataše priailjen, apelirati na vlado. London, 15. marca. »Times« poroča, da je korejaki oeaar po podpisu protokola z Japonsko še vedno prijazno občeval z ruskim zastopnikom. Japonska uprava na Koreji se je pokazala dobra. London, 15. marca. Dopisnik »New York-Americaina« je govoril z ministrom Wittejem v Petrogradu. Ta je rekel, da stoji vsa Rusija složno za vlado. Vojska se mora dobojevati do konca. »Slučajno nas podpira moralično Avstrija, Nemčija in Francija. Ne vem, zakaj bi se drugi narodi vmešavali v vojsko. Mi ne pričakujemo nobenih narodnih komplikacij.« Dunaj, 15. marca. Štabni šef rusko-mandžur&ke armade, general Zilinski, poroča, da so v noči 13. t. mes., torej neposredno po zadnjem bombardiranju na Port Artur, Japonci s pomočjo razsvetljevalnih leč preiskovali dve točki od Rusov zasede nega obrežja, namreč Helena zatok. 30 km. severovzhodno od Fučou v zalivu Liaolong, kjer vozi železnica tik obrežja od Mukdena proti Port Arturju. Tu bi se dala torej zveza hitro pretrgati; ker so pa Rusi pripravljeni, se pač Japonci ne bodo mogli izkrcati brez resnega boia. Druga točka leži nasproti sa iinčene. južno od Viča na Koreji. Kor pa imajo Japonci na Koreji dovoli luk v svoji oblasti, so hoteli s tem pač le Ruse premotiti, da bi poslali tja svoje čete iz Mukdena in Niučvanga. Vojna posojila. New York, 15. marca. Japonske državne obveznice bo zadnji čas zelo padle. Ta padec je nastal vsled poizkusov, najeti novega dolga. In res: Japonska danes vzame denarja na posodo od vsakega, ki ga ji le hoče dati. Notranje posojilo je bilo podpisano 3 in pol krat in je naloženo deloma v Ameriki in v Londonu. Ta čas se je pa obrnila japonska vlada tudi do newyorških kapitalistov, naj ji posodijo večje vsote po 5%. Ntwyorški bankirji so pa odbili to prošnjo, češ, da poznajo premalo sedanje stanje japonskih financ in da svoje kapitalije v Ameriki lahko investirajo tudi po 10%. Svetovali so japonski vladi, naj potrka v Londonu. A tudi tu imajo prav malo veselja, riakirati kako posojilo. Kolin, 15. marca. »Koln. Ztg.« poroča iz Petrograda: Kakor poroča neki tu kajšni list, ponudila sa je Rusiji neka denarna družba, da preskrbi ruski vladi milijardo frankov vojnega posojila, ako ga ji bo potem vračala v obliki konsolidiranega po-soiila. To ponudbo bo vlada vsprejela šele tedaj, ko ji bo zmanjkalo drugih pripomočkov, kar se pa zgodi šele čez dolgo časa. [Ruski načrti. London, 15. marca. Iz Inkava se poroča v Niučvang: Tam Be govori, da hočejo Rusi toliko časa čakati, da bodo imeli združenih 300.000 mož, da bodo potem b popolnim zaupaniem na zmago napadli Japonce. Drugih 200.000 bo pripravljenih na morebitna napade Kitajcev. Vprašanje, kaj bi storilo portarturako brodovje, ako Rusi zapuste Port Artur, se sledeče razlaga: Admiral Makarov bi napadel japonsko brodovje ter ga kolikor mogoče oslabil, da bi omogočil delo baltiškemu brodovju. Kitajska. Najrazširjenejši pekinški list »Sun Tien Li Bao« prinaša sledeči poziv: »Kitajski državi grozi velika nevarnost. Vlada nima nobenih zmožnih generalov ter hoče raje kapitulirati, kakor se bojevati. Kina je velika in ima 400 milijonov prebivalcev; vendar pa je slabotna, ker nima njena vlada niti generalov, niti orožja, niti poguma. Mala Japonska ae drzne ustavljati Rusiji, Kitajska se pa ne gane. Strah še nikdar ni rešil no bene države. Le če bo Kina vzbudi in ae na življenje in amrt bori z Rusijo, se reši pretečega pogina. Berolin, 15 marca. »Bari. Tagbl « poroča iz Port Arturja: V Liatoungu so se Kitajci pričeli sovražno vesti proti Rusoin. Zapirajo namreč svoje trgovine ter nočejo aprejemati ruskih novcev in bankovcev. Koreja. Kakor se poroča, Japonci zelo hite gra diti železnico iz Soeula proti aeveru. Proga je topografiJno zelo težavna, ker so tla na nekaterih krajih močvirnata. Ta zgradba dokazuje, da hočejo Japonci imeti Korejo za podlago svojih operacij proti Mandžuriji ter zato zvezujejo Fuzan, Sneul in Viču. Dol železnice iz Fuzana do Soeula je že dokončan, dočim ae drugi del šele dovršuje. Kadar bo ta železnica dokončana, kar bo seveda trajalo še mnego mesecev, bo za-mogta Japonska vse vojaške potrebščine z ladjami pripeljati v Fuzan in Čemulpo, od tod pa po železnici k reki Jalu. Nesrečni »Retvizan«. Iz Pariza se poroča: Kakor se sem poroča o bojih pred Port Arturom, je „Ra-tvizan" rea nesrečen. „Retvizan" je bil, kakor je že znano, pri prvem ponočnem na padu od japonskih torpedov poškodovan in je ležal precej časa pri vhodu v pristanišče. Sedaj ao je pos.ečilo, spraviti ga v pristanišče. Pri zadnjem bombardiranju v četrtek bo ga zopet zadele tri japonske granate in ga močno poškodovale. Štajerske novice. š Ptujski okrajni sastop, ki je bil že 19 let v slovenskih rokah, je dobil v odboru nemško večino. Ptujski Nemci in nem škutarji ao bili tega tako veseli, da so raz občinsko hišo razobesili zastave in da so zvečer z godbo noreli po mestu. V „nem-škem domu" bo imeli slavnosten večer. Jožef Ornig je posebno široko odpiral usta in upil, da ima „vedno srce in roko za slovenskega kmeta". Dr. Plachki je posebno proslavljal „Stajerčevo" delo. Posebno 80 nomškutarji pozdravljali navzoča Župana »Slovenca* Baboaeka in Sosteriča. Kdo pa je spravil v nevarnost ptujski občinski zaatop ? Slovenaki liberalci dr. Tavčarjevega kalibra, kakor so Zelenik, dr. Brumen, dr. Horvat itd., katerih narodnost je taka, da posebno kmete bolj odganja, kakor pa vabi v slovenski tabor. Mislimo, da ae razumemo ... Kaj bote pa z ormoškim okrajnim za-stopom? Njegov liberalni načelnik ae je izrazil: »Duhovnikov ne potrebujemo. Lahko imsgamo brez njih!« Tako govorite zdaj! Ako boata propadli, boste pa zmerjali duhovnike. da bo krivi! š Slovensko delavsko podporno druitvo v Celju priredi v soboto, na dan a v. Jožefa, dne 19. t m. svojo vsakoletno društveno zabavo v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju š Pasja kontumacija je do preklica uvedena v občinah Šmarje pri Jelšah, trg in okolica, St. Vid, Sr. Ema, St. Peter, Zu-sem in Lamberg. š Obesil se je v Breznu Žagar Janez Banedik š Zastrupila ae je prošli četrtek v svojem stanovanju v Vodnjaški ulici v Celju Marija Kralj. Ravica je bila p e t n a j a t 1 e t prodajalka v trgovini celjskega prvaka vnetega podpornika „Siidmarke" F r i t z a R a s c h a. Ker je pa ubožica obolela, jo je Raach odpustil. Imela je nekaj prihranjenega denarja, ko pa je bila ta borna svo-tica, ki si jo je prej odtrgala od svojih ust, porabljena, je bila brez pomoči. V svoji bedi je sklenila skrajšati svoje trpljenje in se je zastrupila. s Umrl je v Polzeli tovarnar goapod Konrad Passer. š Lastnega otroka ustrelila. V Oberreithu na Gorenjem Štajerskem je 28-ietni delavec Ignacij Funkl vprašal svojo ženo, kaj bi storila, ako bi roparji prišli v hišo. Njegova žena Terezija je vzela puško in pomerila. Puška ae je aprožila in Btrel je zadel otroka v zibelki, ki je bil takoj mrtev. Ignacij Funkl je bil radi prestopka proti varnoeti življenja obsojen na tri tedne strogega zapora s poati, Terezija Funkl pa na teden dni zapora a posti. S Iz Planinskega trga. Po dolgotrajnem prizadevanju g. nadučitelja — ki je za blagor svojih rojakov ves vnet — in pa vrlo raiumnega gospodarja Florj. Pušnika se je vendarle enkrat oživotvorilo »Gospodarsko bralno društvo na Planini«. Poglavitni namen tega društva bo gospodarska amer s poaebnim ozirom na živinorejo, sadjarstvo in čebelarstvo in pa sploh razširjenje gospodarjem primerne izobrazbe. V odbor so izvoljeni : Jazbinšek Jožef, Križman Emil, Pušnik Fiorian, Rauter Franc, Seško Ognje-slav, Span Jožef, Tomšič Franc, Volčič Frid. Ta odbor se obrača s prisrčno prošnjo do vaeh tistih, ki še imajo do Planine ali do Planincev kako zanimanje, naj bi novo in tako težavno rojenemu društvu pomogli z dopošiljatvo kakega letnika tega ali onega primernega lista ali kake knjige, ki jim nerabljena, zaprašena ali nerazrezana jemlje prostor. š Z Abrahamom sta se srečala. Na Krapji pri Lutomeru je po okraju znani g. Josip Karba 13. t. m. obhajal — abra-hamovko. Njegovo hišo lahko naideš vpo-dobljeno v knjigi »Oesterreich Ungarn in Wort und Bild«. V omenjeno delo je ista prišla tako le: Oskrbovalci predmetov za knjigo so želeli imeti v podobi tudi sliko o »gostovanji« na Murskem polji, vsled tega so pod njegovo streho uprizorili za fotografa navidezno gostijo. Sestavek o tamo-šnjih navadah pri žanitvi je naš jubilant napisal za avetomohorske »Večernice« 1880. Danes pri njem za javnost zanimajoči ae sosedje najhitreje dobivajo poročila z rusko-japonakega bojišča, ker jo tam na razpolago »Slovenec« in primerni zemljevidi. Črtice izpod njegovega peres« so priobčevali »Slovenec« in »Slovenski Goapodar« in mladinaki »Vrtec«. Čujemo, da je nedavno dovršil življenjepis neke pred kratkim zvečnele in za krajevno zgodovino znamenite osebnosti. Mož podnevi orje, ponoči piše. — Vedno pa samozavestno deluje po slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!« In znanci mu želijo: Po »Bbrahamovanii" še mnoga leta! š Bralno in pevsko druitvo »Maribor" priredi dne 25. t. m gledališko predstavo. Uprizori ae : »Vzgojitelj Lanovec". Primorske novice. p Tamburaški koncert. Iz Trata se nam poroča: V nedeljo popoldne priredili so hrvaški tamburaši koncert pri Sv. Ivanu v dvorani »Narodnega doma«. Kako naj opišem oni velepomembni trenotek, ko je za-donel iz slovanskih tamburic akord, ki se je izpolnil v ono veličanetveno »Bože carja hrani!" Ali naj zabeležim vzklike? Solze navdušenja ? — Čitateljem ne morem s tem ustreči, a tamburaši so bili prisiljeni, da so ustregli občinBtvu a tem, da so ponavljali — ponavljali — ono, kar čuti naše slovansko srce. Slovanski junak umira za križ častni na skrajnem vztoku v boju proti — mali-kovalcem! Živela slovanska vzajemnost! 111. Priloga 59. štev. ..Slovenca" dn6 16. marca 1904. p Minister Hattel in italijansko vseučilišče. »Piccolo" priobčuje dopis z Dunaja, ki trdi, da jo učni minister Hirtel pravzaprav sam za italijansko vseučilišče v Trstu Njegov razlog je ta, da bi vseučilišče v Trstu koristilo več državi, kakor pa Itali janom samim. S tega vseučilišča hi dobila država uradnikov, ki bi bili zmožni po treh jezikov. Dijaki bi prihajali iz vsega Vzhoda sem študirat, s čimer hi se povzdignil pomen tržaške luke in vpliv Avstrije na Vzhod. A pclitične razmere bo onemogočile to Hirt lovo idejo. Cerkveni letopis. Reslgns cija nadškofa olomuškega dr Kohna |e napravila velik vtia v vseh krogih. Dr. Kohnaje težko pravično soditi. Otrok uboge židovske rodbine, nadarjen, skrajno delaven, energičen in moralno neomadeževan impozanten značaj, je bil od olomuškega kapitola izvoljen za nadškofa. Kakor znano, je bila olomuška nadški fija izza starih časov domena plemenitašev. Z dr Kohnom je prišel plebejeo do vlade, in s tem je bil stari pred sodek razruše n. A ni si znal pride biti lju bežni in zaupanja niti pri ljudstvu, niti pri duhovščini Krščansko-socialno gibanje, katerega pristaši so v srcu skoro vsi moravški duhovniki, je našlo v njem trmastega nasprotnika Požrtvovalni organizatorji krščanskega ljudstva so našli le nasprotovanje. Vs od tega je prišol na glas tirana, in du hovščina je cdpadla od njega. Trpela je dis ciplina, nezadovoljni mlajši duhovniki so v spisih začeli očitno napadati hierarhijo. — In zdaj se je nakrat vse obrnilo. On, pred katerim so se tresli podložniki, jo na po velje papeževo odložil vso oblaet. S tem zgledom pokorščine do svetega očeta je pač dr. Theodor Kohn popravil svoje napake. On je padel, a vzdignila se je cerkvena avtoriteta, zlasti avtoriteta papeževa. In tega je danes Č.hem in Nemcem treba bolj, nego kdaj prej, ker izza Husovih časov še ni bila nevarnost za odpad od vere tolika, kakor ie zdaj! Ta korak papežev pač feaže dovolj jesno, da iira cerkvena vlada predvsem v pred očmi pravičnost in splošno korist. — Z dov-ski listi priobčujejo razne posameznosti, ki bo pa kaj malo zanesljive. Trdi se, da pride dr. Kohn na Dunaj, da bo tam pogaja z vlado za pokojnino, in da se gre pot6m poslovit od olomuškega kapitola. Nato se vrne v Rim, kjer baje ostane. Nekateri vedo tudi že povedati, da bo postal kardinal kurile, kar je pa čisto neverjetno. — Naslednika mu voli ah nadškofijski kapitol olo-muški, ali ga pa imenuje papež sam in ga avstrijska vlada potrdi. Kandidate predlagata praški kardinal in vratislavski škof dr. Kopp. Za višje biblične študije V Rniu je sveti oče ustanovil »Atha-natum« za višje biblit^na študije, ki je podrejen komisiji za svetopisemske vede, Tu bodo slušatelji promovirani k pro!ytatu in doktoratu. Prej pa morajo imeti že doktorat iz bogoslovja. Esaaminatorjev je pet. Za doktorat ai izvoli kandidat aam gc tovo tezo, katero pismeno razpravlja in ustmcno brani pri javni disertaciji. Socialno vprašanje. sveti oče jo aprejel v avdienci duhovnika Frang)is iz Cambraija v severni Franciji, ki je tu silno mnogo storil za ljudatvo kot organizator kmetijskih zadrug. Sveti oče je pohvalil njegovo delovanje in je gledo socialnega dola rekel : „Kar je Leon XIII. rekel, pisal in delal, to jaz vse potrjujem". Sveti oče je rekel, da želi, naj se tako delovanje razširi po krščanskem svetu. Dnevne novice. V Ljubljani, 16 msrca F. n naročnike »Slovenca" pro »imo, naj nam nemudoma sporoče, ako žele kake premembo v svojem naslovu, ker iste ravno na novo prirejamo. Ob enem opozarjamo, da b koncem marca poteče četrtletna naročnina; kdor želi list redno dalje preje mati, naj jo pravočasno obnovi. Italijansko vseučilišče Vladna namera, v Roveredu osnovati italijansko vse učilišče, je zadala ob najhujši odpor pri Ita lijanih, kateri hočejo imeti vseučilišče za vsrako ceno lavno v Tratu. Vsi italijanski liati pišejo v tem amislu. To jo »il piobia-cito«, kakor bombastično pišejo italijanski listi. Slovani so takoj z Italijani potegnili. A kako previden mora biti Slovan, ako se brati z iredentarjem, nam dokazujejo najbolj besedo italijanskega profesorja, člana gosposke zbornico, Muaasfia, o katerih smo že včeraj nekaj v brzojavkah omenili. Ta je rekel poročeva'cu »Piccola« doalovno sle deče: «Z .eza s Slovani se meni ne zdi zakonska ampak krvoskrunaka. Priznavam, da bo v politiki vedno ne sodi tako in da so slučaji, ko ae ureaničijo stvari, ki ao ae zdele pred leti ali pred meseci nemogoče; a jaz ae ne nmrem uveriti, da bi ta zveza mogla biti koristna rešitvi vseučiliškega vprašanja v našem amislu. Ne zadoatuje, da Slovani zavrnejo vladno predlogo; treba je, da aprej-mejo predlog, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu; a na to se v sedanjem trenutku ne more niti misliti.« Te besede starega Mussafla so menda dovolj jasne. Slovenci morajo proti Italijanom gojiti prav realistično politiko : Do ut das! Koncesijo za koncesijo! »Domoljub" jako jezi liberalce. To ni nič čudnega, ker jih jezi vsaka dobra stvar. Posebno so zdaj jezi »Narod« nad tem, da .Domoljub« prinaša slike naših poslancev. K vsaki taki aliki naredi svoj nečedni komentar. .Zopet eden, ki žre", »uš«, »lump« — to 80 izrazi, a katerimi spremlja glasilo alovenako nemško-liberalne »inteligence« po dobe naših poslancev. A to se utegne maščevati, kajti, ko bo končana vrata naših poslancev, utegne »Domoljub« biti tako prijazen, da prinese tudi alike vaeh liberalnih poslancev — s priimki, ki jih zdaj daje »Narod« našim. To Be bodo gledali! Podeljena je župnija Sv. Katarina č g. Ivanu Meršolju, doslej kapelanu na Dobrovi. Castivci žandarjev ao postali liberalci zadnji čas, odkar je »Slovenec« objavil svoj znani članek. »Narod« trdi, da so »klerikalci« vai »lumpje«, in vredni, da jih žandarji pozapro. Glasile kranjskih klafačev pazdihuje: »Nečuveno!« Mi vprašamo samo, ali je čaatno splch za kak stan, ako ga hvalijo najnearamncjša glasila? Liberalci, ki pod krilom birokracije iščejo zavetja in zdi-hujejo po absolutizmu, naj s svojo sumljivo prijaznostjo nikar ne diskreditirajo orožnikov! Kranjski e. kr. okrajni glavar pa le sam sebi stori uslugo, ako svojemu bra trancu namigne, da je za javne oblastnike vsaka hvala od take strani — nevarna 1 »Papa i slovenske prilike". Pod tem naslovom prinaša »Vrhbosna" celoten dosloven prdvod poročila »Djmoljubovega" 0 bivanju našega škcfa Antona Bonaventura v Rimu. Najprej popisuje »Vrhbosna", kako bo liberalci izkušali zlorabiti papežev »Motu proprio« o krščanski demokraciji v Italiji proti katoliško-narodni stranki, in kako hitro je bila njih falzifikacija razkrinkana. Slednjič pa pravi: »Poročilo ljubljanskega vladike je važno in poučno tudi za naa Hrvate. Iz njega dobivamo verno in istinito sliko slo venskih razmer; list ljubljanskega škofa je avtentično izvestje, kaka je borba med slo-venakimi liberalci in katoličani; zato bo morda izbiatrilo tudi motne pojme, ki jih imajo nekateri dobri hrvaški katoličani o Slovencih. A drugo, kar je za nas še važnejše, je to, da je papež pohvalil delovanje katoliško narodne atranke slovenske in odobril njeno borbo. To je znamenje, da so slovenski ka toličani, in zlasti duhovniki, na pravi poti. S tem je dal sveti oče tudi katoličanom drugih narodov direktivo, kako naj delujejo in kako se morajo upreti liberalizmu. Osobito hrvaškim katoličanom in duhovnikom naj to služi kot resen opomin.« Iz dijaških krogov poroča »Zora* glasilo alov. katol. dijaštva: »Radikalni (!) 1 i s t i « bo baje ime novega dijaškega lista, ki bo začel — kakor ae govori — iz hajati okoli Velike noči. Za sedaj se držimo povsem v reservi. Ko nam pride list v roke, bomo o njem kej več izpregovorili. — Javna tajnost v dunajskih d jaških krogih je, d a je dr. Tavčar podaril »Savi« 1 2 O O K. Tako velik dar od ene same OBebe, in to na enkrat, daje mnogo misliti. Kdo se pri tem ne spominja one bajke o kupljenih »Daničarjih« ? — Novioe iz Zagorja ob Savi. V torek zvečer, dne 8. marca, je izginila priletna oseba, mati več otrok, Karolina Šu štur iz Zagorja. Naznanilo se je že županstvu in orožnikom, a do danes še ni n;č glaau o tej žanski. Šla jo najbrže v Savo, kar je že večkrat popreje imela na jeziku. S;ara jo bila okoli 60 let. — V četrtek zju traj okoli pul 6. ure zjutraj smo čutili tudi mo3an potresni eunek. — Pogreb f Pavla Weinbergerja, hišnega poaestnika, krajnega šolskega predsednika, je bil v četrtek nad vse sijajen. Sokoli so mu zapeli žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. N. v m. p. ! — Iz Tržiča Katoliško izbraževalno društvo b v. Jožefa vabi svoje ude na izvan redni občni zbor, ki so bo vršil v soboto popoldne ob pol 4. uri v društvenih pro atorih. Na dnevnem redu je: Sprememba pr vil. — Nesreča na novomeškem ko lodvoru. Železniški alužabmk Ivan Flori jančič se je dne 13. t. m. ponesrečil na novomeškem kolodvoru. Padel je z voza in ai zlomil rebro. Prepeljan je bil v bolnišnico usmiljenih bratov. — Slepljenje z italijanskim vi nom Na reako prometno banko dospelo je minuli mesec 849 sodov vina iz Italije, ki je tehtalo 631858 kg. Dotični carinski uradnik je prišel do prepričanja, da to virio ni navadno italijansko vino, od katerega bi sa imela vsled vinske klavzule plačati za vsakih 100 kg carina v znesku 3 gld. in 20 kr. v zlatu, marveč da je to vino mar Bala. Poslal je vzorec v Budimpešto na kemično poskuševalni zavod, ki je popolnoma pritrdil mnenju carinakega uradnika. Vsled tega je bila naložena reški prometni banki globa 1 060.000 K, ker je omenjeno vino krivo označila kot navadno italijansko vino. Poleg tega pa bode morala imenovana banka plačati za vsakih 100 kg vina 20 gld. carine v zlatu mesto 3 gld. in 20 kr. Ker je pa v to zadevo zapletena neka italijanska tvrdka, začela so ae med atatro cgrako vlado in med italijansko pogajanja, ki bodo < po stari navadi, da ae ne motijo »prija teljake" razmero med Avstrijo in Italijo, gotovo izpadla na korist italijanske firme. — Važna odredba vojaške obla sti. C. kr. okrajna dopofnitvena voj. oblast št. 17, je izdala naredbo, da morajo oni, ki prosijo dovoljenja za izseljevanje v Ameriko in ki ao še podvrženi vojašnici naznaniti zaupno oaebo, ki je voljna v alučaju potrebe jamčiti. Ako tega ne atere, ae na njihovo prošnjo ne bo oziralo. — Župnik Jemeršič pride jutri, ha kor se poroča iz Zagreba, iz zapora. Prestal je 4ineaačni zapor radi lanakih dogodkov na Hrvaškem. — V Beljaku bodo učiteljski ferialni kurzi dun. vseučilišča od 8. do 27. avg. — Ameriške novice. Vodnikovo s l * v n o 8 t je obhajalo slovensko pevsko društvo »Slavec« v New Yorku. Pri veselici se ja veselo igrala igra »Milijonar«, ka tero je epis&l g. Ivo Zupan, ki se je prvič igrala kot prva predstava v slovenskem jeziku na odru v New Yorku. — Vaeslo-vanaki časnikarski sestanek slovanskih čssnikarjev v Ameriki bo letos v St. Louisu. — Nov hrvaški list , S v j e 11 o « so pnčeli izdajati hrvaški delavci v Pittsburgu. — Iz Colorada pišejo: Tem potom svarimo vse tiste, kateri so namenjeni v Colorado, da tega ne store. Tukajšnje delavske razmere so namreč radi štrajkov neznoane. — C a n a d a o b o r o -ž u j e. Angleška admiraiiteta je izdala povelje, da ae morajo parniki družbe Expreea Line, kateri vozijo med Viktorijo in Japonsko ter Kitajsko oborožiti s Gpalčnimi topovi in voziti kot oboroženo križarke. — Morilci o t r o k. Iz Philadelphia, Pa., poročajo: Od 1. januarja nadalje bo na ulicah tukajšnjega mesta našli 27 mrtvih novorojenčkov. — Sedem hlaponov v enem dnevu Vsled nujnega naročila od japonske vlade za lokomotive je neka loko motivolivarna v Fdadeifiji napravila — rie verojetno — b o d e m lokomotiv v enem dnevu. Ti parovozi so namenjeni za vojaško železnico med Fusanom, ria južni brežini ko rejanski, in glavnim mestom Soeulom. — Nameravali razstreliti gledališče. Iz Salt Lake, Utah, poročajo: V kleti gledališča Dewey v Park City našli so vso polno dinamita, kateri bi sa razstrelil med predstavo. Kraj dinamita ležal je me hanični stroj, kateri bi ob gotovem času razstreli! dinamit. — Trgovski d e l,m e -sta Rochester pogorel. Škoda, katero je povzročil požar v trgovskem delu mesta R)chester, znaša pet milijonov dolarjev. — Wisconsinaki kapitol zgorel. Krasni kapitol državo Wisconsin je zgorel. Šsoda katero je napravil požar, znaša 800000 dolarjev in le majhen del se pokrije a zavarovalnino. — »Kralja morilcev« bi lahko imenovali 23 letnega Petra Niederniaierja in Gustava Murksa, ka tera je policija sedaj piijela v Čikegi. Peter Niedermayer je izvršil 21 za vratnih umorov. Maika ie povzročil, da je leta 1900. skočil iz tira čikaški brzovlak, da bi potnike oropal. — Cene j o k i a ao podražile tovarne v Pittsburgu. — U m r 1 j e v Cleveland Ohio Slovenec Jožef R o t a r , rojen v Dvoraki vaai pri Vel. Laščah. Prišel jo šele pred 8 meseci v Ameriko — P o -ne8ročil8oje v Thomaa W. Pa. v premogovnem rovu Peter Demšar, dema iz /jtrov na Notranjskem Bil je na mestu mrtev. — Vojaška vest Poveljnikom peš-polka baron Beck šl. 47. imenovan je pol- kovnik Emanuol P i v e t z. Bivši poveljnik, polkovnik pl. L e e b , postal je poveljnik 37. pehotne brigade v Plznu. — Nezgoda v Kamniku V nedeljo, na povratku iz Kamnika, sem izvedel na ta-mošnji postaji, da je kamniški župan in načelnik cestnemu odboru g. Močnik izgubil v blatu na cesti iz mesta na postajo svoj čevelj. Umevno, saj takega in toliko blata, kakor je na ti oesti, še nisem nikjer videl. Gospod župan, preakrbite, da se blato odstrani, — mogočo se dobi Vaš čevelj. Ljubljanske novice. Koncert »Glasbene Matice" se ponovi. Ker sa v obče izraža želja, naj so slovito uspeli koncert »Glasbene Matice« ponovi, da se koncertnemu obč natvu poda zopetna prilika, diviti se prekrasnim, modernim, n a višku glasbene umetnosti sto ječim slovenskim skladbam, ki kažejo, kako velikanski na predek bo je zgodil v zadnjih letih na domačem glasbenem p o 1 j u , in da se osobito omogoči rojakom zdežele užitek na tem veli-ča8tnem plodu domače umetnoati, ponavlja sekoncert vnedeljo, dne 2 0. marca popoldne od polu petih do polu sedmih. Program se bo za pol ure skrajšal in izvajale se bodo vae izvirne, krasno uspele slovenske skladbe Lajovičeve, Krekove i n P r o -chazkove. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu. Pogreb č. g Ivana Ramorja je vodil včeraj preč. g. častni kanonik in dekan v Slov. Bistrici na Štajerskem, Ant. H a j -š e k, kateri je prilntel od svojega dušno -pastirskega dela, da izkaže zadnjo čast svojemu prijatelju. Moj pogrebci smo opazili tudi rojake pokojnikova: prof. M. Pleteršnika, sodnega svetnika dr. Wengorja in dr. Rogina in več štajerskih duhovnikov. Izmed ljub ljanske duhovščine ee je udeležil pogreba mil. g. stolni prošt dr. J Kulovic in več ka nonikov in oo. frančiškanov. Svetila pokojniku, ki je prestal svojo bolečino, večna luči Tatvina. Pri Ovijačevi hiši je zopet nekdo ukradel kos bakrene cevi, kolikor jo je mogel od tal odlomiti. Dr. Hudnik še vedno hodi v nemško kazino. Heil, Matbias ! Kdor se hoče pri vojakih usmrtiti bi moral to pač pepred javiti; — brez šale! — Kajti včeraj, ko je storil samomor poddesetnik dež. hrambe Drobnič, ni bilo celo uro vojaškega zdravnika. — Ko bi bil ta takoj na licu mesta, morda bi bilo nesrečnežu mo gc.če rešiti življenje, tako je pa brž po prihodu zdravnika izdihnil. — Vzrok smrti so ljubavne razmere; pred smrtjo je pisal jedno pismo. — Zakaj Be v takih slučajih, ki so nujni, ne sme klicati tudi prvega, civilnega zdravnika, ki ga je dobiti, je neumevno. Slovenski tamburaški klub v Siškl pri redi v soboto, 19. t. m., zabavni večer v gostilni pri avstrijskem cesarju. Začetek ob 5, uri popoldne. Vstopnina za oaebo 30 vinarjev. Na obiak uljudno vabi odbor. Iz odbora društvene godbe. Z ozirom na to, ker ja odbornik, g. T e r g 1 a v , za dalj časa odpotoval iz Ljubljane, prevzela sta oddajo društvene godbe g. Viljem T r t n i k , asistent mestna hranilnice in g. kapolnik Josip Poula. Pri včerajšnjih garnizijskih vajah, ki so aa vršilo v smeri proti Grosuplju, ao vojaki korakali 3'/, uro dopoiudne in istotoliko popoludne. .Sovražnika" je tvoril brambov-ski pe<špolk in del 17 pešpolka. Ti so pre magali Štajerski 27. pešpolk. Glede tiskanja mobilizacijskih razglasov, ki se sedaj izvršujejo, se nam poroča, da to spada v dodatne nove odredbe glede even-tuelrie mobil zacije. Izdelovalka žimnic ponesrečila Fran čiška Lukšič, izdelovalka žimnic na Bregu št 4 je danes dopoiudne neBla drva po stopnicah iz podstrešja. Na Btopnicah je spodrsnila in padla kake tri metre navzdol in ae na glavi in na hrbtu tako poškodovala, da so jo morali z rešilnim vozom pre peljati v boh išnico. Slovensko delavsko stavbinsko društvo v Ljubljani ima v soboto, na praznik av. Jožefa, k t svojega društvenega zaščitnika, slovesno sveto mašo s pridigo v cerkvi pre-svetega Srca Jezuaovega ob '/«10. uri dopoiudne. Pri maši pojeta združena pevska zbora pevakih društev iz Vodmata in Most pri Ljubljani. Iatodobno vabi tudi vodmatako bralno društvo tem potom svoje člane, da ao v obilnem številu udeleže aloveane službe božje. Pokopali so trg. Botrudnika Ivana D o ž e I o in notarskega kandidata M a -t e v ž a G r i 1 a. Umrla sta v bolnici. Vničevanje domače obrti. Zadnjo dni je lazil kreg ijublianskega občinstva agent Bmimttllcr, tvrdko F. M. Noček. Dotičnik je imel pač nalogo umeriti uslužbencem južne železnice obleko — a izrabil priliko, da je tudi po privatnih stanovanjih usiljeva stoje blago. V neki tukajšnji banki je vjel kar šest naročnikov — pač žalostno in do volj znašilno od gospodov, ki dajo rajši tujim nekulantnim tvrdkam zaslužka, mesto da bi podpirali doma hirajočo obrt, — ki se od tuje samo v tem razlikuje, da je oeneiša in reelnejša. Nadležnega agenta je zasačila tudi policija, ki ga je privedla na primerno mesto. Cenjeno občinstvo se prtsi, da v jednacih slučajih obvesti tuje pijavke na pri merno mesto. Krojaška zadruga v Ljubljani. Nesreče na cesti Kanu Polajnerju, hlapeu pri Feliks Urbancu na sv. Petra cesti štev. 1, se je včeraj popoldne v Koniušnih ulicah na Faleschinijevem lesnem skladišču splašil konj, se odtrgal cd voza in mu ušel na Rimsko cesto, kjer mu je prišel nasproti z vozom Perlesov hlapec Franc Kuhar. Konj je skočil čez voz, pa se z zadnjima nogama vjel za voz, katerega je potegnil za seboj in prevrnil. Na vetu sta bila takrat hlapec in pet let stari Perlesov sin. Oba bta padla z voza, prvemu se ni ničesar zgodilo, zadnjemu pa je zlomilo levo nogo ped kolenom. Konj je padel in ga je neki delavec prijel. Ponesrečenega dečka so z rešilnim vozom prepeljali na dom. V Ameriko. Včeraj ss je odpeljalo od tu 150 izseliencev. Na Nemško je odpotovalo včoraj 250 delavcev. Umrl je včeraj popoldne v starosti 68 let hišni posestnik in častni meščan ljubljanski, gospod Ivan J a m š e k. 23 let je poslo val v Souvanovi trgovini. N v m. p. ! — Umrla je v Ljubljani vdova nadporočnika gospa Matilda Micki. Izseljevanje. Parnik „Zee!»nd« paro-brodne družbe „Red Star Line« (Proga rdeče j zvezde) je dne 12. t. m. z 882 potniki od plul iz Antverpna v Ameriko. 100 Grkov mimo Ljubljane Mimo Ljub ljane peljalo se je včeraj 100 Grkov v Ant werpen odkoder se odpeljejo v Ameriko. ! Najdeno in Izgubljeno. Na Cesarja Franca Jožefa jubile|tikem mostu je našla danes do- Eoldne delavka Marija Tabornik, stanujoča v iradeckega vasi št. 4 bankovec za 10 K. — Mestni uradnik Janko Svetlin je zgubil da nes zjutraj srebrno žepno uro in jekleno Te-rižico. I potom ne morejo nič opraviti proti češki obstrukciji, ker so pe ji pridruž'li tudi Jugo-I slovani in Lnhi. Sedaj iščejo modus, da bi Čehi izlepa opustili obstrukcijo. Sirijo se I celo doslej nepotrjene vesti, da bodo imeli Oehi uspeh v moravskem vseučiliškem vpra šanju Dunaj, 16. marca. (Kor. urad.) V da naSnji seji drž zbora je posl. M a 1 1 a 11 i vložil interpelacijo glede laškega vseučilišča v Roveredu. Maifatti zahteva, da vlada svojo predlogo umakne in da ustanovi laško pravno fakuiMo v Trstu. Dunaj, 16 marca. D/žavnozborske par lamentarne počitnice se prično 23. marca in bodo trajale do srede aprila. Volitve v de legaciio se bodo vršile meneča aprila. Dunaj, 16. marca. Govori se, da je vprašanje ustanovitve laške pravne fakulteto v Roveredu že padlo radi odpora od obeh strani. GrcfTerlago predlaga, naj vlada ustanovi v Iaomostu samostojno laško pravno fakulteto namesto dosedanjih kurzov. Dunsj 16. marca. Danes poneči so Nemci napadli češki »Narodni dom« na Dunaju ter pobili okna na poslopju. Cehi bodo v tej zadevi danes v državni zbornici inter-pelirali. Dal e bodo iuterpeliraii radi napada na Kubelikov koncert v Lincu. Vprašali bodo Korberja, ako namerava druge narodnosti ravno tako ščititi, kakor Nemce. KBrber bo baje na obe interpelaciji še danes odgovoril. Line, 16. marca. K napadu ra Kube lika se sa poroča, da so Nemci ob 11, uri ponoči napadli tudi hote!, kjer je Kubelik stanovi. Kubsli* je moral skrivoma v spremstvu orožnikov na postajo Kiein Muu chen kjer se je skril. Zagreb, 16. marca. Iz Balovara se po reča, d u so izpustili štiri »hujskače*, ki so jih zaprli radi nemirov dae 23. svečana v Virju. Prebivalstvo je vsprejelo izpuščene z navdušenjem. Skoro vse hiše so bile v zastavah. Zofija, 16. marca. Mej Gtki v Makedoniji se je ustanovila protiholgarska zveza, kateri načeluje bivši vodja bolgarskih vsta-ških čet Kosta Kristofo, ki' so je spri s sro jimi prijatelji. Petrograd, 16. marca. V Mandžuriji je vse mirno. Petrograd, 16. mar^a. Ponudbo nemškega in f ancoskega „ Rdečega križ«", da bi se aktivno udeležila postrežbe ranjencev na bojišču, je car Nikolaj hvaležno cdklonil London, 16 marca. Oiii štirje t>m;:~ rikanski častniki, ki so dobili dovoljenje, slediti ruskim operacijam v Mandžuriji, so dobili poziv, naj se zghse 1 5. a p r i 1 a pri generalu Kuropatkinu. Ie, tega se sklepa da na ruski strani do tedaj ne bo posebno ve-Ikih operacij. Pariš. 16 marca. „New York Herald" poroča, da namerava car proglasiti vo.no stanje za celo Rusijo, da bi ostale tajne po- samoiejie vrjnp prtpravp. Zahvala Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, tast in stari oče, gospod Ob bolezni in prezgodnji smrti naše iskreno ljubljene sestre, oziroma tete in svakinje, blagorodne gospice zasebnice nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom vsem in vsakomur svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej sc še zahvaljujemo preč. duhovščini, osobito velečastit. gospodu župniku M. Malenšku za tolažilne obiske, dalje za mnoge krasne darovane vence ter za tako številno spremstvo ob pogrebu predrage nam rajnice. Bog bodi plačnik! Ljubljana, 15. marca 1904. 457 Žalujoči ostali. hišni posest, in meščan ljubljanski v torek, dntš 15. sušca 1904 ob 2'U uri popoldne v 69. letu svoje dobe v Ljubljani po kratki, mučni bolezni, previden z zakramenti naše svete vere mirno v Gospodu zaspal. 460 Zemski ostanki nepozabnega rajnkega preneso se v četrtek, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Kri-ževniške ulice 3, na tukajšnje grobišče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Ljubljana, 15. sušca 1904. Margareta Jatnšek roj. Kušarjeva, soproga. Dr. Janko Jamšek, sin. Margareta omož. Zupančičeva, Antonija omožena Scaria, Marija, Ana, Serafina, Erna in Ivana Jamšekova, hčere. Klotilda dr. Jamšekova roj. MUHner, sinaha. Vilibald Zupančič, Herman Scaria, zeta. I Vsi vnuki in vnukinje. ( naznanja tužno vest, da je dolgoletni kolega, blagorodni gospod 463 1 — 1 Ivan Jamšek Ljubitelj Saše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta včeraj, dnč 15. marca, ob uri popoldne v 69. letu svoje dobe po kratki, mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu. Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin. Ljubljana, 16. marca 1904. Melanža iz najfinejšega kitajskega, indij-skega in cej Ionskega Čaja. Pristen le v iz viruih zavojih. Indra Tea Import Company, Trst. — Glavna talega pri: Josip Ančlis. lekarnar v Ribnici. 1252 26- 25 Književnost in umetnost * Repertolr slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, bomo imeti na svojem odru zopet milega gosta, gospo Irmo P o i a k o v o , katero je pridobil odbor »D amatičnegadruštva zaenkratno gostovanje v znani igri s petjem »Od stopnje do stopnje«. Pela bo razne vložke ter nasiopla v vlogi šivilje Jeiice, s katero je ne le pri nas, nego tudi v Zagrebu že mnogokrat žčls triumfe. V II dejanju je vložen koncert, pri katerem sodelujejo poleg gospe P o l a k o v e gospa Glivarčeva, gdč. K a 1 i v o ■ dovaing Betetto. Velike vioga imajo tudi gdč. R ti c k o v a , g. Verovšek in g. N u č 1 č. G stovanje gospo Polakove se vsestransko pozdravlja z vesiljecn in bo udeležba nedvomno zelo velika Zadnja predstava v abort-n e m o n t u bo j u t r i, 1 7. t. m. Abo-nentom pa so njih sedeži na razpolaganje vselej do 12. dop. za vse nadaljoe predstave v tej sezoni, ki se zaključi 25. t. m. Ložni posestniki pa seveda svoje lože obdrie slej kot prej. Prva predstava ie izven ubosne« menta bo 19. t. m. * Nove Šmarnice izidejo ta teden; zlcž.l jih je P. H u g o 1 i n Sattner za mešan zbor. C<-na jim bo 2 K s pošto vred Naročuie ae: Frančiškanski samostan Ljub ljana. Natančnejša ocena pride Slavnemu p. n občinstvu v Ljubljani in na deželi se najiskrenejše zahvaljujem za dosedaj mi iskreno zaupanje ter se priporočam najvljudneje, da me cenjeni p n. odjemalci i nadalje tako številno počaščati izvolijo s cenjenimi naročili. Zagotavljam jih vselej vestne in najtočnejše postrežbe Posebno opozarjam na moko iz najboljše banaške pšenice. 462 3—i Velespoštovanjem Franc Zore trgovina i mešanim blagom in moko Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 21. Oarovž Darovi, poslani našemu uredništvu: Za družbo s v. Cirila »n Metoda: Ljublianski bogoslovci 13 20; gosp. Hoaigman 1 K; posojilnica St. Ilj pod Tur jakom 16 K. Za e f r i k. misijone: G. Eržen 11 K. Za Jera novo dijaško mizo: Neimenovan 5 K. Za Salezijance: Neimenovan 5 K. Bog plačaj! Listnica uredništva: G. Iv. Stare: Vaš prekiic je upravniška zadeva. Blagovolite obračunati z upiavništvom, ki bo potem izjavo natisnilo kot inserat. — Več dopisnikom Kdor želi, da pride kak dopis tudi v »Domoljuba«, naj ga posebej pošlje tudi uredništvu »Domoljubovemu«. — Poročilo o občnem zboru društva delavcev tobačne tovarne smo morali odložiti. Istotako poročilo o občnem zboru »Slov. kršč soc. zveze«. Pride skoro na vrsto. - Gg dopisnike prosimo potrpljenja. — Dvoje prosimo: hitro in krat-k o nuj blagovolijo sporočati vse novice Dunajska borza dnč 15. marca. Skupni državni dolg v notah.....99-75 Skupni državni dolg v srebru.....99'fi5 Avstrijska zlata renta 4%......119 10 Avstrijska kronska renta i%.....99-55 Avstrijska iriv. renta 3'/>%......91-55 Ogrska zlata renta 4%.......117 90 Ogrska kronska renta 4 %......98' — Ogrska inv. renta 3'/,% ......89 f 5 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 06 Kreditne delnice .................644 50 London vista......................240 15 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-45 20 mark............23-62 20 frankov...........19 10 Italijanski bankovci........95' — C kr. cekini...........Ir32 Pariz 1900 Grand prix4 Najvišje odlikov. Nemško barbarstvo v JLincu. Line. Včeraj je h.,tel tu prirediti slavni češki virtuoz, Kubelik, svoj ker,-oert, a nemški divjaki so to preprečili. Občinstvo, ki je hotelo h koncertu, so nag.iaii s psovanjem, in kočijo, v kateri se je peljal podpredsednik mrmestnikov gr<-.fWo«l 1 iz pivovarne v »m. Žalen in Laškem trgu JE V najem se odda s I. majem večje ^J i elegantno stanovanje r I v novi hiši št. 66 v Škofji Loki. j ^■^""N Velika k let je pripravna w I . za vinsko kupčijo. S i Natančneje se izve pri/ posestnici Ani Leskovec.' in 11 išče službe. Več nme upravr,išt;v> »Slovenca« 439 3-2 Poskusite pristni rastlinski liker ,Florjan 6 Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmrnid Kavčič v Ljubljani.; Vzorci se radovoljn© dajejo brezplačno. 1741 53 ■Himni—lil"1 H'HI r Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Kajboijša in najsigurnejša Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron. prilika %a šfedeoje! Pt*eje: Gradišče št. 1, LJUDS sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — v brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih — h K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembtra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE »e sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Bi D 14—4 predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leekovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj k 0dg0T0rm urednik: Dr. Igml] Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.