2800 natisov.
št. u.
V Gradcu, 1. junija 1908.
Letnik 57.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
(tl
List gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List velja na leto 4 krone.
Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni.
Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Razglas glede denarnih pošiljatev. — Naznanilo glede kmetskega knjigovodstva. — Streljanje proti toči na Posruku. — Poučni tečaj o varstvu rastlin. — Peronospora v letih 1907. in 1908. — Zborovanje podružnic in krajnih društev. — Iz podružnic in krajnih društev. — Poročila o stanju hmelja. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Uradno. — Oznanila.
s
Pri vseh denarnih pošiljatvah
naj se blagovoli označiti natančni namen istih, kakor tudi polni naslov odpošilja-telja na nakaznici sami.
Tajništvo c. kr. kmetijske družbe.
Kmetsko knjigovodstvo.
Vsled sklepa 83. občnega zbora c. kr. kmetijske družbe v letu 1903. od O. O. izdano kmetsko knjigovodstvo, sestoječe iz
blagajne, gospodarske knjige in zapisnika imovine (inventarja)
se lahko dobi za znižano ceno K 2.40 poštnine prosto.
V G r a d c u, 11. aprila 1908.
Osrednji odbor
c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Streljanje proti toči na Posruku.
Na Francoskem, v Italiji in deloma tudi v Avstriji se letos ne bo streljalo proti toči, ker so uspehi pretečene poskusne dobo (1902 —1906) premalenkostni, tu in tam celo ničevi. Zato je naše c. kr. poljedelsko ministrstvo odpovedalo podporo za vsako nadalnje streljanje proti toči.
Da se je ta stvar tako nepričakovano zaobrnila, se mora v interesu kmetijstva zelo obžalovati, in sicer tem bolj, ker se je mnogo kmetov že zatrdno prepričalo, da pomaga streljanje proti toči. Marsikateri kmet pa misli, da je današnji način streljanja proti toči prej šport in zabava, ko pa res odpomoč zoper točo.
- Učenjaki so imeli pri svojem poskusnem streljanju sicer velikanska sredstva in pripomočke, vendar se niso mogli prepričati o koristi streljanja zoper točo, ker so vse premalo opazovali skrivnosti v oblakih v prosti naravi. Če pa se je preprost kmet z dolgoletnim lastnim opazovanjem prepričal o koristi streljanja proti toči, mu učenjaki ne verujejo, ker je pač premalo izobražen; razen tega tudi nima dovolj gmotnih pripomočkov.
Na podlagi dosedanjih izkušenj se mora konštatirati kot dejstvo, daje strelba na nekaterih krajih vsakokrat odgnala točo, na drugih pa ne. Če bi torej streljanje ne zabranjevalo toče, bi se moralo streljanje zoper točo vršiti povsodi brez uspeha.
To nesoglasje si lahko razložimo iz tega, da se pač povsodi ni pravilno
streljalo. Če nima streljanje zoper točo dobrega uspeha, je tega pač krivo, da se ni pravilno streljalo.
Na Posruku zapadnosevernozapadno od Maribora, v farah Sv. Križ in Sv. Duh, se z malimi presledki strelja že od leta 1846. in sicer se je streljalo najprej na Kartovi pušči in pri Zmrzlinjaku, pozneje pri Seli in JarČiču. Povod k temu je bilo leto 1845, ko je bila dvakrat toča, ki je tamošnjim kmetom naredila velikansko škodo.
Na imenovanih postajah se je streljalo na zelo preprost način. Proti manjšim in večjim nevihtam so se posluževali manjših ali večjih železnih možnarjev. Ti so se napolnili nav sdno do polovice s smodnikom, ki se je pokril s papirjem ali mahom. Nato se je možnar s pomočjo kladiva in železnega nabijala napolnil tesno in do vrha s suhim kamenjem ali opeko.
Lop za streljanje in cevnih nastavkov ni bilo. V mali jamici v zemlji se je kurilo in tam se je ožaril „kuščar". Možnarju so služili kot podlaga in na-8lomba ploski kameni; proti dežju je bilo kurišče zavarovano z deskami, odrezki ali drevesno skorjo. To je bilo vse.
Možnarji so se nabasali na prostem, če je bil dež, pod bližnjo streho. Če se je bližala huda ura, so mogli vsi za to sposobni ljudje pomagati na streljišču.
Pred strelom so naravnali možnar precej poševno od spodaj proti oblakom. Največ sitnosti je delal streljarjem „kuščar", ki se je ali premalo ožaril, ali pa prehitro ohladil, tako da se ni moglo vsakokrat o pravem času ustreliti.
Med zgore omenjenimi streljarji je bil stari Jarčič (umrl leta 1883.) preprost kmet, ki je imel svoje posestvo okoli 840 m visoko nad morjem, gotovo najznamenitejši. Že pred solnčnim vsbodom je ogledoval celo obzorje in je opazoval natanko barvo, obliko in gibanje oblakov; tudi je gledal na megle po gorah in po dolinah. Tako je opazil skoro vsakokrat, ali se jo bližala nevarnost ali ne. Dokler je bil on streljar (okoli 24 let), je bila v njegovi okolici samo enkrat huda toča (30. junija 1879). Takrat je stari Jarčič na južni strani svojega posestva spravljal seno in sicer globoko spodaj v grabi, od koder ni mogel nevihte, ki se je bližala od severa, opaziti o pra-
vem času. Začel je pozno streljati in tako ni mogel preprečiti toče.
Njegove dolgoletne izkušnje se dajo povedati v sledečih stavkih:
1.	Vsak kraj ima svoj takoime-novani „vremenski kot.“
Za njegovo streljišče je bilo izhodišče neviht največkrat v kotu južno od Koralpe, severno od Posruka, zapadno od Glenza, torej dolina Luč, Arveža, Kleina, Ivnice, Zelenega Travnika. Od severa, iz Murinega dola in od jugozahoda črez Veliko kapo so redko prišle nevihte.
2.	S strelbo proti toči se mora kakor hitro je mogoče začeti, t. j. predno je prišla nevihta preblizu. Jarčič je vedno pravil, da zaleže j eden pravočasen strel več ko deset prepoznih.
3.	Strel mora biti vedno naravnan poševno od spodaj proti bližajočemu se oblaku. Oblaki namreč silijo k tlom, posebno oni, ki nosijo točo; s strelom pa se naj na oblak, predno se začne v njem toča delati, pritisne, tako da se ga požene kvišku ali pa se prepreči, da se ne približa k tlom.
. 4. Moč strela se mora ravnati po moči ali nevarnosti nevihte.
Po teh pravilih se strelja v Posruku že okoli 60 let proti toči in z velikim uspehom. V tej dobi pa se ni streljalo celih deset let, od leta 1888.—1897. In res je padla na okolico toča najhujša od leta 1845. v jutro 6. avgusta 1896, ki je pokončala celo okrožje od Luč črez Sv. Križ do Jarenine v Slov. gor.
Ko pa je okrajni zastop obljubil brezplačno smodnik, se je začelo v letu 1898. zopet streljati; vendar pa se je stavil pogoj, da se morajo postaviti za streljanje lope in da se morajo rabiti nastavki na možnarje. Uspeh ni bil nikakor povoljen, toča se ni mogla vsakokrat preprečiti.
Nastavki rjavijo ali se popokajo in postanejo tako v malo letih nerabni, ne-glede na to, da se je kmalu začelo dvomiti o njihovi koristnosti; tako so začeli streljati zopet na stari način. Danes strelja Sluga pri Sv. Urbanu pri Mariboru, pri Sv. Križu pa Vavdin in sedanji lastnik Jarčičevega zemljišča. Lani se je streljalo samo na Jarčičev način in glej: dosegel se je popolen uspeh. Mnogo zelo nevarnih neviht je pregnala strelba, ne da bi naredila nevihta kako škodo.
Kdor opazuje delo streljarjev, ta bo zasledil, da ustrelijo večkrat že, ko še ni videti nobene nevihte. Ali v treh do štirih urah pa je nevihta že tu.
Večkrat se čujejo dvojni streli; to je znamenje, da se zdi streljarju nevihta zelo nevarna.
Nebo se, kakoršna je pač nevihta, prevleče celo ali le deloma z oblaki, ki se počasi strnejo v jeden temen, modrosiv oblak.
Če se na tega pravočasno strelja od daleč, potem zadostujeta dva, trije streli, da se ta oblak v veli- 4 kem delu v petih do desetih minutah popolnoma razžene, tako, da ostanejo tam samo svetli oblački. (Je B6 še z nadalnjimi streli naredi precej vetra, potem se ni treba bati toče.
V tem tako očividnem uspehu streljanja moramo iskati vzrok, zakaj se Posrukovci tako držijo strelbe proti toči.
Da se potrdi vse povedano, naj spomnimo na nevihto dne 16. avgusta 1907. Tega dne se je na nebu že zgodaj zjutraj
Ib.
sumljiv. Kmalu po poldnevu se je med drugimi napravila cela gora nevarnih oblakov po strani od svetokrižke postaje. Ta je oddala kmalu potem jeden močen
Črteži za streljišča.
Ia.

J:
Fuiverkammer.

£
CM
</////S S / / S S / / / / /
/.
'/////_
/ / / / /
/ / / / / / / / // / // ~ZZZ ////./v
x / / / / / / / //'//
/ s / / / J
/X S // / s / s /////.s S .
V7V7/// //////// 7j
/ / / s /
/ / / /
V/ ^ // ////
/////z V/ ^ 4 / S S/S/,/
V/
/ / / / / //

/ /
/s/ /
/
Pil
mzmzi	
z	/////////'*
	>'///////.
	/sssssss*
	///Ss/S/
	7///////
	////////
	—
	///////
	////////
	
	—
	//V////z
	hhp
	/////'
	//// /
	777 /
	
	



5=
-tt
JA
4

Pogled od strani.
lahko opazilo, da se bliža nevihta. Tekom predpoldneva so šli od obzorja na severu, vzhodu in jugu viharni oblaki, ki so se proti poldnevu nad Posrukom od zapada
II b.

Prerez črez A—B.
zgostili. Na Posruku se je neprenehoma streljalo; od Sv. Urbana se je čul prvi strel že ob 10 i/i ure predpoldne. Ob poldne je bil vremenski kot od Koralpe do Sv. Križa in Št. Jurija na Pesnici zelo
Tloris.
dvojnat strel proti sredi tega najnevarnejšega oblaka. In glej 1 V trenutku se je razredčil ta temen oblak. Zopet se je čula močna strelba od blizu in od daleč.
Črez dobre % ure se je vzdignil značilen veter z močnim dežjem, ki je trajal okoli 4 ure. Razdeljena v tri dele, se je končala na Posruku jedna najnevarnejših neviht leta 1907, ne da bi padla na Posruku samo ena toča.
Izkušnje, ki so se zbrale na Posruku, kažejo torej, da se da s pravočasnimi, poševno od spodaj oddanimi streli preprečiti toča. Ce si hočemo to razložiti, si moramo misliti, da pride zvokov val, ki ga naredi strel, ki se po zakonu valovanja širi na vse strani, torej v obliki kroglje, z veliko površino do oblaka, kjer je, dasi zelo oslabšan, še vedno toliko močen, da razredči hudourne oblake.
Če pa se prepreči, da se oblaki ne zgostijo in ne padejo k tlom, potem se tudi toča ne more delati.
Primerjajmo s tem moderno streljanje proti toči iz možnarjev z velikanskimi nastavki, iz topov, z raketami in bombami.
Profesor Pietro Blasoma, predsednik komisije za streljanje zoper točo v letih 1902. do 1906., naznanja v svojem poročilu italijanski vladi, da je tam, kjer se je streljalo iz največjih topov, največkrat padla toča, tam pa, kjer se je streljalo iz manjših, ne tolikokrat; v krajih, kjer se ni streljalo iz topov, ni padla nobena toča. Nato se je trudila italijanska vlada, s posebno za ta namen narejenimi raketami, ki so se razpočile še le v višini,
900—1200 m v oblakih (mogoče tudi nad njimi), da bi preprečila točo; nazadnje je delala poskuse z 8 kg težkimi bombami, ki so se razpočile v višini 800 m. Vse zamanl Ce bi stari Jarčič še živel, bi italijanskim streljarjem gotovo zaklical: O vi nespametni! Zakaj pa mi streljate skozi oblake? (Med kmeti na Posruku je namreč razširjeno mnenje, da se s premočnimi streli lahko nevihta prestreli. To se je prč zgodilo Zmrzlinjaku in Seli samo enkrat. Takrat je bila huda toča in kmetje so jima pri Hammerkauzu grozili z batinami, tako da sta opustila nadalnje streljanje).Zakaj iščete nevar-
£,_> nost tako visoko zgoraj, ko se vendar
niža k zemlji ? Kanone, rakete, bombe, nastavki, vse skupaj je za nič!
Poglejmo, v kolikor je to pravilno. Streli iz topov ali možnarjev, ki imajo razen tega še velikanske nastavke, naredijo zračni vrtinec, v katerem se širi v zraku naprej velika množina energije v ozkem prostoru in v smeri strela. Kako
II a.
N
Pogled od strani.
močen je tak vrtinec, to so pokazali poskusi, ki so se naredili leta 1898. v navzočnosti strokovnjakov in učenjakov z 4 m dolgim nastavkom, ki ga je tvrdka Greinitz v Gradcu nalašč naredila za te poskuse. Široko, navpično postavljeno, razpeto platno je od takega strela v od-
daljenosti 200 m dobilo luknjo, kakor jo dobimo, če s svinčenko prestrelimo šipo.
Oe ima vrtinec tako veliko moč, potem si pač lahko predstavljamo, da naredi tudi v oblaku takorekoč luknjo, t. j. da prodre do gotove globine v oblak (mogoče tudi skozi njega). Vsled odpora v oblaku ga pretrese, se nad njim razširi in ga tako zgosti in potisne k tlom, tako da se v njem lahko naredi toča.
Iz tega bi si torej lahko razlagali na zelo preprost način, da je naravnost škodljivo, če se s premočnimi streli oblak prestreli. Ugodni uspehi, ki pa so se dosegli na Posruku z zelo preprostimi sredstvi, govore za to, da se naj poskusi s streljanjem zoper točo nadaljujejo.
Pisec teh vrtic postavi iz lastnega prepričanja sledeče trditve:
1.	Streljanje pod pametnim vodstvom je najboljša in naj cenejša pomoč zoper točo. Oni, ki priporočajo splošno zavarovanje zoper točo kot odškodnino, imajo mogoče, kar se tiče poljskih sadežev, popolnoma prav, glede vino- in sadjereje pa gotovo ne; kajti kdo odškoduje oškodovanega kmetovavca, če pobita drevesa in trte par let nič ne rodijo ?
2.	Vzrok za neuspehe, ki so se dosedaj dosegli, tiči v napačnem načinu, kako se strelja.
3.	Topovi, rakete, bombe, nastavki so nepotrebni, če žene naravnost škodljivi.
4.	Uspeh strelbe je odvisen v prvi vrsti od tega, Če se je začelo pravočasno streljati, t. j. predno so se v oblakih ustvarile za točo ugodne razmere. Ne sme se na nobennačin čakati, da pride nevarnost preblizu.
5.	Strel se mora naravnati proti bližajočemu se oblaku poševno od spodaj, da se požene oblak kvišku in da se razredči. Ce se čaka, da so se oblaki nad streljiščem zbrali, potemu je streljanje navadno prepozno.
6.	Kakoršne so razmere, tako močan mora biti strel, tako velik mora. biti možnar. Slugov največji možnar je 68 cm dolg in 70 kg težek, najmanjši je dolg 27 cm in 14 kg težek.
7.	S premočnimi streli se lahko oblaki prestrelijo, posebno tedaj, če so prišli že preblizu. V tem slučaju se izprazni oblak ravno nad streljiščem in njegovo okolico.
8.	Za vsak kraj se naj nastavijo streljske postaje, primerno vremen skim k otom in kolikor mogoče visoko. Oddaljene naj bodo jedna od druge 4 do 7 km.
9.	Na streljarskih postajah se naj vpeljejo tlako- in mokroto-meri, ki posebno med poletjem, napovedujejo večkrat spremembe vremena. Tudi bo dobro, če se postaje preskrbijo z vremenskimi napovedovanji c. kr. osrednje postaje za vremenstvo. C. kr. trgovinsko ministrstvo je s 1. majem 1905 odredilo telegrafično razširjatev vremenskih prognoz; na deželo jih nosijo pismonoše. Za oddaljene kraje se nameravajo ustanoviti optične signalne postaje.
10.	Za streljanje zoper točo se morajo streljarji p oseb e izobra-ziti, samo taki se smejo nastav-
ljati, morajo pa se, seveda, primerno plačati. Za poduk streljar-jev in nadzorstvo streljišč se naj nastavijo posebni streljarski in-s t r u k t o r j i.
Za varnost streljcev so potrebne lope iz katerih se lahko strelja na vse strani in ki zavarujejo strelca pred vetrom in neurjem, ampak ki ga v slučaju nename-ravane eksplozije dovolj zavarujejo.
(Jrteži la, Ib in IIa, IIb in Ilc kažejo dve zelo porabljivi napravi streljišč.
V	obeh tlorisih kaže zunanji venec tramovje, na katerem sloni zunanja streha lope, notranji venec pa lesno zaslombo iz plohov, ki je vbita v zemljo in ki služi možnarjem za zaslombo odzad. Prostori za vhode so šrafirani, puščice, ki gredo prek sten, kažejo lego možnarjev, torej smer strelov. Smodnik se lahko shranjuje druge, samo ne sme se shranjevati v zemlji, ker vleče vlago na se. Vsekakor se mora narediti iz debelih, trdno zbitih desek in se mora obiti z močno pločevino, da se smodnik ne vžge če bi se v lopi dogodila nepričakovana eksplozija. Nesreče se zgodijo navadno le tedaj, če se peča s tem nevarnim delom neskušena mladež ali pa pijani ljudje. Jarčiču se v teku celih 50 let, kar je bil streljar, ni zgodila pri streljanju niti ena nesreča.
V	tlorisu la sta v notranjosti naznačeni dve steni, ki režeta lopo navpično in sežeta do strehe; obe oklepata smodnikovo zalogo in imata dveri, če mora streljar ustreliti proti vremenu, potem da k možnarju tako dolg zažigalen motvoz, da ima še časa uiti skozi vratca v drugi, strelu ravno nasprotni del lope. Tam je varen pred dežjem a tudi pred nepričakovanimi eksplozijami.
Trdno smo prepričani, da je streljanje koristno in da se torej ne sme opustiti. Želeti bi bilo samo, da bi učenjaki tukaj opisan način streljanja proti toči preskusili in preučili; to bo gotovo vsem kmetom v korist.
Avg. Hauptmann.
Poučni tečaj o varstvu rastlin.
Rogatec-Slatina. Dne in 5. und 6. maja imeli smo v Rogaški Slatini poučno predavanje o varstvu rastlin. Zbralo se je lepo število poslušalcev večinoma zastopniki raznih spodnještajerskih filijalk štajerske kmetijske družbe; v lepem številu bilo je zastopano tudi učiteljstvo Rogaškega okraja.
Predaval je gosp. dr. Bruno Wahl iz zavoda za varstvo rastlin. V poljudnih in razumljih besedah je razlagal o namenu tega zavoda, ki ima nalogo, da proučuje razne bolezni na rastlinstvu in s pravočasnim poukom obvarjo poljedelca večje škodo. Da lahko ta zavod dobro deluje, mu je treba dosti sodelavcev in poročevalcev, ki hitro poročajo o nastopu bo-leznij v kakšnem kraju in pošljejo potrebnega gradiva v raziskovanje. Pisma na ta zavod so za poročevalce poštnine prosta, medtem ko se za zavitke plača navadni poštni znesek. Bolane rastline so morajo vposlati v zadostnem številu s koreninami vred. Vse pošiljatve je treba tako okovariti, da pridejo v nepoškodovanem stanu na Dunaj.
v
Škodljivce, ki so nevarni našemu rastlinstvu, delimo v živalske in rastlinske. V jako velikih slučajih nastopajo škodljivci kot vzrok nepravega gospodarstva. Treba nam je gojiti le rastline, ki so za naše lege pripravne, pri nas že udomačene in navajene na naše podnebje, treba nam gledati, da sadimo in sejemo o pravem času, treba nam posebno paziti, da rabimo ednakomerno in očiščeno seme,
V drugih slučajih zopet se lahko ob-varjemo občutno škode, ako že pri zdravih rastlinah gledamo na to, da se jih bolezen ne bode mogla prijeti; zato imamo razna sredstva, ki nas včasi stanejo le malo truda. Gledati nam je treba, da se vsaka rana pri sadnem drevju zamaže in da sadno drevje v jeseni po deblu pomažemo z apnenim beležem, kar je dobro pomladi še enkrat ponoviti. Predno rabimo kakšno seme, dajmo ga namakati v bakreno galico ali formalin, da še škodljive glivice pomorijo. Priporočljivo je pobiranje piškavega, črvivega sadja, a ne smemo ga prej kompostirati, dokler ga nismo s kropom pošteno poparili in z apnom dobro pomešali. Močno nas podpirajo v boju zoper škodljivce ptice pevke, za katere moramo skrbeti in jih varovati. Kakšne vrednosti pa jo krt, to pa čutimo posebno letos, ko imamo posebno veliko ogrcev, katere nam krt pomaga pridno uničevati. Hroščem, ki so sovražniki škodljivcev, kakor n. p. polonicam (Marien-kafer) in njihovim ličinkam treba prizanašati.
Posebno povdarjati nam je pa treba, da ne smemo poljedeljskih rastlin gojiti več let zaporedoma na enem in istem mestu. Kakor je to že iz tega vzroka grajevredno, da se zemlja preveč enostransko izsesa, tako tudi še opazujemo da gotovi škodljivci pri takem postopanju jako gosto in v veliki meri nastopajo. Torej kolobarenje! Ako se ravnamo po teh pravilih, videli bodemo, da se velikokrat že v naprej zavarujemo proti raznim boleznim in škodljivcem.
Zoper škodljivce, ki so že enkrat začeli svoje pogunonosno delo, imamo pa dvojna sredstva: mehanična in kemična. Mehanična so ona sredstva, če škodljivce in njih ličinke in gosenice lovimo in potem uničimo kakor n. pr. pri zlatoritki (Goldafter), glogovem belinu (Baumweiss-ling) pri prstenčarju (Ringelspinner) in da zbiramo rujave hrošče in ogrce. Uničevanje ogrcev z žveplenim ogljikom ni-pokazalo zaželjenega učinka. Pač pa se v nekaterih krajih, posebno na Tirolskem, skuša tem požrešnežem na tale način priti do živega: Najljubša hrana ogrcev so korenino mlade salate. Kako prgišče salatnega semena, ki ga po dokončanem pomladanskem delu potrosimo okoli sadik, ne nareja nam skoro nobenih stroškov; ker se na salati vsako poškodovanje kar hitro pozna, vidimo natanko, kedaj začnejo ogrci žreti in prav lahko jih na ta način veliko pobijemo in zmastimo.
Veliko škodljivcev lahko zatremo, ako drevesa zavarjemo s tako zvanimi gose-ničjimi pastmi, v katerih si gosenice in ličinke poiščejo zavetja. V take pasti lovimo jabelČnega cvetodbra (Apfelbliiten-stecher) in jabolčnega tončiča (Apfel-wickler).
Treba pa je te goseničje pasti večkrat pregledati in v njih nahajajočo se zalego zažgati ali pa drugače pomoriti. Tudi te pasti ne smejo dalje ostati na deblih kakor k večjemu do februarja.
Veliko v rabi so tudi lepni obročki, ki so pomazani z limasto tvarino, na katerej obvisijo mrčesi, ko lezejo na drevje in storijo na ta način konec.
Neprijatelj kmetovavca je tudi krtica, katero lovimo v posebne pasti ali pa v nalašč zato izdelane lonce (Rudlnovi lonci).
H kemičnim sredstvom prištevamo škropljenje z bakreno galico proti perono-spori in krastovcu (Schorf); nikdar pa to škropljenje ne pomaga proti živalskim škodljivcem. Nadalje škropljenje s tabač-nim ekstraktom in mazljivim milom proti listnim in krvavim ušicam in pa škropljenje s petrolejevo mešanico tudi proti imenovanim ušicam.
Glede škropljenja s karbolinejem, ki se je pred par leti tako priporočalo, še poizkusi niso sklenjeni ; toliko se že sedaj lahko reče, da to ški-opljenje ni prineslo prerokovanega uspeha; treba nam ravno pri tem škropljenju paziti, da ne pride karbolinej do korenice in da se škropi z dosti razredčenim karbolinejem.
H koncu se je povdarjala potreba skupnega dela v boju zoper škodljivce.
Dne 6. maja je bila praktična demonstracija naših škodljivcev, kolikor se jih je našlo v bližnjem deželnem sadunosniku.
Ob koncu tečaja se je izrekla zahvala gosp. predavatelju, deželnemu zboru štajerskemu ki je udeležencem dovolil prosta prenočišča, ravnateljstvu kopališča in sploh vsem, ki so si pridobili kakih zaslug da se je ta tečaj tako lepo obnesel Rogaško-Slatenski podružnici, posebno pa ravnatelju Si m o ni ju in gosp. Drofenigu pa smemo častitati, da njih trud v svrho dostojne in res lepe prireditve tega tečaja ni bil zastonj. Upajmo, da bode ta tečaj obrodil obilo dobrega sadu!	X.
Peronospora v letu 1907 in 1908.
Gotovo se spominja še marsikateri vinorejec z otožnostjo onih starih boljših časov, ko mu na trsju še niso delale razne glivice in živali škode. Odkar pa so pred desetimi leti privlekli iz oddaljene Amerika dva najhujša škodljivca naših vinogradov, trsno uš (žival) in peronosporo (glivica), bijejo vinorejci v Avstri ji in tudi drugod hud boj z obema, ki je še poleg vsega drugega zelo drag. Ta dva škodljivca sta spravila vinorejo v veliko^ nevarnost in posebno trtna uš jo je na Štajerskem potisnila v popolnoma drug, nov tir. Kakor je že znano, lahko trsna uš žlahtno domačo evropsko trto popolnoma uniči in to v zelo kratkem času. Če se hočejo vinorejci še nadalje uspešno pečati z vinorejo, morajo naše domače, seveda le najžlahtnejše, vrste cepiti na amerikanske podlage, katerih se trsna uš ne loti.
Ni naloga teh vrstic, da bi natančneje opisovali sajenje in rejo amerikanskih trt, mi hočemo tukaj le spregovoriti nekaj o peronospori, ki se tudi imenuje „smod“.
Peronospora no nastopi vsako leto enako hudo. Če jo leto zelo suho in ni mnogo padavin, se peronospora v visokih, prostih legah ne more razviti in se raz-
vije kvečjemu po nizkih kotanjah, po katerih se po noči dela rosa. Tudi v onih kosih vinograda, ki ležijo ob kaki tekoči vodi, iz katere vedno izhlapeva mokrota, bodo peronosporine klice lahko vzklile in bolezen bo tam, če se ne po pravočasno omejila, naredila mnogo škode.
Najugodnejše vreme za peronosporo je mokro in vroče; večkratni dežji, ki jim sledi vedno toplo vreme, pospešujejo zelo razvoj in razširjenje peronospore.
Leto 1907. je bilo bolj suho, za to peronospora ni nastopila tako hudo. Škoda, ki jo je ta glivica naredila, ni bila ravno velika. Mnogi vinorejci mislijo sedaj, da jim v letu 1908. ni treba škropiti trsja, kar pa je popolnoma napačno. Škropiti se mora na vsak način in sicer večkrat in o pravem času, kakšno je pač vreme. Prvo trojno oškropljenje se mora izvršiti na vsak način in sicer, ko so poganjki že dolgi 10—15 cm prvič, drugič pred cvetom, če so že vidijo vsi kavrniki in tretjič takoj, ko trs odcvete. Pri drugem in tretjem škropljenju se morajo cveti temeljito od vseh stranij oprašiti. (Je se nam zdi, da je škropljenje tudi med cvetom potrebno, lahko škropimo brez skrbi in ni se nam treba bati da bi naredili kako škodo. Vsako nadalje škropljenje pa je, kakor smo že zgore omenili, odvisno popolnoma od vremena.
Za škropljenje zadostuje l°/0 mešanica galice in apna v vodi. Stare mešanice, ki so stale že dolgo časa, se naj ne rabijo. Zelo važno je, da se mešanica na trs razškropi zelo fino.
Sredstva, ki se je za pokončevanje peronospore širilo lani iz Nižje Avstrijske in ki se imenuje „Tenax“, naj vinorejci ne rabijo, dokler niso učni zavodi za kmetijstvo do dobra preskusili tega sredstva. Leto 1907. pa za take poskuse ni bilo posebno primerno, ker peronospora, kakor smo že zgore omenili, ni nastopila v velikem obsegu.
Kmetje, ne pozabite na škropljenje, sicer boste imoli veliko škodo in zamudo.
A. Stiegler.
Zborovanja podružnic in krajnih društev.
Iz Vidma. Kmetijska podružnica na Vidmu priredi meseca junija več poučnih predavanj, prikaterih bo govoril gosp. potovalni učitelj Jelovšek o živinoreji. Predavanja se vrše: v nedeljo, dne 28. junija ob 8. uri zjutraj v Raj-henburgu, ob 3. uri popolane na Vidmu, kjer je ob enem občni zbor. Na praznik sv. Petra in Pavla je zborovanje ob 8. uri zjutraj na Sromljah, ob 3. uri popoldne v Artičah (pri Slovencu). V torek, dno 30. junija se bo vršilv Artičah mlekarski tečaj. Podružnični ud je se opozarjajo na ta zborovanja in se vabijo, da se jih udeleže v prav obilnem številu.
Iz podružnic in krajnih društev.
Št. Jurij ob juž. žel. Izvanredni občni zbor dne 10. maja 1908. Navzoči podružnični odborniki: Uršič, Zdolšek, A. Guzej, Čretnik, Catar, Urleb, (Julek in Dr of e ni g. Navzoči odborniki mlekarskega odseka: gospa Ferloš, g. Mihočič, g. Kristanšek, Klajnšek
in Ana Zalar. I. V zastopstvu predsednika otvori odbor. Drofenig izvanredni občni zbor ter konštantuje sklepčnost ker je nad jedno tretjino (80) udov navzočih, pozdravi navzoče, objavi dnevni red.
II.	a) čitanje, sklepanje in glasovanje o sklepih skupne odborove seje z dne 26. aprila 1908; b) poročanje o delovanju podružnične jubilejne mlekarne; c) mesečni račun mlekarne; d) izplačevanje mleka; e) predlogi in nasveti. III. a) 1. Sklepa se o najemu lokala za jub. mlekarno in se sprejme predlog gosp. Sche-scherko, da plača mlekarna mesečno stanarino K 12.— in se naroča odposlancem Uršič, Kveder in Drofenig z gosp. Schescherko najmajnj petletno pogodbo skleniti. Odbor. Drofenig: da se je ta sklep že izvršil in predloži v potrjenje. Sklep se je od izvanrednega občnega zbora brez vsakega ugovora ednoglasno sprejel in odobril. 2. Odbor sklene proti pogodbi, kolekovani in obvezni, gosp. J. Klajnšeka posestnika v Botričnici, nastaviti s 1. majem 1908. za odgovornega upravitelja in mu po pogodbi zajamči mesečno K 20. Izvanredni občni zbor sprejme in odobri sklep glede nastavljenje gosp. Klajnšeka kot upravitelja ter mu zajamči ednoglasno za trud, ako zadostuje pogojem naznačenim v pogodbi, dvajset kron mesečne plače. 3. Sklep odborove seje glaseč se: naj se takoj naredi vodovod za mlekarno in sicer tako, da se bo voda spravila pod strop mlekarskega lokala v 7—8 hi sod, da se od tod odteka v hladilnik in naj se zopet po ceveh samo v vodnjak izliva. Za te stroške, ki se takoj potrebujejo za poletno ekspedicijo mleka se dovoli potreben kredit, ki se naj pokrije svoječasno z javnim subvencijanim in rezervnim skladom; na isti način in z istimi sredstvi naj se tudi pokrijejo stroški za razne druge mlekarske potrebščine kakor tudi polovični stroški za popravo vodnjaka. Ednoglasno in brez vsakega ugovora se dovoli izve-ditev gorenjih naprav in dobavo kredita je dovolil in naročil odboru v izveditev izvanredni občni zbor. 4. Sklep odborove seje, ki se glasi: Sklene se z ozirom na to, da se skuša podružnično jubilejno mlekarno podreti, da je isti član podružnično jubilejne mlekarne, ki bi sodeloval, pri kakem, podružnični jubilejni mlekarni nasprotnem podjetju po kojern bi trpela na obstoju podrž. jub. mlekarne, odgovoren za povrnitev vseh podružnici pri ustanovitvi in upremestitvi mlekarne nastalih stroškov. Isti nasledki glede povrnitve stroškov zadenejo tudi iste ude mlekarne, ki bi redno dopošiljanje mleka ustavili ali mleko oddajali kakemu drugemu sličnemu podjetju v podružničnem delokrogu. Se je po živahni debati brez vsakega ugovora od izvanrednega občnega zbora odobrilo in sprejelo. (Delovanje jub. mlekarne). IV. Sklep o otvoritvi nabiralnico mleka v Lokarjih za vasi Sv. Primož, Brezje, Dole, Ternovec, Po-zovec, Sele, Goričica, Repno, Sv. Rozalija in Lokanje in naznanilo, da prevzame ta trud za redno prijemanja mleka v jutro in zvečer veleposestnica gosp. Mastnak, vzame občni zbor z veseljem in odobra-valno na znanje in se izreka vrli gospodinji Mastnak zahvala za njen trud. Sklep odborove seje, da naj naša mle-
karna s 15. majem začne dvakrat na dan sprejemati in se naj večerno mleko shrani v ledenico gosp. R. D ob o vi selca, se vzame brez ugovora na znanje in odobri. Gosp. R. Dobovišeku se izreka za dobrotno prepustitev ledenico zahvala. V. Mesečni račun mlekarne: Meseca aprila se je odposlalo 5538 litrov mleka; znaša po 15 v K 830-7 7, izplačalo se je K 664-62, voznih stroškov je bilo K 100-40, vozni listi in plombe K 6-35, opravite-ljnine za april K 20—, za rezervni sklad ostane K 39-40, iz mesce marca rezervnega sklada K 48 42, koncem aprila rezervnega sklada K 87-82, se vzame z veseljem naznanje in se izreka vodji mlekarne zahvala. VI. Izplačevanje mleka: Izplačalo se je za mesec april Jf664'62 ob splošnem zadovoljstvu in navdušenju za podružnično jubilejno mlekarno, VIL Razni predlogi in sklep občnega zbora: odbornik pozivlje navzoče k vstrajnemu in vestnemu sodelovanju s posebno pozornostjo na snago in točnost pri donašanju mleka in se zahvali za mnogobrojno udeležbo ; naznanja, da je glavna skupščina c. k. kmetijske družbe podelila in priznala našemu za kmetijsko stvar vele-zaslužnemu predsedniku ces. svetniku gosp. dr. Gustav Ipavic družbino zlato kolajno, kar se je vzelo s klici veselja naznanje; nato zaključi odbornik gosp. Drofenig izvanredni občni zbor.
Mala nedelja. Na dne 26. aprila t. 1. sklicano zborovanje novo ustanovljene kmetijske podružnice se je vršilo vkljub skrajno neugodnemu vremenu ob jako obilni udeležbi. Navzočih je bilo okoli 80 zborovavcev, večinoma sami udje. Načelnik pripravljalnega odbora gosp. Anton Krašovec otvori zborovanje ter prisrčno pozdravi navzočega generalnega tajnika c. kr. kmetijske družbe bi. gosp. Juvana in vse zborovavce; nato naznani, da je bila naša podružnica na glavnem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe potrjena ter prečita tozadevni dopis kmetijske družbe. Nato da besedo gosp. Juvanu; ker isti žalibog slovenščine in zmožen, zato izroči gosp. nadučitelj S. Cvahte v njegovem imenu prisrčni pozdrav. Gosp. Juvan izjavlja, da deluje c. kr. kmetijska družba čisto nepristranski, da smatrajo Slovence za istovredne z Nemci; objublja da bode šel naši podružnici kolikor mogoče na roko. Pri volitvi definitivnega odbora se soglasno izvoli z vzlikom sledeči odbor: Anton Hrašovec, načelnik; Vinc Mihalič, namestnik; Lovro Špindler, tajnik; Anton Filipič in Anton Košar odbornika. Po končani volitvi oglasi se k besedi gosp. Alojz Razlag, kmetovavec v Sitanovkih, ki izvaja:	V svrho povzdige govedoreje
rabimo čistokrvne plemenske živali; za to želi, da bi kmetijska družba i-azun bikov oddajala tudi čistokrvne plemenske telice. Nadalje želi, da bi podružnica preskrbela travniške brane. Konečno govori še o gozdih: ako pogledamo po naših šumah, vidimo, da ljudstvo gozde seka a nikdo, oziroma malokdo jih nanovo zaseja; ljudstvo ne razume umnega gozdarstva, ne ve tudi, kje bi se dobile gozdne sadike (Opomba piščeva: prešnja leta je bilo v navadi, da je visoki deželni odbor dal inserate o oddaji sadik iz deželnih gozdnih drevesnic v Ptuju, Mariboru in Celju, tudi
v slovenske časnike; letos je pa imenovani čakal celo zimo, pa ni tega pričakal). Zato priporoča gosp. Razlag da si naj podružnica napravi lastno gozdno drevesnico. Glede plemenskih telic odgovarja gosp. generalni tajnik Juvan, da istih kmetijska družba ne oddaja, ker med tem ko dobimo od enega bika po 60 — 80 mladičev na leto, dobimo pri živalih ženskega spola samo po eno iele, oziroma v celem življenju povprečno 6 — 8; potom čistokrvnih bikov pride se toraj najlažje in najcenejše do izboljšanega plemena. Ako pa želi kateri ud si kupiti tudi čistokrvno plemensko telico posreduje v slučaju, čA pride dotiČnik sam, ob priliki nakupa bikov, družba, da iste po primerni ceni dobi. Sklenilo se je prositi za dve subvencijonirani travniški brani. Gosp. generalni tajnik opozarja, da je za Štajersko nastavljen posebni gozdarski učitelj in priporoča da naj podružnica istega za predavanje in nasvete naprosi. Priporoča članom, da naj bojo potrpežljivi; naj ne mislijo, da bode zamogla podružnica tekom enega ali dveh let vse doseči, kar bi bilo potrebno za kmečke stan; polagoma, od koraka do koraka bo šlo naprej. Čimbolj se bomo združili, tem prejo bomo lahko potrebne stvari tudi dosegli. Ker se sedaj naši kmetijski potovalni učitelji vsled prevelikega delokroga na eno mesto malokdaj dobijo, pravi gosp. Juvan, da bo temu deloma od-pomagano, ko se otvori slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ob juž. žel; učitelji ali profesorji te šole bodo prirejali ob nedeljah in praznikih kmetijska predavanja po deželi. Konečno sprejme se soglasno sledeča resolucija: Na zborovanju kmetijske podružnice pri Mali nedelji z dne 26. aprila t 1. zbrani zborovalci soglasno odločno protestirajo proti vsakoršni trgovinski pogodbi s Šibijo, ki bi bila na škodo avstrijski živinoreji ter zahtevajo od kmečkih poslancev, da nameravani udarec kmečkemu stanu s protiglasovanjem, kakor sicer z vsemi mogočimi sredstvi preprečijo. Ker se k besedi več nikdo ne oglasi, se načelnik podružnice zahvali bi. gosp. generalnemu tajniku Juvanu za njegov trud in vsem zborovalcem za udeležbo in zaključi zborovanje. Podružnica šteje danes 94 udov. Da, tudi pri Mali nedelji se giblje. Upamo, da bode novo ustanovljena podružnica odgovarjala namenom, zaradi katerih se je ustanovila. Prisrčno vabimo one kmetovavce, ki še niso pristopili k podružnici, da to kmalu store; vidimo vas, da skrbno opazujete vse njeno delovanje, a le prevelikih uspehov prezgodaj želite; z glavo ne moremo skozi zid, a kar bode v moči odbora, bode storil. Svoje zmožnosti je obljubil zastaviti kmetu v koristi po tej poti, hoče naprej, le podpirajte nas, več nas bo, lažje bomo delali in tem več dosegli. Cilji, za kojirni stremimo, cilji, ki jih hočemo še izpeljati so važni za naš stan Podpirajte nas vedno in povsod, saj boste to delali le v srečo svojo in svojih naslednikov. Blag. gosp. nadučitelju S. Cvahteju bodi za prestavo izvajanj bi. gosp. generalnega tajnika Juvana iz nemščine na slovenski jezik na tem mestu izrečena najprisrČnejša zahvala.
Vransko. Vsem udom kmetijske podružnice za vranski okraj se naznanja, da
gdoj želi Čilskega solitra za gnojenje hmelja, naj naznani načelniku Florjan Rak v Braslovčah. Za vsakih 100 kg se naj priloži 10 K are. Cena mu bode za 10 kg K 29.—, dobi se v vrečah po 90 to 120 kg.	Florjan Rak.
Št. lij, 5. maja 1908. Podružnica c. kr. kmetijske družbe je priredila v nedeljo 3. maja t. 1 zopet potovalno predavanje. Govoril je gospod strokovni učitelj Kra-kofžik iz Gradca zelo poučno o živalskih in rastlinskih škodljivcih v kmetijstvu. Govoril je zelo zanimivo nad 2 uri in je podal mnogo praktičnih nasvetov, kako in s katerimi sredstvi se ti škodljivci lahko pokončujejo. Načelnik podružnice, gosp. Repnik, se mu je zahvalil v imenu vseh udeležencev. Gospod načelnik je prečital nato še več dopisov, ki so jih zborovavci vzeli na znanje. Na zadnje se je govorilo v stavbi kolodvora v Št. liju in razgovor je pokazal, kako si vsi želijo, da bi se v Št. liju uvedla tovorna postaja. Želeti bi bilo, da se naj zopet spravijo predpriprave v tir in naj bi merodajne korporacije in mejaši tej zadevi privoščili več naklonjenosti.
St. lij V SlOV. gor. Dne 20. aprila je priredila tukajšna podružnica kmetijske družbe v gostilni gosp. Schmieda v Selnici ob Muri dobro obiskano potovalno zborovanje. Ker je bil načelnik podružnice, gosp. Repnik, zadržan, je otvoril zborovanje zaupnik podružnice, gosp. F. Morth v Selnici. Nato je govoril gosp. Jelovšek, deželni potovalni učitelj za živinorejo, zelo poučno v živinoreji; bodi mu na tem mestu izrečena iskrena zahvala za podane nasvete. Od 23. do 25. aprila t. 1. se je vsled posredovanja podružnice vršil tečaj za lovljenje miši in pokonče-vanje krtic. Tečaj je otvoril 23. dne aprila s teoretičnim in z velikim zanimanjem sprejetim predavanjem gosp. deželni potovalni učitelj Rauch v Št. liju; nato so sledile praktične demonstracije lovca miši, gospoda Lukasa, ki jih je nadaljeval 24. aprila v Jarenini in 25. aprila pri Gornji Sv. Kungoti. Pri gornji Sv. Kungoti se je udeležila tečaja tudi starejša šolska mladež pod vodstvom velezaslužnega gospoda nadučitelja Ja u ni g a.
Marnberg, 19. maja 1908. Kmetijska podružnica v Marnbergu je priredila 17. maja 1908 v gostilni gospoda Brude-inanna zborovanje, na katerem je imel gosp. Erhart, strokovni učitelj na deželni vino-, in sadjerejski šoli v Mariboru zelo poučno, lahko umljivo in obširno predavanje o gnoju in ravnanju z gnojem, za katero je dobil v obilni meri zasluženo priznanje in zahvalo. Načelnik podružnice gosp. Alojz L anger se mu je v toplih besedah zahvalil za njegova izvajanja in razlage ter je sklenil zborovanje z željo, naj bi za nadalnji razvoj podružnice sodelovali vsi navzoči člani podružnice, a tudi oni kmetje, ki — žalibog! — še niso člani podružnice. A. L anger.
Poročila o stanju hmelja.
Žalec v Savinski dolini. Hmelj je dobro prezimil in je dosegel doslej */, do % droga, kaže zelo zdravo, svežo barvo Vreme jo bilo doslej za razvoj rastline ugodno.
Vodstvo južnoštajerskega hmeljarskega društva.
v
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz it. 2.
Št. 9400.
na
zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem
ki se vrši v četrtek, dne 4. junija 1908, ob 11. uri predpoldne v stanovski hiši v Gradcu.
Dnevni red:
7. Nove
1.	Otvoritev zveznega zbora po predsedniku.
2.	Citanje zapisnika VIL rednega zveznega zbora, ki se je vršil dne 6. junija 1907.
3.	Poročilo načelstva o opravilnem letu 1907.
4.	Predložitev letnih računov in sestave premoženja zal. 1907; poročilo nadzorništva in sklepanje o uporabi čistega dobička.
5.	Razširjatev zvezine kleti in skladišč v Algersdorfu.
6.	Določitev visokosti letnih prispevkov udov in režijskih prispevkov od denarnega prometa.
Vsak ud (zadruga ali društvo) ima brez ozira na število opravilnih
volitve oziroma nadomestne volitve v odbor nadzorstvo, kakor je to predpisano po pravilih.
8. Vprašanja, oziroma nasveti.
Opomba k točki 8. Da se povzdigne poslovanje pri zvezinih članicah oziroma blagovni promet z zvezo, bodo različni strokovni poročevavci govorili o posameznih strokah zveziuega poslovanja, n. pr.: uprava, revizija, blagovni promet i. t. d.
Gospodje odposlanci bodo imeli tako priložnost, da se lahko poučijo o vseh vprašanjih, oziroma, da lahko podajo primerne nasvete, s katerimi se bo potem pečalo zvezino načelstvo, oziroma njen odbor, ki jih bo upošteval, ali pa odklonil.
zvezinem zboru.
deležev j e d e n glas na
K zvezi pristopla društva in zadruge izvršujejo svojo glasovalno pravico po zastopniku, kteri se je že poprej pismeno naznanil zvezinemu odboru, zastopnik pa mora biti ud dotične zadruge ali društva. Udje zveze ne smejo svojega glasu prepustiti drugim udom zveze. Zastopanje večih zadrug ali društev po j e dnem zastopniku ni dopuščeno. Zadruge in društva, ki so bo pridružila zvezi, smejo poslati na zvezin zbor razven glasujočega zastopnika tudi druge osebe izmed svojih udov, ki pa se smejo zborovanja udeležiti brez glasovalne pravice. Letni račun, račun o dobičku in zgubi, sestava premoženja, predlogi na zvezini zbor o ti stvari in poročilo nadzorstva ležijo 14 dnij pred skupščino v zvezini pisarni zvezinim članom vpogled.
V Gradcu, dne 16. maja 1908.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. z.
Zvezn i zastopnik: F. Barta.
II.
Zadruga za vporabo gospodarskih pridelkov v Gradcu.
Komaj smo si kmetovavci s pomočjo naše odločne centrale priborili nekaj ugodnosti], že se združujejo drugi stanovi, da bi nam jih odjedli. Tako se je na povzročitev „Nižjeavstrijskega obrtnega društva" ustvarila „Centrala za odvračanje neopravičenih zahtev kmetovavcev", ki si je Btavila za nalogo „varovati koristi indu-strijelno-obrtno in komercijelno delujočih, posebno mestnih prebivavcev." Na to je mogoč samo eden odgovor. Gospodarji se moramo tem bolj ozko združiti, se vzajemno podpirati in si pomagati, kupovati skupno in na veliko in prodajati kolikor je mogoče, naravnost onim, ki naše pridelke potrebujejo, torej ne prekupcem ali mešetarjenj.
Da se to omogoči, se je v Gradcu najprej sešlo precejšnje število kmeto-vavcev iz graške okolice, ki so si osnovali „Zadrugo za vporabo gospodarskih pridelkov". Ker je ta zadruga zelo važna za vse štajerske kmetovavce, radi vpoš-ljemo pravila te zadruge, ki je namenjena za blagor gospodarstva in b kateri lahko pristopi vsak štajerski kmetovavec, velik in mali posestnik, najemnik, vsakomur, kdor se za to zanima. (Vprašanja se naj
pošljejo na naslov „Genossenscbaft zur Verwertung landwirtscbaftlicher Produkte", Gradec, I okraj, Postfach 59).
Kakor se vidi iz pravil, ima zadruga ne le namen, vporabiti naše pridelke kolikor mogoče dobičkonosno in direktno, ampak nakupuje tudi vse gospodarske potrebščine, stroje i. t. d. in jih lahko, ker kupuje na debelo, dobi in oskrbi mnogo ceneje, kakor pa je to posamezniku mogoče.
Da se bodo živila lahko prodajala na drobno, in sicer v mestu Gradcu, je obljubila mestna občina zadrugi na Fliegen-platzu potrebno zemljišče, kjer se bo počasi osnovala primerna prodajalna.
S sanatoriji, bolnišnicami, vojašnicami in drugimi velikimi podjetji so že zveze narejene, tako da jim bo zadruga oskrbovala pridelke, ki jih rabijo v gospodarstvu. Nadalje se bo zadruga potrudila dobiti v svoje roke vojaške dobave in dobave za deželne zavode i. t. d.
Zanimanje, s katerim pričakujejo ustanovitev te zadruge konzument je, je veliko; zadruga pričakuje, da bo zanimanje kmeto-vavcev vsaj tako veliko in vabi s tem vse kmetovavce, uprave graščin in logov, mlekarske zadruge, kmetijska društva in ne v zadnji vrsti podružnice c. kr. kmetijske družbe, da ji pristopijo.
Zadruga za vporabo gospodarskih pridelkov v Gradcu:
Rihard pl. Regner, načelnik.
* *
*
K temu oklicu pripominjamo, da ima zadruga, ustanovljena pod firmo „Zadruga za vporabo gospodarskih pridelkov v Gradcu, r. z z. o. z." namen, zboljšati gospodarski položaj svojih članov, kar se naj doseže z:
1.	Skupnim vdelovanjem in vporabo vseh v gospodarstvih njenih Članov izdelanih gospodarskih in logarskih pridelkov, kar naj gre na skupen račun in riziko;
2.	s skupnim nakupovanjem vseli v gospodarskem obratu njenih članjv potrebnih potrebščin;
3.	s skupnim nakupovanjem gospodarskih strojev in orodij na lasten račun; člani jih dobijo potem prepuščene v uporabo proti mali odškodnini;
4.	s tem, da se rabijo vsa po zadružni postavi dovoljena pota in sredstva, da se povzdignejo koristi zadruge in njenih članov.
Kot Član se sprejme vsakdo, ki ima vse grajanske pravice in ki se na Štajerskem peča s kmetijstvom. Izjemoma so lahko člani tudi druge, fizične ali juri-dične osebe, od katerih se lahko pričakuje, da bodo v zadrugi delali na njeno korist.
Člani imajo pravico, da lahko rabijo vse zadrugine naprave, v kolikor se to strinja s tozadevnimi določbami; nadalje imajo pravico, udeleževati se zadruginih občnih zborov in se udeleževati posvetovanj, sklepanj in volitev. Nasprotno pa je dolžnost vsakega Člana, vplačevati pristopnino in določene upravne deleže in letne doneske, jamčiti za zvezine obveznosti z največ desetkratnim zneskom opravilnih deležev, vestno se držati pravil in sklepov občnih zborov, delati povsod in vedno na korist zadruge in se podvreči v njenih stvareh odločbi razsodišča; posebno važna je določba, ki pravi, damorajo Člani v svojem gospodarstvu pridelane kmetijske pridelke, v kolikor določajo to dotične določbe poslovnika, ponuditi najprej zadrugi, da jih spravi v denar.
Zadrugo upravlja načelstvo (5 članov, in sicer: načelnik, njegov namestnik, blagajnik, poslovodja in prisednik) nadalje nadzorstveni svet (5 članov), nadalje občni zbor in morda nastavljeni uradniki in pooblaščenci.
Denar za poslovanje zadruge se dobi iz pristopnin (10 K za vsako osebo), iz opravilnih deležev (najmanj 20 K za vsakega Člana) in morebitna izposojila. Zadruga pripada zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem, je podrejena njenim določbam, njenemu nadzorstvu in njeni reviziji.
H koncu se navajamo, da so funkcije prvega načelstva razdeljene sledeče: načelnik Rihard pl. Regner v Kumbergu, njegov namestnik dr. Erik Klusemann v Hartu, blagajnik Emil Freiberg v Zettlingu, poslovodja Jožef Regula v Niederschocklu, prisednik Jurij Lederer v Kalsdorfu. Ker je ta zadruga za razvoj našega kmetijstva gotovo velike važnosti, priporočamo vsem, naj pristopijo k nji in naj se eventuelno obrnejo do enega ali drugega zastopnika po informacije.
III.
Pristojbine za podelitev služb in naše gospodarske zadruge.
(Dalje in konec.)
Kdo mora plačati pristojbino za podelitev službe?
Posebno neprijetno je dejstvo pri do-tičnih plačilnih nalogih, da se omenjene pristojbine in zvišanja ne predpišejo blagajni, ampak izplačevavcem. Tako nam piše jeden: „Svojih 140 K remuneracije priznam vsako leto za osebno dohodninski davek, blagajni dam kolekovano pobotnico in sedaj dobim za to še jeden plačilni nalog, tako da je mučno in težavno prisluženih 140 K trikrat obdačenih in k temu še z malim zvišanjem. Ta bolesten klic razume lahko vsakdo in tudi mi ga razumemo, dasi se nam kole-kovana pobotnica ne zdi ravno potrebna.
§ 64 pristojbinske postave pa pravi izrecno: „Kolekovo pristojbino mora plačati 1. pri pravnih listinah za obojestransko obvezna pravna opravila oni, ki jo daje in oni, ki jo prejema; 2. pripravnih listinah za enostransko obvezna pravna opravila oni, ki ima od tega korist." Ravno tako se glasijo določbe § 68 glede obveznosti za neposredno plačevanje pristojbin. S stališča postave se torej ne more nič navesti zoper to, da mora pristojbino plačati izplačevavec. Z moraličnega stališča pa je dobro in pošteno, če plačajo te pristojbine blagajne same namestu svojih večkrat zelo slabo plačanih izplače-vavcev.
O dolžnosti naših zadrug, dajati
finančni upravi pojasnila.
S tem sem prišel do konca svoje študije o pristojbinah in sedaj se samo začudeno vprašam: Kako pa vedč naše davčne in finančne oblasti, da ima ta ali ona zadruga zapisnik občnega zbora, ki se mora kolekovati? Ali je dolžnost naših zadrug, dajati finančnim oblastem vsa zaželjena pojasnila in predložiti zahtevane listine in dokazila?
Že enkrat smo v „Zadrugi" pisali, da se nam ne zdi, da bi bilo to dolžnost naših zadrug. § 97. pristojbinske postave pravi izrecno: Oblasti, ki so nastavljene za davčinske zadeve, smejo pri javnih oblasteh in uradih, dalje pri notarjih od časa do časa preiskati, ali se izpolnjujejo določbe te postave; vendar pa se morajo te preiskave vršiti na ta način, da se redno poslovanje dotičnega zavoda ne moti ali ne prekine. Naše zadruge pa niso nikake javne oblasti, ni-kaki javni uradi in nikaki notarji, torej jim ni treba zaradi prestopanja pri-stojbinskih določb delati vohunstva. Kar je potrebno, poskrbijo naši revizorji, vse drugo je nepostavno. Zato priporočamo vsem našim zadrugam, naj finančnim organom, ki bi radi imeli kaka pojasnila ali naredili kake preiskave, na jako uljuden, a zajedno odločen način odrečejo vsako pojasnilo. Tudi jim priporočamo, naj sestavijo poseben tozadeven zapisnik, v katerem se naj posebe omeni, da ni nobene take postavne določbe.
Samo dve izjemi tega splošno veljavnega pravila sta.
Če se je naznanil oblastem kak prestopek zoper predpise o pristojbinah in se pri tej priložnosti ni z naznanilom predložila pravilno kolekovana listina ali pismo, potem sme po § 96. pristojbinske postave okrajna oblast za davščine zahtevati, da ji lastnik pokaže „dO-tiČno“ listino ali pismo; če treba, se lahko v ta namen pokliče tudi sodnija na pomoč. Tudi druga izjema je v postavi popolnoma določno označena. § 12.
postave z dne 13. decembra 1862 pravi namreč:	Finančna uprava sme vsem
družbam, zavodom ali osebam, ki morajo ali smejo pristojbine plačevati neposredno, naložiti, da vodijo ž njenimi predpisi natanko soglašajoč zapisnik, ki mora imeti vse podatke, iz katerih se da sklepati pravilnost pristojbinskih nastavkov in katerega resničnost lahko določijo s tem, da primerja njen pooblaščenec izvirne zapisnike in račune udeležencev."
Po tem jasnem besedilu postave nima odposlanec finančne uprave nobene druge pravice, ko da presodi navedbe zadruge glede plačevanja pristojbin s tem, da pr im erj a iz vire n zap i s nik za pristojbine in računske zaključke zadruge. Ali so knjige, dolžna pisma in dokazila zadruge kolekovana ali ne, to ne briga odposlanca finančne uprave prav nič! Ali je zapisnik tu ali ne, kaj stoji v njem, ali je zapisnik kole-kovan ali ne, to ga tudi nič ne brigal Torej recite mu mirno in uljudno: „Pokazali bi vam lahko vse, kar si želi vaše srce, ali zaradi koristi celega zadružništva in ker ni za to postavnih določb, pa vam ne moremo" 1
Veselilo nas bo, če bodo naša današnja izvajanja vzbudila mnogo pozornosti, če bodo našim zadrugam koristila v čemer si bodi in če bomo lahko našim članom o priliki poročali o ugodnih uspehih.
IV.
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
Bakrena galica in žveplena moka.
Zveza oddaje svojim članom bakreno galico prima kakovosti:
a)	v vrečah po 100 kg od skladišč v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju po 65 K za 100 kg z vrečo vred. Brutto za netto z netto kassa brez skonta.
0e se vzame manj ko 100 kg, se zviša cena za 1 v pri kilogramu;
b)	v sodih s približno 290 kg kosmate (brutto) teže, od našega skladišča v Mariboru n. Dr. za 59 K 50 v za 100 kg, brutto za netto, netto kassa brez skonta.
Bakrena galica v sodih se ne oddaja drugači ko v celih izvirnih sodih. Vreče in sodi se ne jemljejo nazaj.
Ker je določena prodajna cena bakrene galice po kosmati teži, torej s sodom ali z vrečo vred, se mora pri razdeljevanju galice ozirati na to dejstvo in se cena za netto-težo primerno zvišati.
Zelo fino zmleto žveplo
v vrečah po 50 kg od Gradca za 100 kg 19 K, od Maribora za 100 kg 18 K 75 v, od Celja za 100 kg 18 K 50 v.
Naročila na bakreno galico in žvepleno moko sprejemamo brez obveznosti za spremenitev cene ali množino.
se bo poučevalo poletno delo v vino- in sadjereji in pokončevanje škodljivcev teoretično in praktično, v drugem pa se bo poskrbelo za praktično izobrazbo udeležencev.
Razglas.
Na deželni sadje-in vi n or e j s ki šoli v Mariboru se bo vršil v Času od 16. do 20. junija poletni tečaj za vino-in sadjerejo, in tečaj za viničarje. V prvem
Število udeležencev prvega tečaja je z vštetimi učiteljskimi OBebami, ki jih bo poslal deželi'n šolski svet, določeno na 40, število drugega tečaja na 20.
Plačati ne bo za pouk treba ničesar.
Prošnjiki za udeležbo pri viničarskem tečaju lahko dobijo podpore, v kolikor bodo zadoščala sredstva, ki so na razpolago. Da jih dobijo, morajo izrecno navesti in Bi od občinskega predstojništva dati potrditi, da so
1.	sami ubožni posestniki,
2.	na očetnem posestvu delujoči sinovi takih posestnikov ali pa,
3.	viničarji takih posestnikov.
To potrdilo se mora priložiti k prošnji za udeležbo. Tudi mora prošnjik navesti, koliko je Btar.
Prošnjiki za udeležbo, ki ne prosijo tudi za podporo, morajo to v prošnji izrecno navesti.
Teoretičen pouk v vino- in sadjereji se začne 15. junija predpoldne ob 9. uri. Udeleženci viničarskega tečaja se morajo zbrati tukaj istega dne ob 8. uri zjutraj.
Prijave se morajo poslati do 5. junija podpisanemu zavodu.
Ravnateljstvo deželne sadje-in vinorejske šole.
Tržna porodila«
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		cS ‘3				0 O) a		02 02		03 H		O 02	
Mesto		>02 Ph		>t	i	1 *—		> O		5		(S	■4
	ra												
	(3	K	V	K	V	K	n	K	V 1	K	V	K	v
Celje ...	50	12			10 50		9			8	50	8		9	—
Ormož .	50	10	50	9	50	9	—	9	-	7	50	8	—
Gradec .	50	—	—	—	—	—	—	—	—		—	—	—
Ljubno .	50	12	50 11		—	8	—	9	50	8	25	—	—
Maribor	50	10	25	9	50	8	50	8	50	7	50	8	25
Ptuj		50	10	80	10	50	10	—	9	20	8	—	8	—
Inomost	50	13	38	11	90	9	43	9	05!	—	—	—	—
Celovec	50	11	25	10	20	—	—	8	50	8	75	—	—
Ljubljana	50	12	•		10	—	9	—	8	50	8	—	9	50
Pešt ..	50	12	—	10		i	6	92	7	50	6	50	—	—■
Solnograd	50	12	45	10	25		—	8	80	8	60	—	—
Dunaj .	50	12	65	10	82	7	02	7	93	7	05	—	
Line ...	50	—	—	—			-		—	—		—	
		£		rCi		J		O a	O ro5	«! (D o3		ll	
Mesto				O pq		CG	02	0> C/2	M	S	03	(D	02
	ra				1								
		K	V	K	*1	K	V	\K	V	K	JL	K	V
Celje ...	50	10'50		8			3	50	2	50	3	—	2	50
Ormož .	50	9		11	—	5		4	80	4		3	50
Gradec	50		1-										
Ljubno .	50	—		—	—	4	50	3	70	3	70	3	20
Maribor.	50	8-		7	50	3	30	—	—	3		2	70
Ptuj ...	50	950		8	—	4		3	20	3	50	2	80
Graško tržno poročilo.
Sejm s krmo in slamo od 11. maja do 17. maja 1908. Pripeljalo se je 91 vozov s 779 meterskimi stoti sena in 33 vozov s 297 meterBkimi stoti slame; sejm je bil boljše obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 7.— do K 8.40, sladko od K 7.20 do K 8.60; ržena slama od K 6.60 do K 7.80; pšenična slama od K 6.40 do K 7.60, ječmena slama od	K	—.—	do	K -.—; ovsena
slama od	K -.—	do	K	;	ježna slama od
K do K .
Sejm z rogato živino dne 21. maja 1908. Prignalo se je 333 volov, 194 bikov, 526 krav, 117 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko:	— volov
37 bikov,	- krav,	—	telet;	na	Gornje Štajersko
90 vola,	11 bikov,	90 krav,	— telet; Pred-
arlberško: 34 volov, 16 bikov, 52 krav, — telet; v Nemčijo: 8 volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 10 volov, 20 bikov, - krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 8 volov, 2 bika, 214 krav, — telet; na Češko: — volov, - bikov, 11 krav, — telet; v Moravsko: — volov, — bikov, - krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 74’ — do K 84.— (izjemoma K 88.—),	poltolsti od K 68.— do
K 72.—, suhi od K 56.— do K 66.— ; voli za pitanje od K 64.— do K 68.— ; klavne krave, tolste od K 56.— do K 70.—, poltolste od K 48.— do K 54. — , suhe od K 30.— do AT 46.— ; biki od K 56.— do K 70.—; dojne krave do 4. teleta od K 60.—, do K 70.—‘ črez 4. tele od K 48.— do K 58.— ; breje od K 46.— do K 62.— ; mlada živina od K 60.— do K 74.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od AT —.— do Al —.—
Sejm klavne živine dne 22. maja 1908. Zaklana živina:	696 telet, 1786 svinj,
40 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.00 do K 1.14; teleta la (izjemna cena) od K 1.16 do K 1.28; nemške mesne svinje od K 1.28 do K 1.32; nemške pitanske svinje od K 1.14 do K 1.22; ogrske pitanske svinje la od K do K ; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.16 do K 1.22; mesne svinje od K 1.14 do K 1.26 bošnjaške pitanske svinje, debele, od
K -.— do K ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K ; ovce od K —.76 do K —.88; kozlički in jagnjeta od K 5.— do K 7.—.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic bo letni inkramarBki sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.
Dne 9. junija pri Sv. Martinu**, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Marjeti*, okr. Maribor; v StraBu**, okr. Lipnica; v Marnbergu**; v Lučah**, okr. Arvež; v Mozirju**, okr. Goriyi-grad; v Laškem**; v Ljutomeru**; v Račah**, okr. Maribor; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni**; v Pilštajnu**, okr. Kozje; v Kapelah**, okr. Brežice; v Rogatcu*.
Dne 10. junija na Ptuju (sejem s ščeti-narji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*; v GroB-Kleinu (sejem z mlado živino), okr. Lipnica.
Dne 11. junija pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 12. junija pri Sv. Treh Kraljih**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.
Dne 13. junija v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Kozjem**; na Žigerčkem vrhu, okr. Sevnica; v Brežicah**; v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; pri Sv. Andražu v Slov. gor.**, okr. Ptuj.
Dne 14. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor., okr. Sv. Lenart v Slov. gor.
Dne 15. junija na Planini*, okr. Sevnica; v Arvežu (sejem z drobnico); pri Št. Vidu pri Ptuju**; v Zgornji Kostrivnici**, okr. Rogatec; pri Sv. Jurju**, okr. Celje; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Mozirji**, okr. Gornjigrad; v Lem-bachu*, okr. Maribor.
Dne 16. j unij a v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni.]
Dne 17. junija na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 19. junija pri Mali Nedelji*, okr. Ljutomer.
Dne 20. junija v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 21. junija v Marnbergu; v Studencih*, okr. Maribor; v Peklu*, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Tomažu (v Koračicih)**, okr. Ormož.
Anton £oschnigg
veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4
priporoča:
Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Zavoju! papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbaBov in zabojev. Bele in barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni zavoj v zvitkih za prošiljanje sadja, perotnine, grozdja, sira, nadalje Hofheimske in dunajske pase za lovljenje mrčesa, Um in naliman papir
v zvitkih za lovljenje gosenic.	40a—24
■&S> Vzorci in ceniki na razpolago.
Gospodje
naroGeoaoci
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.
Novo! Prekaša use sisteme.
Ia. tvrdkam se dajejo zastopstva v tu- in inozemstvu patentiranih novih aparatov za pokon-čevanje rastlinskih škodljivcev.
tudi za karbolinej
z dolgotrajnim curkom, samodelne, nahrbtne, vse z automati za regulacijo pritiska. 136a-5
Nechvilejev novi sistem in nova metoda prihrani mnogo dela, materijala in moči.
Cenike pošilja na zahtevo
F,rano Nechvile
tvornica za vinorejske, kletarske stroje in kovinske izdelke
Dunaj, YA MargaretenslraBe 98.1)
Stroj z% striženje ljudi
za 8, 7 in 10 mm rez, francoski sistem K 5 50; isti, ameriški sistem K 6'50; isti, „ldeal“, zelo močen, K 9 50. Stroj za striženje brade, francoski sistem, reže 1 mm, K 5'—; isti, zelo fin, ameriški sistem, reže */, mm, K 6-50.	226/08-W
Cene od Dnnaja. — Povzetje. — Kakovst zajamčena. --------- Oonllti fi-anlto. —
Alex. Balinih, Dunaj, III/3 Salesianergasse 8/G.
Pristen ie Thierryjev balzam
l0 z nunn kot vaMtveno znamko. Pošilja se najmanj 12 polo-zeleno lili IIU vičnih, 6 celih ali 1 patent-družinska steklonica 191a—13	za K 6*—. Zavoj prost.
Thierryjevo cenlifolijino mazilo
Najmanj se pošlje 2 dozi za K 8*00. Zavoj prost.
Povsodi priznano najboljša domača sredstva zoper želodčeve težave, zgago, krče, kašelj, sljuzavost, vnetje, rano, praske i. t. d. Naročilo ali nakaznica se naj naslovi na:
A.Thierry. lekarna „pri angelju varhn“, Pregrada pri Rogatcu
Dobi se tudi v mnogih lekarnah.
kateri stane funt SGTIICHTO-VEGAijMILA. več, se
tisočerno
povrne, ker SCHICHTOVO MII.0 ne najeda perila in
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku^ dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev
0©0@@000@00
Sdiidit-
217a—7
milo
Na celem svetu ni za fino perilo nič boljšega ko SCHICHTOVO MILO. Tudi je najcenejše. Pazite na vtisnjeno ime „SCHICHT“.
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „ Ley kam “ v Gradcu.