Št. 48 (1235)
NOVO MESTO
Leto XXIV četrtek,
28. novembra 1973
Odnos Slovenije do manj razvitih območij se spreminja na bolje. Napredek je viden, so 14. novembra ugotovili delegati slovenskih občin. Žal pa zakon ni prinesel rešitve vsem nerazvitim, ker se naslanja izključno na administrativne meje občin. Taka merila so prizadela tudi del manj razvitega Kozjanskega. O tem je spregovoril delegat brežiške občine Ivan Živič, čigar razpravo povzemamo.
vojnemu povprečju. Zaradi manjkajočih 0,9 odst. kmečkega prebivalstva Posavja tedaj niso uvrstili med nerazvite, s tem pa seveda še ni rečeno, da je območje tudi zares razvito.
Kozjansko je že pred leti spoznalo, da je za hitrejši razvoj nujna skupna akcija. Zato smo sprejeli dogovor o izdelavi dolgoročnega razvojnega osnutka, ki je zdaj napravljen in ki so ga podpisale občine Šmarje,
(Nadaljevanje na 4. str.)
STRUGE: STOLETNICA ŠOLE
Stoletnico šolstva v Strugah, 40. letnico dograditve sedanje šole in 30. letnico nove Jugoslavije so prisrčno proslavili v soboto, 24. novembra v Strugah. Ob tej priložnosti so razvili pionirski prapor, ki mu je botroval predstavnik podjetja Melamin Kočevje, Tone Kovačič. V pionirsko organizacijo so sprejeli 5 cicibanov. Na svečanosti je govoril sekretar občinske konference SZDL Kočevje Nace Kamičnik, v kulturnem delu sporeda pa je razen domačih šolarjev nastopila še vokalna skupina DOREMI iz Kočevja.
Požar v Celulozi
24. novembra ob 4. uri zjutraj je začelo goreti v tovarni celuloze in papirja v Krškem. Ogenj je izbruhnil na transporterju, na začetku obrata sekalnice. Ta,del tovarne je bil prejšnji dan v popravilu. Popoldne so ga vključili v pogon, ponoči pa ni obratoval.
Izvedenci za elektro stroko so ugotovili, da je začelo goreti zaradi kratkega stika na električnih kablih, ki so speljani vzdolž obrata. Ker je bila napeljava že zelo stara, se je toliko lažje vnela. Zgorel je transporter, ki je gumijast, vžagala pa se je tudi žagovina in drugi odpadki, ki se nabirajo v sekalnici. Skupno škodo so ocenili na 20 milijonov starih dinarjev.
Posledice požara so začeli odstranjevati že v soboto. Ker je od tega obrata odvisna celotna proizvodnja v tovarni, bo nekaj dni zastoj, vendar upajo, da bo delo kmalu normalno steklo.
Več o tem lahko preberete še ^na četrti strani.	.
Božidar Jakac: Tito govori na drugem zasedanju AVNOJ
Trideset let bo minilo jutri od zgodovinskega II. zasedanja A VNOJ v Jajcu. Vse naokrog so še divjali krvavi boji, ko so v tem malem bosenskem mestu položili temelje novi državi, zgrajeni na načelih bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti. Ko je delegatom govoril tovariš Tito, ga je Božidar Jakac narisal. (O tem, kako je znani slikar portretiral maršala Tita, več na 7. strani!) Tovariš Tito bo v Jajcu spregovoril tudi jutri, in sicer preživelim udeležencem II. zasedanja A VNOJ in drugim. Ta jubilej je hkrati pomemben mejnik v razvoju družbenoekonomskih odnosov pri nas, saj smo pred sprejemom nove ustave, s katero bomo še bolj uveljavili avnojska načela.
Ob dnevu republike želimo našim bralcem in naročnikom ter vsem delovnim ljudem na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju srečen in zadovoljen praznik.
„Gledajo nas s prijaznim očesom,“ je kratko rekel član Krkine ekipe pred sobotnim dvobojem z ekipo radovljiške Almire v javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino, ki so jo tokrat prenašali iz novomeškega Doma kulture. Njegov odgovor je veljal kolektivu, za katerega je tekmovala ekipa.
Po uvodnih akordih orkestra Mojmira Sepeta in popevki V naši gorici, ki jo je zapel Andrej Plevnik, sta vodstvo oddaje prevzela radijska in TV napovedovalca Borut Mencinger in Vili Vodopivec. Zenski del občinstva v dvorani je globoko vzdihnil, tekmujočima ekipama pa so se začela tresti kolena.
Pri prvem delu vprašanj je bila sreča bolj naklonjena ekipi Krke. Z znanjem o skoku v višino je Almira izenačila in takoj nato povedla z dvema točkama prednosti, ko je dobila vprašanje iz „Hamleta". Z Molierom so domačini nadoknadili zaostanek. Športna vprašanja so spet prinesla srečo tekmovalcem Almire. Takoj nato so Novomeščani zbrali točke z odgovori o nebesnih pojavih.	#
Po 30. vprašanju so vodih že s 13:10. Almira jih je dohitela in na koncu tesno zmagala s 16:15. Načelo „Ne menjaj konja, dokler zmaguje!”, se je obneslo. Radovljičani so prišli v Novo mesto z ekipo, ki je zmagovala že v prejšnjih oddajah Spoznavajmo svet in domovino
I.Z.
V	začetku tedna je prodrl od severa na Balkan hladen zrak, ki je povzročil sneženje po vsej Sloveniji. Največ snega je zapadlo v južni polovici Slovenije. Do konca tedna bomo še pod vplivom
hladnega zraka
Delo vseh organizacij RK v Sloveniji bo v prihodnjem letu usmerjeno na praznovanje 30-letnice obnove te organizacije ■ Priznanja
V VSAKO HIŠO: DOLENJSKI LIST!
Presenečenja!
V prvih treh dneh naše nove akcije smo dobili 38 novih naročnikov. Teden je bil kratek, tako da mnogi dostavljači do nedelje niso niti utegnili obiskati vseh svojih „strank“. Zato številka 38 za prvi teden ne pove mnogo. „Odprlo “ se bo v teh dneh in prihodnjih tednih. - Veseli smo bili dopisnice, ki nam jo je poslala tov. A. K. iz Dobove; takole nam piše:
„... 16 let sem bila naročnica Dolenjskega lista. Res ne vem, kaj mi je bilo letošnje poletje, da sem ga odpovedala. Zdaj pa skačem od ene do druge trafike ali knjižnice, da ga preberem. Prosim, TAKOJ mi ga spet pošiljajte! Priporočam se, če imate še kaj starih številk, ker mi prav pridejo tudi v službi..
Upamo in toplo želimo, da bi našli pot v vrste rednih bralcev domačega tednika spet vsi naši nekdanji naročniki! Pripravljamo precej prijetnih presenečenj. Zato verjemite spodnjemu vabilu: ne zamudite prihodnjih četrtkov.! Ne skačite iz trafike v trafiko!
Do konca 1973 ga bodo vsi novi naročniki dobivali brezplačno!
Naročilnico za vas ima vaš pismonoša
Ze prihodnji
četrtek ga boste lahko redno dobivali na svoj domači naslov,-ft-,družite se množici več kot 28.000 naročnikov našega lista'
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Delo vseh organizacij RK v Sloveniji bo v prihodnjem letu potekalo v znamenju proslave 30-letnice te humane organizacije. Osrednja republiška proslava bo v Gradcu v Beli krajini 16. junija prihodnje leto, v kraju in v dvorani, kjer so se 1944. leta med NOV zbrali aktivisti RK in postavili temelje za ponovno delovanje te organizacije.
Pri republiškem odboru RK je poseben odbor že izdelal približen program, ki pa ga bodo veijetno v sodelovanju in dogovoru z občinski-
telji RK, katerim bodo skupaj z najbolj aktivnimi delavci v organizacijah RK podelili posebna priznanja. Ob tej priložnosti bodo prodajali posebne značke RK, nalašč za to priložnost pa bodo izdelali tudi poštni žig.
Seveda bo slovenska organizacija RK ob tej priložnosti Beli krajini tudi pomagala. V Semiču so se dogovorili, da bo republiški odbor KK pomagal z denarjem pn nakupu kombija, ki bi prevažal učence iz oddaljenejših vasi in zaselkov okrog Gradca in Podzemlja, pri obnovi dvorane ter pri organizaciji predavanj o zdravstveni vzgoji.
B. PODOBNIK
SREČANJE MLADIH FARMACEVT OV
V	Šmaiješkili Toplicah so se včeraj zbrali na delovno konferenco mladi proizvajalci jugoslovanske farmacevtske industrije. Prvi danjim je potekel v znamenju izmenjave delovnih in organizacijskih nalog kot izkušenj, danes dopoldne pa si bodo ogledah tovarno KRKO. Popoldne bodo nadaljevali delo in ga sklenili na dan republike, 29. novembra dopoldne.
KOČEVJE:
NOVI PIONIRJI
Na osnovni šoli v Kočevju so 24. novembra svečano sprejeli v pionirsko organizacijo 165 cicibanov. Ob tej priložnosti je bila tudi proslava dneva republike. Novim pionirjem so podelili pionirske značke, rutke in kape ter jih pogostili.
„Ljudska oblast in socialistična demokracija4*. Razstavo s tem naslovom, posvečeno 30-obletnici drugega zasedanja AVNOJ, so te dni odprli v domu JNA v Novem mestu. (Foto: S. Mikulan)
'Tflfnf] rv's]T7~| 1 iTnTrJ
i * I i -Hr !"Hr \ H-y fp)f i l\ i libi) i_i
„V Posavju smo že ob sprejetju zakona menili, da občinske meje
niso prava ijnerila, žal, pa tedaj ^a drugačno rešitev nismo imeli argumentov. Meje sevniške, krške in brežiške občine vključujejo del Kozjanskega, zato smo bili ob sprejemanju zakona zelo aktivni. Zavedali smo se, da nam lastni napori in sredstva ne bodo zadostovali za hitrejše približevanje slovenskemu raz-
KOČEVJE - Včeraj zvečer so s svečano akademijo v Šeško-vem domu počastili 30-letnico rojstva nove Jugoslavije.
RIBNICA - Na včerajšnji seji občinske skupščine so imenovali za novega komandirja postaje milice Ivana Gradiča, ker je dosedanji komandant Edo Kuco-van odšel na novo službeno dolžnost.
VINICA - Danes bodo na Vinici uradno odprli novo tovarno novomeškega Novoteksa. V njej se bo zaposlilo okrog 300 delavcev, med katerimi bo največ domačinov, ki so nove tovarne seveda najbolj veseli, saj bodo v njej našli delo, ki so ga morali doslej iskati v drugih krajih, v tujini ali pa so bili brez njega.
RIBNICA - INLES je predvčerajšnjim odprl v prostorih železniške postaje novo prodajno skladišče stavbnega pohištva.
Ivan Živič — delegat brežiške občine
Krka le za las ob zmago
V oddaji Spoznavajmo svet in domovino boljša »Almira«. »Ne menjaj konja, dokler zmaguje!«
DBH NOVOMESTO
JE VAŠA BANKA
Gradac: praznik človečnosti
mi odbori RK iz dolenjskih občin še dopolnili. V Semiču bodo omenjene občine pripravile tudi kulturni del proslave v Gradcu.
Po doslej izdelanem programu proslave naj bi bila 16. junija prihodnje leto ob 9. uri v Gradcu v dvorani, ki jo bodo preuredili, slavnostna seja republiškega odbora RK, ki se je bodo udeležili medvojni ustanovi-
• * • • ' : , - - ; ' '
*
*r<im * ? *y b f *91111 k i i i«Xii i ® /ivjtbr
tedenski
mozaik
Mnogi so že mislili, da je obdobje, ko so se ugrabitve letal in ljudi vrstile kot na dobro namazanem tekočem traku, mimo... pa so se očitno hudo zmotili, kajti včeraj zjutraj se je med poletom iz Amsterdama v New Delhi začela nova drama v zraku. Dvanajst arabskih komandosov je namreč ugrabilo boeing 747, znan po imenu jumbo-jet, v katerem je bilo okoli 280 potnikov in dvanajst članov posadke. Zakaj so to storili in kaj hočejo, je v tem trenutku še nejasno, jasno pa je, da so ugrabitelji, ki so se predstavili kot predstavniki neke skrajne palestinske organizacije, s tem dejanjem močno škodovali pravični stvari, za katero se Palestinci zavzemajo. Svet je namreč že zdavnaj odločno zavrgel ugrabitve letal in podobne teroristične napade kot sredstvo za dosego političnih ciljev, pa naj bodo le-ti še tako pravični. Po zadnjih informacijah so ugrabitelji, ki so prisilili letalo, da je iznad Indije poletelo nazaj proti Cipru, kjer je pristalo, poletelo in znova pristalo v libijskem mestu Tripolisu, kjer so mu napolnili tanke, da se je znova dvignilo - pripravljeni na pogajanja... negotova je usoda 300 ljudi zaradi nepremišljene akcije dvanajsterice...
Če pa za trenutek spremenimo področje našega zanimanja, se bomo nemara malce sprostili od sicer zanimivih, toda ne vselej prijetnih novic, ki prihajajo na Zemljo zdaj od tu, zdaj od tam: v vesolju, kjer takih skrbi na srečo za zdaj še ni, se dogajajo zanimive reči. Pozabimo na prihod slavnega kometa Kohou-tek, ki bo menda tam sredi januarja dobro viden tudi na našem nebu, in se ozrimo proti Jupitru, od koder je ameriška vesoljska ladja že začela pošiljati prve fotografije. Na njih je več presenetljvih podrobnosti, predvsem pa tista, ki prikazuje skrivnostno „rdečo pčgo‘\ veliko za deset Zemelj. Kaj naj bi ta predstaljala, še ne vedo... spet novo odkritje... ?
Kako nadoknaditi zamudo
So možnosti, da do konca 1975 nadomestimo planski zaostanek - Kako do višje stopnje rasti?
V javnost so prišle prve ocene razprav o možnostih gospodarskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu. V vrsti nalog izstopa nujno večja stopnja gospodarske rasti, kot smo jo dosegli v letu 1972 in letos. Le hitrejša rast proizvodnje ob stalnih naporih za povečanje produktivnosti dela lahko prinaša večji dohodek, več sredstev za razvoj ter za osebni in družbeni standard. Prav glede stopnja rasti pa smo v zadnjih dveh letih najbolj zaostali za predvidevanji družbenega plana za obdobje 1971—75.
V Sloveniji smo za to obdobje planirali za dobrih 7 odst.
večji družbeni proizvod za vsako leto. Le v 1971. letu smo ta odstotek realizirali in celo presegli - povečali smo družbeni proizvod za 9 odst.; lani za 6,7 odst, letos pa ga bomo v •najboljšem primeru samo za 6,5 odst. V Jugoslaviji računamo letos samo s 5-odstotno stopnjo rasti. Tudi pri tem skromnem povečanju proizvodnje je delež produktivnosti dela preskro-
TELEGRAMI
NEW DELHI - Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev je prispel včeraj na 5-dnevni uradni obisk v Indijo. Sovjetskega gosta so sprejeli izredno slovesno in prisrčno, kar je v skladu z indijskimi pričakovanji, da bodo razgovori Brežnjeva z Indiro Gandhi pomenili novo poglavje v zgodovini odnosov med obema državama.
PARIZ - Zahodnonemški kancler Willy Brandt je dopotoval v Pariz na dvodnevne razgovore s francoskim predsednikom Georgesom Pompidoujem. Menijo, da se državnika pogovarjata predvsem o energetski krizi.
men. V Sloveniji se bo letos produktivnost v družbenem sektorju povečala predvidoma za blizu 4 odst., v Jugoslaviji pa za 2,5 odst.
Skratka, v prihodnjem letu je nujno to upadajočo krivuljo stopnje rasti znova preusmeriti navzgor. Poleg prizadevanj za večjo delovno storilnost, nižje proizvodne stroške in predvsem boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti je nujno še bolj strmo kot to velja za rast družbenega proizvoda pospešiti dvig krivulje rasti gospodarskih naložb. Tako skromnega njihovega napredka kot v letošnjem letu - samo za 2 % — že dolgo nismo imeli. Ob tem pa je zanimivo, da ni primanjkovalo denarja za negospodarske naložbe, ki strmo naraščajo. Če hočemo hitreje povečevati proizvodnjo, potem bomo morali stopnjo rasti gospodarskih investicij v prihodnjem letu vsaj početveriti.
Kje vzeti denar, je naslednje vprašanje. Menimo, da lahko računamo na nadaljnjo krepitev
■vv*y^^;.;vvw
RIM — Nafta postaja vsak dan bolj pomembno gorivo, na žalost pa v mnogih državah tudi vsak dan1 bolj redko. Arabske države-proizvajalke nafte so sicer preklicale bojkot nekaterih zahodnoevropskih držav (ta še vedno velja za ZDA in Nizozemsko) toda skrbi zaradi preskrbe s to dragoceno tekočino niso zato nič manjše. Skoraj vse države so uvedle take ali drugačne omejitve, med katerimi velja predvsem omeniti prepoved uporabe zasebnih avtomobilov med nedeljami in sobotami, omejeno hitrost na cestah med delavniki, ugasnjene reklame, zmanjšano število letalskih poletov, manjšo razsvetljenost ulic in trgov itd. Predvsem pa so seveda močno pridobila na veljavi ,.stara** prevozna sredstva kot so konjske vprege, kolesa in podobno. Na diki: iz Rima poročajo o rekordni prodaji dvokoles zaradi omejitev uporabe goriva. (Tdefoto: UPI)
Iz zadnjega PAVLIHE
' fifiZP/S
DEL 0VN£6fi AteSTA
9
— Hm, testiranje znanja je bilo precej nenavadno!
likvidnosti v gospodarstvu, na ukinitev garancijskih depozitov za uvoz industrijske opreme in na nekaj večje izkoriščanje tujih kreditov. Svoj delež morajo prispevati tudi družbeni dogovori o oskrbi z energijo, o povečanju surovinskih zmogljivosti ter o pospešitvi turizma in prometa.
Za večjo prodornost gospodarstva v prihodnjem letu je nujno pravočasno poznati pogoje poslovanja. Glede tega lahko začetek razprav o načrtih za prihodnje leto ocenimo že za dokaj jasen. Namreč — računati moramo, da bo letošnji postopek o proračunih in bilancah nekaj daljši, predvsem glede sredstev in financiranja samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1974. Zato je treba pohiteti, čeprav si ni mogoče zamišljati, da prvo leto dejansko samoupravnega odločanja o financiranju splošne in skupne porabe, ki v veliki meri kroji razmere gospodarjenja, ne bomo naleteli na težave.
ANTON KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
I
Teža razprav v naših predstavniških telesih se v teh dneh — kot smo imeli priložnost ugotoviti že prejšnji teden na tem mestu — suče predvsem okrog zelo pomembnih razčlemb: gre za ugotovitev, kako poteka uresničevanje srednjeročnega načrta razvoja (začrtanega v okvirih let od 1971 do 1975), sočasno s tem pa seveda to, kako smo ta družbeno ekonomski razvojni načrt uspeli uresničevati v letu, ki se sedaj že tako rekoč izteka. To so bistvena vprašanja - od njih je namreč odvisno, kakšne neposredne cilje si lahko zastavimo (oziroma si jih moramo zastaviti) za leto, kije pred nami.
V začetku prejšnjega tedna (minuli torek) je o teh vprašanjih razpravljalo predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ter je ocenilo (kar so pravzaprav zelo pereče ocene), da na mnogih področjih občutno zamujamo pri uresničevanju nalog iz omenjenega srednjeročnega načrta. Posebej zaostajamo — kot je v uvodnem govoru dejal sekretar tega sveta Maijan Rožič — pri uresničevanju politike življenjske ravni, stanovanjske gradnje, in pri povečevanju storilnosti. Zaostajamo tudi pri odpravljanju inflacije — kar še posebno občutijo ljudje z najnižjimi osebnimi dohodki, saj se jim življenje nenehno draži.
Resda smo srednjeročni razvojni načrt sprejeli s precejšnjo zamudo (inje že to eden od vzrokov, da z njegovim uresničevanjem precej zamujamo), vendar to ni poglavitno; del njegovih ciljev je še vse preveč nedodelan, pa z njegovim uresničevanjem gotovo ne moremo biti zadovoljni - čeprav je hkrati tudi res, da^smo glede razvoja marsikaj le uspeli narediti. Gospodarstvo ima sedaj pred seboj še dve leti, da nadomesti tisto, kar smo zamudili v minulih letih. To seveda ne bo lahko: v srednjeročnem načrtu smo zapisali, naj bi povprečni dohodek na prebivalca v državi znašal 1975. leta 1.000 dolarjev — in če se bomo zares potrudili, nam bo uspelo
vsaj to, da bo to povprečje tedaj doseglo 950 dolarjev na prebivalca.
Na omenjeni seji sveta ZSJ so posebej poudarili, da ne moremo več zaščitniško obravnavati življenjske ravni, saj se na teh temeljih oblikujejo nesprejemljivi „skrbniški4* družbeni odnosi. Politika življenjske ravni mora postati gonilo gospodarjenja in faktor socialne varnosti delavcev. Brez tega razvojnega načrta pač ne bo mogoče uresničiti.
Prva skrb: gospodarska rast
ka, brez povečanja storilnosti in dohodka pa ni mogoče zaustaviti niti inflacije cen niti višanja življenjskih stroškov. In če sklepamo: brez tega ni mogoče uspešno, uresničiti niti začrtane politike zaposlovanja niti doseči krepitve materialne baze samoupravljanja.
Zvezni poslanci so bili v svoji razpravi močno kritični — čeravno niso oporekali stališču ZIS, češ da okvirnih ciljev sprejetega razvojnega načrta za srednjeročno obdobje ne kaže spreminjati, pač pa da jih bo treba hitreje uresničevati, še posebno, kar se tiče povsem konkretnih razvojnih ciljev in nalog. Tu so bila omenjena predvsem razvojna vprašanja energetike, metalurgije, bazične industrije, surovin in kmetijstva — saj se nam tu problemi gospodarske strukture nenehno zaostrujejo.
V zvezi s temi ugotovitvami je naravnana tudi resolucija o temenih družbeno ekonomskega razvoja za prihodnje leto - osnutek te resolucije je ZIS na yvoji seji prejšnji teden že obravnaval in ga sprejel. V tem dokumentu je posebej poudarjeno, da se moramo v prihodnjem letu zavzemati za po-
3ješitev skupne gospodarske rasti - tako da bo ružbeni proizvod najmanj za 6 % večji kakor letos — pa tudi za to, da bi se stopnja te rasti kar najbolj približala začrtani, kot je predvidena v srednjeročnem načrtu (to pa je, kot se spominjamo, povprečna letna rast za 7,5 %). Tudi ta resolucija poudarja, da je najpomembnejše za uresničevanje tega cilja to, da prihodnje leto bistveno izboljšamo storilnost in da dosežemo uspešnejše gospodarjenje.
Prejšnji teden je bilo na Bledu tridnevno posvetovanje o izboljšanju kmetijske proizvodnje' in o rezultatih, ki smo jih v tem pogledu dosegli na zasebnih kmetij s tv ih v Slovenci. Mnenja, izoblikovana na tem posvetovanju, bodo nedvomno precej prispevala tudi k oblikovanju vse jugoslovanke Kmetijske politike. Ob tem posebej omenimo eno od mnenj, ki je bilo poudarjeno - in to je, da bi moralo uživati kmetijstvo posebno družbeno zaščito na vseh ravneh tako v proizvodnem kot v razvojnem pogledu. Na zvezni ravni - je bilo rečeno - bi se morala ta zaščita odražati pri usmerjanju trga (posebej s sistemom zaščitnih cen itd.), na republiški in občinski ravni pa bi morali z zakonodajo uveljaviti ustrezen ekonomski sistem, zlasti glede združevanja kmetov, financiranja proizvodnje, .davčne in zemljiške politike itd.
Enako kritično je potekalo tudi zasedanje zborov zvezne skupščine prejšnji teden (v četrtek), ko je bilo na dnevnem redu vprašanje uresničevanja srednjeročnega družbenega razvojnega načrta. Nadaljnji potek uresničevanja tega načrta bo usodno odvisen od tega, koliko bolje in več bomo delali ter povečali dohodek - je v svojem ekspozeju med drugim poudaril član ZIS in direktor zveznega zavoda za plan dr. Borislav Jovič. Hitrejše večanje življenjske ravni lahko uresničimo samo s hitrejšo rastjo proizvodnje in dohod-
tedenski lunanjepoHtični pregled
Nov udar v Grčiji, začetek arabskega sestanka na vrhu v Alžiru in odhod libijskega voditelja po končanem obisku v Jugoslaviji bodo osrednje teme današnjega komentarja. Podrobnosti:
UDAR V GRČIJI: generali so zamenjali civiliste, ki so zamenjali polkovnike — to bi bila nemara najkrajša možna označitev tega, kar seje predvčerajšnjim zjutraj zgodilo v grški prestolnici.
Civilna vl§da nekdanjega polkovnika Papadopulosa, ki je preživela minuli teden resno krizo zaradi demonstracij študentov iz delavcev, je padla pod tanki grške vojske, ki je izvedla nov državni udar v Grčiji — drugi po letu 1967.
Prva poročila so še preskopa, da bi si bilo mogoče ustvariti temeljitejšo podobo stanja. Tisto, kar je znanega, dovoljuje sklepanje, da so to pot prišli na oblast skrajni desničarji, vojaške osebnosti, ki se niso strinjale že z najmanjšo možno mero svoboščin Papadopuloso-vega režima.
Državni udar je izvedla skupina visokih častnikov, ki jih je vodil malo znani general Fedon Gizikis. Ta je že prisegel kot predsednik republike, predsednik vlade pa je postal Agroco-pulos, ki je bil v strmoglavljeni vladi finančni minister.
Nov vojaški režim je sporočil, da je izvedel državni udar zato, da bi privedel Grčijo v mirnejše vode — toda to je skoraj natanko isto geslo, s katerim so 21. aprila 1967 med tedanjim državnim udarom grški polkovniki prišli na oblast.
Novi oblastniki bodo nemara res zagotovili mirnejše ozračje, toda to bo tako samo na videz. Pomeni namreč, da na grških ulicah sicer ne bo več političnih demonstracij, vendar pa ne zato, ker bi ne bilo nezadovoljnih, marveč zato, ker nezadovoljni svojega nezadovoljstva ne bodo smeli pokazati.
Podrobneje bo mogoče o najnovejših razmerah v sosednji deželi povedati prihodnjič. Kar je znanega sedaj, obeta grškemu ljudstvu samo še več tega, kar je v zadnjih nekaj letih dodobra okusilo ... namreč diktaturo in policijsko prisilo.
ARABSKI VRH. predsedniki republike, emirji, kralji in šejki, ki so se zbrali v Alžiru na šestem arabskem sestanku na vrhu, imajo na konferenčnih mizah Palače narodov v Alžiru kopico vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti.
Predvsem bodo morali poiskati kar se da konkretna skupna stališča do rešitve bližnje-
vzhodne krize, bolje rečeno do začetka mirovnih pogajanj z Izraelom. Ta naj bi se začela v Ženevi 18. decembra letos. Potem je tu še nafta kot skupno in zelo učinkovito orožje arabske stvari in v sklopu vsega tega, pa
Znova
udar
O v“"*
v Grčiji
torej tudi najtesneje povezano z vsem, vprašanje Palestincev.
Kakršnekoli ocene bi bile v tem trenutku, ko se je arab&i vrh komaj dobro začel, kajpak skrajno preuranjene. Na sestanku ne sodelujeta Irak in Libija, doma pa je ostal tudi jordanski kralj Husein, ki je poslal le svojega namestnika.
Nedvomno bo osvoboditev zasedenega ozemlja prevladujoča tema, pri čemer pa je treba reči, da obstajajo glede tega, namreč glede konkretnih poti do tega cilja, nekatere razlike v stališčih. Alžirski sestanek naj bi jih odpravil, ali pa vsaj zmanjšal na najmanjšo možno mero.
TITO OBIŠČE LIBUO obisk libijskega voditelja Moa-merja Gadafija v Jugoslaviji se je končal z vrsto konkretnih sklepov, ki bodo pomembno vplivali na sodelovanje med obema državama. To velja za' gospodarsko, kulturno in neka-' tera druga področja.
To je zapisano v uradnem sporočilu ob koncu obiska, med katerim jg z»ed drucijr predsednik T^o sprejel pova bilo, da obi?^ Libijo. Datum obiska bodr> določili kasneje kot je to v r.avadj ob podobnih priložnostih
FHNOM PE;nh - Na kamboških bojiščih so eiJote Sihanuku zvestih sil izvedle v^g močnih napadov na Lon NolovPe siie q hudih bojih poročajo tud j i2 južnega Vietnama, kjer je od podpisa mirovnega sporazuma parijo na obeh straneh že več k°t 10^000 ljudi.
BUKAREŠTA - V romunski pre-stoltiici se je začela druga evropska konjFerenca ministrov za izobraževanje'' MinisUi bodo med dvodnevnim sestankom razpravljali o strukturi, programu in metodah visokošolskega študija.
p nmmz f r
Učenci osnovne šole Kočevje so se pred kratkim začeli ukvarjati z raketarstvom. Pri prvem poizkusu pretekli teden je izstrelitev uspela in je vrh rakete pristal na drugi strani Rinže, drugi poizkus pa se je ponesrečil. (Foto: J. Primc)
Kmet Kramar z Velikega Obreža je pripeljal v trgovino s sadjem in zelenjavo v Brežicah naprodaj voz zelja, kjer so mu odšteli po dinar za kilogram. „Zelje je letos lepo in tudi dobro, kar pa je odvisno od tega, s čim je zabeljeno,“ seje pošalil Kramar. (Foto: Jožica Teppey)
Drenažno podlago za nogometno igrišče pri osnovni šoli v Stopičah so delali v sredo (21. novembra) učenci osnovne šole. Gotovo bodo znali ceniti vrednost tega športnega objekta, saj bo v njem vgrajen tudi njihov trud. (Foto: fotokrožek šole)
Ob zadnjih poplavah je Mirna močno zdelala jez v Boštanju, uničujoča moč vode pa je še na delu, ker se nihče ne spomni, da bi dvignil zapornice in zmanjšal pritisk vode na to, kar je še osta-
lo.	V nevarnosti je tudi kopališče, ki so ga uredili lani. (Foto: Železnik)
SMRTNA KAZEN ZA GOSPODARSKI KRIMINAL
V	mednarodnem poslovnem svetu je te dni močno završalo, ko se je zvedelo, da so v Romuniji zaradi sprejemanja podkupnine obsodili na smrt vodjo oddelka v industrijski centrali za kmetijske stroje. Obtoženi je priznal, da je od inozemskih poslovnih partnerjev prejel darila in podkupnine v skupni vrednosti 2 milijona lejev in državi skupno povzročil za 4 milijone lejev škode. Obsojeni je bil tako strogo kaznovan „zaradi izdaje interesov domovine“. Podobno so v preteklosti že izvršili nekaj smrtnih obsodb nad raznimi špekulanti in dobičkaiji v Sovjetski zvezi. (Iz Gospodarskega vestnika)
V	/
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so pripeljali 608 prašičev, Prodali so jih 369 po cenah 380 -480 din za prašiče v starosti od 6 do 12 tednov, in po 490 - 700 din za prašiče v starosti od 3 do 6 mesecev. Kupci so bili v glavnem iz drugih občin.
BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali 548 prašičev. Prodali so jih 402 po 26 din za kilogram žive teže za prašiče stare do 3 mesece, in po 20 din za prašiče stare nad 3 mesece.
»Zasluženo« v potu tujega obraza
Znano je, da skuša mnogo delovnih organizacij in posameznikov izigrati določila o cenah in pride zato navzkriž s tržno inšpekcijo. Ker pa spoznavajo, da s cenami ne gre, poskušajo priti do večjega zaslužka skozi druge špranje.
Taka špranja je kvaliteta blaga. Medobčinska inšpekcijska služba v Novem mestu ugo' tavlja, kot poroča njen vodja Franc Kotnik, da so vse pogostejše primeri, ko se kakovost izdelka slabša — cena pa seveda ostaja ista. To je pridobitna mahinacija, ki ne sme ostati
Franc Kotnik: ,.Manjka nam šest inšpektoijev; gradbene, cestne, vodnogospodarske inšpekcije sploh nimamo“.
nekaznovana. Salomon je pred stoletji modro rekel: Kdor pa hiti, da obogati, ne bo brez kazni.
Kazen pa pogoltnost zasluži tudi zaradi tega, ker je škodljiva
Kmetijski kotiček
Vrt je hvaležen gnojenju
Ob cenah zelenjave, ki se vzpenjajo iz leta v leto, je imeti lasten vrt pravi blagoslov za gospodinjstvo. Pa tudi sicer postaja vrtnarstvo za mestnega človeka priljubljena oblika sprostitve po duševnem delu, hkrati pa je še pridobitno. Kako kbrist povečati, o tem govori prispevek, namenjen predvsem gnojenju na vrtu
Ker večino zelenjadnic okopavamo, na vrtu ne moremo brez hlevskega gnoja. Računamo lahko, da je treba dati vrtni zemlji vsaj 4 stote gnoja na ar, še bolje pa več. Priporočljivo je ta gnoj dodajati zemlji vsako drugo leto; tako dosežemo najboljši učinek. Za težje zemlje je boljši nedozorel gnoj, ki ga zakopljemo v zemljo že jeseni, za lažjo zemljo pa je ustreznejši preperel gnoj, dodan zemlji spomladi.
Zelo različne so potrebe posameznih vrst vrtnih rastlin. Najbolj zahtevne so kapusnice, zlasti pozno zelje, zatem paprika, por, paradižnik. Srednje zahtevne so kumare, korenje, redkev, glavnata solata, najmanj pa stročnice, ki se v glavnem same preskrbujejo s dušikom. Hlevski gnoj sam običajno ne zadošča, zato je vrt dobro posipati z umetnimi gnojili. Prav gnojiti s fosfornimi in kalijevimi gnojili ni težko, drugače pa je z dušični-nii, pri katerih je treba misliti na potrebe posameznih vrtnih 5 rastlin.
Da ne bi delali napak, izdelujejo tovarne umetnih gnojil mešanice, ki vsebujejo v primernem sorazmerju vsa potrebna gnojila, Pa tudi tako imenovane sledovne elemente, nujne za dobro rast. Znano gnojilo je nitrofoskal special.
Koliko umetnih gnojil dati posameznim vrstam vrtnih rastlin, Pove naslednje priporočilo. Najbolj zahtevne naj dobijo pribli-zno 12 kg mešanega gnojila na ar, rastline iz druge skupine Ikorenčnice) 8 kg, one iz tretje pa štiri. Najbolj zahtev in je treba dati tudi hlevski gnoj ali kompost. Naslednje leto naj jim s edijo rastline, ki neposredno gnojenje težje prenašajo ali pa ga sP*oh ne.
Inž. M. L.
—	celo zdravju ljudi. Tov. Kotnik je navedel primer gostilničarja, ki je v istem olju pekel krompir in zrezke tako dolgo, da je bilo še najbolj podobno izrabljenemu strojnemu olju. S tem je zaslužil — reci in piši — 18.000 novih dinarjev. Kako pa so tisto olje, žarko, delno razkrojeno, prenašali želodci, ni znano. Posledice se še lahko pokažejo, če ne prej pa v starosti, ko je treba plačati dolg za take in podobne „ne-zmernosti“.
Kot rečeno, ljudje poskušajo na različne načine priti do lažjega zaslužka in večjega dohodka. Inšpekcijo čaka dosti dela, žal pa ni dovolj strokovnjakov, ki bi hoteli opravljati ta nehvaležni posel. Napol v prazno je že nekajkrat izzvenel poziv odgovornih za inšpekcijsko službo, da mora družba tej službi posvetiti več pozornosti. Če je ne bo, bo ostalo še več možnosti za goljufije, to je očitno.
M. L.
Za varnost na stara leta ...
Enaki delavcem
f*rvi korak je že storjen: Slovenija je kot prva republika uvedla starostno zavarovanje kmetov. Zdaj je na vrsti drug korak: v javnosti je predlog, da se lahko tudi kmetje-koope-ranti pokojninsko in invalidsko zavarujejo in se povsem izenačijo z delavci.
Novi odnos se uveljavi s posebno pogodbo. Predpis, ki določa pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, pravi, da je tako zavarovanje prostovoljno, vezano pa je na kooperacijski odnos in dohodek, ki ga kmet z njim ustvari. Drugače povedano: kmet mora pogodbeno sodelovati s kmetijsko organizacijo, iz tega sodelovanja pa ustvariti vsaj toliko čistega dohodka, kot znaša zajamčeni osebni dohodek delavca v tistem letu. Za letos je določeno, da je to 1.000 dinaijev.
Ko bo imel kmet 20 let pokojninske dobe (leta lahko tudi dokupi) in ko bo star 60 let, se lahko upokoji, pravi nadalje zakon. Kot je pokazal razgovor, ki gaje priredila kmetijska sekcija pri SZDL Novo mesto, so še nekatere nerazčiščene stvari, pa tudi dileme - zlasti glede plačevanja prispevkov - ki jih bo treba urediti tako, da bodo za kmete-kooperante sprejemljive.
Novost je treba kmetovalcem dobro obrazložiti, saj je v ljudeh mnogo nezaupanja in bojazni. Spomnimo naj kako si je zavarovanje utiralo pot v obrtništvo. Nekaj podobnega bi kazalo uveljaviti v kmetijstvu, čeprav bodo tu težave mnogo večje, uspeh pa zato hvaležnejši.
Prvii nad 10.000
Novomeška industrija je letos prvič dosegla 10.000 zaposlenih. Ob koncu oktobra je bilo v industrijskih podjetjih zaposlenih 10.641 ljudi. To je za 7 odstotkov ali za 720 delavcev več kot lani.
Največ novincev je dobilo kruh v Novoteksu - 350. V tovarni zdravil Krka so sprejeli na novo 130 ljudi, v Labodu 48, Novolesu 43 in v Industriji obutve 37.
Takšen porast števila zaposlenih je v skladu s predvidevanji. Opaziti je, da je pritisk na industrijo nekoli-kanj močnejši kot na druge dejavnosti. Res je tudi, da so v marsikaterem industrijskem podjetju sprejeli nove delovne moči zaradi razširjene dejavnosti.
Število vseh zaposlenih v novomeški občini je preseglo 18.000. Podatek pove, da spada ta občina med tiste, kjer je zaposlenost nad slovenskim povprečjem. Domačih rezerv delovne sile ni več ali pa so tako majhne, da v prihodnje ni računati na pritisk na delovna mesta. To
kažejo tudi podatki Komunalnega zavoda za zaposlovanje za novomeško območje.
Ženske le za v kuhinjo, delo, garanje ...?
Le za kuhinjo?
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je imel sredi novembra plenum, na katerem so imenovali svoje predstavnike ali delegate za 11 različnih dogodkov oziroma forumov.
Takole je bilo: pet predstavnikov so imenovali v odbor za pripravo proslave ob 50. obletnici borbe delavcev proti ORJUNI. Tri člane so izvolili v komisijo, ki se sporazumeva o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke; izvolili so člane in namestnika v odbor za programiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva pri Raziskovalni skupnosti Slovenije v Ljubljani; imenova-
li	so predstavnika v izdajateljski svet za založniško dejavnost pri Skupnosti slovenskih občin; dvignili so roke za predstavnika komisije za vlaganje tujega kapitala pri Gospodarski zbornici Slovenije; izvolili so 10-člansko delegacijo, ki se bo udeležila zasedanja skupščine protialkoholne dejavnosti; dogovorili so se za predstavnika v svet za telesno kulturo pri republiški konferenci SZDL; izvolili so dva delegata za proslavo ob 30. obletnici zasedanja AVNOJ itd. Skratka: izvolili so 28 ljudi.
Povsod, ampak zares povsod, so izvolili samo moške. O, pač, bila je ena izjema: za skupščino protialkoholne dejavnosti so dali v delegacijo tudi pet žensk. Kot da niso našli še pet navdušenih protialkoholikov!
%
TIMUMTIVNfl
urnim
KARIKATURA — Mazanje smo malce zanemarili...!
(Karikatura: Marjan Bregar)
čredno je
•••
Premog je ponovno postal „črno zlato“ Nemajhno število kupcev se je vrnilo k njemu. Rudarje v tem času zasipljejo s telegrami, prošnjami, apeli in zahtevami za povečano dobavo rjavega premoga in lignita. Prejšnja leta ni bilo tako.
Čeprav je to izredna priložnost za rudnike in rudarje, ki so se že doslej večkrat izkazali kot rešitelji ob energetskih križali, so vendarle možnosti, da bi to priložnost izkoristili, omejene. Zdaj namreč zahtevajo potrošniki veliko več premoga različnih vrst. Tradicionalnim porabnikom se je pridružila slovenska in hrvatska industrija, pa tudi trgovska mreža iz drugih krajev države. Povečane so zahteve termoelektrarn, ki želijo ublažiti pomanjkanje električnega toka.
Stari sijaj
S svoje strani so se rudniki dobro organizirali in vlagajo velike napore, da bi nakopali čimveč, toda sodeč po vsakodnevnih informacijah v tisku, zadovoljujejo premogovniki komaj dobro tretjino vseh zahtev. Premogovniki obratujejo tudi ob nedeljah. To delo se seveda plačuje več kot sicer, zato morajo termoelektrarne priznati „nedeljskemu premogu\ višjo ceno. Ponekod je ta dogovor že dosežen in se uresničuje.
Pomanjkanju rudarjev, sorazmerno nizkim cenam premoga ter živčnosti, ki vlada na tržišču, se je pridružilo še pomanjkanje vagonov. V petih delovnih dneh sta dva dneva, ko zadostuje vagonov le za eno izmeno. Zagato poskušajo reševati s kamionskimi prevozi, vendar to še ni dovolj. Rudarje skrbi napoved, da bo pomanjkanje vagonov trajalo še do srede januarja prihodnjega leta. Odgovorni že ukrepajo, da bi kriza vagonov oskrbo s premogom čim manj prizadela. Pričakujemo, da se bodo ta prizadevanja pokazala tudi v družbe-no-ekonomski resoluciji za prihodnje leto, kot tudi v razvojnih načrtih Energetska kriza nas je dovolj izučila.
inž. R. KOMUENOVIČ
V	NAPOTO TOGE OBČINSKE MEJE
(Nadaljevanjs s 1. str.)
Šentjur, Laško, Sevnica, Krško in Brežice. Prav ta osnutek Kozjanskega pa izpodbija trditev, da manj razvitega območja ni mogoče določiti mimo občinskih meja. Razkriva nam, da je v sedanjem zakonu o manj razvitih območjih napačna izključna usmerjenost na administrativne meje občin, pa tudi uporaba povprečnih kazalcev.
Po tej študiji je Kozjansko opredeljeno tako, da obsega za 11.635 ha več površin kot sedanji manj razviti občini Šentjur in Šmarje pri Jelšah in da ima tako povečana površina za 6.351 prebivalcev manj. Brežiška občina ima na Kozjanskem 34,4 odst. površin in 6.848 prebivalcev, krška 21,5 odst. površin in 3952 prebivalcev, sevniška 30,9 odst. površin in 3948 prebivalcev ter laška 46 odst. površin in 4580 prebivalcev.
V	razvojnem osnutku Kozjanskega šteje to območje 41.145 prebivalcev na 75.628 ha površine, zakon o manj razvitih pa govori o 47.491 prebivalcih in 63.975 ha ozemlja.
Zaradi tega se vsiljuje vprašanje, ali vztrajanje pri črki zakona ne pomeni zavore za tesnejše medobčinsko sodelovanje in povezovanje. Skladen razvoj Slovenije zahteva, naj območja enakomerno napredujejo, zato tem ciljem ne bi smele biti napoti občinske meje“.
J.T.
VW SERVIS
Tudi pri nas je v rabi že precej vozil znamke Volkswagen, ki jih dobro leto dni izdeluje nova tovarna v Sarajevu. Zastopniki teh vozil imajo zdaj na voljo servis z ustrezno opremo in usposobljenimi strokovnjaki. Servis je odprl v Novem mestu Zavod za požarno varnost v gasilskem domu. Pet avtomehanikov je bilo na strokovnem usposabljanju v tovarni v Sarajevu. V servisu imajo na zalogi tudi dovolj rezervnih delov za vozila Wo1kswagen.
V krški Celulozi je gorelo
V	soboto, 24. novembra ob
4.	uri in 5 minut zjutraj se je v krški tovarni popiija vžgal trak za transport sekanega lesa od priprave lesa do kuhalnikov. Požar je opazil izmenski delovodja v pripravi lesa Ivan Resnik in že naslednji trenutek alarmiral dežurno gasilsko enoto tovarne.
Na vprašanja o poteku gašenja odgovarja vodja gasilske službe v celulozi Marjan Špan, ki je ves čas sodeloval pri reševanju. Takole pojasnjuje: „Dežurne gasilske enote so prispele na kraj požara s prvim kombiniranim vozilom že v prvi minuti po alarmu in s prisotnimi delavci začele gasiti.“
- Kaj je gorelo?
„Vžgal se je transportni trak in ogenj se je v 3 minutah razši-' ril na dolžino 120 m in na objekt kuhalnikov. Dežurni gasilec je takoj sprožil alarm prostovoljni enoti tovarne. Že v 3. minuti po izbruhu ognja se je spustila v boj s požarom črpalka druge cisterne z zmogljivostjo 1.200 litrov na minuto. Gašenje je trajalo približno 40 minut. Požar smo pogasili na začetku zgradbe kuhalnikov. Uničen je transportni trak objekta kuhalnikov. Nov trak je na poti in bo 27. novembra že v pogonu.“
- Je res grozila eksplozija klora?
„Ne. Vest o tem v nedeljskem Delu ni bila resnična. Poklicna gasilska služba in strokovni kolegij tovarne, ki je 26. novembra o tem razpravljal,
čutita odgovornost za pravilno obveščenost prebivalstva, zato želim, da s tem v zvezi zapišete tole:
— Skladišče klora je v skladu z zakonitimi določili toliko oddaljeno od vseh naših oddelkov, da niti požar, niti drugi nenormalni pogoji ne morejo sprožiti eksplozije. Prebivalci v bližnji in daljnji okolici tovarne so torej lahko mirni, ker te nevarnosti ni.
— Že veste, kaj je povzročilo požar?
LEP ODZIV
Prejšnji teden se je krvodajalske akcije v Šentjerneju udeležilo okoli 100 ljudi. Največ krvodajalcev je bilo iz Iskre.
Okvara na električnem kablu. Našla jo je komisija, ki je raziskovala vzroke požara.“
JOŽICA TEPPEY
TREBNJE:
KAKO JE Z GASILCI
V	trebanjski občini so zaključili pregled gasilskih društev. Zbrani podatki o številu članov in opremljenosti kažejo, da so gasilska društva dobro opremljena in usposobljena za izvrševanje požarno varnostne službe. Izkazalo se je tudi, da število operativnih članov pada in v programu nadaljnjega razvoja bo treba k temu delu pritegniti več mladine. V prihodnjem letu bodo še naprej izboljševali opremo predvsem društvom, ki so odmaknjena od prometnih središč. Pospešili bodo tudi nabavo električnih siren.
B. D.
Najbolj podjetni že trkajo
Namesto darilnih paketov kaj pametnejšega
Še nismo dobro Martina zalili in niso še sestavljeni govori za 29. november, pa že izredno prizadevno nasto-' pajo zaslužka željni trgovci s ponudbami kolektivom: „Pri nas dobite najcenejši darilni paket za dedka Mraza.“
Mladinski biro Koper, Borec iz Ljubljane in predstavniki novomeških študentov so že oblezli domala vse večje tovarne s takimi ponudbami, medtem ko pravi trgovci še sploh niso začeli
Ce želite ekonomično malolitražno vozilo in z njim temperametno vožnjo po gorskih cestah, pa še mnogo prostora za tovor, poleg 4 potnikov, je odločitev lahka
Renault4
iz dolgoročne industrijske kooperacije
RENAULT
Značilnosti:
— motor: 845 ccm
— prestave: 4+1
— instalacija: 12 V
— minimalna poraba
Cena: 42.583,60 Din fco tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prispetju plačila na naš tekoči račun
OLAJŠAJTE Sl NAKUP S KREDITOM!
OBRNITE SE NA POSLOVNO BANKO V VAŠEM KRAJU. DA VAM ODOBRI POTROŠNIŠKO POSOJILO
vam
Tako], ko prejmemo vaše nakazilo, dobavimo romunski RENAULT 12
DiJOiaiao
Cena: 52.200 din fco Jugo-romunska meja.
ZA DINARJE vam nudimo i* konsignacije vsa vozila proizvodnega programa RENAULT: R-5, R-6, R-12, R-15, R-16, R;17.
Redno oskrbo z nadomestnimi deli zagotavlja
inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novomESTO
preko svojih poslovalnic in specializirane semsne mreže
Za podrobnejše informacije in navodila se obrnite na poslovalnice IM V:
Ljubljana, Titova c. 172-a..................................... 061-343-485
Ljubljana, Poljanska c. 12 t................................... 061-321-294
Novo mesto, Zagrebška 18-20 ..................................... 068-21-075
akcije. Lahko samo slutimo, da bo letos konkurenčni boj za dedka Mraza hud, kot zima, ki jo napovedujejo meteorologi Ko so po eni strani v podjetjih posebno študente ljubeznivo sprejemali, češ fantje so pa res podjetni, so začeli odgovorni malce drugače misliti, ko je Šlo za odločitev: 600 paketov po 90din... *
V	paketiču obljubljajo' dva zavitka bonbonov, zavitek napolitank, slikanico ali knjigo za otroke in igračo. Tak paketič stane 50 do 90 din, odvisno od kvalitete. Če upoštevamo, da imajo posredniki direktne stike s tovarnami, kjer blago dobijo ceneje, se najbrž izplača tako zgodaj in tako prizadevno pritiskati na kljuke. Ima pa ta zadeva še drugo plat!
Ko toliko govorimo o vsestranskem varčevanju, o stabilizaciji, o večji odgovornosti samoupravnih organov in še in še podobnih družbenih akcijah, velja razmisliti, če je nabava paketičev s sladkarijami v podjetju še primerna. Najbrž nismo več tako siromašni, da bi se otrok delavca ali uslužbenca izrecno veselil slikanice in bonbonov. V šoli ali v vrtcu navadno vsako leto organizirajo novoletno prireditev s podobnimi paketi In dedek Mraz bo nosil kajpak doma! Priznajmo, da se marsikje bonboni valjajo po novem letu in da smo tudi napolitanke že našli zmečkane pred bloki
Del teh sredstev, če že ne vseh, bi lahko mnogo bolj koristno porabili v dobro vseh otrok. Novo mesto na primer nima nobenega urejenega zunanjega igrišča za otroke, nič bolje ni v ostalih krajevnih središčih občine. Mar ne bi bilo pametno denar zbirati v posebnem skladu, ki bi bil namenjen uresničenju gesla: V VSAKO KRAJEVNO SKUPNOST OTROŠKO IGRIŠČE!
Ta zamisel, ki je hkrati stališče sekretariata občinske konference za družbeno aktivnost žensk, je uresničljiva. Ni namreč potrebno ob misli na igrišče takoj govoriti o investicijah. Ko je bila nedavno tega dolenjska ženska delegacija v Nemčiji, smo videle v tej veliko bolj bogati deželi tudi po vaseh zunanja igrišča, a zelo skromna. Zadostuje lepo urejen prostorček z nekaj Čvrstimi klopmi, dve izdolbeni drevesni debli za dričanje, peskovnik pa morda plezalna naprava. Tudi ta je odveč, če je ob igrišču drevo, ki ga je dala mati narava in po katerem lahko večji otroci plezajo.
Kako bi bil tak predlog sprejet v kolektivih?
RIA BACER
Todo Kurtovič:
Tisk naj piše nepristransko
Zato tudi na primere, o katerih piše danes tisk, ne moremo gledati kot na nekaj, kar je ločeno, samo zase. To je zmeraj del celote, samo da jim je zdaj videti pravo podobo, ker sta jih politično delo in politični boj popolnoma razgalila. Ti pojavi dalj časa obstajajo tam, kjer verbalizem, oportunizem in taktiziranje nadomeščajo resnični idejnopolitični boj.
Razumljivo je, da obstojijo tudi realni odpori in nerazumevanje. V našem boju je treba med tem ločiti in se tega stalno zavedati. Tisk mora te primere popolneje osvetljevati in o njih nepristransko pisati. Seveda se ne moremo s posameznimi primeri ukvarjati izolirano, pa naj gre za afero, kriminal ali za kaj drugega. Zmeraj jih moramo gledati v zvezi z bojem za razvoj samoupravljanja, bojem proti tistemu, kar je omogočilo takšne pojave, ker je očitno, da prav birokratsko-tehnokratski elementi olajšujejo takokriminal kot kršenje predpisov. Pri tem so jim šli in jim še gredo na roke tako nacionalizem kot razni drugi protisamoupravni pojavi.
(Član izvršnega biroja ZKJ na posvetovanju s predstavniki glasil)
inž. Marko Bulc:
0d »male šole« se začenja valiti gruda velike družbene krivice
V	prizadevanjih, da bi odločno zatrli žarišča socialnih neenakosti, smo ugotovili, da se moramo v izhodiščih vsekakor zavzeti tudi za drugačen odnos do predšolske vzgoje. Sodobna spoznanja kažejo, da so predšolska leta odločilna za umski razvoj otrok in za njihovo socializacijo. Poleg tega pri nas še ni družbene zavesti o pomembnosti predšolske vzgoje in izobraževanja za enak start otrok na začetku staršev, ki lahko to plačajo. Dejstvo pa je, da živijo nekateri otroci v mestu, drugi staršev, ki lahko to plačajo. Dejstvo pa je, da živijo nekateri otroci v mestu, drugi pa na vasi, nekateri imajo pismene in izobražene starše, drugi jih nimajo. Tudi družinska vzgoja je različna, pa je start otrok zelo različen. Te razlike bodo trajale dalj časa, toda predšolska vzgoja je prva možnost, da jih zmanjšamo. Pravzaprav se od „male šole“ začenja valiti gruda velike družbene krivice, četudi tega zagotovo nismo želeli. V odboru menimo, da je zato potrebno predšolskemu izobraževanju priznati enak pomen kakor osnovni šoli, se pravi, da si moramo prizadevati, da bo zajelo vse otroke, neglede na socialno stanje staršev. Družba že ima materialne možnosti, da to uresniči. Zato mora predšolska vzgoja postati skrb republike.
(Clan predsedstva SFRJ v intervjuju za „Komunista*')
dr. Vladimir Bakarič:
Tedaj je moralo počiti
Tehnomenažerski družbeni sloj, ki je na določen način privatiziral velikanska družbena materialna sredstva, banke in podobne ustanove, je težil za tem, da zavlada tudi v Jugoslaviji. Center finančne moči, odtujen od delavskega razreda, se je začel oblikovati kot center oblasti. Tito je hotel takšen razvoj dogodkov preprečiti demokratično. Zato je podprl kritiko tega centra, ki je prihajala z druge strani. Ta kritika pa je začela leta 1968 dobivati nesprejemljive oblike. Njena ostrina ni obljubljala spremeniti bistva odnosov, ampak prerazdeliti finančno in politično moč, ki bi še nadalje ostala odtujena od delavskega razreda. Za delavca je bilo vseeno, ali se bodo ta moč in sredstva preselila iz enega centra v drugega ali pa bodo razdeljena na več centrov. Poleg tegu se je kritika začela stopnjevati do nacionalzima. Šla je mimo partije in iskala podporo na ulici. Tedaj je moralo počiti. Prišlo je do 21. seje predsedstva ZKJ, ki je imela zelo burno in dramatično predzgodovino. Nadaljnji dogodki, v katerih je imel Tito izredno pomembno vlogo, so znani. Zveza komunistov, ki so jo dotlej zavestno in vztrajno odrivali, je začela izpolnjevati svojo revolucionarno vlogo in se bojevati za Titovo usmeritev. Prišlo je do resne razprave. Začetek uresničevanja ustavnih dopolnil je razčistil teren za nastajanje novih odnosov, za nadaljnji razvoj samoupravljanja.
(iz pogovora člana predsedstva ZKJ z novinarji „Komunista^)
dr. Borislav Joviče
»Družbena režija« pri nas čez mero obremenjuje gospodarstvo
Doseženi uspehi so nedvomno pomembni, niso pa popolni in zadostni. Akumulativnost gospodarstva je še majhna, obremenjenost s krediti pa huda. Samoupravna integracija v proizvodnji, prometu in financah ni zadostna, pa tudi veliko družbenih sredstev je odtujenih od proizvodnega dela družbe. Draga in premalo racionalna je tudi „družbena režija“, ki prav tako čez mero obremenjuje proizvodnjo. Z reševanjem teh in drugih problemov v skladu z ustavnimi spremembami v prihodnjem obdobju hkrati z večjo produktivnostjo dela in boljšim izkoriščanjem sredstev naj bi nadalje okrepili stabilnost in likvidnost našega gospodarstva in materialno osnovo samoupravljanja ter s tem olajšali uresničevanje drugih nalog, zastavljenih v družbenem planu ...
(Član Z1S in direktor zveznega zavoda za planiranje 22. novembra na seji zvezne skupščine)
Božidar Jakac portretira Tita v bunkerju 1 decembra 1943. (Foto: Hugo Fischer - Ribarič)
Predsednik Tito, Tatjana, Jakčeva žena, in Božidar Jakac 1966. leta na otoku Vangi.
KOLIKO JE OSTALO NEIZRAŽENEGA!
Odlomek iz knjige Božidarja Jakca „PORTRET TITA “
E dan v Jajcu sem bil v svoje presenečenje na kosilu v neki privatni hiši. Bila je majhna družba. Prišel sem s Kidričem in Kardeljem in na moje veselje je bil z nami tudi Tito. Zvečer sem bil na prenočevanju pri Kidriču in Kardelju. Z njimi je bil v tem stanovanju tudi Bolgar Atanasov, ki sem ga seveda takoj narisal. Ta je bil močne postave, poln zdravja, moči in sile. Ta dan sem samo skiciral tovariša Tita pri delu in čakal na boljši papir, ki mi ga je bil obljubil Moša Pijade. Ko pa nisem dobil pravega, sem se zadovoljil z malim, ki mi ga je dal v Otočcu tovariš Apih. Začel sem na sam dan zasedanja. Jasno, da ni bilo mnogo časa. Vmes je reševal pošto in nujne posle, v odmorih pa se je poigraval s svojim lepim velikim nemškim psom Tigrom in iz male pipice kadil cigareto.
Vlažen in mrzel veter je vlekel skozi pobeljeni bunker, mali tunel v živi skali. „Daj, zapri zadnja vrata in pripravi električno peč!“ Popravil si je jugoslovanski oficirski plašč, še bolj bled je postal njegov obraz, utrujeno, zastrto je zrl vame in mislil bogve kaj. Sem pa tja sva izmenjala stavke. Hitel sem risati, čas je bil dragocen, dvojno dragocen človeku, skozi katerega so it vodile vse niti nenavadnega kompliciranega boja, kot ga še ni poznala zgodovina. Pred tem silnim človekom, ki predstavlja ves naš upor in nečloveški napor, vso našo edinstveno borbo — on sam je sedel pred menoj in zrla sva si v oči kot spovednika. Nenavadno globoko občutje me je spreletavalo. Tu v notranjosti ogromne skalne gmote je srce tega boja, sem so uprte oči in ušesa borcev za svobodo, oči vsega sveta, prijaznega in tudi sovražnega. Zavedal sem se dragocenosti teh trenutkov. Kakšna pestra vrsta obrazov se je bila že zvrstila pred menoj med delom, a tu sem doživljal nekaj docela nenavadnega, izrednega,
' in v kakšnih pogojih in okolju! Vedno več sem odkrival v tem. izrednem obrazu in samo to sem si želel, da bi imel kdaj možnost, da z boljšim materialom, kot sem ga imel tu, naredim njegovo novo, popolnejšo podobo... ...Pravzaprav sem se še ta dan zvečer naenkrat znašel neprespan, utrujen in vročičen od prehlada, v veliki dvorani kulturnega doma, ki so ga prav za to prilQžnost obnovili iz ruševin in uredi-
li.
Zaradi letalskih napadov, ki so jih doživeli že pred nekaj dnevi, in zaradi n, konspiracije, je bilo ta večer mesto Jajce brez luči, pogreznjeno v popolno temo, samo tu notri so žarele luči. Okrog Jajca v gorah pa so brigade budno stražile in tudi napadale sovražnika.
Naša slovenska delegacija je imela prostor spredaj levo od pročelja in tovariša Tita. Predsednik OF, Josip Vidmar-Saša, levo poleg Tita, nato Kocbek in Rus. Moj prostor je bil v drugi vrsti, prav blizu Tita, tako da sem ga lahko dobro videl in opazoval.
Pjred slavnostno okrašenim odrom je bil na visokem ozkem podstavku še sveži Avgustinčićev kip Tita. Ta Titov portret je na žalost med ofenzivo propadel.
poklical vse delegate, da se vrnejo na svoja mesta v dvorano in počakajo na podpisovanje. Medtem, ko je tovariš Moša Pijade iskal primerne papirje za podpise, sem izrabil priložnost in s pomočjo tovariša Fajfarja dobil v svojo še neuporabljeno drobno skicirko dragocene podpise vseh delegatov s Titom na čelu.
Prvega decembra zjutraj, ko sem vstal v našem bunkerju, kjer smo z Vidmarjem in Titovo tajnico spali in sem se šel umit, sem že srečal Tita, ki je že bil pokonci in takoj nato sva delala na portretu, dokler me ni odrinila hrvaška delegacija. Govorila sva, kakšna naj bo peterokraka zvezda na kapah in sem skiciral, kaj če bi jo obrobili drobno z državno trobojnico. Bil je zadovoljen z mojim predlogom..
Nato sva šla z Vidmarjem v mesto, kjer smo se sestali z igralci, ki so sinoči tako sijajno igrali Nušičevega „Narodnega poslanika44. Bili so Veljko Afrić^ Ljubiša Jovanovič, Salko Re-pak, Žorž Skrigin.
Sedeli smo v kavarnici nasproti mostu. Uporabil sem priliko in med razgovorom risal lep pogled na to čudovito starodavno mesto, ki je preživelo vrsto pomembnih zgodovinskih dogodkov, posebno v času kraljev, kar priča arhitektonsko odličen Tvrdkov stolp. Sedaj pa je postalo rojstno mesto nove, socialistične Jugoslavije.
Vrnil sem se do tovarne, kjer je bil Titov bunker, in že sva sedela za dolgo ozko mizo v bunkerju ter sem ga risal. Medtem so se general Jaka Avšič, Vidmar in Kidrič razgovaijali o poti nazaj, enako tudi drugi prisotni. Titov lepi volčjak, ki ga je malo prej strogo kaznoval, se je mirno sprehajal med nami.
Že preje sem pripeljal v bunker fotografa Huga Fischer-Ribariča iz hrvaške skupine, ki je celo pot od Otočca dalje fotografiral. Fotografiral naju je med delom, kar je zelo drago: cen dokument. Prosil sem tovariša Tita, da se je v kotu bunkerja vsedel na stol in sva ga obračala in od vseh strani fotografirala. Pa še skupino vodilnih je posnel v bunkerju.
Ko sva prekinila z delom, so se zbrali nekateri od delegatov in čakali na pogreb Lole Ribarja. Na klopi sedeč se naenkrat z nenavadnim glasom oglasi dr. Ribar rekoč: „Druže Jakac, daj, crtaj me.“ Presenečen in začuden sem bil nad to nenavadno željo eno uro pred pogrebom. Razumel sem in molče sva si zrla v oči. Razjedeno njegovo lice je bilo še bolj preorano z zadržano hudo bolečino.
Odšli smo vsi skupaj na pogreb Lole Ribarja. Pogreb je bil čudno težak. Snežilo je, ogromno blata, spolzko, prav posebej pa na pokopališču. Tema, sneg, blato, masa ljudi, v dalji pa le slabo razsvetljeno mesto. Sprevod se ustavi in prav poleg mene spregovori Moša Pijade na robu obzidanega groba poslovilni govor mlademu pomembnemu revolucionarju in politiku, ki je tako nesrečno prezgodaj končal svoje veliko poslanstvo. Čudno so zvenele besede prek grobov in mase ljudi v pošastno temo. Nato se je premaknil pogreb proti mestu po hudem blatu navkreber ven iz pokopališča na cesto do nekega trga, kjer je spregovoril Kocbek resne besede v slovo. Nato pa se je oglasil nad krsto sam oče. Grozljivo je bilo čuti očetove besede mrtvima sinovoma. Kaj takega se ne doživi več. Z mahanjem rok je premagoval silno bolečino in govoril, da nam je zastajal dih. Silna moč in samozatajevanje. In s kakšnim bolečim ponosom je iztisnil iz sebe: „Vidva nista mrtva, živa sta v meni. Od danes bom živel trojno življenje. Obljubljam vama, da bom izpolnil vse tisto, kar sta vidva hotela izvršiti! “
V	rdečo zastavo zavito krsto so naložili na kamion. Po strastnem govoru mladinca in potem, ko so odpeli partizansko žalostinko ter Internacionalo, je kamion s krsto odpeljal mimo kule in luč je izginila v temo.
Do desetih zvečer sem risal Tita in končal, oziroma moral končati zaradi vračanja in ker so Nemci začeli ofenzivo. Tito je bil tudi bolan po injekciji proti tifusu. Podpisal je risbo. Koliko je še ostalo neizraženega!
Štiri portretne skice maršala Tita pri kosilu (1943, črnilo, delo B. Jakca )
Božidar Jakac: PORTRET MARŠALA TITA (1943, rdeča kreda)
Navdušeno je bilo razpoloženje, ko je Tito v svojem dolgem oficirskem plašču vstopil v dvorano, miren, resen in bled. Za njim predsednik AVNOJ dr. Ivo Ribar, ki je junaško zatajeval strašno bolečino, saj je včeraj izvedel za smrt obeh svojih dragih sinov, Lole in Juriče.
Na odru je partizanski zbor zapel Hej Slovani. Stoje smo prepevali in vsa dvorana je grmela od stare budnice. Nato je predsednik Ribar odprl zasedanje.
Poskušal sem skicirati vse govornike
—	bila jih je dolga vrsta — vendar mi spričo preutrujenosti, vročice in neustreznega materiala na žalost ni šlo prav od rok.
Kot je bil ves potek zasedanja pomemben, saj so se postavljali temelji nove Jugosavije, vendar je bil eden izmed najmogočnejših trenutkov, ko so na predlog slovenske delegacije, ki ga je AVNOJ-u podal tovariš Josip Vidmar, proglasil komandanta NOV in POJ, tovariša Tita, za maršala Jugoslavije. Kot električna iskra je preletela vso dvorano in navdušenja ni hotelo biti konec. Vzvalovila je vsa velika dvorana in galerija. Vsi narodi Jugoslavije so navdušeno pozdravili svečano misel. Gledal sem obraz Tita, ki je bil nepremičen. Ves vase zaprt je gledal v daljo, ki se je veselo in grozljivo odpirala pred njim in nami. Tak je bil tudi Ribar, resen, čeprav tudi notranje prizadet od svoji žalosti in mirno zrl po valujoči dvorani na nenavadne predstavnike jugoslovanskih narodov.
Bil je pomemben trenutek ne samo zanj, za nas vse, za vso novo Jugoslavijo. Ta obraz mi ostaja še vedno globoko v spominu in mi za vedno priča o
veličini tega edinstvenega moža. Čeprav sem ves čas skiciral govornike, v tem trenutku me je prevzelo le strmenje. Vesel sem bil, da sem se tako nepričakovano znašel pred to živo zgodovinsko podobo.
To noč, to jutro, sem imel nenavadno srečo in čast, da sem spal na dolgi klopi za Kidričem in Kardeljem v istem prostoru v tunelu, v osrčju ogromne skalne gmote. Nisem mogel zaspati. Sedel sem na ležišču in skiciral našo nenavadno situacijo. Stražar je zjutraj popravljal Titu odejo. 30. novembra sem si zapisal v dnevnik: „Popoldan je že, za odhodnjo smo imeli poslovilno kosilo v veliki baraki oficirske šole vsi delegati. Pod svojo sliko in našimi ter zavezniškimi zastavami je na koncu dolge osrednje mize sedel novi maršal ves razigran, mladosten, topel in domač. Ob desni Ribar, na levi Vidmar, dalje naš narodni komite in vlada, ki smo jo izvolili nocoj. Bilo je izvrstno kosilo: juha, svinjska pečenka, pražen krompir, sladko zelje pa še torta na koncu, v« odlično in zabeljeno, zraven pa še celc pivo in jabolka. Za ta čas in za parti zane pač nenavadne dobrote.“
V jedrnatih besedah je zbrane pa zdravil naš novi maršal Predsednik dr Ribar pa je v vznesenih besedah odgo voril v imenu nas vseh. Navdušenje jt bilo nepopisno in toplo, vsem so žare le oči.
V odmoru sem stopil od naše sose dne mize, kjer smo sedeli Slovenci, I Titu in mu predlagal, da bi bilo dobro če bi dobili podpise vseh delegatov kar je tako| z veseljem osvojil. Ko j« ob koncu pozabil in so delegati ž< začeli odhajati, sem stopil do njega ir ga ponovno spomnil, potem je naglo
Pogled na novo tovarno konfekcije na Vinici, kjer bodo izdelovali hlače in krila
NOVOTEKS SLAVI
JUBILEJ V METLIKI
Pred petnajstimi leti je v Metliki začel delati obrat novomeškega „Novoteksa". Skromni začetki, hiter razvoj in pohvalno poslovanje sedaj, tako bi lahko ocenili doslej prehojeno pot tega marljivega kolektiva. Velika pridobitev za metliško občino je bila Novoteksova predilnica pred 15 leti. Mnogo prispeva k uspešnemu gospodarjenju v občini še sedaj.
S 3.136 vreteni in 226 zaposlenimi je pričela svojo „življenjsko pot" omenjena predilnica. V prvem letu so v njej napredli 432 ton preje. Nato so spredli vsako leto več. Leta 1963 so s 4.032 vreteni napredli 504 tone volne, 1970. leta pa s 4.876 vreteni že 710 ton volne. Letos bodo spredli 715 tpn preje; to delo bo opravilo 218 zaposlenih, torej manj, kot jih je bilo v začetku, čeprav bodo naredili znatno več. To je posledica večje produktivnosti in modernizacije, ki so jo pričeli intenzivno uvajati 1968. leta.
Metliška predilnica se je hitro uveljavila, seveda zaradi kvalitete svojega dela, saj so bili njeni izdelki med boljšimi celo na svetovnem, ne le na domačem trgu. Po petih letih obstoja so pričeli uporabljati novo surovino: mešanico diolena in volne. Leta 1968 so rekonstruirali
predpredilnico in skrajšali postopek predenja. V naslednjih letih so izboljšali predilne stroje, s čimer se je izboljšala kvaliteta in povečala količina izdelkov. Kasneje pa so uvedli še česalnike in čistilnico preje. Naj še povemo, da so v predilnici i kot imenujejo Novoteksov obrat v Metliki, doslej spredli 8 milijonov kilogramov preje.
Kolektiv predilnice pa se ni zadovoljil z doslej doseženimi
uspehi. Letos so izdelali vse potrebne načrte, ki jim bodo omogočili gradnjo nove predilnice. V njej naj bi se že 1975. leta v prvi fazi zaposlilo 100 novih delavcev. V novi predilnici bodo v prvem letu napredli 750 ton preje in bo med najmodernejšimi predilnicami v Evropi. Za gradnjo predilnice se je kolektiv odločil zato, ker pri nas durgje ni mogoče dobiti tako kvalitetne preje, kot jo
potrebuje Novoteks.
OTVORITEV NA VINICI
Hkrati s proslavljanjem 15-letnice predilnice v Metliki, praznuje kolektiv Novoteksa še eno zelo pomembno delovno zmago. To ni prazna fraza, pač pa je res. Zmaga namreč. Na Vinici, tem majhnem obmejnem kraju naše republike, doslej ni bilo pravega dela za pre-
obrat na Vinici ie opremljen z najmodernejšimi šivalnimi in likalnimi stroji
bivalce tostran in onstran Kolpe. Zato so Slovenci in Hrvati z bojaznijo in upanjem spremljali začetna ugibanja o tem, ali bo na Vinici zrasla nova tovarna ali ne. In prav so imeli optimisti: tovarna na Vinici bo pričela danes že obratovati. Mnogim bo „zaprla" vrata v tujino, kajti zaposlili se bodo lahko doma. Tovarna bo dajala zaposlenim in njihovim družinam socialno varnost, pa tudi občutek koristnosti. In tudi tisti, ki so bili doslej že zaposleni v raznih delovnih organizacijah in so se morali doslej daleč voziti na delo, se vesele novega „Novoteksa". Delo bodo dobili doma. Pa tudi črnomaljska občina bo z novo tovarno naredila še en korak, ki vodi 'iz „kluba" nerazvitih med slovenskimi občinami.
Nova konfekcija na Vinici je obrat TOZD Konfekcija v okviru tekstilne tovarne Novoteks iz Novega mesta. Kasneje se bo obrat osamosvojil in postal TOZD v Novoteksu.
Proizvodni program obsega izdelovanje hlač in kril. Ko bo tovarna delala s polno zmogljivostjo, bodo na leto naredili 300.000 parov hlač in 250.000 kril. Izdelovali bodo za domače tržišče in za izvoz.
Trenutno je v obratu na Vinici zaposlenih 75 ljudi, prav toliko pa jih je na priučevanju. Spomladi bo že 150 redno zaposlenih, sredi poletja prihodnjega leta pa 230. Ko bosta delali dve popolni izmeni, bo imelo na Vinici zaposlitev 260 ljudi iz okoliških krajev ter bližnjih hrvaških vasi.
Prva skupina zaposlenih izdela na dan že blizu 700 parov hlač. Obrat je opremljen z najnovejšimi šivalnimi in likalnimi stroji.
Tovarna na Vinici je projektirana tako, da jo bo mogoče! povečati. V načrtu imajo zgraditi še eno proizvodno halo, medtem ko so vse druge naprave in prostori že sedaj dovolj veliki za predvideno razširitev. Na Vinici imajo tudi lepo urejeno kuhinjo in jedilnico, prodajalno Novoteksovih izdelkov in vse druge prostore, ki jih obrat potrebuje.
Nova tovarna na Vinici je pomembna pridobitev za Vinico in sosedne kraje ob lepi Kolpi, kjer doslej ni bilo zaposlitve. Tudi pesnik Oton Župančič bi bil vesel, saj se je tako bal, da bodo njegovi rojaki odšli v „Hamburk, Hamburk!"
Prihodnje leto bodo predilnico v Metliki razširili in nabavili najmodernejše predilne stroje. Tudi Število zaposlenih se bo povečalo
15-letnico predilnice v Metliki bodo proslavili z začetkom novih naložb v razširitev in moderniza cijo obrata	Fotografije:	Mirko	Vesel
TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
•« ;
\
ii!
r
igralec
NA OBOO
ELEKTRARNA
NA
NERETVI
PRIPOMOČEK
STRMENJE
RIM.
CESAR
VARNOSTNI
SVET
OGRADA ZA SVINJE
RADIJSKI
SPREJEMNIK
UČINEK
FOSFOR
NAKIT
BANJA
LUKA
VELIK
RASTL.
LIST
VRBA
POVELJNIK
LADJE
REDKO M.IME
POLMER IZGRED VRTANINA 7
DOMAČA
ŽIVAL
LOSC
URŠIČ
VIKTOR
SLIVA GR.OTOK
VRSTA
SMREKE
HRIB PRI BEOGRADU
KRVAV -LJENJE
STEKALIŠČf
KOSITER
PUŠČAVA
D L
OVIRA
RIM.
KRALJ
.LUNINO
Število
PRIPADNICA
BELE
RASE
TEŽA
EMBALAŽE
VINORODNA fJKRA.m
STARA
VINSKA
MERA
OKJJPNIK
ILIPINSKI
OGNJENIK
NARODNA
BANKA
NAPRAVA
ZA POTAPLJANJE
GOSPODARSKA
DEJAVNOST
SLAVNI KIT. PESNIK
HLEVSKI
HLAPEC
PPITOK rp
PANJ ZA SEKANJE DRV
Z.IME
NASEPODJ. ZA POMORSKI
mm
..OČKA
IM
PREHOD ČEZ , VELEBIT i
NUMERO
RAVNANJE
PERILA
MALENKOST
PREKLETSTVO
FR. PISATELJ
Ž. IME
KDOR
AGITIRA
RIM.
PET
VINO
SVETLO ANG PIVO
ČERNIK
OLDRICH
JAPNpT ■ARANŽIRAN JAj
CVETJA
JUffiffL
BAT
madT
PESNIK
ATLANTSKI
PAKT
NALETANJE
ANOMESTO
ZILA ODVODNICA
D L VZTRAJNOST
D L
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
NEVESTINA
OPRAVA
LADJA
ZAH.-EVR.
POGORJE
SMITH
ZDRAVILNA
RASTLINA
PLETENO
BLAGO
NAPEV
MOZO-
LJAVOST
DVOJICA
J5&*
SUKANEC
OTOŠKA DRŽAVA
'PREBIVALEC BENEŠKO j IRANA
K0PALI^E!pij$ČAVNIKI
MOHAMEa
VLADARSKA
RODOVINA
KRILO NA OBROČE
ETIOR JjLZJ
M-1 ME
SAMOGOVOR
PESNIŠKA KIT ICA
NAMIGLJAJ
LUKNJAČ
BAO
DAI
„ KDOR SINTETIZIRA ORGANIZEM »IH BITU
DEDIČ
GOSTIJA
POVEZANA
SLAMA
D L
CESKI
PEVEC
(KAREL)
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
ZNANI IT-SLIKAR
LEVSTIKOV
ROJSTNI
KRAJ
GEOL DOBA
LOPAR
IGRALKA
WEST
GERM OREL
KOZAŠKI
GLAVAR
mL
NASA PRVA FILM. IGRALKA
ERBIJ
ŠIBKOST
VEŽA OBRAT ZA
NAZNANILO
MANO-
METER
SKAND
LETALSKA
DRUŽBA
KING COLE
NEKDANJA J A P.
PRESTOLNIC/
OBER
RIMSKI
PESNIK
PEROCI | TORINO
VELIKO
REŠETO
OSMIJ
LICE
PRITOK
MOSELE
IGRALKA
TURNER
BIVŠA
NOVOMEŠKA
steklarna!
OKRASNA
RASTLINA
NAELEKTREN
DELEC
GARDNER
GUBA
VEZAJ
Ž.IME
RUSKA
REKA
DOBA
JAP.
DENAR
D L
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
UVAJALEC
NOVOTARIJE
SRBSKO M. IME
D L
NADAV
D L
GR.POPIS
BOJNIH
POHODOV
ZAPOR
TANTAL
ŠKOTSKO
KRILO
GRAFIK
VELIKAN
ZVOK
SLAŠČICA
VNETJE
UŠESA
AFR.REKA
SONDA
Z. IME
NAUK O PESNIŠTVU
FINSKO
JEZERO
SELEN
IZRASTEK NA GLAVI
RAZSTRELIVC
NAZIV
GORSKI
VRH
PREVOD
BIBLIJE
MESTO V EVR. SZ
SILICIJ
AME8IGO
VESPUCCI
V VSAKO HIŠO
D L
Veselje čez praznike in še 30 lepih nagrad!
Spet objavljamo skandinavsko nagradno križanko in upamo, da bodo ljubitelji ugankarskih orehov z njo zadovoljni. Verjetno boste našli tpliko časa, da potipate obisti tejle celostranski „uganki" in skušate odgovoriti na njena vprašanja in nastavljene znanke. — 7. decembra bomo izžrebali med srečne izbrance 30 lepih nagrad, če bodo seveda njihovi odgovori pravilni. Pri tem bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo dobili po pošti ali osebno vsaj do 7. decembra 1973. Na izžrebance čaka:
1. nagrada — 250 din
2. nagrada — 200 din
3. nagrada — 150 din
4. nagrada — 120 din
5. nagrada — 100 din
6. nagrada — 90 din
7. nagrada — 80 din in 23 knjižnih daril.
Reševalce prosimo, da upoštevajo: izrezana rešena križanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. — Rešitve pošljite na naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33. — V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite na svoj točni naslov, ki mora biti obvezno napisan na belem robu križanke! — Lepe pozdrave vam pošilja vaš
DOLENJSKI LIST
kultura
in
izobra-
ževanje
PO USTANOVITVI PODROČNEGA ZGS ZA DOLENJSKO:
Spodbudni obeti za amaterizem
Združenje gledaliških skupin se je uveljavilo po vsej Sloveniji, od prejšnjega tedna razpravljajo več o njem tudi na Dolenjskem
Ne samo pripravljalnica za študij
Sklepi desetega kongresa jugoslovanskih komunistov naj4 pospešijo sistem vzgoje in izobraževanja. Gre zato, da bi se to področje čimbolj povezalo z delovnimi procesi. Z drugimi besedami to pomeni, naj bo v vzgoji in izobraževanju več elementov dela in usmeritve na delo. To je poudaril inž. Marko Bulc, predsednik odbora pri predsedstvu ZKJ, ki je pripravil poseben dokument o teh vprašanjih.
Ko so obravnavali ta dokument na sekretariatu CK ZKS, so poudarili, da bo potrebno na področju vzgoje in izobraževanja odstraniti žarišča socialne neenakosti, omogočiti, da bosta marksizem in socialistična ideologija postala idejna podlaga vzgojnoizobraževalnega sistema, doseči, da bodo vse izobraževalne oblike po osnovni šoli omogočile vključevanje v delo in nadaljnje izobraževanje iz dela.
Dokument podčrtuje, da „nobena šola niti oblika izobraževanja ne moreta imeti pravice pripravljati le za študije. To pomeni, naj bi v prihodnje vsaka srednja šola omogočila neposredno vključitev v delo. Kajpak bo nujno, kakor misli Boris Majer, pokazati na točke, ki so rešljive takoj, in na tiste, ki terjajo
»Dolenjski list« v vsako družino
BEG UČITELJEV
Po naj novejših podatkih je učiteljske vrste v Sloveniji zapustilo 248 učiteljev. Na začetku leta je bilo v naši republiki okoli 1.500 učiteljev s pomanjkljivo ali neustrezno izobrazbo. Ugotavljajo, da je v tem iskati pomemben razlog za beg. O tej problematiki bodo kmalu kritično spregovorili republiški organi.
KOSTANJEVICA:
Malo filmsko mesto
V počastitev Prešernovega dne: premiera »Pravičnika«, filma po drami Mirka Božiča
SKLADATELJ O GLASBI
V počastitev 400-letnice puntov se je Janko Grilanc, glasbeni urednik na ljubljanski RTV, pogovarjal s skladateljem Jakobom Ježem iz Loke pri Zidanem mostu. V tem TV razgovoru je Jež, ki je hkrati tudi profesor glasbe na ljubljanski Pedagoški akademiji in urednik glasbene revije Grlica, govoril o razvoju glasbene umetnosti pri Slovencih in še posebej o smereh, ki jo ubirajo mlajši skladatelji.
S. SKOČIR
SEVNIŠKA USTVARJALCA RAZSTAVLJATA V ŠOŠTANJU
Rudi Stopar in Tone Zgonec, likovna samorastnika iz Sevnice, razstavljata v Napotnikovi galeriji v Šoštanju: Stopar plastike, Zgonec olja. Razstavo so odprli sinoči.
„Dve glavni nalogi ima vaše združenje: skrb za srečanja gledaliških skupin in vzgojo kadrov/4 je poudaril Matjan Belina prejšnji teden, ko so v Novem mestu ustanavljali področno Združenje gledaliških skupin Slovenije za črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino. Ustanovnega sestanka so se udeležili le delegati iz novomeške občine.
Srečanja gledaliških skupin so republiške prireditve. Najboljša predstava se lahko poteguje za nastop na zaključnem srečanju, ki bo prihodnje leto že šestnajstič od 27. maja do 2. junija (kraj še ni znan). O srečanjih domačih skupin so ob ustanovitvi področnega združenja in področnega dobora veliko govorili, saj bodo le-ta spodbuda in priložnost dolenjskim amaterskim skupinam, da bodo spet oživele. Dejali so, naj bi vsaka skupina, članica združenja, naštudirala vsaj eno delo.
Marjan Belina je nekaterim že kar na kraju samem svetoval, česa naj bi se lotili.
Hkrati s srečanjem gledaliških skupin bodo priredili tudi
Precej zanimanja so med ljudmi vzbudili domiselni trgovci, ki so na Glavnem trgu in na tržnici razstavili reprodukcije svetovnih mojstrov čopiča. Reprodukcije, natisnjene v Veliki Britaniji in Italiji, so šle dobro v promet, saj cena ni velika in je dostopna za vsak žep. (Foto: S. Mikulan)
»Gubčevo
izročilo«
Slovesnosti v počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega punta gredo h kraju. V krški občini so se odločili, da bodo na koncu izdali zbornik in v njem prikazali vse kar je bilo značilno za to kulturo-zgodo-vinsko gibanje mladih. Knjiga v redakciji Rezi Pirc iz Krškega z naslovom „Gubčevo izročilo“ bo izšla predvidoma sredi decembra.
Zbornik bo vsebinsko zelo bogat. Objavil bo nekaj najboljših prispevkov iz šolskih pionir skih glasil, poročila s pohodov po poteh puntarjev, dokumentarno gradivo z velikega srečanja pionirjev v Stubici, pisal bo o izredno bogatem in uspešnem grafičnem bienalu jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici (letos so vse grafike izdelane na temo puntov) itd. To bo nedvomno lep in izviren prispevek v seštevku kulturnih manifestacij, s katerimi smo na Slovenskem počastili obletnico puntov.
Kdo je bil?
Nedavno je umrl Slavo Štine, upravnik novomeške pošte v pokoju, prvi slovenski upravnik partizanskih pošt in pesnik. Da je Štine tudi pesnikoval, je bilo javnosti manj znano, saj se v revialnem tisku ni veliko oglašal.
Največ je pisal za mladino. Začel je v celjskem literarnem krožku, ki se je zbiral okrog mladinskega pesnika Danila Gorinška. Večino svojih del - kratkih in toplih pesmic, ki jih odlikujeta preprostost in jedrnatost — je ustvaril pred drugo svetovno vojno, ko je tudi največ objavljal. Zadnja leta mu jih je tiskala tudi tržaška mladinska revija Galeb, ki ji je do smrti ostal zvest sodelavec.
V prvi številki dvajsetega letnika (izšla je pred kratkim) mu je Galeb napisal v slovo kratek nekrolog in objavil pesem Kdo je bil?
v:
Jadranka Mitevska, 14 let: NA MARKOVEM TRGU - Z razstave III. grafičnega bienala jugoslovanskih pioniijev v Ko-stanejvici.
film je posnet v barvah. Trdijo, da se ni oddaljil od vsebine, ki jo je v svoji drami izpovedal Božić. Delo govori o dogodkih med NOB. Dogajanje, ki ga prikazuje dramatik, je zelo podobno resničnim dogodkom pred tridesetimi leti v Kostanjevici. To trdijo Kostanjeviča-ni, ki so spremljali snemanje Božičevega dela. Niti Božić niti Makarovič zato nista vedela.
Z režiserjem so se dogovorili, da bo slovenska premiera tega filma za Prešernov dan v Kostanjevici. To bo za Kostanjevico priznanje in velik dan, za sodelavce v filmu pa spodbuda. Dolenj-
tražni film „Kostanjeviške vertikale", ki so ga posneli v galeriji Forme vive za prikazovanje na televiziji in na širokem platnu. Ta film je hitro našel pot v mednarodno areno in dobil do zdaj že več pomembnih priznanj. Kolikokrat so snemalci v Kostanjevici že sprožili filmsko kamero, najbrž nihče ne ve. V krajevno kroniko so zapisali le, da je tu nastajal mali ducat filmskih stvaritev in da je Kostanjevica postala majhno filmsko mesto. Njen kulturni obraz je pač vsestranski.
1. ZORAN  /
srečanje pionirskih in mladinskih skupin, katerih najboljše bodo lahko odšle ria zaključno prireditev, ki jo vsako leto prirejajo pod imenom Naša beseda (prihodnje leto bo ta od 6. do 12. maja).
Seminaijev, na katerih naj bi vzgojili kader za delo v amaterskih gledaliških skupinah, bo več: za režiserje in druge. Posebni tečaji bodo za člane stro? kovne žirije, ki bo obiskovala predstave in odločala, katera bo šla na področno srečanje. Seminarje in tečaje bodo imeli najbrž skupaj z brežiškim področnim odborom, ker bi to stroške pocenilo.
Ker so pred kratkim ustanovili področni odbor tudi v Ljubljani ter vključili vanj ribniško in kočevsko občino, je zdaj vseh devet občin na našem območju pokritih. Upati je, da se bo to poznalo tudi v dejavnosti.
Hrvaški dramatik Miro Božić pogosto obišče Kostanjevico. V zadnjem mesecu jo je malone vsak teden. Zanimalo ga je, kako znani rešiser Makarovič prenaša na filmski trak njegovega „Pravičnika".
Filmska ekipa je mesec dni snemala v Kostanjevici. Prizore je filmala na trgu in v galeriji Forme vive. Režiser je, k sodelovanju povabil tudi petnajst članov igralske družine kostanjeviškega PD Lojze Košak. Nastopali so v množičnih prizorih, največ kot statisti, le Ladko Kukec je dobil vlogo. Domačini, ki niso vedeli, kaj se tiste dni dogaja, so izbuljenih oči gledali Kukca v nemški oficirski uniformi.
Celovečerni umetniški
ski kulturni festival je medtem sklenil podeliti režiserju naziv častnega člana.
„Pravičnik” ni prvi film, ki so ga snemali v Kostanje vici. Spomnimo se, da so najlepši prizori filma „Neve-sinjska puška“ nastali za obzidji kostanjeviškega samostana, da je kamera neutrudljivo lovila kostanjeviške motive, ko so tu snemali ,fot v nebesa" (po besedilu Miroslava Krleže), „V registraturi(i (po romanu Anteja Kovačiča). Posebno znan je umetniški kratkome-
daljše reševanje.
Očitno je, da tako imenovanemu klasičnemu načinu izobraževanja bije zadnja ura: v naslednjih letih bo potrebno šole oblikovati tako, da bodo učence in dijake usposabljale za delo in za same delovne procese. Zdaj daje šola vsega po malem, pred-
vsem pa ponuja neke „večne resnice^ ki so v marsičem odmaknjene od tistega, kar potrebuje naš človek. V prihodnje naj bi izobraževala tako, da se bo mladina naučila misliti in delati logično, kritično in samostojno. Skratka, bila naj bi pripravljalnica za ustvarjalno delo.
Novogoričani, MGL, Šentjakobčani in Pekarna iz Ljubljane, Brežičani in Šentjernejčani), devet glasbenih nastopov, dve folklorni prireditvi (AFA France Marolt in Lado), dva literarna večera, devet likovnih razstav, ena zabavna prireditev in pet igralskih recitalov.
REVOLUCIJA IN GLASBA -Tak naslov so dali dvodnevn’ prireditvi, ki se je začela včeraj in se bo končala danes v Ajdovščini. Nastopajo znani pevski zbori iz Slovenije, s Tržaškega in Koroškega.
„SINDIKALNO" PETJE - Na prvem srečanju pevskih zborov osnovnih organizacij sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, ki je bilo v petek v Ljubljani, so sodelovali: moški zbor Luke Koper, mešani in moški pevski zbor Poštar iz Ljubljane, mešani zbor Angel Besednjak iz Maribora, mešani zbor cestnega podjetja iz Nove Gorice, mešani zbor Tine Rožanc iz Ljubljane, moški pevski zbor Gorjanci iz Straže pri Novem mestu, moški zbor KUD Pošta iz Maribora, Viatorjev zbor iz Ljubljane in moški oktet Tine Rožanc iz Ljubljane.
KULTURA:	MLADINA
VOJAKI - Novomeška občinska mladinska konferenca se zavzema za najrazličnejše oblike sodelovanja z vojaki mestne garnizije. Načrtujejo skupne kvize, recitale, slavnostne akademije, literarne večerne, koncerte, likovne in fotografske razstave. Predvidevajo tudi skupne manifestacije na literarnem, glasbenem in dramskem oziroma gledališkem področju.
OSILNICA:
Kino in nič več
Kaj pokazati tujcem?
Ali je kulturno življenje na podeželju kočevske občine zamrlo? Mrtvilo na osilniškem območju kaže na to: razen potujočega kina, ki prikazuje filme borne vsebine, nimajo ljudje ničesar. Vse drugače je bilo nekdaj, ko so se kulturne prireditve vrstile druga za drugo.
Z novimi orglami v osilniški cerkvi se je kraju ponudila možnost, da bi pripravil kakšen koncert. Kdaj pa kdaj bi lahko povabili kakšnega mojstra (n.pr. Berganta), hvaležnih poslušalcev gotovo ne bi manjkalo.
Tudi cerkev sv. Egidija, ki jo štejejo med pomembne kulturnozgodovinske spomenike v dolini Kolpe, čaka da jo bodo ohranili pri življenju še nekaj let. Cesto bi morali speljati stran od cerkve. Sicer pa se za kulturo in napredek zavzeti prebivalci sprašujejo, kaj bodo pokazali obiskovalcem, ki jih bo pripeljala asfaltna cesta.
JOŽE OŽURA
NE SAMO BESEDE, AMPAK . ..
Učenca osebnostno ne oblikuje samo tisto, kar mu povemo, ampak zlasti vse tisto, kar v svojem okolju doživlja:
Dr. Iva Šegula
ZAČETI JE TREBA PRI SEBI
■' Točno prihajanje v razrede ni birokratizem, ampak važen element urejenega delovnega procesa, čigar vsakokratni začetek ima zlasti na mladega, interesno neustaljenega, delovno nerazvitega človeka močan psihološki in pedagoški učinek. Veijetno se ne zavedamo vselej dovolj, da so tudi v pedagoškem procesu velike stvari prenekaterikrat sestavljene iz drobnih, na oko morda celo neznatnih stvari, ki imajo velik učinek na učenca zlasti, če se stalno ponavljajo. Ni pričakovati, da bo imel učenec resen odnos do dela, če je dan na dan priča temu, da učitelj neurejeno in prepozno privihra v razred in se pri. učencih informira, kaj je obravnaval prejšnjo uro, ker je to pozabil.
Ista avtorica
POTREBNO JE POTRPLJENJE
Na otroka ne smemo nikoli čustveno reagirati kot na svojega nasprotnika, pa naj nam s svojim ravnanjem povzroča še toliko težav. Nismo zato šolniki, da se z njim borimo, ampak zato, da ga spreminjamo, pa naj je proces spreminjanja še tako dolgotrajen in utrudljiv. Mi smo - če smo - dodelani in zreli, on ni; k zrelosti pa spada pedagoško potrpljenje, velika mera strpnosti. Če kaj, tedaj moramo vedeti, da otrok ne more biti dodelan, da ni dodelan in daje to naravno. Če bi bil dodelan, nas ne bi potreboval.
Ista avtorica
2E 236 VČLANJENIH - Združenje gledaliških skupin Slovenije, šteje že 236 članic. Oktobra so postale članice tudi skupine iz ribniške in kočevske občine. Na našem območju ni več občine, ki bi ne imela v združenju vsaj ene igralske skupine.
BOGATA „ZETEV“ - XVIII. Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici se je končal. Bilo je deset gledaliških predstav (gostovali so: ljubljanska Drama, SLG Celje,
Miran Hočevar: NOVO MESTO — Ta novomeški slikar-amater sodeluje prvič na razstavi v rodnem kraju: z nekaj deli se predstavlja v Dolenjski galeriji hkrati z udeleženci letošnje tretje Dolenjske slikarske kolonije.
TUDI V NOVOMEŠKI OBČINI JE USTANOVLJENA TTKS
S sporazumom več denarja za šport
Sprejet je razvojni program telesne kulture - Športne igre za odrasle in dve novi stezi za TRIM - Dvajset prog tekmovalnega športa
Pretekli torek popoldne so se v dvorani kina KRKA v Novem mestu zbrali delegati temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in organizacij za telesno kulturo. Ustanovili so temeljno telesno-vzgojno skupnost, ki bo v bodoče krojila usodo telesnovzgojnega življenja v novomeški občini. Samoupravni sporazum o financiranju telesnokultume dejavnosti namreč zagotavlja več denaija za šport in rekreacijo, po novem z neposredno pomočjo delovnih organizacij.
Pripravljalni odbor za ustanovitev skupnosti je pripravil 51 delegatom iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in športnih dništev obširno gradivo, v katerem so vsaj v glavnem začrtane naloge in način dela skupnosti.
Razvojni program telesne kulture v občini obravnava predšolsko in šolsko telesno vzgojo ter dejavnost šolskih športnih društev, rekreativno dejavnost v okviru telesnovzgojnih organizacij, drušev in organizacj združenega dela, tekmovalni vrhunski šport in specializirana telesno-vzgojna društva, poleg tega pa še kadre, objekte, financiranje in propagiranje telesne vzgoje.
Zlasti je v programu poudarjena rekreativna dejavnost odraslih, in to med delovnim časom, med delovnimi dnevi, med tedenskim počitkom in letnim dopustom. Tu so navedene množične dejavnosti v okviru sindikalnih športnih iger, kjer je predvideno več tekmovanj: smučarska, šahovska, balinanje, nogomet, tenis, odbojka, streljanje, plavanje, atletika, namizni tenis, kegljanje in kros. Organizirane bodo republiške športne igre gradbincev, narejeni bosta TRIM stezi v Portovaldu in v Dol. Toplicah, prirejen bo izlet v naravo s športnim programom, predvideno pa je tudi športno srečanje Novo mesto-Bihać v sedmih panogah.
V tekmovalnem športu je omenjenih okrog dvajset panog, ki jih bomo v Novem mestu podpirali: atletika, smučanje, nogomet, rokomet, košarka, odbojka, namizni tenis, tenis, balinanje, kegljanje, šah, go, kolesarstvo, streljanje, športna gimnastika, letalstvo, avto-moto, podvodno plavanje in veslanje. Ti športi so že zdaj v Novem mestu več ali manj razviti, pridružili pa se jim bodo še novi oziroma tisti, ki so bili do zdaj zanemarjeni
Več pozornosti bomo posvetili tudi telovadnim društvom Partizana, tabornikom in planincem.
Ustanovili naj bi posebno stalno športno ambulanto s kartoteko, za vrhunske športnike pa uredili pomoč pri učenju in študiju, plačan dopust za tiste, ki so primorani izostati od dela, štipendijo, če je to potrebno, in primeren poklic.
Ko so na ustanovni skupščini razpravljali o tem programu, je rekel Alojz Jožef od Pionirja: „V tem programu je premalo poudarjena odgovornost organizacij združenega dela, da bomo naloge zares izvedli. Denar in kadri niso dovolj, kar se je že pokazalo. Večkrat celo po krivdi posameznikov dejavnosti niso bile izvedene! “
Vlado Dernač, predsednik odbora za ustanovitev republiške Zveze za šolski šport iz Ljubljane, je pozdravil skupščino in med drugim rekel: „Šport je pravica in dolžnost občana SFRJ!“
Predsednik občinske skupščine Avgust Avbar: „Prepričan sem, da nastopa z ustanovitvijo skupnosti novo obdobje. Nastajajo novi odnosi. Ne več proračunski, temveč na temelju sporazumevanja, ki bo zagotovilo več denarja. Toda potrebna je množičnost! Za športne objekte moramo zagotoviti družbeno vzdrževanje. “
Jože Malič, predsednik odbora za ustanovitev republiške telesnovzgoj-ne skupnosti: „Šolski šport in rekreacijo smo doslej bojj mimogrede reševali, zdaj pa bo drugače ... ‘
Skupščina je sprejela poročilo predsednika pripravljalnega odbora,
potrdila predlog statuta in poslovnika skupščine skupnosti ter sprejela program dela. Za predsednika skupščine so delegati izvolili Ivana Kočevarja, generalnega direktorja PIONIRJA, predsednik izvršnega odbora skupnosti pa bo Boris Gabrič, ravnatelj osnovne šole v Bršli-nu.
Tudi Metlika in Kočevje
Od skupnosti si obetajo napredek!
Prejšnjo sredo so ustanovili temeljni telesnokulturni skupnosti tudi v metliški in kočevski občini. V Metliki sta manjkala le dva delegata, kar dokazuje, kako veliko je bilo zanimanja za ustanovitev skupnosti.
Na skupščini so ugotovili, da potrebujejo več strokovnjakov in objektov, sicer ne bo napredka. Zavzeli so se za gradnjo športnega parka ob metliški osnovni šoli. Skupščino bo vodil Marjan Pavlovič, namestnik bo Gabre Bogdanovič, predsednik izvršnega odbora inž. Ivan Kostelec, sekretar pa Zvone Hauptman.
V Kočevju so na ustanovni skupščini poudarili, da je zadnje čase viden napredek, pamanjkanje objektov pa je izredno žgoče. Menih so, da bo potrebno zgraditi novo dvorano in posvetiti več pozornosti množičnosti. Za predsednika izvršnega odbora so izvolili prof. Saša Bižala, za podpredsednico Nado Smola in za tajnika Branka Obranoviča.
Poslej bolje
Ustanovljena skupnost v Krškem
V petek so ustanovili temeljno telesnokultumo skupnost v Krškem. Ugotovili so, da so im eh v krški občini v te namene doslej okrog 300 tisočakov na leto, vendar pa so iz proračuna dobili komaj 56 tisočakov ah le dva dinarja na prebivalca!
Obstoj in razvoj telesne kulture je bil prepuščen dobri volji posamezni-
kov, kar je bilo kajpak premalo, da bi lahko telesna kultura zaživela tako, kot so pričakovali in želeli. Na skupščini so se odločili, da bodo še naprej podpirali rekreacijo, delavske športne igre, šolska športna društva in kakovostni šport.
Razen materialnih težav pa so se v krški občini v športnem življenju ubadah tudi z razdrobljenostjo in neenotnostjo. Prav zaradi tega je trpela vsa telesna kultura v občini. Za novo skupnost so prepričani, da bo predstavljala prelomnico v delu, hkrati pa bo dala možnosti za družbeno uveljavitev telesne kulture. Za predsednika skupščine so izvolili Branka Voglarja, predsednik izvršnega odbora je Miloš Medved, podpredsednik pa Franc Rakar.
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list«
Dvoboj Slovenije z Vojvodino
Novo mesto bo 15. decembra imelo v gosteh najboljše telovadce - V slovenski reprezentanci bosta nastopili tudi sestri Maja in Jasna Dokl
Novo mesto, znano predvojno središče orodne telovadbe v Sloveniji, bo 15. decembra imelo v gosteh najboljše mlade jugoslovanske telovadke in telovadce, ki bodo zastopali barve reprezentance Slovenije in Vojvodine. Vojvodina in Slovenija sta žarišči športne telovadbe pri nas, zato bodo imeli gledalci priložnost videti res najboljše telovadce, ki se že prebijajo v jugoslovanski vrh. Pokrovitelj tekmovanja bo novomeški Partizan, ki sta mu zaupana pokroviteljstvo in organizacija zaradi znanih uspehov, ki jih že vrsto let dosegajo novomeške telovadke pod vodstvom Ruže Kovačič.
V reprezentanci Slovenije bosta žal nastopili samo dve Novomeščan-ki. Na izbirnih tekmah za sestavo reprezentance, ki so bile pred dnevi v Ljubljani, sta si dres z republiškim grbom priborili sestri Maja in Jasna Dokl. Starejša, Maja, ki nastopa že v ženski državni reprezentanci, je lani na dvoboju mladink Slovenije-Vojodine v Novem Sadu zmagala; premagala je svojo veliko tekmico Marijo Težakovo. Jasna, ki ji je 9-let, se je nekoliko presenetljivo uvrstila v pionirsko vrsto. Na izbirnih tekmah je zasedla četrto mesto.
Med pionirji in mladinci Novome-ščani in tudi drugod na Dolenjskem nimamo_telovadca, ki bi se potegoval za uvrstitev v republiško vrsto. Zato bomo morali biti zadovoljni samo z nastopom dveh mladih de-
klet, kar je glede na pogoje, v kakršnih delajo, m možnost, ki jih imajo, več kot dovolj.
Prepričani smo, da bo nastop mladih telovadcev zadovoljil vse, ki si bodo vzeli čas in prišli na to prireditev. Resje že skrajni čas, da Novo-meščani, ki v gimnastiki že nekaj pomenijo, pokažejo še svoje organizatorske sposobnosti.
Na reviji mladih telovadcev nas bodo z obiskom počastili tudi telovadci starejše garde, ki so ime Jugoslavije ponesli preko naših meja: kot sodnike srečujemo Mira Cerarja, Janeza Brodnika, Marlenko Kovač, Zdenko Cerar in vrsto drugih.
P.R.
Zmaga in noga v mavcu!
Velika smola Maje Dokl, ki zaradi poškodbe ne bo mogla na tekmo v Češkoslovaško
odbojka
TRIMO-BRANIK
0:3
V tretje ni šlo. Mariborski Branik ki je v dveh prejšnjih prvenstvih že dvakrat klonil na nekdaj vročih trebanjskih tleh, je v nedeljo s svojo staro, preizkušeno ekipo zanesljivo premagal moštvo TRIMA s 3:0 (12, 5,7). Za domačine so bili svetli trenutki le v prvem nizu, ko so vodih do 12, potem pa je šlo vse navzdol. Dosti drugače tudi ni moglo biti. TRIMO ni imel v minulem tednu nobenega resnega treninga. Mlajših igralcev, ki bi morah prevzemati breme starejših, enostavno ni bilo k vadbi - in to v času, ko je ekipa trdno zasidrana na zadnjem mestu. Vprašanje je, če je ob taki neresnosti smotrno še sodelovati v družbi najboljših in za dokaj draga tekmovanja trošiti družbeni denar. Zdaj je Še čas, da bi preprečili tako žalosten konec trebanjske odbojke.
ML.
ŠPORTNI KOMENTAR
Dobro pripravljeni
Dolenjski smučarji bolje pripravljeni kot prejšnje sezone - Tudi večji uspehi?
Dolenjski smučarji bodo, kot kažejo prva poročila o pripravljalnem obdobju na novo sezono, letos bolje pripravljeni kot kdajkoli poprej, razen tega pa je tudi smučarsko središče v Črmo-šnjicah letos urejeno bolje kot prejšnjega leta.
To vliva upanje, da bodo tudi smučarji s svojimi rezultati napredovali v slovenskem merilu: če se že ne bodo prerinili nafkgor po mestih, lahko pričakujemo, da bodo njihovi časi za najboljšimi zaostajali manj kot lani ali predlanskim. Dolenjci žanjejo tekmovalne uspehe zvečine v pionirski in deloma tudi v mladinski konkurenci, kar dokazuje, da načrtno delo zadnjih let že rodi prve sadove. Seveda pa vsega, kar je bilo zamujenega leta in leta, ni mogoče nadomestiti čez noč, razen tega pa je treba upoštevati tudi daljšo in precej bogatejšo smučarsko tradicijo v drugih naših pokrajinah, zlasti na Gorenjskem.
Nedvomno drži, da je danes za uspeh tudi v smu
Čanju potrebno ogromno trdega dela in neprekinjena vadba skozi vse leto. Razmeroma slabe snežne razmere na Dolenjskem take vadbe ne dopuščajo, zato bodo morali Dolenjci še pogosteje trenirati drugod, če bodo hoteli uspeti. Kajpak pa je ob skromnih finančnih sredstvih, ki so odmerjena športu, to težko uresničiti. Zato ni nič nenavadnega ali presenetljivega, da dolenjski smučarji dosegajo največ uspehov v konkurencah najmlajših, kjer pride v največji meri do veljave talent, manj pa vaja.
To dokazuje, da je na Dolenjskem dovolj obetajočih smučarjev, ki pa bi jim morali zagotoviti ustrezne pogoje za vadbo, če bomo v naslednjih letih želeli tudi uvrstitve med boljšimi.
Brez denarja, brez celoletne vadbe in brez talentov pač ne gre. Drugo z drugim je povezano - in to velja tudi za smučanje.
J. SPLICHAL
V nedeljo je bilo v Ljubljani izbirno tekmovanje mladink do 16. leta starosti za uvrstitev v državno gimnastično vrsto, ki se bo 1. decembra pomerila z ustrezno reprezentanco Češkoslovaške.
Najboljša med vsemi je bila novomeška reprezentantka Maja Dokl, ki pa je dosegla Pirovo zmago: kljub prvemu mestu namreč ne bo šla v Gottwaldovo, ker si je na parterju poškodovala stopalo in so ji dah nogo v mavec. Razen Doklove je nastopilo le pet Novomeščank, med katerimi je mlajša Majina sestra Jasna znova opozorila nase z odličnim 11. mestom in tako potrdila napovedi, da bo šla po stopnicah starejše sestre.
Rezultati: 1. Maja Dokl 36,10, 2. Dimnik 35,95, 3. Rener (obe Partizan Spodnja Šiška) 35,50. Uvrstitve Novomeščank: 11. - 12. Jasna Dokl 29,90, 20. Zupančič 23,25, 21. Žlogar “23,10, 22. Furlan 22,95 in 23. Klemenc 22.25.
NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci Novega mesta so po prvem delu tekmovanja v drugi slovenski ligi zasedli drugo mesto za Lendavo in imajo lepe možnosti, da se po končanem tekmovanju spet uvrstijo v razred najboljših slovenskih namiznoteniških kolektivov. (J. S.)
SLOVENJ GRADEC - Na tradicionalni reviji kegljaških podzveznih reprezentanc je zmagala Štajerska pred Gorenjsko in Zasavjem, medtem ko je bila Dolenjska sedma -zadnja. Za Dolenjce so kegljali Mrzlak 874, Rožič 863, Židanek 847, Jarc 858, Turk 861 in Krušič 837. (A. B.)
RAVNE — Po tridnevnih pripravah so na Ravnah izbrali letošnjo mladinsko slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na tumiiju republik v Beogradu. Med reprezentantkami sta tudi dve Novomeščanki, Piličeva in Fortejeva. (C. F.)
Takih skokov na dvoboju med Slovenijo in Vojvodino gotovo ne bo manjkalo.
gimnastika
RIBNICA - Po treh kolih propagandnega šahovskega turnirja vodi igralec šahovskega kluba iz Kočevja Čimer, kije zbral 2,5 točke. Slede: Pisar 2 (1), Osterman, Janež in Slak 2 in drugi. (P. P.)
BREŽICE - V počastitev dneva republike je bil dvoboj sindikalnih ekip Brežic in Samobora. Ker je bil po šestih disciplinah rezultat neodločen, je zmagovalca odločilo vlečenje vrvi, v katerem so bili domači močnejši. Brežičani so zmagah v odbojki 3:0, v streljanju z zračno puško 1393:1383 in v kegljanju 706:663, gostje pa v namiznem tenisu 5:0, v malem nogometu 6:4 in v šahu 6,5:3,5. (V. P.)
SENOVO - V prijateljski nogometni tekmi so domačini izgubili z Brežicami 1:7. Najboljši je bil Mir-kac, gostje pa so preizkusih tudi več mladincev. (V. P.)
DVE PRIZNANJI
Poškodba stopala v parterju in zlomljena noga — Maja Dokl
V Ljubljani so prejšnji teden podelili tradicionalne Bloudkove nagrade in plakete. Dobilo jih je 40 najbolj zaslužnih športnikov in športnih organizacij, med njimi tudi Vincenc Žgajnar in šahovski klub iz Kočevja.
V obrazložitvi k plaketi je za Vincenca Žgajnarja zapisano med drugim, da so mu jo podelili za vsestransko organizacijsko delo. Povsod, kjer je aoslej delal, je pripravljal in vadil telovadne akademije in nastope ter pomagal pri organizaciji smučarskih tečajev in šole v naravi. Poleg neposrednega dela je bil izredno aktiven tudi v občinskih in okrajnih forumih za telesno kulturo.
V obrazložitvi za šahovski klub iz Kočevja pa je med drugim rečeno, da je dosegel pomembne rezultate v vseh starostnih kategorijah in je za svoje delo doslej prejel tudi priznanji slovenske in jugoslovanske šahovske zveze.
Nagrajencema tudi naše
čestitke!
noi f.NJTKI USI
ODPRAVITI PLAVALNO „NEPISMENOST" - V kliki občini so se načrtno vključili vjak&jo „Odpravimo plavalno nepismenost44. V zimskem bazenu krške osnovne šole se bodo že do začetka prihodnjega leta zvrstili vsi učenci tretjih razredov z vseh osnovnih šol in se v šestnajstih urah naučili plavati. Na sliki: učenci iz Brestanice se dobro počutijo v vodi, zanje pa skrbi vzgojiteljica Meri Ravbarjeva. (Foto: S. DOKL)
V\ \\' ' ■ \
BREZ BESED
^ 'v WV'v
jzL BREZ BESED
BolenfrM ll»< 20 leti
Ne gre brez smeti?
NA ENI najlepših točk Novega mesta so bili v zadnjem polletju odkriti štiije spomeniki in spominska plošča z imeni žrtev fašističnega teroija. Ves prostor tam okoli je prelepo urejen in zasajen, da je res lepo videti, vendar ... Ali je potrebno, da* je tam okoli spomenikov toliko smeti, papirja, sadnih in drugih odpadkov? Morda bi ne bilo napačno, ko bi občina določila za tiste, ki nemarno tudi po drugih krajih mesta odmetavajo odpadke, približne kazni, podobno kazni za nepravilno vožnjo s kolesom.
PONOVNO OPOZARJAMO vse gozdne posestnike, naj ne nasedajo raznim lesnim prekupčevalcem, ki jim nista mar gozd in ogromna škoda, ki jo povzročajo s svojim nezakonitim početjem, pač pa gledajo samo na svoj žep. Pričakujemo tudi, da bo ljudska oblast stopila na prste vsem takim, ki protizakonito in prekomerno posegajo v naš gozd. Zaščitimo gozdove pred izkoriščanjem in pustošenjem.
VSEKAKOR JE je prvi gimnazijski flzkulturni dan v Metliki lepo uspel in tudi dosegel svoj fizkulturni in vzgojni pomen. V prihodnje bodo tekmovanja v preurejenem Fizkulturnem domu razširjena tudi na proste vaje in orodno telovadbo, dijaki pa že sedaj izdelujejo smučke za nastope in tekmovanja v zimskem športu.	•
PRETEKLO NEDELJO so v Šentjerneju ob lepi udeležbi pričeli s prvim tečajem za izobraževanje ženske vaške mladine. Naš domači zdravnik dr. Saje je seznanil dekleta z namenom tečaja in jih pozval k vztrajnosti. Seznanil jih je tudi s političnim stanjem, zlasti z vprašanjem Trsta.
NAPELJAVA ELEKTRIKE od transformatorja v dolino Kolpe do vasi Blaževci na hrvaški strani je končana. Električni drogovi so sedaj postavljeni tudi do Jelenje vasi, prebivalci pa žele čimprej tudi žico, da bodo imeli kmalu tok.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. novembra 195-Tl
Denar se hoče najprej imeti
Zgodilo seje...
UMETNA CIGARETA - V Angliji so vzeli iz prometa cigarete, katerih sestavina sta celuloza in tobak. Tovarnar, ki jih je izdeloval, je dolgo zatrjeval, da so neškodljive. Prave cigarete, ki so pa čisto zares škodljive, so še naprej v prometu.
PREDOR - V Sangattu pri Calai-su so se začela prva dela za predor pod Rokavskim prelivom, ki bo povezal Anglijo z Evropo. Po dolgih prerekanjih, ali most ali predor, so se le odločili za tunel, čeprav nekateri znanstveniki grozijo, da bo poslabšal podnebje v severni Franciji.
V PREPAD - Hudo nesrečo ie povzročil pijan avtobusni šofer v Mehiki. Zapeljal je s ceste v 50 metrov globok prepad. Od 70 potnikov, med katerimi je bilo največ otrok, jih je bilo veliko ranjenih, precej pa jih še pogrešajo.
NEPLAČANO SRCE - Dorothy Haupt, vdova po možu, katerega srce je dobil Philip Blaiberg pri presaditvi, zdaj toži in zahteva odškodnino za srce pokojnega moža. Pravi, da je Blaiberg na račun tujega srca dalj časa živel in postal slaven, medtem ko ona, revica, nima nič denarja. Ljubila je moža in za njegovo ljubeče srce zdaj zahteva denar. Oh ta ljubezen!
SIRIJSKA ŽOLNA - Izraelci so bili dolgo časa zadovoljni s takoime-novano sirijsko žolno, ki jim je pridno uničevala drevesne škodljivce v sadovnjakih. Zdaj pa so ugotovili, da se je ta ptica zelo razmnožila in vzljubila tudi plastično maso, iz katere so namakalne cevi. Pridno kljuje vanje in dela precejšnjo škodo. Menda ni žolna vzela svojega imena preveč resno? !
NOV REKORD - Osemnajstletni David Foreman, ameriški študent, je postavil nov svetovni rekord v prhanju. Pod tušem je stal in se milil celih sedem ur in sedem minut. Komentarjev ni, ker se ne ve, ali je bil študent res tako hudo umazan.
UMETNIK - Že nekaj let lovi italijanska policija spretnega ponarejevalca denarja, ki se je specializiral na ponarejanje bankovcev za 100 000 lir. Za razliko od drugih, ki tiskajo ponarejeni denar v velikih serijah, dela mož z roko, to pa tako spretno, da se bankovec skoraj ne loči od pravega.
ELEKTRIČNI MOTOR - Švedska tovarna Volvo je izdelala prototip električnega motorja za avtomobile, avione, ladje in industrijske naprave. Načrt za ta edinstveni izum je pripravil švicarski inženir van Platen. Švedi si obetajo z novim električnim motorjem prihraniti veliko stroškov pri izdatkih za gorivo, posebno za nafto. Manj navdušenja je med Jugoslovani, ki jim ta izum ne bo prinesel nič koristnega, ker pri nas elektrike ni za najnujneše stvari, kaj šele za avtomobile, letala, ladje ..
VSO SO SLI - Na domačih letalskih progah v ZDA ni bilo v minulih dvanajstih mesecih nobene ugrabitve letala. Pregled potnikov in njihove prtljage je policiji vrgel zanimanja vredno zbirko strelnega orožja, razstrelilnih paketov, nožev in drugih nevarnih predmetov. Kaže, da so varnostni ukrepi odlični ah pa so vsi resni ugrabitelji že odšli iz ZDA.
Droge med nami
Uživanje mamil se širi tudi v Jugoslaviji
Dolgo se je pri nas govorilo o uživanju mamil kot o pojavu, ki ga naša družba ne pozna in je problem samo drugih držav. Zato je toliko bolj presenetljivo dejstvo, da v Jugoslaviji vse več mladih jemlje mamila, zlasti v večjih mestih, ki ležijo ob veliki mednarodni poti Vzhod — Zahod, ki je kanal, po katerem skozi našo državo pretihotapijo neslutene količine mamil.
V zadnjih petih letih ie nagim carinikom uspelo mednarodnim tihotapcem zapleniti 115 ton hašiša, 10 ton morfija, 1 tono opija in drugih mamil. Vsekakor velika številka, ki je še grozljivejša, če pomislimo, da je to le majhen del tistega, kar gre dejansko skozi našo državo. Del te ogromne množine pa ostane tudi pri nas.
Do pred nekaj leti so bili v naši družbi znani samo posamezni primeri uživanja mamil, zdaj pa strokovnjaki ugotavljajo cele skupine mladih narkomanov. Starost uživalcev mamil je od IS do j 18 let, se pravi, da jemljejo mamila mladi, ravno njim pa so mamila najnevarnejša, ker povzročajo v mladem organizmu in še ne dovolj razviti duševnosti hude okvare.
Vzroki za narkomanijo so pri nas veijetno drugačni kot v zelo razvitih državah, Iger je narkomanstvo ena od oblik iskanja izhoda iz razčlovečenega sveta. Najbrž se strokovnjaki ne motijo preveč, ko med drugim ugotavljajo, da gre v veliki meri za modo, ki so jo mladi sprejeli z Zahoda obenem z drugimi uvoženimi „dobrotami zahodne civilizacije.
v m.if'>* ,p
KONJI PRIHAJAJO - Neki pari-ški hotel je sporočil, da je pripravljen na pomanjkanje nafte. Ima dovolj sena in ovsa za konje, s katerimi se bodo pripeljali gostje. Ah ima uprava dovolj pameti, niso povedali.
Lov za srečo med lučmi reklam
Puščava
civilizacije
Las Vegas je zrasel v puščavi - Največje zabavišče na svetu
Las Vegas, metropolo iger na srečo, so poslovni možje zgradili v sami puščavi in se niso menili za stroške, ki so jih vložili v gradnjo razkošnih igralnic in ozelenitev puščave, saj so vedeli, da se bo vsak vloženi dolar stokratno povrnil. Zdaj posel cvete. Na leto zaide v Las Vegas okoli 15 milijonov Američanov, ki iščejo zabave, potrdilo javnega ugleda ali upajo na velik dobiček.
Toda do denarja ni tako lahko priti. Znano je, da je na dobičku vedno igralnica, da 36000 igralnih avtomatov poredkoma izpljune veliko vsoto denarja, da na ruleti ne pomaga noben sistem. In vendar se zgrinjajo lovci na srečo v to mesto, ki ponoči razžari nebo od samih reklam. Ponujanje sreče se je spremenilo v pravo nasilje hazarda. Obiskovalec je skoraj prisiljen izprazniti žepe, saj ga na vsakem koraku čaka igralni stroj: na letališču, v hotelu, na ulici, ob kopalnih bazenih, vsako uro dneva in noči.
V Las Vegasu sta tesno povezana kapital in sila. Strah ju je združil v močno organizacijo, ki jo obiskovalci komaj slutijo. Mesto je polno policajev, zasebnih detektivov, elektronskih varnostnih naprav, skritih ogledal in kamer.
Za tiste, ki so privrženi igri na srečo, je Las Vegas žareča oaza sredi puščave, za tiste, ki stvari vidijo v pravi luči, pa je velika puščava neke civilizacije.
m
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Movice.
Denar, denar — ta se hoče najprej imetri Žalostno, ali vendar resnično; premeniti tega ne moremo.
Kmetiškemu gospodarju poglavitna skrb je torej, kakor vidimo, kako bode otroke odpravil, to je, kako jim doto preskrbel, ko odrastejo. Ako ima vrhu čistega premoženja še denarja prihranjenega, potem je lahka stvar. Denar razdeli, kolikor ga ima premalo, se zadolži, češ naj-starejši bo že toliko priženil, da bode to malenkost za mano poplačal. Premoženje zadolži tako, da dobi njegov naslednik le polovico ali pa mano poplačal. Premoženje zadolži tako, da dobi njegov naslednik le polovico ali pa še manj
(Izvoz j a j e c). Od januarja do konca septembra se je iz Avstrije v Nemčijo izvozilo 328 500 meterskih centov jajec. Ni čudo, da so pri nas tako draga!
(Družba sv. Cirila) in Metoda med nami jako lepo napreduje. Z največjim veseljem zapisujemo to, ker je družba istinito koristna in
prepotrebna. Otroke naše nam odtujuje Nemec Lah in Mažar — jemljejo jim besedo materino Žalostna skušinja priča, da kedor zataji matern jezik in se krasi s pavovim perjem, takov nežna čajnež malo se ceni. Družba sv. Cirila in Metodi pa ima prelep namen pomagati in zida in podpi ra slovenske šole.
(Na francoskem) te dni zopet govore o ministerski krizi. Tako grede ministri drug za drugim ko se komaj vsedejo ns vladni stol. Predsednik Carnot pa se dobro drži Sedem let že vodi republiko. S tem se republiki nehote pretvarja v monarhijo.
(Hrvaški ban) obhaja meseca decem bra desetletnico, odkar opravlja to službo. Na meravajo mu napraviti veliko slovesnost. Čemi vse to, pameten človek ne uvidi, ker zaslug n nikakih; tem bolje to vedo hrvaški izdajice katerih kar mrgoli. Tužna Hrvatska!
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1893
Pasja ohcet
Prejšnji teden sem se ustavil v mestu, kjer je bilo vse polno psov, ki so se v gručah podili okoli velikih hiš, ki jim pravijo bloki. Pri enem od njih so se ozirali navzgor, kjer j je na balkonu čakala njihova nevesta.
Videti je bilo, da je psica plemenite pasme, kajti gospodar jo je skrbno čuval, da ie ne zaleze kakšen pasji nebodigatreba. Prav zato je večkrat stopil ven in razkropil zaljubljeno krdelo, ki se je še nekajkrat vrnilo. Ko so po brezupnem čakanju vsi odšli, je ostal edinole Pikec, ki je milo tožil: ,JJouuoooovovovov. “
Otožno je gledal psičko, potlej pa mene, kot bi me česa prosil.
„Ti je psička všeč, kali? “ sem ga vprašal.
„Hovhov, “ je veselo pritrdil in spet zrl vanjo.
Tudi psička je pokazala, da ji je ženin všeč, saj se mu je na vse načine dobrikala, le skočiti si ni upala dol.
Pikec se ji je razkazoval v vsej svoji lepoti, kot bi hotel reči:
„Kaj nisem lep in postaven? “ Ko ni dobil odgovora, je spet zatulil ob bridki usodi, da je ona oddana tistemu psu, ki ima papirje in sorodnike plemenitega rodu.
Kd(fr ima rad živali, jih bo razumel. Kako kruti so ljudje, ki verjamejo le ljubezni na papirju. Naj psička odloči, kateri ji je všeč! Ljudje govorijo o svoji dobroti, pa so trdega srca. Ne vem, kako bi se sami počutili, ko bi jim kdo kratil pravico do svobodne izbire prijatelja ali ljubezni, pa čeprav le enkrat v letu.
„Kaj res nisi dober zanjo, Pikec? Nikogar ne grizeš in vsakogar pravdansko pozdraviš, akoravno po pasje. Saj še ljudje, ki znajo govoriti, namesto pozdrava molčijo. Kajne, Pikec, da je res? “
„Hooouuuooouov, “ mi je pritrdil in še dalje strmel proti nebu.
MARTIN KRPAN
ČLOVEK IN DELO
»Trgovski« potnik
Kmet iz Krapine prodaja konopljeve vrvi še na star način - Od vrat do vrat ga vodi pot...
Takšnih potnikov, kot je prodajalec konopljenih vrvi' Jože Kloviček iz Djudmovec pri Krapini, je danes malo na cestah. Včasih je bila taka prodaja po domovih poglavitni način trgovine. Ko sem ga srečal po Martinovem sejmu v Sevnici še v torek, 13. novembra, na samotni poti pod Brezovcem pri Boštanju, sem mu hotel spotoma z avtom prihraniti nekaj kilometrov pešačenja. „Kako pa bom potem kaj prodal, če se peljem? Razen seveda, če vi vzameta kaj!“ ie odvrnil in že jel naštevati niše, ki samevajo še stran od ceste Bo-štanj-Krmelj.
. • , • ri' >
1
Jože Kloviček
„Včeraj popoldne sem se pripeljal z vlakom v Jelovec, potem pa pot pod noge čez Križ, Vrh, Okič.“ Govoril je kot domačin, a je daleč od tod! Široka pleča so bila zravnana kljub teži konopljenih vrvi, dolgih 12 m, ali „štrang“ za vprege. Sam jih seveda ne izdeluje, čeprav prideluje konopljo zanje, ki je tod že zginila z njiv. Kot je dejal, nima toliko zemlje, da ji ne bi bila včasih kos sama žena, čeprav sta v hlevu še dve kravici, telička in svinja. „Konoplja ne gre več za rjuhe.
Ko je vreme slabo, tolčemo konopljo, tako vzame Rudi Prešedski...“
- Ste njegov prodajalec? -skušam izvedeti.
„Jok, brate! Svoj! Konopljo plača na roke. Mi mu plačamo^ vrvi in kar je takšnega. Potem" pa pot pod noge. Kjer veš in I znaš in kadarkoli!“
To mu mora biti že v krvi. . | Med pogovorom in še celo med _ fotografiranjem mu korak ni I zastal, ve, kam mora ta dan še I priti.
A. ŽELEZNIK 1
30. Pri kraju smo, dragi brala!
Ladja je samotno stala vij neusmiljeno tekla, izumrli so $ zmaji. O Košati praproti v sledu! Da, celo prava praprot je j rasle so jo smreke, bukve in hr^1
Dež in sneg sta odnašala gn^f le v neštetih poletjih so liz^ končno je siloviti vihar preval
ff V soboto, 17. novembra, so na slavnostni seji centralnega delavskega sveta v naj večjem I dolenjskem podjetju, novomeški Industriji motornih vozfl, proslavili za tovarno in za dolenjsko gospodarstvo dva pomembna dogodka: skoraj dva meseca pred koncem leta so v kolektivu ustvarili proizvodnjo, ki je vredna milijardo novih dinaijev, hkrati pa so proslavili tudi ustanovitev osmih temeljnih organizacij združenega dela. Na proslavi je bil med številnimi t gosti tudi France Popit.
Od začetkov
„Na naši razvojni poti smo imeli pomembne uspehe, toda skromno, čeprav veselo, smo šli mimo njih novim nalogam naproti!“ je v svojem govoru na slavnostni seji poudaril predsednik centralnega delavskega sveta Anton Šepec.
Ta delovni kolektiv je začel svojo pot leta rj 1955 v skromni mehanični delavnici, namenjeni I servisiranju kmetijske mehanizacije. Zaposlenih je bilo vsega 28 ljudi. Na tem območju je bilo takrat veliko problemov zaradi nezaposlenosti. " Razvoj IM V oziroma takratnih Agroservisa in
IMotomontaže pa so zasnovali prav na dejstvu, da je tu veliko nezaposlenih, veliko partizanskih dru-
Ižin, ki ne želijo, tako kot njihovi predniki, s trebuhom za kruhom, ampak bi radi doma zagotovili sebi in svojim otrokom boljši jutrišnji dan.
Ob koncu istega leta je bilo zaposlenih že 64 delavcev, potem ko se je kolektiv v sodelovanju z zahodnonemško firmo DKW — Auto Union odlo-
čil za montažo dostavnih in osebnih avtomobilov. S to odločitvijo so zastavili proizvodni program, ki še danes predstavlja osnovno usmeritev zdaj že 4.300-članskega kolektiva.
1958. 1 je bilo zasnovano prvo'jugoslovansko vozilo domače konstrukcije. Doseženi uspehi so privedli do tega, da se je Motomontaža februarja 1959 preimenovala v industrijo motornih vozil, število zaposlenih pa se je povečalo na 500. Jugoslovanski trg je novo vozilo sprejel. Potem ko se je tovarna pojavila med proizvajalci cestnih vozil je naletela na velike težave, na katere ni računala. Starejši delavci v kolektivu še pomnijo, kako je dostikrat šlo za biti ali ne biti. Stalno spreminjanje zunanjetrgovinskih predpisov je onemogočalo dolgoročno načrtovanje in hkrati s tem hitrejši razvoj kolektiva. Da si je tovarna zagotovila potrebne devize za uvoz agregatov, je bila med prvimi proizvajalci, ki so se z dostavnim avtomobilom pojavili v izvozu. Prav neizprosna konkurenca na tujem trgu je Novomeščane naučila, kako je potrebno delati avto.
Gospodarsko reformo je podjetje dočakalo pripravljeno. Zaposlenost.se je v 1965. letu dvignila na 1.147 delavcev. Dragocene izkušnje iz uvoza so začeli uspešno uveljavljati doma. Tovar-
na je začela ustanavljati lastno servisno organizacijo, potem ko je ugotovila, da trgovska mreža kolektiv preveč ožema in kljub temu ne daje zagotovil za uspešno prodajo proizvodov z znakom IMV.
Predstavniki družbenopolitičnih skupnosti niso kazali posebnega razumevanja, zato so se v IMV raje naslajali na tisto, kar so sami ustvarili. Dobro zastavljen proizvodni program je tovarni narekoval, da poišče poti za vezavo uvoza za izvoz.
V	Evropi se je novomeška IMV leta 1966 pojavila kot proizvajalka avtomobilskih prikolic. Novomeščani niso imeli le želje, ampak tudi resen namen, da mimo avtomobilskega vpeljejo še dodaten proizvodni program, ki bo tehnološko podoben avtomobilskemu. Kako dobra je bila ta odločitev, se je hitro pokazalo: kljub močni konkurenci je zahodnoevropski trg ugodno sprejel novomeške prikolice ... Kajpak se z enim samim tipom prikolice IMV ni mogla uspešno kosati s tujci, zato je razvila celo družino priko-
lic. Samo s širokim izborom, dobro kakovostjo in konkurenčno ceno se je mogoče obdržati na tržišču. IMV je s svojimi prikolicami ADRIA to zmogla!
S široko zastavljenim programom — od ADRIA 305 do ADRLA 840 - in velikimi serijami se je tovarna uvrstila med pomembnejše proizvajalce prikolic v Evropi. Da bi se obdržala na trgu, se je pojavila še s popolnoma novo družino enoosnih prikolic JUNIOR, ki so cenejše in enostavnejše.
Ob močnem izvozu na zahodni trg pa je tovarna spoznala, da je mogoče dobro nastopati na tujem in biti kos močni konkurenci le, če organizira lastno prodajno organizacijo. S tem so se znižali prodajni stroški, kar je omogočilo še večjo konkurenčnost. Prvo podjetje v tujini, katerega izključna naloga je bila prodaja prikolic na tujem trgu, je IMV ustanovila 1968.1 v Muenchnu.
Doseženi uspehi so narekovali ustanavljanje podobnih podjetij tudi v drugih zahodnoevropskih državah.
Denar, ki so ga dobili z izvozom prikolic, je po eni strani v celoti pokrival potrebe po uvozu avtomobilskih delov, po drugi strani pa večal možnosti za razširitev proizvodnega programa in narekoval gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti. Nove gradnje so v tovarni opirali na lastna sredstva, ker so nekateri še vedno izražali nezaupanje v prihodnost avtomobilskega programa, še bolj pa so bili nezaupljivi do proizvodnje prikolic. Z novimi zmogljivostmi za proizvodnjo avtomobilov so sprostili zmogljivosti za večjo proizvodnjo prikolic, hkrati pa odprli nove možnosti za uresničitev zastavljenega programa proizvodnje dostavnih avtomobilov in osebnih vozil.
Prelomna odločitev
Občinski predsednik Avgust Avbar pozdravlja velike uspehe Industrije motornih vozil, zraven je delovno predsedstvo na slavnostni seji centralnega delavskega sveta.
Jurij Levičnik, France Popit, inž. Božo Kočevar in Avgust Avbar se pogovarja o „paradnem" izdelku novomeške Industrije motornih vozil, potem ko so si ogledali prikolice.
ItvTF j?iTtTBT7T»TTTčn?TWTaffrTiT¥Mn7nTMniWTl
Zanimanje gostov za proizvodnjo kombijev
Sodelovanje z Britanci
Leta 1967 je tovarna sklenila dolgoročno sodelovanje z britansko industrijo, na podlagi katere so vgradili v dostavni avto motor BMC, hkrati pa začeli organizirati tudi proizvodnjo osebnega avtomobila s 1300-ccm motorjem. Kar je bilo potrebno uvoziti, je tovarna plačala z devizami, ki jih je dobila od izvoza. Zaradi težav BLMC Novomeščani žal niso mogli uresničiti vsega programa. Konec 1971 se je vse jugoslovansko gospodarstvo znašlo v težavah: splošna zamrznitev cen, devalvacija, potem pa še sveženj ukrepov iz
deviznega, zunanjetrgovinskega in kreditno-mo-netarnega področja. Zaradi tega je morala IMV spremeniti gospodarski načrt in poslovno politiko prilagoditi družbenim, stabilizacijskim in reformskim ukrepom ter začrtati pota notranje stabilizacije.
Zaradi znanih težav pri uvozu materiala iz Velike Britanije so se v IMV na seji centralnega
Po ogledu tovarne — še kratek pomenek
delavskega sveta dogovorili, da postopno prenehajo sodelovati z BLMC. Konec leta 1972 so se odločili za francoskega Renaulta, ki je sprejel jugoslovanske kooperantske pogoje za proizvodno in tehnično sodelovanje.
Del tiska je dogovor, da sklepa v javnosti še ne bodo objavili, izigral in objavil spremembo, zato je BLMC čez noč ukinil vse dobave avtomobilskih delov ter odpovedal zastopniško pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju. Posledice tega čutijo v tovarni še danes.
Dogovori z Renaultom
Sodelovanje s Francozi danes dobro teče, medsebojne dobave so v skladu s pogodbami o dolgoročnem sodelovanju. Uresničujejo tudi kooperacijsko pogodbo s KIZ Zreče in drugimi jugoslovanskimi partnerji, pomembno pa je tudi to, da je jugoslovanski trg zdaj spet dobro založen z rezervnimi deli za renaulte.
Kljub vsemu tistemu, kar je zaviralo hitrejši razvoj podjetja, je IMV 10. novembra letos dosegla milijardo dinarjev finančne realizacije. Kar so v tovarni izgubili zaradi manjše proizvodnje do-
stavnih avtomobilov, so nadoknadili s proizvodnjo avtomobilskih prikolic in računajo, da bo letošnja proizvodnja vredna 1,25 milijarde dinarjev.
Poudariti velja, da je prav dostavni avto prvo vozilo domače konstrukcije in da so v IMV razvili 12 izvedb, hkrati pa so se uspešno uveljavili v zahodni Evropi. Ugled IMV se je zato dvignil tako visoko, da je novomeški tovarni romunska industrija ponudila sodelovanje pri uresničevanju programa proizvodnje 100.000 dostavnih avtomobilov na leto. Mehanske elemente naj bi delali Romuni, šasijske in karoserijske pa IMV. 80.000 vozil naj bi dokončno obdelali V Romuniji,
20.000 pa v Novem mestu. Skupna proizvodnja z romunsko industrijo omogoča IMV neposredno vključevanje na vzhodno—evropski trg in hkrati skupen nastop z romunsko avtomobilsko industrijo na tretjih tržiščih.
Predstavniki iz Novega mesta so zaradi sodelovanja v proizvodnji osebnih in dostavnih avtomobilov že trikrat obiskali romunsko tovarno v Pite-štiju, uradna romunska delegacija pa je bila v Novem mestu.
Sodelovanje med novomeško in romunsko tovarno, ki sodelujeta z Renaultom, bo omogoči1 lo tudi širše vključevanje slovenske avtomobilske industrije in specializiranih proizvajalcev-koope-rantov za posamezne programe.
Centralni delavski svet je na zadnji seji sprejel predlog okvirnega proizvodnega programa, po katerem bodo v tovarni v prihodnjem letu naredili 3,300 dostavnih vozil, leta 1975 5.000 in do
20.000 na leto. Proizvodni načrt predvideva 500 vozil R-4 na mesec oziroma 6.000 na leto, medtem ko bodo že januarja 1974 začeli delati tudi R-12 in od marca naprej naredili po 500 avtomo-
bilov na mesec. Leta 1975 nameravajo narediti 12.000 vozil R-12, isto leto pa naj bi vključili v proizvodnjo še en model, tako da bodo 1. 1975 v M V naredili 25.000 osebnih avtomobilov.
Ze v prvem četrtletju prihodnjega leta bodo uto končali načrt razvoja proizvodnje osebnih artomobilov. V prvi etapi pa bi naredili najpozneje do 1978. leta po 50.000 avtomobilov na leto.
Tudi načrt proizvodnje prikolic je zastavljen fciko, da bodo v Novem mestu prihodnje leto naredili 18.000 prikolic, v Brežicah 5.000 in v Belgiji 12.000. Do konca naslednjega leta morajo zagotoviti zmogljivosti za proizvodnjo mehanskih fr pločevinastih delov za 50.000 prikolic na leto. Večino nove opreme za izdelavo lesnih elementov so že vključili v redno proizvodnjo, preostanek pa bodo vključili do konca leta. Tako bodo Ž® naslednje leto lahko povečali proizvodnjo prikolic.
Integracije
Na obseg in rast proizvodnje v tem najvećem dolenjskem kolektivu je močno vplivalo /&di povezovanje. Prve pobude za integracijo njo v leto 1962, ko se je podjetju pripojil ko-• aski obrat Agroservisa v Brežicah. Leta 1968 je Fistopil k IMV Lepiš s Suhorja. Sledile so inte-gacije z lesnim podjetjem ZORA iz Črnomlja, s
Tovarno šivalnih strojev na Mirni in s Tovarno servisne opreme iz Belega Manastira, v letu 1972 pa še z mizarskim podjetjem PODGORJE iz Šentjerneja. S temi integracijami so se močno povečale zmogljivosti za proizvodnjo prikolic. Takoj po pripojitvah pa je matična tovarna začela modernizirati obrate, saj so kupili opremo in stroje za visoko produktivno delo, ki omogoča linijsko proizvodnjo po sodobni tehnologiji.
IMV je lani končala gradnjo nove tovarne prikolic v Brežicah, letos pa tovarne v Šentjerneju. Zdaj gradijo nove prostore v Črnomlju in pripravljajo načrte za rekonstrukcijo tovarn na Mirni in Suhorju. Hkrati je ponovno zagotovljena samostojnost teh enot in so izpolnjeni osnovni pogoji, da se te enote organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela v okviru IMV.
Povezovanja
Jasno zastavljeni načrti dolgoročnega razvoja in samoupravna organiziranost na osnovi samostojnega ugotavljanja in delitve dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela omogočajo podjetju še širše povezovanje. Zato IMV načrtuje še širše integracije — tako v lokalnem, republiškem in zveznem merilu. Proizvodnja prikolic je na primer tako razvita, da bo potrebno poiskati nove zmogljivosti, če bodo hoteli v tovarni še bolje izkoriščati že dosežene uspehe na zahodnem trgu ter zagotoviti skupnosti večji izvoz.
Na slavnostno sejo je prišla tudi delegacija iz Belega Manastira. Drugi z leve: podpredsednik občine Valent Gorup.
Med slavnostno sejo centralnega delavskega sveta
IMV je tako že predlagal lesnemu kombinatu Novoles iz Straže okvirni program tesnejšega poslovnega sodelovanja. Proizvodne zmogljivosti v Novolesu bi omogočile nadaljnje povečanje proizvodnje stanovanjskih prikolic in vključitev novega proizvoda — mobilnih hišic. Integracija teh dveh podjetij, ki sta med največjimi na Dolenjskem, bi imela tako za Dolenjsko kot tudi za širšo družbeno skupnost velike koristi.
Novomeška tovarna se zavzema tudi za tesnej še sodelovanje in integracije v okviru slovenske ir
jugoslovanske avtomobilske industrije. Velik korak v poslovnem in tehničnem sodelovanju je bil narejen s podpisom pogodbe med mariborsko TAM in IMV. Pogodba, ki sloni na bogatih izkušnjah in dosežkih sedanjega dobrega sodelovanja med kolektivoma, zagotavlja usklajevanje proizvodnih programov ter boljše izkoriščanje zmogljivosti, hkrati pa zagotavlja utrjevanje položaja na jugoslovanskem trgu in odpiranje na svetovni trg. To je pravzaprav tudi prvi resni korak k sodelovanju slovenske avtomobilske industrije, saj je mogoče v naši proizvodnji videti proizvodno montažo težkih motorjev za vozila TAM.
Gostje so si z največjim zanimanjem ogledali tudi proizvodnjo dostavnih vozil.
yr|ostni govor na seji delavskega sveta je imel predsednik Anton Šepec.
Inž. Božo Kočevar razlaga gostom, kje so in kaj si bodo še ogledali.
Tudi tako nastaja prikolica.
Skrb za delavce
Razen za dobro poslovnost pa Industrija motornih vozil skrbi tudi za potrebe delavcev. Zlasti so posvečali veliko skrbi občutljivemu družbenemu vprašanju - stanovanjski izgradnji, čeprav je bil denar zanjo zaradi gradnje in razvoja podjetja vedno tehtno odmerjen.
Stanovanjska politika je bila usmerjena tako, da so reševali probleme strokovnjakov, ki so jih nujno potrebovali pri organizaciji proizvodnje. Zaradi tega je dobilo zaposlitev več kot 2.800 delavcev, katerih stanovanjski problem ni bil tako velik, Iser so ostali doma. Za te delavce je tovarna organizirala avtobusne prevoze. Danes vozijo tovarniški avtobusi — imajo jih 21 — na 18 progah na delo in z njega 1.400 delavcev in več kot 100 vajencev ter delavcev na priučitvi.
Sedanji finančni uspehi omogočajo tovarni, da bo stanovanjski izgradnji namenila več denarja. V IM V bodo najprej zgradili samski dom, da bi tako pritegnili mlade delavce, predvsem tiste, za katere organizirajo šolanje. Gradnja doma za več kot 200 delavcev bo zmanjšala fluktuacijo, hkrati pa bo zagotovila možnosti za redno kulturno, politično in splošno izobraževanje mladih delavcev.
Prav tako so na seji centralnega delavskega sveta že sklenili, da bodo gradili dva stanovanjska bloka za 48 stanovanji. V stanovanjski politiki IMV dajejo vedno več poudarka reševanju stanovanjskih težav z denarjem podjetja, preko solidarnostnega sklada v občini ter preko sklada združenih sredstev za usmerjeno izgradnjo stanovanj, še posebej pa s posojili za posamično gradnjo.
V	podjetju sodijo, d*a je njihovo stanovanjsko politiko dostikrat utesnjevala lokalna urbanizacija. Zato so nenehno poudaijali potrebo po urbanistični ureditvi kompleksov za gradnjo družbenih stanovanj. Ker so v občini te težave
Pogled na udeležence slavnostne seje centralnega delavskega sveta 17. novembra.
V skladišču rezervnih delov so predstavniki zagotovili: rezervnih delov za renaulte bo dovolj!
Levičnik razlaga podrobnosti o prikolicah.
počasi reševali, so morali v IMV dostikrat kupovati draga stanovanja, ki so jih gradila podjetja za trg.
V	IMV sodijo: „Na področju stanovanjske izgradnje piha nov veter. Skrb za streho nad glavo smo sedaj jasno opredelili, pri’tem pa se moramo zavedati, da postaja Novo mesto industrijski center z moderno industrijo, ki zahteva tudi moderno urejeno mesto. Za rešitev tega vprašanja bomo morali dati svoj prispevek, hkrati pa bomo morali zagotoviti svoj vpliv, posebno kar zadeva lokacije in cenenost gradnje. Zavzemati se moramo, da bodo hkrati gradili stanovanja za vse kategorije delavcev. Člani ZK v IMV smo zato predlagali občinski skupščini, naj takoj naredi projekt za novo Novo mesto na lokaciji, ki naj bi omogočila hitro gradnjo družbenih stanovanj. Poudarjamo, da to ni le realnost, ampak nuja, ker sicer ne bomo mogli uresničiti daljnosežnih razvojnih programov. Samo IMV namerava leta 1978 dajati kruh približno 5.000 delavcem!”
Osem temeljnih organizacij združenega dela
Doseženi razvoj in delitev dela po enotah ob istočasni modernizaciji zmogljivosti sta omogočila kolektivu, da se organizira v osmih temeljnih organizacijah združenega dela. Tako je dana pravna podlaga za nadaljnji pospešeni razvoj samoupravljanja v podjetju. V naslednji etapi bo kajpak potrebno še marsikaj razčistiti in dokončati: zastavljajo se številne naloge, ki jih bo potrebno dobro proučiti, preden jih bodo lahko zapisali v samoupravni sporazum o združevanju, kajti s tem
Po ogledu notranjosti.
aktom bodo dani temelji bodočemu razvoju samoupravnega in gospodarskega sistema ter medsebojnih odnosov.
Prizadevanja za uresničevanje ustavnih dopolnil segajo v IMV dve leti nazaj. V tem času so v kolektivu ustvarili pogoje in takšne gospodarske organizme, ki bodo lahko učinkovito vplivali na nadaljnji razvoj samoupravljanja v podjetju. Modernizirana tehnologija je osnova, ki zagotavlja pospešen razvoj in daje jasne perspektive vsem temeljnim organizacijam združenega dela v IMV.
Sedanja oblika nove organizacije podjetja je, da so postale temeljne organizacije tisti deli podjetja, ki predstavljajo dovolj zaokrožene gospodarske celote in lahko v njih zaposleni uresničujejo temeljne pravice in dolžnosti: ustvarjanje in formiranje dohodka ter delitev po rezultatih dela. Pri tem so v IMV upoštevali tudi teritorialno načelo. Lastna sredstva v posameznih temeljnih organizacijah bodo omogočala tesnejše sodelovanje temeljnih organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Javno razpravo o organizaciji TOZD so v kolektivu začeli maja letos, pred nedavnim pa so na podlagi strokovne analize odločili, da bodo ustanovili naslednjih osem TOZD: TOZD tovarna avtomobilov in prikolic, TOZD razvojni inštitut, TOZD komerciala, TOZD tovarna pohištva Brežice, TOZD tovarna opreme Črnomelj, TOZD tovarna „Podgorje** Šentjernej, TOZD tovarna opreme Mirna in TOZD tovarna servisne opreme Beli Manastir.
nam vliva nov pogum: tako močan kolektiv z enotnimi pogledi bo brez težav šel v akcijo in uresničeval naloge, pred katerimi stoji!“
Po zaključku novih investicij v IMV predvide-vajo, da bi po zaključku investicije in modemiza- -cije opravili nadaljnje organizacijske spremembe, ki bodo v drugi fazi omogočile konstituiranje tovarne avtomobilov v skupnost TOZD, delovna enota na Suhorju pa se bo organizirala kot TOZD.
Predsednik centralnega delavskega sveta Anton Šepec je v svojem govoru na slavnostni seji med drugim poudaril:
„Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja nas je zateklo pri delu, zato menimo, da je prišlo ob pravem času. Z njim se je odprla široka fronta boja proti tistim, ki so zavirali vzpostavljanje novih samoupravnih odnosov na podlagi ustavnih dopolnil, in pregnana je bila bojazen, da vodi to v dezintegracijo, kakor so nekateri malomeščanski krogi zlonamerno prikazovali, da bi ustvarili nezaupanje v naš samoupravni sistem in samoupravno organizirano gospodarstvo. Pismo, ter sklepi 29. seje CK ZKS so vsestransko spodbudili delo članov ZK in družbenopolitičnih organizacij v podjetju, kar je pripomoglo k hitrejši in uspešnejši realizaciji naših nalog.**
Neposredno izvoljeni delegati, ki so pripravili analizo, so na 38 zborih delovnih ljudi v celotnem kolektivu, ki jih je obiskalo 87 odstotkov vseh zaposlenih delavcev, obrazložili ekonomske in druge pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij ter način njihovega poslovanja.
Aktivne razprave na zborih delovnih ljudi so pokazale, da je večina članov kolektiva močno zainteresirana za novo organizacijo podjetja ter za nove samoupravne odnose.
V	podjetju so zato prepričani: „Na vseh zborih delovnih ljudi je bila ponovno potrjena naša enotnost in zaupanje v naš samoupravni sistem. To
KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL ČESTITA VSEM OBČANOM DOLENJSKE »	ZA	DAN	REPUBLIKE
Z.
Vitov
ENOTNOST MISLI
- Ima zdaj kdo kakšen dopolnilni predlog, novo misel? -
pozval sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana Jože Drnovšek na zadnji seji sveta po svojih uvodnih mislih prisotne k razpravi
Nekdo se je oglasil:
- Kako naj povemo kaj svojega, ko si nas malo prej pozval na enotnost misli in akcije!?
ROP SREDI MADRIDA - Skupina roparjev je pretekli teden v središču Madrida napadla oklepni avtomobil za prevoz denaija in z gotovino ter čeki v vrednosti 27 milijonov ji 100 tisoč pezov izginila brez sledu. To je največji cestni rop, kar jih pomnijo v zgodovini Španije.
OBMORSKO
letovisceI
STARA
VOTLA-
MERA
ŽVEPLO
KARTAŠKA
IGRA
IGE0D1
MERILEC
pNClP ELA PRII STARIHI PAR7IH
KIT.
FILOZOF
MIMO-
IDOČI
CIGAN
NEODIM
VSILJENA
USTAVA
DEL ROKE
ROKO-
BORBA
KONICA
OBRTNIK
HB
AN.
RIM.
STENOGRAF
PESNIKI
POVABUE-ML
MAMILO
Imunski
2LEB
OSIP ZADKI N
£1MQ_
GIBANJE
NAVZDOL
1MT
TURNER
ORANJE
SAVIN
PTICA
PEVKA
BANDA
SLAB
SAD
VINKOVCI
NESTRO-
mm
SVATBA
D L
RENU
VELIKO
SLOV.
PODJETJE
D L
D L
I
I
*3
I
I
I
I
In zemlja se je odprla
■ ■■
Jama, ki so jo odkrili na Plešivici pri kopanju vodnjaka, je globoka vsaj 60 metrov - Ali skriva še kakšno skrivnost?
Štirinajst sekund je bobnelo iz jame, preden je kos odkrušene skale dosegel dno. Stal sem dovolj blizu odprtine, da sem slišal zadnji zamolkli udarec kamna iz temne globine. Vse se je zgodilo tako hitro, da si mož, ki je zalučal kamen v jamo, še ni utegnil obrisati rok.
„Čisto slučajno smo odkrili to luknjo,“ pripoveduje Albin Pečjak, gospodar iz male vasi Plešivica, ki leži dober lučaj pod nami. „Nekaj tednov smo že kopali, vrtali in minirali za vodnjak, ko se je pokazala. Sprva smo mislili, da bo to kakšna polmetrska vdolbinica, na kakršne smo že nale-
Jama na Plešivici: zdaj še nevarnost, kasneje morda turistična zanimivost
teli. Radovednost nas je priganjala, da smo za nekaj časa spustili iz rok krampe in lopate ter obstopili odprtino. Kamen, ki se je nekomu odvalil izpod nog in „zaklokotal“ v brezno, nas je opozoril, da moramo biti previdni. Kajti če bi se to zgodilo človeku, ne kamnu, bi gotovo imeli smrt v vasi, in spet bi se oglasil zvon, ki ga povlečemo ob takih dogodkih ali kadar pride huda ura ali kadar pride ogenj. Kopati tam kajpak nismo smeh več. Za vodnjak smo morali izbrati drug prostor.
Vest o novi jami se je hitro razširila, objavili so jo časopisi in vzbudili pozornost jamarjev. „Nekje od Ljubljane so prišli, vrgli lestev v brezno in se po njej spustih do dna. Rekli so, da je globoka vsaj 60 metrov. Morda je še globlja. Obljubili so, da bodo še prišli in jo raziskali," pravijo v Plešivici.
»Jamo moramo zavarovati, velika skala bi zaprla vhod. Zaenkrat bi bilo tako dobro. Kasneje pa bi jo bilo dobro urediti in izkoristiti. Morda bo prav jama pritegnila koga v naš kraj,“ meni Pečjak.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOŽE SPLICHAL
Če bi Nikola Radič ostal v Ribnici, bi bil (skoraj) prvi na vasi, tako pa je v Sevnici v drugi zvezni ligi - zadnji v mestu...
Direktor novomeške pošte Jakob Berič je v toliko komisijah, da bi ga brez težav lahko izvolili še za predsednika komisije članov številnih komisij!
V IM V na veliko reklamirajo katrce - generalni direktor Jurij Levičnik pa še vedno bolj zaupa svojemu miniju...
Rešitev prejSnje krtihmte:
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
n
. v> . * c
ART BUCHVVALD:
POTOVANJE JE GROZNO
Prav temeljito sem preštudiral pojav turistike (zoper katero je brez dvoma kako zdravilo) in mislim, da sem dognal poseben tip turista, ki se kdove zakaj spet in spet pojavlja po svetu. Mislim tistega turista, ki popotovanje sovraži. Medtem ko sem se že prej ukvarjal s posameznimi zastopniki teh posebnežev, ki potovanje sovražijo, sem nedavno opazil, da imamo zdaj prav poseben, nov tip, ki potrebuje pajdaša, da se moreta skupno izživljati v sovraštvu do potovanja. Dandanašnji poznamo sem pa tja begajoče ameriške parčke, ki so že pred odhodom v Evropo prepričani, da bodo ondi doživljali same grozne reči. Pa čeprav že prej vedo, kakšna strašna Evropa jih čaka, se potem v resnici izkaže, da je še vse hujše, kakor so pričakovali.
Nedavno sem srečal takšen parček. Ta dva sta mesec dni cepetala po Evropi in sta se pred odhodom domov ustavila še v Parizu, da bi prišla do sape. Ko sta mi slučajno prekrižala pot, sta se pravkar prerekala, kaj je hujše: ali Benetke ah Rim.
„Jane,“ mi je dejal njen mož, „ne mara Rima, meni pa se zdi še zmeraj znosnejši kakor Benetke."
In Jane je odvrnila: „To pa zato, ker Harry v Rimu ni doživel takih grozot, kakor sem jih jaz. Nič ne pomaga, zmeraj bom rekla, da bi bila rajši štiri dni v Benetkah kakor dva dneva v Rimu.“
„Ali se vam je zdel Rim tako neužiten? “
„No, tako trapast ko Zuerich gotovo ni,“ je dejal Harry. Jane je soglašala: „Zuerich sovraživa oba. Tam sploh ni bilo mogoče prebiti. Skoraj tako strašen je kot Kjoebenhaven.“
„Joj, kaj vama tudi Kjoebenhaven ni bil všeč? “ sem ju vprašal.
„No, kdo pa bi dal le prebito paro zanj? “je menil Harry. „Ali hočete slišati, kaj se nama je pripetilo v Kjoebenhavnu? “
„Odkrito rečeno, nič nisem radoveden/4 sem dejal.
„Tudi Amsterdam naju je strašno razočaral." se je odzvala Jane.	\
„Res, skoraj tako ostuden se nama je zazdel kakor Bruselj," je povzel Harry. „Prav zares sva bila vesela, ko sva jo lahko popihala od tam in se odpeljala v London.“
„Ko se nama je potem razodelo, kakšno strahotno mesto je to,“je rekla Jane.
„Najbolj zabavno pa je to,“ je pripomnil Harry, „da sem jaz London koj zasovražil, a sem mislil, da je Jani všeč. Zato sem ji celo dejal, kakšno čudovito mesto je to,“
„Jaz pa,“ je povzela Jane, „sem mislila, da je London Harryju všeč. Zato sem mu zamolčala, kako zelo ga sovražim. Lahko si mislite, kako strašno sva se začudila, ko sva dognala, daje London nama obema zoprn! “
„Potemtakem — katero mesto vaju je pa zanimalo? “ sem vprašal.
„No, Monte Carlo gotovo ne!“ je dejal Harry.
„Ne morem si misliti, kako se more Grace Kelly živa videti v takem gnezdu,“ je pripomnila Jane.
„No, zaradi naju je tudi vseeno, ah obstaja kakšna Azuma obala ali ne,“ je nadaljeval Harry. „Saj še poštenega martinija ni nikjer.“
„O, pač,“ sem ga zavrnil. „Jaz pa tam spodaj poznam nekaj barov, kjer imajo odličen martini.“
„Vi pa že predolgo živite v inozemstvu, da bi sploh mogli še vedeti, kakšen mora biti pravi martini/4 je rekel Harry.
„No, kako pa je s Parizom? 44 sem po nepotrebnem vprašal.
„Tu je pa najhujše/4 je rekla Jane. ,ljudje so tako neprijazni in povsod je treba plačati take nesramne cene! Ne razumem, zakaj je treba zaradi Pariza zganjati tak hrup!“ „Jane in jaz iz dna duše sovraživa to mesto/4 je dejal Harry.
„Kaže, da oba zmeraj isto sovražita, ni res? 44 „Kajpa, takoj sva si na jasnem, kaj nama ni všeč/4 je pritrdila Jane.
„Evropo pretirano hvalijo/4 je rekel Harry. „A midva sva vseeno vesela, da sva bila tu. Zdaj bova vsaj razumela, zakaj je tudi drugim zoprna.44
Na Elizejskih poljanah sem se poslovil od parčka. Prav tedaj je Harry razlagal Jani, zakaj mu je Slavolok zmage tako priskuten, Jane pa je močno udrihala po Place de la Concorde.
Bolj srečnega parčka si sploh ni moči misliti.
globoko v breg. Pokril jo je pesek m ilovica, ki sta v 7-asaridi so rovnice v rumeno novico.
Sore. Tisočletja so hudourniku drla z viha...	Rovnica	je	zazvenela	od	kovino	ladje.	Odprli	so
^vri, ihtiozavri in	Pisalo	se je leto ena našega štetja. V breg so koraka-	zarjavela vratca. Sonce je posijalo	v zatohlo ledeno
že dovno ni	bilo	li ljudje,	drugačni, kot smo jih srečali dotlej. Na rami	notranjost - in naš Paradižnik in njegova soproga sta
^a pritlikava,	pre-	so nosili	motike in v rokah sadike, znane še dandanes	x pričela tajati...
L	— dobro	znane! — po okolici Košate lipe! Vinska trta Sicer pa, dragi bralci, nehajmo!	To je vendar že
nog ladje, stre- se imenujejo! „Kako topla reber, tole tukaj!44 so menili naslednja zgodba!
^vinsko ohišje in ljudje in se ustavili prav nad ladjo. „Sijajno bo tu
s slemena gore uspevala rastlinica!**	KONEC
a
— Vidiš, Janez, tole posebno ljubim v našem poklicu: vedno znova doživlja človek presenečenja ...
POTA
m s to/
&
Obrisali so se pod nosom
šest Novomeščanov, ki so delavcu iz Bosne posodili denar za obljubljene mastne obresti, je ostalo praznih rok - Krivec Boško Miletič je bil obtožen goljufije, na razpravi pa oproščen
Zgodi se, da iščeš koga na deželi ali pa v mestnem stanovanju, toda vrata so odprta, a nikjer žive duše.
€\ €\ mod Ck
pdrdgrdf
Se nič ne bojite tatov?
Dežurni poročajo
KOMU SO NA POTI DREVESA? V noči na 19. november je nekdo Alojzu Beletu s Potovrha polomil več jablan in povzročil za okrog 500 din škode.
URO SO UKRADLI - Med tem, ko je bil 20. novembra Janez Trlep iz Gor. Straže na gradbišču svoje stanovanjske hiše v Lebanovi ulici v Novem mestu, mu je nekdo ukradel uro, vredno 360 din.
KLJUČAVNICO JE ODPRL -Redžu Corbiću, ki stanuje v samskem domu podjetja PIONIR v Bršlinu, je nekdo 20. novembra iz omare ukradel fotoaparat. Omara je bila zaklenjena, a jo je tat odprl.
SPET UKRADEN MOPED -21. novembra je nekdo odpeljal moped znamke TOMOS Antonu Proseniku iz Metlike. Lastnik je oškodovan za 4.000 din.
V	BIFEJU JE ZMANJKALO -
21.	novembra popoldne so imeli v bifeju Dolenjke v Kristanovi ulici v Novem mestu tatinski obisk; iz točilne mize je nekdo izmaknil 400 din gotovine. Storilcu pa so že na sledi.
DRUGEMU BO IGRAL - Drago-slavu Andjelkoviću, delavcu GOP Mirna, stanujočemu v barakah v Kristanovi ulici, je nekdo ukradel trazistor.
PROSJAČILI IN UKRADLI -Jožici Klobučar iz Šmihela je nekdo 24. novembra ukradel 800 din. Denar je bil v stanovanju. Ugotovili so, da so denar vzeli otroci, Cigančki, ki so prosjačili.
DVA KLATEŽA PRIJETA - 24. novembra zvečer so novomeški miličniki pridržali Dušana Rakoviča in Djurada Komljenoviča, oba iz Ko-sjerova. Priklatila sta se v Novo mesto brez vseh dokumentov. Potepuha bosta šla nazaj, od koder sta prišla, še prej pa bosta morala pred našega sodnika za prekrške.
„Če mi za dva meseca posodite 20.000 din, dam 1.000 din obresti,“ je ponujal znanim Novomeščanom kupčijo 48-letni Boško Miletič iz Slavonskega Broda. Ker je že prej na tak način dobil denar od drugih ljudi in plačal tudi mastne obresti, je poleti 1971 znova dobil pri 6 ljudeh 125.000 din posojila. Zanje je obljubil v dveh mesecih 20.500 din obresti! Tisti, ki so se oderuško veselili večjega kupčka, ki bo zrasel kar sam, pa so se nasmolili...
Boško Miletič je bil obtožen 9 goljufij, od tega gre 6 primerov na račun izposojanja denarja, v treh
primerih pa je vzel hrano in drugo blago na kredit v dveh novomeških in v eni semiški trgovini. Toda okrožno sodišče v Novem mestu je Miletiča oprostilo obtožbe. Seveda pa bo moral izparjeni denar vrniti. Zakaj je bil oproščen?
Boško je bil skupinovodja sezon-
M
skih delavcev, ki so opravljali predvsem razna težaška dela za SGP PIONIR. Sam je sklepal delovne pogodbe, izplačeval delavcem zaslužke in tudi skrbel za njihovo prehrano in stanovanje. Iz nejgovih domačih krajev, pa tudi od drugod se je leta 1971 nabralo pri Bošku že okrog 100 ljudi, vendar evidence o njih ni vodil. Nekateri so odhajali domov pred končanim delom, seve-
r
■
I
Gasilska društva so tudi na podeželju dobro opremljena, se pa včasih zgodi, da se ne morejo uspešno spoprijeti z ognjem samo zaradi tega, ker jim ponekod manjka nastavkov za hidrante. V Brežicah na primer so odborniki že opozorili na to pomanjkljivost. (Foto: Jožica Teppey)
da pa so prej zahtevah denar. Ker pa dela niso bila končana, PIONIR Boška ni izplačal, in tako ni imel „svojih ljudi“ s čim plačati. Delavci so mu grozili celo z noži (in vsak ve, da se s takimi ne gre šaliti!), razen tega je šla skupina celo v upravo podjetja PIONIR ostro protestirat.
To je privedlo skupinovodjo Miletiča, da si je od zasebnikov izposojal denar in z njim plačeval delavce, ki so odhajali in prihajali, še preden je on od podjetja dobil obračun. Vrh vsega je še PIONIR z Boškom prekinil pogodbe, ker niso hoteli imeti sitnosti.
Boško si je v sili izposojal gotovino za visoke obresti tudi že prej, in ker je veljal za moža, ki drži besedo, so mu nekateri radi dajali. Naenkrat pa skupinovodja Miletič ni mogel v dogovorjenem roku vrniti denarja ne obljubljenih obresti. PIONIR starih računov ni izplačal, ker dela niso bila končana, za naprej pa se je te skupine odkrižal iz bojazni pred sitnostmi Tako so upniki navalih! Prijave so bile na UJV in vrstile so se zasebne tožbe.
„ Obtoženec je ves čas, pa tudi na razpravi, ki ji je predsedoval Janez Kramarič, odkrito priznaval. Sodišče je menilo, da Boško pri izposojanju ni imel namena goljufati. Obtožene je odšel s sodišča prost krivde (sodba še ni pravnomočna), lahko pa se vprašamo, kaj je z moralo ljudi, ki so po izrazito kapitalističnih načelih hoteli obogateti na tuj račun. Posojanje za kratek rok in obljubljene obresti, ki so znašale od 500 do 10.000 din, ni z delom pridobljen zaslužek, je izkoriščanje človeka po človeku!
R. BACER
LEZLA NA TOVORNJAK
Ko je 21. novembra dopoldne Dušan Kupm pripeljal s tovornjakom odpadke na novomeško smetišče, so bili takoj zraven mladi Romi iz bližnjega taborišča. Navadno imajo brskati po smeteh. Cigančki so se začeli obešati na tovarnjak, 15-letna Jana Brajdič pa je pri tem izgubila ravnotežje in padla. Na srečo je voznik tedaj ustavil, tako da je dekle dobilo le nekaj odrgnin po nogah. Vseeno pa je morala po zdravniško pomoč v bolnišnico.
NE pozabiti::
Zli/.une gume so na mokri cesti najbolj nevarne!
Na mokrem cestišču moramo zmeraj mehko in počasi zavirati.
Človeku je nerodno in začne klicati. Ce pa na tako priložnost naleti tat, zares nima težkega dela. Preden se kdo prikaže, lahko že izprazni vse omare. In na taka odprta vrata, za njimi pa nikogar, naletiš celo v kakšnem uradu ali v podjetju. Mar smo res vsi poštenjaki ali pa je nekaterim pretežko obrniti ključ? O tem so rekli:
TONČKA GOTLIB, gospodinja z Otočca: - Kadar grem od doma, dobro zaklenem. Ze od nekdaj imamo tako navado. Tudi hudega psa imamo pri hiši. Stanujemo ob cesti, in nič ne veš, kdo pride mimo. Mislim, da previdnost ne more škodovati. Pri nas zlepa ne bo tujec prišel v hišo.
JANEZ KOLENC iz Škocjana 7:
-	Naša domačija je samo 20 metrov stran od ceste. Zaklenemo že, če gremo na njivo, toda ključ je nad vrati in bi ga lahko vsak snel. Imamo zaupanje v ljudi. Okradeni doslej Še nismo bili. Tudi dobre sosede imamo, tako da eden drugemu popazimo, če je potrebno. Bojimo se edinole Ciganov. Kadar so ti v vasi, smo bolj previdni.
MARTIN JENIČ z Malega Slatni-ka 17: - Čeprav smo blizu hoste in precej stran od ceste, se nikogar ne bojim. Naokrog so pošteni ljudje, tujci pa zaenkrat ne hodijo okrog nas. Imamo pa navado zakleniti vrata, če gremo vsi od hiše. To se zgodi zelo malokdaj, ker je navadno vsaj ženska doma. Ker pa je zadnje čase več slišati o tatovih, je res bolje dvakrat zakleniti, kot pa nobenkrat. Ampak če pride pravi vlomilec, se tudi ključa ne bo ustrašil.
R. B.
4
LAZE:	DVAKRAT	POČENA
KOST - 19. novembra je Alenka Šobar z Laz pešačila ob desnem robu ceste, ko jo je dohitel mopedist Marko Vene iz Travnega dola in jo s krmilom zadel v levo roko. Sobarjevi je pri udarcu dvakrat počila kost pod komolcem in je moral po pomoč v novomeško bolnišnico.
Na nekaterih ljubljanskih ulicah so rumeni pasovi, označeni s posebnim prometnim znakom. Po rumenem pasu pa lahko vozijo le vozila mestnega prometa, vozila, ki imajo prednost v prometu in vozila s spremstvom. Ostali udeleženci v prometu po rumenem pasu ne smejo voziti Če se pregrešijo, prav tako plačajo kazen.
Rumeni pasovi so zaznamovani na Masarykovi cesti (od križišča z Njegoševo do križišča z Resljevo cesto), na Titovi cesti (od križišča s Šubičevo do križišča s Prešernovo ulico) in na vsej Gosposvetski cesti.
že v križišču ne smemo narediti.
Ko smo z vozilom čez križišče, pogledamo najprej v ogledalo in levi kot, če je pot prosta, potem nakažemo spremembo smeri z levim smernim kazalcem. Ko zapeljemo na prometni pas 1 (glej sliko), izključimo smerni kazalec.
Na skici tudi vidimo, kaj narediti, ko pridemo do položaja, Označenega z a. Tedaj se s pogledom v ogledalo prepričamo o varnosti desnega kota, nato z desnim smernim kazalcem nakažemo pot in zapeljemo na prometni pas, ki kaže narav-
Zakaj je bil premaknjen klobuk?
Razprava proti krivcema prometne nesreče ob čateškem mostu, ki je terjala dve življenji, preložena zaradi novih okoliščin
Kdo na rumeni pas?
Kako vozniki vedo, kje je rumeni pas in kako bodo tedaj vozili?
Takoj, ko prevozijo križišče, stoji obvestilni prometni znak, ki opozarja, da je na cesti rumeni pas. Ta je omejen z dvema črtama. Prva, zunanja, je bele barve, notranja pa je rumena. Ko zagledamo navpični prometni znak in tudi oznake na cesti, moramo spremeniti vožnjo v prometnem pasu. Torej: moramo se pravilno uvrstiti na cestišče. Tega pa
nost in v desno. Ce hočemo nadaljevati vožnjo naravnost, potem takoj izključimo desni smerni kazalec, ako pa nameravamo zaviti še v desno, pustimo smernik utripati, dokler zavijanje ni opravljeno.
Če po rumenem pasu vozi vozilo, ki ne bi smelo, moramo v položaju b (na skici) počakati, dokler prometni pas za pot naravnost ali v desno ni prost. Levo pa lahko zavijemo brez težav.
VELJA KOČIČ
Min
Senat novomeškega 9 krožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramariča, je pretekli teden obravnaval krivdo Adolfa Križana in Jožeta Kranjca obtožena, da sta kriva prometne nesreče 3. decembra lani, ko sta pri mostu ob Savi v Brežicah izgubila življenje Miloš Kovačič in njegov 13-letni sin. Kovačičeva žena, ki je takrat skupaj pešačila z njima, je ostala živa.
Znano je, da je okrog 17.30 za njimi pridrvel osebni avto, ki ga je vozil Adolf Križan, oba moška zadel
Že drugič je kriv?
Za Novomeščana Janeza Kastelica je Glavni trg usoden
Kaže, da nesreča preži na Janeza Kastelica iz Pugljeve ulice pri vožnji skozi mesto proti Kandiji. Koje na mostu letos že povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, v kateri je podlegla priletna Marija Uršič, je 23. novembra popoldne okrog 17. ure na Glavnem trgu z osebnim avtom podrl tudi 8-let-no Darjo Kavšek. Taje prečkala cesto, vendar ne na prehodu za pešce.
Kastelic je tokrat verjetno prehitro vozil, zato nesreče ni mogel preprečiti, ko je deklico zagledal. Daijo, ki je doma iz Bršlina, so s pretresom možgan in drugimi poškodbami odpeljali v novomeško bolnišnico.
Za nesrečo bo moral Kastelic odgovarjati pred sodiščem, takrat se bo tudi izkazala krivda.
in zbil po tleh. Kmalu je pripeljal še en avto in povozil že na tleh ležečega dečka. Voznik drugega avtomobila je bil Jože Kranjec iz Krške vasi.
Ker so ob pričevanju očividcev nastopile nove okoliščine, je bila razprava preložena. Izvedenec prometne stroke, univ. prof. dr. Mušič, za te okoliščine ni vedel, ko je dal svoje mnenje, zato so celoten spis ponovno poslali k njemu v dopolnilo. Bistvena novost je premaknjen klobuk, ki je po nesreči ostal na cestišču. Prvi očividec, ki je prišel na kraj nesreče, je namreč klobuk
SUKNJIČ GAJE ZVABIL
Popoldne 24. novembra je Novomeščan Henrik Cigoj delal v vinogradu na Ruperč vrhu, suknjič pa je odložil na rob vinograda. Ko je čez čas suknjič oblekel, je opazil, da je iz njega zmanjkala denarnica z vsemi dokumenti in 7.500 dinarji.
videl ležati drugje, kot so ga našli miličniki in komisija. To dejstvo pa je zelo važno, saj je kažipot k ugotavljanju hitrosti vozila in še drugim dokazom.
VLOM BREZ KRAJE
Nekdo je 24. novembra ponoči vlomil v klet Šolskega centra kovinske stroke v Novem mestu. Očitno je neznanec zlezel v poslopje skozi odprto okno, nato pa razbil steklo na vratih avtomehaničnega kabineta. Hodil je po hodnikih in učilnicah, končno pa zapustil šolo po isti poti, ne da bi kaj vzel. Najbrž zmikavt ni našel nič pripravnega...
S COLIBRIJEM JE SEL - Danilu Gutmanu iz Prečne je nekdo 22. novembra zvečer odpeljal moped, ki ga je pustil v Bršlinu pred Drenikovo hišo.
Q
D
KePko kapljic,loPko let. (manj)!
KANDIJA: NI SLO NAOKROG
-	20. novembra je Anton Dragila iz Levanjske Varoši vozil tovornjak po Zagrebški cesti in ga ustavil. Ko je za njim pripeljal z osebnim avtom Anton Vene iz Zaboršta, je hotel po levi mimo tovornjaka, a ga je oplazil. Škode je za 2.500 din.
GMAJNA: GUMO JE RAZNESLO - 24. novembra je Julijan Kirn iz Šmihela s kombijem in prikolico vozil iz Brežic proti Novemu mestu, ko je med vožnjo pri Gmajni razneslo gumo na prikolici. Kombi je zasukalo in se je prekucnil na travnik, prikolica pa je obstala poprek na cesti. Škode je za 5.000 din.
KRŠKO: IZSILJEVAL PRED-,* NOST — 21. novembra popoldne je * peljal kolo s pomožnim motorjem iz Brestanice proti Krškemu kolesar Jože Mirt iz Krškega. S stranske Prešernove ulice je tedaj pripeljal in izsiljeval prednost Mirko Slemenšek iz Brezovega. Zaprl je kolesarju pot, zato je prišlo do trčenja. Kolesar je dobil hude poškodbe in so ga morah odpeljati v novomeško bolnišnico.
EKSPLOZIJA V VINOGRADU
22.	novembra popoldne je v Tre-belniku nad Podbočjem Peter Hera-kovič urejeval terase in rigolal v vinogradu. Pri delu mu je pomagal Jože Vintar s Planine. Pri rigolanju sta prišla do plasti laporja in kamenja. Kamen sta hotela razstreliti. Dve vrtini je naredil lastnik Herako-vič, dve pa Jože Vintar. Ko sta prvi dve vrtini eksplodirali, naslednji dve, ki jih je naredil Vintar, še nista. V trenutku, ko je Vintar šel pogledat, zakaj ni eksplozije, sta ti dve vrtini eksplodirali. Veliko kamenja in prsti je Vintarju priletelo v obraz, tako da so ga morah zaradi hudih poškod prepeljati v brežiško bolnišnico.
KURE SO IZGINILE - Antonu Novaku iz Cegelnice je v noči na 25. november zmanjkalo 10 kur. Kaže, da je isti tat skušal vlomiti še k Jožetu Florjančiču v isti vasi, vendar so ga domači prepodili.
ZAMENJAVA NASLOVA
V	47. številki Dolenjskega lista nam jo je zagodel tiskarski škrat na strani Pota in stran pota. Zamenjana sta naslova „Sam je vzel plačilo" in Beg pred samim seboj44. Bralcem se opravičujemo.
■//##/####/#/####//###/////#//##/#//###//■ IBHSaEEiHl!
\ Kratka iastna odeja ;
L. Kastelic: »Za vse ena dvorana - doklej?«
Skoraj neopazno je šla mimo desetletnica ustanovitve novomeškega Zavoda za kulturno dejavnost. Morda bo brošura, ki jo že nekaj časa pripravljajo, edina manifestacija tega jubileja.
Direktor Lojze Kastelic pravi, da je zavod nastal zgolj zaradi potreb. Razen ustanovne listine in doma v slabem stanju ni dobil ničesar. Začetek torej ni bil obetaven. „Vse je bilo treba postaviti na noge z lastnimi močmi in sposobnostmi. Za program je dobil zavod pomoč občine in republiških skladov, vendar je moral prenekateri izdatek
pokriti iz svoje dejavnosti. Od ustanovitve je vložil v posodobitev dejavnosti več kot 900.000 din, od tega nad polovico za dom, “ razlaga Kastelic.
V dvorani Doma kulture, ki je pod upravo zavoda, se je na leto zvrstilo okoli 100 najrazličnejših prireditev. Kastelic meni, da je zato trpel kino, ki je v istih prostorih. Račun je preprost: manj predstav - manjši dohodek. Poleg tega se je občutno zmanjšalo število obiskovalcev: od 163.000 v letu ustanovitve na 90.000, kolikor jih predvidevajo letos. „Potrebovali bi novo kino dvorano, vendar so do
zdaj vsi taki poskusi obtičali na papirju. Ker kultura brez ustreznih prostorov ne more živeti, tudi ni bilo mogoče doseči zaželene kakovosti in množičnosti. V sili razmer so bile vaje gledališčnikov in drugih skupin, pripravljajočih se za nastope, ali v garderobi ali kar na odru. To so občutili člani „odra mladih", to čutijo še vedno učenci baletne vzgoje.“ Po Kastelčevem mnenju bo prva skrb v prihodnje urediti dvoje: prostore in poskrbeti za kader. Zavod bo moral obstajati še naprej, le o vsebini njegove dejavnosti bi se bUo treba še pomeniti. Prav tako bi morali pri kulturni skupnosti pretehtati, ali je prav, da daje zavodu predvsem naloge, ne pa tudi ustreznega plačila za ljudi, ki skrbijo, da se te naloge uresničijo.
„Morda bi povedali še kaj več o kinu? “
„Organizirali so redne predstave za občane, abonmajske za srednje šole, bile so šolske predstave, občasno tudi predstave za šole in otroške matineje. Potujoči kino je poskušal doseči kraje brez stalnih kinematografov in odročnejše vasi. S pomočjo sklada za filmsko dejavnost je zavod poskrbel, da so dobila večja podeželska središča ustreznejše aparature, nove pa je dobilo Novo mesto. Urediti je bilo treba tudi dvorane. Pri tem so pokazali krajevni dejavniki veliko razumevanje. “
Lojze Kastelic je predlagal, naj bi v 'prihodnjem četrtkovem	intervjuju
odgovarjal Tine Tomšič, predsednik turističnega, društva za območje Otočca in Šmarjeških Toplic. „Rad bi zvedel, kaj meni o povezovanju turizma in kulture s posebnim poudarkom na Dolenjskem poletju
I. ZORAN
Najbolj živo je ob vsakem času v Novem mestu na avtobusni postaji, od koder se vsak dan odpelje in pripelje več sto ljudi. Opažajo, da je med potniki zadnje dni tudi več meščanov. Odkar se je podražil bencin, ljudje več potujejo z javnimi prevoznimi sredstvi. (Foto: R. Bačer)
PO PODATKIH ZA PRVIH DESET MESECEV 1973:
IMV - polovico vsega izvoza
Novomeška industrija povečala prodajo svojih izdelkov na tujih tržiščih -Glavni iztržek daje še vedno izvoz na konvertibilno področje - IMV po izvozu daleč pred vsemf oktobra dobra tudi Krka
Industrija novomeške občine je v letošnjih prvih desetih mesecih izvozila za 34,549.568 dolaijev izdelkov ali za 26 odstotkov več kot lani. Na konvertibilno področje je bflo prodano za 30,432.332 dolaijev blaga. Razmeije v izvozu na konvertibilno in nekonvertibilno področje se je od lani precej spremenilo. Ob koncu oktobra je bil izvozni načrt za leto 1973 dosežen s 85 odstotki.
Industrija motornih vozil je sama iztržila pri izvozu nekaj več kot polovico ali natanko: 17,391.813 dolaijev. Tovarna zdravil Krka je s 7,477.577 dolaiji druga, Novoles s
POTRDILI OCENO
Prejšnjo sredo so na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, vodstva sindikalne organizacije iz novomeškega Cestnega podjetja in predstavnikov sindikata za promet in zveze ugotovili, da prej izrečene ocene o razmerah v Cestnem podjetju veljajo. Na tej seji so znova ugotovili, da gre v tem podjetju za boj proti naprednim silam v celoti, in ne samo za medsebojno sporekanje posameznikov, kot bi nekateri radi dokazali. Zavzeli so se, da sindikalna organizacija v Cestnem podjetju naposled le pravilno in objektivno obvesti delavce, kaj se dogaja.
5,778.886 dolaiji tretji in Novoteks z iztržkom 2,955.608
Suhokrajinski
drobiž
i
»Ni primerjave s prejšnjimi časi«
Pravijo v šentjernejskem Podgorju - TOZD novomeške IMV - Zdaj izdelajo »a mesec 25.000 m1 ploskovnih elementov za prikolice, zmogljivost tovarne pa je 40.000’ - Odprtih še 70 delovnih mest
„Postali smo TOZD Industrije motornih vozil, delamo ploskovne elemente za prikolice. Dohodek ugotavljamo samostojno. Imamo Urejeno prehrano, smo na' toplem, v novih prostorih. Z enim stavkom bi rekel: ni primeijave s tistim, kar smo prej imeli in zmogli,“ Pravi Jože Gabrič, vodja tovarne Podgoije v Šentjerneju.
Stisko je kolektiv „Podgoija“ Čutil dolga leta. Pred tremi leti so začeli graditi novo halo. Ugotovili so, da je naložba za-nje prehuda, zato so iskali Močnejšega sodelavca. Sklenili so, da bo to IMV. K tej veliki Novomeški tovarni se je „Pod-8oije“ pripojilo pred dvema letoma.
NEMŠKO VABILO KRVODAJALCEM
Danilo Kovačič, predsednik koordinacijskega odbora pri občinskem Odboru RK v Novem mestu, bo februarja vodil osem novomeških krvodajalcev na obisk Rdečemu Križu v Dietzingen v Zahodni Nem-rgjptii. Naši krvodajalci bodo na trans-’ fuzijski postaji v tem kraju tudi darovali kri. Nemški krvodajalci bodo obisk Novomeščanom vrnili. Te dni *ta si organizaciji RK iz Novega me-*ta in Dietzingena izmenjali pošto o obisku.
Po pripojitvi so najprej spremenili tehnologijo. Opustili so proizvodnjo pohištva in začeli izdelovati lesene plošče. Doin-vestirala je IMV, prav tako je pomagala pri nabavi nove opreme. Postopno so tovarno organizirali tako, da je v njej stekla nova proizvodnja nemoteno. Za letošnji občinski praznik so tovarno slovesno odprli.
Trenutno izdelajo v Podgoiju na mesec 25.000 m2 ploskovnih elementov za prikolice. To je le nekaj več, kot je predvidena zmogljivost tovarne: 40.000 m2. Zdaj dela v njej 130 ljudi, iščejo pa že nove, da bo imelo „Podgorje*4 okoli 200 zaposlenih. Se nezaposlenim prebivalcem Šentjemejskega polja se torej obeta kos kruha v tej tovarni.
S kadrom še niso zadovoljni. Manjka jim predvsem ljudi z vi-
šjo in visoko izobrazbo. Imajo pa dovolj kvalificiranih delavcev, zlasti mizaijev, ki so iim zaupali nadzorstvo pri zahtevnejših fazah dela.
Prejšnje prostore v samem Šentjerneju je „Podgoije“ obdržalo. Preuredili jih bodo in v njih organizirali izdelavo prototipnih elementov za prikolice. To bo njihov razvojni oddelek, institut v malem.
15. NOVEMBRA SO na petem, to je zadnjem polju žužemberškega mostu položili železobetonsko ploščo. S tem je opravljeno glavno delo pri obnovi 54 metrov dolgega in 7 metrov širokega mostu, ki bo imel nosilnost 45 ton. Most se bo uvrstil med velikane v dolini reke Krke. Obnovitvena dela so bila opravljena razmeroma hitro, ob tesnem in požrtvovalnem sodelovanju občanov Žužemberka, Stranske vasi, Prapreč in Cviblja in krajevne skupnosti.
KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZRVS ŽUŽEMBERK je imelo redno letno skupščino, ki je pokazala uspešno delo odbora in članov v razdobju 1972-1973. V novo vodstvo združenja je bila izvoljena večina prejšnih članov odbora. Na skupščini je bil nakazan delovni program dela za vnaprej, ki daje velik obet za še večjo aktivnost te organizacije.
ŽUŽEMBERŠKI ROJAK MIRKO MEDVEŠEK, ki živi sedaj v Ljubljani, je pripravil že drugo zbirko pesmi. V njih prikazuje z vso pretresljivostjo in bolečino težko mladost doraščajočega otroka v vojnem času, obenem pa kaže neizmerno ljubezen do rojstnega kraja in gomje Krške doline. Prva zbirka je izšla v samozaložbi in je požela veliko priznanj med našimi najbolj znanimi pesniki. Pesmi iz te prve zbirke je Medvešek posvetil spominu padlih in preživelih borcev Cankarjeve, Gubčeve, Šercerjeve in Tomšičeva brigade. Druga zbirka, ki je obsežnejša od prve, pa bo izšla še letos. Pesniku, Id ustvarja poleg svoje redne zaposlitve in je znan družbeno - politični delavec, gre pohvala in priznanje.
M. S.
dolaijev četrti. Ta štiri podjetja so tudi edina prodala za več kot milijon dolaijev izdelkov v tujini. „Milijonaijem“ se je približal Labod s 754.201 dolaijem. Samo na konvertibilno področje so v tem obdobju izvažali: IMV, Novoles, Labod in Industrija obutve.
Zelo dober je bil oktobrski dolarski iztržek. Največ deviz se je v tem mesecu nateklo v blagajno IMV — 2,434.392 dolaijev. Lep izvozni skok so imeli v tovarni zdravil, ki je na tujih tržiščih prodala za 1,256.460 dolaijev izdelkov. Ostali trije veliki so oktobra izvozili: Novoles za 677.992 dolaijev, Novoteks za 341.009 in Labod za 63.807 dolaijev izdelkov.
Glede na to, da gre izvoz skladno s predvidevanji, je pričakovati, da bo letni načrt vsaj dosežen, če ne tudi presežen. ,Manjkajočih" 15 odstotkov ne dela nikomur sivih las in ne povzroča nemirnega spanja. To velja poudariti zlasti zategadelj, ker v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta ni pričakovati kakšnih večjih zastojev.
I.Z.
MINI ANKETA:
Porast črnih gradenj je gotovo posledica velike stanovanjske stiske pri nas, dostikrat pa tudi neurejenih urbanističnih vprašanj. Ljudje v želji po zgraditvi lastnega doma velikokrat kar preskočijo vse omejitve ter si „na čmo“, kot pravijo, postavijo hišo ali vikend. Črnograditelje ostri ukrepi rušenja črnih gradenj seveda zelo prizadenejo in se počutijo kot žrtve krivice. Po drugi strani pa je rušenje nemalokrat edino sredstvo, da se ta problem reši.
Črne gradnje
BORIS GOLOB, delavec: „Okoli črnih gradenj se je nabralo veliko nepravilnosti tako z, ene kot druge strani. Moj primer je posvoje zanimiv. Z materjo sem delal hišo nad vasjo Otočec. Zagrozili so mi, dajo bodo porušili z buldožerjem, če je ne bomo sami. Tiko smo morali gradnjo porušiti, čeprav smo hišo napravili že do prve plošče. Zdaj na istem mestu stoji hlev, ki pa menda ne moti turistov in ne kazi okolja, kot je bilo rečeno, da bi ga hiša.“
DUŠANKA KRAMARIČ, študentka: „Pojav črnih gradenj kaže, da pri nas še zdaleč ni urejen problem gradnje zasebnih hiš in vikendov. Mislim, da je rušenje dostikrat neupravičeno, saj bi morali delovati že prej tako, da do gradenj ne bi prišlo. Popolnoma upravičeno pa je rušenje takih objektov, ki izrazito motijo ubranost okolja.“
VLADO MALI, uslužbenec: „Postopek za gradbena dovoljenja je predolg, zato nekateri gradijo kar brez ustreznih dovoljenj. Prihaja do tega, da ljudem na črno zgrajeno hišo porušijo in s tem vzbude veliko nejevolje in hude krvi. Rušenje je po moje upravičeno samo takrat, ko črna gradnja dejansko kazi okolje."
MARTA MOHORIČ, farmacevtski tehnik: „Da dobi človek vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo, traja precej časa. Dogaja se celo, da na parceli, ki je bila nezazidljiva, zraste potem cel kup legalnih hiš. Ljudje si v tej zmedi raznih določil poiščejo svojo pot in zgrade hišo. Ukrep rušenja ni pravi, ker je zakasnel in samo kaže, da pristojni niso kos položaju.“
JOŽE MOHORIČ, tekstilni delavec: „Rušenje črnih gradenj je upravičeno takrat, kadar gradnja kazi okolico ali ovira gradnjo komunalnih naprav. Sam pojav črnih gradenj pa gotovo kaže, da so ljudje prisiljeni iskati tak način za reševanje stanovanjske stiske. Povprečen delavec si ne more kupiti stanovanja in si pač pomaga, kakor si more. Gradi tudi na črno, če drugače ne
Vnore-“___________________________^
DAN REPUBLIKE V ŠMARJETI
Danes ob 11.30 bodo s slavnostno akademijo v Šmarješki šoli prebivalci Šmarjete in okolice počastili dan republike. Hkrati bodo v šoli odprli razstavo o razvoju Dolenjskih in Šmarjeških Toplic. Za občinski praznik je bila ta razstava v Dolenjskih Toplicah.
Novomeška kronika
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Avtomobili na kredit
V novomeški Novotehni odobravajo znatna posojila kupcem Zastavinih osebnih vozil
Novo mesto je prav gotovo med najbolje založenimi jugoslovanskimi mesti, kadar se kupci odločajo za nakup avtomobilov. Mimo domače IMV, ki prodaja katrce in R-12, ima tudi Novotehna bogato izbiro vozil iz Zasta-vinega in Cimosovega programa.
Zanimivo je, da je podjetju uspelo zagotoviti do 1. marca prihodnjega leta za vse občane, ki delajo ali živijo na območju Dolenjske banke in hranilnice, še dodatne kredite. Tako lahko kupci, ki so kreditno sposobni, ob 20-odstotni udeležbi in s 30-mesečnim odplačilnim rokom dobijo do 30.000 din posojila, če pa vzamejo družinski kredit, se lahko ta znesek še poveča.
Ta posojila veljajo za vse vrste Zastavinih vozil:	novo	izvedbo
1300, 101, novo izvedbo 1500, 125 PZ in 750 ter 750 luxe. Posojila daje Novotehna tudi za gospodarska vozila, tako gospodarskim organiza-
cijam kot tudi zasebnikom. Za kombi 430 K in furgon 430 F odobrijo 75 odstotkov kredita od cene vozila in ob dveletnem odplačevanju. Za dvotonski tovornjak dajo 80 odstotkov posojila na 36 mesecev, za nova tovorna vozila zastava-om z nosilnostjo 3.500 in 4.000 kg pa 50 odstotkov posojila od cene tovornjaka na 3 leta. Pod enakimi pogoji prodajajo tudi furgon in kombi 1300 ter kamionet 1300.
V Novotehni prodajajo tudi osebne avtomobile Cimosa. Za spaček, ami 8, ami super, GS in DS je potrebno čakati do dva meseca.
ŠE ENA ULICA - V Novem mestu je vse manj neasfaltiranih ulic. Prejšnji teden so delavci Cestnega podjetja položili asfalt na Kastelčevo ulico, ki je bila nekaj časa zaprta zaradi zemeljskih in pripravljalnih del.
ZIMSKI ŠPORT - V gimnaziji so se v soboto zbrali prodajalci in kupci rabljene smučarske opreme na prvem tovrstnem sejmu v našem mestu. Sejem je koristna oblika nabavljanja smučarske opreme za tiste, ki težje kupijo drago opremo za ta priljubljeni zimski šport.
NAPISI - Kmetijska zadruga Krka je namestila nad svojimi prodajalnami svetleče napise s simbolom zadruge. Morda so zato goreli še podnevi, ker so se hoteli pokazati, da niso kar tako in da zaslužijo nekaj pozornosti
ZAKRPANI MOST - Da bi se Novomeščani ob praznikih po nepotrebnem ne razburjali cestnega mostu. Tako pešci ne morejo več uživati pogleda na reko Krko pod nogami, rešeni pa so tudi neprijetnosti spotikanja, zatikanja, preklinjanja, jeze in podobnih opravkov.
NOV KABEL - Pionirjevi delavci so na tržnici položili v zemljo nov električni kabel. Konec tedna so izkopani rov le zasuli.
TRŽNICA — Petkova tržnica je bila bolj obiskana kot teden dni nazaj. Pojavili so se že tudi prodajal-
ci toplih, doma spletenih volnenih nogavic. Cene nekaterim živilom: jajca so stala 1,80 dinarja, zelje 3 din, fižol 12 din, solata 10 do 14 din, hruške 8 din, repa 3 do 4 dinarje, glavica česna 0,80 dinarja, kos sirčka en dinar.
ROJSTVA - Rodile so: Danica Marjanovič iz V brezov log 3 -deklico, Dragica Šepic iz Kristanove 32 - deklico, Štefka Jevnik iz Ceste herojev - Vesno in Stanka Papež iz Trdinove 12 a - Igorja.
— Ena gospa je rekla, da bi lahko samo Diogenes, ki je svoj-čas iskal ljudi z lučjo tudi podnevi, pripeljal takega direk-toija, kakršnega bi radi imeli v centralni ko fetariji. Nesreča je samo v tem, da Diogenesa ni več.
^ "■ *
Popoldnevi v šolski klopi
Za zaspance to ni
Polja so pospravljena. Korenje, repo in kolerabo so kmetje pripeljali domov. Tam, kjer še sejejo repo, soje tudi za družino dali nekaj na stran. Pri živini jo močno spodriva koleraba, zato jo marsikje opuščajo. Na sliki: pri Prahu v Krški vasi so se kar štiri ženske lotile lupljenja in ribanja repe, da bo pozimi imela gospodinja okusno prilogo h klobasam. (Foto: J. Teppey)
Njun delovni dan je naporen, ne toliko zaradi dela, bolj zaradi tega, ker morata • potem še v šolo. Obe sestri, Danica in Marjana, se vozita v Brežice iz Dobrave pri Podbočju. Veseli ju delo v gostinstvu, zato sta poizkusili srečo v motelu na Čatežu. Marjana izdaja hrano v ekspresni restavraciji, Danica pa se priučuje za natakarico.
Danica Kuhar
Od oktobra dalje obiskujeta tečaj za polkvalifikacijo, ki ga prirejata delavska univerza in šolski center za natakarski oz. kuharski poklic. Iz motela se jih pet izobražuje v popoldanski šoli. Podjetje jim je omogočilo tak delovni čas, da ne zamudijo predavanj. V šolskih klopeh presedijo po štiri učne ure štirikrat v tednu.
„Do marca bova že vzdržali, “ pravi mlajša, Danica. Kar naprej je nasmejana in ni ji videti, da po nočnem delu še ni zatisnila oči. To se ji večkrat primeri. Po službi se kdaj pa kdaj zamudi po opravkih v Brežicah, potem še doma kaj napravi, in že je treba spet v Brežice. Tudi Marjani zmanjkuje časa, še toliko bolj, ker ima doma družino. Za delo prideta v poštev samo jutranja ali pa nočna izmena, dokler bo trajal tečaj. Ta čas si bosta sestri pridobili tisto nujno potrebno znanje, brez katerega v gostinstvu ne gre.
Marjana: „Treba je začeti
NE POZABITE!
Takoj po praznikih, 3. in 4 decembra, bo v Brežicah krvoda jalska akcija. Komisija je poskr bela za dobro obveščenost prebi valstva. Šolarji so prinesli staršem letake, s katerimi vabi Rdeči križ občane, naj se odzovejo pozivu k humanosti Zaposlene so obvestili o akciji s posebnim pismom. Na enak način so sporočili datum akcije tudi krajevnim skupnostim, odborom SZDL, odborom SLO, društvom in drugim organizatorjem krvodajalstva, ki so se izkazali že v dosedanjih akcijah. Komisija za krvodajalstvo računa, da bo jesenska akcija enako uspešna kot spomladanska, ko je prišlo na odvzem krvi 498 občanov.
vnc
Združeni-močnejši
Še so možnosti za razvoj vinogradništva
Pri Slovinu — TOZD vinogradništvo in vinarstvo Bizeljsko — Brežice so končali zbore kooperantov. Dogovorili so se, da bodo na Bizeljskem, v Pišecah, v Sromljah in Cerkljah ustanovili kooperacijske enote.
Kmetje so to pobudo podjetja z veseljem pozdravili, ker vidijo v sodelovanju s trgovino tudi svoje koristi. Letošnje ugodne odkupne cene grozda jim vlivajo zaupanje in jih spodbujajo k poglabljanju medsebojnih stikov.
Na zborih so kmetje izvolili delegate, ki bodo zastopali njihove interese v delavskem svetu TOZD Slovin Brežice. Preko svojih delegatov bodo povezani z močno delovno organizacijo, ki jih bo vključevala v tržno proizvodnjo, jim zagotovila prodajo pridelkov in strokovno pomoč.
TOZD Slovin Brežice bo do leta 1978 obnovila 1050 hektarov vinogradniških površin na območju Bizeljskega, Šmarja in na obronkih Gorjancev. Razen tega bodo obnovili še 30 ha v družbenem sektorju, predvsem na Bizeljskem in v Pišecah.
V Brežicah bodo v istem obdobju dokončali predelovalni obrat, polnilnico in klet. Ta bo leta 1978 lahko sprejela 600 vagonov vina, polnilnica pa bo imela zmogljivost 5 tisoč litrov na uro.
Čez zimo bo podjetje organiziralo izobraževalne tečaje za vinogradnike. Seznanili jih bodo z novostmi, ki jih prinaša sodobno obdelovanje vinogradov, v katere vpeljujejo z obnovo vedno več strojnega dela. Mehanizacija obeta torej lepše čase mladim pridelovalcem grozdja in vina.
Dva dni stari piščanci ne pogrešajo koklje, ker jim je v hlevu prijetno toplo. Po 30 tisoč jih Agraria naenkrat sprejme v rejo, kjer jih nato hranijo dvajset tednov.
NOVO V BREŽICAH
ZADOVOLJNI. Brežiška tovarna avtomobilskih prikolic se je proglasila za temeljno organizacijo združenega dela Industrije motornih vozil iz Novega mesta. IMV ima zdaj, osem temeljnih organizacij združenega dela. O ustanovitvi je pred dnevi sklepal centralni delavski svet.
KVIZ ZA STARŠE. V četrtek, 22. novembra, so starši osnovnošolskih otrok napolnili dvorano JLA. Prisostvovali so roditeljskemu sestanku, ki ga je vodila ravnateljica osnovne šole bratov Ribarjev Angela Skaler. V drugem delu je šola pripravila staršem 'prijetno presenečenje. Ekipe sedmih in osmin razredov 90 odgovarjale na vprašanja iz boja za staro pravdo. Tako je Šola zaključila niz prireditev v počastitev kmečkih uporov.
LEP VEČER. Brežiško občinstvo
je v petek zvečer prisrčno pozdravilo v svoii sredi drage goste, ki so sodelovali na prireditvi v Čast dneva
republike. Tokrat sta občinska konferenca SZDL in zavod za kulturo povabila v Brežice mezzosopranistko Alenko Dernačevo, sopranistko
Ueano Bratuževo, basista Jožeta Stabeja in tenorista Rudolfa Fran-cla, ob klaviiju pa jih je spremljal Andrej Jarc. Predstavili so samospeve N. Štritofa, Karla Pahorja, Cirila Cvetka, Marjana Kozinc in Rada Simonitija.
STROŽJE KAZNOVATI. Odborniki občinske skupščine menijo, da so kazni za kršitelje cestno-promet-nih predpisov premile, zato podpirajo predlog za strožje ukrepanje. Predlagajo tudi, da bi bilo treba nadzorovati hitrost vožr\je po vaseh. V mestu je ta nadzor stalen, na podeželju se pa vozniki zanašajo, da jih nihče ne kontrolira in ne upoštevajo predpisov.
OBETAJO SE SPREMEMBE. Občinski odbor sindikata družbenih dejavnost je te dni razpravljal o novih organizacijskih oblikah sindikata v družbenih službah. Zvedeli so, da pripravljajo v Sloveniji republiško sindikalno konferenco o izobraževanju, znanosti, kulturi, zdravstvu, socialnem varstvu in pravosodju.
KAKŠNI BODO POGREBI
Verska komisija je na zadnji seji razpravljala o oblikovanju odloka za pogrebni obred. Predlog je dobila v obravnavo občinska skupščina. Odlok zagotavlja slehernemu občanu dostojen pokop in tudi govornika, ki se poslovi od umrlega v imenu družbe. V njem je podrobno razčlenjen tudi vrstni red obeležij v sprevodu, če gre za cerkveni ali za civilni pogreb. Po uveljavitvi odloka bodo kršilci kaznovani.
VABILO DIREKTORJEM
Sodnik okrožnega sodišča v Celju tov. Podržaj bo imel danes razgovor z direkotrji delovnih organizacij o ustanavljanju TOZD in drugih ustavnih zahtevah. Na dnevnem redu so tudi priprave na sejo občinske konference ZK, o katerih bo spregovoril sekretar Franc Skinder.
UMIRJENO GOSPODARJENJE
Delovne organizacije v brežiški občini večajo lastna sredstva in s tem krepijo sposobnost za nove naložbe. Kljub pomanjkanju električne energije, ki je oslabila poslovne uspehe, so pokazale napredek. Z izgubo so zaključili devetmesečno obdobje samo Rudnik Globoko, Metal-grad Jesenice ter obrat avtomo-jj bilskih prikolic. V občini so | ustvarili za 22 odst. več celotne-g ga dohodka kot lani.
Posojilo iz solidarnosti
Kako časopisna podjetja pomagajo tovarni papirja v Krškem - Z zdruz* nimi močmi hitreje do novega papirnega stroja v Celulozi __________________________________
sala s predstavniki Vjesnik#* Grafike in Politike, se jei podjetje obvezalo, da bo yjesnj^ pošiljalo na leto tri tisoc časopisnega papirja, 14 j , ton ofsetnega papirja, 4 ton srednje finega papirja tosoč ton satiniranega papuj' Grafika bo prejela na let? tisoč ton, Politika pa 3 ton, od tega 24 tisoč ton pisnega papirja. TEpppEY
.Celuloza je jugoslovanska tovarna,“ so poudarili predstavniki največjih jugoslovanskih časopisozaložniških hiš, ko so 16. novembra podpisali pogodbo za sodelovanje pri nakupu tretjega papirnega stroja. Podjetja Politika, Grafika in Vjesnik so odobrila krški tovarni popiija 41 milijonov dinarjev posojila. Celuloza ga bo vračala sedem let. Odplačevati ga bo začela oktobra 1975, ko bo novi papirni stroj prestal šestmesečno preizkušnjo in bo proizvodnja že vpeljana.
Solidarnostni akciji se bodo pridružila tudi slovenska časopisna podjetja in beograjska Borba, ki je tudi stalna odjemalka krške tovarne papirja. Celuloza ima obljubljen še inozemski kredit; zanj bo dala garancijo Jugobanka. Sodelovala bo tudi Dolenjska banka, velik delež pa bo prispeval kolektiv tovarne iz svojih sredstev. Celoten kredit jugoslovanskih grafičnih podjetij bo znašal nekaj nad 50 milijonov dinarjev.
Na novem stroju bo krška tovarna napravila vsako leto 50 tisoč ton različnih vrst papirja. Ko bo stroj začel obratovati, si bodo oddahnili vsi tisti, ki že nekaj časa čutijo krizo na jugoslovanskem papirnem tržišču. Deset let bodo lahko brez skrbi. Za to obdobje bo Celuloza v
pogodbi zagotovila redno dobavo potrebnih količin papiija. V pogodbi, ki sta jo glavni direktor Rošker in predsednik delavskega sveta Zoran Dular podpi-
i
DEVET MESECEV JE MIMO
Odborniki občinske skupščine v Krškem so v ponedeljek razpravljali o gospodarjenju v devetih mesecih letošnjega leta in o izpolnjevanju smernic razvoja občine za leto 1973. Sklepali so tudi o podpisu družbenega dogovora za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti.
NEPREHODNI PODVOZI
Jesen podaja kljuko zimi, zato se spet oglašajo kmetje s Krškega polja. Prihaja obdobje, ko so podvozi pod avtomobilsko cesto zaliti z vodo in ko je prehod skoraj nemogoč zaradi stalnih poplav, ki nastopijo že ob manjšem deževju. Prizadeti se obračajo na skupščino, ki naj bi spodbudila odgovorne organe k ukrepanju.
USTANOVLJENA JE TTKS
V petek, 23. novembra, je bila v Krškem ustanovna skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti To pomeni prelomnico za telesno vzgojo dejavnost v občini. 2e januarja prihodnje leto se bodo začela stekati večje vsote za tovrstno dejavnost in tako bo telesna kultura lahko zaživela v vseh sredinah
Papiija bo več, ko bo v Celulozi začel obratovati tre;i q stroj. Tovarna v Krškem obljublja soinvestitorjem, daj	Roli'
let po postavitvi novega stroja redno oskrbovala z zad	prostof
cinami svojih papirnih izdelkov. Na sliki: pogled na le (Foto: Jožica Teppey)
^VOLIVCI VZTRAJAJ0^
Prebivalci Brestanice, D Leskovca, ArmeŠkega. . lovnika se ne strinjajj^V da bi „Preskrba" gre**
gostišče „Pod lipo ft,:ajo,
ske lokale, temveč vztraj J da ga obnovi v sodobn stinski objekt, v kate tudi soba za poslovne ke. To gostišče naj bU* „ glo tudi s toplo m g. imelo na voljo nekaj p
PROMETNI ZNAKjf nujno potrebe
v Velikem Podlogu> prebivalci
znaka, ki bo pri šob	J
ke motornih vozil	^
jo, da tudi občasna ko } a ^ ne bi bila odveč,	S	K
pol šesto in šesto uro.	<
avtomobilisti skozi kot bi smeli.	R
KRŠKE NOVICE
DR. BRILEJ V KRŠKEM - Na povabilo občinske konference SZDL je podpredsednik republiške skupščine spregovoril na osrednji občinski proslavi ob dnevu republike, ki je bila v ponedeljek zvečer v dvorani DPD Svobode. V kulturnem programu so nastopali pevski zbor „France Prešeren" iz Celja in igralec Sandi Krošl.
PREMIERA V KOSTANJEVICI? - Te dni so v Kostanjevici zaključili snemanje barvne TV nadaljevanke po delu hrvaškega dramatika Mirka Božića „Pravičnik**. Za RTV Zagreb je delo posnel režiser Makarovič, v pomembnejših vlogah pa sta nastopala tudi Sandi Kroil in Demcter Bitenc in skupina domačih igralcev amaterjev. Avtorji so obljubili, da bo slovesna prva predstava filma verjetno februarja v Kostanjevici, ob slovenskem kulturnem prazniku.
ZA PRAZNIK - V četrtek zvečer so v pionirski sobi krške osnovne šole v počastitev 30-letnice republike odprli razstavo znamk članov domačega filatelističnega društva.
VO Jf k $ Odprta je bila do	o'
Jtvo izdalo še Jggf*	^
priložnost nun žigom,
0ve*n	V
določili datuM;J,V^	v
zaključek letošnjih	-	^
skih športnih »gj	f
komisije za šp°r yp pete*. ogf»' sindikalnem sve	bode.	V
cembra, v domu S	tu(jj	^
mu, ki bo Posve1..1iturnc	<
temeljne ‘cleS"°uk^nci	\\
bodo nastopal1 u	^ta
ne šole in ti
gimnazije, nato p eJtjpain P	i
posameznikom	p0jcale-
diplome, plukett m P	w	i
. Cl^ae	?
GLASOVI ^ Obrata^zboru J lektiva šenov:^^Ltjavniint ^	V
„Lisce" so p«d " glasov^.Q\f L
delovne skupnosti teJflCUfl	h
loženo organizacij	Vs> ^o- u
nizacije zJružfn^dpi0t1 deti pa morajo p .. ^ na . gjj* I
upravni sPoraJ“S in d°1^ed5eb°J 1 določil vse prav* ye ni nov kolektivov m np ne odnose.
BRlZlSKE vesti
sko in ekonomsko povezanost vseh delov te velike tovarne. Teoretiki in praktiki so jih opozarjali na težave pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Prizadevajo si to, da bi od novega imeli vsi res kar največ.
A. ŽELEZNIK
^ Lisca: vodilni niso proti TOZD
Wne priprave na izvedbo delavskih ustavnih dopolnil - TOZD že ob* teta na Senovem in Zagorju ter šivalnice v Sevnici - Kako drugi?
^prav kaže, da je vse skupaj izpeljano pet minut pred dvanaj-M tako. O ustavaiff dopolnilih je razpravljal zbor komunistov N3CE ie maja lani. 2. novembra lani so ustanovili strokovne in delovno telo po delegatskem načelu. Izdelali so celo že samoupravnega sporazuma. Delavcem LISCE je v Sevnici lyal predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem 1 Zveze sindikatov Mitja Švab, ki je bil takrat zelo zadovoljen z *vo delavcev. In vendar so, posebno iz drugih občin, kjer ima , ^obrate, deževale kritike.• te^ovoljstvo iz krške občine,
(JSJ® skupščine in družbeno-organizacij je prenesel na (^občinsko konferenco ZK v občini tudi sekretar med-rcrega sveta ZK za Posavje Ijj, Bukovinsky. Član občinske ZK iz Lisce Franc Erne-'./P'jJasnil težave, s katerimi so se Pri tem obsežnem delu. V l toso želeli nikogar prikrajšati, k gofoost obratov je že pet let jo najdemo le redko kje v je menil Franc Ernesti.
L.«c° je taico> cia posamezni O«0 pogojev za TOZD, ker H ■[. po zakonu ne da ugotav-hJ- so pokazale tudi strokovne ®*sKe analize, kot jih določa
so Pozm s L Senovski obrat se je okli-
cal za TOZD, ima pa 350 tisočakov primanjkljaja. Ob delitvi družbenega premoženja bo tudi zagorski obrat, ki se je pred kratkim preselil v nove prostore, imel 7 milijonov ,.minusa", kolikor so vredni novi proizvodni prostori. V tem je prav gotovo iskati tudi vzrok, zakaj delavci v Zagorju na prvem zboru niso sprejeli takega sklepa kot 7 Senovčani. sredo, 21. novembra, so se ponovno sestali in se slednjič odločili za TOZD.
V Sevnici so imeli minuli četrtek zbor delovnih ljudi iz uprave, krojil-nice, skladišča, trgovine, „Tončkovega doma“ in od drugod ter ponovno sklepali o novi organiziranosti. V LISCI poudarjajo, da se delavci odločajo samostojno, na podlagi ekonomski analiz. Omenjajo tesno medsebojno tehnološko, organizacij-
STUDENEC: NI DENARJA ZA ASFALT
V občini se pojavljajo iz dneva v dan nove zahteve občanov o tem, da je treba asfaltirati posamezne odseke cest. Take zahteve prihajajo na občino še razen s Studenca tudi iz Tržišča, Krmelja, Šentjanža, Brega, Orehovega, Boštanja in še od kod. Zaenkrat denaija ni. Celo tako hudo je, da hočejo na republiki prevaliti na občine še več republiških cest. To so hoteli celo s cesto proti Bučki; zoper to pa se je moral predsednik ObS Marjan Gabrič v Ljubljani boriti tri dni, da je cesto obdržal pod republiškim skrbstvom!
.. za svojo cesto, ki pelje do dela v sevniško industrijo. Poučen primer, kako misli vnaprej đ kmet, ki je bil včeraj samo kmet - danes pa je že tudi industrijski delavec. ( Foto: Aač )
B[JČKA: GASILCI DqBE ZEMLJO
te?ns^ 8asi^ci imajo že lep 2 zemljiščem, ki ga Je3° za razširitev svojega Nje j^^nik, ki je lastnik te L&fl ^ na v Nemčiji, Seje?? Pojavljal razne Kka !Ve Pogoje, zato je J seii skuPščina na včeraj-v^a o °bravnavala predlog
S Hy2?>0(krstvo in finance
ta*la<fr občinski skupščini . »stitev zemljišča.
*Ed 2A RAZPRAVO
ti* za pripravo osnutka S:	statuta se je držala
?vra7 četrtek je šel sta-% P^o. O njem bo sedaj a • Jevni^ organizaciji^ in v osnovnih sindi-0r8anizacijah.
Sami svoje ceste kovači...
Blanca - Poklek: predlagajo družbeni dogovor o zbiranju denarja za občinske ceste
Delavski avtobusi, ki so začeli voziti letos, so še povečali skrb ljudi za ceste! Avtobus pa ne more voziti po slabi cesti. Voznik odgovarja za preveč ljudi. Priti morajo točno na delo, sicer v LISCI in drugod tudi za zamujeno minuto ne poznajo šale.
V nedeljo, 18. novembra, je šofer celjskega IZLETNIKA Jože Ašič naštel 60 ljudi, ki so popravljali občinsko (!!) cesto, da bi avtobus lahko vozil po njej tudi pozimi. „Prišla so
, SEVNIŠKI
jfe^NA
(XV--1 POSTAJA: ZA
s c- Na občini so se spora-W TV^^dstavniki železnice,
V8a D<S e£a P°dJetja in G°-
((j^šiien Jeva za Pastor nove $ *a£°Staje- ^c-ta naJ b‘l -V-Go„i no rešitev - ob ograji Ve> i k«# • P°djctjc pa je dalo <' ^VoriS, M11 dovoljuje prehod m»rno snack bara.
I i ^ lahko °b tcm 50
SMETIŠČE SREDI Sr Mai„ 0rk°li - ali kdo nagaja V *** i, da ne more po krajši nJ>vo? - smetišče *•. Jeklenice in kar je še K ^4Pi nfl vsc ^ la^ko naj-^^lioc Rnianovo in Tratar-V5%a ^"Cžičeva gnojnica '	*.kr>	i	^a- Sanitarni bo imel
k 1)0 Prišel!
kdo DA vi:C?
VNu, j erega dve leti ni bilo H •*-’» J® Postal čez noč zani-■**arja, ki ga trgovci mc-
PABERKI
čejo iz starih poslovnih prostorov. Ker nima dovolj denarja, se je „integriral14 kot že pri gradnji kioska v novem delu mesta z zelenjadarjem, tako da bodo imeli trgovci sedaj na grbi konkurenco z zelenjavo še v . starem delu mesta. V ponedeljek je bila licitacija, občina pa ni mogla zraven, ker nima denarja, da bi kupila prostor za krajevno skupnost. ..
MOST: DRŽALI SO SE ZAČETKA - Rečeno je bilo, da bi se moralo za gradnjo novega mostu čez Savo v Bostanju v torek, 20. novembra, znaiti že tudi kaj mehanizacije. Besedo je nekdo od izvajalcev sicer držal, pripeljal pa ni mnogo: za tovornjak starih pilotov. Nekaj je torej že!
HELIKOPTER, CE BI BILO TREBA - Ob povodnjih je Sevnica tako odrezana od sveta, da na primer za nujen prevoz v celjsko bolnišnico ne ostane drugega kot helikopter. Most je takrat zaprt, druge ceste so drugače neuporabne, proti Planini tudi ni mogoče. Naj bo vsaj nebo milo!
Tiskovna konferenca: podatki iz prve roke. Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je pojasnil predvideni gospodarski razvoj, tajnik Jože Godnjavec potrebe šolstva, načelnik za gospodarstvo Jože Kastelic pa posebnosti gospodarskega razvoja občine. (Foto: Železnik)
Zagon, ki kliče po pomoči občanov
V nekaj letih 300 mili ionov naložb v gospodarstvu - Nad 60 milijonov je predvidenih tudi za šolstvo in komunalo - To pa bi padlo, če občani na referendumu 14. in 16. decembra ne rečejo »ZA«!
Letošnji družbeni proizvod občine bo znašal okrog 200 milijo-Inov dinarjev, že leta 1975 pa naj bi znašal 392 milijonov. Samo TRIMO bo v srednjeročnem obdobju, ki je v teku, investiral 200 milijonov, toliko, kolikor je sedaj družbeni proizvod vse občine. To je le nekaj številk, s katerimi so postregli novinarjem na tiskovni j konferenci predstavniki občinske skupščine 20. novembra.
Gre za nove gospodarske dveh letih zaposlila še 210 de-naložbe, za katere so si prodorno gospodarstvo občine, predstavniki občinske skupščine in drugi zagotovili, da se bo občina predvidoma že leta 1975 izvila iz kroga nerazvitih. Programe imajo vsa pomembna podjetja v občini. TOZD ROG v Mokronogu bo v prihodnjih
dekleta, fantje, možje. Bolni so pošiljali opravičila, vsakdo se je I kar nekako čutil dolžnega, da I sodeluje,“ pripoveduje o tej I akciji šofer Ašič.
Jože Ašič pozna težave ljudi, I saj je domačin iz Selc. „Snežni I plug pozimi vsakič bolj odrine I od brega, vozišče je čedalje ožje I in za avtobus neuporabno. I Prepričani smo, da bo sedaj šlo, I odkopali smo najhujše ovinke. I Tako delajo tudi drugod na I Kozjanskem, kjer so ceste ravno I tako slabe. Če jih plužijo in I posipavajo, vozimo! “
— Kje je še hudo? — smo ga I vprašah.
„Na cesti Vranje-Marof. Tam I je zahrbten plaz, ki ga še ni I varno odkopavati. Tod pa mora I voziti šolski in tudi delavski I avtobus. Ljudje so pripravljeni I prostovoljno delati, celo za I gramoz bi nekaj dali. Vozi se I 100 ljudi,“ našteva.
Najbolj zanimiv pa je pred- I log, ki se je kalil že na mnogih I „sestankih“ med vožnjo po I jamastih in nevarnih cestah: V I Sevnici naj bi sklenili družbeni I dogovor med kolektivi in ob- I činsko skupščino za zbiranje I denarja za redno vzdrževanje I takih občinskih cest. To naj bi I bila namenska sredstva, pravijo. I Vsi so delavci in torej tudi I samoupravljala, zato je čas, da I svoj predlog povedo na sejah I samoupravnih organov v tovar- I nah, kjer delajo. Pobuda je hva- I levredna, ob njej pa kaže znova I povedati: tudi občinska skupščina bi želela za občinske ceste nameniti več denarja, pa ga nima. Za železniške prehode, za katere ni občina nič kriva, da jih ima največ v Sloveniji, je „dolžna*4 vsako leto 55 starih milijonov, več, kot dobi od kmečkih davkov!
A.ŽELEZNIK I
PREDLOG ZA PRIZNANJA
Komisija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte za
prihodnje leto zbira utemeljene predloge do 30. januarja 1974. V izbor bodo prišli kandidati, ki
so znani in imajo poleg osebnih vrlin še moraino-politične, so neoporečni, družbeno aktivni, so razvijali samoupravne odnose, dosegali uspehe pri delu v delovnih in drugih organizacijah, društvih in interesnih skupnostih. Obrazci za predloge so na voljo v pisarni občinske konference -SZDL.	j
lavk, večinoma žensk. Po programu, ki ga bo ISKRA podpisala 1. decembra za svojo TOZ.D v Mokronogu z Ljubljansko banko, bodo na novo zaposlili v proizvodnji elektrolitov še 120 delavcev. Širil in utrjeval se do obrat IMV na Mirni. DANA
GOZDARJI ZA!
Delavci Gozdnega gospodarstva Brežice — obrat Mokronog si lastijo prvenstvo, da so prvi v občini razpravljali o predvidenem razpisu samoprispevka za šolstvo in komunalne naprave. Njihova razprava je bila že 7. novembra. Obratovodja Gimpelj je sklical delavce kmalu po občinski seji. Na obratu je zaposlenih 65 delavcev iz širokega območja trebanjske občine. Tu je bila zgrajena nova šola na Jelševcu in Trebelnem, obnavlja se mokronoška šola, kar se bo še nadaljevalo. Iz denarja od novega samoprispevka bo mokronoška šola dobila še telovadnico. Zatorej ni nič nenavadnega, da na zboru delavcev ni bilo roke proti!
Sindikat: mladi na potezi
Možnosti za ustanovitev aktivov delavcev na vsa kem koraku - Sindikat se spreminja
Črnilo v beležnicah sindikalnih delavcev s posvetovanja o novi organiziranosti sindikatov v Čateških Toplicah se še ni utegnilo posušiti, že so po sindikalnih organizacijah v trebanjski občini dobili nazorne predloge za organiziranost v konkretnih razmerah. Občinski sindikalni svet je v razširjenem j sestavu že na seji 15. novembra I obravnaval novo zamisel.
Sindikalna organizacija se je I močno razvejila. V občinskem odboru industrijskih delavcev naj bi imeli 8 osnovnih sindikalnih organi-I zacij, v odboru družbenih dejavnosti 10, v odboru storitvenih delavcev pa 8. Obstaja še vprašanje, kam prišteti ' I kmetijske delavce, ki imajo tri os-I novne sindikalne organizacije.
Ob ustavni razpravi in programu občine, sedaj ob razpravi o občinskem statutu in predlogu za razpis samoprispevka za šole in komunalne dejavnosti, prirejajo razprave po manjših enotah, pač glede na to, kako delavci laže pogovorilo.
Čeprav je zamisel slovenske mladinske organizacije o ustanavljanju aktivov mladih delavcev v OZD in TOZD ostal v jugoslovanskem merilu zaenkrat še osamljen, sc ga v Trebnjem lotevajo z vso resnostjo. Novi organizacijski sekretar Jože Klemenčič pravi:	„Aktiv	mladih
delavcev lahko ustanovijo vsepovsod, tudi tam, kjer so le trije mladi delavci!” Sindikati so pripravili
CESTA GOTOVA
Sedaj se je ze mogoče po cesti Sv. Peter-Češnjice—Strmi-ca-Roje-Štatenberg-Ornuška vas.
mladim mesto, da v okviru organizacije vseh delavcev povedo svoje težave in predloge.
A. 2.
bo vložila 20 milijonov za novo proizvodnjo arom in esenc ter destilacijo. Pomembno bo zlasti to, da se bo tudi DANA v prihodnje še bolj navezovala na kmetijske pridelovalce. Te naložbe bodo na kraju dale 150 milijonov skupnega dohodka. Tudi mirenska TOZD KOLINSKE zagotavlja obetaven razvoj.
Trebanjska TOZD MODNIH OBLAČIL iz Ljubljane bo zaposlila na novo najprej 50 delavcev, zatem pa še 150, spet večinoma žensk. Nova tovarna akrila v Starem trgu je že pod streho. V njej bo služilo kruh 73 delavcev. Ko bo stekla, bo prvo leto naredila za 42 milijonov tega iskanega stekla. Veliki Loki se obeta velika tovarna s 60 milijoni letne proizvodnje avtomobilskih filtrov za lade, VW in audije! Zaposlitev bo dobilo od 80 do 100 delavcev. Gradili bodo tudi tovarno za klinker opeko na Račjem selu.
To so, trdni načrti, v katere je bilo vloženo mnogo truda.
In kaj ima vse to opraviti z referendumom za šolstvo in komunalne naprave? Ko so gradili trebanjsko šolo, še ni bilo TRIMA; sedaj pa se bo samo po njegovi zaslugi več kot podvojil družbeni produkt! To pa nalaga tudi nove dolžnosti do šolstva, ki ne sme ostatj prepuščeno samemu sebi, posebno ne, kar se tiče prepotrebnega šolskega prostora. Pri tem napredku moramo sodelovati vsi, tudi s samoprispevkom!
A. ŽELEZNIK
IZ KRAJA V KRAJ
NOVOMEŠKI ZUPAN RAZOČARAN NAD SVOJIMI - Cesta od Ornuške vasi do meje z novomeško občino je v glavnem že nared, nič posebnega pa še ni bilo storjenega na novomeški strani, kot je lahko ugotovil ob obisku sam novomeški župan. Ta cesta pa ni značilna le po tem: posebnost je način zbiranje prispevkov med vaščani za to cesto. Odločili so se namreč, da mora vsak lastnik železnega konjička plačati tolikokrat po 10 dinarjev, kolikor povesta zadnji dve številki registrske tablice! Voznik, ki je imel najvišjo številko - 66, se je izkazal: dal je okroglega tisočaka.
TREBELJANI IMAJO DOLGOROČNI NACRT - Svet krajevne skupnosti Trebelno je sprejel načrt del tudi na daljšo dobo. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih 10 letih asfaltirali cesto Mokronog - Trebelno. Začeli naj bi vsaj skozi vas!
MOKRONOG:	NEPLAČNIKI
PESTIJO KS - Ob zadnjem asfaltiranju ceste od šole mimo obrata za predelavo plastike do prosvetnega doma niso hoteli prispevati lastniki
his ob pon, ki pelje v peskokop. S tem pa niso posebno škodili krajevni skupnosti, temveč v glavnem le sebi, saj jim ceste niso asfaltirali. Pristni mokronoški zrak bo tod, žal, še kvaril prali izpod tovornjakov!
LOKACIJA ZA NOVI „ROG“ -Mokronoška krajevna skupnost in vsi občani že težko čakajo na priložnost, da pridejo do kakšne nove tovarne. Pred kratkim so določili zemljišče, kjer naj bi gradili nove proizvodne prostore novomeške konfekcije ROG. Za to so namenih prostor med bencinsko črpalko in ISKRO.
MOKRONOSKO SEJMIŠČE OGROŽENO? Od znamenitega mokronoškega sejmišča je videti iz dneva v dan manj. Vsaj ograja izginja kot kafra. Kdove kakšne načrte ima še zasebnik Gačnik razen garaže, ki že stoji tam?
DEU SE JE IZKAZAL - Parkirišče, zgrajeno pri mokronoškem pokopališču, je vredno najmanj 14 tisočakov. Predračun je znašal 30 tisočakov. Vodja del je bil Peter Deu. Delo je vredno vsega priznanja.
mBANJSKI NOVICE
REKLI SO...
NACE KARNIČNIK, sekretar občinske konference SZDL: Doslej imamo evidentiranih le 105 možnih kandidatov za razne dolžnosti. To pa je sedaj, ko prehajamo na delegatski sistem, kar 5-krat premalo le za delegate občinske skupščine, da drugih potreb ne štejemo. Doslej so jih največ evidentirale mladina in krajevne skupnosti, premalo pa sindikat. Kadrovsko vprašanje je najpomembnejše, zato zasluži tudi večjo pozornost ZK.
FRANC KORELC, poslanec: Po pismu je aktivnost v ZK pora-stla. Na površje so prišli mnogi problemi, ki bi še tleli, če ne bi bilo pisma, se pravi pritiska za njihovo razreševanje. Izboljšal se je odnos do gospodarstva, odgovornost za izvajanje nalog, socialnih vprašanj, načrtovanja in združevanja.'Tudi ZK je dobila veljavo. Včasih ni bilo vzeto resno, če je ZK kaj predlagala samoupravnim organom, zdaj pa je drugače.
Premalo TOZD?
Namesto pomoči pri ustanavljanju TOZD -zavajanje
Tone Šercer, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje, o ustanavljanju TOZD:
„Bliža se konec leta, v občini pa bo ustanovljenih le nekaj TOZD. Pa še v nekaterih izmed teh se lomijo kopja in prihaja do zavajanja ljudi. Namesto interesom delavcev hočejo nekateri dati prednost interesom posameznih ožjih krogov.
Komuniste, ki ne izpolnjujejo sklepov, bi morali klicati na odgovor. Do ustanavljanja TOZD v ZKGP je sprejela konferenca svoje stališče, medtem ko so isti komunisti nato v kolektivu bili tiho ali niso prišli na sestanek ali pa so celo nastopali proti stališčem konference.
V občini bomo imeli TOZD le v ZKGP, ZIDARJU, AVTU in morda OPREMI. Mnogi se izgovarjajo, da jim TOZD ni potrebna, in se pri tem izgovarjajo na kranjsko SAVO, ki ima več tisoč zaposlenih in eno TOZD.
Po mojem bi morali imeti TOZD tudi pri LIK, kjer imajo več tovarn oziroma obratov v Kočevju in še obrat v Podpreski.
Nekateri poudarjajo, da bo morala imeti vsaka TOZD svojega direktoija, službe itd. To pa ni res. Le samoupravljanje bi bilo s tem bolj približano delavcem.“
Tone Šercer: „Ni res, da bi morala imeti vsaka TOZD svojega diiektoija.“ (Foto: J. Primc)
Malo ljudi, veliki stroški
Zaradi redke naseljenosti so na Kočevskem vse družbene službe dražje kot drugod
Občina Kočevje, ki je druga največja v Sloveniji, hkrati pa najbolj redko naseljena, šteje 17.000 prebivalcev; od tega jih živi v mestu Kočevje in bližnji
NOV ČASOPIS
Za novo leto bo izšla prva številka časopisa „Melamin14, glasila delovne skupnosti kemične tovarne MELAMIN. Sklep o tem je že sprejel delavski svet. Urednica bo Vera Kalčič, tiskali ga bodo v ČZP KOČEVSKI TISK.
KMALU GOBARSKO DRUŠTVO?
Že pred letom ah dvema smo poročali, da nameravajo v Kočevju ustanoviti gobarsko društvo. Pobudo je dal takratni direktor gimnazije Herman Kotar, vendar je ni nobeden izpeljal. Zdaj, ko je bil pred kratkim tovariš Kotar upokojen, je obljubil, da bo zamisel izpeljal sam oziroma v sodelovanju z nekaterimi somišljeniki v Kočevju in s pomočjo Gobarskega društva Slovenije, s katerega predstavniki se je o tem že dogova-ijal. Ustanovni občni zbor bo predvidoma še letos. Nato se bodo začela pozimi za člane predavanja o gobah, ki jih bo organiziralo Gobarsko društvo Slovenije.
okolici kar okoli 14.000. Podeželje je skoraj prazno. V podeželskih središčih, nekdanjih sedežih občin Struge, Predgrad, Fari, Draga in Osilnica, živi manj kot po 800 prebivalcev. Ta središča pa so od Kočevja oddaljena kar 20 do 60 km.
Prebivalstvo na podeželju je staro in živi v glavnem od pokojnin, priznavalnin in podpor. Mlajši odhajajo in hiše se praznijo. Kar v 26 vaseh in zaselkih (od skupnih 155) živi le do 10 prebivalcev, v 48 vaseh in zaselkih pa 10 do 30 prebivalcev.
Ti podatki povedo, da je na Kočevskem vse drago, od šolstva (dolgi prevozi šolaijev), kulture in telesne vzgoje do vzdrževanja cest, poti, državne uprave (krajevni uradi) in drugega. To, se pravi veliki stroški za vse, je tudi eden izmed vzi..kov, da občina nima enakih možnosti za napredovanje kot druge občine, ki so manjše in gosteje naseljene.
GOZDARSKI KROŽEK
Na osnovni šoli Kočevje so na pobudo ZKGP Kočevje pred kratkim ustanovili še gozdarski krožek. Vodi ga inž. Anton Prelesnik, krožek pa je vsak ponedeljek. Zanimanje zanj je veliko.
Na prvi razstavi Foto-kino kluba DIANA pri Lovski zvezi (LZ) Slovenije, ki je bila do nedavnega v Kočevju, je dobil za razstavljene slike najvišje priznanje LZ Slovenije, Foto-kino zveze Slovenije in nagrado LZ Kočevje Janez Černač iz Kočevja. (Foto: J. Primc)
9o let Marije Pirnat
2e leta 1941 je družina delala za OFf spomladi 1942 pa so odšli vsi njeni otroci v partizane
21. novembra je praznovala 90-letnico Marija Pirnat iz Kočevja. Rodila se je v Dolenji vasi pri Ribnici. Leta 1908 se je poročila s kmetom in kovačem Janezom Pirnatom iz Rajndola pri Kočevju in mu rodila 8 otrok. Dva sta umrla še majhna. Leta 1934 ji je umrl mož in z otroki je zašla v velike težave, saj je bila brez pokojnine in drugih dohodkov, razen kar je mogla iztisniti iz svoje majhne kmetije.
Janezu je bilo tedaj 25 let. Delal je v gozdu. Njemu so zaporedoma sledili ostali bratje in se pehali tu in tam za delom in zaslužkom. Dostikrat je bilo pri hiši tako hudo, da ni bilo denarja niti za sol, vžigalice ali petrolej.
Njena družina je že med prvimi začela sodelovati z OF. Jože, ki je vozil pošto iz Kočevja v Mozelj, je skrivaj prevažal tudi pošto, literaturo in druge stvari OF in je nosilec
spomenice 1941. Spomladi 1942 pa so vsi otroci odšli v partizane. France je padel na svoj 25. rojstni dan na Lepinjah 15. julija 1943, Alojz pa pri Turjaku 15. februarja 1943, ko mu je bilo komaj 18 let.
Ze v začetku vstaje je morala z doma tudi ona. Poleti 1942 je živela na Pokštajnu, nato pa v Spodnjem Logu, kjer je imela partizansko kuhinjo in v njej kuhala tudi Borisu Kidriču in njegovim tovarišem. „Nekoč v jeseni 1942 se je oglasil pri meni partizanski komisar Aleksander (Savinjčan) z župnikom Matetom iz Mozlja. Nenadoma so vas obkolili Italijani in stisnili obroč.
DROBNE IZ KOČEVJA
PLES ZA PRAZNIK - Danes, 28. novembra, jutri in v soboto, 1. decembra, bo ples v kavami „Zvez-da“ in v hotelu „Pugled“.
ZA REZERVACIJE - Hotelu že prijavljajo posamezniki rezervacije za silvestrovanje, čeprav hotel še ni določil cen za Silvestrov menu. Prostor si rezervirajo predvsem gostje iz drugih krajev - iz Ljubljane in od drugod - ki so že kdaj prijetno silvestrovali v Kočevju.
LE DVE POSTAJI - Pretekli petek, 23. novembra, je začel veljati nov red ustavljanja avtobusov v Kočevju. Zdaj ustavljajo le na avtobusni postaji in pri železniški postaji, vsa ostala postajališča pa so ukinjena.
ZAKLJUČEK DEL - Podjetje SLOVENIJA CESTE iz Ljubljane je za zaključek letošnjih del v kočevski občini organiziralo v petek srečanje v hotelu „Pugled", na katerem je s filmom in slikami prikazalo tudi druga svoja dela doma in v tujini.
GARAŽE BODO - Licitacijo za oddajo prostora za gradnjo garaž je izvedlo v četrtek Stanovanjsko podjetje. Rok za začetek gradnje je 4 mesece, dograditve pa 12 mesecev. Na razpolago je prostor za 44 garaž.
občan
vprašuje
V /medved odgovarja
— Zakaj je dal Likovni salon podaijene umetnine v pisarno javnega tožilstva?
— Ker nima primernih prostorov. Edino tam so na varnem, pa tudi vidi jih največ občanov.
Marija Pirnat je pretekli teden slavila 90-letnico življenja. (Foto: Ožbolt)
Ko sem ju zagledala, sem začela vpiti, naj bežita. Toda kam? Komisar se je skril v hišo. Ko je videl, da ni rešitve, se je ustrelil. Župnika Mateta so ujeli. Nato so zažgali hišo, v kateri je zgorel tudi na pol živi partizanski komisar/1 se spominja 90-letnica vojne.
Naša slavljenka je bila pogumna in zavedna slovenska partizanska mati. Že leta 1944 je bila odlikovana z redom hrabrosti. Spominja se, da je šla takrat kot zastavonoša iz Lazov ob Kolpi v Črnomelj z drugimi ženami in aktivisti peš na zborovanje.
Zdaj ima Pirnatova mama že 13 vnukov in 9 pravnukov. Čeprav ji že dolga leta zdravje ni naklonjeno, je še vedno živahna in ima za svoja leta izvrsten spomin in preudarnost. Tudi rada bere. Zadovoljno pove: „Vsi me imajo radi in me spoštujejo. Tudi moji partizani, ki sem jih med vojno sprejemala in jim stregla, se me večkrat spomnijo."
Ob visokem jubileju ji vsi, ki jo poznamo, čestitamo z željo, da bi se še dolgo prijetno počutila med nami.
TONIv OŽBOLT
Novost: tri sindikalne konference
Sindikat bo drugače organiziran - Konference lesarjev, kovinarjev in pros-vetarjev - Zagotoviti hitrejšo gradnjo stanovanj v občini
Na nedavnem razšiijenem plenumu občinskega sindikalnega sveta Ribnica so se podrobno pogovorili o organiziranosti sindikatov v občini in sprejeli sklep o ustanovitvi treh občinskih konferenc, in sicer: konference delavcev v lesni industriji in gozdarstvu, konference delavcev v kovinarski stroki in konference delavcev v prosvetni dejavnosti. Potrdili so tudi predlog o organiziranosti sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela, v občinskem svetu Zveze sindikatov (ZS) ter povezavo z medobčinskim svetom Zveze sindikatov na ljubljanskem območju. V medobčinski svet ZS so izvolili za de-
ZAČETEK KONFERENC
V teh dneh so se v ribniški občini začele konference osnovnih organizacij ZK. Na njih volijo nova vodstva organizacij, ocenjujejo svoje delo v luči pisma in 29. seje ter razpravljajo o drugih aktualnih nalogah.
0RTNEŠKI
POROČEVALEC
POPRAVITI CESTO - Občinska komunala še ni uredila cest ob priključku pri ortneškem drevoredu in na gozdnem ovinku. Cesti je poškodovalo zadnje neurje. Zdaj sta nevarni za voznike.
PODRTI ZNAKI - Cestnoprometne znake spet podirajo. Pred kratkim sta zopet padla dva: ob priključku stranskih cest iz Ortneka m z velikopoljanske strani. Koga moti opozorilo na previdnost? Kaj poreče na to Cestno podjetje Novo mesto, kaj občinska komunala Ribnica in kaj je storila postaja milice? Če je odkrila storilce, naj jih da v časopis, da se bo vedelo, kdo dela škodo in s takim početjem spravlja ljudi v nevarnost.
TELEFON OSVAJA - Res se bo kmalu uresničila želja občanov, da bi telefon zapel tudi na Grabnu, v Hudem koncu, na Gašpinovem in Pustem hribu ter na Praproščah. Gregorske telefonske tipalke se širijo. Kdaj se bodo zbudili Velikopo-ljanci? Prav gotovo v letu 1974. Vsem naenkrat pošta tudi ne more ustreči.
Starost
Petina občanov nad 60 let
rma
Prebivalstvo ribniške občine se stara. Že sedaj je 19 odstotkov prebivalcev starih nad 60 let, kar je precej nad republiškim povprečjem, ki je 15 odstotkov starih nad 60 let. Kaj je temu vzrok?
Eden glavnih vzrokov je stalen odliv mladih ljudi v druge kraje. Stari pa ostajajo doma. To je posebno očitno na kmetih, posebno v višinskih območjih občine.
S starostjo in osamelostjo rastejo tudi socialni problemi. Število ostarelih ljudi, ki zaradi osamelosti, bolezni in drugih nadlog želijo preživeti jesen svojega življenja v domovih, je iz leta v leto večje. Razpoložljivih postelj, ki jih ima občina v domovih za ostarele, pa je premajhno.
Zato zasluži posebno pozornost zamisel, naj bi občini Ribnica in Kočevje, kjer imajo prav tako skrbi z ostarelimi občani, zgradili skupen dom za ostarele ljudi. Potrebe po takem domu so že danes, jutri pa bodo še veliko večje.
legata Franca Zajca in Karla Oražma.
Na seji so razpravljali tudi o stanovanjskih zadevah. Ugotovili so, da manjka precej stanovanj, zato bo potrebno v bodoče več investirati v družbeno gradnjo stanovanj. Posebno pereče je pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce v Sodražici. Sindikati predlagajo, da bi delovne? organizacije v prihodnjem letu namenjale več denarja za gradnjo stanovanj, da bi na leto zgradili okoli 40 družbenih stanovanj. Seveda ne kaže zanemariti tudi zasebne gradnje stanovanj. Delavska stanovanja pa so namenjena predvsem delavcem z majhnimi osebnimi dohodki in tistim, ki nimajo možnosti za gradnjo, starejšim ljudem in mladim zakoncem.
Pogovorili so se tudi o delu iniciativnega odbora samoupravne stano-' vansjke skupnosti (SSS), o pripravah na volitve skupščine SSS in o njenem delu v prihodnje. Razpravljali so tudi o delu odborov za splošni ljudski odpor v delovnih organizacijah in na terenu. Zavzeli so se še za
zbiranje denarrun prispevkov za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu.
KAM Z OTOKI?
Sodraške zaposlene mamice pravijo: „Pri nas imamo tako otroško varstvo, ki nam kaj malo koristi. Vrtec odpro ob 8. uri, me pa moramo v službo ob 6. uri. Razen tega je med počitnicami zaprt, čeprav bi otroke dajale v vrtec tudi med počitnicami. Če imaš poskrbljeno za otroke za dva meseca, imaš tudi za vse leto. No, potem pa še pravijo, da v vrtcu ni dovolj otroic.“
Torej bi kazalo prisluhniti potrebam vseh zaposlenih žensk in organizirati tako varstvo, kot ga želijo, potrebujejo in so ga pripravljene plačati. To je posebno pomembno zdaj, ko se v Sodražici zaposluje vedno več V žensk.
Tekmovanje v nogometnih ligah se za letos končuje. Tudi mladim Slemencem bo sneg in mraz kmalu za skoraj pol leta onemogočil igranje priljubljenega nogometa, (foto: F. Modic)
Tudi v INLES.so že ustanovili TOZD, z novim letom pa bo razdeljeno premoženje posameznim TOZD. Na sliki je obrat INLES v Sodražici, kjer izdelujejo vrata. (Foto: J. Primc)
Sodraška mreža
KURJA FARMA DA ALI NE?
V zadružnih hlevih v naselju Pesek v Sodražici naj bi po najnovejšem predlogu KZ Ribnica v sodelovanju s KZ Cerknico in kokošjo farmo „Ncverka“ iz Pivke uredili kokošjo farmo. Prebivalci Sodražice, ki stanujejo v bližini hlevov, so odločno proti kokošji farmi, češ da potem ne bo miru, pa tudi sicer je Sodražica že skoraj mesto in ne več vas. „Če kdo želi kokošjo farmo, naj si jo uredi zunaj naselja," pravijo prizadeti. V teh hlevih je bila doslej že prašičja farma betonarna in skladišča TEKSTILANE iz Kočevja in SUKNA iz Zapuž.
SLANINE NI - V mesnici ni slanine. Ob torkih, ko mesar kolje, so zato vrste, kakršnih smo bili vajeni med vojno in po njej. Tudi svini-ne še primanjkuje.
S KRUHOM SE TEŽKO - Pek je pred meseci povedal svoje glede preskrbe Sodražanov s kruhom. Zaposlene žene pa še vedno pravijo, da je prejšnji pek imel kruh dopoldne in popoldne, medtem ko ga zdaj zmanjka pogosto že dopoldne, tako da ostajajo zaposlene brez njega. Napis na pekarni, da lahko dobe kruh pri peku na domu, pa zanje ni preveč vabljiv, češ: „Včasih so kruh po hišah prosili berači."
DRAGO MESTO - Meso je zdaj že tako drago, da si ga delavske družine z veliko otroki in majhnimi prejemki že težko privoščijo. Tudi malice v proizvodnih obratih bodo verjetno bolj skromne z mesom, saj so zelo poceni. V obratu INLES plača na primer delavec za toplo malico le 2 dinarja, ostalo pa doda podjetje.
NOVE KNJIGE - Knjižnica v Sodražici je prejela te dni 2.00 din za nakup marksistične literature.
PRISPEVEK ZA POTA - Gozdni obrat Ribnica je prispeval krajevni skupnosti Sodražica 10.000 din za popravilo gozdnih in poljskih poti.
NI STANOVANJA - Krajevna skupnost Sodražica je dobila dve prijavi na razpis za zaposlitev komunalnega delavca, ki bi skrbel za čistočo naselja in opravljal še druga dela. Žal sta oba prijavljenca od drugod, zanju pa nimajo stanovanja. Najboljša rešitev bi bila, če bi se za to delo prijavil domačin.
občan
vprašuje
fmedvad odgovarja
- Kaj so napravili potem, ko so izmerili, kje bo šla kanalizacija?
— Ugotovili so, da bi morala teči v hrib.
KOČEVSKE nauke
REŠETO
f'	VEČ	^
SODELOVANJA
Da bi bila nova organiziranost sindikatov čimbolj prilagojena zahtevam članstva, se bodo predstavniki črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta s člani vsake osnovne sindikalne organizacije v občini posebej dogovorili, kakšna je vloga posameznih osnovnih organizacij v novi organiziranosti sindikatov in v delegatskem sistemu.
Sindikalni sveti obkolpskih občin pa so se dogovorili za tesnejše sodelovanje. To bodo dosegli s širjenjem kulture med zaposlene, s športnimi tekmovanji, zlasti v strelstvu, ter z izmenjavo delegacij osnovnih sindikalnih organizacij iz raznih
\delovnih organizacij.
mm.
i. .,jtt___________________________________________________
Stanovanjski blok, ki ga gradijo v Semiču, je vsak dan bolj podoben stanovanjski stavbi. Kmalu se bodo vanj vselili srečni dobitniki stanovanj. (Foto: B. Podobnik)
Solidarnost gradi stanovanja
Prva stanovanja iz solidarnostnega stanovanjskega sklada - Po občinskem srednjeročnem programu naj bi zgradili 50 stanovanj na leto
Črnomaljski solidarnostni stanovanjski sklad je letos odkupil šest stanovanj v Dragatušu in odštel zanje 1,200.000 dinaijev. I, v katerem se zbira tudi denar nekdanjega sklada za gradnjo borčevskih stanovanj, je do konca oktobra letos „zbral" 1,980.000 dinaijev. Iz sklada podeljujejo tudi pomoč za plačilo najemnine v družbenem stanovanju tistim, ki je sami ne zmorejo. Vendar pripada taka pomoč enemu samemu najemniku v občini.
ke še posebej namenile za stanovanja, je mnenje Črnomaljcev da obstaja možnost -najetja premostitvenega posojila in da bi lahko kmalu pričeli graditi 40 stanovanj v Črnomlju in 20 stanovanj izven mesta, upravičeno.
B. PODOBNIK
Nič več »sužnji« tekstila?
Prošenj za subvencioniranje najemnine iz denarja, ki se zbira v omenjenem skladu, je bilo sicer več, vendar razen enega prosilca ni nihče
več upravičen do pomoči. To kaže tudi na to, da so najemnine občutno prenizke, še daleč ne dosegajo ekonomske cene, v družbenih stanovanjih pa živi največ takih občanov, ki kar dobro zaslužijo.
Občinska skupščina je že izdelala srednjeročni program stanovanjske gradnje v občini. Žal, nekatere delovne organizacije takih programov še niso izdelale, pa jih bodo morale, če se bodo hotele vključiti v načrtno reševanje stanovanjske problematike v občini Po občinskem programu stanovanjske gradnje naj bi v prihodnjih petih letih zgradili v občini iz združenih sredstev za stanovanjsko gradnjo skupno 260 stanovanj, vsako leto okrog petdeset. Lani in letos so zgradili 6b družbenih stanovanj, dvsgset pa jih še gradijo. Največ ključev družbenih stanovanj so dobili nekdanji borci in mlade družine. Lani in letos pa so zasebniki v občini zgradili 57 stanovanjskih hiš. Gradijo največ delavci, ki se s pomočjo lastnega dela, denarja in bančnih posojil najbolj vneto «ivzemajo za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
V	solidarnostnem stanovanjskem skladu ter v banki, kjer delovne organizacije vročajo sredstva za stanovanjsko gradnjo, naj bi se do konca prihodnjega leta nabralo okrog 8,330.000 dinarjev. Če k temu denarju prištejemo še denar, ki ga bodo delovne organizacije in ban-
Ljudski časnik vest socializma!
STARŠI BRANIJO VARSTVO?!
V	mnogih krajih starši prosijo in moledujejo, da bi njihove šolarje prejeli v popoldansko varstvo. V črnomaljski občini pa je ravno obratno. Prosvetni delavci prosijo in Prepričujejo starše, naj jim zaupajo svoje otroke v popoldansko šolsko varstvo. Znano je, da so otroci, ki so v popoldanskem varstvu, mnogo Uspešnejši v šoli kot tisti, ki niso. Nekateri starši pa še naprej trmasto ^trajajo pri tem, da jim morajo otroci, namesto da bi se učili, pomagati na posestvu. Pri tem starši ne Pomislijo ali pa jim ni mar, da se s svojimi zahtevami „botrujejo4* neuspehu svojih otrok v šoli, kar ima lahko usodne posledice za nadaljnji tazvoj in celotno življenje otrok.
Gospodarstvo se krepi
Spodbuden uspeh gospodarjenja v črnomaljski občini - Naložbe bodo pričele vračati
Letošnji zaključni uspeh črnomaljskega gospodarstva sicer še ni povsem znan, vendar dajejo rezultati devetmesečnega poslovanja upanje, da bo gospodarstvo v občini letos zelo uspešno. Dober zaključek leta pa bo hkrati tudi zagotovilo uspešnega starta v prihodnjem letu.
V	občini posluje štirinajst delovnih organizacij, med katerimi jih ima enajst sedež v občini. V prvih devetih letošnjih mesecih so le-te dosegle za 13 milijonov ostanka dohodka. Prednjači semiška „Is-kra“, ki je sama imela 8,230.000 dinarjev ostanka dohodka v tem času. Naj povemo, daje lani v istem času ostalo delovnim organizacijam le šest milijonov dinarjev.
Uspeh pa ni bil podarjen. Gospodarstvo v občini se je moralo zanj krepko potruditi, izkoristiti mnogo notranjih rezerv, izboljšati delovne procese in bolje poslovati.
Glede na to, da je letošnji uspeh krepko „znižala44 znana situacija v „Beltu44, ki pa bo že v prihodnjem letu verjetno bistveno boljša, bo gospodarstvo v občini v prihodnje najbrž še hitreje napredovalo.
Tudi nove. že začete investicije
Bodo skupaj?
Združitev rudnika in Opekarne?
Zaposleni v kanižarskem rudniku rjavega premoga in okrog 40 zaposlenih v Opekarni so spoznali, da bodo hitreje napredovah in da bodo uspešnejši na tržišču, če se bodo združili. Tudi proizvodnja v obeh podjetjih ima precej podobnosti, odkar v rudniškem obratu izdelujejo plošče za oblogo sten in tal ter okenske police in stopnice.
Še letos se bosta oba kolektiva z referendumom odločala za ah proti združitvi. Če se bodo odločili za združitev, bodo v začetku prihodnjega leta že poslovah skupaj. Enotno podjetje naj bi povečalo število izdelanih betonskih blokov, na novo naj bi pričeli izdelovati betonske cevi, s skupnimi močmi pa naj bi uredili tudi separacijo peska.
B. P.
ČRNOMALJSKI DROBIR
STREHE SO ŽE - Industrijska cona pri vhodu v Črnomelj vsak dan spreminja podobo. Ni še dolgo, kar *o začeli graditi mehanične delavnice, novo „Iskro*4 in poslopje Komunale, sedaj pa so že vsi objekti pod streho. Zares pridno hitenje pred *imo.
RAZLIČNO PODNEBJE - Koje * Beli krajini in drugod zapadel pred Časom prvi sneg, so bili Črnomaljci fcar malce jezni nanj. Na Vinici je Zapadlo toliko snega, da bi ga smučarji najraje kar „prenesli** v svoj ,,„raj“ v Črmošnjicah. „Le zakaj ni obratno? “ se jeze.
POPIS ROMOV - Črnomaljska temeljna izobraževalna skupnost v teh dneh popisuje male Rome, ki bi morali hoditi v šolo, pa jih šolske klopi doslej še niso „videle**. Prav, saj je gotovo, da učenost tudi njihovim glavicam ne bo škodila.
POPRAVITI SE NE DA - Na pritožbe, naj Obrtno komunalno podjetje popravi ceste, poškodovane zaradi raznih komunalnih del, so predstavniki podjetja odgovorili, da se kockasto cestišče po prekopavanju ne da več povrniti v prejšnje stanje.
Premalo pomoči
V	črnomaljskem „Beltu** so pred dnevi reorganizirali mladinsko organizacijo. V podjetju je zaposlenih 287 delavcev, mlajših od 26 let, takih torej, ki so še vedno mladinci. Iz ene organizacije so ustanovili dva mladinska aktiva; vsak ima svoje vodstvo, razen tega pa deluje še skupno vodstvo mladinske organizacije v podjetju. O tem ter o dosedanjem delu mladinske organizacije smo se pogovarjali z dosedanjim predsednikom mladih v Beltu44 ter članom republiške konference ZMS Jožetom Veseličem.
„Mladinska organizacija v podjetju doslej ni v celoti izpolnila vseh nalog. Saj ne morem trditi, da nismo bili delavni, vendar je bilo naše delo prevečkrat stihijsko, organizirah smo kako akcijo, nato je pa nekaj časa vladalo mrtvilo.44
-	Ste pri svojem delu naleteli na dovolj veliko podporo drugih družbenopolitičnih organizacij v podjetju?
„Premalo podpore smo imeli pri drugih. Prav zato se je dogajalo, da naši predlogi niso bili
sprejeti, še več, včasih so jih odklanjali celo s posmehom, češ mladi so to predlagali.44
- Na primer?
„Se preden je prišlo do tako te&ega položaja pri nas, smo predlagali, naj imamo vsi enake plače. Smejali so se nam. Kasneje pa seje izkazalo, da smo imeli prav. Enako je bilo, ko smo decembra lani predlagali reorganizacijo delavskega sveta. Našega predloga niso upoštevali, sedaj, ko je to predlagal sindikat, bo naš predlog uresničen.44
- Zakaj ste ustanovili dva aktiva?
„Zato, da bodo mladinci njih bolj konkretno pomagali pri izvajanju sanacije podjetja. Vsak mora na delovnem mestu pokazati svojo zavzetost.44
B. P
 /
Letošnji uspeh metliškega gospodarstva zaostal za pričakovanjem - Tekstilna industrija še naprej najmočnejša - Razvijati kovinsko industrijo
Uspeh gospodarstva v metliški občini bo letos nekoliko zaostal za pričakovanjem. Kljub temu daje tako, pa načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini Niko Zupanič upa, da bodo gospodarske organizacije že do konca letošnjega leta odpravile nekatere težave, popravile uspeh in nadoknadile izgube, ki so nastale zaradi .septembrskega pomanjkanja električne energije.
krepila še kaka druga industrijska panoga.	B.	PODOBNIK
potrjujejo to domnevo. Gostinstvo in 'turizem si bosta znatno opomogla, ko bodo spet odprli prostore v Gradu, industrija pa se bo tudi znatno okrepila, ko bodo pričeli delati v mehaničnih delavnicah, novem obratu „Iskre44 v Črnomlju ter v novi tovarni „Novoteksa4* na Vinici. Naložbe v vse te objekte se bodo>J pričele postopoma vračati že prihodnje leto, ko naj bi se v črnomaljskem gospodarstvu na novo. zaposlilo okrog 500 parov delavnih rok.
K takemu uspehu so mnogo „pripomogle" nove obveznosti gospodarstva. Čeprav je bilo povedanih že mnogo besed o razbremenitvi gospodarstva, nalagamo le-temu nova in nova bremena. Pa se metliški gospodarstveniki zato niti ne jeze preveč. Gospodarijo in načrtujejo nadaljnji razvoj v skladu z možnostmi ter so pri tem precej oprezni. Tako kot vsi dmgi tudi oni vedo, da gospodarstva pač ni mogoče razbremeniti v večji meri, denarja pa se zasluži največ ravno v gospodarskih organizacijah. Potrebe so tolikšne, da je denar pač treba dati. Kljub temu da gospodarstvo v občini ne bo izponilo predvidevanj v celoti, pa se lahko pohvali s tem, da v občini nobena delovna organizacija ne posluje z izgubo.
Letos so v občini spoznali, da je odvisnost od ene same branže lahko precej „nevarna". Tekstilna industrija v občini, kije v Metliki daleč najmočnejša med strokami je doživela manjšo krizo. Pa ne le v Metliki, tudi drugod po državi in celo v svetu. Razmere na tekstilnem trgu so se zaostrile in poslovanje bo vse teže. „V Metliki zato menimo, da bo treba najti izhod iz nastalega položaja, ki za zdaj na srečo še ni kritičen, s povezovanjem te stroke v občinskem in najbrž tudi republiškem merilu," je povedal Niko Zupanič.
SODELOVANJE S POBRATENIM MESTOM
Pred nedavnim je delegacija metliške občine obiskala avstrijsko pobrateno mesto Wagno. Metličani so se s predstavniki tega mesta, ki leži blizu Šentilja, pogovarjali o možnostih še tesnejšega sodelovanja med obema mestoma. Ugotovili so, da imajo največ možnosti za sodelovanje na športnem, kulturnem, gospodarskem in turističnem področju. Dogovorili so se tudi za novoletni šahovski turnir, ki naj bi bil vsako leto v drugem mestu, letos pa bo v Metliki.
V	občini bodo izdelali tudi študijo, ki bo pokazala vse možnosti dopolnjevanje gospodarstva z industrijskimi strokami. Razvijati naj bi začeli kovinarsko industrijo. S tem bi ubili dve muhi na mah: zaposlitev bi našli moški, za katere imajo sedaj v občini premalo delovnih mest, hkrati, če se bo ta industrija razvila, pa se bodo otresli dosedanje celotne odvisnosti od tekstilne industrije. Seveda te industrije ne mislijo zanemariti, saj bo v občini gotovo še naprej vodilna, vseeno pa najbrž ne bo napak, če se bo vzporedno z njo
„JASNOVIDEC"
IZ GRADCA "
Kljub temu da Anton Hanzelj iz Gradca v Beli krajini svoje hiše ni priključil na lani zgrajeno vodovodno omrežje, so prebivalci v tej hiši edini v kraju, ki imajo dovolj vode. Anton je 1956. leta kljub nasprotovanju nekaterih, češ saj bodo zgradili vodovod, ravnal kot jasnovidec: za hišo si je izkopal vodnjak, iz katerega še sedaj priteka v hišo dovolj vode. Prebivalci, ki so svoje hiše priključili na javno vodovodno omrežje, pa so vode še vedno žejni. Cevi so kar naprej suhe....
DELO ZA MOŠKE?
V	metliškem TGP pravijo, da se z združitvijo v enotno podjetje še niso odpovedali poslovno-tehničnemu sodelovanju s sorodnimi podjetji. Čeprav za sedaj nimajo v načrtu, da bi podjetje postalo gradbeni velikan, nameravajo v sodelovanju z nekim sorodnim podjetjem pričeti izkoriščati belokranjska naravna bogastva. Razen tega iščejo partnerja, s katerim bi v kooperaciji v Metliki izdelovali polizdelke ali končne izdelke kovinske stroke. Pri tem je zlasti pohvalno, da se bodo lahko zaposlili moški iz Metlike.
»Beti« spet najboljša
Letošnje metliške delavske športne igre končane - Prihodnjič še bolj množično - Tudi smučanje
Delavske športne igre v metliški občini, ki so se v teh dneh končale, so bile letos že devetič zapored. Pomembne so bile predvsem zaradi velike množičnosti, saj je na njih sodelovalo okrog 30K) zaposlenih in prvič tudi veliko število predstavnic nežnega spola. Med moškimi so v ekipni konkurenci zmagali zaposleni v „Beti“, med ženskami pa so bile najuspešnejše tekmovalke, ki so zastopale prosveto.
Na igrah, ki naj bi v prihodnjem, jubilejnem letu trajale vse leto — vanje nameravajo vključiti razen sedanjih devetih panog še smučanje
-	so si najboljši prislužili tudi priznanja, ki so jim jih izročili na slavnostni akademiji v počastitev občinskega praznika. Ekipa „Beti“ je tokrat že tretjič osvojila prehodni pokal in ga je zato dobila v trajno last. Prehodni pokal med ženskami, ki so letos prvič tekmovale, pa so osvojile prosvetne delavke. Vse prvouvrščene ekipe so dobile pokale, drugo in tretjeuvrščene pa diplome ter priznanja. Te so prejeli tudi posamezniki, zmagovalci v namiznem tenisu, kegljanju, plavanju in streljanju.
Organizatorji se bodo potrudili, da bodo postale delavske športne igre v občini še bolj množične. Zani-
PRIPRAVE NA VOLITVE
Prejšnji četrtek so se predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij v metliški občini pogovarjali o nalogah pred skupščinskimi volitvami, evidentiranju kandidatov za sindikalne organizacije v TOZD in o ustanavljanju volilnih koordinacijskih komisij, ki bodo skrbele za potek in pripravo volitev v podjetjih v prihodnjem letu.
Spregovorili so tudi o pripravah na novo organiziranost sindikatov ter ocenili letošnjo akcijo sindikata pri pomoči z ozimnico socialno šibkejšim delavcem.
VEČ ORGANIZACIJ
Pred nedavnim so na postaji milice v Metliki ustanovili svojo osnovno sindikalno organizacijo. Ta organizacija je že trinajsta v občini. Pričakujejo pa, da se bo število organizacij po uveljavitvi delavskih ustavnih dopolnil in no/e organiziranosti sindikatov še povečalo. V vsaki TOZD naj bi namreč bila vsaj ena osnovna sindikalna organizacija.
manja med zaposlenimi za tekmovanje je sicer dovolj, še večji razmah iger pa zavira pomanjkanje športnih objektov. V kraljici športov - atletiki, se tekmovalci zato, ker nimajo tekaške steze in stadiona, ie vedno ne bodo mogli pomeriti, čeprav je za ta šport precejšnje zanimanje.
B. P.
Prvi šofer
Že 77 križev si je naložil na široka in krepka pleča Anton Hanzelj iz Gradca, pa ga teža ni prav nič obremenila. Se vedno krepko telo in vedrina duha kljubujeta letom, in šale, ki jih Hanzelj kar stresa, pa krajšajo čas vsakemu njegovemu sobesedniku.
„Še se spominjam, kako sem se pred 51 leti kot prvi Belokranjec pripeljal v Metliko na motornem kolesu. Bil sem prvi šofer tostran Gorjancev. V Metliki sem bil tudi prvi taksist, po vojni pa sem bil nekaj časa šofer pri okrožnem komiteju. Da, lepo se je bilo takrat voziti z avtom. Varno je bilo. Spominjam se, kako sem sam samcat krožil z avtom po novomeških ulicah ...“ je na kratko strnil svoje spomine.
-	Vojno vihro pa ste preživeli,...? *
„Od 1942. leta sem delal za partizane. Se dobro se spomi-
njam, kako sem z mlina na Krupi odmontiral dinamo in ga namestil na mlin v Gradcu, ki pa ga sedft ni več. Tako sem lahko napeljal elektriko v grad, kjer so imeh partizansko šolo, v našo hišo, kjer je bila bolnišnica, in v šolo v Podzemlju. Električna luč tako tudi med vojno v naši lepi Beh krajini ni ugasnila.44
— Sedaj ste upokojenec. Kako preživljate dneve?
„Malo zemlje in vinograda imam še. Ravno toliko, da se pri delu nalce razgibam. Ker pa sem bil koroški borec, sem dobil tudi proste karte za šest voženj Izkoristil bom to za potovanje v Kaštel Stari, kjer imam sorodnike. “
- Kaj menite o Gradcu?
„Lep kraj je to, le kulturnega
življenja je premalo. Mladina je včasih kaj priredila, sedaj pa je zaspala. Zato dvorana kar sameva ...“
B. P.
Na travnik za tovarno „Beti44 so pred časom pripeljali tri odslužene Viatoijeve avtobuse. Tisto, kar je bilo na njih ali v njih kaj vrednega, so že zdavnaj odnesli „ljubitelji44 starin za lastno uporabo, drugo ,pa sameva na travniku, ki se je tako spremenil v avtobusno grobišče. (Foto: B. Podobnik)
SPREHOD PO METLIKI
OBISK - Danes bo obiskal predsedstvo občinske konference ZMS-član republiške konference ZMS. Z mladimi se bo pogovarjal o njihovem delu, obiskal bo neki vaški aktiv, pogovarjal pa se bo tudi s člani občinskega političnega aktiva.
POSEBNA ŠTEVILKA - Prejšnji teden je izšla posebna številka „Ve-zila“, glasila delovnega kolektiva „Beti“. V njej bodo zaposleni našh vse, kar jih zanima o ustanavljanju TOZD v „Beti“
POBRATENA MESTA - V nedeljo so se srečah predstavniki treh pobratenih mest; Metlike, Wagne in
Ronchijev. t-ogovarjali so se o še tesnejšem sodelovanju, italijanski in avstrijski gostje pa so se zvečer udeležili tudi slavnostne akademije v počastitev občinskega praznika.
TUDI V METLIKI - V sredo, 21. novembra, so ustanovili temeljno telesnokulturno skupnost, od katere si ljubitelji Športa v občini precej obetajo, predvsem pa to, da bodo sedaj dobili kak športni objekt. Predsednik skupnosti je postal Mar^ jan Pavlovič, predsednik njenega izvršnega odbora pa podpredsednik občinske skupščine inž. Ivan Koste-lec.
metliški tednik
REŠETO REŠETO
REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO
Čez štiri leta le še 15 odstotkov kmetov, namesto sedanjih 25 odstotkov 800 delavcev več - Poudarek turizmu - Kje zaposliti zdomce?
Nedavno je bil v Ribnici posvet o predlogu srednjeročnega družbenega načrta razvoja občine za obdobje 1973 do 1977. To je bil eden prvih posvetov o tem pomembnem dokumentu. Srednjeročni družbeni plan občine načrtuje
S SEJE OS RIBNICA
Na torkovi (27. novembra) seji občinske skupščine Ribnica so imeli na dnevnem, redu razpravo in odločanje o osnutku srednjeročnega programa razvoja občine, analizo poslovnega uspeha OZD za 9 letošnjih mesecev, izvajanje pisma, uresničevanje nalog, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in programov, sprejemanje odlokov, razrešitve in imenovanja, finančni načrt programa TIS in druge zadeve.
IZDATKI CESTNEGA SKLADA
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo v cestnem skladu občine Ribnica zbranih 739.869 din (predvidenih je bilo 1,106.230 din), porabili pa so 252.434 din. Izdatki so bili: nakup stanovanjske hiše Babič 25.000 din, asfaltiranje ceste v Loškem potoku 192.804 din, nadzor gradbenih del 7.404 din in izdelava načrtov za Čevljarski most 25.858 din, ostalo pa so stroški SDK.
Mladi radi plešejo
Ohraniti tudi stare domače plese
Mojca Henigman, učiteljica na osnovni šoli v Sodražici vodi folklorni krožek pri osnovni šoli, ki nastopa na raznih šolskih prireditvah in prereditvah za javnost.
- V krožku je 10 parov. To so učenci 7. in 8. razreda. Vaje imamo dvakrat na teden Plese študiramo po moji zamisli. Ko bomo dobili literaturo, bomo študirali še znane belokranjske in gorenjske plese.
- V knjigi Zmage Kumer ,Ljudska pesem med rešeta-rji in lončarji v Ribniški dolini“ je v dodatku zapisanih tudi nekaj plesov. Zakaj ne bi naštudirali torej tudi nekaj domačih plesov?
- Dali ste nam dobro misel, ki jo bomo skušali uresničiti Sicer pa smo naš krožek ustanovili zato, da bi po svojih močeh prispevali k ohranitvi narodnih plesov oziroma običajev in seveda tudi zato, ker učenci radi sodelujejo v njem.
- Pravite, da je zanimanje za folkloro med mladimi veliko?
Zakaj šteje potem krožek le 10 parov?
- Sola je kupila blago za 10 parov tiarodnih noš. Tudi naš oder ne more sprejeti več kot 10 parov. Ostali učenci 8. razreda, ki žele plesati, obiskujejo plesni krožek, ki ga vodi učitelj telesne vzgoje Borut Kržan.
J. PRIMC
Mojca Henigman uči v So dražici šest let, folklorni krožek pa vodi dve leti (Foto: J. Primc)
nadaljnji hiter razvoj gospodarstva, ld bo tudi v bodoče v precejšnji meri temeljil na uvozu kapitala iz gospodarsko razvitejših krajev. Ze zdaj je za ribniško občino značilno, da ima razmeroma veliko obratov, ki imajo sedež podjetja zunaj ribniške občine. Ti obrati so precej prispevali k hitremu industrijskemu razvoju občine.
Ribniška občina je bila pred vojno pretežno kemtijska. Število kmečkega prebivalstva pa se iz leta v leto hitro manjša. Sedaj živi v občini le še okoli 25 odstotkov kmečkega prebivalstva, do leta 1985 pa naj bi se ta odstotek znižal na 15. Seveda bo hkrati porastel odstotek industrijskih in drugih delavcev. V naslednjih nekaj letih naj bi se postopoma zaposlilo v industriji in drugih dejavnostih do 800 delavcev.
Vse to bo terjalo velike napore. Misliti bo treba tudi na pospešeno gradnjo stanovanj, otroških ustanov in drugega. Do leta 1977 bi morali zagotoviti otroško varstvo za 310 predšolskih otrok, kar bi terjalo približno 5 milijonov dinarjev investicij, za šolstvo pa naj bi do leta 1977 znašale investicije 6 milijonov dinarjev.
Ob razmišljanju o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana razvoja ne moremo mimo zdomcev, ki jih je okrog 800. Prej ali slej se bodo vrnili in iskali zaposlitev v domačem kraju.
Naj še dodamo, da družbeni plan pripisuje pomembno
DANES PROSLAVA
Danes, 28. novembra, bo v domu TVD Partizan v Sodražici proslava v počastitev dneva republike. Na njej bodo nastopili pevski zbor iz Sodražice, lovski pevski zbor in učenci osnovne šole s petjem, recitacijami in folkloro. Organizator proslave je osnovna šola.
mesto turizmu, ki pa je odvisen od posodobljanja cest in razvoja gostinstva. S turizmom bi lahko povezovali izdelavo suhe robe, kjer so skrite še velike možnosti za zaslužek.
_______________-r
GREMO V GONARS
Vsi, ki bodo potovali 9. decembra z nami v Gonars, naj se do 30. novembra prijavijo v stari trafiki v Ribnici. Tisti, ki imajo svoj veljavni potni list, plačajo za izlet 100 din, tisti, ki ga nimajo in bi radi potovali z osebno izkaznico, pa plačajo 150 din. Izlet je enodnevni. Na pot gremo z avtobusom. Odhod iz Ribnice je ob 5. uri, iz Sodražice ob 5.30.
VLADIMIR PREZELJ
Sodraški obrat DONIT je od 17. novembra TOZD, z novim letom pa se bo OZD DONIT predvidoma združila z drugimi OZD kemične industrije Slovenije v skupnost OZD. Na sliki: proizvodnja v novi proizvodni dvorani DONIT v Sodražici je že dobro stekla. (FOto: J. Primc)
Od sredine novembra v Donit že TOZD
štiri TOZD in še organizacija skupnih služb - TOZD odloča o vsem - Izume vzpodbujati - Obveščanje dobro organizirano - Ustanavljajo še skupnost OZD slovenske kemične industrije
V drugi polovici novembra so pri podjetju DONIT Medvode ustanovili 4 TOZD, zdaj pa pripravljajo skupaj s podjetji slovenske kemične industrije, tudi s kočevsko kemično tovarno MELAMIN in seveda z obratom DONIT v Sodražici, ustanovitev skupnosti OZD. Ob tej.priložnosti smo zaprosili za razgovor direktorja obrata DONIT Sodražica Ivana Petriča in njegovega pomočnika Toneta Valanta.
DL: — Verjetno bi marsikje radi vedeli, kako ste organizirali skupne službe in kako jih financirate.
DONIT: - Poleg TOZD imamo še organizacijo skupnih služb (OSS), ki je servis vseh TOZD, vsaka TOZD pa jo bo financirala glede na opravljeno delo. Pripravljamo poseben samoupravni akt „Dolžnosti skupnih služb do TOZD in dolžnosti ter obveznosti TOZD do skupnih služb1*. Doslej so bili nagrajeni po delu le delavci, zdaj bodo po uspehu podjetja oziroma posamezne TOZD tudi te službe. Sama OSS ne bo ustvarjala dohodka, ampak bo le zaračunavala usluge vsem TOZD. V vseh TOZD pa se bomo zdaj vprašali, če OSS res opravi toliko dela, kolikor ga plačamo, in če se morda OSS ne bi dalo poceniti.
DL: — Uspeh posamezne TOZD in OZD je zelo odvisen od novatorstva, izumiteljstva. Kako imate to urejeno v TOZD ali OZD?
DONIT: - Imamo razvojni oddelek pri OZD. Razen tega imamo posebno komisijo, ki vse izboljšave in izume nagrajuje. V našem obratu so prijavili člani kolektiva 3 ali 4 izboljšave. Vendar je v Jugoslaviji izumiteljstvo zapostavljeno. Vsak izumitelj oziroma novator bi moral dobiti določen odstotek od ugotovljenega prihranka, kot je običaj drugje. Potem bi bilo izumov več. Ne smemo podcenjevati naše inteligence in delavcev. V Jugoslaviji imamo prav tako pametne ljudi kot drugod po svetu, saj so nekateri naši - izumitelji dosegli svetovni sloves. Prav izumiteljstvo ie osnova za bolj-
26. oktobra letos so začeli v Dolenji vasi pripravljati temelje za telovadnico oziroma novi družbeni center. Že letos bo postavljeno montažno ogrodje, junija prihodnje leto — ko bo minilo natanko 20 let, odkar so bili narejeni prvi načrti za ta center - pa naj bi stavbo svečano odprli. (Foto: J. Primc)
Lepi načrti Sodražanov
V programu kanalizacija, asfalt, samopostrežna , trgovina, restavracija, stanovanja in drugo
Anton Stupica je od julija letos tajnik krajevne skupnosti Sodražica. Zaprosili smo ga za razgovor.
- Katero najpomembnejše delo je opravila krajevna skupnost (KS) v tem kratkem času, odkar ste njen tajnik?
- Dokončane so meritve za kanalizacijo za naselje Pesek in od obrata INLES v Sodražici do izliva kanalizacije v Bistrico.
- Katera dela ima krajevna skupnost v načrtu v bližnji prihodnosti?
- Zgodaj spomladi bomo uredili kanalizacijo, za katero že imamo
načrte, nato pa bomo asfaltirali cestni odsek od obrata INLES do križišča, ki je že asfaltirano. Kasneje bomo postopno asfaltirali najprej ceste skozi naselja proti Boncarju, nato ceste med naselji in končno sam klanec Boncar. O tem so se žc pogovarjali predstavniki ribniške in' cerkniške občine ter naše KS.
Ponudbe za gradnjo stanovanjsko -poslovne stavbe smo poslali LJUBLJANSKIM MLEKARNAM, NANOSU iz Postojne in LOKI iz Škofje Loke. Za ta objekt so načrti že izdelani in zagotovljen denar za stanovanjski del, medtem ko naj bi ga za poslovni del zagotovilo eno izmed trgovskih podjetij. V tej stavbi je predvidenih 500 kvadratnih metrov
še gospodarske uspehe in boljši standard nas vseh.
DL: — Kako je v TOZD v primerjavi s prejšnjo organizacijo podjetja zagotovljeno boljše obveščanje ter vpliv delavcev na ustvarjanje in delitev dohodka?
DONIT: - Vse naše TOZD imajo svojo bilanco; razpolagajo z vsem. V TOZD imamo 6 skupin, ki bodo volile 9 delegatov v delavski svet. Obveščanje je zelo dobro: osebni stiki članov samoupravnih organov z delavci, oglasna deska, časopis podjetja itd. Vsak je obveščen o osebnih dohodkih, mesečnem uspehu obra-
ta, materiaun za sestanke itd. Obveščen ne bo le tisti, ki ne bo hotel biti obveščen, v samoupravljanju pa bo lahko sodeloval vsak, kdor bo hotel. To je posebno pomembno, saj imamo v podjetju nekaj ljudi, ki bolj mislijo na to, kako bodo popoldne delali doma na kmetiji, kot na to, kako bi sodelovali pri samoupravljanju v TOZD.
DL: — Kdaj bo ustanovljena skupnost OZD kemične industrije?
DONIT: - V naši OZD smo že izvolili predstavnika, ki bo sodeloval na uvodnih razgovorih o združitvi; računamo pa, da bo do združitve prišlo že 1. januarja 1974.
Bo res spet uspeh?
Ribniški poštarji dobili pred leti za nagrado pri nabiranju naročnikov moped
Jože Merhar, poštar iz Nemške vasi, je oni dan nadomeščal zaradi dopustov v Ribnici, sicer pa redno raznaša pošto v 14 vaseh v okolici Ribnice.
V torek, 20. novembra, ni še nič vedel o naši novi akciji nabiranja naročnikov za Dolenjski list s pomočjo poštarjev. Ko sem mu to povedal, je dejal:
■ - Seveda bomo nabirali naročnike, saj vsi radi zaslužimo!
- Računate na večji uspeh, saj je prav na območju občine Ribnica v primerjavi z ostalimi občinami najmanj naročnikov?
- Seveda bomo uspeli.
Delati bo treba, pa bo šlo.
Sicer pa smo pred leti v podobni akciji nabiranja naročnikov na Dolenjski list dobro „zgrabili“ in dobili prvo nagrado - moped.
Jože Merhar: „V novi akciji za nabiranje naročnikov bomo dobro poprijeli, saj vsak rad kaj zasluži, pa tudi pri razširjanju časopisa moramo pomagati.*4 (Foto: J. Primc)
Jože Merhar je že 18 let poštar. Svoje delovno območje dobro pozna, zato lahko računamo, da bo med tistimi, ki bodo pridobili največ novih naročnikov.
za samopostrežno trgovino, 250 kvadratnih metrov za samopostrežno restavracijo in 700 do 800 kvadratnih metrov za stanovanja. V stanovanjskem delu, ki ga bodo financirali upokojenci, ZZB in prosveta, bosta dve trisobni stanovanji, dve dvosobni in 8 enosobnih. Pismene odgovore na ponudbe pričakujemo po novem letu, ko bo podjetjem znano, koliko denarja imajo, graditi pa bomo začeli spomladi.
Vode nam primanjkuje poleti. Pripravili bomo tri načrte za nova zajetja vode, nato pa izbrali najboljši in najcenejši. Če se bomo odločili za zajetje pri izviru Bistrice, bomo priključili na vodovod še vse vasi ob tej trasi do Sodražice.
Druge zadeve, ki jih ureja krajevna skupnost oziroma o katerih razpravlja v tem obdobju, so še: družbeni center, v katerem bi bil gasilski dom, mladinska soba in prostori za KS, zaposlitev komunalnega delavca, urejanje stanovanjskih zadev, ureditev kurje farme v zadružnih
hlevih, urejanje športnih objektov itd.
— Ste med ustavno razpravo o delu in vlogi KS dali kakšne posebne predloge in pripombe, na primer o financiranju, skupnemu reševanju posameznih zadev v sodelovanju s sosednimi KS in o delovanju KS še na drugih področjih, ne le na komunalnem?
- Razprava je bila šele pred kratkim. Financiranje KS imamo kar primerno urjeno. Za usklajeno delo na območju KS skrbi 6 pododborov; pred kratkim so organizirali skupno popravilo cest, ld jih je poškodovalo zadnje neurje oziroma poplava. Usklajujemo pa tudi delo društev in organizacij na območju KS, in sicer tako, da so vodje posameznih dejavnosti, na primer športne, kulturne itd. vključeni kar v svet KS ali pa so vabljeni na naše seje.
J. PRIMC
Anton Stupica: „Spomladi bomo v Sodražici predvidoma začeli graditi stanovanjsko-poslovno stavbo.“ (Foto: J. Primc)
Računajo na uvoz kapitala
©
SERVIS Zavod za požarno varnost Novo mesto
ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE!
NOJtfO ZA GRADITELJE!
NOVOMEŠKA OPEKARNA .
TELEFON 21-403
POMNI PREDAL 10
ZALOG - NOVO MESTO
TIKOCI IAĆUN NI SDK NOVO MISTO UM-Sl
SPOROČAMO cenjenim odjemalcem, da smo ustanovili svojo
TRGOVINO
na drobno z gradbenim materialom, kjer vam
NUDIMO Icvalitetne opečne izdelke za nosilne zidove, prezide, strope, fasadno in dimniško opeko, dimne tuljave, porolit in druge.
PRODAJAMO polmontažne stropne nosilce in polnila sistema MAP. To je nov strop izredne kvalitete, kakršnega ste že dolgo pričakovali.
SPREJEMAMO naročila za leto 1974.
GRADITELJI zagotovite si pravočasno potrebni material za
OBVESTILO!
Lekarna Novo mesto
obvešča
vse zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo od 3. 12. do 6.
12.	1973 opravljala letni popis blaga po naslednjem razporedu:
a) v Lekarni Novo mesto: 3.12. popoldne ter 4. in 5.12. ves dan;
b) v lekarniški postaji Šentjernej: 6.12 in 7. 12 ves dan;
c) v lekarniški postaji Dolenjske Toplice: 6.12. ves dan. Navedene dni bodo vse enote zaprte, zdravila bomo izdajali le na nujne recepte.
Stanovanjsko podetje, Ribnica, Kolodvorska 18 razpisuje na podlagi zakona o prometu z zemljišči in stavbami ter pooblastila SO Ribnica
JAVNO
LICITACIJO
za prodajo dvoriščne poslovne staybe v Ribnici, Šeškova 26. Poslovno stavbo sestavljajo trije prostori v skupni velikosti 46,60 m2.
Začetna cena je 41.780,00 din.
Pogoji:
Na podlagi navedenega zakona se razpisuje prodaja z zbiranjem pismenih kupnih ponudb v zaprtih kuvertah. Priporočene pismene ponudbe je treba poslati Stanovanjskemu podjetju, Ribnica, Kolodvorska 18, z oznako na kuverti „Kupna ponudba". Komisija podjetja bo iz ponudb izbrala najugodnejšega ponudnika, zlasti glede na višjo ceno in takojšnje plačilo. O izidu licitacije bodo obveščeni vsi udeleženci. Interesenti morajo hkrati s ponudbo položiti pri blagajni podjetja kavcijo v znesku 5.000,00 din. Znesek lahko nakažejo tudi na tekoči račun 51310-601-13107.
Prometni davek plača prodajalec, stroške prepisa pa kupec. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po objavi.
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ Oddelek za gospodarstvo in finance
RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ
za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k.o. Loka za naselje „Grajske njive" pare. št. 1178/68 njiva v velikosti 710 m2, 1178/69 njiva v velikosti 625 m2, 1178/70 in 1178/80 njivi v skupni velikosti 654 m2, ki tvorita eno stavbno parcelo, 1178/71, 1178/81 in 1178/72 njive v skupni velikosti 810 m2, ki tvorijo eno stavbno parcelo, 1178/53 njiva v velikosti 543 m2, 1178/14 njiva v velikosti 542 m2 in 1178/65 njiva v velikosti 505 m2, torej 7 lokacij za graditev stanovanjskih hiš, z naslednjimi pogoji:
1. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 16,80 din za kvadratni meter.
2. Izklicna cena stroškov za delno komunalno ureditev zanaša 33,00 din za 1 m2 zemljišča.
3. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji.
4. Udeleženci natečaja so dolžni do konca razpisnega roka za sprejem ponudb vplačati na rač. 5210-781-71010 (Sklad za urejanje mestnega zemljišča ObS Črnomelj) varščino v znesku 4.000,00 din.
5. Odškodnino za zemljišče in komunalno opremljenost zemljišča so udeleženci dolžni plačati takoj ob podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča.
6. Rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan po objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo na dan natečaja ob 7. uri v sejni sobi občinske skupščine. Udeleženci natečaja lahko prisostvujejo pri odpiranju ponudb. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: Občinska skupščina Črnomelj, javni natečaj „Grajske njive". Na hrbtni strani napišite točni naslov svojega bivališča.
7. Predmet natečaja so stroški delne komunalne ureditve stavbnega zemljišča iz 2. točke razpisa.
8. Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih pogojih o razpisu javnega natečaja.
9. Uporabnik mora začeti graditi v 30 dneh po podpisu pogodbe, dokončana pa mora biti v 3 letih po podpisu pogodbe o dodelitvi stavbišča v uporabo.
KOMBAJNI NAPRODAJ!
Zdravstveni dom Novo mesto, enota Krško, odprodaja rešilni
AVTO - KOMBI MORIS - 1600.
Licitacija bo 8. 12. 1973 ob 8. uri v Zdravstvenem domu Krško.
PROSTO DELOVNO MESTO!
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA (relekcija)
Kandidati morajo razen pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednji pogoj:
—	da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5-letno prakso na takšnem delovnem mestu.
Prošnji je treba priložiti dokazilo o izobrazbi in potrdilo o nekaznovanosti.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Gimnazija Novo mesto
razpisuje
delovno mesto
KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas.
Zahteva se višja izobrazba knjižničarske stroke.
Prošnjo z ustrezno dokumentacijo je treba vložiti do 10. dec tl.
BREZ PRATKE PAVLIHOVE PRAZEN JE DOM,
NIKOLI JE KUPIT POZABIL NE BOM!
m
z>’ *.
v
A
ju** , m
A®
\o
PROSTA DELOVNA MESTA!
SPREJMEMO V DELOVNO RAZMERJE
KVALIFICIRANE PEKE ALI PRIUČENE PEKE, DELAVCE ALI DELAVKE ZA PRIUČITEV V PEKOVSKO STROKO, DELAVCE ZA DELO V EKSPEDITU.
Poskusna doba dva meseca.
Pošljite pismene ponudbe, ali se osebno zglasite pri nas.
ŽITO Ljubljana
TOZD Pekarna, Dolenjska Novo mesto. Ločna 21
vsak četrtek
»Dolenjski list«
OE
Mercator
REKLAMNA PRODAJA do 31. decembra 1973
brandy domači — tališ steki. 1 I 22,50 din pelinkovec — presad steki. 1 I 19,30 din radost rdeče vino — metlika steki. 1 I 11,50 din laški rizling — Slovenija vino steki. 1 11,10 din šampanjec — radgona steki. 0,75 I 21,50 din češnjev sok — presad steki. 1 I 5,70 din grapefruit sok — presad steki. 1 I 6,45 din kumarice — petovia koz. 8,00 g 6,40 din paprika fileti — konzerva — export koz. 8,00 g 6,00 din
Sreda, 28. novembra - Jakob Četrtek, 29. novembra - Dan republike Petek, 30. novembra - Andrej Sobota, 1. decembra - Natalija Nedelja, 2. decembra - Blanka Ponedeljek, 3. decembra - Franc Torek, 4. decembra - Barbara Sreda, 5. decembra - Stojan Četrtek, 6. decembra - Miklavž
ČRNOMELJ: 2. 12. danski bar-
uBElO
SLUŽBO DOBI
V UK SPREJMEM vajenca ali fanta za priučitev. Kolarstvo Medic, Irča vas 7, Novo mesto.
DVE PRIDNI in pošteni natakarici, priučeni ali KV, dobita službo takoj ali po dogovoru v dobri gostilni. Ponudbe na naslov: Gostilna Kotlar, 65222 Kobarid.
STANOVANJA
ODDAM V NAJEM večje družinsko stanovanje in dve manjši stanovanji za mladoporočence. Naslov v upravi lista (2954/73).
ODDAM prazen prostor, primeren za manjšo obrt, ali kot stanovanje za dva moška v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (2945/73).
ODDAM opremljeno sobo s kopalnico in centralnim ogrevanjem dvema fantoma v bližini Novega mesta. Lebanova 3, Novo mesto.
Motorna vozila
FORD TAUNUS 12 M ugodno prodam. Naslov v upravi lista (2946/73)
FIAT 850, odlično ohranjen, prodam. Kurnik, Sevnica, telefon 74-217.
PRODAM
PRODAM PORAVNALNIK na tri operacije 410 nun, prodam. Ce-gelnice 46, Novo mesto.
POCENI PRODAM prikolico za enoosni traktor. Jože Ratelj, Dol. Kamence 7a, Novo mesto.
PRODAM rabljen pralni stroj, travnik ^a Vejerju pri Mirni in slamoreznico. Slavič, Grm 9, Trebnje.
UGODNO PRODAM pletilni stroj „Standard** (dvoredni s podstavkom) in dva kavča, ki se raztegneta v zakonski postelji. Informacije
Bri Krže Boštjan, Dolenjski list, [ovo mesto.
vni film „Jaz žena“ III. del. 5. 12. nemški barvni film „Smrt v črnem jaguarju**.
NOVO MESTO: 1. in 2. 12. ameriški barvni film „Viva Pancho Villa“. 4. in 5. 12. ameriški barvni film „Šerif, to je dežela nasilja**. Od 6. do 13. 12. slovenski barvni film „Cvetje vjeseni**.
RIBNICA: 1. in 2. 12. ameriški barvni film „Letališče**. Uprave kino sporeda: BREŽICE, BRESTANICA, KRŠKO, KOSTANJEVICA. METLIKA, MOKRONOG, MIRNA,
Sevnica, Šentjernej in Trebnje prosimo, da nam takoj pošljejo kino spored za december 1973!
V SPOMIN
Te dni je minilo 10 let, odkar je od nas nenadoma odšel v večnost naš
FRANC SENICA
sedlar-tapetnik v Črnomlju
Tiho se ga spominja, hvaležna mu za vse, žena s sinom
ZA NAS NAJVEČJI državni praznik 29. november vsem cenjenim gostom in bralcem Dolenjskega lista iskreno čestita Kerinova gostilna „Gadova peč“ v Podbočju. Priporočava s& za obisk!
VIDA IN PEPI KERIN
mm
QS
PRODAM MIZARSKI PORAVNALNIK na tri operacije 410 mm, prodam. Cegelnica 46, Novo mesto.
V ODLIČNEM stanju prodam traktor Steiyer 18 KM. Naslov v upravi lista (2956/73)
p PO UGODNI CENI PRODAM kasetni tranzistor znamke Grunding. Naslov v upravi lista (2938/73).
UGODNO PRODAM kombinirano omaro. Sekula, Kristanova 32, Novo mesto.
UGODNO PRODAM otroško posteljico, oljno peč in ženski plašč. Naslov v upravi lista (2940/73)
KOMPRESOR TRUDBENIK, nov, z garancijo (250 1 /min), in felisa-tti, rabljen (250 1/min.), ugodno prodam. Telefon (068) 71-463.
DVA KROJAŠKA stroja Pfaff in električne škarje za krojenje ugodno prodam. Andrej Petan, krojač, Krško.
PRODAM spalnico, novejši tip. Naslov v upravi lista (2943/73)
POSEST
PRODAM enostanovanjsko hišo in še eno poslopje. Možna adaptacija hiše. Ogled pri Mariji Planinc, Vojinska cesta št. 15, 68340 Črnomelj.
ATRIJSKO HlSO novejšo v Ljubljani prodam. 4 sobe, centralno ogrevanje, telefon, vrt, garaža. Ponudbe po „Atrij**
ZAMENJAM MANJŠE posestvo (hišo, gospodarsko poslopje, 1 ha 34 arov zemljišča) v Brežicah pri žel. postaji za dvostanovanjsko hišo z vrtom in približno 30 arov zemljišča v bližini Libne ali Vidma-Krško. Naslov v upravi Usta (2949/73).
KUPIM gradbeno parcelo v območju Šmihela, Vavte vasi ali Gornje Straže. Naslov v upravi lista (2952/73).
RAZNO
STAREJŠI UPOKOJENEC (73), vdovec, išče samsko starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim sobo, hrano, drugo po dogovoru. Vidmar, Sokolska 3, Novo mesto.
POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
ŽELIM SPOZNATI pošteno, mimo kmečko dekle, staro od 23 do 27 let. Sem kmečki fant, star 29 let, in že dalj časa zaposlen v Nemčiji. Dekle, če si želiš dopisovati z menoj, dvigni naslov v upravi lista pod šifro „LEPO JE V DVOJE**.
ŠSSIM5I1
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA JERELETA
iz Brezovice 8 pri Šmarjeških Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so mu v zadnjih trenutkih lajšali bolečine. Iskrena hvala kolektivu tovarne Krka za podarjene vence, pevcem in g. župniku za opravljeni obred ter spremstvo
VSI SORODNIKI
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne žene, mame, stare mame, prababice, sestre, tete
MARIJE PETEH
roj. Adlešič
se iskreno zahvaljujemo vsem, posebno pa dobrim sosedom, ki so ji pomagali v času bolezni in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter darovali toliko lepega cvetja. Najlepšo zahvalo izrekamo zdravnici Ivanki Stefanič iz zdravstvenega doma Črnomelj in zdravstvenim delavcem bolnišnice Novo mesto, ki so se trudili z njenim zdravljenjem in ii lajšali trpljenje. Lepa hvala tudi kolektivu Komunalnega podjetja Črnomelj za izkazano pozornost.
Mož Matija, otroci Lojze, Marica, Anica, Jože in Rudi, snahe, zeti, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
Velika sela, Ljubljana, Sarajevo, Črnomelj, 8. novembra 1973
DRAGI MAMI KATARINI SKQF iz Sel pri Jugorju za njen 70. rojstni dan vse najlepše, predvsem pa zdravja želijo vsi njeni.
LJUBLJENEMU možu in skrbnemu očetu ALOJZIJU TEKSTORJU s Slatnika iskreno čestitajo za njegov 60. rojstni dan žena Anica, sinova Zdenko in Jožko z ženama, posebno pa vnuki Lilijanca, Sandi in mali Ervin.
ČESTITAMO vsem občanom in delovnim organizacijam za 29. november in se zahvaljujemo za pomoč pri nabavi motorne črpalke in opreme. NA POMOČ! GASILSKO DRUŠTVO OTOČEC OB KRKI.
ANA GOTENC prepovedujem vsako hojo in vožnjo po parceli Dovc na Motvozu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ESTILAl
NUDIM VAM vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema
BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO.
ZAHVALA
JOŽETA JAZBECA
iz Meniške vasi 37
izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in sose dom, ki so nam stali ob strani in nam pomagali ter nam izrekli svoje sočustvovanje. Najlepša hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ljudmila in otroci Ana, Jože in Peter
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene in mamice
DANICE MAJERLE
iz Vojne vasi
ki nas je zapustila v 34. letu starosti, se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem sošolcem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju, posebno sestri Mariji Vegelj, ki so storili vse, da bi pokojnico rešili trpljenja in smrti. Hvala župniku, cerkvenim percem in črnomaljski godbi ter vsem darovalcem cvetja in vencev. Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji IMV obrat Črnomelj in vsem sodelavcem za venec in vso pomoč.
Žalujoči: mož Tone, otroci Martin, Marija in Anka ter mama
ZAHVALA
očeta
MIRKA MIHELIČA
iz Črnomlja
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili v najtežjih trenutkih ter spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Iskrena hvala podjetju IMV, rudniku Kanižarica, podjetju Viator in drugim za podarjene vence, kakor tudi godbi iz Črnomlja in duhovniku za opravljeni obred. Hvala!
Žalujoči: žgita Rezka, sin Slavko in sin Božo z družino, hčerki Jožica in Rezka z družinama, Ivanka z Janezom ter drugo sorodstvo
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožefa Bratoš si je pri žaganju porezala z žago obe nogi; Ida Novak si je z vročim oljem opekla obe nogi; na Ivana Krošlja sc je prevrnil traktor in mu poškodoval levo roko in prsni koš; Franc Kiler je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Maijanu Petroviču je pri delu padla posoda in mu poškodovala glavo; Joža Vrtošnika je vol poškodoval po glavi; Neža Brtole je padla na dvorišču in si poškodovala desno
nogo; Jožetu Vintarju je eksplozija poškodovala obraz; Franc Zorenč je padel s strehe in si poškodoval levo koleno.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Vincenc Spiler, upokojenec iz Libne, star 71 let; Rezika Draškovič, kmetica iz Samobora, stara 73 let; Janez Kuliar, upokojenec iz Brezja, star 72 let; Frančiška Hictaler, upokojenka iz Brestanice, stara 82 let.
SREČANJE Z NJIM
Zagledala sem ga nekaj korakov pred seboj. V hipu so mi noge okamenele in vsa kri mi je butnila v glavo. Me bo prepoznal? Pozdravil? Se bo ustavil? Naslednji hip me je pogledal in prepoznal. Zastal mu je korak in z nekoliko posmehljivim nasmehom je pozdravil:
„Še smrt bi prej srečal kakor tebe!“
„Pa bi jo raje kot mene? “
Spet sem stala na trdnih tleh in kar sama sem nisem mogla verjeti, da ga res vidim. Sto in stokrat sem si že zamislila to srečanje, vedno sem se ga bala, hrepenela po tem in končno ...
Vstopila sva v zakajeno kavarno. Toliko vprašanj mi je bilo na koncu jezika, pa sem v zadregi srkala marelični sok. „Si poročena, kajne? “
To ni bilo vprašanje ampak ugotovitev.
„Dve leti.“
„Veš, Eli, vedno sem se spraševal, kakšna pravzaprav si.“ „Si kaj mislil name? “
Spet posmehljiv izraz: „Te zanima? “
„Stane, tolikokrat sem želela, da bi te srečala, ti pa, kakor da si se udrl v zemljo,“
S čudnim pogledom meje premeril.
„Eli, zakaj si se poročila? “
„Čakati na nekoga, ko sploh ne veš, ali ga boš kdaj res dočakal, nima pomena. Marko pa me je imel tako rad, potreboval me je in čutila sem, da mu pomenim vse.“
„Je dober s teboj? “
„Dober. Ti si še zmeraj sam? “
„Ko me pa nobena ne mara!“
Presenečena ugotovim, da me še vedno lahko prizadene, čeprav sem ga že leta skušala pozabiti.
„Imaš sina, kajne?
,,Kako pa to veš? “
Vedno bolj me preseneča.
„To pa res ni težko izvedeti. Vprašal sem.“
,,Pa zakaj si spraševal, zakaj te je zanimalo? “
„Saj pravim, da mi še sedaj ni jasno, kakšna si. Nekoč sem mislil, da me imaš rada, čeprav mi tega nikoli nisi rekla. Potem pa — saj sama veš! Povej mi vsaj zdaj: si se takrat šalila z mano, ko si tako hitro brez sledu odpotovala? “ „Stane . ..!“ Toliko, da ne zajokam.
„Stane, čudim se, da si še vedno sam. Nekoč — takrat mi je prijateljica povedala, da se boš kmalu poročil...
„Jaz? !“ Od presenečenja me debelo pogleda.
„Jaz ... da se bom poročil? Križana gora — s kom pa? “ „Z Majdo? “
„Trapa! “ Videti je skoraj besen. „Pati? Si verjela? “ „Verjela, kaj pa naj bi? “
„Zakaj me pa nisi raje vprašala? “
„S kakšno pravico pa? Saj mi nisi nič obljubljal, samo zdelo se mi je, zdelo se mi je, da me imaš .. .kar rad. Vidiš, pa si me tako razočaral, da tudi spraševati nisem mogla.“ „Jaz, tepec, pa sem ugibal in si razbijal glavo, zakaj si odšla!“
„Pustiva to, saj je tako ali tako že zdavnaj vse končano." Spet ne morem nikamor premakniti grenke kepe v grlu. Strmim v kozarec.
„Si vse pokopala? “
„Si pozabil, da sem poročena, da imam otroka? Kaj naj še pričakujem? “
„Ti je kdaj žal, da si se poročila? “
„Žal — pustiva to! Najhuje mije bilo prve mesece, zdaj pa sem se navadila. Zdaj imam otroka in sem srečna. Ti ne veš, kako čudovito je imeti tako štručko . .,
Zamišljeno je strmel v moj srečni obraz.
„Čedalje manj te razumem!“
„Pustiva to! Nekaj let sem te skušala pozabiti, pa ni šlo. Sama sem zbežala, pa sem vendar vedno mislila, da te bom srečala. Ko bi le sama sebe razumela! “
„Glej, nikoli ti nisem povedal, kako rad te imam, potem pa sem si želel, da bi bila nesrečna in bi prišla nazaj k meni. Zato sem sam sebe sovražil. Zdaj pa ne vem. Le kako sva mogla biti tako nespametna? “
„Molči, pustiva vse!“
, pojdiva!“
Pred dvema mesecema mi je telefoniral. Mrtvo pijan mije sporočil, da se je prejšnji dan poročil z Majdo.
M. B.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek -.Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinaijev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1 /72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
mm		
		
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
s SREDA, 28. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Furlan: Rezultati raziskav o varstvu okolja. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Loto vrtiljak". 17.10 Iz repertoaija našega komornega zbora smo vam izbrali skladbe... 18.15 S pop ansambli 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 20.00 Reprodukcija koncerta Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov iazza.
Četrtek, 29. novembra: 3.07 Radijska igra za otroke -Marjan Kolar: „Ura44. 9.05 Veseli zvoki v prazničnem jutru. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Čestitke za praznik. 13.30 Breda Senčar: Borci o sodobnosti. 14.05 Novosti iz domačega opernega arhiva. 15.15 Pesmi moji domovini. 16.10 Za ples in razvedrilo. 17.00 „November 3".	18.30 Iz domače lahke
1 ikestralne glasbe. 19.00 Lahko toč, otroci! 19.15 Petnajst minut za ■P. 20.00 Četrtkov večer domačih rastni in napevov. 21.00 Radijska *&ra - Ciril Zlobec: Moška leta | ašega otroštva. 22.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih ntelodij.
PETEK, 30. NOVEMBRA: 8.07 Vrtiljak otroških skladbic. 10.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
11.00 Poročila - Turistični napotki naše goste iz tujine. 12.10 Lepe
melodije. 12.30 Silvo Matelič: Dan v delavčevi družini. 13.30 V svetu uiike glasbe. 14.05 Minute po domače. 14.30 Viktor Konjar: .Jugoslovanske vezi“. 15.15 Slovenske popevke. 16.00 Vrtiljak". 17.05 Arije iz slovenskih ;Ooer. 17.30 „Peščena ura“. 18.15 „Mgnali14. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Borisa 'Kovačiča. 20.00 Top-pops 15. ;21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki C logov domačih.
SOBOTA, 1. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski -inik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu tam. 11.15 Z nami doma in na P*'ti. 11.00 Poročila — Turistični •’potki za naše goste iz tujine.
13.30 Kmetijski nasveti - Jože K egar: Vrt v decembru. 12.40 Čez
vnike in polja. 13.30 Priporočajo :no ... 14.10 S pesmijo in besedo i > Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni 1 ‘ermezzo. 16.00 „Vrtiljak44.17.10 ; avir v ritmu. 18.15 Dobimo se ob uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
I 15 Minute z ansamblom Jožeta PT vška. 20.00 Radijski radar. 21.20 / ‘Davna radijska igra - Marjan Marinc: Inšpektor Ris ne miruje -2. epizoda. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
«
NEDELJA, 2. DECEMBRA: 6.00 .	8.00 DOBRO JUTRO! 8.07
Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših ^ajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. ‘11,15 - 13.00 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 11.50 ‘Pogovor s poslušalci. 13.05 - 15.00 Nedeljsko športno popoldne. 15.05 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - II. del. 16.00 Humoreska tega tedna - Norma Hunter:	Prigode	profesorja
Modrinjaka. 17.05 Nedeljska iortaža. 18.00 Radijska igra -Peter	Aprechtsen:	„Očka
Ragsmusen44. 19.00 Lahko noč, Otjpcif 19.15 Glasbene razglednice. {0.00 V nedeljo zvečer. 22.20 zaplešite z nami
PONEDELJEK, 3. DECEMBRA: :^10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan vet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -puristični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. 'ože Urbas: Delež prašičereje v proizvodnji mesa. 12.40 S tujimi Pihalnimi godbami. 13.30 ‘‘nporočajo vam .,.	14.10
! Amaterski	zbori	pojo.	15.30
Glasbeni intermezzo. 16.00 - 17.00 »Vrtiljak**. 18.15 Lahka glasba,. 'Jv venskih avtorjev. 19.00 Lahko 1 noč, otroci! 19.15 Minute s triom | Avgusta Stanka. 20.00 „Ti in tg °peta“. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 4. DECEMBRA: 8.10 j Glasbena matineja. 10.15 Stari plesi v novi preobleki. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — uiž. Milica Oblak:	Kaj so
obravnavali žlahtnitelji jagodičja na simpoziju v Beogradu. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Ali jih
E »znate? 14.40 ,,Na potki s taro". 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.45 Pota
sodobne medicine. 18.15 Z orkestrom Cyril Omadel. 19.00 Lahko noč, otroci! 19. £5 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Joe ODonnell: „Geronimo44. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 5. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: Kam in kako postaviti čebelnjak. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „vrtiljak44. 17.45 Jezikovni pogovori - Dr. Jože Toporišič. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 6. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih	šol. 10.15 Po Talijinih
poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dragan	Honzak:	Akcija za
bonitiranje	kmetijskih zemljišč.
12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo	vam ...	14.10
Popoldne za	mladi	svet.	15.30
intermezzo. 16.00
17.10 Popoldanski za	mladi	svet.	15.30
intermezzo. 16.00
17.10 Popoldanski
ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in
napevov.
ritmi.
22.15 Popevke m plesni
Glasbeni „Vrtiljak44, simfonični Glasbeni
„Vrtiljak44. 17.1U ropoic simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orekstrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Terihaj iz Klak - Snježano, Đurđa Stanec iz Kerestinca - Dražena, Nada Kovačič iz Domaslovca - Renato, Jožefa Dvoršak iz Kališevca -Janka, Monika Golobič iz Trnja -Martino, Marija Oblak iz Mrzle Planine - deklico, Katja Savnik iz Bušeče vasi - Melito, Štefica Jambrešič iz Ledin - deklico, Štefica Setinšek iz Dobrave -deklico. Lucija Stanko iz Krškega -Srečka, Cecilija Šekoranja iz Podgorja - Liljano, Gordana Golubovič iz Brežic - dečka, Ivka Odak iz Samobora - Maria, Jožefa Vilčnik iz Blance - Marjetko, Majda Podvinski iz Šentlenarta - dečka, Julijana Pegam iz Hrastja - Danico, Ivanka Radanovič iz J ere slavca -Sonjo, Ana Rubinič iz Bukovja -deklico, Marija Vukovinski jz Bregane - Josipa, Ana Horvat iz Grdanjcev - dečka, Veronika Lovrek iz Tomaševca - dečka, Marija Husta iz Otoka - Nenada, Marija Kupres iz Male Rakovice -Jadranko. - Čestitamo!
»Dolenjski list« v vsako družino
SPOZNANJE
Pred mano je list papiija. Razmišljam, ali bom znala napisati vse, kar občutim v srcu, ki se oglaša kot vest.
Sem edinka. Otroška leta sem preživela pri starših. Oče in mati sta bila prepričana, da bom ostala doma na kmetiji, zato me nista dala naprej v šolo. Z mojim odraščanjem pa so rasli tudi stroški. Nisem hotela biti staršem v breme, zato sem se zaposlila v bližnjem kraju in sem ob prostem času obiskovala starše. To so bili dnevi, ko smo bili srečni, pa vendar se je tudi ta nit pretrgala.
Spoznala sem fanta, ki mi je pomenil vse. Poročila sva se in mož me je odpeljal na svoj dom. Nikoli ne bom pozabila solz v očetovih in materinih očeh ob slovesu. Mož je že vnaprej vedel, da bo slovo težko, zato je želel, da bi me odpeljal kar se da hitro.
Prvo leto po poroki me je mučilo domotožje. Potem je prišel otrok, ki me je popolnoma osvojil. Ob njem sem vedno bolj cenila starše in bila v mislih vedno pogosteje pri njiju. Hvaležna sem jima bila za življenje, ki sta mi ga podarila in zavedala sem se, da bi jima morala vračati z dobroto, pa sem bila tako daleč od njiju. Tako je še zdaj. Če le morem, ju z družino obiščem. Vselej pa mi je hudo, ko vidim, da postajata vsak dan bolj izmučena in da še vedno upata, da se bom nekega dne vrnila. Ne morem jima povedati, kako prazno je to upanje, saj me potrebujeta mož in otrok, potrebuje me novi dom.
Postala sem žena in mati in mislim, da sem izpolnila svoje poslanstvo, da se mi je izpolnila želja, ki jo goji prav gotovo vsako dekle. Zamenjala sem ljubezen do staršev z ljubeznijo do moža, ki me je odpeljal od njih za vse življenje. Pri vsem tem pa me muči zavest krivde. Zdi se mi, da sem staršem naredila krivico. Spoznala sem to prepozno in v meni se oglaša vest.
Ne bojim se obsodbe tistih, ki bodo brali te vrstice, močno pa se bojim, da mi bo sodilo življenje samo. Postarala se bom in moj otrok bo odšel od mene. Ostala bom osamljena, kot sta zdaj osamljena moja mati in oče.
Hvala za vašo kri, w ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Pepca Kušljan in Nada Golovšek, gospodinji iz Šentjerneja; Marija Kušljan, Vojko Kadunc, Tone Zagorc, Albina Gorišek, Valter Zofič, Janez Dolar, Jože Bregar, Tone Bartolj, Jože Završek, Silvo Potočar, Martin Bartolj, Franc Zagorc, Stanko Vinter, Danijel Vrhovnik, Franc Žnidaršič, Peter Čebular, Karel Žnidaršič, Joža Kos, Sonja Plut, Janez Rabzelj, Marin Polhe, Vinko Golob, Anton Škofljanc, Majda Grubar, Milan Kupljenik, Jože Lenčič, Jože Kovačič, Anton Gričar, Alojz Prah, Terezija Gorenc, Martina Slak, Ivanka Zagorc, Jože Zagorc, Martina Franko, Franc Gorenc, Marija Jevnikar, Jožefa Blatnik, Jože Jordan, Fani Škedelj, Jožefa Bevc, Franc Crtalič, Jožefa Crtalič, Alojz Bele, Jože Hostar, Marija Modic, Anton Grubar, Ana Komes, Franc Vovko, Alojzija Furar, Cvetka Bratovič, Vinko Zagorc in Ljubica Luzar, člani Iskre Šentjernej. Evstahij Janežič, Slavko Jordan, Vinko Gradišer, člani Novoteksa Novo mesto; Franc Pirc, član Novolesa Straža. Alojz Škerbec, upokojenec iz Šentjerneja; Antonija Rangus, Alojz Novak in Stanko Franko, člani IMV Šentjernej; Marija Novak, gospodinja iz Orehovice; Alojz Žnidaršič in Anton Hočevar, kmeta iz Šmalčje vasi; Stanko Pungerčar, keramičar iz Gruče, Terezija Rus, gospodinja iz Dolnjega Maharovca; Ivica Putiš, gospodinja iz Tolstega vrha; Terezija Tomšič m Ana Volčjak, gospodinji iz Dolnjega Vrhpolja; Franc Simončič, tesar iz Javorovice; Pepca Krnc, gospodinja iz Dolnje stare vasi; Jožefa Zagorc, gospodinja iz Javorovice; Terezija Miklavčič, gospodinja iz Loke; Klara Žnidaršič, članica Zdravstvenega doma Novo mesto; Jože. Hosta, kmet iz Imenja; Janez Kovačič in Franc Novak, kmeta iz Zameškega; Dragica Jambrešič, študentka iz Zameškega; Marija Pirnar, upokojenka iz Gornje Prekope; Janez Kuhelj, šofer iz Kartuzije Pleterje; Albina Pirnar, gospodinja iz LedeČe vasi.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Vrščaj iz Zloganja - Brigito, Erna Hribar iz Male Bučne vasi - Barbaro, Štefka Bizjak iz Krškega - Mojco, Rudolfa Šegina iz Zagozdeca - Marka, Jožefa Žabkar iz Kržišča — Damjano, Zmaga Bambič iz Dolenjskih Toplic - Natašo, Draga Lavriha iz Paradiža - Anito, Rozalija Poč iz Vrtače - Natašo, Ivanka Bartolj iz Jablana - Franca, Ana Levičar iz Leskovca - Tatjano, Jožica Gole iz Koluderji - Anico, Vera Jakša iz Gradaca - Daijo, Anica Božič iz Kostanjevice -Melito, Tončka Jerele iz Dolnjega Gradišča — Alenko, Terezija Mariin iz Dola - deklico, Anica Hribar z Vrha pri Križu — dečka, Frančiška Conta iz Mihovega - deklico, Ana Gril iz Regrče vasi - dečka. -Čestitamo!
SREDA, 28. NOVEMBRA: 9.40 TV v šoli: Praznična oddaja (Zg.) -11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg.) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.45 Otroci naše šole - serijska oddaja (Lj.) - 18.00 Risanka (Lj.)
- 18.10 Obzornik (Lj.) - 18.25 Na sedmi stezi - športna oddaja (Lj.) -
18.45 Marksizem (Lj.) - 19.15 Mozaik (Lj.) — 19.20 Kaj hočemo: Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) — 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Prireditev ob obletnici II. zasedanja AVNOJA iz Jajca (Sa.)
- 21.50 Glasbeni nokturno (Lj.) -22.10 Poročila (Lj.) -
KANGLICA JAGOD
Ko sem bila še majhna, se nisem ničesar bolj veselila kot časa, ko so zorele jagode. Stikala sem med visoko travo, po bodečem grmovju in si polnila usta s sladkimi sadeži. Razpraskana in umazana, a sita jagod, sem se nekega dne vrnila domov. Najraje bi zavriskala od veselja, kajti v kuhinji je sedela stara mama. Nikoli je nisem videla oblečene drugače kot v črni, z belimi rožicami posejani obleki. Planila sem k njej.
„Kakšna pa si? Kje si bila? “
,Jagode, veste, stara mama, jagode! Vse polno jih je!“ sem razširila roke. Oglasila se je mamica:
„Ne boš več hodila po jagode! Danes je zaradi jagod umrla deklica iz sosednje vasi, ker jo je pičila kača.“ Našobila sem usta, po licih so mi polzele solze in tiho sem zašepetala:
„Jagode, o, veliko jih je!“
„Ne joči, Neni, jaz ti jih bom nabrala! Veliko, polno kanglico boš dobila!“ je dejala stara mama in na njenem obrazu se je razcvetel prelep smehljaj. Bila je že blizu sedemdesetih, a še vedno lepa. Nikoli prej ne potem nisem videla tako lepe stare mame!
„Mama, pa menda ne boste? “
„Ah, to ni nič!“ Jaz pa sem se stiskala k njej in vsa srečna ponavljala:
„Jagode, veliko — polna kanglica jagod!“ ...
In poslej sem leto za letom dobivala jagode, ki jih je nabrala ttara mama. Stric jih je prinesel v veliki modri kanglici brez pokrova, ki je bila na mnogih mestih že odrgnjena. Kadarkoli sem, ko sem se vrnila domov, zagledala na mizi modro kanglico, sem vrisnila:
„Jagode!“
„Stara mama, kmalu bodo spet jagode!“ sem ji govorila in se stiskala k topli peči — bilo je nekaj dni po novem letu — stara mama pa je ležala na postelji.
„Da, jagode, in stric ti jih bo prinesel. Alijih boš pa sama nabrala!“ Našobila sem ustnice, bila sem že velika, kajti hodila sem v četrti razred, in z jokavim glasom zavpila:
„Ne maram jagod! Nočem jagod, če jih ne boste nabrali vi! Ne maram jih! Zanič so! Umrla bom!“ V sobo je pritekla mamica:
„Ne kriči, kaj ne vidiš, daje stara mama bolna!? “
Čez dva dni je bila stara mama mrtva. Sedela sem na peči in jo gledala. Zdelo se mije, daje živa, kajti njena lica so bila gladka in napeta, čelo rahlo nagubano, oči pa zaprte. Ne, niso bile čisto zaprte! Rahla reža je bila in zdelo se mi je, da me radovedno motri in me vprašuje:
„Ne, kje so pa jagode? “
„Ni jih, stara mama, ni jih! Zima je zunaj in mraz!“ sem potiho govorila in še dalje strmela v svetlo režo. Njene oči so bile brezdanje, v njih se je zrcalila vsa vedrina človeka, ki po napornem delu počiva in z zadovoljstvom opazuje storjeno delo, ker ve, da se bo samo razvijalo naprej po pravi poti. In na dnu, prav na dnu teh dobrih ijavih oči se je bleščala modra kanglica, polna rdečih jagod ...
Zopet je bil čas, ko so zorele jagode. Prijateljica mi je rekla:
„Pridi, greva po jagode!“ Brez besed sem se obrnila in zbežala v hišo. Zaklenila sem se v sobo in zahlipala:
„Jagode, o, stara mama ...“
Zvečer je plaho potrkalo na vrata in vstopila je prijateljica. Potiho, kot bi se bala, je rekla:
„Na jagode, zate sem jih nabrala!“ Potisnila mi je v roke velik šopek jagod in odšla.
„Še zahvalila se ji nisi!“ me je opomnila mamica. Po licih o mi polzele debele solze in med jokom sem izdavila:
„Stara mama ... jagode ... nič več modre kanglice ...“ Mamica me je stisnila k sebi, jaz pa sem v duhu zopet zagledala modro kanglico, napolnjeno z jagodami.
IRENA
ČETRTEK, 29. NOVEMBRA: 8.20 Dobro jutro, tovariši — glasbeno propagandna oddaja (Lj.)
- 9.05 Šest kurirjev - mladinska oddaja (Lj.) - 9.50 Slavnostna seja ob obletnici II. zasedanja AVNOJA, prenos iz Jajca (Sa. Lj) - 11.30 Otroška matineja: En dan za sto let, Pozdrav republiki (Lj.) - 12.25 Poročila (do 12.30) (Lj.) - 15.05 Po domače na Loškem gradu — barvna oddaja (Lj) — 12.45 MozaiV. (Lj) — 15.50 Nesebični ljubezen — barvi film (Lj) — 17.05 Iz roda v rod
- mladinska oddaja (Lj) - 17.35 To je bila pesem svetlega in vročega jedra - glasb, oddaja (Lj.) - 18.15 Kdor poje, slabo ne misli — barvni film (Lj.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 Rojstvo nekega spomenika - dok. oddaja (Lj.) - 21.25 Nevama srečanja -barvna nadaljevanka TV Sarajevo (Lj.) - 22.15 Poročila (Lj) - Druga varianta s prenosom nogometne tekme: 14.30 Po domače na loškem
Sadu - barvna oddaja (Lj) - 15.10 ozaik (Lj) - 15.15 Nesebična ljubezen - barvni film (Lj.) - 16.30 Nogomet CZ: Hajduk - prenos (Bg. Lj.) - 18.45 Iz roda v rod -mladinska oddaja (Lj.) - 19.15 To je bila pesem svetlega in vročega jedra - glasbena oddaja (Lj.) -19.50 Cikcak (Lj) - Nadaljevanje sporeda nespremenjeno!
PETEK, 30. NOVEMBRA: 9.15 Pisani svet - ponovitev III. oddaje (Lj.)	-	10.00	Festival
revolucionarne pesmi - posnetek iz Ajdovščine JRT (Lj.) - 11.00 Rojstvo nove Jugoslavije -dokumentarna oddaja (Lj.) - 11.30 Otroška matineja: Ježeva hišica, Srečo nosimo v mladih rokah, PP s trobento (Lj.) - 12.25 Poročila (do 12.30) (Lj.) - 16.00 Jelovški spomeniki (Lj.) - 16.30 Mozaik. (Lj.) - 16.35 L. Suhodolčan: Norčije v gledališču (Lj.) - 17.30 Tekmovanje v boksu (Bg.) - 19.00 Pred odkritjem spomenika v Gonarsu (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Cyrano de Bergerac, film (Lj.) -22.35 Poročila (Lj.)	- 22.40
Umetnost in človek - barvna oddaja (do 23.05) (Lj.)
SOBOTA, 1. DECEMBRA: 16.05 Daktari/- serijski barvni film (Lj.' 16.55 Nogomet Borac: Hajduk -prenos (Sa. Lj.) - v odmoru ob 17.45 Obzornik (Lj.) - 18.45 Mozaik (Lj.) - 18.50 Risanka (Lj.) - 19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj.) - 19.15 Gledališče v hiši (Bg.) - 19.45 Barvna risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.35 3 x 7, kviz (Lj.)	-	21.30 Barvna
propagandna oddaja (Lj.) - 21.35 Pravnuki - barvni film (Lj.) -22.00 Colditz - serijski barvni film (Lj.) - 22.50 Poročila (Lj.) - 22.55 TV kažipot (do 23.15) (Lj.)
OPRAVIČILO
Ker do zaključka redakcije od RTV Ljubljana nismo prejeli televizijskega programa od 1. do 5. decembra, ga tokrat ne objavljamo. Bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
»Človeka spoštujem«
Preden sem obiskal Vinka Robeka, sem na uredništvu poiskal album narodnih herojev. V njem sem našel fotografijo in v skopih črtah zarisano njegovo življenjsko pot. Podatki, datumi, dejstva, besede - vsega tega smo že preveč navajeni, tako da nam ostane človek, ki stoji za številkami in besedami, nepoznan. Je samo trenutek, in ko obrneš list, ga že ni, kot da bi se spremenil v list papirja. In vendar je človek nekaj živega, enkratnega, nekaj veliko bolj zapletenega, kot se da prikazati s fotografijo in nekaj podatki. Zato nisem hotel popisovati dogodkov, ki jih je Vinko Robek preživel, ampak sem želel ujeti tisti utrip v njem, ki je nam vsem skupen. Iskal sem našega življenjskega sotovariša, našega sopotnika v vsakdanjosti
Vinko Robek živi v Do-bruški vasi življenje upokojenca. Še vedno je izredno živahen in energičen mož, ki mu ni videti, da je prestal toliko gorja, vsaj na zunaj ne. Rad se nasmeji, pripoveduje in razpravlja z vaščani, živo se zanima za vprašanja sedanjosti, toda preteklost je neizbrisen del njegove osebnosti. Težke prezkušnje v tistih, zdaj slavnih časih, ko so ljudje živeli na meji med smrtjo in življenjem, ko je človek včasih zrasel visoko v zanesenosti in padel globoko v borbi za goli obstoj, so ga skovale v trden značaj.
Dvakrat so ga imeli za mrtvega, enkrat so mu celo že skopali jamo, toda on je ostal. Velika življenjska energija, volja živeti in boriti se, ga je potegnila iz rok smrti, ko je celo zdravnik
dvignil roke. Toda od vseh stvari, ki jih je preživel v osvobodilni borbi, se najraje spominja tovarištva, raje kot svojih junaštev, trpljenja, borbe.
„Tovarištvopravi, „to je bila najlepša stvar v vojni, nekaj tako neverjetno lepega. Bili smo složni kot ena sama družina. Današnji svet tega ne pozna. Ljudje so se pogospodili, gledajo samo še na svoje koristi Premalo poštenja je povsod, ker so ljudje kruha pijani. Ko bi bili takšni, kot smo bili med vojno, bi lahko čudovito živeli. A je že tako. Čas je prerasel zgodovino in v pozabo gredo leta velikega trpljenja in zorenja našega naroda. Zdaj živimo vsaj dvakrat boljše, kot smo, pozablja pa se na poštenje in tovarištvo. “
In morda Vinko Robek zato tako rad obuja spomine na minule čase, ko so sredi hudega rasle take človeške vrednote, kakršnih danes sredi dobrega ni več najti. Morda preteklost zato tako močno živi v njem, ker mu je odkrila vso globino človeka, vso njegovo veličino in slabost.
„Takšen sem! Človeka spoštujem in vsakomur rad pomagam. Rad sem z ljudmi in živim, kot da nisem heroj. “
Ko sem se vrnil v uredništvo, sem še enkrat prebral stavek iz albuma: „Vinko Robek je znan zaradi junaštva po vsej Dolenjski in zelo priljubljen med kmečkimi prebivalci ter borci. “ Besede so bile še enkrat bolj žive kot takrat, ko sem jih prvič prebral.
M. MARKELJ
■Mt
Kulturne prireditve, ki jih organizira enota JLA iz Ribnice, so med Ribničani zelo priljubljene. Na sliki: ansambel doma JLA iz Beograda, kije zadnji gostoval. (Foto: D. Mohar)
Jugoslavija gostuje v Ribnici
Kulturno-umetniške skupine iz vse Jugoslavije tkejo vez prijateljstva
Garnizijo v Ribnici pogosto obiskujejo ugledne kultumoumet-niške skupine, ki s pestro sestavljenim programom osvajajo občinstvo širom po Jugoslaviji. Prireditelji se trudijo, da povabijo umetnike iz različnih delov države in prav to ustvaija vzdušje trdne povezanosti jugoslovanskih narodov.
V Ribnici so gostovali že mnogi dragi. Njihov nastop je navdušil gle-
priznani umetniki, med njimi pevci Slovenskega okteta, Alenka Pintarič, Silvana Armenulič, Olivera Markovič, pred kratkim pa so bili v gosteh člani umetniškega ansambla doma JLA iz Beograda. Tako so se ribniškemu občinstvu predstavili Dragan Antič, Lola Novakovič, Majda Sepe, folklorna skupina in
»Zabavnik«
šolarjev
Zanimiv časopis učencev osnovna šole Kočevje
V osnovni šoli Kočevje izdajajo šolarji stenski časopis „Zabavnik", ki je zelo dobro urejevan in ima več stalnih rubrik, kot so: „Široka usta“ (vic tedna, ki se je zgodil v šoli), „Moj trenutek" (pesmica), „Stare modrosti" (pregovori), „Zakaj -zato" (učenci vprašujejo, urednišvo odgovarja) in „Radovednež", pri katerem morajo učenci na podlagi slike ugotavljatijcaj, kateri dogodek predstavlja.
Pri „Radovednežu" sodeluje preko 100 učencev. Vpisujejo na tabelo, kdo je zbral doslej največ točk. Slika dogodka ali stvari je namreč taka, da je potrebno precej iznajdljivosti, če hočeš ugotoviti pravi odgovor. Spraševati moraš ljudi, gledati v leksikone itd. Tako se šolarji ob igri izobražujejo.
„Zabavnik ‘ ureja uredniški odbor, v katerem so učenke Vesna Metelko, Tatjana Veličkovič in Dušica Kaus ter mentor Ive Stanič, ki je dal pobudo za ta šolski časopis in usmerja delo uredniškega odbora.
Seje uredniškega odbora so ob petkih, „Zabavnik" pa izide vsak ponedeljek.
J. PRIMC
dalce v prenapolnjeni dvorani TVD Partizan, saj je bil program zelo pester: zajel je recitacije, folkloro jugoslovanskih narodov, humori-
stične točke, narodne in zabavne pesmi.
Kljub skromnim denarjnim možnostim garnizije za organizacijo podobnih prireditev zatrjujejo v Ribnici, da bodo tudi v prihodnje vabili v goste umetnike, ki osvajajo stare in mlade širom po naši domovini, in jim je zadovoljstvo občinstva pomembnejše, kot še tako visoki honorarji.	L.	ŠKOBERNE
Tako nastaja kočevski ,,Zabavnik‘
„Tule je soseda zavila stran ceste in malo dlje v dolinici sva jo s svakom našlaje pokazal na kraju nesreče rešitelj Dušafl Vasič. (Foto: R. Bačer)
Rdeča jopa je rešila starko j
Dva dni in dve izredno hladni noči so iskali 82-letno Terezijo Košljar iz Dol Kamene, potem pa so jo še živo našli v gozdu
Iz male, še neometane hišice na Dol. Kamencah 52, kjer živita s hčerko, je v nedeljo, 18. novembra, okrog 15. ure odšla Terezija Košljar. Dvainosemdeset let ima, in ko se je naredila noč, je še ni bilo domov.
Košljarjeva sicer še dobro hodi, toda vidi zelo slabo in pozabljiva je.
Bolj ko je začel pritiskati večerni hlad, bolj je doma nastajal preplah.
Ana Lahajnar, njena hčerka, ki dela v Novoteksu, je povedala:
„Mamo sem začela iskati še isti večer s sestrično Mici Retelj in sorodniki. Klicali smo in vpili najprej po vasi, potem še po bližnjem gozdu.
Vse do 2.30 ponoči smo bili zunaj, a zaman. V ponedeljek se ie iskanje nadaljevalo. Soseda Jože Škufca in Ljubo Vasič pa še drugi smo spet iskali po gozdu. Prav tako smo v to-
' Kozeri j a'
SLAVNOSTNA OTVORITEV DOMA
V	Repičevi dragi so zgradili krasen kulturni dom. Lice njegovo je bilo obloženo z uvoženim marmorjem in tudi opeka na strehi se je ponašala s tujim državljanstvom. Notranjost doma je bila čista in bleščeča, da bi lahko jedel s tal. V dvorani za predstave so bili oblazinjeni naslonjači, oder je bil opremljen z vsem, kar zahteva še tako zamotana gledališka predstava. Repičani so bili ponosni na svoj dom in so se širokoustili okrog kot dave željni ribiči.
’ Na dan občinskega praznika je bilo vse črno ljudi • okrog kulturnega doma. Na
otvoritev so prišli vsi občinski funkcionaiji, celo iz republike je bilo videti nekoliko glav, ki so se svetile v jesensko-zimskem soncu. Šolska otročad se je prerivala pred vrati, godba na pihala je izvajala koračnice in drugo lahko glasbo, tovariš župan se je nemirno prestopal z noge na nogo in živčno opozarjal prisotne, da bo lastnoustno govoril o pomenu stavbe za vso Repiško dolino.
In res: ko je kapelnik zamahnil navzdol in je pločevina utihnila, se je tovariš župan odkašljal in njegove zvonke besede so udarile ob
ušesne bobenčke občanov. Govoril je tovariš župan, da je kulturni dom največja pridobitev za Repičevo drago v zadnjih dvajsetih letih, da se z njegovo otovoritvijo odpirajo neslutene možnosti za razcvet kulturnega življenja, tistega vzvišenega življenja, dosegljivega za vse: za izobraženstvo, šolsko mladino in študentarijo in še posebno za delavski razred, ki je naša gonilna sila. Govoril je tovariš župan, da je dom neke vrste kulturno pitališče in napajališče kulture željnih Repičanov. In tako naprej.
Nato je z velikimi škarjami prerezal trak in množica
se je usula noter, zvedavo ogledujoč si največji povojni dosežek. Ko je zadnji obiskovalec odšel iz prostorov, je hišnik z novim ključem zaklenil vhodna vrata.
To je bilo lansko leto. Kulturni dom v Repičevi dragi še zmeraj stoji in tudi večjih popravil ni bilo potreba opraviti. Zamenjali so edinole ključavnico na vhodnih vratih, ker je zarjavela, dom pa so morali odpreti, kajti pred njim se je zbrala množica, da bi proslavila enoletnico otvoritve novega doma.
TONI GAŠPERIČ
rek dopoldne s pomočjo več vaščanov in celo miličnikov tavali po gozdu in prebrskali vsak grm. Niti sledu."
V torek, 2U. novembra popoldne, sta se odpravila v nasprotno smer v gozd z malo upanja še soseda 23-letni Dušan Vasič in njegov svak. Ta dva stajo našla.
Dušan Vasič, tudi Novoteksov delavec, je pripovedoval: „Ker smo od otrok izvedeli, da je šla soseda proti avtocesti, sva šla vsak po svoji poti: jaz malo više, on niže. Naenkrat je svak zavpil: „Dušan, pridi! Našel sem jo!" Stekel sem navzdol in jo zagledal. Ležala je na hrbtu in se skušala dvigniti, ko sva prišla zraven. Okrog po tleh je bilo vse razpraskano ... Roke je imela povsem modre. Opazil sem, da me je spoznala, a govorila je zelo slabo. Potem sva jo izmenoma nosila do doma. Takoj smo poklicali zdravni-
ka in rešilni avtomobil, tako da scijl bili Košljarjeva teta okrog 18.30 že v bolnišnici.
Svak trdi, da med listjem izginule sosede nikdar ne bi opazil, če se ne bi zasvetila njena rdeča jopa. Koli* kor je mogla, je namreč revica na* grabila okrog sebe listja, da se je 1 njim pokrila.
Nato sem šla še h Košljarjevi teti v bolnišnico. Močno sem bila preše* nečena, ko sem stopila k njeni postelji in se je ženska krepko dvignil® ter vprašala: — Ja, kdo pa ste?
Popolnoma nič se ne spominja, zakaj je padla in kdo jo je našel, le to ve, da je grebla in grebla okrog sebe, ker je bilo peklensko mraz. Kot je povedal sobni zdravnik na interneip oddelku novomeške bolnišnice dr. Antun Gluecks, je Košljarjeva za zdaj zunaj življenjske nevarnosti. Ima ozebline, a niti ne najhujše vrste. Zdravniki upajo, da bo okrevala.
Pravi čudež je, da je 82-lctn» ženska dve noči in dva dni prebil* na goli zemlji ob minus pet stopi^ njah, pa je ostala živa.
RIA BAČEB
„Ja, kdo pa ste? “ je vprašala Košljarjeva teta, ko sem prišla k njej bolnišnico. Neveijetno: v tej starosti in po 50 urah prezebanja gozdu sije tako hitro opomogla. (Foto: R. Bačer)
s\n - ;; v« ■ • \	\wwv	w	;Ny	>; <	.*v.'x,\\\ :^vc^\\v'vvnSS
Portret tega tedna