oslovem v Ameriki (Od našega posebnega ameriškega do- pisnika.) O Veliki noči je «Jutro» na podlagi statističnih podatkov ugotovilo, da živi v ameriških Zedinjenih državah okoli 616.0U0 prebivalcev iz Jugoslavije. To- liko se jih je namreč priselilo v Ameri- ko. V to število pa so vračunani tudi njihovi še na ameriških tleh rojena po- tomci. Po precej konservativnem števi- lu ie baje med temi 616 tisoč c&isami 353 tisoč Srbov in Hrvatov, Slovencev pa 253.000. Današnji članek hoče podati pregled, kako so naši ljudje raztreseni v ozemlju Zedinjenih držav. Največ slovenskih priseljencev imajo države s premogovnimi polji in med te- mi prednjači država Pennsylvania, naj- bolj bogata na premogu. Številke po- kazujejo, da je v tej državi 162.000 Ju- goslovenov in med njimi 60 tisoč Slo- vencev. Le mal odstotek priseljencev je zaposlenih po tovarnah v Pittsbur- ghu Johnstownu in v drugih industrij- skih centrih. Naši ljudje žive večinoma v premogarskih seliščih. Manjši odsto- tek se ukvarja tudi s poljedelstvom. Druga država s številnim jugoslo- venskim priselništvom je Ohio, v ka- teri" je 93.000 Jugoslovanov, Slovencev pa 4(7.000. Slovenci v Ohiju so večino- ma Naseljeni v Clevelandu in v okoli- ških »naselbinah. Precejšen del jih naj- demo' tudi po rudiščih vzhodnega Ohi- ja, ki meji na Pennsylvanijo. V Ohiju je že več slovenskih farmarjev kot v Pennsylyaniji; zlasti jih je v bližini Clevelanda, kjer se dobro izplača ko- košjereja in zelenjadarstvo. Država Illinois je tretja na vrsti s številom 5a000 naših. Od tega odpade 26.000 duš na Slovence. Kolikor je Slo- vencev v severnem Illinois u. služijo v raznih industrijah, zlasti v Chicagu, Waukeganu, Jolietu in La Saliu. Vsi ta kraji imajo precej močne slovenske ko- lonije; v južnem Illinoisu so Slovenci naseljeni v rudarskih krafih. Sloven- skih poljedelcev je v Illinoisu tnalo. Država Michigan šteje 35.000 naših ljudi, od katerih je jedva okoli 10.000 Slovencev. Ti so deloma zaposleni v avtomobilski industriji mesta Detroit Mnogo Pa jih je v- službi po raznih par- nih žagah severnega Michigana aH pa imajo svoje kmetije. V sadnem pasu države Michigan je marsakje najti tudi slovenskega posestnika, toda naseljeni so vsi tako raztreseno, da tvorijo prav malo skupnih občin. Minnesota ima približno enako šte- vilo Jugoslovanov kot Michigan s to razHko, da je v Mlnnesoti več Sloven- cev kot Srbov in Hrvatov. Znan je po- sebno «Iron Range» v Minnesoti, kjer ie večinoma vse slovensko priselništvo te države. Semkaj je izvabil naše ljudi nekdanji dober zaslužek v rudnikih za kopanje železa. Zdaj ta industrija že •Več let ni tak« živa kot svoječasno. Ranfi tega se rojaki lotevajo trgovine ia poljedelstva. Ob tisočerih jezerih države Miranesote je tudi nekaj slo- venskih lastnikov letovišč. Enako število kot Minnesota in Mi- chigan ima država New York. V tej državi je še več Slovencev. Srbov in Hrvatov je malo. Tudi v New Yorku so Slovenci večinoma raztreseni Pr> veli- kih industrijskih mestih in nikjer ne tvorijo skupne kolonije. Vse drugače pa je z njih farmarskimi naselbinami, katere so dokaj skupne. Slovepski far- marji v državi New York se ukvarjajo največ z živinorejo. Imajo skupne mle- karne, iz katerih odpremljajo mleko v velika mesta. Je pa tukaj tudi manjše število sadjerejcev. Kalifornija in Indiana sta približno cr.ako močni glede števila našega pri- selništva. Vsaka šteje približno 21 do 22 tisoč Jugoslovanov. Razlika je le ta, da živi v Indijani več Slovencev, v Ka- liforniji pa več Hrvatov, zlasti Dalma- tincev. Tudi v Indiani so naši ljudje večinoma po rudnikih, deloma pa jih najdemo tudi na kmetih, kjer imajo le- pe farme. Vse drugače je v Kaliforniji. Tam ni rudnikov razen zlatokopov, kjer pa je zaposlenih le malo število naših ljudi. Močna slovenska kolonija je «Kranj ški hrib« v sredini velikega San Francisca. Slovenci tvorijo tam takorekoč samostojno mestece. Zapo- sleni so v pristaniščih in pri raznih de- lih po mestu. Nekaj jih ima tudi trgo- vine, prenočišča itd. V Kaliforniji so posebno na glasu dalmatinski ribiči, re- stavraterji in hotelirji. Da so se dal- matinski priselniki lotili ribištva v kra- jih, ki So zelo podobni njih ožji domo- vini, je čisto umljivo, čuden pojav pa je, da so okupirali po mestih ob Pa- cifiku takorekoč vse restavracije. Tako najdemo veliko število slovenskih re- stavracij v Kaliforniji in v drugih dr- žavah ob Pacifiku. Južna Kalifornija, kolikor -je je pod Zedinjenimi država- mi, ima tudi precejšnje število sloven- skih kmetovalcev, ki se bavijo največ s sadjarstvom in s kokošjerejo. To je namreč v bližini Los Angelesa, kamor oddajo svoje produkte. Spoznali so, da je to zelo koristonosno in so si prido- bili lepe nasade oranž, citron, banan, orehov, mandljev in drugih južnih sa- dežev. Wisconsin s 25.000 našimi je večino- ma agrarna država. Zato je tudi večji del slovenskih priseljencev v tej drža- vi na kmetijah, kjer sn zlasti znani po svojem mlekarstvu. Razen v mestih Milwaukee in Sheboygan, kjer je do pet tisoč naših po industrijah, so veči- noma vsi farmarji. Washington, Montana in New Yersey so države, ki imajo približno po 15.000 naših. VVashington je nekaj sličnega kot jako slabe. Neka čudna samozavest je v slovenskih rudarjih suhega Kansasa. Naselili so se tja že pred desetletji, ustanovili so si lepe domove in z orga- niziranjem drugih rudarjev so izbolj- šali gmotne razmere, ki so bile pred prihodom Slovencev neznosne in su- ženjske za rudarje. Še vedno imajo močno organizacijo, čeprav so premo- govne družbe pred par leti osredoto- čile ves boj na Kansas, da razbijejo rudarsko unijo. Razmere so se poslab- šale, toda Slovenci drže unijo in upajo na boljše čase. Iov.a ima nekoliko manj Jugoslove- nov kot Kansas ali Kolorado, namreč okoli 8000. Ti so bili svoječasno po rudnikih, a ko so se razmere v rudni- kih poslabšale, so stalno zapuščali to delo in so se jeli osamosvojevati. Zdaj je veliko število slovenskih naseljencev v koruznem pasu države Iowe. Več kot Iowa ima naših prebivalcev država \Vest Virginia. Tam so naši ljudje sko- ro izključno zaposleni v rudiščih. Baš letos imajo hud boj, da si ohranijo ru- darsko organizacijo. Slovenci so sploh znani kot najboljši bojevniki za delav- ske organizacije in med njimi je težko najti stavkokaze. So dobri organizator- ji in kot taki tudi osovraženi pri druž- bah, priljubljeni pa pri drugih delavcih. Države, ki imajo približno po 2000 naših so: Texas. New Mexico, Nevada, Maryland in South Dako*a. V Teksasu imamo zopet slovenske farmarje, kate- rih pa ni mnogo. Pred leti so slovenski farmarji, ki so tvorili skupno naselbino, sklenili, da začno vrtati na svoji za po- ljedelstvo presuhi zemlji. Ustanovili so korporacijo takozvano «Clevehand Dia- mond Oil Corporation«, nabavili vrtal- ne stroje in v Zedinjenih državah pri- dobili delničarje, da so podjetje finan- cirali. Izvedenci za geologijo zagotav- ljajo, da ta zemlja vsebuje olje, ker je v notranjih plasteh pod površino tudi velika množina škriljevca. To je prvi znk, da se v kraju nahaja olje. Vseka- kor je pa podjetje že precej časa na delu in dosedaj — brez uspeha. Na tem j podjetju je zainteresiranih veliko ro- jakov. Nevv Mexico in Nevada sta dr- žavi takih pustinj, da se človek čudi, kako je sploh mogoče, da je zašlo tja več tisoč naših rojakov. V te kraje, ka- kor tudi v Arizono, je šlo precej naših prospektorjev (iskalcev zlata) in sploh srečolovcev. Veliko jih je tam ostalo po raznih rudnikih, kamor so spravili še druge rojake, da sn stalno ostali v onih brezdanjih samotah. South Dako- ta je država žita, vendar so slovenski in hrvatski priseljenci v tej državi ve- činoma sami rudarji, farmarjev je prav malo. V Marylandu, obrežni državi na vzhodu, so naši največ po industrijah in v pristaniščih. jali, ker zanje kot zaostale države s slabimi mezdami za delavce kraji niso bili privlačni. Selili pa so se po dalj- nem zapadu in so obstali v krajih, kjer je bilo največ zaslužka ali pa so jim pokrajine ugajale, ker so bile slične domovini Ta vzrok najdemo pri mno- gih slovenskih farmarjih, najbolj pa pri dalmatinskih ribičih in vinorejcih. V vsakem slučaju pa so v prvi vrsti vpli- vale na naseljevanje naših v Ameriki ekonomske razmere, kajti Slovence v Zedinjenih državah vidimo zaposlene v vseh panogah življenja in tudi v vseh krajih. To je znamenje, da so v prvi vrsti vedno upoštevali le to, kje so večji zaslužki. noče Geografska razpodelba v Zedinjenih državah 1 RI4CDS I$LA^£> sr MARVf ^r-iii' Kalifornija. V pristaniških" mestih dela- jo naši ljudje v lukah. V veliki meri pa so tudi tukaj ribiči in restavraterji; precej jih je po znanih sadovnjakih ameriškega severozapada in v parnih žagah. Wyoming in Montana sta zopet poljedelski državi, a imata precej rud- nikov , po katerih je največ naših ljudi Veliko je v teh državah naših takozva- nih «rangerje\r», ki so večinoma raz- treseno naseljeni, da jih nikdar ne bo mogoče prešteti. Nekoliko manj našega prebivalstva kot omenjene štiri države ima Kolora- do. Tu so naši zopet po rudnikih. Tisti, ki so se naveličali garanja po premo- gokopih, So si kupili farme, če so si mogli kaj prištediti. Tako najdemo v Koloradu nemalo število slovenskih farmarjev, posebno sadjerejcev, ki ima- jo dobro razvito gospodarstvo, v ka- terem se poslužujejo vodnih kanalov, ki namakajo suho prerijsko zemljo. Mnogi naši so imeli velike izgube z na- kupom zemlje v pustih zapadnih pre- rijah, a po dolgoletnem delu in umnem namakanju se je mnogim posrečilo ustvariti si lepe domove. Kolorado ima vsega okoli 10.000 naših ljudi. Med nji- mi so večinoma Slovenci. Ravnotako je s Kansasom. ki ima še nekaj več naših kot Kolorado. Ti se vztrajno drže v rudnikih, četudi so razmere že več let Država Mlsscurl Ima nekaj manj kot 10.000 jugoslovenskih prebivalcev, ki so povečini Hrvatje. Poleg njih živi tudi 1200 Slovencev.) Slovenci sn večjidel farmarji, pridelovalci bombaža in grozd- ja, dočim so Hrvaii večinoma nastanje- ni v St Louisu. kjer so zaposleni po različnih industrijah. Države Connecticut, Oregon, Nebra- ska in Arizona imajo po 5000 naših prebivalcev vsaka. V Conecticutu so jugoslovenski priseljenci večinoma Slo- venci. le par sto je Hrvatov. Precej naših je tukaj v tekstilni industriji, dru- gi pa imajo tudi svoje farme in so znani zlasti kot pridelovalci brusnic, malin in raznih jagod. Tudi v Oregonu je med našimi priseljenci večji del Slo- vencev. Živijo pa od sadjarstva. Ob- ratno ima Nebraska skoro izključno Hrvate, ki so raztreseno naseljeni po farmah med Čehi. V Arizoni so Hrvat- je, Slovencev je le okoli 500. Utah šteje nekoliko manj Jugoslove- nov kakor gornjih pet držav. Ima ne- kaj nad 3000 naših, od katerih je pri- bližno polovica Srbov in Hrvatov, polo- vica pa Slovencev. Zaposleni so po rud- nikih. Približno toliko število naših ima tudi država Massachusetts, v kateri je vsega skupaj do 1000 Slovencev. Nase- ljeni pa so tako raztreseno, da ne tvo- rijo nobene skupne kolonije. ne in je odiranje popolnoma ponehalo. Zvečer je začelo deževati, zato je ve- čina odbrzela v Gruž in na parnik. Ce omenim vzrok, da smo raje večerjali na parniku kakor da bi ostali v Dubrovni- ku, se mi bo zopet očitalo, da mnogo preveč pišem o tej stvari in da naše slabosti prav tako odkrito opisujem ka- kor vrline. V svojo obrambo moram še enkrat povdariti, da ta moj popis poto- vanja ni potopis v pravem pomenu, am pak le opis osebnih vtisov in različnih dogodkov, ki so se nam primerili na po- tovanju in ki jih kolikortoliko vestno in resnično prikazujem, bodisi da potem kažejo naše vrline ali slabosti, a da po- slednjih nikakor nočem olepšati. Pravi vzrok našega povratka na parnik je bil ta: Več kakor pol dneva smo pošteno hodili okrog po Dubrovniku in Lokrumu na solncu in morskem zraku in bili smo potrebni čaše piva, ki je pa na kopnem nismo mogli dobiti, ker so bile ta dan občinske volitve po vsej Dalmaciji... Orngi dan je tudi deževalo in nam pr- vikrat"na celem potovanju motilo raz- položenje. Ko ie okrog poldne »Kara- d?o"d/e« dvignil sidro, se je spet zjas- nilo in vso pot do Sušaka smo imeli le- po vreme. Zadnji dan našega potovanja je hitro minul, ker je bilo treba pospra- viti stvari in se posloviti od ljubih so- potnikov. Čeprav se je pojavljalo domotožje, nam je bilo vseeno žalostno pri srcu, ker ni tako lahko ločiti se od prijateljev ki jih morda nikoli več ne bomo videli Obljubili smo si, da se prihodnje leto zopet vidimo na skupnem potovanju v vzhodno Sredozemsko morje in Egipt, toda Bog ve. če bo vsem to dano... Na potu proti Sušaku se nismo vozili ob naši obali, ampak v ravni črti do istrske obali, kjer se nam je milo storilo ob pogledu na tužno Istro, Učko. v ze- lenju se blestečo Opatijo in v promet- nem oziru mrtvo Reko, ki bi v naših rokah postala znaten trgovski in po- morski imperij. Na Sušaku so nas veselo pozdravljali in naš »Karadžordže« je v vsei gala. ponosen kakor je odšel, s pozdravnimi klici sirene zaplul v domačo luko. Se enkrat smo si z brati Hrvati in Srbi stisnili roke, se tudi poljubili, in po ca- rinskem pregledu odšli s krova, poslo- vivši se tudi od naše vrle posadke, ka- pitana Prodana in od vestnih poslužite- ljev. proti katerim ni bilo vso pot nika- ke pritožbe. Naša vožnja v Ljubljano je bila nad vse udobna in ne morem dovolj za- hvale izreči ljubljanski železniški direk- ciji v imenu vseh slovenskih udeležen- cev za to veliko uslugo. Naj se tudi prisrčno zahvalim na tem mestu našemu admiralu g. Milanu Mi- liču, ki je tako spretno in lepo aranži- ral in vodil celo potovanje. Isto velja njegovi gospe soprogi. Vsi sopotniki nam ostanejo v najlepšem spominu, saj smo celo politično vsi soglašali v vedno odkritem izražanju ljubezni do skupne domovine. Rojakom sopotnikom se ne bom za- hvalil, bilo smo takorekoč ena rodbina, soglašali smo z malimi izjemami vedno in šli drug drugemu na roko, kjer je bilo treba. Po sebi je umevno, da si bomo najbolj ostali v prijateljskem spominu. Prositi pa moram ooroščenja. če bi bil v tem opisu potovanja napisal to ali ono. kar bi bilo enemu ali drugemu ne- ljubo. To nikakor ni bil moj namen in odkrito me veseli, da ie nekdo brskal po mojem rokopisu in črtal ono, kar je bilo sicer res, pa njemu neljubo. Brez za- mere vsem; videli se bomo pri sestanku »Afrikancev« in se tam odkrito pogo- vorili. Ajns pa pika! Konec. Več kot Po tisoč naših prebivalcev imajo države: Idaho. Louislana n Ken- tucky. V državi Keniucky so naši več- jidel po rudnikih, a tu in tam se najde tudi kateri med «brinjevci». To so ti- hotapci, ki kuhajo sloviti kentušiški «gin». Tudi v Idahu so naši večinoma po rudnikih, nekaj pa se jih ustvarja s kmetijstvom in sade izključno samo krompir. V Louisiani, tej tropični drža- vi Unije, ki je znana vsled svojih moč- virij, mrčesa, mrzlice in obenem po svoji zelo plodoviti zemlji, so med na- šimi večinoma sami Slovenci. Bavijo se deloma z ribištvom. Druge države, ki bi še prišle v po- štev po številu slovenskega in hrvat- skega priselništva. so: Alabama, North Dakota, Mississippi, Oklahoma in Ar- kansas. I?azen North Dakoie. kjer so med nemškimi farmarji pomešani slo- venski pridelovalci pšenice, in razen Mississippija s par sto našimi poljedel- ci, so druge tri države za slovenske priselnike izključno rudarske. Po par sto naših ljudi živi v državah Vermcnt, Rhode Isiand, New Hamps- hire in Georgia. V teh državah sploh ni znana nobena slovenska naselbina, kar je znamenje, da so naseljenci raztre- seni Njih število bi se dalo ugotoviti šele pri ljudskem štetju. Isto je z zna- no državo Tennessee. Te države so bolj konservativne in v njih ni dobre- ga obstanka za delavstvo, zato so naši delavci v nje ne selijo radi. Ravnotako je z zaostalimi južnimi državami, kjer vlada še takorekoč suženjstvo zamor- cev, ki morajo delati napol zastonj in je zato obstanek za belokožce nemo- goč. Statistika tudi pravi, da je par sto naših po državah Delaware, Maine ter North in Sou4h Karolina. V Floridi je vpisanih 214 Jugoslovenov. To število pa je v zadnjih letih nedvomno posko- čilo, ker Florida, razkričana kot drža- va novih obmorskih kopališč za Ameri- ko, je privlekla tudi precej naših ljudi. Ustanovilo se je tudi par slovenskih selišč v bližini mest in letovišč. Rojaki so si poiskali dobro in dovolj vlažno zemljo, iz katere napravljajo vrtove za zelenjavo. Če primerjamo gornje podatke z zemljevidom Zedinjenih držav ameri- ških. pridemo do raznih zaključkov gle- de priseljevanja naših ljudi. Naselili so se predvsem v krajih, ki so bili naj- bližji New Yorku ter so po svojem zna- čaju 'industrijski, to je n. pr. v Pennsyl- vaniji in Ohiu ter v državi New York. Polagoma so se razhajali proti zapa- du. v Illinois. Indiano, Michigan in Wi- sconsin. Teh sedem držav ima še da- nes največji del naših priseljencev. Južno od teh držav se naši niso poda- 12H Osram — vsakovrstne najceneje j. CiOfClC, »'^Kreditne bank.. Vidovicevci Vse za človeka, ničesar proti človeku. (M. Vidovič.) Sodobni človek ie postal nezvest svojemu bistvu. Zatajil ie najlepše, najusodnejše strani bogato bujnega življenja v sebi in obdržal !e zunanjosti, ki polnijo njegovo izsušeno jedro. Zato je otopel za najvišje vrednote, postal notranje nesrečen suženj svojih nekdanjih sredstev: koristi, prijet- nosti. tehnike in civilizacije. Ta slika je Scheierjeva karakterizaeiia današnjega člo- veka. in priznati moramo, da ie mož s te- mi besedami odkril bolest v sodobnem člo- veškem življenju. V hlastanju po materijal- nih dobrinah, v utešeniu najnižjih in poni- žujočih instinktov, v zlorabi človeškega dostojanstva, v zanemarjeniu kulture duha in srca, v kreir.pljih najstrožjega verskega in političnega fanatizma .... v vseh teh ekstremih životari človek ter išče sreče in blagostanja Tako pozablja na bistvo same- ga sebe, ne izhaja iz sebe. temveč tipa po vrednotah izven sebe, oo zunanjem svetu subjektivnih vrednot. Današn:e organizacije: verske, nacijo- na!ne. socijalno gospodarske ... bi morale služiti človeku, morale bi dvigati in pospe- ševati v njem vse objektivno pojmovane dobre dispozicije Morale bi v njem buditi zavest ideje skupnosti človeštva, a one so v svoji slepi zagrizenosti zgrešile svoje prvotne cilje: mesto da bi jim bil cilj_ vzgo- ja popolnega človeka, so ga zasužnile in ga spremenile v golo sredstvo. Kakc?r otrok z lutkami, tako se igra družabno življenje s človekom: njegov deroči iOk teče mimo človeka, da. celo — proti njemu. Meč. de- nar, premoč, to deli usodo nemočnim na- rodom ter :im vsiljuje pravico do životare- nja. Kruti egoizem raste, blagi altruizem hira pod pezo snovnega materiializma! Na videz prikupljiva zunanjost, oblika skriva revno notranjščino. Blesteči znaki večtisoč- letne kulture in civilizacije: imena, naslovi, priznanja so ie krinke, ki na videz zakri- vajo zver v človeški podobi, j^rincim mo- rale in etike so v človeku zamrli. Življe- nje se je spremenilo v suho številčenje. Skrajni nacijonalizeni vlada dandanes na svetu. Vse te komponente daiaio življenju destruktivni značaj rezultanta gospodujo- čiii sil pa zapušča v življenju človeštva tragične sledove. Svetovne revolucije so torej jasni znaki narodnega nezadovoljstva, znaki tipanja in iskanja novih vrednot, no- vesja življenja. Veliki duhovi so pričeli lečiti krizo člove- štva, zatrjajoči, da zlo sveta leži v eko- nomičnih neprilikah. v obledeli nacionali- stični zavesti in v narušeni ideii narodne- ga sporazuma. Kakor smo pa spoznali, ie imel VVilsonov načrt zdravljenja narodnih mas skoro največji uspeh. Ali je že sama svoboda prinesla našemu ' narodu ozdravljenje? Na zunaj pač, a na znotraj še ne. Narod še vedno toži o zlu in stiskah, ki nevtralizirajo sile pozitivnega ustvarjanja človeške družbe. Na ta način se rodijo očitki, da je življenje strupeno in nevredno samesa sebe. Menda ie bil Miljenko Vidovič prvi pri nas, ki je našel vzrok temu nezadovoljstvu v moralno eti- ški nezavednosti človeka. Zamislil se ie v svojo lastno notranjost in jel iskati sredstev za obujanje vseh onih latentnih sil v člove- ku, ki nudijo življenju bogato razkošje ter čudotvorno moč in bogastvo. V vzgoji in prosvitljenju širokih narodnih plasti ie na- šel sredstvo za oživotvorjenje svojih misli, ki tvorijo bistvo niegave živlienske filozo- fije. Vzgoja, sloneča na moralnih in etiških principih, naj dovede narod k duševnemu preporodu: k sreči, ki se ne naslanja na ne- srečo drugih Preporoditi človeka in s tem dvigniti ideale v življenju, to ie Vidovičev namen. Njegov vzgo ni ideal ie torej vzgo- ja — novega človeka, čigar toplota čuv- stev nai ogreva ledenike in nezlomljiva duševna moč naj pretvarja pustinie v plod- ne vrtove. V kraljestvu ljubezni, dobrote, lepote in plemenitosti naj poseže sodobni človek, da vzkipi v njem novo življenje. Na vratih, ki vodijo v njegov kabinet, stoji napis: Nema ovdje mesta neradu, jer ie ne- rad smrt. a mi srr..o život! Vidovičev poskus se ie obnesel. Kamen, vržen v vodo. tvori že danes koncentrične kroge. Tako se je pričela širiti po naši do- movini Vidovičeva ideja, jele so se mno- žiti podružnice njegove centralne »Skole za odrasle« po vseh večjih centrih naše drža- ve. Skoraj povsod srečamo Vidovičeve klube: v Splitu, Mostarju. Zenici. Varešu, Brodu, Subotici. Drnišu. Ljubljani itd. Po- vsod se širi prosveta in se obnavlja člove- ška družba; odpirajo se srca. sila moči ustvarja pozitivne vrednote, značaji vsta- ja io poraja se — nov človek. Kdo so Vidovičevci? Člani Vidovičevih vzgoino prosvetnih klubov: delavci, obrt- niki, uradniki, ljudje, ki so se zaupali be- sedi svojega učitelja. Znanje in nrosveta. ki se nahaja v Vidovičevih kulturnih vrelcih, jim je le sredstvo za ustvarianie pravega človeka: velikega v ljubezni, delu in do- broti v korist oži in širši človeški družbi. Onj iščejo bisere svoje notranjosti in od- krivajo svoje duševno bogastvo. Vidovi- čevci ne iščejo zadovoljstva samo v začas- nih vrednotah zunanjesa sveta oni iščejo sebe v sebi. Simboli niihovih teženi in ho- tenj se jasno zrcalijo v njihovem geslu: Bodi človek' Pozdravljeni. Vidovičevci. pozdravljen, preporod človeka! Afl>. SHvhi,