Stanija Ivajnšič
MODEL IN VPLIV PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA
SREDNJEŠOLCEV V DOMU UPOKOJENCEV
Uvajanje prostovoljnega socialnega dela
srednješolcev v domu upokojencev je še en
korak k odpiranju domov navzven, k
zmanjševanju medgeneracijskega prepada
in k ublažitvi institucionalizacije starega
človeka. Mladi prostovoljci, ki se družijo s
stanovalci doma, postajajo vse bolj pomem-
ben dejavnik v oblikovanju domskega
življenja.
Predstavila bom model prostovoljnega
socialnega dela srednješolcev, ki je rezultat
dolgoletnega sodelovanja Doma upoko-
jencev Danice Vogrinec Maribor in II.
gimnazije Maribor.
Potek prostovoljnega socialnega dela od
nastanka projekta do njegovega zaključka
koledarsko sovpada s trajanjem enega šol-
skega leta. Potek je prikazan tudi shematsko
(shema 1). Projekt se vsako leto obnavlja.
Osnovni pogoj za uspešno organiziranje
in vodenje prostovoljnega socialnega dela
je želja in interes obeh ustanov. Naklonje-
nost vodstva ustanov in njihova posredna
vloga v izvajanju projekta prostovoljnega
socialnega dela je zelo pomembna. Vodstvo
ustanove s svojim razumevanjem in spod-
bujanjem ustvarja pogoje in klimo za razvoj
te dejavnosti. Ostali zaposleni s svojim
sprejemanjem in pozitivnim odnosom do
prostovoljnega socialnega dela dajejo ve-
liko podporo prostovoljcem.
Skupni cilji obeh ustanov, v tem primeru
II. gimnazije Maribor in Doma upokojencev
Danice Vogrinec Maribor, so vzgoja in izo-
braževanje mlade generacije (tako teoret-
sko kakor s pomočjo izkustvene metode, ki
jo omogoča prostovoljno socialno delo),
medgeneracijsko zbliževanje in dvig kvali-
tete življenja v starosti.
Vloge in naloge vseh udeležencev v
prostovoljnem socialnem delu v projektu
so natančno opredeljene. Vsak posameznik
je pri vključitvi v projekt z njimi podrobno
seznanjen. Vsak posameznik ima tudi svoje
osebne želje in cilje, zaradi katerih se
prostovoljno vključuje v projekt, tako
učenci kot tudi stanovalci doma. Zaradi tega
jih ne moremo deliti na uporabnike in
ponudnike uslug, ker gre v procesu druže-
nja učencev s stanovalci doma za oboje-
stransko dajanje in dobivanje. Zaznamo
lahko intenziven proces pri posamezniku
in skupini.
Mentor na šoli in strokovni sodelavec v
ustanovi po sprejemu projekta najprej pri-
stopita k posameznim akcijam obveščanja
v ustanovi in motiviranja prostovoljcev.
Pred vključitvijo učencev v prostovoljno
socialno delo je potrebno soglasje staršev
oziroma skrbnika. Za stanovalce doma je
koristno, da so o njihovi vključitvi v prosto-
voljno socialno delo seznanjeni tudi svojci.
Predstavitev poteka prostovoljnega so-
cialnega dela v ustanovi je zelo pomembna.
O prihodu prostovoljcev v ustanovo morajo
biti obveščeni vsi zaposleni (od recepcijske
službe naprej), ker prijazen sprejem prosto-
voljca ob njegovem vstopu v ustanovo
odraža razpoloženje ustanove do takega
dela in njegovo zaželenost.
Enako pomembno je, da so o tem obve-
ščeni tudi ostali stanovalci doma oziroma
tudi tisti, ki niso vključeni v prostovoljno
socialno delo.
Uvajanje novih prostovoljcev je proces,
ki se nadaljuje iz leta v leto in zahteva veliko
napora organizatorjev oziroma šole in
ustanove.
147
STANIJA IVAJNŠIČ
Informiranje in motiviranje stanovalcev
doma za sodelovanje z mladimi prostovoljci
v socialnem delu poteka v socialni službi,
pri individualnih pogovorih ali na skupin-
skih sestankih.
Informiranje in motiviranje učencev
opravi mentor na šoli. V ta namen na začet-
ku šolskega leta na šoli organizirajo sestan-
ke za nove prostovoljce in uvodni seminar.
Organizirajo tudi srečanje s predstavniki
ustanov, v katere bodo dijaki pozneje odha-
jali. Takrat so prisotni tudi prostovoljci, ki
že imajo izkušnje v tem delu. Tako prenaša-
nje izkušenj na nove prostovoljce je nepo-
sredno in dragoceno. Pri pripovedovanju
svojih doživljajev se prostovoljci ne omeju-
jejo samo na pozitivne izkušnje, temveč
omenjajo tudi negativne in manj prijetne
dogodke.
Predstavnik ustanove, v tem primeru
doma upokojencev, predstavi življenje v
ustanovi in učence opozori na specifičnosti
okolja, v katerem bodo delaU, ter na možne
situacije, s katerimi se bodo srečevali.
Vse to vpliva na ustvarjanje čimbolj
realne in stvarne podobe prostovoljnega
socialnega dela pri bodočih prostovoljcih.
Po formiranju skupine prostovoljcev,
učencev II. gimnazije in stanovalcev doma,
organiziramo njihovo prvo srečanje.
Na prvem spoznavnem srečanju, ki ga
organiziramo v domu upokojencev, se
prostovoljci med seboj spoznajo in »iz-
berejo«. Pri izbiri včasih pomagamo oziro-
ma jo usmerjamo, in sicer takrat, ko so bila
v predhodnih razgovorih, ki jih opravimo
individualno, izražene posebne želje
oziroma interesi (glasba, sprehodi ipd.).
Po prvem srečanju učencu in stanovalcu
doma prepustimo dogovor za naslednja
srečanja, ki so individualna, tedenska, v
dogovorjenem dnevu in času. Srečujejo se
pretežno v sobah stanovalcev, v dnevnih
prostorih, knjižnici doma, ali pa gredo na
sprehod.
Pri obiskih v domu se učenec spontano
spozna s sorodniki stanovalca, s katerim
prijateljuje, spozna njegove sosede v domu
ali sostanovalce v sobi. Spozna tudi ostale
zaposlene v domu, s katerimi se srečuje.
Enako stanovalec doma spozna družino
učenca, njegove sošolce in prijatelje. Z
namenom čim boljšega medsebojnega spo-
znavanja vseh udeležencev prostovoljnega
socialnega dela organiziramo skupna
srečanja, družabne popoldneve in kulturne
prireditve, ki jih pripravijo učenci. To so
skupne akcije, v katere vključujemo tudi
učence in stanovalce doma, ki še niso
vključeni v prostovoljno socialno delo.
Učence prostovoljce vabimo na prire-
ditve in praznovanja, ki jih organiziramo v
domu.
Tako se veča krog tistih, s katerimi
prostovoljci prihajajo v stik. Predstavitev
vseh, ki jih prostovoljno socialno delo lahko
povezuje in vključuje, je prikazano tudi
shematsko (shema 2).
Na koncu šolskega leta je sklepno
srečanje, ki ga organiziramo v domu
upokojencev ali za konec organiziramo
skupni izlet. Takrat podelimo potrdila
oziroma priznanja za sodelovanje v prosto-
voljnem socialnem delu in izmenjamo
simbolična darila, če smo jih pripravili. S
tem ni nujno, da se druženje konča. To se
lahko nadaljuje tudi po končanem šolskem
letu oziroma po formalnem koncu. Lahko
tudi po končanem šolanju na II. gimnaziji.
Konec šolskega leta ne pomeni konec
prijateljevanja. Takrat je samo formalni,
uradni zaključek. Prijateljevanje se lahko
nadaljuje, vendar ne več v okviru projekta.
To je odvisno od tega, kako trdno so se
stkale njihove medsebojne prijateljske vezi.
V praksi so bih tudi neuspešni primeri,
ko prijateljevanje ni zaživelo. Razlogi za to
so bili različni (bolezen, nezainteresiranost
ipd.). Takrat je treba pomagati dijaku in
stanovalcu doma pri premagovanju težav.
Pomembno je, da ponesrečeni poskus v
prostovoljnem socialnem delu ne sprejme-
ta kot poraz in neuspeh, ampak da ohranita
svojo voljo in jo preusmerita.
Strokovno pomoč, usmerjanje in vode-
nje dela prostovoljcev opravljata mentor in
strokovni sodelavec. Pri tem je zelo pomem-
bno ohranjati vzdušje, kar dosežemo s tem,
da smo prostovoljcem dosegljivi tudi zunaj
formalnih srečanj, da znamo prisluhniti
njihovim potrebam in jim nuditi potrebno
podporo.
Pozorni moramo biti tudi na to, da so vse
dejavnosti med seboj koordinirane in v
148
MODEL IN VPLIV PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA SREDNJEŠOLCEV...
skladu z zastavljenimi cilji projekta. Potreb-
no je tesno sodelovanje mentorja šole in
strokovnega sodelavca ustanove, ker je to
pogoj za uspešno realizacijo celotnega
projekta prostovoljnega socialnega dela.
Leta 1994 je v domu upokojencev Dani-
ce Vogrinec Maribor Ivana Ivajnšič, takrat
učenka 4. letnika II. gimnazije Maribor,
naredila raziskavo, s katero smo želeli
ugotoviti medsebojni vpliv oziroma učinek
prostovoljnega socialnega dela na učence
in starostnike v domu in širše.
V raziskavo je bilo zajetih 23 učencev,
vključenih v prostovoljno socialno delo v
šolskem letu 1993/94 (z II. gimnazije Ma-
ribor, z Gimnazije Ruše in s Srednje kme-
tijske šole Maribor). Zajetih je bilo tudi 23
stanovalcev, s katerimi so se učenci družili
v tem šolskem letu, in 8 stanovalcev, h ka-
terim so prostovoljci prihajali prejšnja leta.
Raziskava temelji na pogovorih in lastnih
opažanjih pri obiskih (skupaj s prostovolj-
ci) na skupnih akcijah in individualnih
obiskih v domu ter na vprašalniku, ki je
vseboval tri sklope vprašanj. Prvi sklop so
bili osebni podatki: spol, starost, prejšnje
socialno okolje, standard in družinske vezi.
Drugi sklop vprašanj se je nanašal na
bivanje v domu, počutje v domu, standard,
prijateljske vezi, družabno in kulturno
življenje v domu. V tretjem sklopu so bila
vprašanja v zvezi z prijateljevanjem s
prostovoljci: njihov odnos do učencev, čas
trajanja, pogostost in značaj obiskov,
eventualno vključevanje sorodnikov in
prijateljev v njihova srečanja s prostovoljci
in njihovo zadovoljstvo s sodelovanjem v
prostovoljnem socialnem delu.
Rezultati raziskave so pokazali, da se
starostniki zelo radi odločajo za sodelo-
vanje v prostovoljnem socialnem delu.
Starost, spol, izobrazba, ekonomski status,
odnos s sorodniki in čas bivanja v domu ne
vplivajo bistveno na njihovo odločitev.
Starostniki se za sodelovanje ne odločajo
samo iz osamljenosti, temveč tudi iz
potrebe po druženju z mladimi. Zanima jih
življenje mladih. Radi prenašajo svoje
življenjske izkušnje na mlade generacije. Za
starostnika v domu so mladi prostovoljci
duševna obogatitev. Pomagajo jim pri
premagovanju osamljenosti in blažijo
njihove težave, jih razveseljujejo in s tem
dvigujejo raven kvalitete njihovega življe-
nja. Starostniki se ob njih počutijo mlade.
Zanima jih tudi, kako mladi gledajo na
starost in kaj vedo o starosti. Želijo primer-
jati svoje in sedanje pogoje življenja in
učenja mladih.
Obisk učenca prostovoljca je za njih
zanesljiv obisk. Sorodniki lahko najdejo
kakšen izgovor in na najavljeni obisk ne
pridejo. Prostovoljci pridejo vedno, če so
zadržani, svojo odsotnost starostniku
sporočijo osebno ali prek strokovnega
sodelavca. Starostniki so s takim načinom
sodelovanja zadovoljni. Poudarjajo točnost
učencev in to cenijo (»Pri obiskih je točna,
vem, kdaj bo odprla vrata«).
Glede pogostosti obiskov si ne želijo
sprememb, kajti tudi oni se za srečanje
pripravljajo. Te priprave so pri vsakem
starostniku drugačne. Eni odpovedo druge
obiske v tem času, drugi uredijo svojo sobo,
skuhajo čaj za prostovoljca, pripravijo
družinske fotografije ali kako zanimivo
gradivo za branje ali kaj drugega, odvisno
od njihovih fizičnih in psihičnih zmožnosti.
Njihov medsebojni odnos je spoštljiv.
Starostniki doživljajo učence kot prijatelje,
nekateri to enačijo s sorodstveno zvezo.
Obisk učenca stanovalcu popestri mono-
tonost dneva in zelo pozitivno vpliva na
njegovo psihično počutje.
V večini primerov se je druženje razširilo
na družine učencev in stanovalcev. Tako se
zgodi, da učenčevi starši odpeljejo starost-
nika na svoj dom na obisk ali pa prihajajo
skupaj z učencem na obisk v dom. Vezi, ki
se ustvarjajo z druženjem učenca in staro-
stnika, so trdne in pogosto preidejo v
čustveno navezanost. Nekateri starostniki
ob težavah učencev preživljajo čustvene
stiske (v primeru kontrolne naloge učenca,
bolezni ali nesreče).
Dan, ko mladi prihajajo v dom, je za tiste,
s katerimi prijateljujejo, in tudi za ostale
poseben dan. Nekaj odgovorov na vpraša-
nje, kaj jim pomenijo obiski učencev: »Ko
pride Simona, kot da vzide sonce«, »Kadar
pride Janja, je praznik, ob njej pozabim na
vse težave«, »Obiski so duševno zdravje«.
Večina prijateljevanj iz prejšnjih let se je
nadaljevala tudi po končani srednji šoli.
149
STANIJA IVAJNŠIČ
Učenci niso pretrgali stikov s starostniki.
Starostniki vedo, kam so šli, kaj študirajo,
kje stanujejo. Od njih dobivajo pisma,
razglednice, čestitke za praznike. Taka
pošta jih zelo razveseli.
To kaže, da učenci ob vstopu v prosto-
voljno socialno delo prevzemajo nase
veliko moralno odgovornost.
Večina učencev, ki so sodelovali v
raziskavi, pred vključitvijo v prostovoljno
socialno delo nikoli ni bila v domu. Le nekaj
jih je že pred tem obiskovalo sorodnike v
domu.
Razlog oziroma motivacija za prosto-
voljno socialno delo pri učencih se ujema
z njihovimi pričakovanji. Kot razlog nava-
jajo pripravljenost pomagati starim ljudem,
ker so prepričani, da tako pomoč potrebu-
jejo, željo po spoznavanju življenja v usta-
novi in preskus svojih zmožnosti za delo z
ljudmi, kar povezujejo tudi s svojim prihod-
njim poklicom.
Pri nekaterih učencih se pred prvim sre-
čanjem pojavlja strah, ali bo prijateljevanje
uspešno, kako bo stekel pogovor in podob-
no.
) Sprva sem se malo bala, kako se bom ujela,
ali bova imela skupne cilje. Sedaj, ko že dalj
s. časa prihajam, sem kot doma, pozabim na vse
v f druge stvari.    = .   ,
- Iz nekaterih odgovorov je razvidno, da
je pred prvim srečanjem zelo pomembno
zaupanje v mentorja in strokovnega delavca
v domu.
(i V začetku me ni skrbelo, saj sem bil prepri-
čan, da nam bodo poiskali primerne starost-
nike. Danes sem še bolj vesel, da sem se
odločil za ta korak. Z gospo, ki jo obiskujem,
se namreč prav dobro razumeva in oba se
veseliva naslednjih srečanj.
Obiski trajajo od ure do uro in pol. V
večini primerov so obiski tudi v času
počitnic, vendar so redkejši. Učenci se za
obiske posebej ne pripravljajo, teme
razgovorov so zelo različne, največkrat
spontane.
Večina učencev se o obiskih v domu
pogovarja s svojimi sošolci in prijatelji.
Enako kot starostniki tudi učenci doživ-
ljajo starostnika kot prijatelja, le nekateri kot
sorodnika. Večina učencev misli, da bodo
tudi po končani srednji šoli nadaljevali
obiske v domu.
Učenci s pomočjo prostovoljnega social-
nega dela pridobivajo koristne življenjske
izkušnje. Spoznavajo ustanovo, seznanjajo
se z realnimi življenjskimi razmerami starih
ljudi, s socialno politiko in odnosom družbe
do zadovoljevanja potreb starih ljudi. S
prostovoljnim socialnim delom učenci tudi
preverjajo svoje zmožnosti za delo z ljudmi
in se potrjujejo. Vse to nedvomno prispeva
k osebnostnemu zorenju mladega človeka.
Pri organiziranju prostovoljnega social-
nega dela je zelo pomembno sodelovanje
mentorja šole in strokovnega sodelavca
ustanove. Razvija se lahko samo v okoljih,
kjer sta obe strani pripravljeni motivirati,
voditi in spremljati razvoj odnosa med
mladim človekom in stanovalcem doma
upokojencev.
Prostovoljno socialno delo je velik izziv
za socialnega delavca, saj se v njem preple-
tajo vse metode strokovnega dela, ki jih
socialni delavec uporablja pri svojem delu.
Delo s posameznikom, kadar gre za delo z
učencem ali starostnikom, delo s skupino,
kadar gre za delo s skupino učencev ali
skupino starostnikov, ali oboje hkrati. So-
cialno delo v širši skupnosti ali skupnostno
socialno delo je lahko na ravni doma (saj je
dom skupnost stanovalcev iz širšega
območja) in na ravni lokalne skupnosti. Z
raziskovanjem v socialnem delu ugotav-
ljamo učinke prostovoljnega socialnega
dela na udeležence in širše. Uporabljamo
tudi metodo supervizije, ki je pomembna
za vse udeležence v prostovoljnem social-
nem delu in za posameznega strokovnjaka.
150
MODEL IN VPLIV PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA SREDNJEŠOLCEV...
Shematskapredstavitev vseh,
kijih lahko prostovoljno socialno delo poveže in vključi.
151
Literatura
L IvAjNšič (1994), Raziskovalna naloga Prostovoljno socialno delo srednješolcev v domu Danice
Vogrinec Maribor (neobjavljeno).
M. WozNiAK, L. LoRBER, I. LoRENčič (1994), Prostovoljno socialno delo na II. gimnaziji Maribor,
Socialno delo 33, 1.
...v STANIJA IVAJNŠIČ /UW m J3C10M
Shematska predstavitev dejavnosti prostovoljnega socialnega dela >
na II. gimnaziji in v Domu upokojencev i
152