PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sreda, 4. lallli 1945 - Lelo 1. sfev. 45 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1*1 Telefon it 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILNE FRONTA ZA SLOVANSKO PRIMORJA vračajo. Cena 2.- liri Pota italiianske politike Pogoji za jugoslovansko-italijansko zbližanje 2. Tanjug. — Današnja ‘®orte* objavlja uvodnik pod na-T*01* »Jugoslovansko-italijansko tohta, jamatvo za boljšo bodoč-naroda Trata, Istre In Sloven-Primorjat, v katerem anali- *°njo italijanskih imperiali- krogov r zveai a takozvano *7*®*ko krizo» in rezultate te go-J*' izmed argumentov, ki ao ** Posluževali italijanski impe-**ti v svoji sedanji gonji proti ^‘*®,U.viji. ia tistih, ki jih podpi-Prt teh poskusih zasužnjeva-kMa trditev, da sta Jugo-jj^nak* vojaška uprava in Ijud-oblast na tem ozemlju »režim *"rtnK režim nasilja in breste^’* “ italij*Mk« prebival-Toda zadržanje italijanskega '™”ivaigiva na ozemlju pod zavez- nioko vojaško upravo in v drugih . *--U{/1U»U Ul v Ml ugiu 9 ""Molih Istr« m Slovenskega Pri- morja med takozvano »tržaško kri-zo» in pozneje do danes zavrača te klevete italijanskih imperialističnih krogov in razbija vsako najmanjše upanje različnih branilcev italijanskih imperialistov.* last zaključuje m besedami: »Bratstvo in edinstvo italijanskih množic s Slovenci in Hrvati lahko služi kot primer odnosov, ki naj bi obstojali med novo Jugoslavijo. Taki prijateljski odnoei, ki bi bili temelj miru v tem delu Evrope in ki bi za vedno odstranili vse nesporazume in spore v bodočnosti, so želja jugoslovanskih narodov nasproti italijanskemu narodu, katerega nagnenja izraža zadržanje njihovih bratov v Julijski krajini, čeprav na nesrečo nadaljujejo italijanski vodilni krogi v Italiji z podiigmnjem nestrpnosti.* Vloga italijanskih delovnih množic Moskva- “• — Franco - *°vori o težkih nalogah, ki 0 ^■rrijevo vlado. Te nalog* ^?*®«šajo na obnovo dežele, na ^ prebivalstva in na uredi-^OKtemerja med cenami in pla-5^ ‘ * k»r bo potrebna vztrajnih ° trdna organizacija. Govoril* r’Va V"e ital*janske delavce, 1^ '•J0 vestno in disciplinirano, j0 . *mo z narodno solidarnost-Ptogoče odstraniti vse, kar spominja na fašizem in ustvariti resnično demokracijo. Govornik nadalje trdi, da se je na zborovanju hovi borbi za svoje življenjske cilje in skušajo nadaljevati izkoriščanje, da bi tako še bolj povečali svoje sijajne nezakonite zaslužke, ki so jih uživali pod fašizmom in nemško okupacijo. Da bi premagali reakcijo, nadaljuje govornik, se morajo delavske množice boriti in sodelovati z novo vlado ln morajo ostati složne, kajti samo enotnost italijanskega ljudstva bo lahko premagala številne ovire, ki zapirajo njegovo pot. Na tak način se bo Itarija dvignila is prepada. Od združne-ga italijanskega ljudstva, od njegovih delavskih množic je odvisno, če si bo Italija lahko hitro zacelila svoje rane. Navdušenje na Poljskem Moskva, 1. Tass. Sestava, »idade narodne sloge* je bila, kot piše * dopisnik »Krasnaje zvezde*, sprejeta z velikim veseljem v najširših množicah poljskega ljudstva. Val mitingov in proslav na čast »vladi narodne sloge* j« preplavil deželo. Stotino čl delavcev, kmetov, Švicarji za Jugoslavijo Ziirioh, 1. — Dopisnik Tanjuga javlja: Švicarsko sani leta ko društvo j* izvršilo veliko prireditev za pomoč Jugoslaviji. Predsednik društva prof. Ružička je otvoril prireditev in rekel med ostalim: »Pomoč, ki je bila poslana v Jugoslavijo, je minimalna v primeri z žrtvami, ki jih j* Jugoslavija doprinesla v tej vojni. V tej vojni so Jugoslovani dali okoli dva mili- zastopnikov inteligence iz Lodza, ., ,, „ . . . _ _ . „ . . „_______, i jo ne žrtev.* Nato Je prof. Ruzlč- Hrakova, Czenstohowe, Bydho*ča , . ,, • . , , ,7 . . * ka nadaljeval: »Švicarski narod m drugih mest in vasi ao izdati apo- i , , _ i goji velike simpatije nasproti Ju- menico, v kateri javljajo, da bo so- |6 J ,, L- , . . , „ I gosi; vi ji, ker je edina dežela, ki delovanje vseh Poljakov, združenih * * . ,7. /T- i____1- ;•» je stin let* bonla brez kakršne- koli pomoči. Maršalu Titu je uspelo, združiti ver narode Jugoslavije, čeprav j* sovražnik poskušat z okoli vlade »narodne sloge*, imelo za posledico prerod nove močne demokratične poljske države. Isto mnenje izraža tudi poljski tisk. Za agrarno reformo v Italiji Radio Milano, I. »Itaiia Libera* se bavi z neredi v Andrlji. Apulijski kmetje nimajo nobenega zaupanja v državo. Ljudska beda je neverjetna. Zadostuje navesti, da Ima v občini Andria 7% zemlje v svoji lasti. »Itaiia Libera* nadaljuje: Dokler bodo dovoljeni taki anahronistični ostanki srednjeveškega fevdalizma, ne bo mogoče vzpostaviti miru v deželi, ker bodo morali kmetski delavci živeti še naprei v Organ poljske socialistične stranke »Robotnlk* piše: »Dejstvo, da Je bita. vlada »narodne sloge* razširjena v primeri z sačasno vlado, se ujema z zahtevo poljskega naprednega tabora, ki Je že od prvega trenutka osvoboditve Poljske bil naklonjen sodelovanju vseh resničnih poljski demokratov. Organ poljske delavske stranke »Glos Ludu* izjavlja: »Ves narod se je združil okoli zastave Narodnega sveta Poljske in začasne vlade, ki je bila preosnovana v vlado »narodne sloge*. Spomenico i* mitingov kot tudi delavskih zbornic v Milanu lahko bednih razmerah. Brez dvoma je jasno videlo, kakšne so težnje mnp-! neposreden namen vlade, da vspo-iic glede preporoda Italije. I stavi javni red. Toda če hočemo Govornik silno napada reakcio-; vzpostaviti socijalni red, ni mogoče narne kroge, ki jih tvorijo v se-' obdržati privilegije maloštevilnih verni Italiji veliki industrialci in J .proti bedi mnogih, temveč je mo-V srednji Italiji veliki posestniki , žen samo en način: agrarna refor-(latifondisti), kateri skušajo ovi- ma. ki bo nasitila po zemlji hrepe-rati voljo delavskih množic v nji- neče kmete. S Kaj se dogaja v Egejski Makedoniji eois P, ‘i P" .Nhajski Dr. Fischer, ki j* kot član švi-1 carske sanltetske delegacije bival v Jugoslaviji, je iznesel v svojem j govoru vtise iz Jugoslavije. Ob! koncu so predvajali film o bivanju švicarske sanltetske komisije v Jugoslaviji. Gesta po ie ne miruje Pariz, 30. (Tass). — Francoska policija je prijela v Parizu in r okolici več medseboj, povezanih skupin gestapovskih agentov. Te skupine ao imele svoje radijske oddajnike, s katerimi so vdrževali zvezo s svojimi sodelavci v Španiji. Pariški skupini gestapovoev je na- čeloval neki Schmidt. Pri njih so vsemi sredstvi, da M jih razdru- j našli tudi granate ln avtomatsko žil.* | orožje. W.%V^VWWČ«W^WiVW.%VtWAV/i"AW.WA IZ Ob prvem sindikalnem konsresu Srbije Dva komentarfa o San Franciscu Beograd, 1. Tanjug. V uvodniku Miloševiča, ki pod gornjim naslovom govori o vlogi delavskega razreda v življenju družbe, je rečeno med drugim: Delavski razred je bil v preteklosti zatiran in izkoriščan ter ni imel pravice, da bi stavlj&l svoje politične ln gospodarske zahteve. V osvobodilni vojni je delavski razred kot najnaprednejša sila družbe zavzel pravilno stališče ln s številno udeležbo v ljudski vstaji z orožjem branil svoj narod, branil demokracijo in narodno neodvisnost Med vojno ao bili delavci prvobo-ritelji v osvobojeni deželi: postali so udarniki in junaki dela. V novih gospodarskih in družbenih pogojih li Moskve i Is N«w Vorka R-dio Moskva, 2. — Komentar N*w Tork, 3, VZN. — Uvodni dela i« delavski razred pokazal pci-od moskovskega radia ostro napa- članki ameriških časopisov pou- memo delavsko disciplino in stva- riteljsko pobudo. Naloge, ki so se stavile delavskemu razredu, so bile v glavnem izpolnjene. V prvem obdobju po osvoboditvi se je na podlagi načela čimprejšnje obnova pod- Skoda na srbskih kul- da reakcionarne kroge, ki so ho- darjajo nasprotje, ki obstoja danes teli sabotirati -konferenco v San med ugodnimi izgledi zavezniške Franciscu, sedaj skušajo zmanjšati podpore Listini iz San Francisca pomen Listine varnosti s tem, da. jn med ozračjem negotovosti in ne-izrekajo dvome in nezaupanje v, eadovoljatva, ki je nekoč obdajalo učinkovitost te Listine. Komentar j Društvo narodov. »Corrier Jour-poljski tisk poudarjata velike za- navaja pisanje dveh turških listov nai, piše, da Listina močno prese- sluge začasne vlade in ugotavlja- j in francoskih listov, ki so izrazili g& pogodbe, ki jih j* nekoč skle- ta da bo vlada »narodne sloge* na- j »v°j pesimisem zaradi Listine. Na- . nj)o Društvo narodov, kajti ta u- I tUFIllll SPOntBItlKlh PPO" daljevala demokratično notranjo j dalje Je govoril o reakciji, ki je; n[ nikoIi deIala vtl„i da Saga 8 milijardi ClinarjBV politiko začasne vtade in njeno na- j »kurata sabotirati sporazum v; d<,luje in pr,dMavlja največji up j Beograd, 1. Tanjug. Srbsko pras- predoo zunanjo politiko aodelova-; Moakvi ob aeatavljanju nove po j jn na k, deIa ^ daIje ^„a je lovar.ju začasne vlade, ki je s svo- reakcija pozablja v svojih splet- ve. O njej bo raz|'ravljal sonat-, ^ ku,turna jn jim vztrajnim delom pripravila tla kah proti miru, da j* Hitler mrtev. To bo najvecja odločitev ki jo Je, predmete in vrednost za vlado »Narodne sloge*. V pri- S tem dejstvom se očtvidno ne mo- j v teku sedanjega ppkolenja zvezal credmeta državnih in _______ re sprijazniti, | katerikoli senat s svojim imenom jeti j obnovil in usposobil velik del srbskih podjetij. Z ustvaritvijo enotnih sindikatov delavcev in nameščencev M je uresničila težnja delavcev, ki več deset, letij ni moglo priti do izraaa, da s* namreč vse sile delavskega razreda povežejo v čvreto enoto. Preko enotne narodne osvobodilne front* ima delavski razred po pol en vpliv na vse družbeno in politično življenje naše dežele. Delavci vedo, da morajo trenutno delati veliko vao, kakor se to od njih zahteva v normalnih časih. Oni tako tudi delajo. Večajo proizvodnjo dela. gradijo in krepijo svojo narodno državo, kjer so jim zajamčene vas politične, gospodarske, socialne in pravice. Nedvomno bo prvt sindikalni kongres Srbije mogel dati nove vzpodbudo delavskemu razredu aa nova napore in ustvarjanje r izgraditvi ter krepitvi ljudske oblarti in pridobitev narodno osvobodilnega boja. kulturne » ovi banditi ropaio, preganjajo in morijo Egejske Nakedonce m er ja vi z začasno vlado bodo naloge vlad* »narodne sloge* mnogo lažje, ker je bil že zgrajen temelj za prerojeno vlado in je bilo v glavnem že organizirano gospodarsko hi upravno življenje dežele*. - -»/ajimi Ust »Borba* prinaša i «T*ror in provokacije girl- I fašistov v Egejski Makedoniji* *tavi med drugim: W, j/^talednji dogodki v Egejski Ma. I 7^*1*: ropanje, ubijanje ln pre-n_"nie našega naroda so popol-/ 4 '*to»vetni z onimi dogodki, ki iiff)1* V •vr°psl‘ih deželah vršili do i|le*Vr’B*a. Ni treba spominjati na Un^^totguncov-Makedoncev, ki ‘ *'«jo •'Ur 7 *Vo^° domovino in beže v *>avIJ° in ki prinašajo vesti o -,.,0 n|h žti-vah, ki »o padle pod EDB8-ovih razbojniških od- redov \r --------- *» ta " "°di Jugoslavije vedo, kaj Mjtjf1. g°di pod geslom »Velike Gr-taijJ.^^do se pri nas n* čudi, ko y tihh Vr,r . . -____ , , ... velikih središčih so daljše, kakor govorjeno s, Sovjetsko zvezo. Voj-Terorl- ske bodo zasedle po sporazumu so bil« kdajkoli med vojno v Evro- Leningrajska arktična iola zgodovinske važnosti od 12. do 16. stoletja. Težke sledove uničenja nosi tudi beograjske Univerza. Popolnoma uničena sta gospodarski in gozdarski odsek. Težko škodo je utrpel vojnogeogratoki zavod. Celokupna škoda na kulturnih spomenikih znaša S mil jard 679 milijonov in 446 tisoč dinarjev. Za ljudsko zdrav) • Beograd, 2. Tanjug. Na pobudo ministrstva za narodno obrambo se je osnoval tečaj za dentiste, ki naj zadovolji potrebe našega prebivalstva po dentistih. Prva skupina 80 mladincev in mladink Je ts dni iz-vržila prvi tečaj in bo razporejena po notranjosti dežele, slasti po Stockholm, 2. — Dopisnik Tanjuga je zvedel na poslaništvu D. T. Jugoslavije, da se bo v najkrajšem času materjalno stanje naših beguncev na Norveškem znatno izboljšalo. Pomoč je že zbrana v Švedski in čaka samo še na dovoljenje norveških oblasti. Bivši jugoslovanski ujetniki v raznih taboriščih v polarnem krogu so priredili že več selo uspelih prireditev, zlaati v Movu in Korgemi. Norvežani jih navdušeno spremljajo in vodijo v svečanih povorkah skozi mesta. Zlasti velik utls zapušča pri njih vzorno vedenje Jugoslovanov. To vzorno zadržanje Jugoslovanov ni nič novega. Enako vzorno ao ae vedli ln moško prenašali tudi največje strahote v najstrašnejših časih nemška tiranije. Na nekoliko ujetnlških pokopališčih na Norveškem so že postavljeni spomeniki in borcem aa svobodo so bile prirejene skupne nor-veško-jugoslovanako spominske svečanosti. /AWAAWWWA%\WWWAV.WWWWWWWVii IZ SOVJETSKE Obsežna izraba vodnih sil v SZ - - - , , X- x A pl. 7.ene ln matere, ki so pri,tako- ’ Leningrad, 2. Tass. — Hidrograf- ! Moskva, 2. Tass. — Sovjetska sve. n« demokratične cHje katere ne siranj. prebivalstva egejske Make- določena področja. Pričakujejo, da, *- ^ 0iajjtanja po dolgih na- ski institut pti centralni upravi s«- re zavzema prvo mesto na svetu, more uničiti noben teror nad golo- donlje, ki ga vrše grški monarhi- bodo angleške In ameriške čete do, g q da pretafinikov sovjetske popolnoma n^pi Isti&nekL Vodilno uai — l * *-> < m i»i ki tmovIm a p,: malte VI smo n zavzeli nri u.tv« vprašanjih, ki bi mogla, če- , dlm kl ^ mud, na Flnanem, mesto, ki snu> ga zavzeli pri ustva- prav io w t|kala nepo,redno Zdru. “ ritvi mednarodn« organizacije je . _ . . ■ , neiepodblten dokaz našega prija- ^ teljskega zadržanja do vseh miro- ljubnih di-kav. Zunanje mlnistretvo J”’*1™« re*iltve' r‘^' stanck •s vedno drži načela Atlantsko li- j •*dnlk Tl ui«an in zunanji mlnl-etln« in naša država n« sklepa no-' ,Ur 4» v*dno vestno izvajata to obiskala mesti Oulu in Kerni. To , j« bil velik dogodek u demokrata sa nje ne^ ilo^mo ^ t^no miadtno severne Finske. 8e- « sovjetskimi gosti se je spremenil v množično manifestacijo prijateljstva med demokratično fin- benih spoi-azumov s nobeno drža- politiko ter sodelujete pri rešitvi j ^ ^ BOvj4tako mladtno ahoda ^ pripraviti svojim družinam obede.; i0, kjer se bodo vzgajali ln vežbali : te cenijo na 280 nviljonov kilova- Ljudje so razočarani. j strokovnjaki za sovjetsko arktično t tQv, k*r predstavlja 36% celotne Kmalu po dnevu zmage smo upa- plovbo. Sola bo Imela oddelke za svetovne energ je. rev uciji se r. K larfjMtn/a roTvlIa aiMi/in u >lal»4**l»t li, da bomo kmAlu doAivcli konec navigacijo, bidrografijo, bldroiogi-»kač* pred trgovinami. Obljubili so ' ]0, meteorologijo in za tehniko. Na več bencina za dostavljata* vozila ! 4o)i ^ ^tiiclirado 1000 dijakov. Vi- ta odgovorni uradi so obljubljali, letnlki imaj0 za svojo prakso poda se bodo Se posebej potrudil^ od- wbno mor«ko bazo v Vlborškem zalivu in na njihovo razpolago je stranltl dolgo čakanj« pred trgovinami. Toda zaman. Dane« ugotavlja kupovale« s prizvokom: »Ni piva, ni cigaret, manj mesa, daljic »kače*, toda kaj hočete? Dobili smo vojno, *li n«?» Toda, če se razmere posebno za žene n« bodo čim prej izboljšale, more postati razpoloženje javnosti sagrenjeno ta razočarano, Zene, 1. čakajo na krompir, bodo morda slučajno čitale, da ga Jr v Berlinu toliko, da j« mogoč* julijski obrok kupiti še v juniju, Ali pa bodo izvedele, da dobivajo ujetniki v taboriščih novi krompir. je izredno razvila gradnja električnih hidrooentral v Sovjetski »vezi. Pri industrializaciji dežele j« bila narodna politika sovjetske vlade živo zainteresirana na graditvi e-lektridnlh central. StaviMn« električne central« so bil* zgrajene v bil stavljen sloviti brod «Mur- j razlldnth republikah. Nemški faši- manak*, kateri se je udeležil ekepe- atlčni osvajalci so porušili mnogo dicije za rešitev Pappanina in nje- govih tovarišev s plavajočega ledu. fttevilni dijaki vi«’Jlh razredov se bodo že to leto udeležili ekspedicij v arktiško področje. Na leningrajski šoli za arktično plovbo Je tudi osnovana šota za meteorologijo in po-ročevalno službo. Iz Leningrajske arktične šole bodo izšli radiotelegrafisti, meteorologi, mehaniki in drugi strokovnjaki sa zimske postaje na progah severnega morja. V teznfi po napredku vo niti v prid, niti v škodo drugih | vseh mednarodnih vprašanj, ki sa-dr*/av. Vodilna načeta ameriške po- devajo Združen« države,* ShljU' J*iava tte1*«** višjega ! sevoltovi amrtl ta oficirja, člana »vojaške grška reakcij* ta »vo- llttke ae niso isprsmenlla po Roo-še vedno temelj* na popolnem spoštovanju odločitev Krimske konference. AU se ne veste! I'ondon J* včeraj v svoji lom, so ošteta, ttadaj set o usek« ,.'■<3, *n*šl oddaji ob 1. url po- dan ispostavfjent kHMkom lega II-dstotek sto kilogramov so poslali na Kras. Sedaj dela v izdelovalnioi stolno osem delavcev, katerim je » njl- in predvsem definitivno odstranitev * t>0 nadaljevalo j **d*,lave' ^lo vodl tov' Turel M~ ter primerno kazen za prejšnjega | Trst, 3. - V prostorih ljudskega !** f Vo,*e Prag8'.Le*°" lzdeluf vršila danes popoldne * ^eptene kisline in s trenil. Od 38 hišnih številk je 31 diš Ti, tako soglasje, bratstvo in i požganih. Žrtve »o zgorele v .astnih požrtvovalnost je vladalo med j nišah. Vaščane so popolnoma oro- moštvom. Pa saj tudi ni moralo biti | pan. Odgnali so okrog 60 prašičev, drugače. Vsak borec se je zavedal, j ?,20 kokoši in ned 28 glav živine, i obsojeni na iztrebljenje in vidite, da pripada bataljonu Alme, ki je Vaščanke so se morale skrivati oe-1 združili smo se pod vodstvom vell- bi-la duša partizanskega gibanja v 40 dni pred švabobranci, ker: kega Tita. Vstali smo iz ponižanja okolici. ao imeli namero,-da tudi vse vašča-! ponosni in poveličani, postali smo ,N3 Te več med nami Alma. Nisi ,!P pomorijo. - j gospodarji nra svoji zemlji*. bila navzoča, ko smo proslavljali našo in Tvojo zmago na trgu Nnita. Toda Tvoj duh je bil a nami. Slutili smo Tvojo navzočnost, ki nas, kot še preje v življenju, opominja, da ne prenehamo z borbo. Stvar, za katero si dala vse, Ti je bila sveta, enako sveta je danes nam in nam bo ostala. Izpričali bomo z de. janji in povedli do zmage to borb vsega, delavskega razreda. Pri delu za obnovo je treba zastaviti vse sile glavnega ravnatelja cav. uff. Ber- sodišča se nardi prej Bernhardt Rodolfo, Via prva »ja Komisije za čiščenje os- j nwn^vai° ^rato^U tudi če* je- Intemiranci in ujetniki V Mtinchen, Loliengrin Udine 21., ki je še vedno le na raz- tankov fašizma pri Mestnem osvo položnju. Na to me3to je bil ime- bodilnem svetu za Trst. Seje so se novan direktno od zloglasnega udeležili zastopniki odborov za čtš-zveznega fašističnega tajnika De- ! čenje iz posameznih tržaških jav-rossini-ja in je poznan kot zvest i nilh m zasebnih podjetij. kolaboracionist ter preganjalec naprednih uslužbencev. Prav tako zahteva delavstvo, da se odpusti iz službe Silossi, ki so je preje imenoval Schlces Cario, Capo dei S4rvizii ferroviarii pri Javnih skladišdh, ki je hU zvest hlapec fašističnih in švabskih gospodarjev ln navdušen nacist. Prav tako so opazili, da »e je te dni vrnil v Trst sin zloglasnega fašista cav. Ferdinando Schos-sa, ki se skriva nekje v Benetkah, Dott Emili o Schoss Je bil ovaduh pni fašistični policiji in sodelavec zloglasnega dr. Glc/juin-ta, ki je imel tudi razne druge fašistične funkcije. Bil je med drugim član disciplinskega urada in strasse, prej v Dachau so b?lit Ko sem jo vprašal, kaj misij o 'tniklh in domobrancih, mi je dejala: »Ta golazen je bila bujša kot Nemci sami, delali so se lepe in so zatrjevali, da so naši bratje. Borili pa so se proti svojemu narodu, šli branoi bi!i tisti, ki so nae v vaseh razdvajali in zapeljavali. Marsikdo je že sprevidel svojo napako ln sku ša jo popraviti*. Tako Je zaključila Marišnikova mati. Dolgoletna narodno osvobodilna so a zakletim: sovražnikom našega j borba je zarezala globoke brazde v N Ti kat I« i Pto »tol to ft «1 " ----r X električna žaga. Pri polnit P**! paciteti bi lahko e e žagale <** rodu in to se jim ne »me oprositi. življenje kmečkega ljudstva. Vse V tem težkem boju za na« narodni obstoj smo se mi zadnjih 25 let prav dobro naučili ločiti zrno od plev, zdravo od nezdravega. Danes, ko Na seji se jB razpravljalo o delu v posameznih odborih, ki je po prevzemu zavezniške vojaške uprave očitno zastalo. V tem pogledu so bili storjeni pri zavezniški vojaški upravi potrebni koraki in naši zastopniki no dobili od g. guvernerja zagotovilo o priznanju Komisije za čiščenju tudi m strani saveznikov. i Vei udeleženci seje bo se enoduš-no in odločno izjavili im j sen in zimo. Razpolagajo s štirimi k0tli iZ Že’T °tkat:r»drŽ‘ BrVjk0 Filip’ ,6tnik 15>3°' Pazln’; svobodno govorim, lahko javno tr- srssr ^ Dusan-i92e-pazin- *tok ^ ^^i i B.mbc. Betonska korita so obložena s stek Ljubo, 1926, Trst, Tretjak Zoro, j lenimi ploščami. j 1920, Trst, Zivoliv Ivo, 1920, Pulj, | Ljudstvo je z izdelovalni«) zelo I Begak Joae Bernard Fany, Božic težave se danes z zavestjo premagujejo. Vse hoče čimprej dokončati obnovo, čimprej zaživeti v novem življenju. »Dosti nas je naučila dolgoletna ln uporna borba*, mi je dejal odbornik v vasi Topole*, mi mora- 300 m3 gradbenega in tesairf Pfti lesa. V okraju sta dva kamn------ - -- — . , j - vI I I bodo energično začeli s čiščenjem 1 velikim zanimanjem sledili refera-! Avgust, Mir Alojz, Mola Ivan, O- ' »redi našega narodnega življa * 1 i. . . — - . - - ------ gc lm*ii sa »vojo ozko družbo na razpolago krasno ležeč, srednje velik, toda zelo udoben hotel, kamor eo imeli dostop samo pozvanoi, samo popolni fašisti, let so smatrali od agorhj navzdol, I tom predavateljev. j berokal Filip, Ostero Jožef, Baboj- V upanju, da bodo zavezniki »po- | dan Izvršnega odbora slovensko- j ko Stanislav, Djakovič Josip, Ko-štovali svojo obljubo in bo zago- 1 italijanske protifašistične zveze za sonocič Rade, Kodami Marko, Nv o _______________ t_______^ ______ tovijeno Komisiji za čiščenje ne- tržaško okrožje tov. Ivan Bukovec- . oetič Peter Milanovič Mirko, Reich znan po svojih "zvezah” s fašistični- moteno delovanje, bo ta takoj pri- j Vojmir je razjasnil zbranim po- Franjo, Petrič Angela, Podgoršek ... mi zločinci (Pecusino, Piva in Rpan- 1 čela z delom; le na ta način bomo men novo snujočega se sindikata, Stefan, Pridan Jožef, Ranfl Krone,, zločine^ storjene nad našim naro-gher. Ta švabski podrepnik si je ob j utrdili našo ljudsko oblast in bo- : ki je plod krvave štiriletne borbe , SokKc Marija, Rozman Franc, Ver- ] dom, kot neobhodno le^ttonacijo za Tečajna doba je trije tedni: Potem tečaju se bo začel nov tečaj, ki bo trajal mesec dni. Sploh so v bodoče predvideni stalni tečaji po mesec dni. Sola je urejena internatsko, to se pravi, da tečajniki sta.nujejo in se hranijo v Soli. Tečajniki novinci sl takoj v začetku izvolijo odbor, ki skrbi za notranjo upravo, za red in prihodu jugoslovanskih čet v Trst j mo čimprej« obnovili nas'e gospo- 1 in ki bo mnogo doprinesel k iz- j Uik Stefan, Vrečar Franc, Zupan- napredovanje v faslst.tni hierarhiji. I. .. * ■ ■ •• ■ . •. • • As X A 01.. — n.,i -- OnkoM,. _________________________ .... pripel rdečo zvezdo in si zavezal , darstvo. boljšanju življenjskih pogojev na- j nič Alojz, Singer Zoltan, Subotič , j>anes je v zgradbi okiajna uprav-! ših kmečkih delavoev in name- Kos-ta, Sedarič Mate, VeUč M usta- na p0]m£M šsola. Kakšna spre- disciplino. »Ne smete misliti,* je dejal tov. Flegar, »da naša šola dela Sele po j ščenoev. Hkrati bo ta sindikat o-;/«. Baxkijiaz Rinil, Filiput Jožef, ( memba v nekaj letih! Nekdaj je osvobojenj.il. Naša šola je delovala Sole v postojnskem okraju mogočil tudi medsebojno povezavo j Gerdol Ivan, Kristan Milan, Kri- 7j-ra<]i>a služila fašističnim pri- J tudi takrat, ko je bila pokrajina »e Za pred razpadom italijanske voj-1 lu je bilo najtežje premagano. Cl-ske se je marsikatera osnovna šola j tanje so obvladali in tudi pravopis predčašno zaključila, ker so faii-i stični učitelji pobegnili iz strahu predljudskim gibanjem. Sole so o-stale brez učiteljev, otroci brez vzgoje in pouka. Roditeljem ni bilo žal po tokih vzgojiteljih, ki niso dknbeli za pravo vzgojo otrok, njihov glavni cilj Je bil otrokom uničiti moralo in zatreti že v mladi du, ši narodni čut, čut poštenega, zdravega Slovenca, Po takem vzgojitelju ni tarnala slovenska mati, bila je v skrbeh, kaj bo z otroci, če »e ne bodo učili. Prišlo je, kar je priti moralo. Italijanska vojska Je kapitulirala. Tedaj se je začelo za nase male novo življenje. Po vaseh so se organizirale slovenske šole. Stariči so si izbrali iz svoje srede učitelje ln že jeseni je imel vsak otrok možnost, se učiti slovenske abecede. Začetek je bil zelo težak, .toda navdušenj« do šole je bilo veliko. Otrokom ni bila naporna še tako dolga pot, tudi slabo vreme Jih ni oviralo. Kma- se je zboljšal. Po treh mesecih pouka so šolarčki z recitacijo in kmečkih in mestnih delavcev ter | zanič Alojz, Marinč Janko, Miler geijencem, zatiralcem naroda, za bo na ta način izpolnil doslej tako , Gabriel, Mlakar Tine, Miklavčič ; ,.azvrat. in zabavo. Danes -je na- občutno vrzel našega gospodarstva. Drugi je govoril tov. Bužan, za njim tov. Felluga Mario, tajnik e-notnlh sindikatov iz Izole. Ko Je pesmijo počastili obletnico smrti nato tov. Vojmir ponovno sprego- Ivana Cankarja. Sploh »o zelo radi deklamirali in peli slovenske pesmi. V letošnjem šolskem letu je bil pouk bolj kontroliran po okupatorju in domačih hlapcih. Tudi domači plačanci so se dobili, ki so vohunili za učitelji. Vendar vse šot« zo izvedle proslavo stoletnice rojstva Simona Gregorčiča. Povsod so delovaM roditeljski sveti. Solar- voril o delovanju bodočega sindikata ter pri tem posvetil nekaj besed tudi furlanskim kmetom, ki samoiniciativno rešujejo vprašanje Franc, Omerza Martin, Buturac j menjena aktivistom narodno osvo-Dragntin, Dojčinovič Mihaflo, Gmič o^jtnih odborov za izpopolnje- Tihomir, Kosulich Mate, Nazaro-vič Josip, Miler Tabor, Reich Julija, Smodjan Viktor, Tis Dušan, Plesničar Jože, Rakel Anica, Sa-lobir Tone, Svetič Magda, Tince I-oam, Vitoits/ci Gabriel, Zun Ivana, vanje znanja o naših oblasteh. Nekdaj luksus in bahava udobnost v škodo naroda, danes skromno, resno delo za narod. Vojna doba je na zgradbi pustil« Zupančič Pavel, Stojakovič Milan, »'-oje sledove kot po vsej pokrajini. Smojam Simon, Vlastirič Josip, Fa- kolonov, se je med množico začu- : M Aleksander, Filipovič Dobrivoj. lo vzklikanje: »Zemljo kmetom!* S številno udeležbo na konferenci ter s svojo razgibanostjo so kopenski kmetje dokazali veliko zanimanje za rešitev kmečkega vprašanja. Dokazali so s tem svojo’sta- J1 so bHi organizirani v pionirje novsko in politično zavednost. ln prirejali male mitinge. Na osmih šolah se je vidil pouk skozi celo 1 Delo v okraju Sv. Jakob leto. Le nekaj šol smo imeH belo-' v okraJu gv Jakob v 1V8tu je gardistlčntb, ki niso imele uspeha, I doaedaj ustanovljenih več flzkul- ▼ Monakovu Antič Mirko, letnik 1926, Antu-novid Marija, 1926, Assan Mino, 1921, Alagioa Vitomir, 1922, A-pleno Franjo, 1688. Baznik Alojz, 1895, Baznik Matija, 1897, Baznik Anton, 1926, Baznik Marija, 1933, Baznik Franc, 1935, Baznik Ana, 1936, Baznik Zofija, 1988, Baznik Ivan, 1942, Bregant Josip, 1928, Bregar Avgust, Najpreje je italijanski vojak, nato še nemški prispeval k razdelanju in poškodovanju zgradbe. Toda nič žeto. Zgradba je danes skromnejša, manj udobno opremljena, toda koliko lepši je namen, kateremu ■luži! turnih društev. Mladina »e vežba 1920, Bulovio Milan, 1921, Boguno- ker so bile prehitro razkrinkane. Sklep šolskega tata j« bij s sol- j v nogometu, lahki in težki atletiki j vič Milija, 1823, Babič Milka, 1925, skimi prireditvami. V Košani sta m telovadbi. Poleg tega Je usta- ! Babič Draginija, 1927, Banjac An- novljen italijanski in slovenski pev- [ ka, 1923, Banjac Marija, 1926, Blas ski zbor, godba na pihala, ki še j Svetin, 1911, Bofovič Marija, 1923, nima dovoljno število instrumentov ter fllodramatska Skupina. učiteljici pripravili lepo igro »Tri. glavska roža* in prizor »Vrnitev*. »Vrnitev* Je resnična zgodba, ki se odigrava med sinom Janezom in Banovič Dragotin, 1928, Bobič Petra, 1924. rf v v Ulice Voroneio so oživele Kdo se ne spomni ruskega mesto Voroaeža? Neštetokrat Je bilo imenovano v vojnih poročilih. Danes prinašamo o tem mestu v prevodu iz »Pravde* zanimivo reportažo BJelajeva. Obžalovati }e treba, da na nekaterih ulicah še ni tablic z imenom ulice tn še m po vseh hišah hišnih številk. Pravzaprav so, toda napisi *o delo prebivalcev samih, s kredo ali ogljem. Končno temu niso krivi meščani, pač pa nekateri člani mestne gospodarske uprave, ki se v dveh letih niso spomnili na hišne številke ln ulične tablice. Nobenega dvoma ni, da bo v kratkem postal Varonež eno naj-tepših, najbolj urejenih mest naše širne domovine. Morda bodo naši osvobodilni odbori po vaseh tn togih našli marsikatero pobudo za svoje delovanje pri vzornikih na daljnem severovzhodu* «Voronež spada med najlepša in najbolj urejena mesto južnovz-hodne Rusije*. Tako Je zapišemo v veliki sovjetski enciklopedji. Voro-než j« bil do vojne mesto čudovitih dvoroev, gledališč; mesto prekrasnih trgov, vrtov in parkov, o-gromnih tovarn; mesto Izobilja in vzorne urejenosti. Leta 1942 so Hitlerjeve! mesto vandalsko uničili. Le ruševine In pogorišča so našli meščan), ko so se vrnili v svoje drago mesto. Beda} jč še mnogo obnovljenega. Res J«, še so teiave, še manjka stanovanj, še ni tega in onega. Vendar ao Voronežcl skozi, vse vojne nadloge, skozi vsa pomanjkanja nosili v sebi gorečo ljubezen do rodnega mesta in trdno so se odločili, da bodo pod se tako težkimi pogoji skrbeli za red in čistočo mesta. 3edaj se z velikim požrtvo-vanjem trudijo, da mu vrnejo nekdanjo lepoto. Napravimo kratek »prehod po mestu. Po ulicah in trgih se »veti asfalt. Lepo postrižena drevesa po drevorednfh blagodejno vplivajo na oči s svojim svežim zelenjem. Stebla ao pobeljena. To j« lepo, obenem pa drevje ohranja pred škodljivci. Pogosto naletiš na cvetlične grede ln travnate preproge. Med zelenimi gredami stoje klopi, mnogo zabojčkov za smeti in odpadke. Lepo in čisto ni samo v središču mesta, marveč tudi po predmestnih ulicah. Hitlerjevski divjaki so posekali in požgali mnoga dreves po uiloah, trgih ln parkih. Sedaj še zelene mlada drevesca, raacvetavajo »e ograje. Številni vrtovi in trgi so od ; ga Jo gospodarska podjeto. Kolek-nekdaj bili ponos in veselje Voro-, tivni tovarni »Kalinin*, tovarne nežcev. | generatorjev, tovarne »Lenin* in Da bi spravili mesto v red, Je i drugih se ne omejujejo le na ob-bilo treba odpeljati na stotine ti- noviitvono delo po mestu, marveč soč ton smeti in črepim. Čigave ro- se zanimajo tudi za ureditev tovar-ke naj bi to naredil«? j niških prostorov in zgradb. Oprem- Pred vojno je bilo v Voronežu j 'Jajo jih s parki, sade drevesa, gr-zaposlenih 2400 čistilcev. Za člščen-' mlčevje ln roke. je je bilo na razpolago 30 posebnih I Obžalovati je treba, da v nekate-avtomobilov in okoli 190 konj. Se- j ulicah se ni tablic z imenom daj razpolaga mestna uprava sa-1 ulloe jn še ni po vseh hi«ah nlšnlb mo s šestimi konji in nima niti enega avtomobila. Kako Je mčgo- številk. Pravzaprav ao, toda napisi »o delo prebivalcev aninlh, s kredo oe skrbeti za čistoto? Kdo zase ja 1 n'l ogljem. Končno temu niso krivi drevje in cvetja? vse to? Kdo skrbi Štiristo čistilcev ln dvestotlsoč cveti, šume vodom««. V dveh le- proetovoljcev-meščanov. Cesto'boste i tih po osvobojenju mesta »o doma i čini zasadili! več kot 30.000 dreves«. Topoli, lipe, breze, akacije in jeseni krasijo iriloe in trge. To pomlad je bilo zasajenih nekaj tisoč sadnih dreves, mnogo okrasnega grmičja ln rož. Popravljajo in na novo po urejajo okraske po togih. Dstajo nove srečalt proti večer n, kako po predmestnih ulicah, kjer ni ne čistilcev ne v o« za odvažanje »meti, pome-gajo gospodarska podjetja. Kolek-aallvajo travo in mlado drevje. Tako se mlademu svetu vliva ljubezen do čistoče In reda, skrb za domače dvorišče, za rodno mesto. Voroneški mestni upravi poma- meSčanl, par. pa nekateri člani mestne gospodarske uprave, ki »e v dveh letih niso spomnili na hišne številke in ulične tablice. Nobenega dvoma ni, da bo v kratkem postal Voronež eno najlepših, najbolj urejenih mest nase sir. ne domovine. * • • Morda bodo n ant osvobodilni odbori po vaseh in trgih našli marsikatero pobudo za svoje delovanje pri vzornikih na dn’jn«m srverovz-hodiu. Upravnik Sole tov. Flegar Avgust nas je prijazno sprejel tn na« popeljal naravnost v včllnloo. Štiriindvajset aktivistov, različne starosti, moških ln žensk, večina žena ln deklet pravkar končuje tritedensko tečajno dobo. N» mizah svinčniki in zvezki. Nobena važ-r«j4a beseda ne sme uiti. Treba bo ponesti pridobljene /.nanje domov v vasi in trge in ga razširiti med narod. V učilnici je tudi tabla kot neizogibni anak vseh učilnic. Po-stenah so naipl»l, lepo izbrani. Tudi grafično predstavljeni sestav naših oblasti naj novincu pomaga razumeti odnose med posameznimi oblastmi. Posebej j« bilo to napravljeno za federalno enoto Slovenijo in posebej za celo Jugoslavijo. Tov. Flegar nam Je dal o namenu ir. delu šole sledeče podatke: pod okupatorjem. Delo vršimo z veseljem. Z veseljem ln zaupanjem, nam sledijo tudi tečajniki, ker »e zavedajo, kolikega pomena 30 taki tečaji.* Raagovarjall smo se tudi s tečajniki. Beseda je dala besedo in na-enktrat smo sc znašli sredi šivalnega razpravljanja. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli opisati, o čem vse Je bilo govora. Morda prlhodujlč. Odhajali smo z mislijo: iz naroda je izšla to sola, delovala med borbo in pod težkimi pogoji, delovala je t. uspehom. Koliko večji bo šele njen uspeh v bodočnosti, ko bo mogla svoje delo popolnoma razviti, ko bo mogla v vsom obsega vršiti svoje poslanstvo. te; h «1 «9 »a t Naš šport v BarkoviP ^ V Barkovljah so ustanovili telesnovzgojno organizacijo kovljansko športno društvo«] kratkem bo pričelo delovati a*) .1 slednjih področjih: košarka, tF. ■ ka in ritmični ples. Ze sedaj tj prijavilo v novo organizacijo.^ “ osemdeset članov, ičtior tu h0f®J ! delovati, naj se javi v barko''1* ta skem dečjem zavetišču dnev1'5^ te< času od 21. do 22. ure. DruštvoJ o«, ustanovilo še druge športne k«, če jih bo članstvo zahti!* Cim bo mogoče, boste pričela vati tudi plavalni ter veslaški sek. te, TRŽAŠKI RADlg Sreda, 4. jul. m. 263,2/Kc/i 6.58. otvoritev, 7, jutranja b», 7.10. čitanje sporeda, 7.15» * ti čila v italijanščini, 7.45. j**0 glasba, 8.30. zaključek. 12.28. otvoritev, 12,30. opern»ti ba, 12.45. duet harmonik, 13. fj ved časa. Poročila v italijRB* 13.15. poročila v slovenščini, ■' plesni radijski orkester poč p stvom dirigenta Erlacha, 14.1^2 vestila svojcem, 14.30. zaklj11^ 18.58. otvoritev, 19. obvestil* j cem, 19.20. predavanje Nerej*J vi, 19.30. pesmi, poje tenor 's Suran, 20. napoved časa: v italijanščini, 20.15. poročil* J venžčini, 20-30. Matej Bor *^fk je odprla* in Skeč »Štirje slovenske igre. 21.15, glasbenču davanje, 21.30. sinfonični velikega radijskega orkestr* I i| vodstvom dirigenta Toffol°' J 19 loncellst Marcello Viezzoli, f g glasba med gorami, 23. zadnPl ^ ati v italijanščini, 23.10. aadn) j [( sti v slovenščini, 23.20. plesn* *1 ba, 24. zaključek. I ______________________________________ POIZVEDBE Vera Bizjak iz Rihemberka, odpeljana februarja 1944 v Krgenthal (Nemčija). — Rehar Lojzka, Via Carducel 3, Gorica. _______ SP ANG ARO MARIO, partizan sNappa* do onca septembra 1944, ' odšel v IX. korpus. — Spangaro Ida, Buttrlo, Udine. ____________________ VELIAK STELIO, part- 10 brig. 18 divizije. — Vel lak Antonija, Sirarna!* 883. Arjulla, Trsi. ___________ KUNOIC JOSIP, roj. 11. 3. 1927, Sp. Gorje, Bled, baje partizan v Bariju pri letalston. -- Kisič Luiza, Trst, vla Giardinl 50. Sola Je Ml* organiziran« napo-hr.do okrožnega komiteta. 31a njo odgovarja odsek za izgraditev narodne oblasti prt PNOO. Sola je namenjen* krajevnim ta okrajnim aktivistom. Njen cilj je v glavnem dvojen. Prvlo: politična priprava aktivistov sa delo v krajih ln okrajih. Drugič: priprava aktivistov »a upravno delo, bodisi v administrativnem, gospodarskem, socialno-skrbstvenem ali zdravstvenem pogledu. Tov. Flegar Je posdbej poudaril, d* Je namen žolc za sedaj čisto organizacijski. Osnovni c*lj J« izio-lanje, kadrov sa organizacijo. V načrtu so tudi posebni strokovni gospodarski, zdravniški, soolalno-skrbstveni in administrativni tečaJL Vrži se že drugi tečaj. Prvega je obiskov ata ooManajst aktivistov. DROLC ANTON, roj. 10. L 1902 v Sanoile, Grahovo, Tolmin. — Drolc Angela, Seden pri Trstu, ul. Ronketo 74. CON TEST ABILE LAZAR, 48697 I»ager 852. — Contoetabtle Marija, Sasseto 1, Erpelle Coslna, Trst. GRGIČ SILVESTER, 2. bat. namestnik Sviladko-Mosi^A dreda, in GRGIČ JOSIP, ntk komandirja 3. bat. brig-Jf na Gregorčiča. — Grgič Jo*^ driče 46, Bazovica, Trst. MALI t) GLA^ UaUco (vetrloi) v kristalu <*j kg. žvepleno mašanico v prt ca. 1000 kg prodam. Pon ud »Takoj* ne Upravo. Gospodično, perlektno v »teh^r v slovenskem jeziku, išče cich, vla Plocardi 57. Denarnico z osebno ir.knz^f i Im« Marija Rosina, Bnzovl J sem izgubila. Odda naj na upravi »Primorskega KOMAC JOŠKO »Nacek*, Javil »e zadnjič 16. 8. 1946 pod naslovom »Igorju 16» preko Slovenije. — Komac Olga (Iovzova), Bovec, Dvor. T Na pragu svobode je dne 23. ' 3. 1946 padel pod krvničko roko ANTONIČ ALOJZ v starosti 27 tat. Počiva v domači svobodni romlji. Zahvata vsetn spremljevalcem. Kojsko, 8. 7. 1946 Žalujoči: mati ROZALIJA, sestre ERNESTA, EMA in ANGHFrA. brada FRANCE In ALBIN in ostali sorodniki. Ventilirano iv®? prodam via Taraboccbia 7, vogal »1» I IZJAVA u)c^ Spodaj podpinanl manuiičenja ln žalitve, ki ^ C izrekel na naslov prej»ne**' v isrravi n« naslov ^ ' ta sedaj nega Kr. N. O. G-»ek, katera obsnem Pros Prosek, 99. A 1946' JOŽE KOREN Odgovorni urednik i