^tHmHMaMmHtmuHtutimmumnnnimmttnmti : Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurl = = E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 iiiinge E mesečna naročnina 12 iitingov E E ceioieina naročnina 120 šitingov E P. b. b. š § LETNtK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 7. JULiJ 1978 ŠTEV. 27 (1873) MAŠA iZPOVED OB ŠPORTNEM JUBiLEJU: Ne home se sprijazni!! z diskriminacijsko zakonodajo ki nam krati mednarodno zagotovijene pravice Jubiiejni štafetni tek po Koroškem minuio :oboto, ki se je začei na Brdu pri Šmohoru in zakijučii na Biatu pri Piiberku, je bii mogočna športna manifestacija: ob 30-)etnici organiziranega siovenskega športa na Koroškem se je na vkijučno stranskih trakov 23$ km doigi progi zvrstiio okoii 2$0 tekačev. Skupno z zakijučno prireditvijo pa je biia to tudi prepričijiva poiitične demonstracija, saj je bii ne ie po nakijučju marveč zavestno izbran 1. juiij — prva obietnica zakone o narodnih skupinah, ki je uzakonit izrazito asi- V tem smistu je udeležencem zaključne prireditve, ki so napolnili ogromni šotor na Blatu pri Pliberku, spregovoril tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser. Kot enega izmed absurdov avstrijske manjšinske politike je označil dejstvo, da moramo koroški Slovenci celo s častitljivimi jubileji svoje organizirane dejavnosti vedno spet doka^ zovati, da na svojih tleh nismo v gosteh — kajti določeni krogi nam neprestano odrekajo prisotnost v domačih krajih, prav tako pa tudi sedanja manjšinska zakonodaja ozemlje naše avtohtone naselitve krči ter omejuje naše pravice. Osnovna vsebina člena 7 je enakopravnost slovenske narodne skupnosti na celotnem njenem ozemlju in na vseh področjih življenja, je naglasil govornik ter ugo-tovil, da zakon o narodnih skupinah prav to osnovno vsebino negira. ..Ponovno smo v zadnjih teflh Povedati, kako si predstavijamo reditev konfiikta na Koroškem in iz-poinifev čiena 7: z enakopravnimi Pogajanj) med predstavniki sioven-ihih osrednjih organizacij ter pristojno viado. Ne moremo in nočejo pa sedeti v sosvetih skupaj z osimtianti, k) so zatajiti osnovno t!oveško identiteto, to je iastni materni jezik." Vendar pa kaže, da naša pripravljenost in naše vloge ter prošnje ne ganejo oblasti, je dejal tajnik ZSO. Nasprotno. Naše aktiviste Postavljajo pred sodišče; vrstijo se napadi na naše zavedne ljudi; odrekajo dvorane za naše prireditve; naše športnike zmerjajo na tekmah; Sklanjajo nova delovna mesta, čeprav jih zlasti južna Koroška nujna potrebuje; tiste pa, ki zahtevajo Enakopravnost za slovenski jezik, Celo cerkev skuša postaviti pod skrbstvo. „Ati je to enakopravnost! Aii je to tista menda najboijša manjšinska zaščita v Evropi, s katero se avstrijski predstavniki hvaii-jo! Naj odgovorijo tisti, ki so jo sestaviti in jo zdaj hvaiijo: aii bi biii sami pripravijeni sprejeti pravice, ki bi jih jim odmerjaia taka zakonodaja! Aii bi se zadovoijiti s tako rešitvijo južni Tiroici! Aii se upa minister Pahr prediagati zakon o narodnih skupinah kot vzorno reši- miiacijsko poiitiko v Avstriji. Tako je prireditev poteg svojega prazničnega značaja in čudovitega športnega uspeha nujno izzveneia tudi v smisiu odiočnosti koroških Siovencev in njihovih zaveznikov iz vrst večinskega naroda, da vztrajajo v odkionitvi krivičnih protimanjšinskih ukrepov ter nadaijujejo boj za rešitev, ki bo odgovarjata doiočiiom čiena 7 državne pogodbe in kot taka zagotavijaia manjšini njen obstoj in vsestranski enakopravni razvoj. tev za Južno Tiroisko! Gotovo ne! Za nas pa naj bi bii dober. Toda tudi koroški Siovenci ga ne sprejmemo in s takimi aii podobnimi rešitvami se nikdar ne bomo zadovoljim" Spričo vladajočih razmer bomo tudi letos morali javnost opozoriti na nerešeno manjšinsko vprašanje, je poudaril tovariš Wieser. Predvsem tudi tujim turistom bomo morali povedati, v kakšni deželi letujejo. .Kajti ne smemo dovoliti, da bi kdorkoli uspel preko celega kupa politične nesnage, ki se je nabrala v zadnjih letih na Koroškem, potegniti odejo politikantske anonimnosti in pod njo prikriti nadaljevanje asimilacijske politike na osnovi zakona o narodnih skupinah. Povsod v svetu se čedalje bolj krepi svobodo in demokracija ter izpodriva nazadnjaštvo — le na Koroškem nastaja videz, da je napredek obtičal. Toda prepričani smo, da bo tudi na Koroškem napočil čas, ko se bodo nemško in slovensko govoreči delovni ljudje začeli upirati tistim silam, ki v svoji fD^/je 7M #. strani) Tradicionalni dan borca v spomin na vstajo proti fašizmu V tore^ so yo vsej /Mgos/afiji o/?Z?%;a/i Dan %7orc% v spontin na sp/osno /j^ds^o vstajo prod /ašističnim napada/cent. Vsa^o/etni 4. ja/Zj je posta/ praznih s^apne s/e po svobodi Zn prav/c/, ^i je /?i/a ta^o značZ/na za vse poštene de/ovne /jadi v naj/?o/j asodni/? dnevi/? jagos/ovans^/j; narodov /n narodnost/, ^i so s/ v vee/etnem janaš^ent /?oja izpojeva// zmago nad taj/m/ o^apatorj/ ter osvo/?odi/i domov/no, v kateri zdaj v pogoj//? socialistične samoapravne draž/?e ares-n/čajejo /rratstvo Zn enotnost. Po vsej držav/ so se za Dan /?orca vrstZ/e pr/red/tve Zn svečanost/, na kateri/? so se spom/nja/Z Z?erojs^e do/?e narodnoosvobodilnega boja. Spomin je še posebej ve/ja/ števZ/n/m janabom, b/ so v boja za svobodo izgabi/i ž/v/jenje. Poda m/s/Z, b; so o/? prazmPa Z?Zte/e nazaj na prehojeno pot, so Z?Z/e bbrati aprte v sedanjost, bi je spr/čo aspe/?ov, dosežen//? na dos/ej preZ?ojen/ pot/, tad/ spodbada za nada/jnj/ razvoj. V sred/šča /etošnjega praznovanja Dneva Z?orca je Zn/a .D-let-n/ca ve/ibe b/tbe na Safjesb?, enega največjZ/? podv/gov jagos/ovan-sbe part/zansbe vojske. Za to prZ/ožnost je pr/še/ v „Do/Zno Z?erojev" tad/ predsedn/b 7Zto, bi je na osrednj/ pros/av/ govor// o narodno-osvoZ?od//nem boja Zn o socZa/ZstZčn/ revo/ac/j/. PoadarZ/ je, da so v Z?ojZZ? na Satjesbi sode/ova/Z pr/padnZbZ vse/? narodov Zn narodnost/ /agos/av/je, prav ta enotnost pa je v Z?Zstva največja pr/doZ?Ztev, je jamstvo za sedanjost Zn najbolj zanes/j/v baž/pot v bo/jso Z?odočnost. Pad/ /etos so o/? Dneva Z?orca pode/Z/Z trad/cZona/ne „nagrade 4. j a/rja" za najboljša de/a bnj/ževnostZ, paZ?/Zc/stZ^e, /Zbovne astvar-ja/nost/, g/asbe Zn drag//? ametnost/. A/e d /etošnj/m/ nagrajene/ je tad/ p/sate/j Pone Svetina, Z?Z je visobo pr/znanje preje/ za bnjigo „OgnjenZ p/az", v baten' op/saje jar/šn/ bataljon 37. d/v/zje. Nova a^fuaiizacj/a odnosov Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugoslavije Mirko Kalezič je prejšnji teden na tiskovni konferenci zelo obširno govoril o jugoslovansko-bolgarskih odnosih ter podrobno obrazložil tudi vzroke, ki bremenijo te odnose. Povod za to je bil govor predsednika državnega sveta LR Bolgarije Todo-ra Živkova, ki je pred tedni v Bla-gojevgradu prav tako zavzel stališče do odnosov med obema državama in pri tem ustvaril videz, kakor da je kriva Jugoslavija, da ne pride do ureditve spornih vprašanj. Kalezič je v svoji izjavi idejal, da je Živkov sicer izrazil pripravljenost Bolgarije, da podpiše z Jugoslavijo deklaracijo o nedotakljivosti meja in Zasedanje OZN o razorožitvi „prispevek za boljši in varnejši svet" .Probleme razoroievanja smo znova vrnili v Združene narode, njihova vloga v tem usodnem vprašanju je spet postala odločilna," se glasi ena izmed ugotovitev, ki jih je v svoji oceni pravkar končanega izrednega zasedanja glavne skupščine OZN o razorožitvi nanizal predsednik tega zasedanja, jugoslovanski predstavnik Lazar Mojsov. Posebno zasedanje glavne skupščine OZN o razorožitvi, prvo v zgodovini svetovne organizacije, se je po pettedenskih razpravah končalo s sprejemom sklepnih dokumentov, ki sicer ne pomenijo zaustavitve oboroževalne tekme, vendar je z njimi svet dobil bogatejši in pomembno reorganiziran mednarodni razorožitveni mehanizem. Ustanovili so .komisijo OZN za razorožitev", v katero so vključene vse države-članice svetovne organizacije, ki bodo v tem .debatnem organu" spremljale uresničevanje politike OZN na področju razoroževanja. Osnovan pa je bil tudi .komite za razorožitev" kot pogajalsko telo, s katerim je prišlo do reforme dosedanjega ženevskega mehanizma. V novem organu si predsedstva ne bosta več deliti Amerika in Sovjetska zveza, marveč se bodo v njem na enakopravni ravni vrstile vse članice, katerih število bo povečano. Na sedežu svetovne organizacije menijo, da predstavljajo te spremembe največji korak v zgodovini in v prizadevanjih svetovne organizacije, da bi problem razoroževanja vrnili v OZN. V zaključnem dokumentu je glede tega tudi nedvoumno zapisano: .Združeni narodi nosijo poglavitno odgovornost na področju razoroževanja." Prav tako pa je zapisana tudi vodilna misel vseh držav, ki so se udeležile posebnega zasedanja: .Varnosti držav in sveta v celoti ni mogoče zasnovati na oboroževanju, temveč na razoroževanju. Prišel je čas, ko je treba končati oborožitveno tekmo, prenehati z uporabo sile v mednarodnih odnosih, varnost pa odkrivati v razoroževanju." Politično deklaracijo sestavlja tudi vrsta temeljnih načel, ki bi jih morale spoštovati posamezne vlade, da bi uresničile cilje prvega posebnega zasedanja OZN o razorožitvi. V tem oziru je poudarjeno, da so vse države dolžne podpirati razoroževanje, vse imajo pravico, sodelovati v pogajanjih o teh ter biti enakopravne v vseh multilateralnih pogajanjih, ki neposredno zadevajo njihovo varnost. Akcijski program, ki so ga sprejeli na zasedanju, daje poglavitno prednost jedrskemu razoroževanju. Na drugem mestu so druga orožja, namenjena množičnemu uničevanju, na tretjem so konvencionalna orožja, na četrtem mestu pa zmanjševanje oboroženih sil. Ocene prvega posebnega zasedanja OZN o razorožitvi segajo od kolikor toliko pozitivnih ugotovitev pa do precej negativnih kritik. Tako je na primer jugoslovanski predstavnik Jakša Petrič oceni) zasedanje in sklepni dokument kot .bistven napredek", hkrati pa je kritično govoril o stališčih največjih vojaških sil, .ki niso pokazale dovolj velike pripravljenosti za sprejetje konkretnega in vsebinskega akcijskega programa". V Moskvi prevladuje mnenje, da se je zasedanje končalo uspešno in da je dalo novo močno spodbudo svetovnemu razorožitvene-mu gibanju. Na Švedskem opozarjajo na šibke točke sklepnega dokumenta predvsem glede jedrskega orožja ter poudarjajo, da imata velesili (Amerika in Sovjetska zveza) sedaj veliko odgovornost, da čimprej dosežeta sporazum SALT-2 o omejitvi strateške oborožitve in sporazum o popolni prepovedi jedrskega orožja. Budim-peštanski tisk meni, da je posebno zasedanje opravilo koristno delo; v (rancoskem tisku posebej pozitivno ocenjujejo sklep o ustanovitvi novega razorožitvenega komiteja; prav tako pa so tudi v Londonu mnenja, da je eden najvažnejših rezultatov reforma strukture ženevskega poga-jatnega ustroja. Tako je predsednik zasedanja Mojsov zelo realistično ugotovil: .Ni nam uspelo zaustaviti oboroževalne tekme, do preobrata ni prišlo. Do tega realno tudi ni moglo priti. Toda dosegli smo mnogo za boljši in varnejši svet. Kar nismo uspeli zdaj, bomo storili kasneje." o odpovedi ozemeljskim pretenzijam, toda Živkov ni povedal ničesar o bistvenem problemu, ki obremenjuje jugoslovansko-bolgarske odnose — „to je o dejstvu, da v Bolgariji vztrajno negirajo obstoj makedonske narodnostne manjšine in izvajajo asimilacijsko politiko". Kar zadeva ponudbo o odpovedi ozemeljskim pretenzijam, je Kalezič dejal, da to vprašanje od konca vojne pa do danes za Jugoslavijo ni bilo sporno. „Ta ponudba, izražena z bolgarske strani, pa bi imela pomen samo tedaj, če bi učinkovala v smislu vzpostavitve večjega zaupanja ter neposrednega priznanja obstoja makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji kakor tudi upoštevanja dejstva o obstoju makedonskega naroda v SR Makedoniji oziroma SFR Jugoslaviji." V bistvu gre pri sedanji ..ponudbi" Bolgarije za vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu že pred dvema letoma in se ni premaknilo z mrtve točke prav zaradi tega, ker je Bolgarija že takrat vztrajala pri formuli, katere sprejem bi za Jugoslavijo pomenil, da se sprijaznjuje s politiko asimilacije makedonske manjšine, kot jo izvajajo v Bolgariji. Nasprotno pa je Jugoslavija že takrat predlagala sprejem skupnih dokumentov, ki izražajo pripravljenost obeh držav, da razvijata svoje odnose na načelih doslednega spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevmešava-nja v zadeve drugih držav. Predvsem pa so ti dokumenti vsebovali soglasje obeh držav, da položaj in varstvo narodnostnih manjšin — makedonske v Bolgariji in bolgarske v Jugoslaviji — kakor tudi dosledno spoštovanje in uresničevanje njihovih pravic predstavljajo pomemben faktor v nadaljnjem ustvarjanju zaupanja ter razvijanju in krepitvi vsestranskega sodelovanja med državama. Jugoslovanske osnutke takih skupnih dokumentov so v Beogradu zdaj objavili z namenom, da javnost lahko sama objektivno presodi, „na čigavi strani in koliko se izpričuje načelna in dosledna politika, kakor tudi pripravljenost, da bi odnose med državami na Balkanu, v Evropi in na svetu sploh izgrajevali v duhu ustanovne listine OZN in načel, vsebovanih v sklepni listini iz Ffelsinkov". Gospodarstvo SFR Jugoslavije je odprto svoje predstavništvo v Ceiovcu Čeprav sodi avstrijsko-jugoslo-vanska meja med najbolj odprte meje v Evropi, se gospodarsko so-delovanje preko te meje še vedno ne razvija tako, kot bi bilo pričakovati v interesu obeh držav. To je bilo zelo jasno povedano tudi na sprejemu, ki je bil prešnji teden ob otvoritvi novega predstavništva Gospodarske zbornice SFR Jugoslavije v Celovcu in na katerem je vodja predstavništva Veno Doljak med navzočimi pozdravil številne predstavnike političnega in gospodarskega življenja Avstrije in Jugoslavije ter zlasti Koroške in Slovenije, prav tako pa tudi zastopnike koroških Slovencev in njihovih narodnih organizacij ter gospodarskih ustanov in podjetij. Zelo konkretno je trenutno stanje v gospodarskih odnosih med obema državama prikazal generalni sekretar Gospodarske zbornice SFR Jugoslavije Stevan Suša, ki je med drugim ugotovil, da kljub očitnih prednosti, ki jih daje sosedstvo, in pa dejstvu, da se jugoslovansko in avstrijsko gospodarstvo v marsičem dopolnjujeta, ne moremo biti zadovoljni s tem, kar je bilo doseženo doslej. Pri tem je opozoril na mnoge možnosti sodelovanja, ki doslej še niso bile izkoriščene v polni meri; no nekaterih področjih pa to sodelovanje celo nazaduje, kar velja zlasti za oblike dolgoročnega sodelovanja in o skupnih naložbah. Nanizal je celo vrsto področij, kjer bi se sodelovanje lahko bistveno Zločini terjajo kaznovanje Vprašanje izročitve zloglasnega nacističnega ziočinca Gustava Wagnerja, „krvnika iz Trebiinke in Sobibora", še vedno ni rešeno. Zahtevo po izročitvi je brazitskim obiastem stavii najprej Izraei, ki pa ima menda najmanj izgiedov, da bi ugoditi zahtevi, ker so nekateri sodniki vrhovnega brazilskega sodišča, ki odloča o tej zadevi, mnenja, da Izrael nima zakonite podlage za zahtevo po izročitvi, ker v času, ko je Wagner zagrešil svoje krvave zločine, še ni obstajal kot država. Potem je isto zahtevo Stavila Poljska, vendar tudi v tem primeru izgleda, da ne bo uspela, ker po mnenju brazilskih pravnikov Wag-nerja na Poljskem zanesljivo čaka smrtna obsodba, le-ta pa je menda v navzkrižju z brazilskimi zakoni. Tako ostaneta le še Avstrija in predvsem Zvezna republika Nemčija, torej državi, ki sta že doslej ponovno dokazali, da znata dovolj prizanesljivo ravnati z nacističnimi zločinci. Medtem so bile na podlagi številnih dokumentov in izpovedi prič objavljene nadaljnje podrobnosti o zlo- činih „zveri v človeški podobi", kakor so Wagnerja imenovali taboriščniki. Tako je Wagner kot pomočnik poveljnika taborišč Treblinka in So-bibor kriv za smrt več kot dveh milijonov Zidov iz Poljske, Jugoslavije, Grčije, Nizozemske, Madžarske, Belgije in Nemčije. Priče med drugim izpovedujejo, da je Wagner vsak dan ustrelil kakega taboriščnika, otroke pa je bičal do smrti. Nadalje iz pričevanj izhaja, da je Wagner pretepene in napol mrtve taboriščnike žive metal v krematorij ali v skupni grof) v taborišču smrti. Da v njegovem primeru res ne gre za kakšno „nedo!žno ovco", izhaja že iz dejstva, da je po aretaciji meseca maja že dvakrat skušal napraviti samomor. To je vsekakor dovolj prepričljiv dokaz slabe vesti in priznanje zločinov, za katere ga sedaj čaka zaslužena kazen. Ali ga bo tudi res doletela, ali pa bo ušel skozi mrežo formalističnih sprenevedanj, kot se je to posrečilo že mnogim nacističnim zločincem? razširila, in sicer ne le v blagovni izmenjavi, kjer se je obseg lani občutno skrčil in je blagovno-plačilni primanjkljaj Jugoslavije še vedno zelo občuten, marveč tudi na drugih področjih vse do industrijsko-tehniškega sodelovanja preko področij energetike, prometa in turizma pa do skupnega nastopanja na tretjih tržiščih. Posebej pa se je zavzet tudi za razširitev maloobmejnega blagovnega prometa in pri tem naglasil, da tovrstno sodelovanje ni le velikega gospodarskega pomena, ampak je hkrati tudi most za sporazumevanje med narodi obeh držav. Ravno v tej smeri pa je na avstrijski in zlasti na koroški strani očitno najmanj razumevanja, saj je predsednik koroške zbornice Baurecht, ki je govoril tudi v imenu predsednika avstrijske zvezne gospodarske zbornice, tozadevne pobude ,obšel" s stereotipnim opozorilom, da v avstrijskem gospodarstvu vlada liberalizacija in sta zato merodajno merilo edinole ponudba in povpraševanje. Pa tudi sicer je bilo opaziti bolj malo resne pripravljenosti za krepitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja, saj je bilo razen opozorila, da Avstrija sama išče kapital po svetu, konkretno napovedano le bližnje srečanje predstavnikov štirih alpskih dežel — Koroške, Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine, ki bo v nekaj tednih v Celovcu in kjer bo predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Verbič govoril o možnostih sodelovanja v tem prostoru. Spričo takih dejstev pripade novemu predstavništvu Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu še posebno važna vloga, da bo — kakor je na sprejemu dejal vodja predstavništva Veno Doljak — gojilo že vzpostavljene ter navezovalo nove gospodarske stike. Pri tem bo delovanje zajelo poleg Koroške tudi še Štajersko, Tirolsko in Predarlsko, medtem ko ostale zvezne dežele sodijo v delokrog podobnega predstavništva, ki deluje na Dunaju. V izpolnjevanju te pomembne naloge želimo predstavništvu Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu mnogo uspehov posebej tudi koroški Slov., saj se zavedamo, kako vož-nega pomena ne nazadnje tudi za našo narodno skupnost je ploden razvoj vsestranskega enakopravnega sodelovanja med sosednima držama, pri katerem smo pripravljeni odigrati aktivno vlogo, ki nam jo nalaga naš položaj. Nova potrditev stikov med koroškimt in ameriškimi Siovenci Frank Groser, predsednik Slovenske narodne podporne jednote, največje organizacije Siovencev v Združenih državah Amerike, ki je bita ustanovljena ieta 1904 ter združuje danes okoti 80.000 rojakov, je tudi med svojim ietoinjim bivanjem v stari domovini Sioveniji obiskal koroške Slovence. V ponedeljek popoldne je z ženo Mary v spremstvu predsednika komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana obiskal sedež ZSO v Celovcu, kjer je goste sprejel predsednik dr. Franci Zwitter z nadaljnjimi odborniki naših organizacij. V prijateljskem pogovoru so bile izmenjane informacije o položaju Slovencev na Koroškem in v ZDA ter je bila z obeh strani izražena želja po nadaljnjem utrjevanju medsebojnih odnosov. Zvečer pa so gostje obiskali še Kežarjeve v St. Vidu v Podjuni, kjer so se v prijetni domači družabnosti srečali s člani ansambla „Trio Korotan s pevci", ki je lani gostoval v Kanadi in Ameriki. Srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec in predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter. ENOTNO PROTI ZAKONU ki pomeni diskriminacijo manjšin Ob letošnjem 1. juliju, prvi obletnici manjšinske zakonodaje, ki predstavlja kričečo diskriminacijo manjšin, je prišlo v raznih predelih Avstrije do prireditev, ki so izzvenele v manifestacije skupnega boja pripadnikov manjšin in večinskega naroda za pravično rešitev manjšinskega vprašanja. Prejeli smo poročilo o taki prireditvi na Dunaju, ki jo je v soboto Protest KHD tntH proti ameriškim podjetjem? Prejšnji teden je na Korošcem ameriški feiepos/ani^ f Avstriji M. Milton A Woi/. Med drngitn je oin-s^ai tadi deželnega glavarja IVagner-ja, G je ameriškega predstavnika prosil, da ki se zavzel za to, da ki ameriška podjetja astanoviia svoje podružnice na Koroškem. Tozadevne pokade deželnega glavarja sodijo v okvir večletnik prizadevanj pristojnik dejavnikov, da ki z naselitvijo tajik podjetij zagotovili na Koroškem stalna delovna mesta. V nekaterik primerik so ta prizadevanja rodila dokre sadove, v dragik primerik se je končalo s polomijo. V tej zvezi ki nas zanimalo, ali ko Meimatdienst protestiral tadi proti morekitni naselitvi ameriškik podjetij, kot je to napravil v primera /a-goslavije. zli; pa je takšna „domovin-ska siažka v škodo domovini" naperjena samo v eno smer? Boj za novo gospodarsko ureditev ki naj bi koristita vsemu čtoveštvu Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je zveza novinarjev Jugoslavije priredila prejšnji teden v Portorožu mednarodno novinarsko okroglo mizo, na kateri je tekla diskuzija o vlogi sredstev javnega obveščanja v borbi za novo gospodarsko ureditev v svetu. V zadnjih letih je nastala širom naše zemlje cela vrsta novih samostojnih držav. Osvobodilni boj zatiranih narodov Afrike, Azije in Latinske Amerike se nadaljuje z nezmanjšano naglico. Medtem ko klasična oblika kolonializma naglo propada, pa se rojevajo bodisi nove oblike izkoriščanja in vladanja nad nerazvitimi ali manj razvitimi državami ter narodi, bodisi prihajajo na dan še do pred kratkim prikrite oblike gospodarskega izkoriščanja. Stari kolonialisti skušajo na eni strani obdržati stare oblike izkoriščanja, hkrati pa neprestano iščejo nove. Na žalost pa se pojavljajo tudi povsem nove oblike odvisnosti nerazvitih oziroma manj razvitih držav od visoko razvitih. Izhajajoč iz teh dejstev se vedno več držav — med njimi so najbolj zavzete neuvrčene države, ki ne pripadajo velikim blokom — zavzema za bolj pravično gospodarsko ureditev v svetu. Pri tem iščejo in razkrivajo tudi vzroke, ki omogočajo, da še vedno funkcionirajo stare, monopolne oblike izkoriščanja, ki so rezultat privilegijev iz časov kolonializma. Četrtina človeštva ima v rokah 80 odstotkov svetovnega premoženja. Razvite države danes z nezmanjšano naglico izkoriščajo naravna bogastva manj razvitih držav, jih skušajo spraviti v odvisnost od modernih tehnologij, prodajajo tem državam ogromne količine oroža, skušajo monopolizirati sredstva javnega obveščanja, povzročajo oborožene spopade, pospešujejo izseljevanje strokovnjakov iz manj razvitih v bolj razvite države itd. Vse to ima za posledico, da je večji del nerazvitih in manj razvitih držav iz leta v leto bolj zadolžen in s tem odvisen od razvitih držav. Medtem ko pretresi svetovnega gospodarstva in kriza kapitalističnih držav kažejo, da je svetovno gospodarstvo povezano in s tem tudi soodvisno in da morajo vse države na svetu iskati bolj pravično gospodarsko ureditev, pa razvite države prepričujejo lastne delovne ljudi, da je njihov standard v nevarnosti in da zahteve manj razvitih držav ogrožajo blagostanje razvitih in s tem ves svetovni red. S pomočjo eksplozije množičnih komunikacij (sateliti, televizija, radio, (ilm) poskušajo obdržati svoje dosedanje monopolne položaje in si ustvarjati še nove. Na taka in podobna vprašanja je skušala najti odgovor tudi mednarodna novinarska okrogla miza v Portorožu. V teku diskuzije je nastopit tudi dr. Traar z Dunaja, ki je med drugim nakazal tudi problematiko gospodarske nerazvitosti obmejnih regij, posebno tistih, kjer živijo narodnostne manjšine. Skupna ugotovitev 80 novinarjev iz 40 držav sveta se je glasila, da trenutna svetovna gospodarska ureditev ne odgovarja potrebam vsega človeštva; da nosi v sebi kal stalnih gospodarskih in političnih kriz in da bo potrebnih ogromno naporov, da bo lahko vsak človek razpolagal s svojo presežno vrednostjo in vsak narod s svojimi naravnimi bogastvi. Na poti k takemu razvoju pa se bodo morale prej ati slej tudi visoko razvite države odpovedati monopolom in privilegijem, ki jih trenutno še vedno imajo. Kot smo že zapisali, sto iz Avstrije sodelovala na prireditvi v Portorožu le zastopnika Extrablatta z Dunaja ter Slovenskega vestnika iz Celovca. 2ivo zanimanje nekaterih udeležencev za manjšinska vprašanja pa je tudi tokrat potrdilo pravilnost sodelovanja na takih srečanjih. organizirala, tamkajšna Iniciativna skupina za pravice manjšin, in sicer na znanem Naschmarktu, ki je zlasti ob sobotah eden najbolj obljudenih dunajskih trgov. Dunajski slovenski zbor ..Prežihov Voranc" je zapel nekaj partizanskih pesmi, ki so med navzočimi vzbudile veliko zanimanje. V pogovorih z ljudmi se je izkazalo dvoje: da je javnost še vse premalo poučena o položaju narodnih manjšin v Avstriji in o njihovem boju za pravice ter je pri mnogih opaziti posledice šovinističnega hujskanja proti manjšinam; po drugi strani pa je tudi med pripadniki večinskega naroda vedno več takih, ki se ob pravilni informaciji solidarizirajo z manjšinami in so pripravljeni podpreti njihov boj. Da je informativna prireditev res široko odjeknila, kaže že dejstvo, da je skupina v kratkem času prodala skoraj sto izvodov novega glasila solidarnostnega gibanja „Einheit-Enotnost" ter številne druge publikacije o manjšinski problematiki. V nedeljo pa so člani dunajske Iniciativne skupine za pravice manjšin obiskali industrijsko središče Glog-gnitz na Nižjem Avstrijskem, kjer so na informativno-kulturnem večeru predvsem delavsko mladino seznanili z manjšinsko problematiko. Tudi ob tej priložnosti je nastopil zbor ^Prežihov Voranc" ter zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Navzoči mladinci so z zanimanjem prisluhnili izvajanjem članov skupine, ki so jim obrazložili nastanek in vsebino teh pesmi, jih seznanili s podrobnostmi sedanje protimanjšinske zakonodaje ter jim prikazali, zakaj se manjšine borijo proti takšni diskriminaciji. Eden izmed članov skupine je živo opisal položaj koroških Slovencev in opozoril zlasti na diskriminacijo na šolskem področju, kjer bi edinole obvezen dvojezični pouk za vse učence jezikovno mešanega ozemlja pomenil demokratično rešitev, ki bi pospeševala medsebojno spoznavanje in razumevanje in s tem prispevala k enakopravnemu mirnemu sožitju v korist obeh narodnosti v deželi. Tudi na tej prireditvi so člani skupine prodali večje število solidarnostnega glasila ter med udeleženci širili informativno gradivo o manjšinah. Podobne informativne prireditve pa so ob obletnici krivične manjšinske zakonodaje imeli tudi solidarnostni komiteji v posameznih zveznih deželah, pripadniki Komunistične zveze Avstrije ter člani drugih organizacij. Povsod je prišlo do izraza prepričanje, da z nedemokratičnimi ukrepi, ki jih izsiljujejo nemški nacionalisti, ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj, marveč je taka vprašanja treba reševati v sodelovanju s prizadetimi manjšinami. V boju za tako reševanje in za pravične rešitve pa imajo manjšine naravnega zaveznika v demokratičnih silah večinskega naroda, kajti boj za manjšinske pravice je hkrati boj za splošno demokratizacijo v državi. Glasbena šola v Pliberka pionirsko delo SPD ,,Edinost" V Pliberku in okolici je kulturna dejavnost naših rojakov zelo bogata. K temu razvoju doprinosa v prvi vrsti Slovensko prosvetno društvo .Edinost", ki združuje slovenske kulturne dejavnike v Pliberku in okolici. Vsako leto pripravi vrsto kulturnih prireditev, zlasti pevskega značaja, poleg tega pa tudi odrske, folklorne in podobne nastope ter razne druge manifestacije kulturno-prosvetne dejavnosti. V letošnji pomladi pa so pri SPD .Edinost" pričeli s poukom glasbe in takoreko/č ustanovili prvo slovensko glasbeno šolo na Koroškem. Po objavi za vpis je bilo društvo v zadregi, kajti prijavilo seje toliko mladine, da niso mogli sprejeti vseh, ki bi se radi naučili kak inštrument. Vendar so to omogočili 37 učencem, ki so pridno hodili k pouku. Tromesečno delo se je vsekakor obrestovalo. To se je pokazalo 26. junija, ko so se mladi učenci postavili pred komisijo, ki je ocenila njihovo dosedanje delo. Njihov uspeh je bil zelo dober, saj je večina znala za prav dobre oziroma odlične ocene. Tako šolanje ni povezano le z velikimi organizacijskimi težavami, ampak predvsem tudi s (inančnimi. Društvo v Pliberku vsega tega seveda ne zmore samo, saj je tako delo odvisno od strokovnega kad- Manjšinska TV Predvidoma H. septembra letos bo začel televizijski studio Novi Sad oddajati poseben program v madžarskem jeziku za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji. Pozneje, ko bo adaptiran posebni studio v Lendavi, pa bodo polurne oddaje iz življenja madžarske narodnosti pripravljali v njem. Tako bo tudi madžarska narodnost v Sloveniji dobila možnost, da preko televizijskih ekranov sprejema oddaje v svojem materinem jeziku, medtem ko je za italijansko narodnost tozadevno že dalj časa poskrbljeno, saj TV studio v Kopru že leta uspešno oddaja spored tudi v italijanščini. Ta prizadevanja vsekakor odražajo bistveno drugačen odnos do manjšin in njihovih potreb, kot to doživljamo v Avstriji in posebej na koroškem kjer nacionalistična zastrupljenost ne preprečuje le lastne oddaje za manjšine, marveč celo skuša mejo zapreti pred razvojem sodobne tehnike, kot kaže donkihotski boj proti pretvorniku na Peči. ra. Tu je v prvi vrsti prišla na pomoč Glasbena šola z Raven na Koroškem, ki je v Pliberk pošiljala svoje glasbene učitelje. Pod vodstvom ravnatelja prot. Alojza Lipov-nika so poučevali še profesorji Branko Čepin, Ivan Gradišek in Avgust Pogcrevčnik. Njim gre vse priznanje in zahvala za požrtvovalno delo, ki so ga opravili izven svoje poklicne obveznosti. Seveda pa se bo že v jeseni, ko bo glasbeni pouk spet zaživel, pokazalo pomanjkanje strokovnega kadra. Dejstvo je namreč, da bi tak kader moral priti iz naših vrst, finančno skrb za tako delo pa bi po členu 7 državne pogodbe morala prevzeti država. Slovenska prosvetna zveza je takoj po pričetku dela na glasbenem področju v Pliberku pri koroški deželni vladi zaprosila za primerno podporo. Iz svojih omejenih možnosti p-as je društvu v Pliberku nudila kor je bilo mogoče. Zato bo treba zastaviti vse sile, da bo delo v Pliberku in tudi povsod drugod, kjer je taka potreba, pravilno steklo. Tako bo po dolgem času prišlo vsaj do delne izpolnitve vrzeli, ki je ovirala glasbeni razvoj med koroškimi Slovenci. Možnosti za tako delo so deloma' že dane, saj nekaj naših ljudi deluje v okviru deželne glasbene šole. Taki bi lahko takoj pričeli poučevati glasbo med slovensko mladino. Uspeh v Pliberku brez dvoma daje osnovo za ustanovitev slovenske glasbene šole. To bodo potrdili tudi vsi starši, ki so z navdušenjem prisluhnili svojim otrokom, ki so z velikim ponosom pokazali, kaj so se naučili od februarja do konec junija. V imenu staršev se je učiteljem z Raven zahvalil ravnatelj Herman Germ, ki je bil navdušen nad uspehom. Zahvalo pa je izrekel tudi predsedniku SPD .Edinost" v Pliberku Jošku Hudlu, ki je bil pobudnik in organizator prvega glasbenega pouka v Pliberku. Prva skupina učencev ..giasbene šote" v Piiberku s svojimi učiteiji Tradicionatni seminar stovenskega jezika, iiterature in kuiture V Ljubljani se je ta teden začel 14. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, namenjen tujim slavistom, prevajalcem, znanstvenim delavcem, študentom ter pedagogom, ki se ukvarjajo s slovenščino kot raziskovalci jezika, slovenske literature in kulture. Letošnje prireditve na filozofski fakulteti ljubljanske univerze se udeležuje rekordno število udeležencev iz 20 držav, med katerimi so močno zastopani tudi zamejski Slovenci iz Avstrije in Italije. Organizatorji so za štirinajstdnevno delo seminarja spet pripravili vrsto zanimivih predavanj, v katerih priznani strokovnjaki govorijo o različnih področjih iz slovenske narodne in literarne zgodovine ter o vprašanjih slovenskega jezika. Poleg tega nudi prireditev tudi dovolj priložnosti za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj, kar je spričo udeležbe z vseh celin sveta vsekakor zanimivo in koristno. Ne nazadnje pa imajo udeleženci tudi možnost, da spoznajo razne zanimivosti, kot je med drugim strokovna ekskurzija v Zupančičevo Vinico. Umetnostni zakladi Jugoslavije L