C. C. Postale. • Esce ogni mcrcoledi e  venerdt. - 28 maggio /926.
Posamezna številka 25 stottnk.
Izhaja:
vsako sredo zintraj
in petek ziutraj.
Stane za celo leto   /5 L.
»   pol leta     8 »
>   četrt leta   4 *
'/.a inozemstvo celo
leto lir 40.
Na   tiaročila   brez   do-
poslune    naročnine    se
ne rnorerno ozirati.
Odgovorni tirednik:
Polde Kcmnerle.

Š; 40
V Gorici, v petek 28. maja 1926
Leto IX
Nefrankirana pisma se
ne sprejeniajo. Oglasi sc
računajo po dogovoru
in se plačalo v naprei.
List izdaia konsorci!
<GORI$KE STRA2E*.
Tisk Kato/iškc tiskarne
v Gorici, Riva Piazzutu
štev. 18.
Uprava   in   urednlštvo:
ulica Manwli štev. 5.
—    (prej  Scuole).    —
Teles, int. štev. 308,
JVe plastmo se bodočnosti!
7Avljenje naše ni dan z rožicumi
posejan. O resničnosti ten besedi
govore vsi listi naše povesinice,
najbolj pa še sedanji. Zti svoj trdi
obstanek so se morali boriti naši
pradedje in .se morumo boriti mi,
to je rdeča nit, ki prepteta vso našo
zgodovino. Ni sicer razveseljiva,
toda bodrilna in krepilna. Podpris
čuje nam, kako je v nasem ljudstvu
vedno živvla nevklonljiva življenj*
ska sila in nam je sveto pnrostvo za
bodočnosi. Iz te neutesljive volje
po obstoju in vdejstvovanju mora-
mo črpati tudi mi v naših vsakos
dnc\fnih bojih.
Zadnjič smo na tern mestu v vet
selem zanosu pisali o mogočnem
učinku, ki ga je napravil govor pot
stanca Bescdnjaka na našo in tudi
drugorodno javnost. Podčrtali smo
misel, da se za borbe manjšinskih
narodov vedno bolj zavzemlje šis
voki svet in da nam je io lahko v
tolažbo.
Ti dve dejstvi: naša nevgnana,
zdvava moč in vedno bolj prodira;
joča zavest, da mora vhidaii med
narodi popolna enakopravnost, naj
bodo vam, dragi čitatelji, kakor so
nam v uicho, ko stišimo vedno oss
treje in povsod poudarjati zahtcvo
po naši raznaroditvi. Nočemo gos
voriti o slvareh, ki jih ni več, pot
vedati hočemo samo, da doživimo
od dne do dne lahko nova prescnes
čenja. Naj omcnimo samo dva dos
godka iz zadnjih dni, ki jasno oss
veiljujeta siremijenja in tiacr'c got
tovih kvogov: glavni odbor ilalijan*
skih julijskih nogometašev ovaju
slovenska nogomeina društva 'prU
sfojnim oblastvom kot politična in
sumljiva, odličcn pvvak primorskih
fašistov Host - VerJuri zahteva v
javnem govoru, da mora zginiti iz
našili cerkva naš jezik, da smejo
biti  dvhovniki  svmo   liiüijuni.
Ni naš namen govoriti o nelcpem
in netovariškem ovadustvu itas
Hjanskih nogometasev. Nismo ve?
liki prijatelji nogometa, ker sma*
tramo, da preveč enostrimsko ski's
bl samo za lelo in zanemarja vzgo*
jo srca in duha, toda očitali našim
nogometnim dvušivom politično
delovanje, tega ne moremo imenos
vaii drugače kot ncspodobno pros
staščino. Ravnotako se tudi ne bos
mo spusčali v besedni boj s fašis*
tovskim prvakom. FaMzem vedno
in hrupno poudarja, kako vneta je
njegova skrb za Cerkev. Ce je to
resnično, potent mora fasistovsko
vodstvo samo nastopiti proii svos
jemu članu, kajti njegova zahteva
je docela proticerkvena in nekatos
liška. Navedli smo ta dva slučaja
samo radi tega, ker smo hoieli
predočiti javnosti, kako so mozna
najbolj    neverjetna    presenečenja.
j Toda ne plašimo se! Presertcčenja
bodo mogoče bridka,   njihove   pos
i sledice še trpkejše, toda v uvodu
navedeni dejsivi naj nam bosta
zvezdisvodnici, ki nas gotovo preko
vseh ovir pripeljeta na solnce.
Kaj se gocli po sveiu
Že dve lcti scm sc skorai upira
ljudstvt) Rifanccv Španccm in Fran?
cozom. Pa ne le dve leti; odkar je
začcla Francoska voditi novo kolo*
nialno politiko, od takrat se bijejo
neprestano domačini od Maroka do
Tunisa s francoskimi četami.
Zmagoval je že Abd-el-Kader.
Toda po 15*letnem boju jc moral
položiti orožjc in sc udati ter iti
v Damask kot prcgnanec iz doma*
čije. Kjer je on nchal, ic ziičel nje?
gov naslcdnik Abd^elsKrim. Po
hrabrih in junaških bojih se jc mo-
ral tudi on udati moderncmu oro/?
ju in končati borbo za domovino.
Francija igra na visoko karto.
Stotine in stotinc lastnih in tuj*
skih lc.uij so izkrcali španski in
francoski parniki na afriško obal.
Abd*cl*Krim, ki je že postal prav*
ljični junak izlamskega sveta, je
junaško branil svojo svobodo in
zcmljo pred pohlcpnimi tujci, ki so
iz dvch vzrokov žrtvovali toliko
krvi in denarja za rifanske bribe.
Po eni strani jih mičeio prirodni
zakladi, poscbno skladi fosfata, ki
ležc v osrčju Atlaške.aa pogorja.
Bolj važno kot ti jc pa deistvo, da
bi se na mah zrusil ußlcd Francijc
v njcnih prekomorskih poscstvih,
ee bi Rifanci potolkli francoskc in
španske polke. Dvignila bi sc še
drugä podložna ljudstva. ki so da=
nes še v okovih francoskih boßati*
nov in bi zaeela otresati s tilnika
tuji jarcm. To bi bil pa tudi za ;
francoske soscde znak, nai zdaj
pritisnejo na Francijo. Briandov ka*
binet, ki jc zadnje dneve bil žc v
ncvarnosti zastran francoskcga ,
franka in finančnc^a neuspcha v
Londonu, bi po porazu v Maroku
moral prav gotovo    odstopiti.    Te
dni je pa bilo še zborovanie fran-
coskih socialistov, ki so vladi gor*
ki, in ki bi takoj poßrabili za kak«
sen francoski neuspeh v Afriki, da
bi se zagnali v Brianda, češ, .qlejte,
državljani, zastonj umiraio naj-
boljši sinovi Francijc pod afriškim
solnccm.
Bravci boste sprevideli iz tega,
da se Francija navsezadnie ni več
mogla umakniti od ißrc, ker je bila
stavila na visoko karto. Doigrati
je morala do konca, da se ne
osmcši.
Zadnja pogajanja.
Tekom vojne v Mtiroku so zdru*
ženi Francozi in Španci utrpeli
več izgub kot vstaši. Tudi moraine
pomoči so imcli Rifanci v polni
meri. Ves izlamski svet, rekli bi
skoro do Indijc, je smatral Abd=el*
Krimovo vojskovanje zopcr tujce
'za svcto vojno. V zadniem hipu so
na vseizlamskcm zborovanju v
Kairi padli celo glasovi ali bi ka^
zalo Abd'Cl^Krima oklicati za ka=
lisa, verskega poglavaria vseh mo?
hamedancev, ker je tako priljub?
Ijen v mohamedanskem svetu. Fran?
cozi so to vpoštevali, pa vzcli tudi
svoje cvropske tekmece in ncraz-
položenje doma v ozir ter prešteli
svoje izgubc. Nato so se vscdli
tarn v začctku maja v mestu Udjidi
k pogajanjem. Abd^clsKrim je po-
slal tja svojc odposlance.
Pa pogajanja, ki so se vršila na
francoskem konzulatu, so se raz^
bila. Francozi so namreč hoteli, naj
gre Abd*el*Krim iz svoie domovi*
ne, da ne bi več mogel svoiih Ijudi
nahujskati zoper Francoze: dajo
mu sicer bogastva in časti. a moč
in vpliv mu vzamejo. Ravno to
slednje je pa AbdselsKrimu najbolj
potrebno. Zato ni hotel o vseh
francoskih mamljivih ponudbah ni*
česar slišati. Kanoni in puške so
spct rekli svojo. Toda to pot ne v
prilog rifanskemu vodii.
Orožje omahne iz trudnih rok.
Francozi so sc s Španci dogovo=
rili za~novo ofenzivo. Skrbno so
se pripravili, poslali novc. sveže če?
te, izmcnjali generale in udarili.
Spočetka so jih ovirali pomladan-
ski nalivi, potem so pa prešli v
splošni napad.
V tern hipu jc prišel napadalccm
izboren zavcznik na pomoč. Rifan?
ci so bili od ncprestancga vojeva?
nja že trudni. Saj niti svoiih njiv
niso mogli zorati, čc niso vzeli pušk
s sabo, otroci in žene so v neprc*.
stancm strahu bežali pred franco^
skimi lctalci. Vojni napori so ižmu-
čili vstaše do kosti. Tu eden, tarn
spet drugi rod so začcli polagati
orozje. Zadnji uspehi, ki iih je do-
segcl španski general Carrasco so
zlomili duha najhrabrejsega rifan=
skega plemena Bcni Uriagela. Abd*
el^Krim je bežal s svoio družino v
gore. Odtod je še enkrat pozval
svoje zvestc, da je le dvoie na izbi*
ro: ali borba na življenie in smrt
ali prcdaja sovražniku.
Toda sreča mu ni vec bila mila.
23. maja so rodovi, ki so zvesti
Francozom prišli do Tarßuista. Brž
-a njimi so zasedle francoske čete
Targuist, kjer je imel Abd^el-Krim
svoj glavni stan.
AbdseUKrim se uda.
Naslednji dan je že vstaški vod-
ja poslal generalu Stccgu, franco?
skemu guvernerju v Maroku, pi*
smo, kjer prosi, nai se v Udjidi
prekinjena por*ajania nadaljujejo.
Drugo jntro je že v Parizu raz*
pravljal ministrski svet o Abd-el*
Krimovi ponudbi. Toda ministri so
sc cnoglasno izrekli proti niej in
naj se vojna nadaljuje, ker žc itak
nima Abd=el*Krim nobene zaslom^
be več pri svojih ljudeh.
Komaj so francoski generali zvc?
deli za to odločitcv, žc ic prispelo
od prednjih straž poročilo, da se
je Abdsel^Krim predal francoskim
čctam. Tu so ga sprejeli z vsemi
častmi kot junaka, ki pade, ko ne
more več vihteti me.ča. O nadaljni
Abd^cl^Krimovi usodi časopisje šc
nič ne pove. Bržkone t(a bodo pre*
peljali kam na Francosko. kcr njc^
gov vpliv v Rifu šc ni iztrebljcn.
Francozi in Španci kljub predaji
prodirajo še naprej. Misliti si tudi
moremo, kakšno veseljc ie prešini*
lo vladajoče krogc v Madridu in
Parizu, ko so zvedcli za svoi maro?
ški uspeh. Vodilni generali v Afri*
ki so postali čez noč grofic in mar?
kizi. Kdo bo pa vrnil družinam
očcte in brate, tega pa ne povejo
gospoda grofje in markizi. Opaja*
jo se le ob trenutku ko so spet pod*
iarmili dežclo, ki je branila svojc
življenje.
Sicer pa lahko ob koncu povemo,
da se v Maroku šc marsikai lahko
prcbrne, ker to so le prve vesti.
Spregovoriti moramo še o naj=
novcjšcm pojavu, ki sc širi po se*
vcrnih državah. To je izrazito na=
cionalistično gibanjc, ki ie zajelo v
prvi vrsti Nemčijo in v poslednjcm
času tudi Češko. V navado je pri^
šlo, da se tako stopnjevanie nacio*
nalne zavesti naziva: fašizcm. Toda
ta beseda je primerna za pojav in
živelj, ki obvladuje Italijo,    dočim
imamo na scveru tako nacionali*
stično gibanjc, ki je nalctelo na od*
por zdravega narodnega iedra.
Osobito na Čcškcm jc ta naciona?
lizem bolcsten izrodek. ki nima s
povzdigo in poglobitvijo pravc na»
rodne zavesti dosti skupnega. Je
političcn odpor proti sedanjemu
političnemu položaju v čcški re?
publiki.
Nastop čeških nacionalistov.
Čcški »fašisti« so sc pojavili šele
po volitvah. Nacionalističnc stran?
kc, ki menijo. da so dobile patent
na narod, niso nič zadovoline s sc*
dan jo uradniško vlado dria Cqt?
nya. Kcr pa nc more jo pravilnim
potom do moči, rujcjo med ljud*
stvom, da je treba močne rokc, ki
naj ozdravi državo. Na svoiih zbi?
rovanjih so celo napadali zaslu/ne*
ga predsednika čcškc rcpublike
Masaryka, ker so mladiči v svoji
objestni domišljavosti zasaniali. da
so oni poklicani rešiti državo in na?
rod. Novi tip čcškc stranke sc je
začel tudi s silo uveljavljati. Pisali
smo že, kako so nacionalisti v Mo*
ravski Ostravi razgnali shod nckega
ncmškega poslanca. Policiia je več?
krat žc imela opraviti z nacionali*
sti, ki so oboroženi hoteli straho?
vati pripadnike drugih strank. Pri
sedanji nacionalistični organizaciji,
ki pa še ni podrobno izpeljana, so
včlanjeni v večini pristaši narodne
demokratskc strankc. Zbudila so
pa šc večjo pozornost namigava?
nja, da organizira čcške »fašiste«
general Gajda. Seveda je vojno mi*
nistrstvo to vest brž zanikalo, to*
da pri enem zadnjih zborovanj na*
cionalistov so zelo proslavliali Gaj*
do in vzklikali proti Masaryku in
Benešu.
Odkod ta nevarnost?
Ta novi pojav, ki povzroča mar*
sikake težave že v Ncmčiii, grozi
zdaj Češki. Po burnih volitvcnih
dnch so se Ljudska stranka in so*
cialni demokratjc žc toliko zbližali,
da bi lahko prišla krcpka, pamctna
vlada na krmilo. Pa začno rogovi*
lcži tolči nacionalistično pesem na
vcliki boben. Začcli bodo prepiri v
državi in mladi republiki pripravili
še marsikako težko uro.
Opisani pojav na Češkem jc po^
rojen iz mladega češkega svobodo*
miselnega rodu, ki ima narod za
svojega malika. To jc spet tisti »hu*
dičev nacionalizcm«, ki trapi in mu?
či milijone evropskih šibkih naro*
dov. Jc nacionalizem, ki mu jc v
imenu »nacije« vse dovolicno, tudi
bližnjiku jcmati najprirodnejše pra*
vice. Je nekrščansko pojmovanje
o vrednosti posameznika. družine
in naroda.
Seveda bo češki narod. ki je po«
litično dobro izšolan. zavrsiel take
nauke, ki še niso trajno nobenega
naroda osrečili.
Zrna.
Sv. Krizostom uči v svoiih spi*
sih: Ljudstvu jc trcba govoriti v
njcgovem jeziku; kar ie vscm po=
trebno, naj se pove tako, da raz*
umejo. Domači jczik je ljub pripro*
stim, učenim sladak.
Italijariski družboslovec Giusep«
pe Toniolo pa je zapisal: Vsako
ljudstvo prcneha biti narod ne te*
daj, ko izgubi svojo polirično sarno*
stojnost, ampak ko pozabi svoj
jczik.
Stran 2.
»UORISKA S'HMZA«
DNEVNE VESTI.
Besednjakov govor.
Mcd našim ljudstvom, ki jc pre*
bralo v »Goriški Straži« pogumni
govor poslanca Besedniaka o naši
šoli, se čuje dosti hvalc poslancu,
ki se je v najtežjih časih možato in
neustrašcno potegnil za svoic ljud*
stvo. Njcgov govor je odieknil po
vsem kulturnem svetu. To jc tudi
najboljši dokaz, kdo dela z ljud*
stvom in za ljudstvo!
Nova kapucinska gimnazija.
Prečastiti gvardijan kapucinskc*
ga samostana v Sv. Križu na Vi*
pavskem nas naproša, da obvesti*
mo slovensko javnost, da so oo.
kapucini sklenili otvorili pri sveto*
kriškem samostanu malo semeniš*
če z gimnazijo za slovenske fanti*
če. Sprcjcmali sc bodo fantiči od
10 do 14 leta, ki kažejo nagnjenje
in poklic za kapucinski red. Oe se
bodo že letos oglasili, se bo gimna*
zija otvorila že jcseni. Namen je
odgojiti kapucinske duhovnike, ki
naj bodo sposobni delovati v vino*
gradu Gospodovem med sloven*
skim ljudstvom. Oo. kapucini za*
upajo v vsestransko pomoe sloven*
skega ljudstva in njegove duhov*
seine, da svoj plemeniti cilj dose*
žejo.
Natanenejša pojasnila se dobc
pri samostanskem    predstojnišivu.
Zaključek teč a ja.
V  nedeljo 30. t. m. ob desetih se
zakljiiči z razstr.vo tečaj za polirar
nje in obdclovanjc lcsa. Tečaja se
je udeleževalo 35 gojencev,    ki so
vsi pokazali prav lcpc uspehc.
Nova  električna  napeljava.
V nedeljo so prvič zasvetile elek*
trične žarnice v Vrtojbi in Mirnu. I
Tok je napeljan iz elektriene cen*
trale v Stražicah    pri    Podgori. V
kratkem upajo razpeljati električni
tok še naprej po Vipavski dolini.
Casniki se podražijo.
Fašistovska zveza časniških izda*
jateljev je sklenila, nai se v državi
od 1. junija dalje prodajaio časniki
po 30 stotink.
Opozar.jamo
ce. ccrkvena oskrbništva, pevske
zbore in druge glasbenike na slo*
vensko izdelovalnico orgelj g. Pren*
cisa Franca v Solkanu.
Novi kardinali.
V  kratkem bodo bržkone imeno*
vani novi kardinali. Praviio. da bo
mcd novimi cerkvenimi   dostojan-
stveniki tudi znani glasbenik mons.
Perosi.
Šolska razprava v senatu.
Prcdvčeranjem je senat imel pri*
liko, da je razpravljal o šolstvu. Se*
nator Morpurgo je prvi povzel be*
sedo in hvalil vladno šolsko poliko
med tujerodnim prebivalstvom. Po*
ziva vlado, naj še bolj podpira
raznc tečaje med »tujejezičnimi
Italijani« (italiani alloglotti). kaj
naj vsc to pomeni, ve menda lc vcr
lerodni gospod senator sam.
Potem se je dvignil sam minister
Fedele, ki je odgovoril in pohvalil
senatorja Rajno, ker je bil ta zahte*
val, naj postancjo Tirolci spct »la*
dini« to je Latini, kar so bili že nji*
hovi predniki. Fedele je dejal, da
sploh ni treba razpravljati o tem
ali ima italijanska vlada pravico
vzgajati v italijanskem jeziku dr*
žavljane novo priklopljenih pokra*
jin ali ne. Pika.
Tla se jim spodmiceio.
V Egiptu, ki ga Anglcži trdno
tiščc v pesteh, so bile volitve. Ve*
čino glasov je dobila stranka do*
maeega vodje Zaglul paše, ki ie
oster nasprotnik vrinienih tujcev.
Stvari se bodo potemtakem čudno
zasukale.
Namesto v veselje v smrt.
Za binkošti imajo Ljubljančani
navado, da kaj radi pohite v krasne
kamniškc planine na izlet. Skupina
mladih, življenja polnih ljudi se je
odpravila za binkošti na Kokrško
sedlo. Ker niso bili nekateri dovolj
za v gore opremljeni, se je popol*
dne spodrsnilo nekemu uradniku
Sopeiču in njegovi zaročenki; oba
sta se zakotalila po strmem snežiš*
eu v globino in se združila — v
smrti. Štiri ure kasneje je prav na
istem mestu — kako se usoda igra
s človekom — spodrsnilo drugemu
turistu Ivu Sterletu, banenemu u*
radniku iz Ljubljane. ki je tudi ob*
lcžal zrtiven prvih dveh s prekb.no
lobanjo. Sterle je bil znan kot po*
štcn mlad mož, ki je bil pri vseh
zelo priljubljen. Res, elovek ne ve
ne ure nc c'ncva.
Grozovita nesreča.
Na binkošti sta pred glavno po*
stajo v Monakovem trčila dva via*
ka. Potniški vlak iz Salzburga se
je moral ustaviti vsled signala pred
postajo. V istem hipu pribobni z
druge strani brzovlak, ki se zarije
v stojcče vozove. Grozen tresk in
bobnenje! Čez par ur so mogli do*
gnati, da je mrtvih kakih 35 ljudi,
ranjenih eez 100. Mrtveci so po*
polnoma razmesarjeni.
Zemlja bruha.
Na Japonskem se je odprl ognje*
nik Tokaši in začel bruhati iz sebe
žarečo lavo. V rudniku pod goro je
delalo 120 delavcev. Vsi so zasuti
pod pepelom. V vznožiu vulkano*
vem se je odprla zemlja in privrela
je na dan vrela voda, ki ic tudi
storila svoje. Škode ie nad 2 mili*
jona jenov; narava pa jc zahtevala
okoli 5000 ljudi za žrtve.
Upniki in dolžniki.
K Amerikancu so hodili na poso*
do vsi evropski ministri. Z Ameri*
ko so se doslcj pogodile: Belgija,
Britanija, Ogrska, Finska, Litvan;
ska, Letska, Estonija, Jugoslavija,
Poljska, Češka, Rumunija, ltalija in
Francija. Botale se bodo z Ameriko
še Rusija, ki je dolžna 225 milijo*
nov dolarjev, Armenci za 15 mili*
jonov in Grki, ki so dolžni še 17
milijonov in pol. Amerikanei mora*
jo biti v zlatu kar zasuti.
Hrvatski katoliški dnevnik.
Hrvatje so se zadnie case zelo
potegnili za to, da si ustanove svoj
dnevnik. Večina jih želi, nai bo no*
vi dnevnik glasilo hrvatske pučkc
stranke, ker list, za katerim stoji
sklenjena vrsta političnih pripadni*
kov ima vcč vpliva in moči kot vr*
sta vodenih dnevnikov, ki sc pro*
glašajo za nadstrankarske in nima*
jo za seboj ljudstva. — Kedaj bo?
mo pa primorski Slovenci prišli do
svojega odločno krščanskega dncv*
nika?
Žalostno iz Mehike.
V Mehiki vlada kar naprej naj*
hujši boj proti katoliški Cerkvi.
Vse katoliške zavode so zaprli, vse
katoliškc duhovne in redovnike iz*
gnali. Vso gonjo proti katolicizmu j
vodi državni podtajnik in prote*
stantovski pastor Moses Souz. V
severni Ameriki se vrše številni
protestni shodi proti diviemu me*
hikanskemu barbarstvu.
Ena pametna.
Čehoslovaška vlada je za prihod*
njc leto znižala proraeun za arma*
do za cclih 360 milijonov čeških
kron.
Pametna kraljičina.
Princezinja Juli j ana Nizozemska
študira prav pridno pravoznan*
stvo. Baje je sama dcjala: »Morda
ljudje nekoč ne bodo sploh več
hoteli kraljic in takrat bom za od*
vetnico.«
Še na jug.
Ameriški letalec Byrd, ki jc pre*
kosil na severnem tečaiu Amund*
sena, se napravlja, da gre obiskat
še južni tečaj.
Ljubljanski velesejem.
VI. mednarodni vzorčni velese*
jem v Ljubljani se bo vrsil od 26.
junija do 5. julija 1926 v Liubljani.
Na tem velesejmu je prikazano ce*
lo gospodarstvo mlade, za napred*
kom stremeče države Jugoslavije.
Vsako leto obišče prircditev nad
100.000 oseb. Posetniki plačajo na
podlagi scjmske legitimaciie za vi*
zum samo 20 dinariev v srebru,
oziroma 10 L in ima jo železniške
popuste: v Jugoslaviji 50%, v Če*
hoslovaški 50%, v Madžarski 50%,
Italiji 30%, Avstriji 25% na vseh
vlakih razven S. O. E., pa tudi na
parnikih jugoslovanskih parobrod*
nih družb.
Legatimacija za Ljubljanski vele*
sejem se dobi pri Generalnem
konzulatu kraljevine SHS v Trstu
(Piazza Venezia 1) v uradnih urah
(9—12.30 in 18—18.30. vhod Riva
Grumula) in stane 30 dinariev.
Z ogledom velesejma more po*
setnik zvezati tudi potovanje na
jug, vabi ga sinje Jadransko morje
in svetovno znane prirodne kraso*
te Slovenije, med njimi Bled, po*
letna rezidcnca kralja Aleksandra.
Informacije daje sejmski komisar v
Trstu, J. Cchovin, viale XX Set*
tembre 65*1.
Kako bi bilo drugače?
V Rumuniji so volili poslance.
Poročila pravijo, da ima vlada pov*
sod veliko vecino. Sai to smo že
prej vedcli, da bo tako!
Ne za cast.
Fašistovski tajnik Turati je iz*
dal ukaz, da se ne smeio fašisti po
časopisju zaganjati v osebe. Malo
naj Turati v Gorico pogleda, pa bo
videl, za kaj gre: za osebe in cast
ali za ree?
Cenzura.
S prvim junijem stopi v veljavo
postava, ki prcpovcduie mladini
pod 15. lctom obiskovati ncnravne
predstave v kincmatografih. Zdaj
pa bodo morali še natanko dolo*
eiti, kaj je nenravno, če ne ne bo
vse skupaj nič.
Ramo ob rami.
Francozi, Italijani in Belsiijci so
se domenili, da bodo skupno pri*
čeli dvigati svoje valute. V zad*
njem času je namrcč francoski
frank tako dol zlczel, da so se mi*
nistri ozrli po pomagačih.
Goriška Straža
v vsako hišo!
VACLAV BENEŠ - TftEBIZKY
Dve povesti
Karlštejnskega vrana
Iz  češčine prevel  dr. Fran. Bradač.
Bezdekovo ni bilo dalcč od Mo*
rinc. Družabno življcnjc na Če*
škem se je takrat lepo razvijalo,
nikjer ni bilo čuti, da bi kdo živel
sam zase, odločcno od drugega; ne*
gostoljubnost je bila na fevdniških
dvorcih neznana ... Da pa so se
po tem življenju plazile vedno
bolj temne sence, tega so bile kri*
ve tuje navade, tuj običaj, ki se je
povsod vrival vedno drzncie in ne*
odvratncje, po obleki na telo in s
telesa v dušo, v srce... Brezskrb*
nost, ravnodušnost, brezbrižnost
za javne zadeve se je povsod divje
šopirila. Saj bi se drugače ne bilo
moglo zgoditi, da bi bil ta*le narod
v tridesetih letih povalian na tla in
bi na njegovem grlu in tilniku sta*
la tu ja noga z neznansko pezo!
Zopet sem krenil vstran. Kar
noče se mi pripovedovati. kako se
je seznanil Hyncik z Beličko, kaj
sta si povedala, ko sta se prvič vi*
dela... Čemu tratiti besede, ki so,
če jih še tako izpremenimo, ven*
darle večno iste?
Hyncik sc jc napotil dancs na
Karlštejn iz ljubezni, ki se tako
globoko vkorenini, da bi mu morali
vzeti srce iz prsi, če bi mu jo ho*
teli izdreti iz mlade duše.
In kdor ni imcl fevdniških
dolžnosti in ni izvršcval kake od*
lične službe — temu je bila pot na
Karlštcjn precej opasna.
Ze se je mračilo, ko ie dospel
mladi Kopidlansky na kraj, kake
pol ure od gradu. Časa ie imel si*
cer dovolj, ker je čakala danes na
Možinskega straža šele čez dve uri.
Hyncikovemu konjičku se danes
ni mudilo in je včasih stopal Ie ko*
rakoma. Kaj mu je težilo mlado
glavo, da jo je povešal na grivo
svojega rjavca! — Kaj drugega kot
to, kako bo zavriskal, kadar bo
imel svojo Belicko? In z da*
našnjim dnem si jo zasluži!
»Aj — aj — Imava isto pot,
Hyncik?«
Pred jezdecem se je nenadoma
ustavil dudaš Rozhuda. In zdelo se
je, kot da bi najrajši prijel konja
za uzdo in ga peljal v smeri, kamor
bi sam hotel.
»Kam pa, mladi gospod?«
Dudašev glas je zvenel danes
tako nenavadno.
»Na Karlštejn, Rozhuda!«
»Čemu, gospod Kopidlansky?«
»Na stražo namesto Morinskega
ievdnika!«
»Prijatelj, nazaj pojdeš!«
»Čc te dancs ne ubogam, menda
ne bos hud name!«
»Moraš nazaj!«
Rozhuda se je postavil pred ko*
nja. In zdclo se je, da ie njegova
postava zrastla konju čez glavo.
Konj je skočil vstran in mladi mož
se je pripravljal, da ga izpodbode.
»Oho, Hyncik! — Takle golo*.
bradec proti staremu Bohnički!«
V tem trenutku je pograbil Roz*
huda vajeti, kakor da iih hočc v
svoji levici strgati.
»Potomec Kopidlanskega naj bi
služil za čuvaja namesto liudi, ki
pasejo svoj trebuh in iedo zastonj
tuji kruh? — Da to preprečim,
zato sem tu jaz — iaz Jindrich
Bohnička, njegov tovariš!«
»Ne smem prelomiti dane be*
sede!«
»In komu si prodal svoio be*
sedo?«
»Hčerki sem obljubil službo na*
mesto njenega očeta.«
»Jaz pa te tudi prosim, in sicer
v imenu tvojega deda! — Hoeem,
da gres z menoj in mi pomagaš
vzbujati hlapčevske duše iz njiho?
ve lenobe! — In veš, kako iih naj*
laže vzbudimo? — Ce iim sežemo
v njihove zakladnice! Toda pri
častni besedi — Jindrich Bohnička
jo ima še danes, čeprav so mu njc*
govo pošteno ime neštetokrat obe*
sili na vislice in ga s topimi žeblji
pribili na steber — denaria se niti
ne dotakneva, naj ga poberc ljud*
stvo, in če ga ne pobere, naj se
prime, naj raste, nai se rnnoži v
boljšo svrho, nego je bil nakopi*
čen ... Moji načrti se morajo po*
srcčiti do pičice... Tudi pri svojih
visokih letih sem še vedno tisti
Bohnička, pred katerim so se sko*
puhi tresli bolj kot pred smrtjo.
Dobrega človeka nisem nikoli po*
bil, niti stcbelca mu nisem položil
pod noge... Ali pojdeš z menoj?
Hočem, da se spomniš svoiega de*
da, ko vidiš mene!«
»Nikakor nc morcm, Rozhuda!«
»Pa zakaj si se oglasil pri meni?
— Zakaj si hotel vedeti o svojem
dedu?«
»Da bi uvidel, ali je bila krivda
pri njem ali ne!«
»Samo zato?«
»Da bi mogel smelo in pred vsa?
komur nastopiti s svojim rodbin*
skim imenom!«
(Dalje.)
ȆOR1SKA STRA2A.
Stnn 3.
Kaj je lovega na deželi?
Lom.
Prosvetno društvo v Lomu vabi
k svoji prireditvi, katero vprizori
dne 30. maja ob 3. uri pop. v Toi*
minskcm Lomu. Na sporedu so igra
»Vrtinec« in razne pevskc točke.
Bukovo.
Nase gospodarsko in bralno dru*
štvo še živi in deluje, kliub temu,
da se tako malo oglašamo v cenjeni
»Goriški Straži«. V kratkem name*
ravamo prirediti javno vesclico s
precej bogatim sporedom. Naši po?
žrtvovalni fantje in dekleta se z ve*
liko vnemo vdclcžujejo skupnih
vaj. Čas in spored bomo že pra*
vočasno objavili v »Goriški Stra*
ži«. Že danes vabimo vsa bratska
društva, da bi se vdeležila naše pri*
reditve.
Zakojca.
Po dolgem molku naj se oglasimo
tudi mi v nasi »Goriški Straži«. Le=
tošnja zima je hudo pritiskala in
dosegla občutni mraz 9 stopinj. S
potrtim srccm moramo tudi javiti,
da sc je v encm letu 11 naših so*
vašeanov preselilo v vcčnost. Za*
pustili nas so: Mariia. Štucin,
Urška Mavri, Micka in Ivanka
Čufer, Ivanka Trpin, Ivan Brclih,
Emilija Flander, Milica Koder,
Frančiška Golob, Peter Štucin in
Andrcj Mavri. Za našo malo vas
je tolika žetev ncizprosnc bele že*
ne zelo občutna. Nai sveti vsem
pokojnim večna luč!
Medvedje brdo pri Godoviču.
Že dolgo časa ni bilo iz našega
brda nobenih novic. Sedai bi imeli
o marsičem poročati. Za enkrat se
omejimo samo na eno ree. Med*
vedjc brdo hoče postati središče
nam nepoznane prosvete, katero
hoče laški učitelj — Vinski trgo*
vec, da bi svoj drugi »kšeft« bolj
podprl s tem, da pripravlja poto*
valni gledališki oder; zani moledu*
jc prispevke doma in po vsem oko*
lišu. Mi hribovci po naši hribovski
pameti sodimo, naj bo učitelj res
učitelj; če pa hočc biti, nai bo vin*
ski trgovec, toda da svoio službo
opravlja bolj površno radi svojega
»kšefta« in odra, se čudimo! Ker se
pa zdi, da je gospod v pretežnih
zadregah, — vi, ki z njim sočustvu*
jete — pomagajtc!
Ukve.
Sredi meseea rnajii sc je. kaknr
vsako leto, oLvorila planinska šola
za nase otroke, ki bivajo celo polet*
je na planini. V višini 1200 m nad
morjem je ta ljudska sola gotovo
najvišja v celi deželi in cna naj*
višjih v celi državi. — V teku enega
leta sta izmed štirih trgovccv dva
morala zapreti svoji trgovini, ker
jima nista vee nesli. Sicer za našo
vas ostali dve trgovini popolnoma
zadostujeta, a vidi sc iz tega, da
kakor drugod tudi pri nas vlada
vedno večje pomanjkanje denarja.
Izmed sedmih gostiln pa še vse iz*
hajaju in ni slišati, da bi jo kdo
nameraval opustiti. To je spet dru*
go znamenje: da denarja za vino
je, četudi ga ni za »kafe«. — Kot
drugod so tudi pri nas fantje radi
veseli. Mcnda so hudi, da se zanje
ni ustanovila kaka družba ali vsaj
društvo. Zato so se dogovorili y
veejem štcvilu in sami ustanovili
svoje društvo. Kakšna so njcgova
pravila ni znano, ker jih niso pred*
ložili v odobrenje nobeni oblasti,
ne državni ne cerkveni. Zdi se pa,
da hočejo imeti dobrodelno društ*
vu, katerega glavni namen bi bil
obiskovanje bolnikov, predvscm
starih, revnih in zapuščenih. Bolni*
kov, oziroma bolnic, je v vasi res
precej. Mesto po noči drugod denar
zapravljati hoecjo raje te obisko*
vati in tolažiti. Društvo je zaeelo
delovati na binkošti. Pokazali so
veliko podjetnosti in gorečnosti.
Skora bi sami gor plačali. Če bo
društvo še naprej delovalo, ni zna*
no.
Šturije.
Kcdki so glasovi ,ali pravzaprav
dopisi iz naše obeine. Ker smo pa
pred kratkim obcsili nove zvonove,
ki ubrano in glasno donijo po žup*
niji, naj njih glas pride v naš glas*
nik »Goriško Stražo«.
Na pobudo č. g. župnika, ki nas
je začel dramiti s kratkimi in je*
drnatimi pozivi, so se začeli pred
pol letom nabirati prispevki v ta
namen. Kljub povojnemu materja*
lističnemu mišljenju, se ie večina
odzvala s prispevki tako, da se je v
tem kratkem času namen uresničil.
In danes, po desetletnem molku, zo*
pet pojo zvonovi Bogu v cast in da*
rovalcem v hvalo, a tudi v vabilo
vsem tistim pozabljivcem in gins*
cem, da se odzovcjo tako. da bodo
peli zvonovi hvalo vsem enako!
Sprejem in prevoz zvonov je bil
veličasten. A še bolj velieastno je
bilo blagoslovljcnje na vnebohod,
ker je tcmu služilo tudi lepo vreme.
Blagoslovljenje s prekrasnim govo*
rom, ob asistenci okoliških ee. gg.
župnikov, je izvršil e. g. dekan iz
Vipave. Pri krstu so kumovali in
kumbvale ugledne osebnosti cede
župnije. Pred in po koneanih cer*
kvenih obredih je prepeval cerkve*
ni pevski zbor. Ökrasitev s cvetjcm
in venci so izvršila dekleta z vso
vnemo.
Naj bi ta vncrna in požrtvovals
nost vseh, ki so kaj pripomogli, iz?
prosila blagoslova v vseh naših
stiskah in potrebah.
Kobjeglava.
Naša veselica na bink. pondeljek
je kljub slabemu vrcmenu dobro
izpadla. »Lažizdravnika« so igralci
dobro podali. Vsi, ki so se za pri*
reditev trudili ztislužijo pohvalo. —
Gospodu G., ki išee povsod prepi*
re in nemire s svojo barvo, svetu*
jemo, naj pusti naše liudi pri mi?
ru. Za danes ga samo spomnimo na
pregovor, ki pravi: Žaba se napi*
huje, dokler ne poči.
Idersko.
(Okrožna prireditev.) Na vnebo*
hod se je vršila pri nas okrožna
prireditev kobariškega prosvetnega
okrožja. Na sporedu ie bila Miklo*
va Zala in več pevskih toek. Igro
so podali igravci ncprieakovano
dobro. Videlo se je, da so bile glav*
ne vloge v dobrih rokah. Tudi ma*
ska igravcev je bila dobra. le oder
ni odgovarjal povsem zahtevam
igre. Zato se mi zdi neobhodno po*
trebno, da si oskrbi okrožie eisto
nov oder, ki bi bil nekak potova*
lcn oder za celo kobariško okrožje,
kar bi veliko pripomoglo k temu,
da bi "predstave po naših vaseh ne
bile tako malenkostne, kot so na*
vadno. Glede ostalih toek sporeda
naj omenim, da so bratska društva
iz Svina, Trnovega, Drežnice, Livka
in Iderskega zapela po eno pesem,
poleg tega so vsa društva zapela
skupno dve pesmi, in sicer Sattner*
jev moški zbor: Soei in Parmov me*
šani zbor: Čolničku. Pri sprejemu
društev in med odmori ie svirala
iderska godba, kar je brez dvoma
povečalo slavnostno razpoloženje.
Bil je v resnici lep dan in zato upa*
mo, da ne bo ostalo samo pri tem
skupnem nastopu, ampak da bomo
imeli še večkrat priliko videti našo
mladino v skupnem delu za zdravo
krščansko prosveto.
Šempas.
Dne 24. maja smo ustanovili
mlekarsko zadrugo za Šempas in
okolico. V odbor so izvolieni sie*
deči posestniki: Bele Josip, preds.;
Peršie Lojze, tajnik; Skarabot Fr.,
blagajnik; Klanšeek Ivan. vsi iz
Scmpasa, Košuta Anton, Vitovlje
in Rijavec Anton, St. Mihael. V
nadzorništvo so pa izvolieni siede*
či: Vinko Štrukelj, Ozelian; An*
drej Živic, Šempas; Batič Ernest,
Ozeljan; Štrukelj Franc, St. Mihael
in Cingerle Anton, Visoko.
Kakor se vidi, bo mlekarna pre*
cej pričela delovati. Kmctie, vpi*
Site se v zadrugo, ker edino to je
naša rešitev, ne poslušaite tistih, ki
nasprotujejo.                      Kmet.
Mestne novice.
Še ni miru.
Med goriškimi fašisti še ni miru.
Nekateri šc vedno iz osebnih
vzrokov rovarijo. Zato jih ie faši*
stovski komisar spet opomnil z
dolgim proglasom, nai bo mir.         !
Novo gledališče v Gorici.
Pod okriljem tukajšnjega »Udru= '
ženja časnikarjev« se je zbrala dru*  j
žba navdušenih    italijanskih    dile* ;
tantov, ki hoče   prirejati v Trgov* j
skem domu redne gledališke pred*
stave,    ütvoritvena    predstava    te
družbc,    ki si je nadala ime »mo*
derno goriško gledališče«, se je vr*
šila včeraj dne 27. t. m. zvečer.
Listnica    Kmetsko=delavske   zveze
in političnega    društva    »Edinosti«
v Gorici.
1.  Kuštrin Katerina, ügrie Ivan, |
Podobnik Anton, Carl Luc. in Carl .
Florijan, vsi iz Vojskega nad Idri*
jo: Za vse imenovane smo prejeli
iz Rima odgovor, da jim ie bila že
nakazana    provizorična     rudarska
pokojnina.  Sporočite nam:    a)  ali
ste prejeli že tostvarno    poročilo; |
b) ali prejemate že denar? Sporo* j
cite nam čim prej, če ne prejemate |
denarja,    na kar bomo    ponovno
posredovali.
2.  Kurinčlč Ivan, Idrsko: Vam je
bila priznana po ministrskem odlo*
ku št. 8349 od 22. novembra 1924
naprej pokojnina 4. in 7. skupine.
Nato Vam je bila priznana pokoj*
I nina ponovno z odlokom št. 39962
|  od 21. oktobra 1925 do 30. septem*
bra 1928. Inv. knjižica ie bila že
odposlana na zakladno nadzorni*
štvo v Vidmu. Sporoeite nam, če
prejemate pokojnino? V nasprot*
nem slučaju bomo posredovali pri
zakladnem nadzorništvu v Vidmu.
3.  Kavčič Franc, Tolmin    Zabče
14: Vaša pokojninska    prošnja    se
nahaja v pregledu in v kratkem bo*
ste dobili  ministcrski  odlok.
4.   Valentinčič   Ant.    in    Vekjet
Luc. Št. Peter št 218: Zglasite se
ob priliki v tajništvu.
5.  Ivunčič Fer., Renče št. 57: Zgla*
site se ob priliki v tajništvu.
6.  Podgornik, Čepovan št. 87:   Z
odlokom St. 40667 od 13. XL    1925
Vam je bila    priznana    pokojnina.
Inv.  knjižica  jc  bila  že  odposlana
na zakladno nadzorništvo    v   Vid*
mu. Ob    priliki zglasite    se v   taj*
ništvu.
7.  Žigon Kristjan, Skrilje 84: Dne
17. aprila 1926 je bil dan pristojne*
mu uradu   nalog da   izpopolni inv.
žico.
8.  Kogovšek Ivan, Črni vrh št. 28:
Vaša pokojninska   prošnja    se na*
ha ja ravnokar v pregledu. Upati je,
da bo prošnja ugodno rešena.
9.  Kramar Ivan, Trbiž: Inv. knji*
žica št. 503920 jc bila odposlana na
zakladno  nadzorništvo  (Delegazio*
ne del Tesoro) v Vidmu. Če ne pre*
jemate še denarja,    morate    pisati
nadzorništvu,  da Vam    pokojnino
izplača. Znesek lir 2954, ki stc ga
dolgovali državi vam je bil že odbit
pri  »buona  uscita«.  Zato  vam  ga
sedaj ne smejo več odbiti.
10.  Remec   Antonija,    OseksVit.
68: Zglasite se ob   priliki in če   je
mogoče v kratkem v tajništvu.
11.  Božič Kürl, Gorica, Via off ich
ne 26: Zglasite se v tajništvu čim*
prej.
12.  Arčon Jož.y Renče 196:   Zgla*
site se ob priliki v tajništvu.
Tajništvo.
Iz  širokegfei  sveta.
Po zraku brni.
Francozi imajo, pravijo, 1500 le*
tal, Italijani 1600, Amerikanci 1400
in tako naprej po vrsti. Prihodnja
vojna bo res v senci.
Čudno veselje.
V  Barccloni sta se te dni sprijela
dva boksarja. Pravijo, da ic to od
i sile moderna reč. Možakarja se
namreč obdelujeta s pestmi tako
dolgo, da eden obleži.    Ta    surovi
j sport je opazovalo 30.000 ljudi.
Plačali so za vstopnino ogromne
svote. Listi pa potem pišcio dolge
klobase, kako je to imenitno bilo.
Ker smo mi to zapisali, bomo kaj*
| pak veljali za nazadnjake.
Najmlajši odvetnik.
V  Milanu je te dni položil    od*
vetniško prisego Ernest Cominelli.
Mladi mož ima komai 20 let.
Umetnost stradania.
Kar v modo je prišlo, da hodijo
zdaj od mesta do mesta posebne
sorte umetniki. Puste se zapreti v
kako stckleno skrinjo in — stra*
dajo. Na Dunaju je neki tak umet*
nik Fred Eller vzdržal celih 16 dni
brez hrane. Ljudje hodiio take
umetnike gledat za denar. Prav je
dejal oni brezposelni delavec: »Ti
gospodjc stradajo za denar, mi pa
stradamo kar zastoni.«
»Suha« Amerika.
Mcdtcm ko se evropske države
in državice ne morejo izkopati iz
povojnih nadlog, niti preskrbeti
svojih ljudi z dclom in kruhom, vo*
dijo pa Združene ameriške države
drug boj, boj proti alkoholizmu, boj
za iztrebljenje pijančevania. Za nas
Evropejce, posebno one, ki živi*
mo še bolj v nazadnjaških razme*
rah, se zdi to nekaj neverjetnega in
nemogočcga, a vendar je gola res*
nica. Po vcedesetlctnih bojih, dalje
potom protialkoholnega pouka v
soli in društvih, je zmagala 1. 1917
v ameriški poslanski in gosposki
zbornici stranka »suhih«; z 2/3 ve*
čino je bil v obeh zbornicah sprejet
predlog, da je v Združenih državah
(znano je, da obsegajo te države 48
držav, od katerih so posamezne še
dosti večje kot Italija) in v vseh
njih sodstvu podvrženih ozemljih
prepovedano izdelovanje, prodaja*
nje ali prevažanje opojnih pijač,
kakor tudi njihovo uvažanje in iz*
važanje. Kot opojne pijače se sma«
trajo vse alkoholne pi j ače, ki vse?
bujejo l/2% üli več alkohola. Ker
vsebuje pivo 3—5% alkohola, sadni
most ravno toliko, vino 8—14% ,
razna žganja 30—70%, je iasno, da
so bile s tem prihibicijskim (prepo*
vednim) zakonom prepovedanc vse
alkoholne pi j ače. Ta prohibicijska
postava nadalje določuje: »Vse do?
ločbe zakona se morajo razlagati
tako, da sc prcpreči uporaba kake
opojne tekočine. Izdelovati. kupo?
vati, prodajati, oddajati in v lasti
imeti se sme samo alkohol, ki služi
drugim namenom, ne kot pijaea, in
pa vino za zakramentalne namene
(sv. mašo).« — Alkohol naj služi
eloveku kot mu služi bencin, pe*
trolej. glycerin itd., a iztrebiti se
mora  kot   vživalno  sredstvo.
Ta prepoved alkohola je bila slo*
vesno proglašena 19. januarja 1.
1919, a v veljavo je stopila leto poz*
neje t. j. 16. januarja 1. 1920. S po*
sebno izvršilno postavo so Združe*
nc države doloeilc, kako naj se ta
prepoved z vso doslednostjo in
strogostjo izvršuje.
Največje nasprotnike ima ta iz*
redna postava, ne v vinogradnikih,
ki nridno izdelujcjo brezalkoholno
vino, Cesar pri nas še ne znamo, in
organizirajo prodajo grozdja, am«
pak v tako zvanih alkoholnih kapi*
talistih: pivovarnarjih, tovarnarjih
špirita, hotelirjih itd. — Vendar se
vlada vsem tem mogočnim nasprot?
nikom ni vklonila, saj ima za seboj
ogromno večino naj bolj Sega naro*
da, ki se je po svojih poslancih v
obeh zbornicah izjavil za prepoved,
in to z več kot 2/3 večino. — 1092
pivovaren je ustavilo obrat,   oziro*
Strnn 4.
»OOI?ILKA STRATA
ma so žačele izdclovati druge pro*
dnkte, razne jest vine, n. pr. čoko*
lado.
Šest let je, kar se izvaja ta nosta*
va, in kakor bomo pisali ob druj.|i
piriliki, z vso strogostjo in doslecU
nostio. Da se ameriško javno nine*
nje tckom šestih let prepovedi ni
izrcobrnilo v prid    alkoholu,    nam
priča glasovanje v ameriškem se;
natu koncem aprila letosnjcf'a leta.
Slo je zato, ali naj prcpovei.! alko*
hola še ostane, ali naj se odpravi.
In kaj se je z.qodilo? Izmed 200 po*
slancev je glasovalo 196 za preno*
ved, samo 4 proti. Pač jasen dokaz,
da rodi alkoholna prepoved za na*
rod in državo najboljšc sadove.
GOSPODARSTVO.
Navodilo in pouk
k umni prašičjereji.
Od umnega kmetovalca smo
prcjeli:
Prcšičjereja je velike važnosti v
scdanjem času za kmeta, treba pa
je skrbeti za pravo umno prešieje*
rejo, ker brcz tc jc ncmogoee imeti
dobrih uspehov.
Prct'no pa nadalje Ljovorimo je
treba, da opišemo kaki morajo biti
svinjaki (ali hlevi) za vzorno in
umno prešičjerejo, kakor tudi za
bolj priprcKlo. Ko f.e odločimo za
napravo novih svinjakov ali hie*
vov, je treba torej, da si odloeimo
prostor, kateri naj ne bode preblizu
stanovanja kcr ni zdravo radi j.'noja
in muh poscbno v polelnem easu,
kakor tudi ni prav, da bi bil združen
syinjak z živalskim hlevom, ker ni [
zdravo imeti prešiče v živalskem
hiev;-. Torcj svinjak moramo na*
praviti na takem proston;, da ni
prcvlažen in ne premrzel za pozimi
in ne prevroč za poleti, ker sploh
prešieem škoduje prevelika mrzlo*
ta, kakor tudi velika vroeina, kajti
prešiči potrebujejo srednje tern*
perature.
Večja posesivn.
Vzoren svinjak (ali hlev) za več*
ja posestva mora biti napravljcn
vzorno in praktično, lepo razdeljcn,
da so oddelki za breje presice bolj
mirni in pripravni ko presica sko*
ti. Mladiei sesajo 7—8 tednov. Po
odstavi se za mlade presice lahko
napravi bolj obširne prostore, ker
do 4 mesece jih je lahko po več
skupaj, kar jih je pa za pitanje je
bolje da so bolj v malih oddelkih
to je po dva ali pa kvečjemu do 4,
ker drugaee oni prešički, kateri niso
ješči vedno bolj zastajajo.
Pri razdelitvi svinjaka je potreb*
no paziti, da se ima vse pmktieno
urcjeno. Svinjak mora biti tako na*
pravljen, da se vsa voda in scavni*
ca odteka v «jreznico (gnojnično
jamo) tako, da so prešiči vedno na
suhem, ker drugaee mokrota zclo
škoduje prešičem. Ako napravimo
tlak iz cementa ali iz opeke, je tre*
ba napraviti kjer prašiči poeivajo
leseni pod iz hrastovih dilj, ker
drugaee se lahko pripeti, da mladi
prešički obolijo na nogah. Zraven
svinjaka mora biti svinjska kuhi*
nja v katcro je dobro napraviti vo*
dovod. ali pa vodnjak, kcr pri pic*
šičjereji se potrebuje veliko vode.
Dalje mora biti poleg svinjaka soba
za deklo in za krmo in prostori za
korenstvo. Zelo potrebno ic, da se
ima pri svinjaku tekalisee to je
ograjeni prostor, da se prešiči v
lepem vremenu spuste na prosto.
Priporoeljivo je tudi kopališee ker
je v polctnem easu zelo zdravo, da
se prešiči večkrat skopljejo in ope*
rejo. Treba je toraj svinjak tako
urediti, da odgovarja vsaki zadevi,
da sc zamorc odstraniti vsaka bo?
lezen, kajti veeji del bolezni izvira
iz nesnagc in zanemarjenosti. Svi*
njak in odcejalnik je treba več*
krat izmiti, da sc ne zaredi mrčes
kateri najveekrat povzroči bolczen.
Snaga in zraenost sta velikega po*
mena, rekel bi polovica hrane. To
bi toraj    bilo    za veeja    posestva.
Mala posesiva.
Pri malih kmctijah je nemogočc
da bi bilo kakor pri velikih poses*
tvih, pač pa se da veliko izboljšati.
Toda žalibog je na več krajih ve*
lika zanikernost in nemarnost! Ko*
likokrat se da z malimi troški ve*
liko izboljšati, na primer, ako je
kmet kaj bolj razumem si lahko
sam  popravi  in uredi,  da  ga  prav
malo stanc in ima pri tern veliko
veeji dohodek v razmerju posestva.
Bog je dal eloveku razum in je
prav, da ga porabi v svojo korist.
Človek mora biti vedno opazova*
lee in z cčmi lahko veliko ukrade
in ne bo nikdar kaznovan, am*
pak mu ltiko veliko koristi kar je
videl pri dobrcm in izkušenem so*
sedu. To si lahko tudi doma napra*
vi. Kako prijeten utis imamo, ko
pridemo h kakemu sosedu ali po*
scstniku kjer je dvorišče lepo ure*
jeno in eisto, takoj vidimo, da tu
vlada red. Dalje vidimo red pri
orodju v hlevu pri živini, vse je
čedno in spravljeno, živina lepo re*
jena in čista. To je res pravi gospo*
dar. razumen kmet kateri ne izgub*
lja časa v ponemar anipak ga izko*
risti.
To vclja tudi o gospodinjstvu.
Koliko je gospodinj, ki zane*
marjajo hišo, kjer bi bilo lahko
blagostanje, je nercd in revšeina.
Ubogi mož, ako dobi nerodno
in nemarno dekle za ženo,
taka ne bode nikdar prava gospo*
dinja in ni mogoče, da bi osreeila
moža. Kako prijetno in lepo je če
stopimo v kmceko hišo če tudi je
priprosta in da vidimo vše snažno
in v redu, da so otroci lepo čisti in
lepega vedenja. Ako gremo dalje
vidimo povsod red, v svinjakih je
vse lepo v redu bodisi mladi puj*
ski kakor tudi odrasli prešiči. Na*
vadno ima taka gospodinj a tudi ku*
retino lepo. Pridnost prave in do*
brc gospodinje se ne da poplačati.
Lepo je ako se zene in dekleta po
stanu nosijo, da skrbe, da je na do*
mu vse v redu. v hiši in v spalnicah
in povsod. Ali žalibog märsikateri*
krat je vse narobe. Kakor sem vam
že povedal, z oemi se sine krasti
brez vsakega strahu, torej kjer vi*
dite in slišite kaj koristnega, to lepo
posnemajte, pravieno delajte in
božji strah imejte. vedno in povsod
sc vam bo dobro godilo.
Izvozni trg.
27. t. m. je bilo na izvoznem trgu
780 kvintalov črešenj po 245 lir. Ce*
na špargljcm je padla. Prinesli so
jih na trg 20 kvintalov po 280 li;r
graha jc bilo 90 kvintalov po 180
in mladcga krompirja 30 kvintalov
po 140 lir.
Tržne cene
dne 27. maja 1926.
Cesnik kg L 4—5; špargln L 2.80
do 3.20; kislo zclje L 1.50—1.60; re*
pa L 0.80—1; korenje L 0.60—0.70;
kumare L 8—9; eebula L 0.90—1.10;
rdeca pesa L 1.80—2; fižol navaden
L 2.20—2.40; fižol koks L 2.60 do
3; salata L 0.60—1.20; novi krompir
L 1.50—1.80; grah L 1.80—2.40; pe*
tcršilj L 0.60—0.90; radie L 0.40 do
0.60; spinaea L 1—1.20; vrzote L
0.60—0.80; erešnje L 1.60—4; suhe
fige L 2.20—3; suhe češplje L 5 do
5.80; surovo maslo L 15—17: mleko
liter L 1.30—140; med kg L 10 do
12; jajcakos L 0.50—0.60.
ril, Števerjan; Rus Jožef, Visoko;
Stohaus Yincenc, Plaviic: Shorja
Janez, S. Anton; Kerpan Stanislav,
Kenče; Terčon Anton, Mavhinje;
Krečie Jožef, Slap pri Vipavi; Bu*
žan Dominik, Buzet (Črnica); Kusu
Jožef, Orlek; Minžek Franc, Za*
vratec; Ušai Albert, Orehovlje; Li*
čen Franc, Krasna Matevž. Trošt
Pavel, Podraga; Krečič Andrej,
Bratuš Miroslav, Šentvid: Drufov*
ka Vladimir, Števerjan; Živec Ev?
stahij, Osek; Remec Aloizii, Šem*
pas; Poropat Janez, Vodiče: Paulin
Anton, Ozeljan; Klainšeek Jožef,
Steverjan.
Darovi.
Za Slovensko sirotišče: Zadružna
^veza v Trstu 198 L; g. Bevčič 5 L.
Ob priliki pogreba pok. 47*lctnega
uglednega poscstnika Fr. Vovk iz
\relikega Polja dne 21. 5. t. 1. daro*
vala mesto venca za Slov. sirotišče
posebna družba L 22 z vzklikom:
Na svidenje nad zvezdami, dragi
France! Ostalim naše globoko so-
i žalje! — Darovatcljem srena hvala!
Pozdravi faniow-vojakov™
Iz Bologne.
Slovenski t'antje, ki služijo pri
3. topniškem polku v Bolonii poši?
ljajo iskrene pozdravc staršem,
bratom, scstram, fantom in dekle*
torn in poscbno »Goriški Straži«,
ki nam prinaša novice iz domačih
krajev.
Kutin Stanislav, Drcžnica: Sivcc
Franc, Svino pri Kobaridu; Strcs
Alojzij, Kobarid; Andreašič Ru*
dolf, P*odgorje v Istri; Gravnar Ci*
Županstvo Trnovo pri Gorici
(Prebivalcev 1488).
Razpisuje se služba občinskcga
tajnika z lctno plačo 7200 lir,
vštevši postavnc stroške.
Prožnje oprcmljcne s nrcdpisani?
mi listinami morajo biti predloženc
do 31. t. m.
Pripustitvena taksa lir 50.10.
Nastop službc 15. juniia.
Trnovo pri Gorici, dne U.V. 1926.
Tajnik: Leban.        Župan: Rijavec
VOJNA ODŠKODNINA.
Konzulence, zastopstva, prizivi,
konkordati, likvidacijc, davčne za*
devc, posojila vsake vrste, vštevši
brezobrestna posojila na starostno
obrabo. — Pisarna: A. Trampuz,
sod. oficijal, Gorica, Via Gari*
baldi 20, I. nadtsr.
Pisarna za delitev skupnih zem*
ljišč, obč. pašnikov in gozdov v
Gorici, Corso V. E. Ill — 19 — v
hiši Hipoteenega zavoda daie brez*
plaene informacije tcr ie odprta
SÄMO OBČETRTKIH.
Prilika! Vsled selitve se proda
lepa poročna soba. — Naslov pove
uprava »Gor. Straže«.
Slavnemu občinstvu. Boltar Mi*
hael, bivši pismonoša se priporoča
slavnemu obeinstvu in posebno Sol*
kancem. da naročajo .pri njem čev*
Ijarska dela.
Prilika:
Proda se popolna oprcma za mlin;
tudi posamezni kosi. Ponudbc za
nakup naj se pošljejo pod »Macchi*
nario« na tvrdko Molesini v Gorici.
Zdmunili u zobe in usto
Dp. L01Z »HER
sprejema vse dni v redmj
v Gorici, na Travniku St. 20
ob sobotah in nedetjab pa
tudi v Ajdovaeini štev. 146
nasproti     Ljudskemu    vrtu.
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 36.
Lastnik se jc spccializiral na Dunaju, bil več
let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo-
ratorij otvorjen že Ida 1918.— Sprejema do
9. do 12. in od 2, 6., ob  nedeljah
in praznikih od 9. do 12.   —   —
TROPINOVEC,
pristni,   dobite   vedno v vsakf množšni
pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu
Fr. S. Prencis
= S0IR0.0   (Salcano) ==
¦¦BIDINI slovenski kom-
1 petentno izprašani in
m^B licencijonirani izde-
1^ lovalec in uglaseva-
I lee cerkvenih orgelj
B        M Julijski  Beneciji.
Ponudi se vljudno preč. cerkvenim
oskrbništvom za vsa v to stroko
spadajoča dela, katera izvrsuje naj-
natančnejše po zmernih cenah. Dela
solidna in točna. Konzultacije, na-
sveti in proračuni gratis.
Javljam tudi, da sem patentiral
MOJ LASTIil posebni „pastno-
hermetični" ventil9 kateri pre-
kaša vse dosedanje sisfeme
glede trpežnosfi in hermetike
Mašinele v delavnici na elek-
trični pogon.
Priporoča se najtopleje
Fr. S. Prencis.