Poštnina plačana v gotovini	rif\ *•
Abb. postale I gruppo L6Iia "U ILT
Leto XXIX. Št. 6 (8308)
TRST, nedelja, 7. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ob petindvajsetletnici demokratične ustave
S 1. januarjem leta 1948, pred Pretindvajsetimi leti, je začela Veljati prva povojna demokratična Vstava italijanske republike. Zato je samo ob sebi umevno, da je bilo ob tej obletnici ob koncu sta-rega (v Uradnem listu je bila objavljena 27. decembra 1947) in na začetku novega leta v skorn vsem tisku v državi marsikaj napisane-8a in da smo v oddajah radia in televizije o njej prav tako marsikaj slišali ir. videli.
Ustava je osnovni in zato najvažnejši zakon države, v kateri živimo tudi Slovenci naše avtonomne dežele ter je zaradi tega za nas izvajanje določb tega zakona življenjske važnosti. Važnost. izvajanja pa je tem večja, ker je asatva rezultat protifašističnega in protinacističnega osvobodilnega boja in odporniškega gibanja za zmago katerega smo tukajšnji Slovenci ne le pošteno prispevali svoj delež, temveč dali tudi sorazmerno največ žrtev. Zato je ustava, ki je nastala z zmago teh demokratičnih sil, nujno taka, da bi njeno dosledno izvajanje prav gotovo zadovoljilo bistvene zahteve vseh ljudskih množic.
žal, moramo takoj na začetku zapisati, da se po 25 letih večina Prav najbolj naprednih določil u-stave še ni niti začela izvajati. ?n tisti, ki se na rezultate proučevanja izvajanja ustave in na u-ztavno pravo spoznajo bolje od nas, ugotavljajo žalostno dejstvo, da se ne izvajajo določbe skoraj členov ustave od 139, kolikor Uh v celoti ustava vsebuje. Zato je povsem naravno, da si napredne, zlasti delavske stranke in sindikalne organizacije, že mnogo let zastavljajo na svojih kongresih za svoj neposredni smoter prav dosego doslednega izvajanja ustavnih določil v celoti in naš dnevnik je te njihove napore po svojih močeh vedno iskreno podpiral, saj so koristi naše narodne skupnosti hkrati koristi vseh delovnih množic v državi. Ta skupni boj traja vseh 25 let iz dneva v dan, *z leta v leto, in zato ob tej obletnici našim bralcem pač ni potrebno ponavljati ne naštevati primerov neizvajanja ter kršenja u-stavnih določb, ne obnavljati razčlenjevanja in komentiranja vzrokov in razlogov takega stanja, Saj je dovolj očitno, da so rezultat še vedno prevladujočih konzervativnih in reakcionarnih sil v državi.
Pač pa se nam zdi nujno potrebno ob tem važnem jubileju izreži zahvalo vsem antifašistom, ki s° se za napredno ustavo in njeno izvajanje borili, hkrati pa pozvati vse, zlasti mladino, da s to borbo nadaljujejo. Prepričani smo, da ugodni rezultati ne bodo izostati.' predvsem bomo s svojim bojem preprečili nove kršitve, hkrati pa prisilili protiljudske sile, da bodo spoštovali tudi tiste do-t°čbe, ki jim tržejo iz rok mar-sikak politični in gospodarski pri-vHegij in njih samovoljo omejujejo.
Poleg te zahvale in tega poziva na moramo ob tej priložnosti nekoliko bolj natančno oceniti vprašanje izvajanja tistih določb ustave, ki nam jamčijo enakopravnost m posebne zakonske norme za zaščito naše skupnosti v deželi in državi. In prav ta ocena nam narekuje, da izrečemo posebno vabilo tistim, ki so zlasti v zadnjih dveh ali treh letih sprožil skupna akcijo, da te določbe ne bodo °stale mrtva točka m papirju, kot so v glavnem ostale doslej. Nikakor nočemo namreč dočakati sto-iatnice ustave in takrat ugotoviti iizto, kar ugotavljajo n. pr. ob stoletnici ameriške ustave tamkajšnji črnci: prav v teh dneh nam-Teč poudarjajo, da zanje niti po «o letih slavna demokratična ame-niška ustava sploh še ne velja in da morajo njih voditelji še danes izgubljati svoja življenja, da ^i bilo drugače.
Mnenja smo torej, da moramo Predvsem odločno povedati:
Po 25 letih uveljavitve ustave in po 26 letih podpisa mirovne Pogodbe, ki prav tako jamči naši narodni skupnosti enakopravnost, ni mogoče več v brezkončnost zavlačevati ureditve teh naših ne-nešenih vprašanj. Nemogoče je nadaljevati z zavlačevanjem predvsem zato, ker ni nobenega dvoma, da so stranke s ponovno predlo-
žitvijo parlamentu znanih zakonskih predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji, v teh predlogih in obrazložitvah dovolj odločno utemeljile zahtevo, da se taka zaščita zajamči z državnim zakonom, saj je bila z republiško ustavo pred petindvajsetimi in z deželnim statutom pred osmimi leti povsem določno predvidena.
Zato smo mnenja, da je prav 25-letnica republiške ustave nadvse primerna priložnost, da spomnimo vse podpisnike na važno izjavo, ki so jo v predlanskem decembru objavili kot podpisniki predpredlanskega decembrskega pisma tedanjemu predsedniku vlade Colombu. V tej skupni izjavi je namreč med drugim zapisano:
«Štejemo si v svojo dolžnost, nadaljevati z akcijo, da pride do čimprejšnje parlamentarne razprave in sprejetja zakona o globalni zaščiti pravic slovenske manjšine v Italiji. Prepričani smo, da bomo pri tem naleteli na razumevanje in podporo večine parlamentarnih skupin.»
Po tistem 11. decembru leta 1971' ko je 28 podpisnikov pisma Colombu te besede podpisalo, se ti podpisniki, kolikor je naši javnosti znano, niso niti enkrat sestali. To ugotavljamo po svoji časnikarski dolžnosti in mnenja smo, da bi bil čas, da to storijo čim prej ter kritično pregledajo, kaj se je v tem letu glede njih skupnih zahtev premaknilo naprej ali nazaj, predvsem pa da določijo nekoliko konkretnejši program nadaljnjih akcij. Kljub temu, da je sedanja vlada sredinskodesničar-ska, je namreč pri tem spodbudno dejstvo, da njen predsednik ni ignoriral predlanskih decembrskih obljub skupni delegaciji naših enajstih predstavnikov podpisnikov pisma Colombu, temveč je v celoti potrdil obveznosti, ki jih je Co-lombo izrekel.
Z zadoščenjem lahko ugotovimo tudi samoumevno dejstvo, da v naših skupnih naporih uživamo zelo odločno podporo naše matične domovine Slovenije in Jugoslavije. Ni težko ugotoviti, da je podpora naše matice zelo konkretna zadeva in nam prav gotovo jamči, da bomo dosegli v prihodnjih letih več uspehov, kot smo jih dosegli v preteklem četrtstoletju.
Končno lahko ugotovimo tudi, da nobena naša organizacija in stranka, katerih predstavniki so podpisali omenjeno izjavo, v tem preteklem enoletnem razdobju ni storila nič takega, kar bi obljubljenemu nadaljevanju skupne akcije nasprotovalo, temveč so skoraj vse storile marsikak korak' da bi se obljuba uresničila, za kar zaslužijo pohvalo.
Ali naj po vsem tem navedemo še znano Cankarjevo ugotovitev, da kdor nič ne zahteva, nič ne dobi? Prevečkrat smo skoraj zaman klicali Cankarja na pomoč. Tokrat pa lahko zapišem, da so nam grenke izkušnje petindvajsetletnega neizvajanja in kršenja naših ustavnih pravic dovolj zgovoren opomin.
S. R.
Dan emigranta v Čedadu
Nad 500 oseb, emigrantov in	domačinov iz	Beneške Slovenije,	se je	včeraj popoldne zbralo v kino
dvorani Ristori v Čedadu na	tradicionalnem	«Dnevu emigranta«,	ki je	v celoti izzvenel v zahtevi, da
se ljudem iz Beneške Slovenije omogočita zaslužek in življenje na domačih tleh, da se odpravi krvaveča rana izseljevanja, ki prazni beneške doline, in da se beneškim Slovencem priznajo narodnostne pravice, da se spoštuje njihov slovenski jezik in zahteva po šolanju v materinskem jeziku. Te zahteve so bile poudarjene v govorih	vseh treh predstavnikov: župnika	Emila	Cenčiča za skupino «Dom»,
Izidora Predana za kulturno	društvo «lvan	Trinko« in Ada Konta za Društvo beneških izseljencev. Na
prireditvi so sodelovali pevska zbora «Višarski zvon» iz Kanalske doline in «Rečanj», beneški otroci z recitacijami in Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo «Kadar se ženski jezik na suče». Med udeleženci so bili tudi gostje iz Trsta, Gorice in iz Slovenije. Daljše poročilo objavljamo na 4. strani
Minister Medici na obisku v Pekingu
PEKING, 6. — Italijanski zunanji minister Medici je prispel danes v Peking na šestdnevni u-radni obisk. To je prvi obisk nekega italijanskega zunanjega ministra na Kitajskem. Kot je znano, je rimska vlada diplomatsko priznala Kitajsko novembra 1970. Medici ja je sprejel kitajski zunanji minister Či Peng-Fej, kmalu nato pa so se začeli politični pogovori.
Prvo srečanje je trajalo tri ure, mnogo več od predvidenega časa. Na dnevnem redu so bila najvažnejša mednarodna vprašanja, vendar sta ministra obdelalg le evropske probleme, za katere kaže Peking v zadnjem času izredno zanimanje, kot priča tudi včerajšnji članek v «Liudskem dnevniku«, posvečen Evropski gospodarski skupnosti. Medici je obvestil če Peng-feja o stališčih italijanske vlade o procesu evropskega združevanja, o vseevropski konferenci o varnosti in sodelovanju ter o pogajanjih za postopno in uravnovešeno zmanjšanje vojaških sil v Evropi. Kitajski minister je vprašal za številna pojasnila, nakar je podal mnenje svoje vlade o obravnavanih vprašanjih. Med drugim je zanikal, da bi Peking nasprotoval varnostni konferenci.
SANTIAGO, 6. — Čilski zunanji minister Clodomiro Almeyda bo še ta mesec obiskal Kitajsko, kjer se bo pogovarjal o razvoju gospodarskih in trgovinskih odnosov med obema državama.
mm.....................................................
HANOJSKI POGAJALEC LE PUC THO ŽE DOSPEL V PARIZ
Negotovost pred jutrišnjo obnovitvijo pogajanj za rešitev krize v Vietnamu
Hanoi vztraja na sporazumu, ki so ga dosegli oktobra - Obrambno ministrstvo ZDA ne bo več objavljalo poročil o poteku vojaških akcij v Vietnamu
Evropa devetih
PARIZ, 6. — V vili v pariškem predmestju Gif sur Yvette se je pozno popoldne zaključilo srečanje ameriških in severnovietnamskih izvedencev, katerih naloga je izdelati dokončno besedilo tistih točk sporazuma med Le Duc Thojem in Kissingerjem, o katerih sta že dosegla soglasnost. . Jutri ne bo nobenega uradnega srečanja, pač pa bodo izvedenci zelo verjetno prisostvovali prvemu ponovnemu sre-
iiiiiiimimiiimiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimntiiiiiii

II
Jutri se bosta po daljšem premoru spet sestala posebna pogajalca na pariških pogajanjih o Vietnamu Kissinger in Le Duc Tho. Opazovalci so dokaj skeptični kar zadeva možnost skorajšnjega podpisa sporazuma. Vse kaže, da bo ta krog pogajanj zelo zamuden.
V Čedadu je bil včeraj tradicionalni «Dan emigranta«. Na prireditvi v kinu Ristori se je zbralo nad 500 emigrantov in drugih domačinov, katerim so spregovorili predstavnik skupine «Dom« župnik Emil Cenčič, predstavnik kulturnega društva «lvan Trinko) Izidor Predan in predstavnik Društva beneških emigrantov Ado Kont. Nastopili so zbora «Višar-ski zvon« iz Kanalske doline in «Rečanj» iz Ljes, šolski otroci z recitacijami in Stalno slovensko gledališče iz Trsta.
Čanju med Thojem in Kissingerjem, ki bo v ponedeljek.
Hanojski pogajalec je že prispel v francosko glavno mesto. Na poti v Pariz se je ustavil v Moskvi, kjer sta ga dočakala Andrej Kiri-lenko, član politbiroja in tajništva CK KP SZ ter član tajništva partije Kostantiv Katušev. Tho je dobil ponovno zagotovilo o stalni bratski solidarnosti narodov Sovjetske zveze z vietnamskim ljudstvom. Ob prihodu v Pariz je Tho prebral izjavo, v kateri izraža ogorčenje vietnamskega ljudstva nad zadnjim bombardiranjem, ki ga je ukazal predsednik Nixon in obsoja ameriško politiko spletkarjenja. Dejal je, da njegov povratek v Pariz pomeni izraz dobre volje hanojske vlade. Obtožil je tudi Kis-singerja, da je med zadnjimi pogajanji ponovno odprl skoraj vsa vprašanja, o katerih je bil dosežen sporazum že oktobra in ki bi ga morali podpisati še pred ponovno izvolitvijo Nixona za predsednika ZDA.
Kissinger in Nixon sta imela danes še zadnje pogovore v Čamp Davidu, kamor gre predsednik ob koncu tedna. Nixon je dal svojemu svetovalcu zadnja navodila za ponedeljkovo srečanje s Thojem. Kissinger bo odpotoval v Pariz jutri zjutraj. Ameriški predsednik je dejal, da ni niti optimist niti pesimist in da gleda na. skorajšnja pogajanja z zaupanjem. Izjavil je tudi, da bo ostala njegova politika na azijskem Jugovzhodu nespremenjena. Bombardiranja nad 20. vzporednikom bi se torej lahko spet pri-
Podeželsko idilo z volovi moti prisotnost jeklene pošasti na preži
pri vasi An Hoa
	
Slika je posneta v Južnem Vietnamu
čela, če ne bodo pogajanja v Parizu potekala po njegovih željah, ali kot sam pravi «če se ne bodo severni Vietnamci pogajali resno«.
Na skupnem zasedanju senata in poslanske zbornice so v Washingtonu potrdili izvolitev Nixona in Agnewa za predsednika oz. podpredsednika ZDA.
Do potrditve je prišlo, kljub temu, da je v obeh domovih večina proti Nixonu, je: pa tradicija, da poslanci in senatorji glasujejo tako, kot se je izrekla večina v državi, v kateri so bili sami izvoljeni. V kongresu so vsekakor napovedali vojno politiki predsednika Njxona. Opazovalci gledajo sicer nekoliko skeptično na možnost učinkovitega boja parlamenta proti Nixonu in na dejstvo, da bi lahko izglasovali zakone, s katerimi bi Nixonu ukinili fonde za nadaljevanje vojne v Vietnamu. Vsak zakon mora namreč Nixon sam podpisati, preden stopi polnopravno v veljavo, če bi parlament izglasoval tak zakon, bi to bil vsekakor hud udarec za Nixonov ugled.
Pred začetkom ponedeljkovih pogajanj je Nixon zamenjal Kissin-gerjevega pomočnika gen. Haiga, ki ga je povišal in postavil na drugo odgovorno mesto,. z letalskim gen. Seovvcroftom, ki je bii pred leti namestnik letalskega atašeja pri ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. Glavne točke, na katerih naj bi vztrajal Kissinger na pogajanjih, naj bi zadevale nadzorstvo nad premirjen suverenost Južnega Vietnama, izpustitev vojnih ujetnikov ter samoodločbo južno-vietnamskega ljudstva.
Tho vztraja pri besedilu sporazuma. ki so ga dosegli že oktobra. Sploh’prevladuje mnenje,- da Severni Vietnam ne more pristati na točko, ki govori o suverenosti Južnega Vietnama, ker je v nasprotju z ženevskim sporazumom, ko je bil ustanovljen demilitarizirani pas kot začasna razdelitev med obema deloma Vietnama, ne pa kot dokončna meja. Spričo stališča obeh strani kaže, da sporazum ne bo dosežen tako kmalu. Kissingerja in Le Duc Thoja čaka še vrsta težavnih in napornih pogajanj.
Glasnik Pentagona je med tem izjavil, da ameriška letala niso po zadnjem ukazu predsednika Nixona več bombardirala objektov severno od 20. vzporednika. Na obtožbe hanojske vlade, da so letala ZDA prav včeraj bombardirala mesto, ki leži med 20. in 21. vzporednikom, je odgovoril, da so nad tistim področjem letela samo letala, katerih naloga je bila rešitev pilotov sestreljenih letal. Ni izključil možnosti, da so ta letala bombardirala nekatere severnovietnam-ske raketne postojanke, da bi preprečila njihovo reakcijo. Dejal je, da obrambno ministrstvo ne bo več
odslej dajalo poročil: o poteku vojaških operacij v Vietnamu.
Medtem so sporočil, da je zadnji val ameriških napadov na Severni Vietnam veljal ŽDA nad pol milijarde dolarjev in da je nekaj sto pilotov bilo ujetih.
Pogajanja za delovno pogodbo kovinarjev
RIM, 6. — Pogajanja za obnovitev pogodbe kovinarjev podjetij z državno udeležbo se bodo nadaljevala v ponedeljek na sedežu Intersinda, ko bodo obravnavali točko zahtevne platforme, ki uvaja enotno kategorijo delavcev in uradnikov. 9. in 10. januarja pa bo zasedal vsedržavni svet enotnega kovinarskega sindikata, ki bo dal svojo oceno o sindikalnem sporu, ki traja že tri mesece. Za 11. januarja je končno predvidena obnovitev pogajanj za kovinarje zasebnih podjetij.
Medtem ko je dober del človeštva v Silvestrovi noči hrupno proslavljal začetek novega leta, so v Evropsko gospodarsko skupnost tiho vstopile tri nove članice: Velika Britanija, Danska in Irska. Šesterica je s tem prerasla v deveterico.
Čeprav se je število članic povečalo kar za 50 odstotkov, dogodek ni povzročil hrupa, ki smo mu bili priča ob razvojnih etapah EGS v preteklosti, tako na primer aprila 1951 (podpis sporazuma Premogovne in jeklarske skupnosti), marca 1957 (nastanek EGS in Evratoma), julija 1963 (pridružitev prve skupine afriških dežel — sporazum v Yaoundeju) ali še januarja lani, ko je bil dosežen sporazum o vstopu štirih novih članic v EGS. Kakor znano, je hkrati z Veliko Britanijo, Dansko in Irsko svoj čas zaprosila za pristop tudi Norveška.
Razlogov za umirjenost preho dla od šesterice k deveterici je več: na podlagi izsledkov ljudskega referenduma je Norveška septembra lani umaknila svojo kandidaturo; pristop treh novih članic 1. januarja letos predstavlja le formalni akt, s katerim se zaključujejo dolga pogajanja (z Veliko Britanijo so pogajanja trajala nad deset let); čeprav so Velika Britanija, Danska in Irska v novoletni noči formalno stopile v šesterico, se bo njihova vključitev v EGS dejansko zavlekla dalj časa; tudi trenutek vstopa ni posebno posrečen, kajti prav v letošnjem letu se bo morala EGS spopasti z vrsto resnih vprašanj; javno mnenje v treh novih članicah je precej deljeno, kar zadeva pristop; v Veliki Britaniji, na primer, je anketa 30. decembra lani pokazala, da se za vstop v EGS navdušuje le 38 odst. prebivalstva, medtem ko je 39 odst. odločno proti pristopu, preostalih 23 odst. Britancev pa nima opredeljenega mnenja o tem vprašanju. Končno je na umirjenost verjetno vplivala tudi tradicionalna zadržanost britanskega naroda, ki je prišla do izraza tudi v trenutku, ko se je otok odpovedal svoji tradicionalni «sijaj-ni izolaciji«.
Ko so 1. januarja dvigali zastave starih in novih članic pred glavnim sedežem EGS v Bruslju, je «Union Jack« (tako pravijo šaljivo Britanci svoji državni zastavi) zdrknil ob drogu navzdol in so ga morali ponovno dvigniti na višino ostalih osem zastav. Spodrsljaju dvigalcev seveda ne gre pripisati posebnega pomena, možnost ponovnega izstopa Velike Britanije iz EGS pa le ni absolutno izključena. Laburisti so namreč odločno proti pristopu in vprašanje je, zlasti ob velikem odstotku disidentov, kaj bi storila Velika Britanija, če bi laburisti ponovno prišli na oblast.
Pristop treh novih članic v EGS je občutno povečal gospo-
llllllliiliiiiiiiiiililiiiiiiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiilliiillliniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitniil
ZARADI ATENTATA NA DNEVNIK «IL MATTIN0»
Aretirana v Neaplja fašistična skrajneža
Pripadnika zloglasne «Avanguardia nazionale» dolžijo tudi bombnega atentata na neapeljski zapor
NEAPELJ, 6. — Policija je aretirala domnevna krivca bombnega atentata na sedež neapeljskega dnevnika «11 Mattino«. Gre za fašistična pretepača 26-letnega Vincenza Buffa iz Lecceja in 19-letnega Enrica Perilla iz Ne-apelja, ki pripadata desničarski skupini «Avanguardia nazionale«. Oba sta sedaj zaprta v neapeljskem zaporu.
Policija je prišla na sled fašističnima skrajnežema na osnovi pričevanj nekaterih očividcev, ki so v času atentata na dnevnik opazili v bližini bel avtomobil vrste fiat 850. Tak avtomobil so videli tudi v noči med 13. in 14. decembrom blizu zapora v Pog-giorealeju kjer so prav tako neznanci izvedli atentat. Po skrbnih preiskavah je policija lahko ugotovila številko evidenčne tablice in nato lastnika fiata, Vincenza Buffa, študenta agrarnih ved na neapeljski univerzi Avto so včeraj našli v garaži v vasi blizu Neaplja, kjer so prišli tudi do pravega skladišča eksploziva: dva kilograma in pol troLla, sedem metrov zažigalne vrvice, lepilni trak
in še mnogo drugega materiala za pripravo "eklenskih strojev.
Perilla so aretirali v njegovem neapeljskem stanovanju, Buffa pa na domu staršev v vasici San Gallo di Otranto v Apuliji. Oče fašističnega pretepača ni hotel pustiti policijskih funkcionarjev v hišo, ker niso imeli zapornega naloga. Zato so poklicali na pomoč karabinjerje, ki so hišo obkolili, dokler ni iz Neaplja prišlo pooblastilo sodnih oblasti. Buffa so nato aretirali in s policijskim avtomobilom prepeljali v Neapelj, kjer so ga zaprli v zapor v Fuori-grotti skupaj s svojim pojdašem Perillom.
Dvojico obtožujejo za sedaj a-tentatov proti zaporu in proti sedežu neapeljskega dnevnika, pri katerem so bile tri osebe ranjene. V Neaplju pa je v zadnjih tednih prišlo še do drugih atentatov, od katerih sta bila najhujša atentat v Fuorigrotti tik pred začetkom antifašističnega zborovanja ter bomba proti sedežu pomorske bolniške blagajne. Tudi slednja atentata sta nosila jasen fašistični pečat.
darsko moč in vpliv Evropske gospodarske skupnosti. Odkar se je Evropska cona za svobodno menjavo (EFTA) zrahljala, sta ostali v Evropi samo dve pomembni gospodarsko - politični formaciji: Evropska gospodarska skupnost (Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska in Irska) ter Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) ali CO MECON: Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Mongolija, Vzhodna Nemčija, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza), EGS šteje 254 milijonov prebivalcev in 385.370 milijard lir skupnega narodnega dohodka, Svet za vzajemno pomoč pa 345 milijonov prebivalcev in 202.062 milijard lir narodnega dohodka. Poprečni dohodek na prebivalca znaša 1,530.000 lir v EGS in 760.000 lir v SEV.
Politični, socialni in gospodarski odnosi med tema dvema blokoma se v zadnjem času normalizirajo. To predstavlja pomemben korak naprej v primerjavi z mirnim sožitjem iz prejšnjih let in še večji korak v primerjavi z nekdanjo hladno vojno. Skladno s tem se zlasti gospodarsko sodelovanje postopoma širi. Od pristopa Velike Britanije, Danske in Irske k evropski šesterici pa si na tem področju ni pričakovati velikih sprememb, vsaj v doglednem času ne. Tri nove članice EGS bodo na primer prilagajale svoje carinske tarife v odnosu do tretjih dežel vse do leta 1977. (Za Veliko Britanijo, Irsko in Dansko pa bo leto 1973 precej razgibano, saj se bodo morale prilagoditi vsem pravilnikom, smernicam in sklepom, ki jih je šesterica sprejela v preteklih 15 letih).
Pač pa se utegnejo odnosi med EGS in SEV pospešiti v bližnji prihodnosti na podlagi sklepa ministrskega sveta deveterice, da se s 1. januarjem letošnjega leta prekine praksa sklepanja bilateralnih pogodb med članicami EGS in deželami Sveta za vzajemno pomoč. Od tega datuma dalje bo lahko sklepal take pogodbe samo izvršni odbor deveterice, veljavnost obstoječih bilateralnih pogodb pa bo obvezno zapadla najkasneje do 31. decembra 1974. leta.
Sklep ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti kaže na pripravljenost združene Evrope, da prizna Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč svojstvo enakovrednega naddržavnega partnerja. Prav tako je pričakovati, da bo SEV v bližnji prihodnosti priznal isto svojstvo deveterici. S tem bo postavljena širša in trdnejša osnova tudi za hitrejši razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja, saj se v sklepu ministrskega sveta med drugim naglasa tudi nujnost odprave sedanjih uvoznih kontingentov, okrepitve ustrezne liberalizacije, poenotenja kreditne politike v zunanji trgovini in sklepanja novih sporazumov o industrijsko - tehničnem sodelovanju.
Omenjeni pozitivni premiki v Evropi bi lahko ugodno vplivali tudi na gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine in našega mesta, katerega ekonomija je tesno povezana s pristaniško dejavnostjo. Poleg postopnega zbliževanja med EGS in SEV se namreč utrjujejo vezi tudi med EGS in številnimi čezmorskimi deželami: Grčija, Turčija, cela vrsta afriških dežel, vključno Maroko in Tunizija, Ciper in Malta so pridružene članice, z Jugoslavijo, Avstrijo, Španijo, Izraelom in Egiptom je EGS sklenila posebne sporazume (njihova veljavnost zapade 30. aprila letos ter se med EGS in Jugoslavijo prav v tem času vodijo pogajanja za razširitev in okrepitev sodelovanja). Poleg tega se ministrski svet deveterice ukvarja z načrtom, da bi uresničil obsežno področje svobodne menjave, nekakšno EF TA, na Sredozemlju; z Jordanijo, Libanonom, Brazilijo, Urugvajem, Alžirijo in vrsto članic Common-vvealtha se vodijo pogajanja za gospodarsko sodelovanje v prihodnje.
Če je vodstvo EGS mislilo na našo zemljepisno lego, ko je proglasilo deželo Furlanijo - Julijsko krajino za «centralno področje« v veliki Evropi, potem mu moramo pritrditi. Pogoji, ki jih je za razvoj našega pristanišča pripravila narava, so ugodni. Šibka pa je v tem pogledu človekova volja in zadnje vesti o blokadi tržaške luke nas res ne navdajajo s pretiranim optimizmom.
E. FORNAZARIČ
TRŽAŠKI DNEVNIK
NADALJUJEJO SE POGAJANJA STRANK LEVE SREDINE
V ponedeljek razprava o razdelitvi mest v tržaškem občinskem odboru
Dosedaj še niso parafirati okvirni program nove občinske uprave ■ Zapletena razmerja sil in razdelitev odborniških mest ■ Seja svetovalske skupine KPI
Pogajanja o obnovitvi tržaškega odbora leve sredine se niso zaključila v noči med petkom in soboto, čeprav so že na prejšnjem sestanku, ki je trajal do 5. ure zjutraj, dokaj podrobno obravnavali posamezna vprašanja petletnega programa tržaške občinske uprave. Tudi1 zadnji sestanek se je zavlekel do 3. ure ponoči, ko so razgovore prekinili in ko niso parafirali okvirnega programskega sporazuma, čeprav so načelno zaključili razpravo o vseh pomembnejših vprašanjih.
Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek ob 23. uri, ker se mora prej sestati izvršni odbor republikanske stranke. Gre za rešitev dveh vprašanj: v ponedeljek se morajo delegacije petih strank leve sredine dokončno dogovoriti o Krasu in o urbanističnem načrtu, ki živo prizadeva kraško prebivalstvo, istočasno pa bodo pričeli obravnavati tudi sestavo novega občinskega odbora, rezmerje sil med strankami in razdelitev mest. Vse namreč kaže, da je delegacija republikanske stranke pooblaščena, da se pogaja na osnovi dveh mest v občinskem odboru in prav tako je tudi očitno da bi uresničitev njihove zahteve porušila razmerje sil med petimi skupinami, ki naj sodeluje v tržaški občinski upravi, kot že sodelujejo v tržaški pokrajini.
S preureditvijo odbomištev se namreč položaj bistveno ne spremeni, saj je bilo do sedaj 12 odbornikov in trije namestniki, ki so imeli sicer pooblastilo župana, niso pa razpolagali z ustreznim aparatom. Sedaj bodo pristojnosti odbornikov «druge kategorije* razširili, tako da bodo stvarno odgovarjali za posamezna vprašanja, kar je tudi v skladu z vedno večjimi potrebami občinske uprave. Realni odnosi sil in politične teže posameznih strank bi privedli do razdelitve že omenjenih mest nekako po naslednjem ključu: župan KD, 9 mest KD, 2 PSDI, 2 PSI. po eno PRI in Slovenska skupnost, ali seveda druga varianta, ki bi pomenila eno mesto manj za KD in eno mesto več za PRI. Pri vsem tem pa seveda ni nepomembno vprašanje podžupana, ki ga odločno zahtevajo socialdemokrati in za kar kandidira že dosedanji podžupan prof. Lonza. V tej zvezi se tudi govori o možnosti, da bi vzporedno razpravljali tudi o drugih imenovanjih, ki spadajo v pristojnost strank leve sredine in torej tudi o imenovanjih v neke pomembne krajevne ustanove, kot so gledališče Verdi itd., ter bi na tak način zapolnili vrzeli, ki se za razne stranke ustvarjajo pri razdeljevanju mest v občinskem odboru.
7.150 lir, 10.720 Ur za fiat 600, | ki določa dekret 267/72 spremenjen 15.315 za fiat 850, 18.375 za fiat * v zakon št. 485 cd 11. 8. 1972, ka-
1000, 21.740 za fiat 110», 27.560 za fiat 1200, 32.155 za fiat 1300 itd.
Taksa se lahko plača tudi na poštnih uradih, na vetrobranu pa mora biti prilepljeno na vidnem mestu tudi potrdilo o plačilu takse.
Kriza pristanišča: poslanci KPI zahtevajo takojšnje intervencije
Razprava o sestavi občinskega odbora se bo pričela torej šele v ponedeljek in je zelo malo verjetno, da se bodo predstavniki petih strank lahko že tedaj dogovoriU za razdelitev mest, saj je prav tako malo verjetno, da bo lahko vodstvo republikanske stranke sprejelo dokončno staUšče že v ponedeljek, ker se sestane šele ob 20. uri zvečer.
Poleg tega bo v ponedeljek na dnevnem redu tudi dokončno sklepanje o občinskem programu, kjer se je treba dogovoriti še za razne podrobnosti in kot že rečeno pomembne podrobnosti glede izvajanja regulacijskega načrta. Na dnevnem redu bodo tudi nekatera vprašanja in med njimi tudi specifična vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost
Okvirni program tržaške občinske uprave, ki ga je sestavil župan Spaccind obravnava tudi nekatera vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in predvsem vprašanje prevajalskega urada, dvojezičnih napisov in podobno. O tem niso znane podrobnosti, saj so pogajanja v strogi tajnosti in predstavniki vseh petih strank nočejo dajati uradnih izjav. Zato bo tudi kaj več znano šele ko bodo sporazum parafirali in ko bodo o njem razpravljala vodstva petih strank leve sredine, do česar bo prav gotovo prišlo še prihodnji teden, saj je za petek, 12. januarja že napovedana prva seja tržaškega občinskega sveta.
V petek se je sestala svetovalska skupina KPI, ki je izvolila naslednje člane predsedstva:	načelnik
skupine Giorgio Rossetti, namestnika Jole Burlo in Fausto Monfalcon, tajnika Fabio Inwikl in Luciano Roncelli.
Razpravljali so tudi o razdelitvi nalog posameznih svetovalcev in o prvih pobudah, ki jih bodo sprejeli v novem občinskem svetu, ko bodo na dnevnem redu izvolitev odbora in druga vprašanja. V tej zvezi so podčrtali pobudo sindikalnih organizacij. ki so v enotni resoluciji že novembra lanskega leta navedle najvažnejša nerešena tržaška gospodarska vprašanja ter v tej zvezi tudi važnost rešitve perečih vprašanj tržaškega pristanišča.
«Blokada» tržaškega pristanišča od 8. do 20. januarja je imela že prvi odmev v rimskem parlamentu. Komunistični poslanci Albin Škerk, En-zo Menichino in Mario Lizzero so namreč včeraj naslovili na ministra za trgovsko mornarico, za prevoze in na predsednika vlade vprašanja, v katerem jih opozarjajo na nevzdržni položaj tržaške luke, ki zaradi skrajne dezorganizacije dela in pomanjkanja sodobnih naprav ne zmore sicer omejenega dela.
To je prisililo pristojno ministrstvo, da je ukazalo preusmeritev vseh železniških pošiljk v druga pristanišča. Poslanci KPI ugotavljajo, da grozi tržaškemu pristanšiču še nova nevarnost, da bi redki preostali klienti tržaške luke zaradi teh ukrepov zapustili naše mesto in se posluževali drugih pristanišč.
Mnenje poslancev KPI je, da bi morala vlada ukreniti nekaj nujnega in dati tržaškemu pristanišču možnost, da se opomore. Zato so potrebne takojšnje investicije, predvsem za obnovitev mehaničnih naprav, prevoznih sredstev, žerjavov in drugih strojev, ki so v našem pristanišču zapuščeni. Obenem bi morala vlada zagotoviti tržaški pristaniški ustanovi finančna sredstva za zaposlitev zadostnega števila tehničnega osebja in delavcev, ki ga terja delovno breme v luki. Končno mora vlada, po mnenju poslancev KPI. ki niso prvič opozorili vlado na pereča vprašanja tržaškega pristanišča .zagotoviti Trstu potrebne infrastrukture, cestne in železniške povezave z zaledjem in ostalim delom države. Za vse to so potrebni takojšnji ukrepi.
V NAŠI DEŽELI
V industriji 174.382 ljudi
Po začasnih podatkih lanskega štetja je v naši deželi zaposlenih v industriji 174.383 ljudi, to je 14,4°/o rezidentnega prebivalstva.
V	tem pogledu se pred Furlanijo -Julijsko krajino nahajajo Lombardija, Piemont, Toskana. Emilia -Romagna, Benečija in Dolina Aosta.
V	terciarnih dejavnostih je zaposlenih 15,8°/o rezidentnega prebivalstva in v tem pogledu se naša dežela nahaja na tretjem mestu v Italiji, saj sta pred njo le deželi Ligurija in Lacij.
Obvestilo INČA upokojencem
teri dovoljuje invalidskim upokojencem pred majem 1968, da lahko zahtevajo ponovno določitev pokojnine po sistemu plače.
Določena sta dva pogoja, in sicer, da je upokojenec delal na račun drugih po upokojitvi za kakršenkoli čas in da predloži zadevno prošnjo do 26. februarja. Nova pokojnina se mu bo štela od 1. 7. 1972 naprej. Enako možnost imajo tudi vdove, ki prejemajo pokojnino po možu, če je ta bil upokojen pred 1. marcem 1968 in je potem
še delal.
Interesenti naj se obrnejo na patronat INČA - CGIL, Ul. Pondares 8, v Miljah: Trg Galilei 4, v Nabrežini: Trg sv. Roka.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SAŠA ŠKUFCA
JANKO IN METKA
Otroška spevoigra v treh dejanjih Razpored predstav glej pod rubriko cGledališča*.
--w--
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
prevod	BRUNO HARTMAN
dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN DRAGO TURINA VLASTA HEGEDUŠIČ ALBERT KRAMER DINO RADOJEVIČ
scena
kostumi
glasba
režija
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Danes ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu proslava 20-letnice smrti uglednega slovenskega skladatelja in zborovodje
FRANA VENTURINIJA
SPORED:
Pozdravni nagovor — Vojko Kocjančič Spominski govor — Miro Preši
Moški zbor »Fran Venturini* od Domja — vodi Rudolf Franci Marija Mijot: V spomin Frana Venturinija (poezija)
Mešani zbor «France Prešeren* iz Boljunca — vodi Drago Žerjal Moški zbor »Valentin Vodnik* iz Doline — vodi Ignacij Ota Marija Mijot: Svetoivanski pevci svojemu pevovodji (bere L. Gec) Mešani zbor «Slovenec* iz Boršta — vodi Drago Petaros
Zbori bodo peli pesmi, ki jih je uglasbil Fran Venturini. Napovedovalka: Milica Kravos.
Vljudno vabljeni
Obvestilo Sindikata slovenske šole v Trstu
V torek, 9. t.m. bo ob 17. uri redna odborova seja z naslednjim dnevnim redom:
1 Vsedržavna stavka 12. t.m.
2.	Tečaj za učiteljski natečaj
3.	Pridobitev službenih let
4.	Razno
Na sedežu sindikata so na vpogled seznami osnovnošolskega učiteljstva po službenih letih in prejemkih.
Odbor
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiMiiHiiiniiiiHHnnMiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiUliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii111,11
PROBLEM ZDRAVSTVA V VEDNO HUJŠIH VODAH
Ponoven dvajsetodstoten povišek bolnišniških dnevnih pristojbin
V primerjavi z letom 1972 se bodo pristojbine povišale letos za najmanj 2.700 lir in največ za 3.200 lir - Nižji sloji bodo spet najbolj prizadeti
Veliko se je v zadnjih letih govorilo o zdravstveni reformi Italije. Nedvomno je to eno najbolj perečih vprašanj sodobne družbe, pri nas Pa je zaradi zastarelosti zdravstvenega sistema še toliko bolj občuteno. Po eni strani sistem bol-
V glavni bolnišnici ter pri Magdaleni se bo pristojbina povišala z dosedanjih 19.300 lir na 22.00, v bolnišnici za pljučna obolenja «Santorio» na Opčinah od 11.800 lir na 15.000 lir ter v otroški bolnišnici «Burlo Garofolo* od 21.200
niškega zavarovanja, ki še zdaleč• na 24.300, kar pomeni 3.100 lir poni rešil najosnovnejših potreb pre- viška.
bivalstva, po drugi strani pa vprašanje bolniške oskrbe Namesto postopnega izboljšanja tega stanja, po tolikšnih zagotovilih raznih oblasti predvsem v predvolilnih kampanjah, pa je tržaško prebivalstvo, prešinila vest, da bodo z novim letom spet povišali bolniške dnevne pristojbine. Človeka sicer ne preseneča več toliko stalno naraščanje cen tega ali onega proizvoda ali pridelka, kadar pa gre za takšno vprašanje kakršno je zdravstveno, potem se nujno vpraša, kaj je v tej družbi narobe, da si človek s težavo privošči, celo zdravljenje, kar ibi moralo biti za vsako družbo osnovna dolžnost. Potrošniška miselnost je skratka okužila celo vrednoto, kot je človekovo zdravje.
Toda poglejmo pobliže ukrep u-pravnega sveta deželne bolnišniške ustanove. V izdelovanju proračuna za leto 1973 je vodstvo spoznalo, da je spričo naraščanja stroškov, ki jih zahteva delovna sila, razna bolnišniška gradbena dela, porastka cen nekaterih zdravil ter drugih dolgov prisiljeno zvišati dnevne pristojbine, sicer bo naslednji obračun spet odkril velik pasiv. V primerjavi z letom 1972 se bodo pristojbine v tržaških bolnišnicah povišale najmanj za 2.700 lir, največ pa za 3.200, kar predstavlja 27,11 odstotka poviška. Poprečni povišek bo vsekakor znašal 20 odstotkov,
Ne glede na razloge, bolj ali manj upravičene, ki so narekovali to izbiro, bi se moral človek zamislita, še bolj pa bi se morale zamisliti oblasti ter tisti, ki upravljajo takšno ustanovo, kakršna je bolnišnica. Vedno pogosteje namreč čujemo med ljudmi delavskega razreda: »Gorje bolniku, ki se mora povrh še posluževati zdravnikov, zdravniških blagajn in bolnišnic*.
Dr. Zappone imenovan za kvestorja-vikarja
Dosedanji podkvestor dr. Pasqua-le Zappone je bil imenovan 23. decembra 1972 za kvestorja-vikarja, potem ko je bil njegov predhodnik dr. Francesco Ubertis imenovan na višje mesto.
Dr. Zappone je vstopil v pravo javne varnosti avgusta 1945. takoj po osvoboditvi. Najprej so mu dodelili mesto na kvesturi v Ferrari. kjer so mu poverili razne službe, med drugimi tudi politični oddelek. Leta 1964 je bil premeščen v naše mesto, kjer je bil najprej
na raznih policijskih komisariatih, dlokler ga ni takratni kvestor imenoval v februarju leta 1967 za načelnika političnega oddelka ter oddelka za tujce.
Po čem so sobe v tržaških hotelih
Pokrajinski odbor za cene je te dni objavil cenik za sobe v hotelskih obratih na Tržaškem v letu 1973. Enoposteljna soba v hotelu I. kategorije stane do 3.400 do 4.000 lir, v hotelu II. kategorije od 2.700 do 3.600 lir, v hotelu m. kategorije od 2.200 do 3.000 Kr v drugih gostiščih od 1.650 do 2.200 lir in v gostilnah s prenočišči od 1.200 do 1.700 lir. V cenah so vključene pristojbine za ustrezne storitve, za ogrevanje in morebitne telefonske pozive.
Patronat INČA - CGIL sporoča, | kar bo spet v največje breme naj-da 26. februarja 1973 zapade rok,! nižjim slojem.
Š. d. Polet — Opčine čestita SILVESTRU RAUBERJU — VETU ob njegovi 50-letnici.
itniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiMiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiin
FRANCO FREDA HOČE BITI V TRSTU 29. JANUARJA
Obtoženec št. 1 za milanski pokol zahteva premestitev v naše mesto
Skupaj s fašistoma Neamijem in Portolanom se bo moral zagovarjati zaradi izsiljevanja skrivnostno izginulega dr. Forziatija
Franco Freda, padovanski odvetnik, ki je skupaj z založnikom iz Trevisa Giovannijem Venturo obtožen, da .je organiziral atentate v letu 1969 in krvavi pokol v milanski Kmečki banki na Trga Fontana, želi priti v Trst in sedeti na zatožni klopi skupaj s tržaškim fašistoma Francom Neamijem in Manliom Portolanom.
Rok za plačilo prometne takse
Lastnike avtomobilov opozarjamo, da v sredo, 10. t.m., zapade rok za plačilo prometne takse, in to za avtomobile z nad 9 HP. Za manjše avtomobile (fiat 500, bian-china, dyane, ami, daf 33 in 44, prinz 41) pa zapade rok 10. februarja, ko zapade rok tudi za avtobuse, tovornjake in motoma kolesa.
Za fiat 500 znaša celoletna taksa
Proces bo 29. januarja. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Ligabue, ki je Neamija že spoznal pred dobrim mesecem dni, ko je bila na dnevnem redu «zadeva Severi*, mladega neprisebnega fašista, ki je izdal svoje kamerate in imenoval Neamija skupaj z dvema drugima kot avtorje atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Javni tožilec bo spet isti, dr. D’Onofrio, ki je v ta namen (kakor tudi za zadevo «rdeče knjižice*) že zaslišal Fredo v milanskem zaporu.
Freda Neami in Portolan, ki bodo tako prvič i^vno izpričali svoje zveze, za katere doslej ni bilo dokazov, so obtoženi izsiljevanja. Sodnim oblastem jih je prijavil nekdanji kamerad in «ideolog» neonacistične skupina «Ordine nuovo* dr. Gabriele Forziati.
Bralcem je Forziatijeva zadeva verjetno že znana. Še kot mlad fant se je Forziati opredelil za skrajno desnico. Na judovsko sinagogo v Ul. sv. Frančiška je nekoč Forziati narisal kljukasti križ. Le za las je ubežal pravici, njegov oče, sodnik pri tržaškem sodišču, je tedaj zaprosil za predčasno upokoji-
tev. Pozneje je svoj fanattzem usmeril v teoretiziranje nasilja v okviru skupine »Ordine nuovo*, ki jo je iz Rima vodil časnikar Pino Rauti. za Tri Benečije pa koordiniral Franco Freda. Za Veliko noč leta 1968 se je Forziati skupaj z Rauti jem in nekaterimi dlrugimi fašisti, odpravil v Grčijo za dva tedna. Splošno mnenje je, da je tedaj bil skovan teroristični načrt, ki je okrvavil Italijo proti koncu leta 1969.
Forziati je v Trstu vodil »trojko*, ki je bila povezana s padovanskimi fašisti in «čmo mrežo* sploh. Pozneje pa se je iz strogo osebnih razlogov odtujil kameradom in se jim skušal maščevati. Tako so baje izvedeli karabinjerji za nabrežinsko skladišče orožja. Zahteval je tudi razgovor s sodnikom Giancarlom Stizom iz Trevisa, a je pred tem skrivnostno izginil. Od tedaj ni bilo o njem ne duha ne sluha, kakor če bi se udrl v zemljo in ne manjka onih, ki menijo, da ga morda že ni več med živimi.
Kakorkoli že, Forziati je pred tem prijavil sodišču Fredo, Portolana in Neamija zaradi izsiljevanja. Freda je namreč Forziatiju pisal pismo, v katerem je zahteval, naj plača pol milijona Ur. V nasprotnem primeru, je dejal, bo sodnikom razkril njegovo vlogo in ga tako vpletel v preiskavo padovanskih (pozneje pa milan-kih sodnikov o milanskem pokolu in atentatih leta 1969. med katere je treba nedvomno šteti tudi atentate pri Svetogorski postaji v Gorici in neuspeh atentat na slovensko šolo pr-
ve dni oktobra 1969. Fredovo pismo, ki je po skrivnostnih poteh priromalo iz zapora, sta Forziatiju prinesla Franco Neami in Manho Portolan. Zato ju je dr. Forziati tudi prijavil sodnim oblastem, indirektno pa s pr stom pokazal na hierarhično povezavo padovanskega nacista s tema dvema tržaškima aktivistoma MSI (Portolan je celo član pokrajinskega vodstva MSI v Trstu).
Forziati je medtem izginil in malo verjetno je, da se bo pokazal v tržaški sodni dvorani 29. januarja. Zato je tudi verjetno, da se bo proces končal neodločeno, sili da bo še enkrat odložen, saj manjka glavna priča oz. tožitelj.
Zato pa je tem bolj čudno, da Freda zahteva premestitev v Trst ob tej priliki. Očitno mu ne gre za »izlet* pod varstvom karabinjerjev in z lisicami na zapestjih. Prej bi bilo treba to vest povezati z drugo, po kateri bodo skušaU Fredovi branilci premestiti vso preiskavo o milanskem pokolu v Trst. Pri tem naj bi se skhcevaU na razsodbo kasacjjske-ga sodišča o premestitvi Valpredo-vega procesa v Catanzaro. Vest, da je Freda zahteval, naj ga pripeljejo v Trst za proces, je v Bologni razširil njegov branilec Marco Antonio Bezicheri. V Trstu ga bo branil odvetnik Alberini iz Benetk.
Fredovi odvetniki se pripravljajo tudi na to, da — po 18. januarju — vložijo zahtevo za izpustitev Frede iz zapora na osnovi že znanega »Val-predovega zakona*. Vprašanje pa je, če bodo milanski sodniki v to pri-volih.
Na cesti Opčine — Trst z avtomobilom v jarek
Kljub smoli, da je z avtomobilom zavozil s ceste in se nato prevrnil na streho v jarek, je imel 32-letni Nereo Simatz iz Naselja san Naza-rio 22 kar precej sreče. Vse bi se lahko veliko huje končalo za mladega voznika, če bi v tistem trenutku, ko je njegov avtomobil zaneslo na levo stran cestišča, privozil nasproti drugi avtomobil. Kljub temu pa se bo moral zaradi zloma leve ključnice zdraviti mesec dni. Do nesreče je prišlo okrog 13. ko se je Simatz nič hudega
Kino
Nazjonale 14.00 «Biancaneve e i sette nani*. Walt Disney.
Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzi!* Barvni film. Terence HiU in Bud Spencer, Cyril Cusack.
Eden 15.00 «1 Barbablu*, Richard Burton in Raquel Wellss. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacieio 14.30 Arriva il pomogat-to: «Fritz il gatto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 14.00 «L’uomo dai sette ca-pestri*, Paul Newman, Anthony Per-kins in Ava Gardner.
Ritz 15.00 «La Calandria*. Lando Buzzanca, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Anrora 15.30 «Lo chiameremo Andrea*. Barvni film.
Impero 16.30 «Ma papa ti manda sola?* Barbara Streisand. Barvni film.
Capitol 15.00 «11 elan dei marsigUe-si», Jean Paul Belmondo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 »La prima notte di quiete*, Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Conoscenze camah di Christa ragazza danese*. Bet Terry. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Unico indizio una sciarpa gialla», Faye Dunaway in Frank LangeUa. Barvni film.
Vittorio Veneto 14.45 «Cabaret» Liza Minelh. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Io non vedo, tu non parli, lui non sente* .E. Montesano, A. Noschese, G. Moschin. Zabavni film.
Ideale 14.30 «1 diavoU del Grand Prix», Mark Damon in Luana An-ders. Barvni film.
Astra 15.00 »Ti combino qualcosa di grosso*. Dean Martin. Barvni film.
Gledališča
KULTURNI DOM
V	torek. 9. t. m. ob 15.30 S. Škufca »Janko in Metka*.
V	sredo, 10. L m. ob 15.30 R. Vi-trac »Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red G in H.
Ponovitve: v sredo, 10. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek; v petek, 12. t. m. ob 16. uri za abonma red I in J: v petek, 12. t. m. ob 21. uri za abonma red A — Premierski: v soboto, 13. t. m. ob 20.30 za red B — prva sobota po premieri in v nedeljo, 14. t. m ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okohški.
Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
ORKESTER GLASBENE MATICE V soboto, 20. januarja 1973, ob 21.00 v Kulturnem domu v Trstu
OBREKOVANJE SI JE V GLAŽUTI PRIDOBILO POLNOPRAVNO DRŽAVLJANSTVO
VERDI
V	torek ob 20.30 bo pod taktirko Femanda Previtahja premiera Verdijeve opere »Moč usode*.
Scene so po zamisU Mishe Scan-deUe pripraviU pod vodstvom Maria Rossija v delavnicah gledaUšča Verdi. Koreografsko je opero pripravila An-na Brillarelli, režira pa jo Carlo Mae-strini.
V	glavnih vlogah bodo nastopili Vito Susca (Marchese di Calatrava) Rita Orlandi Malaspina (Donna Leonora), Giampiero Mastromei (Don Carlo di Vargas), Karlo Košuta (Don Alvaro), Franca Mattiucci (Preziosilla), Raf-faele Arie, Alfredo Mariotti, Anna Fonda, Enzo Viaro, Piero De Palma in Eno Mocchiutti.
Vstopnice so na razpolago pri gle-dahški blagajni (tel. 31-948), ki bo danes odprta od 9.30 do 13. ure.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri «RIO LOBO*
Igra: John Wayne.
Westem barvni film.
Razna obvestila
ure,
sluteč vozil v svojem fiatu 500 z Opčin proti Trstu po državni cesti št. 58. Ta cesta je splošno znana kot nevarna. Nemara je bila hitrost avtomobila previsoka, mogoče pa je šlo za kako okvaro. Dejstvo, je da je na nekem ostrem ovinku pod Konkonelom avtomobil nenadoma začelo zanašati. Simatz je sicer pritisnil na zavore a ni nič pomagalo. Ravno nasprotno, avtomobil je z bliskovito naglico zaneslo na levo stran cestišča in ustavil se je v jarku, kjer se je prevrnil na streho. Z veliko težavo se je Simatz privlekel iz razbitega vozila, medtem pa je neki mimovo-zeči avtomobilist poklical osebje Rdečega križa ter agente prometne policije. Ranjenca so takoj odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v ortopedskem oddelku.
Ko je 26-letna Lidia Battistella -Piccoli hotela predvčerajšnjim zjutraj na delo. jo je na kraju, kjer je prejšnjega večera parkirala svoj avtomobil, čakalo neprijetno presenečenje. Avtomobil innocenti 1/5 je bil sicer na svojem mestu v Ul. Giusti, vendar sta mu manjkali obe zadnji kolesi. Neznanci sita ju v nočnih urah nemoteno odnesli. Pic-colijevi ni preostalo drugega, kot to, da je odšla peš do bližnjega komisariata in prijavila tatvino.
Iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporočajo: prihodnja seja odbora NKŠ bo jutri, 8. januarja 1973, s sledečim dnevnim redom: 1. Poslovanje knjižnice: 2. Priprava rednega občnega zbora, ki bo predvidoma konec januarja 1973; 3. Razno. Vsi odborniki so naprošeni, naj se seje zagotovo udeležijo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV. ki je moralo zaradi prezidav in preureditev prostorov Slovenske prosvete prekiniti s predavanji in srečanji, začenja z novim letom spet redno sezono. Jutri, 8. januarja bo ob 20. uri prvi tak ve čer. Najprej bo poročal predsednik o Dragi 1972, nato predložil načrat za bližnje delo. Ostali večer pa je posvečen SLOVENSKEMU IZSELJENSTVU. O naših ljudeh v Argentini bo govorila gospa ANICA KRALJEVA, ki se trenutno mudi doma. Sledil bo pogovor o problemu našega izseljenstva.
Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 7. januarja ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 8.35 — Luna vzide ob 9.09 in zatone ob 19.47. Jutri, PONEDELJEK, 8. januarja MAKS
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 6,9 stopinje, najnižja 4,6, ob 19. uri 5,7 stopinje, zračni pritisk 1032,6 mb, stanoviten, veter 36 km s sun ki 72 km na uro, severovzhodni, vlaga 1-odstotna nebo 3/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 9.3 stopinje.
Šolske vesti
KONCERT 08 20-LETNICI DELOVANJA ORKESTRA
No sporedu bodo dela Beethovna, Prokofjeva in domačih ustvarjalcev.
Tržaška knjigama vabi jutri, 8. januarja 1973 ob 18. uri na otvoritev razstave slik in risb malega formata tržaškega slikarja Jožeta Cesarja.
6. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono
Josip Smotlak
Pogreb bo 8. t.m. ob 14. uri iz splošne bolnišnice naravnost v Mač-kolje.
žalujoči otroci Josip, Alojz in Ljudmila, neveste, vnuki ia drugi sorodniki
Trst, 7. januarja 1973
Pogr. podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006
ZAHVALA
Globoko ginjeni zaradi izrazov spoštovanja in ljubezni do našega dragega
Karla Fonde
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
DRUŽINA
Trst, 7. januarja 1973
»Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča svojim abiturientom, da bodo tudi letos posebni dopolnilni tečaji namesto petega letnika, ki bodo trajali od 15.
junija 1973. Zaključ-od 1. do 19. sep-
januarja do 15. ni kolokvij bo tembra 1973».
Mali oglasi
»CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage matere
Marije Locatel
Trebče,
Sinova Mario in Luciano (odsoten) ter hči Ina (odsotna).
7. januarja 1973
ZAHVALA
Vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin naše drage
KRISTINE KRALJ
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo gosp. župniku Rožmanu iz Trebč
za ganljivi obred ter vsem dragim Trebencem, ki so nam bili ob strani ob naši bridki izgubi.
Iskrena zahvala dr. Cvetku Ukmarju, ki je požrtvovalno dolgoletno z ljubeznijo in blagim zdravniškim čutom bdel nad stanjem naše ljube pokojnice.
Družine KRALJ — JOGAN
Trst, 7. januarja 1973
ZAHVALA
Globoko ganjeni, se zahvaljujemo vsem, čustvovali ob izgubi naše ljube
ki so z nami so-
OLGE METLIKA
Posebna zahvala sosedom, darovalcem cvetja, č. g. župnikoma, pevcem in vsem, ki so jo spremili v prerani grob.
žalujoča družina Metlika
Bazovica, 7. januarja 1973
Vsem,
dragega
ZAHVALA
so na kakršenkoli način počastili spomin našega
MARJANA MEDVEŠČKA
ie toplo zahvaljujemo.
Trst, 7. januarja 1973
žena Cvetka, sestri Nada in Milena, brat Adam z družino
Gasilci imajo v zadnjih dneh polne roke dela. Poleg malih požarov v stanovanjih so skoraj na dnevnem redu tudi večji požari, id zajemajo več hektarjev z visoko suho travo ter grmičevjem poraščena zemljišča. Po predvčerajšnjih požarih na Kati-nari, Mačkoljah in Trebčah se je včeraj vnela suhljad nad smodnišni-co. Požar je zajel več hektarjev o-zemlja in gasilci so se morali zaradi močne burje, ki je še pospeševala ogenj, truditi skoraj dve uri, da so ga pogasili.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL. 796-301 Settembre št 16/111
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL trst, UL Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijate i je tn znance naprošamo da nas obiščejo
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’0-ro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnii noti našo drago mamo
MARIJO LEGIŠ0 vd. RUKIN
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala, darovalcem cvetja ter vsem, Id so jo počastili na kakršenkoli način.
Žalujoče družine Rukin, Caharija in FalconI ter vnuki in vnukinje.
Trst. 7. januarja 1973
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, Id so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega očeta, nonota in brata.
ANTONA ZLOBCA
Žalujoča družina Zlobec in drugo sorodstvo
Trst — Buenos Aires, 7. januarja 1973
Primorski duoviilk
LETOS Nfl SESLJflNSKI OBALI
bogat poletni spored turistične ustanove
Zanimiv mednarodni seminar o pouku zgodovine ■ Trije koncerti v štivanski cerkvici - Vrsta razstav in drugih prireditev
. Avtonomna turistična in letovi-tearska ustanova iz Sesljana je Pred nekaj dnevi objavila spored Poletnih prireditev na devinsko-na-orežinski obali. Spored je na seji odbora omenjene ustanove obrazlo-predsednik Parentin, ki je uvo-dotna analiziral preteklo sezono in se zaustavil pri perečih vprašanjih, nastajajo z odprtjem avtoceste ^esljan — Moščenice, ki bo odda-JP« glavno prometno žilo od Sesana in Devina.
. Turistično sezono bodo odprli 1.
•junija. Poleg običajne slovesnosti “o istega dne tudi otvoritev raz-stave o cirkusu. Razstavili bodo tepake, knjige, fotografije in slike aa cirkuško tematiko. 23. junija bo y. s^ari štivanski cerkvici koncert Klasične glasbe, zadnji teden v ju-niJu pa bodo priredili «Sesljanski eden», ki bo letos zamenjal šagro y begunskem naselju S. Maura.
, sporedu bodo športna tekmovala, srečolov, nastopi godb na pi-.a‘a, morda pa celo koncert liri-Cn® glasbe, ki ga bo priredil orke-®yer.težaškega gledališča Verdi. Ves j? čas bodo gostom v vseh ses-lanskih restavracijah stregli s ti-P'čnimi kraškimi in tržaškimi jedmi.
V juliju bodo na sedežu ustanove Priredili razstavo obrtništva naše “ežele. Od 15. do 22. julija bo te-?en posvečen Devinu, s tombolo, sPortnimi tekmovanji, koncertom Sodbe na pihala in praznik morja portiču s folklorno podreditvijo, i Najbogatejši bo seveda spored v avgUstu, ki se bo pričel s praznikom v Ribiškem naselju (4. avgusta); Pot dni kasneje bo otroško pevsko tekmovanje Zecchino d’oro, 11. avgu-jJ-a bo praznik morja v Sesljam, ...■ pa izvolitev miss Furlanije-Ju-!’)ske krajine s slikarskim nateča-Jem in predstavitvijo najnovejših Piodnjb izdelkov.
Ob koncu avgusta nameravajo pri-rediti še en koncert klasične glasbe y štivanski cerkvici. V istih dneh b?do na sedežu ustanove razstavili didaktične pripomočke, ki jih pri Pouku zgodovine uporabljajo v naši jteteli, v Sloveniji in na Koroškem. "Stanova je namreč razpisala na-tecaJ na temo «Razvoj družbenih Vrednot s pomočjo pouka zgodovi-ae>>. katerega se bodo udeležili zgodovinarji iz vseh treh dežel in se bo zaključil s seminarjem v začetku Povembra. Udeleženci seminarja pa bodo že prej razstavili pripomočke,
ki jih uporabljajo pri pouku zgodovine.
Zadnjo nedeljo v avgustu bo v Ribiškem naselju tradicionalna ša-gra, istega dne pa bo tudi praznik taborjenja. Poletni spored pa se bo zaključil septembra s koncertom zborovskega petja v štivanski cerkvici.
S. J.
OBVESTILO SGZ
V sredo na Opčinah predavanje o IVA
Kakor smo že najavili pred časom, bo Slovensko gospodarsko združenje organiziralo predavanje - srečanje o novem davku na dodatno vrednost IVA tudi na Opčinah. Predavanje bo v prostorih slovenske srednje šole v sredo ob 20.30. Srečanje bosta vodila strokovnjaka dr. S. Oblak in R. Jagodic.
Koncert božičnih pesmi, ki ga ie Pripravila Zveza cerkvenih Pevskih zborov, bo danes, 7. januarja, ob 16. uri v cerkvi sv. Antona Novega.
SPOROČILO KMETOVALCEM
Kmetijsko nadzorništvo razpisuje tri nagradne natečaje za živinorejce
Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo v Trstu razpisuje sledeče nagradne natečaje ki zadevajo živinorejsko dejavnost:
1)	Nagradni natečaj za izboljšanje hlevov ter hlevske opreme, senikov in prostorov za shranjevanje mleka.
Nagradni sklad znaša 4.000.000 lir.
2)	Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih kur-nikov.
Nagradni sklad znaša 2.000.000 lir.
3)	Nagradni natečaj za izboljšanje oziroma gradnjo obratnih svinjakov.
Nagradni sklad znaša 1.000.000 lir.
Natečajev se lahko udeležijo živinorejci tržaške pokrajine. Prošnje na navadnem papirju je treba nasloviti na Kmetijsko nadzorništvo do vključno 15 januarja 1973.
Rok za izvedbo del traja do 30. maja 1973. Skupno z obvestilom o končanih delih je treba predložiti podroben merski obračun o izvedenih delih.
Nagrade, ki bodo dodeljene po pregledu del s strani posebne komisije, ne bodo mogle presegati 50 odst. dopustnih izdatkov za material in delovno silo.
Za nadaljnja pojasnila se kmetovalci lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo, Ul. Ghega štev. 6.
Veto Rauber z bivšim komisarjem Rudolfom Grjjem in bivšim komandirjem Cirilom Klanjščkom med srečanjem borcev v Novi Gorici
SE NA MNOGA LETA!
PAVEL MALALAN Z OPČIN OSEMDESETLETNIK
Celo tisti, ki ga pobliže poznajo, bi mu ne prisodili let. ki .jih ima. Osemdeset let namreč ni več tako malo, da bi jih človek ne občutil, da bi jih mogel kar tako prikriti. Pri osmih križih človek ne more več biti tako aktiven skoraj bi rekli živahen, kot .je današnji slavljenec. V mislih imamo tokrat Pavla Malalana, ki pravzaprav ne slavi svojega osemdesetega rojstnega dne danes, pač pa ga bo slavil jutri kajti rodil se je 8. januarja 1893. Rodil se je pri Banih v zavedni slovenski kmečki družini. Komaj je končal osnovno šolo. je moral na delo. Pomagati je bilo treba očetu na kmetiji, več let pa je dlelal tudi kot zidarski pomočnik, da bi s svojim zaslužkom pomagal družlini, o prostih urah, ko ni imel opravka z opeko, malto in kamnom, je delal na njivah. Komaj je dokončal 18. leto, so ga že vtaknili v uniformo in ko še ni odslužil rednega vojaškega roka v vojni mornarici, je bila že tu vojna in tako je v Boki Kotorski in drugod na raznih enotah Pavel Malalan dočakal konec vojne, Avstriji pa poklonil 7 mladih let. kolikor so ga držali v avstrijski uniformi.
Ko se .je vrnil v svoj kraj si je tudi Pavel zaželel mirnega življe-
nja, zaželel si je ustvariti družino. Zato se je oženil z domačim dekletom, s Katarino Rauberjevo, s katero je imel 5 otrok, ki so še vsi živi. Pavel in Katarina sta svoje otroke od samega začetka začela vzgajati v zavedne, napredne Slovence.
Kmalu po poroki se je bil Pavel zaposlil pri železnici, pri kateri je dočakal tudi upokojitev. Kot toliko
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiimuniHHiiiiiimiiiH
PETDESET LET OPENSKEGA GOSTILNIČARJA SILVESTRA RAUBERJA - VETA
Ponosen je, da se je kot partizan boril proti okupatorju na Primorskem in drugod
Spomin na padle in še živeče borce
•Rllllli
Dne 31. decembra 1972 je znani openski gostilničar Silvester Rauber-Veto slavil svoj petdeseti rojstni dan. Ta pomembni življenjski praznik je slavljenec nameravaj proslaviti v krogu svoje družine in najožjih prijateljev, tako rekoč neopazno. Toda njegova želja se ni uresničila. Že dejstvo, da so prodajalke cvetja tistega dne prinašale številne šope cvetja na njegov dom, je vzbudilo pozornost širše javnosti in potrdilo je, kako je naš Veto priljubljen.
Srečali smo se s slavljencem in se z njim pogovarjali o tem in onem. Pogovor se je dotaknil tudi njegovih mladih let, o katerih je tole povedal:
«Moja mladost ni bila brezskrbna. Devet let sem bil star, ko mi je oče umrl. živeli... smo v hudi stiski. Mati se je morala veliko truditi, da je preživljala številno družino. Ker sem osemletko dokončal z odličnim uspehom, sem prejel
štipendijo za nadaljevanje študija na kmetijski šoli v Pazinu in kasneje v Poreču. Toda, ko so sredstva pošla, sem moral študij opustiti in si poiskati zaposlitev. Leta 1942 sem bil poklican v vojsko, v kateri sem ostal do septembra 1943. Takoj po vrnitvi domov sem se pridružil osvobodilnemu gibanju. Nekaj časa sem delal v Postojni nato pa sem se pridružil Gradnikovi brigadi, v kateri sem ostal do demobilizacije novembra 1946».
Skromni stavki, a iz njih se da mnogo razbrati.
Naš slavljenec je zelo zgovoren a skromen, je človek vedrega značaja, iskren. Ko se pogovor z njim dotakne partizanskih let, se kar razvname. Upravičeno, saj je ponosen, da je bil partizan, da je sodeloval v številnih akcijah proti okupatorju na Primorskem, Gorenjskem in drugod, da se je boril skupaj z odličnimi in znanimi prvoborci. Toda. ko se spomni tistih.
...........................................mu.."... ................................................................
ZA SPOMENIK NOB
V BAZOVICI
.Namesto cvetja na grob pok. Olge ^ižmančič por. Metlika daruje ^Ran Leban 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. 01-?e Križmančič por. Metlika danite Zofka (Pleščeva) 3.000 lir. j,Y. počastitev spomina pok. Olge .rtžmančič por. Metlika daruje
Darovi in prispevki
A
(Jurjeva) 5
.	por.
fFužina Križmančič «sqč iir_
^Namesto	cvetja	na	grob	pok.
*fe Križmančič por. Metlika dajejo Marija z možem Pepijem n Nini (šajsnikovi) 5.000 lir. Namesto cvetja na prerani grob ' .^ge Križmančič por. Metlika ^Uje družina Zelcetova 1-500 lir. (.Namesto	cvetja	na	grob	pok.
h‘8e Križmančič por. Metlika da-Roza (Lajtova) 2.000 lir. (.Namesto	cvetja	na	grob	pok.
. Križmančič por. Metlika da-f!?Je Miro Križmančič in Svetka ^ePene) 5.000 lir.
?A SPOMENIK NOB * KRIŽU
i, Oašper Frankovič (št. 636) 3.000 r’ Marija Daneu (305) 2.000 lir. « " spomin pok. moža Josipa Stojiča daruje Ana 5.000 lir. j "b 28. obletnici usmrtitve pok.
Košute darujeta sestra Ma-sjjje in Karla Puntar (Prosek)
°°00 hr.
ZA SPOMENIK NOB V SKEDNJU, NA KOLONKOVCU {N PRI SV. ANI . družina Visintin, Roberto in Ber-
1	5.000 lir, Nevenka Pečar jjOOO iir> dr. Vojko Ferluga 2.000 J’ Zgodovinski krožek na osnovni
Srečka Kosovela v Sežani 4)0 ND.
ZA SPOMENIK NOB
na kontovelu
1v spomin Borisa Daneva daruje u^ip Starc (Ruditev) 1.000 lir in ■ N. 1.000 lir.
h Y spomin smrti Dore Štoke da-teta Anica in Mirko Širca 2.000 lir f*y 'sti namen daruje Josip Starc pPditev) 1.000 lir in Vida Menucci Gerlanc 2.000 lir.
ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI
nevski zbor
li t>. ko Glavina, Bazovica 10.000 ]• • Ivan Drnovšek, Bazovica, 3.000 1;.’ .Srečko Ostrouška, Opčine, 10 iir; Fulvio Slapnik, Domjo,
2	rvT bri Lucijan Poropat, Trst, j PO lir; Karel Resinovič, Hrpelje,
lir; Dorotej Morgan, Hrpelje, 2fif\ i‘r: Ludvik Schillani, Trst, VvP lir; Zvonimir Lorenzi, Lonjer 3°. 3.000 lir.
Počastitev spomina pok. Olge )V*žtoančič por. Metlika darujejo 5(wjia; Pepi in Nini (Šajsnikovi) 'jT* Ur za Bazoviški dom. Ojtemesto cvetja na grob pok. h.?e Križmančič por. Metlika da-fjp Zofka (Pleščeva) 2.000 lir za j. Zarja.
riiierrnan Križman z družino daje 10.000 lir za ŠD Zarja in želi ul°So uspehov v letu 1973.
V	počastitev spomina pok. Olge Križmančič por. Metlika daruje Anton Marc (Pezdašov) 10.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Ob novoletnih praznikih daruje Vinko Glavina 5.000 lir za ŠD Zarja
Namesto cvetja na grob pok. Marije Kralj vd. Žagar daruje Srečko Žvankov 1.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
V	isti namen darujejo Zelcetovi iz Bazovice 1.500 lir.
Ob obletnici smrti Angele Konič dorujeta mož in hčerka 2.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok. Kristine Kralj darujeta Santina Kralj in Karla Kralj 3.000 lir za godbo Parma iz Trebč.
V	počastitev spomina pok. Marjana Medveščka in pok. Antona Mezgeca darujeta Milan in Danila Tavčar 2.000 lir za PD Ivan Cankar.
Namesto cvetja na grob Marije Locatel darujeta Ljuba in Marino Košuta 1.000 lir za pevski zbor «SPD Tabor» z Opčin.
Namesto cvetja na grob pok. Kristine Kralj darujeta Štefan in hčerka Dina 2.500 lir za Dijaško matico in 2.500 lir za Glasbeno matico.
V	isti namen darujeta Bruno in Ana Piselli 5.000 lir za center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina Zore Ivan-čičeve darujeta Delly Rutar 10.000 lir in Mila Rutar 2.000 lir za Glasbeno matico.
Ob priliki praznovanja 80-letnice očeta Pavla Malalana darujejo hči in sinovi 5.000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina ob 3. obletnici smrti Josipa Baruta darujeta hči Dora in vnukinja Nori 5.000 lir za Dijaško matico.
Josip Verč daruje v spomin pok. brata Marjana 20 ameriških dolarjev za Dijaško matico.
V	spomin pok. Kristine Kralj darujeta Mila in Milko Sosič 2.000 lir za ŠD Primorec.
Ob priliki novega leta daruje Vinko Glavina 10.000 lir za ŠD Breg
V	spomin Antona Mezgeca darujejo šentjakobski pevci 20.000 lir za PD Ivan Cankar.
V	počastitev spomina pokojnega dr. Franja Delaka darujejo za Slovensko dobrodelno društvo Hilarij in Zorka Rolih (New York) 20 dolarjev, Pina Dolef (Barkovlje)
3.000	lir, Lojzka Sosič (Opčine)
2.000	lir.
Namesto cvetja na grob pok. Kristine Kralj, matere gosne Mile Joganove, daruje Sonja Prinčič z družino 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Marjana Medveščka daruje Sonja Prinčič z družino 2.000 lir za Dijaško matico.
Za šentjakobsko kulturno društvo so darovali v počastitev spomina Marije Slame: družini Valenčič —
Godnik 3.000 lir, družine Slama — Petaros — Pahor 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Križmančič por. Metlika daruje družina Stanko Požar 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pokojno Zoro Ivančič — Marijano, darujejo bivše soborke Marija Kodrič, Angela, dr. Mašera, Marica, Albina, Dora, Špela, Pavla in Grozdana 12.500 lir za spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina pok. Kristine Kralj darujeta družini Pa-dovan in Žerjal 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Zore Ivančič daruje Olga Regent
2.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Olge Križmančič por. Metlika daruje Andrej Pečar z družino 2.500 lir za Š. d. «Zarja» v Bazovici in Tonček Kalc daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina pok. Olge Križmančič por. Metlika daruje. Zorka Ražem (Pakelčeva) 2.000 lir za Š. d. »Zarja*.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Olge Križmančič por. Metlika darujeta družini Križmančič in Metlika (Ferlinovi) 10.000 lir za Š. d. «Zarja» v Bazovici in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici
V	počastitev spomina in namesto cvetja na grob pok. Olge Križmančič por. Metlika darujejo za spomenik padlim v NOB v Bazovici: družina Gombačeva 2.000 lir, družina Čukova 2.000 lir, Andrej Pečar z družino 2.500 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Olge Metlike darujejo sosedne družine Čufar, Pelan š., Pečar, Dolenc, Ema K., Vodopivec, Gornik V., Počkaj, Stopar, čač, Fontanel-li, Tognetti, Križmančič M., Križmančič S., Mezgec in Baitz: za Dijaško matico 3.000 lir, ža spomenik NOB v Bazovici 3.000 lir, za P. d. «Lipa» 3.000 lir, za Š. d. «Zarja» 3.000 lir, za Bazoviški dom 3.000 lir, za Slomškov dom
3.000	lir, za Tržaški partizanski pevski zbor 3.000 lir.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA
ŠK «KRAS» OB PRILIKI
NOVOLETNIH PRAZNIKOV
S ALEŽ
Igor Grilanc 2000, Vanka Gruden 500, Gianni 1000, Miloš Peric 400, Angela Marušič 1000, Milka Kocman 1000, Renar 1000, Silva Kocman 250, Ivan Škrk 1000, Anica Kocman 1000, Tončka Pavlina 500, Danilo Grilanc 2000, Pepka Grilanc 500, Janko Obad 1000, Olga Gherlani 500, Marjo Pirc 1000, Boris Milič 1000, Karlo Pegan 500, Justa Stubelj 1000, Anica Milič 1000, Milka Perčič 1000, Ivanka Pirc 1000, Milka Štolfa 1000, Milka Škrk 1000, Stano Gruden 1000,
pierina Furlan 1000, Egidij Milič fOOO, Janko Škrk 1000, Cveta Škrlj 1000, Pepi Perčič 1000, Marta Bu-jKn 1000, Pepi Rebula 10,»), Vera Auber 1000, Igor Milič 2000, Tatjana Škrk 1000, Srečko Budin 1000, Drago Grilanc 1000, Battistella 1000, Vlasta Stubelj 1000, Nevenka Škrlj 1000, Zorko Grilanc 1000, Pierina Grilanc 1000, Eda Pegan 1500, Albert Budin 1500, Karlo Grilanc 1000, Ivanka Orel 700, Grilanc 500 Pepi Budin 500, Pepka Milic 1000, Marija Ostrouška 500, Milka Bu-sinelli 500, Janko Rebula 1000, Zvonko Rebula 1000, Barbara Grilanc 1000, Pepka Sardoč 500, Marta Vodopivec 1000 lir.
REPNIC Paolo Bastiancich 500, Ladi Rebula 1000, Marjo Batič 5000, Milko Milič 500, Oskar Milič 1000, Marija Kante 500, Pavla Ravbar 1000, Marija Stubelj 1000, Viktor Milič 300, Vanček Milič 1000, Josip Miliani 1000, Zora Milič 1000, Pepka Bresciani 250, Nevio Liva 1000 Milka Petelin 500, Danilo Milič 1200, Marija Milič 500, Zeta Guzzi 500, Stanko Blasina 1000, Silvana Škabar 1000, Slavko Milič 500, Milan Husel 500, Marjo Blasina 1000, Josip Luin 200, Piero Milič 1000, Ninko Cante 2000, Angel Cante 1500, Julka Petrincich 500, Nini Milič 500, Marijo Milič 1500, Franc Husel 1000, Marij Milič 2000, Viktor Cesar 2000, Pep k0 Milič 2000 lir.
SAMATORCA Srečko Gruden 1000, Žela Gruden 1000, Žarko Doljak 1000, Franc Bizjak 1000, Pepi Rebula 500, Mi lan Kante 1000, Marčeto Doljak 1000, Franc Colja 1000, Ladi Colja 900, Marjo Gruden 1000, Angel Gruden 500, Majda Doljak 1000, Rudi Kole 1000, Maks Pipan 1000, R. Peric-Doljak 3000, Mirvana Kralj 1000, Sonja Gruden 1000, Janko Gruden 2000, Silvo Budin 1000, Ivan Knez 500, Jožko Doljak 1000, Milan Gruden 1000 lir.
BAJTA
Josip Milič 3300, M. Rebula 3000, Valentino 700, Josip Taučar 1500, Darko Obad 1000, Doljak 500, Pu-rjč 500, Bitežnik 2500, Cappelli 1000, L. Rebula 1500, A. Rebula 500, Albert Svetlič 2000, S. Škrk 2000, A. Vesnaver 3000, Pirc 2000, M. Gruden 500, Auber 1000 lir.
ZGONIK	/
Miro Žigon 1000, Aldo Živic 1000, Marija Guštin 1000, Valter Kobal 1000, Adolf Furlan 1000, Škrlj 500, Milko Budin 1000, Nini Kocman 1000, Angel Milič 1000, Pepi Simo-neta 2000, Stano Milič 500, Ivan Caharija 500, Drago Pegan 1000, Zmago Milič 2000, Alfonz Milič 200, Viktor Emili 2000, Danilo Si-moneta 1000, Ivan Kresevič 2000, Josip Guštin 5000, Zmaga Blažina 2000, Janko Simoneta 2000, Janko Guštin 2000, Drago Milič 2000 lir.
Š. k. «Kras» se vsem iskreno zahvaljuje!
ki so padli, se mu četo zresni in pripomni: Škoda jih je bito!
Na vprašanje, kateri izmed borcev so mu ostali najbolj v spominu, je Veto takole odgovoril: «Ve-liko jih je, vsekakor pa mi je ostal najbolj v živem spominu Djuro, komandant prvega bataljona Gradnikove brigade, ki je padel pri Železnikih. Čudovit je bil ta Bosanec, hraber borec in izredno dober tovariš. Slutil je, da bo padel, a ni odstopil od boja. Tudi tedaj, ko je bil smrtno ranjen, je hrabril tovariše, naj nadaljujejo boj. V lepem spominu mi je ostal tudi Ciril Klanjšček iz Števerjana, ki je pred kratkim umrl. Prav tako tudi Janez Ivančič z Unca, sedanji predsednik občinske skupščine v Ajdovščini Martin Graif in številni drugi.
Pogovor je tekel dalje in v skromnem zapisu ni mogoče zabeležiti vsega, kar je povedal. Ko je govori] o raznih akcijah je med drugim rekel: «Rad se spominjam zlasti akcije za prenos ranjenih borcev iz raznih krajev Primorske in Gorenjske v Stari trg pri Ložu, od koder so jih nato z letali prepeljali na zdravljenje v Bari in v druge kraje na italijanskem Jugu. Med akcijo sem bil odgovoren za zasedo na železniški progi blizu Ravbarkomande. Silno odgovorna in tvegana je bila ta naloga. Zelo sem bil zadovoljen, ker se je prenos uspešno zaključil in srečen, ker so številni ranjenci ozdraveli*.
Nadaljnje vprašanje, ki smo ga zastavili tovarišu Vetu se je glasilo: »Slišali smo, da si odšel kot rekrut mornarice v spremstvu aveh orožnikov. Ali je to res?»
Veto je odgovoril: «Res je bito. Zgodilo pa se je takole. Na železniško postajo v Trstu smo spremljali nekatere rekrute, naše sovrstnike. Bito je to 20. aprila 1942. Razigrani smo bili. Tudi prepevali smo. Toda dejstvo, da smo imeli v gumbnicah pripete rdeče nageljčke, je vzbudilo pozornost. Nekatere izmed nas so škvadristi aretirali. Odpeljali so nas na zasliševanje in — izsiljevanje. Znašel sem se v Ko-roneu in po nekaj dneh so me namesto domov poslali k mornarici v Pulj. Tako sem moral predčasno v vojsko.
Novembra 1946. leta se je tovariš Veto vrnil na svoje rodne Opčine. Sledovi vojne so bili vidni. Med bombardiranjem Opčin leta 1944 je njegova družina izgubila vse, kar je imela. Začeti je bilo treba skraja. Oprijel se je gostinstva, saj je bil, kot sam pravi, tako rekoč rojen v gostilni. V začetku je bito težko, a sčasoma so se stvari uredile. Kljub temu, da je imel mnogo dela in skrbi, je Veto našel še čas za sodelovanje v openskem prosvetnem društvu in v partizanski zvezi. Nekajkrat je nastopil tudi kot igralec v domači dramski skupini. Tudi danes tovariš Veto sodeluje pri krajevni partizanski organizaciji.
Pred razhodom je tovariš Veto rekel še tole: «Številni prijatelji in znanci so me zelo razveselili, ker so se me spomnili ob življenjskem prazniku. Zeto sem jim hvaležen. Rad bi se zahvalil posamezno, vsakemu posebej, pa se bojim, da bi katerega prezrl Prosim, zapišite v «Primorski dnevnik», da se prav vsem najiskreneje zahvaljujem.
Mirko Kapelj
Koncert božičnih pesmi v Zgoniku
V zgoniški župni cerkvi je bil sinoči koncert božičnih pesmi. Izvajali so jih cerkveni zbori iz Zgonika in Križa ter moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade». Pevcem so zbrani sledili z zanimanjem, ob koncu pa je novi župnik Brecelj pevce povabil v vaško gostilno, kjer so se dalj časa zadržali prijetnem vzdušju in prepevali domače pesmi.
drugih naših ljudi, so tudi njega, v času fašizma, premestili iz rodnega kraja, poslali so ga «v Italijo* in sicer v Milan, kjer je ostal dolgih 7 let medtem ko je njegova družina ostala doma, pri Banih.
Kot vsi naši zavedni ljudje, so tudi pri Malalanu vsi sodelovali ali vsaj pomagali v narodnoosvobodilni borbi. Dva sinova sta se vključila tudi v partizansko vojsko in se borila proti nacifašizmu, za pravice našega človeka na lastni zemlji-
Današnji slavljenec pa je, kot smo rekli že v začetku, kljub svojim 80 letom še vedno zdrav in čil in ga srečamo na vsaki prireditvi, na vsaki manifestaciji, posebno na Opčinah. Že od vsega začetka je Pavel Malalan zvest čitatelj našega dnevnika. In sedaj ob njegovem lepem življenjskem jubileju, ko mu svojci prijatelji in znanci čestitajo, se čestitkam pridružujemo tudi mi, ki mu želimo še dolgo zdravih in zadovoljnih let.
M. M.
Prejeli smo
«Austria Economica* — mesečni bilten avstrijskih trgovinskih predstavništev v Italiji, leto IV, štev. 12 — december 1972.
«Rivista della Cooperazione del Friuli - Venezia Giulia», glasilo deželnega odbora italijanske zadružne zveze in Federcoop iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Številka prinaša med drugim poročilo o najnovejšem razvoju stikov in sodelovanja med zadružnimi organizacijami naše dežele in sosedne Slovenije, poročilo o obisku odposlanstva ljubljanskega Instituta za kmetijstvo zadružnim hlevom v Kamin in daljši prispevek Dušana Kodriča o planinskem domu «Man-gart», ki ga v Žabnicah urejuje Slovensko planinsko društvo iz Trsta.
ŽELEZNINA IN DROGERIJA
DORČE TERČON
SESLJAN 27/A — tel. 209-220
vošči vsem uspešno novo leto
ŽELEZNINA
ROŽICA TERČON -PERTOT
NABREŽINA 124 — te). 20-122
vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
V Mariboru so pokopali Križanko Lucijo Majcen
Ko umre starejši človek, pravimo da nas je zapustila — korenina.
In taka je bila Lucija Majcen, ki se je rodila v Križu pred 85 leti v kmečki družini, ki so jim po domače rekli «pri Perajevih* Kot mnoge druge, je tudi njo skromna kraška zemlja poslala v svet. da si sama poišče kar je za življenje potrebno. Težkega srca je odšla z doma, toda v zavesti, da drugače ne gre, je v tujini trdno prijela za delo in si ob podpori moža Ivana ustvarja družino ter novi dom v Mariboru. Vendar ni nikoli opustila vezi z rojstno vasjo, ki jo je vzljubila v mladostnih letih in če je le mogla, se je vrnila, pa čeprav za kratek čas, v svoj rojstni Križ.
Zadnja leta zasluženega pokoja je preživela pri svoji hčerki in zetu dr. Vidojki ter dr. Mirku Vugi v Novi Gorici. Kljub skrbni negi hčerke in zeta se ji je 27.12.1972 življenje izteklo v šempetrski bolnišnici. Zaželela si je biti pokopana tik svojih dragih, moža Ivana in sinov Zlatana in Žarka. Zato so se vsi sorodniki in znanci 29. decembra od nje poslovili in krsta s posmrtnimi ostanki Lucije Majcen je zadnjič romala v daljni Maribor. da bi jo štajerska zemlja sprejela vase čeprav brez pogleda na morje, kot svojo.
Naj ji bo lahka gruda, svojcem iskreno sožalje.	K. Košuta 1_________________________________
iimimiiiuiiimiiiiiimiiimiiimiiiiiiiniiiiiiiiuiiimmiMuiimritiimiiiimirifiiimiiiiiiiiuiiiiititiiiiiiimui
ODŠLA JE V TRIINŠTIRIDESETEM LETU
OLGE KBIŽMANČIČMETLIKE IZ BAZOVICE NI VEČ
in za vse ljudi. V še tako žalostnem primeru in za vsakega človeka je našla bodrilno besedo. Težko bomo občutili njeno izgubo vsi.
Veliko časa in moči bo potrebno, da se bo ta hudo krvaveča rana zacelila.
žalosti njenim dragim se pridružujemo vsi vaščani.
Vaščanka: S. P.
PRODAJA, ČIŠČENJE IN POLNJENJE
REZERVOARJEV
za nafto, gorilno olje itd.
LA C0MBUSTIBILE
• Trst — Domjo 38 Terefon: 81 02 58 - 82 03 31
Zopet je kruta usoda posegla po mladem, na videz krepkem in tako potrebnem življenju. Mlade, komaj triinštiridesetletne Olge Metlike iz Bazovice ni več med nami. Zahrbtna bolezen jo je tako hudo prizadela, da je v nekaj dneh mučne bolezni preminila v sredo, 3. januarja 1973.
Ni Desede. da bi olajšali bol njenima še mladoletnima hčerkama, možu in ostalim njenim dragim. Kdo jim bo nadomestil njeno milino, dobroto in požrtvovalnost, kajti ni je bito žrtve, ki je ne bi bila pripravljena storiti za svojce
TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEM/O
TOVORNI PREVOZI
o vse Kraje tudi t inozemstva
A SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija
Zupančičeva 24 6633U Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilno sta 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA ■ JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SL02BA
-	SIMEX Ljubljana — samo stojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino to zastopanje tujih tirrn
Za vse Informacije se. prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslavtjj to v inozemstvu
PRVIČ
po 46 letih delovanja
TEKSTIL
IN
OBLAČILA
Largo Barriera Vecchia št. 6
OD JUTRI, 8. JANUARJA
POPOLNA
RAZPRODAJA
D0 IZČRPANJA ZALOG PO INVENTARNIH CENAH
Blizu UPIM
na Largo Barriera Vecchia ugodna menjava dinarja
GORIŠKI DNEVNIK
t
Wmx
VELIČASTNA SLOVENSKA PRIREDITEV V NAPOLNJENEM «RISTORIJU» V ČEDADU
Dan emigranta je klic po spoštovanju našega jezika in naših zahtev do dela in kruha na domačih tleh
Pozdravni nagovori Emila Cenciča, Izidora Predana in Ada Konta - Nastop pevskih zborov «Višarski zvon» iz Kanalske doline in «Rečanj» iz Ljes - Recitacije beneških otrok - Nastop Stalnega slovenskega gledališča
«Dan emigranta«, ki so ga včeraj priredila društva «Ivan Trinko*, «Dom» in Društvo beneških izseljencev, je privabil v kino dvorano «Ristori» v Čedadu nad 500 oseb iz. Beneške Slovenije, emigrantov in domačinov, ki so povsem napolnili parteme in balkonske sedeže te velike dvorane. Tako je včerajšnji dan ponovno dokazal, kako silno so Benečani navezani na ta praznik, ki se je začel v skromnih prostorih društva «Ivam Trinko» in se je nato preselil v največjo dvorano v Čedadu, da je lahko vsem omogočila prisotnost.
Med udeleženci je bilo tudi več uglednih osebnosti, in sicer posla-
Emil Cencič
nec Mario Lizzero - Andrea, namestnik deželnega tajnika KPI in deželni svetovalec Baracetti, član pokrajinskega vodstva KPI iz Vidma prof. Petričič, deželni svetovalec dr. Drago Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, organizacijski sekretar za zamejce in tujino pri ZKPO Martin Zakonjšek, predsednik odbora za glasbo pri ZKPO Marjan Gabrijelčič, tiskovni ataše pri generalnem konzulatu SFRJ v Trstu, Saša Gruden in drugi.
Program je pričel zbor «Višar-ski zvon« iz Kanalske doline, pod .tvodstvom Avgusta Ipavca, v katerem pojejo pevke in pevci iz Žab-nic, Ukev, Trbiža in Bele Peči. Njegov program je napovedovala Lučka Miškot. Zbor je ubrano zapel Prešernovo «Zdravljico«, koroško «V Pliberci*, «Planike» in pesem «ZvOn zvoni«, ki je posvečena Vičarjem. Medtem ko so trije govorniki pozdravili navzoče ter opi-
Izidor Predan
šali pomen prireditve, je zbor ostal na odru ter svoj nastop zaključil po govorih.
Najprej je spregovoril župnik iz Gorenjega Tarbija Emil Cenčič.
Duhovnik Emil Cenčič iz Gorenjega Tarbija. ki sodeluje pri listu «Dom», je dejal:
«Z velikim veseljem vas prisrčno pozdravljam v imenu domačih duhovnikov okoli lista ’Dom’. Z zadovoljstvom ugotavljam, da ste tudi letos prišli v velikem številu na naš «Dan emigranta«.
Letos imamo tri lepe priložnosti za praznovanje: 25. januarja bomo obhajali 110. obletnico rojstva msgr. Ivana Trinka, najbolj imenitnega beneškega človeka, zslužnega duhovnika, ki je posvetil vse svoje življenje Benečiji in katerega spomin postaja vedno bolj živ med nami. Danes smo srečni, da imamo prvikrat med nami naše slovenske brate iz Kanalske doline, ki nas bodo razveselili s svojim pevskim zborom «Višarski zvon*. Vsi poznamo njihove prijetne kraje z vsakoletnih romanj na Sv. Vičarje. Srčno jih pozdravimo in voščimo tudi za naprej obilo sodelovanja in bratskih srečanj z njimi, da bi se še globlje medsebojno spoznali. V naši Benečiji, pod Ažlo, so odprli tovarno. Upamo, da predstavlja začetek tiste politike, ki bo končno preskrbela ljudem delo doma.
Pri vseh teh treh lepih priložnostih ostaia v naših srdih velika bolečina, ki nas ne more pustiti pri miru, in to je tista rana, ki nam pije kri in življenje v Benečiji, to so naši emigranti, ki odhajajo za kruhom v tujino. Vsi ste prebrali rezultate ljudskega štetja. V desetih letih, od 1961 do 1971 se je znižalo število naših ljudi v sedmih občinah, od 14.293 na 9.643. V desetih letih nas je v Benečiji kar za 4.650 manj. To so strašne številke, ki pričajo kako se praznijo naše vasi.
Kam bomo prišli, če pojde tako naprej? Marsikdo že misli in se tolaži, tudi med oblastmi, da se bo v nekaj letih naša Benečija izpraznila in da bodo naše vasi postale kakor muzeji. Upajo, da bodo tako rešena vsa naša vprašanja, posebno etnična, ker ne bo več ljudi. Proti temu krivičnemu mišljenju in nečloveškemu upanju se upiramo z vso silo ker smo prepričani, da naš narod ne sme iri ne bo izumrl.
Četudi nas je majhna peščica, bomo kakor v preteklosti premagali vse sile, ki nas hočejo uničiti, če bomo združili naše moči.*
Predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko* Izidor Predan se je v začetku zahvalil vsem udeležencem današnjega srečanja, nastopajočim in emigrantom, potem pa je takole nadaljeval svoj govor:
«Kot je naša navada že dolgo let, na tale dan, smo se tudi danes zbrali, da bi skupaj preživeli nekaj veselih ur in pregledali, kaj smo napravili za našo skupnost od zadnjega srečanja dalje. Lansko leto smo slišali žalostno novico da so za božične praznike zaprli tovarno v Čemurju in vrgli na cesto 27 dlelavcev. Prav tako kot obsojamo tiste, kf so krivi za zaprtje tovarne, tako radi danes pohvalimo one, ki so pomagali da je zrasla nova tovarna pri Mostu sv. Kvirina. Toda s tem naša vprašanja še niso rešena. Nasprotno. Če vzamemo statistike v roke, bomo videli, da nazadujemo namesto, da bi napredovali.*
Predan je nato govoril o rezultatih ljudskega štetja in navajal trditve videmskega «Gazzettina», da je položaj v Benečiji zaskrbljujoč.
«Naša dolžnost pa je, da povemo zakaj so spremenili rezultate štetja pred desetimi leti in zakaj smo prepričani, da ni bilo popolno niti lansko štetje.
Občine prejemajo od dežele in države manjše prispevke za vsa-
kega občana, ki je vpisan v rezi-denčne knjige. Več ljudi kot je vpisanih, več prispevkov prejmejo. Zato upravitelji sodijo, da .ie v njihovem interesu, če dokažejo visoko število prebivalcev. Kar jim dale dežela, je zelo malo- komaj
Ne ve kdo je lastnik tega listka, morda kak domačin, morda kak vojak, ki služi vojaški rok v Krmi-nu ali v okolici.
Za zaključek lahko povemo še eno zanimivost. V vsej goriški pokrajini so ob priliki letošnje «Can-zonissime* prodali skupno 22.281 listkov loterije, kar je za 3.000 več kot leto prej.
Trčenje avtomobilov pri Rdeči hiši
Na križišču pri Rdeči hiši je prišlo do prometne nesreče, ki je tretja v zadnjih desetih dneh. pri kateri se je ponesrečila 69-letna gospodinja Marija Tomšič por. Kuzmin iz Sovodenj, Ul. Brenner 1. Tomsi.eva, ki se je vozila s sinom Albinom v fiatu 850, je bila namenjena v Sovodnje. Iz Rdeče hiše je privozil renaul, last Bruna Tomd-nata iz Pordenona, ki je zavozil v Ul. Alviano. Pri trčenju se je Tomšičeva poškodovala po obrazu, zaradi česar se bo zdravila v splošni bolnišnici 10 dni.
Jutri prva seja občinske komisije za mladinske igre
Jutri zvečer ob 18. uri bo na županstvu prva seja občinske komisije, ki bo skrbela za organizacijo letošnjih mladinskih iger. V tej komisiji sodelujejo zastopniki občine, športnih društev in časopisov.
Sestanek PSI-KPI za občino v Ronkah
Sestanek med vodstvoma krajevnih sekcij KPI in PSI v Ronkah, da bi razpravljali o vodenju občinske u-prave v prihodnjih petih letih, bo v sredo, 10. januarja. Danes zjutraj pa se sestanejo na skupščini člani socialistične stranke, da bi razpravljali o tem vprašanju.
Razstava o Vietnamu v Gorici
Na sedežu mestne sekcije socialistične stranke v Gorici na Korzu je danes ves dan odprta razstava 40 kubanskih plakatov o vojni v Vietnamu. Razstavo sta priredili mestni sekciji PSI in KPI. Razstavo si je vredno ogledati, ker nas povede v nov svet, v svet političnega delovanja na Kubi. Razstava o Vietnamu si je ie včeraj ogledalo
V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
V SOBOTO V PROSVETNI DVORANI MRTIZANSKI MITING»
Ado Kont
za papir. Občinski voditelji so torej iskali mušice, izgubljali pa konje. Zavoljo tega dežela in druge oblasti ne poznajo resničnega položaja in zato tudi niso mogli vedeti, da je tako hudo pri nas, in zato tudi niso ničesar ukrenile.
Naši ljudje so šli po svetu, umirali so v belgijskih rudnikih, na
(Nadaljevaije na 8. strani)
niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHniiiHiuiiiuiuimiiimiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiianiiiiiiiiiiii
NA POBUDO KMEČKE ZVEZE
Tudi v Števerjanu so pričeli s predavanji o vinarstvu
Na sporedu sta še dve srečanji z inž. Simčičem
Milko Klanjšček z Oslavja, ki je v vodstvu Kmečke zveze in je sodeloval na izobraževalnih večerih, pa je rekel, da so se vinogradniki živo zanimali za obravnavano snov in da so od predavatelja želeli najrazličnejših pojasnil in tolmačenj, če jim kakšna stvar ni bila jasna, tudi med samim predavanjem, tako da je večer čestokrat potekal kar v obliki vprašanj in odgovorov, v sproščenem pogovoru, ki je omogočil vinogradnikom temeljito poglabljanje v obravnavano snov in jim tako dvigal njihovo strokovnost, kar se izraža v boljši kakovosti vin, v njihovem uspešnejšem prodajanju in tudi v boljšem zaslužku.
Naša Brda, zlasti Oslavje in Šte-verjan, se namreč vse odločneje preusmerjajo v popolno specializacijo, se pravi v vinogradništvo. V tem smislu prihaja do vse večje arondacije zemlje, do mehanizacije proizvodnje, gradenj kleti, zaščite tipičnih vin in vseh drugih ukrepov, ki napravljajo Brda, tradicionalni kraj z izjemno lego, za po membno vinsko središče v naši deželi, katerega pridelek pa slovi tudi izven njenih meja.
Po uspelih predavanjih prejšnjega decembra na Oslavju je Kmečka zveza pričela prirejati predavanja o vinogradništvu tudi v Števerjanu. Novi ciklus predavanj se je pričel v četrtek na sedežu prosvetnega društva «Briški grič», odprl pa ga je tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič, ki je v predstavitvi predavatelja ing. Simčiča z Dobrove-ga poudaril velik pomen strokovnega znanja pri dobrem vinarje-nju.
Predavatelj ing. Simčič je nato obsežno govoril o bolezni vin in o pripravi vin za stekleničenje. Prisotnim je posredoval veliko svojega teoretičnega in praktičnega znanja. Na prihodnjih predavanjih, ki bosta 10. in 15. januarja, bo obravnaval bela in črna vina, njihove značilnosti, probleme, ki nastajajo pri njihovi proizvodnji ipd.
Dr. Mirko Primožič nam je povedal, da prihaja na povabilo Kmečke zveze ing. Simčič že pet let v Brda in da je prispeval pomemben delež k strokovnemu usposabljanju briških vinogradnikov. To je svojevrstna oblika pomoči, ki ima tudi blagodejne gospodarske posledice.
precej ljudi.
1»mm—»HmmimmiHmmiiHiuiinmHHHHnumiHiniiiHiiMHiHUiHmHimmiliHiiiiHHmHiHiiimiiimiiiHiiiiiimniiiniiHHiiHliiiiiiiHHHiiHN
PO ODLOČITVI TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE
V okviru splošne protestne stavke v petek v Tržiču sindikalni shod
Tajništvo federacije se je sestalo prvič - Sestanek delavcev tovarne SIMO s tržiškim županom - Upokojenci protestirajo zaradi počasnega reševanja prošenj
Pevski zbor «Srečko Kosovel« iz Ajdovščine
Pred kratldm izvoljeno tajništvo enotne sindikalne pokrajinske federacije CGIL, CISL in UIL se je prvič sestalo v petek zvečer v Gorici. V tajništvu so Zuliani, Papais in Selič za CGIL, Padovan, Colautti in Coprivez za CISI*, Bregant, Mar-chesan in Fantini za UIL.
Na prvem sestanku so obravnavali predvsem splošno stavko, ki bo v petek, 12. januarja, in ki so jo v vsedržavnem merilu proglasili trije sindikati. Stavka bo trajala štiri ure, delavstvo bo s to stavko podprlo zahtevo po stanovanjski in zdravstveni reformi, po povečanju števila delovnih mest, za čimprejšnji podpis novih delovnih pogodb, proti naraščanju cen
10 milijonov lir loterije «Canzonissima» tudi v Rrminu
Tokrat se je loterijska sreča nasmehnila tudi Goriški. Ena od 67 tolažilnih nagrad loterije «Canzo-nissima*, 10 milijonov lir, je pripadla Krrninu. Nagrado dobi kupec listka .št. D 44836, ki so ga v času od 30. septembra do 25. novembra lani prodali v prodajalni papirnatih izdelkov in časopisov Livije Perki na Trgu Liberta v Krminu. V tej trgovini so prodali skupno 164 listkov, omenjeni spada v kup sto listkov, ki so jih prodali med zgoraj omenjenima datumoma.
Perinova je šele sinoči iz ust novinarjev izvedela, da je v svoji trgovini prodala nagrajeni listek.
iiiiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiimiimuiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiuitinuiiiiiiiiiiiii
OB UVEDBI NOVEGA DAVČNEGA SISTEMA
Izdatna finančna pomoč vlade goriški in sovodenjski občini
Ti občini bosta dobili nadomestilo tudi za izgubljeno trošarino proste cone - V Sovodnjah bodo ohranili proračun brez primanjkljaja
Goriška podružnica išče nedeljskega raznašalca za Primorski dnevnik v Rupi ter na Peči. Zainteresirani naj se javijo v goriški podružnici lista, Ulica 24. maja 1.
Vlada v Rimu je goriški občani nakazala prispevek 750.000.000 lir kot nadomestilo za enoletno trošarino na proizvode proste cone. To izredno trošarino je goiriška občina, na podlagi obstoječega zakona, pobirala na tistih proizvodih proste cone, ki so bili prosti carine. S tako’ visokim dohodkom je goriški občini uspevalo do pred nekaj leti izenačiti svoj proračun, v zadnjem času pa kljub tako visokemu prilivu denarja, ki ga druge občine niso imele, pa ji ni to več uspelo.
Z uvedbo nove davčne zakonodaje občine ne pobirajo več, od letošnjega L januarja, trošarine. To velja pri nas tako za običajno trošarino, ki se pobira povsod v državi, kot za trošarino na proizvode proste cone. Država pa bo občinam dala denar, ki so ga te dobivale na podlagi trošarine z desetodstotnim poviškom. V Gorici je obstajala bojazen, da bo vlada dala goriški občini samo povračilo za redno trošarino, ne pa za tisto na proizvode proste cone. Župan je romal v Rim, imel pogovore na raznih ministrstvih in dosegel tudi uspeh. O tem je bil govor na zadnji lanski seji občinskega sveta, včeraj je v Gorico dospel iz Rima — poslal ga je minister za finance Val-secchi — telegram, v katerem je potrjen sklep, da dobi Gorica 750.000.000 lir kot nadomestilo za trošarino na proizvode v letu 1973. Vlada je upoštevala zahtevo gori-ške občine in 29. decembra lani podpisala dekret za pomoč goriški občini. Iz telegrama ni sicer razvidno. če velja ta vladni dekret samo za leto 1973 ali tudi za naprej. Vlada je isti dan sestavila tudi zakonski osnutek, ki bo veljal za goriško občino.
V podobnem položaju se nahaja tudi sovodenjska občina. Tu so v letošnji proračun vnesli med dohodke postavko o državnem prispevku na račun izgubljene trošarine. Celotna vsota znaša 22.500.000 lir. od katerih se 13.300.000 nanaša na trošarino na proizvode proste cone. Na podlagi tako ugotovljenega dohodka je tudi letos sovodenjski proračun brez primanjkljaja. Logično ie. da če ie goriška občina dobila od vlade orispevek na to izredno trošarino, ga mora dobiti tudi sovodenjska. Tu so v zadnjih
letih, prav na podlagi tega izrednega dohodka lahko imeli občinski proračun brez primanjkljaja in so s tem denarjem lahko napravili celo vrsto javnih del.
Malo daril
za včerajšnjo «befano»
Letošnja «befana» ni prinesla mnogo daril. Ta so delili le v nekaterih državnih uradih in ustanovah otrokom uslužbencev. Tudi tradicionalnih daril mestnim redarjem je bilo letos precej manj kot v prejšnjih letih. Na glavnih mestnih križiščih kjer so bili v prejšnjih letih veliki kupi daril, med katerimi so bili tudi hladilniki, pralni stroji in električni grelci, je letos le malo paketov. Mestni redarji so sicer že pred tem praznikom izrazili željo, da bi avtomobilisti raje nesli darila starčkom ali revežem v bolnišnice.
Pokrajinska manifestacija bo v Tržiču. Na sporedu so sprevodi in veliko sindikalno zborovanje na Trgu republike.
Sindikati hočejo s to manifestacijo protestirati proti nezmožnosti in brezbrižnosti osrednje ter deželne vlade in proti delodajalcem, ki nočejo podpisati delovnih pogodb. Delavstvo je vsak dan bolj enotno in zaradi tega je enotna sindikalna federacija prepričana, da bo petkova protestna manifestacija dosegla velik uspeh. Delavstvo vabi. da izpriča svojo sindikalno zavest s tem, da se množično udeleži tržiške manifestacije.
Še nekaj sindikalnih vesti. V Tržiču so se člani tovarniškega sveta tovarne SIMO sestali z županom Versacejem, člani občinskega odbora ter načelniki političnih skupin v tržiškem občinskem svetu Županu so prikazali težke delovne pogoje v tovarni. Proti takim pogojem v tovarni, ki je nastala komaj pred časom, je bilo lani veliko protestov in stavk. Pred sestankom so župan in zastopniki občine obiskali tovarno. da bi se na mestu samem prepričali o trditvah delavcev.
Federacija upokojencev CISL ugotavlja v svojem tiskovnem poročilu, da ni vlada držala obljub, ki jih je dala lani glede ureditve pokojnin. Novi obračun pokojnin bi bil moral stopiti v veljavo lanskega 1. septembra, vendarle so le malemu številu upokojencev rešili prošnje zaradi običajne birokratske počasnosti .Vsedržavno vodstvo tega sindikata bo spet zahtevalo pogovor s predsednikom vlade ter s pristojnimi ministri, in zahtevalo, da obljube držijo. Stotisoči upokojencev nestrpno upravičeno čakajo rešitev svojih prošenj.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE SNG iz Maribora
ROGER VITRAC
VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
V četrtek, H. t. m. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI za abonma red A, B in C.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 190«
GORICA - Ul. Moretti 14 Tel. 2206	2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANI MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L\ GORIZIA
M A
GORICA - Ul Duca d Aosla 18«	- le* 28 45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Pri Andreju Pahorju 80-lctniku v Jamljah
«Poglejte, kako so pisali ime naše vasi 1914. leta», pravi Andrej Pahor iz Jamelj št. 2 in nam pomoli cesarsko-kraljevo izkaznico iz tega leta. «Hranim jo tudi zato da drugim dokazen. da nisem bil navaden vojak, ampak ’Gefreiter’s>, je dodal in s prstom pokazal na kvadratek. kjer je bil z lepopisno pisavo označen njegov čin.
Pahor je imel lani, m drugi šmarni dan, 80 let. Tolikšno starost v njegovi družini so dočakali tudi sestra, brat, starši. Kljub osmim križem pa je trdna kraška korenina.
Svojega zdravja in značaja pa ni kalil samo na Krasu, ampak tudi v hudih življenjskih preiskušnjah. Med prvo vojno se je boril v Galiciji, na romunski fronti in na Piavi. V Galiciji je bil ranjen v prsi in se je zmazal.
V drugi svetovni vojni so ga aretirali Nemci. Pobrali so ga 1943. leta skupno z drugimi 31 vaščani ter tolikimi prebivalci Nabrežine. Križa. Devina. Sesliana in drugih vasi nabrežinske občine, ki so jih strpali v 32 vagonov in jih odpeljali na delo v Nemčijo.
Pred prvo vojno si je služil kruh v nabrežinskem kamnolomu in v ladjedelnici v Tržiču, celih trideset let, od 1920 pa do 1950, pa je bil gostilničar v hiši, kjer še sedaj stanujo. Zgradba je velika, posebno velika je prednja soba, kjer je bila točilnica.
«Sami smo si naredili tako veliko — nam je pripovedoval — da je bilo dovolj prostora. Veste, po tejle cesti je bil vedno velik promet. dokler niso postavili meje. Po njej so hodili na delo v ladjedelnico, vozili so drva v Tržič in tudi v ’malen’ so nosilh.
Nekaj let je bila cesta kot izumrla. odkar pa so odprli prehod in cesto asfaltirali, drvijo mimo hiše avtomobili.
Obrtnico so leta 1950 prodali svojim sorodnikom, Pahorju, ki si je potem odprl gostilno na glavni cesti. Andrej Pahor živi s svojo nečakinjo, žena mu je umrla pred enim letom, potem ko je pred tremi leti slavil z njo zlato poroko.
Medtem ko sva brskala po preteklosti. je prišla v hišo nečakinja z oskubljeno kokošjo. «Pripravljamo za praznik, da se ga bomo spomnili». «Je domača?» «Seveda, na dvorišču jih je kakšnih 50. V zabavo so mi in še v lonec jih postavimo se nasmehne.
Ko smo se odpravljali, ga je zamikalo. da bi izvedel, kako smo našli pot do njega. «Vas je poslala Pierijeva, naša raznašalka, kaj ne?» je silil v nas in se nam potožil, da obljubljamo knjige za tiste, ki plačajo naročnino, njemu pa je ne pošljemo.
Spoštovani Pahor, prav ste imeli, da ste se pritožili. Radi citate in tudi knjiga vam pritiče. Ko boste brali tele vrstice, jo boste najbrž že dobili. Upamo da vam bo všeč. Pa še tako naprej z zdrav jem
V sohoto, 13. januarja zvečer bo i v Prosvetni dvorani «Partizanski j miting*. Prireja ga Slovenska pro-1 svetna zveza. Na večeru bodo naj-1 prej vrteli slovenski film s partizansko tematiko, nato bodo člani Mladinskega krožka v Gorici recitirali nekaj pesmi, nastopil bo pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, poleg tega bo sodeloval tudi gledališki igralec Danilo Turk-Joco, ki se ga bivši partizanski borci spominjajo kot člana umetniške skupine IX. korpusa. Sledila bo prosta zabava ob zvoku harmonike.
Po dolgem času bomo imeli spet priložnost poslušati pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, ki ga vodi Klavdij Koloini. Zbor je že nastopil večkrat tudi v zamejstvu, tako na tukajšnjih mednarodnih tekmovanjih kot na revijah «Primorska poje*. Pred kratkim je bil zhor na turneji po Poljski, povsod je dosegel velike uspehe, njegov koncert so posneli tudi za radio Varšavo. V letu 1971 je bil zbor na turneji na Nizozemskem, na mednarodnem tekmovanju v Scheweningenu je osvojil prvo mesto, koncert je imel tudi na radiu Haag. Na sobotnem koncertu bo zbor pel predvsem partizanske pesmi, v svojem sporedu pa ima' celo vrsto slovenskih narodnih, umetniških ter pesmi drugih narodov.
Slovenska prosvetna zveza vabi na sobotni miting vse biivše borce, mladino in vse, ki so jim pri srcu pridobitve slovenske narodnoosvobodilne borbe.
Kino
Jutri v Sovodniah pogreb Jožka Pelicona
V goriški bolnišnici je v petek zvečer nenadoma umrl Jože Pelicon iz Sovodenj. Rodil se je pred 62 leti v Sovodnjah, bil vedno v domači vasi. Uspešno je vodil trgovino z jestvinami na glavni so-vodeniski cesti. Med vojno ie bil tudi pokojni Pelicon v posebnem bataljonu na Sardiniji kot mnogi I drugi naši fantje. Po vojni je bil ! j, med prvimi, ki so se zavzeli za j športno delovanje v vasi, pomagal je pri ustanovitvi domačega nogometnega društva in bil njegov prvi predsednik. Pomagal je po svojih močeh tudi pri prosvetnem delu v vasi.
Pogreb pokojnega Jožka Pelicona bo jutri, v ponedeljek popoldne ob 14.30 iz goriške splošne bolnišnice. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali v sovodenjsko cerkev, po končanem obredu pa na domače pokopališče.
Ženi Mariji, sinovoma dr. Raao-vanu in Dušanu ter sorodnikom naše iskreno sožalje.
Gorica'
VERDI 15.00—22.00 «Lo chiameremo Andrea*. N. Manfredi in M. Me-lato. Barvni film.
CORSO 14.30—22.00 «La piu bella se-rata della mia vita*, Alberto Sor-di in C. Dupin. Barvni film.
CENTRALE:	15.00—21.30 «Monta in
sella figlio di...!». M. Damon in R-Neri. Barvni film.
MODERNISSIMO:	15.30—22.00 «San-
tanna, il killer del mantello nero»-C. Warner in E. Hammilton. Barv- ; ni film.
VITTORIA:	15.15—22.00 «Saffo» M-
Vlady in D. Adams. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan- ;
Tržič
AZZURRO 14.00 «...e poi lo chiama-rono il Magnifico*. Barvni film-
EXCELSIOR: 14.00 «Shatt, il detec-tive*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «11 padrino*.
MARCELLIANA: 14.30 «11 figlio Go-odzilla*. Barvni film.
S. MICHELE: 14.00 «Scusi, dov’e 2 fronte?* Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Plačanec», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zima nekega leva*, a-meriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
RENČE:	«Ljubezenska zgodba de-
tektiva*, ameriški barvni film, ob 16.00 in 19.00.
DESKLE «Ne vidni sovražnik*, italijanski barvin film ob 17.00 in 20.00-
KANAL «Kartum», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in oonoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA UEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore — Ul. Fratelli Rosel - Tel. 72-440.
Razna obvestila
Do 20. januarja je moč vložiti v pisarni goriški splošne bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto prošnje za sprejem v službo ženskega pomožnega osebja. Sestavili bodo lestvico na podlagi katere bodo sprejeli v službo ženske po potrebi. Podrobnejša pojasnila dobe zainteresirane osebe v personalnem oddelku bolnišnice.
Dijaki slovenskih šol v Gorici priredijo v soboto, 20. januarja, ob 21. uri v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, zabavni plesni večer. Za razvedrilo bo poskrbel modemi ansambel. Vstop le z vabili
Bojstva, smrti in poruke
ROJSTVA: Massimiliano Olivotto.
, Stefano Selva, Giancarlo Carannan-I te, Vesna Lavrenčič, Elisabetta Quargnal, Michele Puntin, Erika A-veta, Daniela Vedrame. Paolo Pe' teani.
SMRTI: upokojenka 82-letna Maria Schonta, invalid 76-letni Pete* Pavel Kraševec, gospodinja 67-let' na Elda Fedon vd. Mosetti, gosp«" dinja 60-letna Gisella Burello vd-Leghissa, upokojenec 80-letni Fran-cesco Lanza, upokojenka 86-letnS Maria Zorzin vd. Strussia, upokojenec 61-letni Graziano Lipposini.
OKLICI: frizerka Diana Blažič8 in uradnik Bruno Chersicla, učiteljica Licia Segati in trgovec Giancarlo Ceriani, šivilja Maddalena Ia' nelli in delavec Silvano Bianchin-prodajalka Rita Seni in delave* Robert Devinar.
POROKE: delavka Filomena Barone in delavec Mauro Bressan-študentka Daniela Susterini in slaščičar Silvano Cartelli
Predavanja
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v petek, 12. januarja v dvorani «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje z naslovom «Z Jesenic v Karavanke in Julijske Alpe*. Predavanje bo spremljano z glasbo in diapozitivi, govoril bo Marjan Dolinšek, član PD Jesenice. Začetek ob 20.30.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vseri-ki so spremili na zadnji poti našega nadvse ljubečega sina
Jožka Uršiča
Posebna zahvala darovalcem cvetja. pevcem in vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin.
Žalujoča oče in ma«
Gorica, 7. januarja 1973.
Vsem prijateljem m znancem naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš dragi
J0ZE PELICON
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v ponedeljek, 8. januarja ob 14.30 iz goriške bolnišnice v sovodenjsko cerkev.
žalujoči žena, sinova, snahi, sestra in nečaki
sovodnje, 7. januarja 1973 (Pogrebno podjetje Prešeren, Gradišče)
KULTURA
7. januarja 1973
OB DVAJSETLETNICI NJEGOVE SMRTI
Venturinijev skladateljski opus še čaka na zbiratelja in urednika
Mnoge njegove uglasbitve so ponarodele, premnoge so šle po krivici v pozabo, še več se jih je porazgubilo, toda zelo veliko njegovih skladb, tudi v izvirniku, je ohranjenih in raztresenih po raznih arhivih, knjižnicah, r cerkvah, i&a šolah in pri zasebnikih
V počastitev dvajsetletnice smrti tržaškega skladatelja in pevovodja Frana Venturinija bo danes popoldne v Kulturnem domu spominska svečanost, ki jo prirejajo pevski zbori iz Brega: «Fran Venturini* od Domja, «France Prešeren* iz Boljunca, «Valentin Vodnik* iz Doline in «Slovenec» iz Boršta skupno s Slovensko prosvetno zvezo. Z Venturinijevo smrtjo smo Slovenci, in Primorci še posebej, izgubili priljubljenega in plodnega skladatelja, harmoni-zatorja in prirejevalca narodnih pesmi ter požrtvovalnega pevovodjo in zlatih časov našega zborovskega petja. Od tedaj je minilo že dobrih 20 let, toda njegove pesmi so še vedno in pogosto na programih naših zborov, ker so se ljudem priljubile, ker segajo v srce in dušo. Še več pa jih je. žal, šlo v pozabo, čeprav mnoge tega niso zaslužile. Marsikaj od tega, kar je Venturini ustvaril v predvojnih, medvojnih in prvih povojnih letih se je žal tudi porazgubilo, kar pa je le ohranjenega je raztreseno po raznih arhivih in knjižnicah, največ v naši tržaški Narodni in študijski knjižnici, v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v šolskih knjižnicah pri zasebnikih in društvih, pa celo v nekaterih cerkvah, za gotovo vsaj v dolinski in boljunski cerkvi. Vsega tega je še vedno zelo veliko bodisi v tiskanih ali ciklostiranih zbirkah, bodisi še v rokopisih, toda celotnega pregleda njegovega skladateljskega dela se doslej ni lotil še nihče med slovenskimi muzikologi s potrebno sistematičnostjo. Na razpolago imamo nekaj bolj priložnostnih zapisov v raznih revijah, od katerih ima še največ podatkov sestavek Pavla Merkuja v zadnjem zvezku letnika 1952 tržaških Razgledov.
Evidentiranje celotnega Venturi-nijevega skladateljskega opusa je zato še vedno naš dolg do tega plodovitega glasbenika, ki ga bomo morali prej ali slej, toda čimprej tem bolje, poplačati. S to zavestjo se je očitno soočil tudi naš glasbeni pedagog in pevovodja Ignacij Ota, sicer še ne z namenom. da bi sistematično zbral in obdelal vso Venturinijevo zapuščino, temveč s skromnejšo pobudo o izdaji Venturinijeve pesmarice. ki bo obsegala 20 pesmi, v glavnem tistih, po katerih naši zbori še vedno segajo, ki pa so vedno težje dostopne. Pesmarica je že v delu in bi morala iziti v prihodnjih mesecih.
Sestavljanje te pesmarice pa je prof. Ignacija Oto seveda prisililo, da je skušal zbrati vse ohranjeno in dosegljivo gradivo, kar mu je v precejšnji, čeprav skoraj gotovo še zelo nepopolni meri, tudi uspelo. Iz tega gradiva je za svojo Pesmarico izbral naslednje pesmi: za mešane zbore: Znamenje, Matjaž, Mornar. Brezupna prošnja, Meglica in Oblaka (vse to so izvirne Venturinijeve), Zapojmo pesem in Pohojena travca (ti dve sta prirejeni narodni) za ženske zbore: Poredni pastir, za moške zbore: Vasovalec, Bazovica, Pesem talcev, Bratom, Pojdem na Prejo. Zvezde žarijo spokojno. Lovska, Vsejal sem nageljne (vse te so izvirne), Nesrečna ljubezen, Nocoj pa oh nocoj (ti dve sta prirejeni narodni, prva po rokopisu).
Po številu pesmi je to sicer skromen izbor, zato bo koristno Pogledati, kaj je vse Ota odkril m zbral že znanega ali tudi neznanega iz Venturinijeve zapuščine, pri čemer je treba tudi poudariti, da je to, kar bomo tukaj Pasteli, le časnikarski poskus vsaj Približnega prikaza vsestranske m silno bogate Venturinijeve Ustvarjalnosti, ki je obsegala tako izvirne skladbe, priredbe narodnih pesmi, cerkvene skladbe od maš do nagrobnic in litanij, izvirne in prirejene partizanske Pesmi, otroške pesmi, razne pri-godnice itd.
Najstarejša znana Venturinijeva skladba je slovenska maša Sladka Ura za mešani zbor in orgle, za katero navaja Pavle Merku v Razgledih 1952 letnico .1902, najstarejša tiskana in izdana zbirka Venturinijevih pesmi pa je verjetno tista iz leta 1923, ki je izšla v Trstu in je obsegala 6 mešanih in moških zborov, med katerimi Mornar in Oblaka za mešani ter Ram na Prešernovo besedilo za moški zbor. Letnico 1931 nosi Slovenska maša, posvečena spominu njegovih učencev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, letnico 1934 Slovenska maša v priredbi za moški in za mešani zbor, ‘etnico 1936 pa dvoglasna slovenska maša za šolsko mladino. Starejše od teh dotumov. to se pravi se iz časov pred njegovim umikom v Ljubljano, so nekatere njegove žalostinke oziroma na-Srobnice, kot na primer « Gospod Usmili se*, ki jo v Boljuncu po-lejo pri pogrebih še danes.
Leta 1938 je v Ljubljani izšla y samozaložbi v Venturinijevem ■zboru in harmonizaciji zbirka '■'Tržaške narodne pesmi*, ki je ?bsegala 22 pesmi (16 za mešani 'n 6 za moški zbor). Med bolj znanimi za mešani zbor v tej zbirki so Temna noč. Lahko je zate duša, Fantu bom pismo pisala, Nocoj pa oh nocoj. Brez spanja, Milica, za moški zbor pa
Rožica in Slovenski fantje mi smo mi.
Leta 1940 je v Ljubljani izdal pesmarico «Deset moških zborov* v kateri so med drugimi Lovska, Zvezde žarijo spokojno, Pojdem na prejo in Sejal sem nageljne (vse so v sedanji Otovi zbirki) ter Pozdravljena domovina.
Vojna leta so bila tudi za Venturinija težka. Najprej so ga na Štajerskem zalotili Nemci in ga predali Italijanom, ki so ga internirali v kraju Corropoh v južni Italiji. Toda Venturinijeva muza je pela tudi v teh trdih letih. Iz leta 1943 (marec) je ohranjenih pet orumenelih delno s svinčnikom delno s peresom izpisanih listov velikega formata z oznako na prvi strani «Corropoli 3.3.1943». Ti listi vsebujejo med
vojnih letih je Venturini napisal tudi precej pesmi za otroke m celo za najmanjše, tiste iz vrtcev. Znana je na primer njegova Pionirska himna, ki jo je napisal in priredil kar v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in hrvaškem). V rokopisu iz leta 1948 je ohranjenih kakih 50 njegovih pesmic za šole in od teh jih je osem vključil v svojo zbirko za šole tudi Ota leta 1966. Med bolj znanimi iz te zbirke je «Kukavica poje*. Leta 1954 pa je po naročilu šolske uprave izdal zbirko pesmi za šole tudi Ivan Grbec in vanjo vključil sedem Venturinijevih. Prav tako je Venturini izdal Pesmarico «20 pesmic za vrtec*.
Po osvoboditvi leta 1945 ko se je Venturini vrnil v Trst je uglasbil ali priredil ceio vrsto partizanskih pesmi. Iz leta 1945 je njegova zbirka «Pesmi svobode* z njegovo
za ženski glas (posvečen Rožici Kozem v Prvačini) «Dekliška», iz leta 1946 je njegov samospev za visoki glas in spremljavo (klavir) «Begunki», iz istega leta je tudi njegov samospev «Domača pesem* (Trst).
Končno je treba omeniti še vrsto njegovih priredb in harmonizacij pesmi drugih narodov, zlasti ruskih kot «Volgi», «Stalin-grajska*. priredbo za mešani zbor iz izvirnika za moški zbor «Go-renjci* iz znane Foersterjeve opere «Gorenjski slavček*, starejši ljudje iz Brega se spominjajo tudi, da so peli neko njegovo pesem ob spremljavi godbe na pihala itd.
Ko sva z Oto nrelistavals zajeten sveženj z jasno Venturimje-vo pisavo popisanih notnih listov sva seveda obudila tudi marsikak spomin na. skladatelja in pevo-
"odjo in ugotavljala, kako se njegove pesmi pravzaprav lepo odražale njegov značaj, preprost, čustven, iskren in domoljuben pa šegav in dovtipen. Zato so tudi njegove pesmi harmonsko preproste, melodiozne, ljubezensko nežne in otožne, druge pa spet vedre, šegave. Kot je bilo takrat v modi imajo skoraj vse tudi daljši ali krajši vložek za solista. Morda jih dela prav to za današnji čas nekoliko nesodobno, ker se pri zborovskem petju polaga mnogo več pozornosti na zborovsko oblikovanje kot celoto? Včasih je bilo pač drugače in Venturini je znal ujeti takratnega duha in nastrojenost ljudi. Zato so bile njegove pesmi bolj priljubljene kot pesmi drugih skladateljev in zato so nekatere tudi tako rekoč
*'
Fran Venturini (na sredini) s pevci zbora «Slavko Škamperle* leta 1947
ZBRAL Pr. VE-NTURiNI
Osnutek za naslovno stran

' D
jpgfihkO'
laarooliaa

'P»3fi?-e-'DiL
1^. VuhTunibi
Osnutek za naslovno stran
drugim priredbo znane angleške pesmi Picadili «It’s a Long Way. . .», priredbo poljske pesmi «Frontom brigade*, angleško himno (iz česar bi se dalo sklepati, da je bil v internaciji skupaj z angleškimi in poljskimi ujetniki), eno izvirno mašo, eno skico za mašo, priredbo slovenske narodne «Nikar, nikar se me ne boj* in še nekaj melodij in notnih skic brez naslovov.
Iz vojnih (ali morda celo iz predvojnih) let so ohranjene tudi Venturinijeve litanije «Osem blagrov* in «Pojdimo h kraljici planin*. Izvirnik «blagrov» je na koru dolinske cerkve, obstaja pa tudi prepis verjetno dolinskega duhovnika iz leta 1943. Po tem bi lahko sklepali, da je tudi te litanije napisal Venturini v zapora, kjer pač ni imel na razpolago drugega besedila.
Še pred vojno in v prvih po-
ponarodele.	. .	,,
Jože Koren
pripombo: «Navedene pesmi sem : *,,,l,,lil,l,,B,,,,,*,i|,,,,,iii,i,ii,i,**ii*i*iiiiiBiimiiiiiiii**iiiiiriiiiiiiiiiiiiiii*iiiiimiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu«wiiimiiiiii!
spisal, kakor smo jih prepevali v ječah in taboriščih. Skladatelji so mi neznani. Verjetno je, da so jih sotrpini drugod prepevali z majhnimi spremembami v melodiji in tekstu*. Zbirka obsega, najstarejše partizanske in nekatere še predvojne revolucionarne kot so Kosec koso brusi, Nabrusimo kose, Bratje le k soncu, svobodi,
Vintovačka (priredba po ruski),
Partizanska žena, Kovači smo.
Hercegovska. Pavle Merku navaja v članku v Razgledih 1952, da je iz 1945 Venturinijeva Kantata za mešan zbor in soliste s spremljavo klavirja «posvečena žrtvam, ki so padle za našo svobodo* na besedilo Župančičeve Grobovi tulijo. za katero je oskrbel klavirsko soremljavo tržaški skladatelj Vasilij Mirk. Sicer pa kdo ne pozna njegovih priredb partizanskih in borbenih kot so Bazoviška,
Žrtvam. Mi smo ubežniki, V nove zarje, Pesem talcev. Pesem o svobodi, Mi vstajamo in druge, saj jih naši zbori ob raznih priložnostih še vedno pojejo. Večina teh pesmi je izšla v obliki samostojnih glasb v letih 1945 -1948 in so bile šele pozneje vključene v razne zbirke. Med temi je tudi zbirka, ki jo je leta 1946 uredil iz izdal v Ljubljani neki Pelot in v kateri je 5 Venturinijevih, med katerimi Mi vstajamo in Pesem talcev.
iimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiim
Tudi njegova priredba Zdravice za moški zbor izvira iz teh let.
Sicer pa so po osvoboditvi razen samostojnih natisov pesmi, med katerimi so poleg omenjenih partizanskih med drugimi tudi narodne v Venturinijevi harmonizaciji, pa na primer Zapojmo pesem (1948). Makedonska narodna, Istrska po Brajši «Krasna zemljo, Istra milo*, bosanska narodna «Cigančica» za mešani zbor, «Bre-zupna prošnja* (izvirna 1. 1948), izšle tudi številne druge zbirke, v katerih so tudi Venturinijeve izvirne pesmi in priredbe. Tako je na primer SPZ izdala leta 1946 pesmarico Božičnih pesmi, v kateri sta tudi Venturinijevi «Zori noč veselo* (priredba) in izvirna «S prejasnega neba*.
Glasbena matica pa je leta 1955 izdala v ureditvi Vasilija Mirka pesmarico narodnih, v kateri sta tudi Venturinijevi «Meglica» in «Pohojena travca* za mešani zbor.
Pozabiti ne smemo niti Venturinijevih samospevov, ki jih je kar precej. Tako je že leta 1946 izdal v Ljubljani zbirko petih samospevov za ženski glas s spremljavo klavirja, med katerimi so «A1 čemu bi rože brala*. «Moji dnevi* in «Po poročni noči*, leta 1 1947 je nastal njegov samospev
V LONDONU JE IZŠLA V NEMŠKEM JEZIKU
DOMOTOŽJE PRI IVANU CANKARJU «NOSTALGIE BEI IVAN CANKAR*
Ena tretjina knjige je nekak uvod v analizo nekaterih Cankarjevih delv katerih prihaja do izraza domotožje
V	Londonu je izšla v nemškem jeziku knjiga «Nostalgie bei Ivan Cankar* (Domotožje pri Ivanu Cankarju). Knjigo je napisal Wil-helm Heiliger. Obsega 130 strani. Knjiga pa ne govori le o Cankarjevih delih, temveč se dotika vprašanja «nostalgije» mnogo širše, tako da je skoraj ena tretji na knjige nekak uvod v analizo nekaterih Cankarjevih del, v katerih prihaja do izraza domotožje.
V	uvodu pravi avtor, da je publikacija poizkus socialnokritično in literarnosociološko razložiti nekatere poglavitne aspekte Cankarjevega načina mišljenja. «Nostalgija, pravi avtor, ne spada samo k tipični literarni problematiki Cankarjevih del, temveč je tudi bistvena sestavina slovenske mentalitete, vedno povračajoči se pojav, ki dela iz tega socialnopsihološkega problema neločljiv dejavnik slovenskega ljudstva. Poskušali bomo, pravi dalje avtor, analizirati več različnih pojavnih
&lvml a EoSinh/
ZA MOŠKI ZBOR. HARM0NIZIRAL
F. VENTURINI LJ UBLJANA1945 Naslovna stran zbirke
oblik nostalgije pri Ivanu Cankarju, in vzporedno s tem pri nekaterih drugih evropskih pisateljih in pesnikih, ter povezati njihovo opisovanje z danim osebnim stališčem glede na družbeno stisko.»
V začetku govori pisec o domotožju kot medicinsko-psihološkem pojavu ter navaja zadevne misli in ugotovitve raznih avtorjev, začenši od Johannesa Hoferja, ki da je leta 1688 prvikrat uporabil besedo «nostalgija», in sicer kot znanstveno umetno besedo, sestavljeno iz starogrških besed «nosto» (povratke domov) in «algos» (bolečina), katere pomen vidi v bolečini zaradi nemogočega povratka domov. Govori zatem o uzko-reninjenju» iz rodnih tal in o domovini ter podaja svojo definicijo o domotožju.
Sledi vrsta primerov domotožnih motivov v nekaterih literaturah. Iz nemške literature omenja med drugimi primere in citate iz del Goetheja, Schillerja, Heineja, Musila in drugih. Sledijo primeri iz francoske, mehiške, grške in portugalske literature, primeri iz ruske literature (Jesenin, Lermontov in drugi), zatem pa primeri iz slovenske literature (Prešeren: Pesem od lepe Vide, Soneti nesreče. Gregorčič: Nazaj v planinski raj. Župančič: Z vlakom, Duma. Kosovel: Mati čaka. Gradnik: V tujini. Gruden: Glas domovine. Ingolič: Kje ste Lamutovi in drugi).
Avtor ugotavlja 46 vrst nostalgije, ki jih lahko izsledimo v posameznih literaturah (Hrepenenje po nepokvarjenem otroštvu, tožba po zgubljenem času, hrepenenje po domači deželi, navezanost na dom, enaka navezanosti na mater itd.), zatem pa prehaja na drugi del knjige, kjer govori o domotožju pri Ivanu Cankarju. Še prej pa daje kratek zgodovinski uvod o razmerah na Slovenskem ob obratu stoletja.
Za svojo analizo je avtor izbral
naslednja Cankarjeva dela, iz katerih navaja v slovenščini krajše citate (V slovenščini so tudi vsi citati drugih slovenskih pisateljev in pesnikov): Tujci, Križ na gori, Na klancu, V tujini, Spomladi, Marjaš, Domov, Odložene suknje, Domovina, O domovina, ti si kakor zdravje, Kurent, V mesečini, Aleš iz Razora, Novela doktorja Grudna, Pozdrav iz domovine, Zgodba o dveh mladih ljudeh, življenje in smrt Petra Novljana, Rue de nations, Lepa Vida, Nina.
Na koncu je še kratek povzetek s sledečimi podnaslovi: Sp'ošJ ne razmere izseljevanja; Cankar kot sociolog; Cankarjevo uporabljanje «barvnih izrazov*) domotožni motivi pri Ivanu Cankarju;
Kritika Pirjevčevega tolmačenja Cankarja; Literarno - znanstvene primerjave pojma nostalgije. Na koncu so še opombe in kratka bibliografija.
Pod uvodom je pripomba, da je knjiga nastala s finančno podporo tajništva za kulturo v Ljubljani.
Omejili smo se le na kratek prikaz vsebine te zanimive knjige, ker so za podrobno kritično oceno vsebine poklicani drugi.
Wilhelm Heiliger: Nostalgie bei Ivan Cankar/ Slavic Press LTD, London 1972.
Wilhelm Heiliger, 5. Koeln - 41, Franz - Marc Str. 3, Germany.
Milan Bolčič
KNJIŽNI TRG
BERTRAND RUSSEL:
Modrost
zahoda
Bertrand Russel je znano ime sodobnega sveta. Ta angleški filozof, matematik in javni družbeni delavec si je s svojimi nastopi pridobil široko popularnost. Ožji javnosti pa je znan kot avtor mnogih knjig, katerih število že presega številko štirideset. Številne med njimi so posvečene sociološkim problemom in problemom vzgoje. Vendar je Russel zaslovel predvsem zaradi svojih del s področja matematike, logike in filozofije. Njegove razprave Načela matematike, ABC relativnosti in Razmišljanje o pomenu in resnici so se uvrstile med temeljna dela na svojem področju. Russel je dobil tudi Nobelovo nagrado.
B. Russel je napisal tudi pregled zahodne filozofije in to knjigo smo v slovenskem prevodu Borisa Verbiča dobili te dni na naš knjižni trg. V okusni opremi in izdaji velikega formata, bogato ilustrirano, je to knjigo izdala založba Mladinska knjiga in z njo povečala število filozofskih, zlasti poljudno filozofskih del, na našem knjižnem trgu. Knjiga MODROST ZAHODA — tak je naslov Russelove knjige v slovenščini — je torej zgodovinski pregled zahodne filozofije cv njenem družbenem in političnem okviru* kakor se glasi njen podnaslov. Slovenski filozof in avtor uvodne besede h knjigi, Frane Jerman, označuje to knjigo Bertran-da Russela kot poskus, kako na privlačen in miselno ne pretežak način približati preprostim ljudem to, o čemer govore in razpravljajo filozofi. To pa ne velja samo za tekst temveč tudi za opremo knjige, ki je poživljena s številnimi slika mi, risbami, fotografijami in diagrami. Delo torej ni pisano za strokovnjake, ker bodo ti našli marsikatero strokovno poenostavitev. Namerjena je popularizaciji filozofije, daje pa seveda jasen in pregleden prikaz zgodovine filozofije v Evropi od stare Grčije do sodobnega časa. V ta namen je knjiga razdeljena na deset poglavij s predgovorom, na koncu pa najdemo še epilog in koristno stvarno kazalo .
Frane Jerman pravi, da je vrednost posameznih poglavij različna. Da je na pr. briljantno napisano poglavje, v katerem govori Russel o angleškem empirizmu s Humom na čelu. Na drugi strani veje iz pisateljeva knjige nepoznavanje dialektike, pa tudi naivnost v gledanju na marksizem.
Ce avtor pravi, da je edini način, da filozofijo spoznamo, če filozofiramo, moramo pač ob Russelovi knjigi začeti filozofirati. Prilike je zato dovolj.
Sl. Ru.
iiiiiiiiiiiiiimiiiHiniiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniHnHiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiimimmimiOTnujimniiimiiimimimimiiiiiininiiiniiimiiiiiim
PISATELJ IVAN POTRČ
Ob življenjskem in delovnem prazniku
Z novim letom je prestopil šest desetletij življenja in 40 let javnega dela Ivan Potrč, čigar pisateljsko ime in skrb za slovensko knjigo je znana tudi na tej strani meje.
Rojen je bil 1. januarja 1913 v okolici Ptuja. Prav pred maturo leta 1934 je moral v zapor zaradi sodelovanja v komunistični organizaciji mladine. Odsedel je skoraj leto dni in s tem mu je bila zaprta pot do nadaljnjega študija. Postal je novinar v Mariboru in to delo opravljal tudi od 1944 do 1947 pri partijskih glasilih. Med letom 1941-42 je doživljal strahote taborišča smrti Mauthausen, živel nato kot ilegalec in partizan v Avstriji, na Štajerskem in Gorenjskem do prehoda na o-svobojeno ozemlje. Od januarja 1947 do danes pa je delal v Mia-
........">■»■■>"»...............milil,.......................................................................................................................UMI..................................m,..............................
revije
DAN št. 8
Zadnja številka revije je vsebinsko ena najbolj pestrih in dopolnjenih. V pričakovanju nove oblike, v barvah, ko bo neposredno dosegala tudi vse naročnike Primorskega dnevnika, je za oblikovalce revije ta uspeh prav gotovo dobrodošla vzpodbuda.
Prvii članek o političnem ozadju nedavnih volitev je dober primer političnega članka, kakršnega revija potrebuje. Pisati tako c politiki, na družinski list, je pri nas skoro kršenje tabuja, ki je politiko zapiral v nekak prepovedan, nevaren svet. Tu najdemo pa politiko, kot važen družbeni dejavnik ki ima brez dvoma tudi svoje negativne plati, prikazano kot celo področje silnic, ki se lan ko razumejo in katere je treba razumeti, vsaj v najožjem okolju, kjer smo jim tudi mi, hote ali nehote podvrženi. Majhne epizode, kot «vojna» med DC in tržaškim Piccoiom lahko precej pripomorejo k osvetlitvi nevidne mreže odnosov, ki prepletajo tržaške urade in vlogo našega mesta v državnem mozaiku.
Bomba na šolskem oknu pri Svetem Ivanu, ki ni eksplodirala le po naključju, je argument o katerem se bo težko pisalo preveč. Opisovanje ozadja in številnih še odprtih vprašanj s tem v zvezi je morda najbolj izrazit primer zadnjih let. kako se nas dogodki v državi zelo tičejo, zlasti
tisti negativni, ki se nam z druge strani najbolj upirajo. Malo bralcev je verjetno poznale vse vmesne člene dogajanja, ki so bili le omenjeni, a bolj kot pomanjkljivost to učinkuje kot vzpodbuda, da si jih sami poiščemo in razjasnimo.
Dobrodošlo je podrobnejše poročanje o kulturnem dogodku, kakršna je bila predstavitev italijanskega prevoda Prešernovega Krsta in prikaz njenega avtorja F. Husu j a. Ob takih likih, manj znanih kulturnih delavcih se zavemo kako malo poznamo take, ki so vsaj po imenu bolj znani; tu je «prostora» za celo vrsto o-biskov, intervjujev in predstavitev ustvarjalcev, ki bi nam morali biti bližji. Opis Slovenskega amaterskega gledališča pa. kljub prostoru na razpolago, ni izčrpal vsega, kar ta skupina potencialno in dejansko obeta.
Poleg pripovednih strani, kjer srečamo spet Messnerjevo ime, ki se je tokrat poslužil humorističnega zaklona, da je bolj primerno sprožil svojo misel, ki je vse prej kot vesela, najdemo tokrat še zametek čisto novega področja, ki bi mu lahko kar dali naslov: «šola za starše* in kjer ne manjka izhodišč, kakršno je to o igračah. Članek o industrijskem pristanišču ni prvi s širšega gospodarskega področja, a tudi tokrat se znajde mo pred plazom vprašanj ki se nas tičejo neposredno in na ka tera se ne da odgovoriti ne v
enem članku ne v daljši seriji. Tudi tu trčimo ob «skrite sile», ki botrujejo razvoju mesta in ki dobivajo ob takih prikazih jasnejše obrise tudi za najmanj pripravljene bralce.
Ob takih člankih se razkrije nujnost in obsežnost dela, ki še čaka revijo. To je zajemanje iz področja, katerega dnevno časopisje po načinu in ravni obravnavanja ne more izpolniti. Revija je zato najmanj enako potrebna kot dnevni list.
Na straneh posvečenih športu najdemo kratek pregled lanskega delovanja slovenskega športa pri nas in, kot je neizogibno, trčimo ob osnovne probleme tega področja; na eni strani splošno vprašanje ravnovesja med masovnostjo in kvaliteto, na drugi pa naš specifični problem ravnovesja med odprtostjo športnih ekip in njihovo narodnostno vlogo. V članku so o tem izražena zelo jasna načela, ker pa so v praksi tako težko izvedljiva in tudi precej sporna, se tudi tu kažejo široke možnosti oblikovanja argumenta: od intervjujev do širših diskusij.
Pavel Stranj
MLADIKA 11
Božična Mladika je čudna zmes nostalgije, humorja in neposrečenih misli. Dolgočasi in navdihuje s provincialnostjo.
Po uvodnem članku Božič v družini nas pozabava Janez Tratnik s pismom Ukradena Polnočnica. Avtor opisuje svojo vrnitev v domačo Slovenijo po dolgoletni odsotnosti. Prihod je seveda poln tesnobe in razočaranj. Razočaranje
pa pridno rase, ko mu domači odsvetujejo iti k polnočnici: «Radi vizuma*, mu rečejo. Drugo jutro gre v Ljubljano in tu se preda nekakim «ekspresionističnim» blodnjam. Boji se, da ne bi dobil na cerkvenih vratih napisa Prepovedan vstop, potem se ga pomalo polastijo občutki groze, sovraštva in kaj vem kaj. Konča s pomiritvijo in besedo amen. Na srečo, da se ti prividi zaključijo v spokojnem tonu...
Zgodovinsko - spominski je članek Antona Kacina Ivan Rejec. Portret tega duhovnika, kulturnega delavca, politika in narodnega buditelja je edina kvalitetna in zanimiva stvar v Mladiki.
Sledi mladinska priloga Mlada beseda, nato pa nas omami nova cvetka Jožeta Velikonje iz Washing-tona. Naslov spisa je Ob popotnih doživetjih in razvija tri «blesteče» ugotovitve. Prva je, da ni krivda komunizma, če je Sava onesnažena in promet na cesti Vrhnika - Ljubljana kaotičen. Druga misel je, da je oster komunizem povojnih let v medčloveških odnosih uveljavil grobe in neolikane manire.
Verjetno so se nekoč, v stari Jugoslaviji, tepli viteško in z srebrnimi noži, socialiste in komuniste pa so lovili na kadila in jih zapirali v hotele.
Tretja misel je, da morajo zdomci pomagati ubogim, zaostalim slovenskim dušam in jim podariti izgubljene vrednote. Sicer je to težko, ker vlada krivično misli, da so ji oni — zdomci — nasprotni, čeprav so v resnici proti omenjeni vladi. (—Nerazumljiv aksiom je rezultat dveh Velikonjevih trditev,
kjer dolži «režim», da smatra nekatere 'ljudi za nasprotnike socializma, v naslednjem odstavku pa prizna, da se ti isti ljudje ne strinjajo s sedanjim političnim režimom*.—)
Naslednji članek nosi naslov Pogled v Beneško Slovenijo. Avtor Božo Zuanella ga je bral na VI. taboru zamejske mladine.
Alojz Tul prispeva z nekako kroniko Epidemija kolere v Trstu leta 1849. Martin Jevnikar nadaljuje s pregledom in obnovami zamejske in zdomske literature. Na zadnjih straneh se srečamo z znamenitim Čukom na Obelisku. To pot opika seminar Mladinskega krožka v tržaškem Slovenskem dijaškem domu. Menda je tokrat Marko Kravos naredil salamensko napako in mu zato ponuja dve pesmi, ki bi jih moral na seminarju brati, da se bi ne pregrešil. V pripisu pa čuk pogrunta, da je eno izmed ponujenih pesmi bral in tako ostane Kravos dolžan Čuku le eno pesem. Sledi nekaj hladnih zafrkancij, nato se Čuk spusti znova nad Kravosa. To pot mu nalaga referat: Kako sem realiziral novo idejo Slovenskega kulturnega prostora na literarnem večeru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Referat naj bi imel v Tupelčah, okoli božiča (stvar je mimo), čuk doda še pripis, da bodo na razpolago čevapčiči, ražnjiči in domače vino. (Kje je tu vic? ,Ali Čuki na Obelisku ne jedo?) O čukovem duhovičenju na račun gledališča pa je škoda besed.
Pravi konec Mladike je na platnici, kjer nam servira nekaj su-realističnih vicev.
Ace Mermolja
dinski knjigi, najprej kot urednik, nato kot glavni urednik in nazadnje kot direktor založbe. Sedaj se mu izpolnjuje želja. ko se bo mogel posvetili le pisateljevanju.
Potrčev delež v slovenski literaturi sega že v dijaška leta, saj je že kot sedmošolec stopil v vrste sodelavcev Ljublianskega
Ivan Potrč
zvona in ostal tej reviji zvest do 1941. Vmes je objavljal svoje spise še v drugih listih, tudi mladinskih (Razori). Njegova prva knjiga je bila povest «Sin* (1937). v kateri je orisal boje za svojo podobo. To leto je objavil tudi dramo cKreflova kmetija», iz katere je po letu 1947 zrasla znana dramska trilogija o Kreflih: tKreflova kmetija», «Lacko in Kreflh. ter «Krefli». To delo in vrsta povesti, novel in črtic so slika njegove rodne zemlje in ljudi, njih bojev in nagonov za zemljo pred in po tej vojni, izraz kmečkega človeka viničarskih krajev na robu Slovenskih goric in Haloz m obeh bregih reke Drave. V knjižni izdaji so izšle poleg navedenih dram še povest «Svet na Kajžarju*. dve knjigi krajših spisov («Nesmilečno življenje» in «Onkraj zarje*) ter roman «Na kmetih». ki velja za najboljše Potrčevo delo. Berejo ga po vsej Jugoslaviji na Poljskem in v Italiji, pred leti pa je izšel v angleškem prevodu in konec lanskega leta v holandščini.
Ob izidu tega dela (1955) je pisatelj takole označil svoje u-stvarjanje: €Jaz vem, da se bom
v pisanje še vračal na kmete Kaj pa je drugega smisel in namen literature, ko da bralcu oživlja značilne ljudi iz našega okolja, pa naj bo to meščan, delavec ali kmet... Da, išči domačega, svoie-ga slovenskega človeka ki raste pri nas, tega išči in prikazuj, a ne tipa, ki mu umetno, zaradi modne interesantnosti vsadiš poglede in čustvovanje tujega sveta, tako da ni ne tič ne miš, da ne veš, kam bi z njim... Ko da bi palmo presadil pod Triglav! Saj to je grozno!* Holandski založnik pa je poslal knjigo v svet z naslednjo spremno besedo: «Ta roman podaja neposnemljivo podobo trdega, robatega življenja v kmečki pokrajini Jugoslavije... To je več kot izredno močna knjiga enega od jugoslovanskih najuglednejših pisateljev*.
O Potrčevem delu tega razdobja je zapisal njegov rojak — prof. Anton Slodnjak da njegovi spisi delujejo sedaj tako kakor bi bili spisani v narečju, a osebe so žive in pristne tako, da jih dojemamo z vsemi čuti.
Med Potrčevimi spisi so še partizanske novele (tPodoba Slavke Klavore* in druge), enodejanka izdajalec* (1944), krajši roman «Srečanje» in povest «Zločin*, s katero je posegel v zgodovino partijskega boja pred letom 1941.
Ob Potrčevem življenjskem praz, niku ne moremo mimo vsega drugega njegovega javnega dela, od katerega ie posebno važno njegovo 25-letno urednikovanje v založbi MK. Temu se ie predal z vsem ognjem organizatorja in mentorja, pobudnika ali sodelavca. O tem priča vrsta knjižnih zbirk, a posebno skrb je posvečal mladim talentom in knjigam, ki so bile namenjene širokemu krogu bralcev še posebej pa mladini med katero je rad zahajal na srečanja s pisatelji, na festivale in tekmovanja za bralne značke.
Lansko leto je napovedal izid novega dela z naslovom sUpanje*. Vsebino tega dela je nakazal takole: To je roman o treh življenjih Vanča Kolenca, ki se je namenil živeti, da bi mu nazadnje po vsej silni veri, fci ga ni nikoli zapustila, ostalo vsemu navkljub nekaj tipanja. Tistega upanja, ki more biti na koncu tudi vse, zaradi kate-rega se je na tem našem ljubem svetu splačalo živeti. Ali naj * fem delu slutimo pisateljevo izpoved? Želimo, da bi mogel ta svoj načrt, in verjetno še veliko drugih sedaj, ko se vrača le k pisateljevanju, z uspehom izvesti!
Bogomil Gerlanc
PriinoršičfSlnevmfc
NEDELJA, 7. JANUARJA 1973 PONEDELJEK, 8. JANUARJA 1973
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Bazzini: Godalni kvartet; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Koncert;
16.30	Glasba in šport; 17.30 C. No-velli: Napoleon na kosilu in večerji; 19.25 Ital. popevke; 20.00 Šport;
20.45	Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 10.00 Od melodije do melodije; 10.30 Orkester Caravelli; 11.15 Popevke; 11.30 Dogodki in odmevi; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.40 Pisana glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Popevke; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Boba te-fanovič; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Orkester; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.30 Orkestri; 21.15 Opereta: 22.15 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Godala;
9.10	Nabožna oddaja; 10.45 Folk;
11.35	Roditeljski krožek; 12.22 Hit parade; 14.30 Plošče; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 Varietejski spored; 18.15 Koncert; 21.45 Violina in klavir; 21.15 Piran-dello: II turno.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 G. Gaber in C. Horse;
9.35	Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.30 Popevke; 13.00 Kvizi; 14.30 Resna glasba; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 18.40 Sinočnja Canzonissima; 20.10 Operni svet; 21.30 Kratka sezona velike opere;
22.10	Plošče in skeči.
III.	PROGRAM
9.45	Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Operna glasba; 13.00 Folklora; 15.30 Vesker -Foa: «1 vecehi»; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja: 18.30 O voznosti cest; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 19.30 Po-
ročila; 8.05 V. Andric: Tegobe in rešitev lepe imonide — igra za o-troke; 9.50 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... France Filipič; Njihov poslednji boj na Osankarici; 10.25 Pesmi borbe; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 0'Hen-ry: Zgubljena mešanica — humoreska; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Rhys Adrian: Strastni mislec — rad, igra; 17.40 Jug. zabavni ansambli; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer!;	22.20	Zaplešite z
nami: 23.05 Literarni nokturno — W. Wordworth:	Večerni sprehod;
23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.30 Igra poklicev:
natakarji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposredni športni prenos;	16.45	Program za
mladino; 17.45 Športni rezultati; 18.00 Dnevnik;	18.10	Zadnjih 100
sekund; 19.20	Polčas nogometne
tekme in športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Puccini; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
14.30	Zimski šport; 18.40 Nogometna tekma; 21.00 Dnevnik; 21.20 Znana imena; 22.20 Potovanje v ZDA; 23.10 Napoved.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Vijolinski koncert; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.30,	16.30,
17.30,	18.30,	20.30 Poročila; 6.15
Glasba za dobro jutro; 7.40 Piša na jutranja glasba; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Baletna glasba; 10.01 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Pio šče; 14.15 Spomini; 14.35 športm ponedeljek; 15.30 Plošče; 16.40 Zborovsko petje; 17.00 Zabavna glasba;
17.45	Športni pregled; 19.00 Od Tri glava do Jadrana; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Violinist David Ojstrah.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.10 Italijanske popevke; 16.40 Spored za najmlajše;
17.10	Pisan spored; 19.10 Sindikalna panorama; 20.20 Poslušajmo spet; 20.50 Športni večer.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Melodrama; 9.15 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.45 Telefonski pozivi 31-31; 20.10 V starem Piemontu; zgodovina in folklora;
III.	PROGRAM
9.30	Resna glasba; 10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 13.30 A-dam in Gliere; 14.30 Zborovska glasba; 16.00 Na sporedu je Stravinski; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 O voznosti cest; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert, na sporedu sta Bach in Bartok; 20.00 Melodrama;
SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pisan svet pravljic; 9.20 Zabavni orkestri; 9.40 Nova pesmica in pozdravi; 10.20 Pri vas doma;
12.10	J. Gregorc: Suita za godalni orkester; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 15.30 Glasbeni intermez-zo,; 15.40 V galeriji lahke glasbe;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni zvoki;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Zadovoljni Kranjci; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza;
23.05	T. Šalamun:	Pesmi;
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost: France-sco Bacone; 13.00 Pisan spored ob 13 uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 šola: francoščina in angleščina; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebane loterije; 17.45 Program za mladino; 18.15 Prigode Robina Hooda; 18.45 Tedenska knjižna oddaja; 19.15 Poljudna znanost: potovanje na Daljni vzhod; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film: «11 volo della Fe-nice*; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 TV razpra ve; 22.20 Simfonični koncert: Hayd-nove skladbe.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 13. JANUARJA 1973
NEDELJA, 7. januarja
8.55	Po domače ped Poncami; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.05 Otroška matineja; 11.55, 17.55, 20.00, 22.00 Poročila; 12.00 TV kažipot; 17.45 Reportaža; 18.00 Start — film; 18.55 Gonja — romunska oddaja; 19.45 Risanka; 20.30 šoferji — serijska;
21.15	Jugoslovanski jazz danes;
21.30	Športni pregled.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45	«Krik z dna brezna* — za otroke; 20.15 Večer finske TV: Vojni samotar — TV drama; Laponska poje in Arno Domini; 22.10 Jazz.
PONEDELJEK, 8. januarja
17.45	Gori, doli, naokoli; 18.05 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Gvajana, dežela voda, film; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00,
22.15	TV dnevnik; 20.30 V. Trinkaus: Veliki načrt — TV drama; 21.35 Kulturne diagonale.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Umetniki nastopajo; 21.30 S čolnom na Dunaj.
TOREK, 9. januarja
17.45	Kralj Matjaž in Alenčica;
18.00	Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; 19.00 Nalezljive bolezni; 19.20 Regionalna arhitektura: Kras in Vipavska dolina;
19.45	Risanka; 20.00, 22.45 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o...; 21.20 R. Bratny: Kolumbovci — serijska oddaja; 22.25 Jazz na ekranu. KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Potovanje T. Sekelja; 21.00 Medicinski center; 21.50 Beneški fantje pojo; 22.25 Modema revija: London.
SREDA, 10. januarja
17.45	Prigode psa Civila — film;
18.15	Obzornik; 18.30 Športna od-
daja; 18.50 Znanstvene metode v ekonomiki: Kibernetika; 19.10 Mozaik; 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risanka; 20.00, 22.15 TV dnevnik;
20.30	Jaz in ljubezen — film; 22.00 Likovni nokturno:	Jože Spacal;
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Karibsko morje; 21.20 Zabavna glasba.
ČETRTEK, 11. januarja
17.30	Vesela zgodba o žalostni princeski; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Sedem morij;
19.45	Risanka; 20.00, 23.05 TV dnevnik; 20.25 Kam, kje, kako na oddih; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.25 V. Petrovič: Popje z ožganega grma; 22.15 D. Šostakovič: Katarina Izmajlova.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Film: «Mož, ki je ubil L. VValancea; 22.00 Diamantni C — športni film.
PETEK, 12. januarja
17.45	Veseli tobogan: Radovljica;
18.15	Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi: Razvada ali motnja; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.10 Naš ekran; 19.45 Risanka; 20.00, 22.40 TV dnevnik;
20.30	«Zločin in kazen* — I. del filma; 22.20 Dokum. film o Topo-ljevu.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	«Laramie* — film; 21.20 Slov. slikarji; V. Makuc; 21.30 Zabavna glasba.
SOBOTA, 13. januarja
12.55	Wengen: Smuk za moške — barvni prenos; 16.30 Košarka; Bosna -— Radnički — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač — film; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humor, oddaja; 19.45 Risanka; 20.00, 23.05 TV dnevnik; 20.30 Zabava vas Mišo Kovač; 21.30 Na poti k zvezdam;
21.55	Arsene Lupin — film; 22.45 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
12.55	Smučanje v Wengenu; 16.30 Košarka: Bosna — Radnički; 19.45 Poje Anna Identici; 20.15 Poročila;
20.30	Močnejše od življenja — film; 21.20 Mali koncert.
MALA VAS REPNIC PRI ZGONIKU NEKOČ IN DANES
Usoda Kraševca Je bila povezana s kamnom ki mu je pomenil hkrati trpljenje in kruh
Ekološka revolucija je posvetila veliko pozornosti Krasu, bolj malo pa Kraševcu «Jeplence» in kamnolomi so bili ob kmetijskem delu glavna značilnost teh krajev
Gričevnati svet pod Volnikom je kakor v mili prošnji zaječal pod valom ostre burje. S pogledom sem zajel to sivorjavo paleto, ki si je v medli svetlobi zimskega sonca nadela nekakšen utrujen in zdolgočasen izraz. Vizija kraške planote in njenih skrivnostnih lepot, prikritih bežnemu in površnemu pogledu, nehote poraja v človeku nežno toplino, ki je niti vsiljivi in zajedavi mraz ne more premotiti. Tiho prilezejo iz dluše Cankarjeve besede «Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.*
Tako in nemara še lepše se izražajo ljudje, kadar jih nezadržna pqt pripelje med nizko gabrovje in ponosne hraste sredi osamljenih kraških grebenov. Mestni človek, navajen na prenapeti ritem mestnega življenja, prežet z vsiljivo logiko krute mestne vsakdanjosti, preglušen od izumetničenega ropota požrešnih strojev, oslepljen od kričeče igre luči m senc najde v preprosti samoti Krasa vse tisto kar mu je mesto že zdavnaj ukradlo — mir, vedrino in čist zrak. V objemu kraške planote je vsega tega na pretek. Samo seči je treba po tej lepoti in je tvoja, čeprav samo za en dan ali za eno samo uro. To ni važno Glavno je, da se vrneš v zatohlo mesto prenovljen in pomlajen.
To potrebo in stvarnost je javno mnenje posredovalo naprej, na višje položaje, kjer odlični možje sklepajo svojo usodo in usodo vseh svojih «podložnikov». In tako so

Motiv iz Repnica — stava, umetniško izdelana «štima»
ti možje, podprti od javnega mnenja, sprožili novo revolucijo, tako imenovano ekološko revolucijo. Toda vsaka revolucija mora imeti svoje žrtve, zato se tudi ta ni izneverila pravilu. No in katere so
pri nas žrtve nove ekološke zavesti? Kdo pa drugi, če ne slovenski kmet, ki se že dolga stoletja bori s tem čudovitim, a tako skopim ozemljem, ki mu pravimo Kras.
«Od svojega grunta, ki smo ga prepojili z znojem in krvjo, ne ukažemo več nič»... te pomenljive besede sem si zapisal tako, kakor jih je s posebnim gnevom izrekel kmetovalec iz Repniča, male vasice pod Volnikom, ki je do današnjih dni ohranila najbolj pristno kraško podobo.
«Nad gruntom danes ukažeip tisti iz Trsta, ki niso nikoli garali na zemlji in ne vedo kako trdo je kmečko življenje*, je prizadeto nadaljeval repniški sodobni «hla-pec Jernej*, kot bi hotel celo od mene, navadnega opazovalca, zahtevati svojo zasluženo pravico.
«Veste, jaz sem zaveden Slovenec. Svoj potujčeni priimek sem spet spremenil v pravo obliko že takrat, ko se marsikateremu občinskemu možu o tem še sanjalo ni. Zavedam se tudi, da bi s prodajo naših zemljišč pomagali potujčevati naše pristne slovenske kraje, vendar kaj naj naredimo, da bomo tudi mi spodobno živeli. Zeleni načrt nas je oropal pravic nad našo zemljo. Ostale so nam samo dolžnosti, krute dolžnosti.*
V Repniču kot v marsikateri drugi kraški vasi kraljujejo protislovja. To je pravzaprav glavna značilnost teh krajev, ki pa je mestni človek, prežet z idejami ekološke revolucije, ne občuti. On vidi le čudežno pokrajino, oazo v vrvežu industrializacije in zunanjo podobo naselij, ki se potapljajo med gričevje te pokrajine. Ne vidi pa človeka, ki je to pokrajino z nadčloveškimi mukami skušal spreminjati in s še večjimi mukami ta naselja postavil v kljubovanje stoletjem. Človek je le ne-
|lllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllIllllllllllll||||||||UIllIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||iil||||||||||||||||||||||||i||uiii|||u|||||||||iiIi||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||ii|iiIiii|i||||||||||i||||||||i||||||||||||||||i|||i||||||mt|U|lrillllllllIlllllllllllll,l|
DEMOKRATIČNA UMA CflRPiJfl SPOŠTUJE SVOJE JUNAKE
Na dolgem seznamu žrtev nacizma tudi imena ljudi iz naših krajev
V kraju Fossoli nacistična zbirna baza za odvažanje ljudi v nacistična taborišča Letos svečano odkritje muzej a-spomenika žrtvam nacističnih taborišč
obhodni del vsega tega okolja, kot trpežno rastlinje, ki se ne ustraši vsake suše, in kot redke živali. Razlika je le v tem. da na živali lahko streljaš, kljub obsod1 batn ekološke etike, na človeka pa po zakonski etiki ne smeš. Človek naj bo le zanimivost, kot škrlami krite strehe ali umetniško izklesane «štime» in kalune. Če tega noče, naj se ukloni mestu ali pa naj gre drugam s trebuhom za kruhom, v Ameriko ali Avstralijo.
Carpi je prijazno mestece v Emiliji 18 km od Modene. ima lepo zgodovinsko in kulturno tradicijo, dobro razvito industrijo in kmetijstvo ter šteje 56 tisoč prebivalcev (leta 1945 jih je bilo 35 tisoč). Občinsko upravo od leta 1945 naprej vodijo nepretrgoma komunisti in socialisti;. Dolgoletna demokratična in napredna uprava je dala svoj pečat javnemu življenju in odločno ter spodbudno vpliva na razvoj občine. To opaziš, in imaš prijeten občutek, že po nekaj urah bivanja in pogovora z domačini.
Kmalu po 8. septembru 1943. leta so tudi na tem področju, čeprav teren ni bil najbolj primeren (ravnina, gosto cestno omrežje, nobenih gozdov) začele delovati udarne partizanske skupine GAP, ki so zlasti leta 1944 z drznimi akcijami napadale postojanke nemških okupatorjev in njihovih fašističnih pomagačev, v osvobodilnem boju pa je padlo 215 borcev iz občine Carpi. Fašizem se tod ni mogel ukoreniniti, pač pa je vedno tlel in se . sčasoma krepil antifašistični duh.
Blizu Carpija je kraj, ki mu pravijo Fossoli. To ime bi ostalo neznano, če ne bi tam Nemci uredili taborišča — zbirne baze za transporte v taborišča smrti ter ustrelili 67 talcev. Med vojno je bilo tam, do 8. septembra 1943, taborišče za angleške vojne ujetnike. Nekaterim je s pomočjo domačinov uspelo zbežati, druge pa so odpeljali v Nemčijo. Nemci pa ne bi bili Nemci, če ne bi že obstojčega taborišča izkoristili. Postavili so še druge barake ter okrepili varnostne naprave. Kmalu se .je začelo taborišče polniti z novimi ujetniki, vedno več si bilo židovski družin, političnih zapornikov iz raznih italijanskih ječ, ujetih partizanov, aktivistov in antifašistov nasploh. Računajo, da je skozi to zbirno taborišče šlo v nemška taborišča nad deset tisoč
Tako so jih samo 21. junija 1944 odpeljali kar 500 hkrati. 12. julija pa so iz taborišča odpeljali na vojaško strelišče 68 talcev (dva sta se pravočasno skrila) kot maščevanje za 7 ubitih Nemcev v Genovi. Skupina Judov je morala prej izkopati dolg jarek — za skupni grob. Talci so morali poklekniti na rob jarka, ubili pa so Jih s strelom v tilnik in jih brcnili v jamo. Prepeljali so jih v treh skupinah. V drugi skupini sta se dva talca nenadoma uprla, se spoprijela s krvnikom in zbežala ter si rešila življenje, čeprav so ju med begom hudo ranili.
V seznamu ubitih talcev je tudi ime TREBSE Milan (iz Bovca) torej Slovenec. Verjetno je šel tudi skozi to taborišče v nemška taborišča še kakšen drugi Slo-
venec, ki je bil zaprt v italijanskih zaporih, ali konfiniran, ali pa so ga ujeli, ko se je po 8. septembru vračal domov iz ječe, konfinacije, vojske. (Priimek sem dobesedno prepisal iz seznama, rojstni podatki pa niso navedeni. Več bodo lahko ugotovili na občini ali pri Zvezi borcev v Tolminu.)
Ker ni bilo taborišče na dovolj «varnem» kraju so ga Nemci potem opustili in uredili drugo na bolj varnem mestu blizu Bočna.
Po vsem tem lahko razumemo, zakaj je pred nekaj leti nastala pobuda, naj bi v Carpiju postavili spomenik-muzej političnim in raznim internirancem v nacističnih taboriščih Vsa dela bodo kmalu dokončana, uradna otvoritev pa bo letos spomladi, ali v
jeseni in bo združena z veliko mednarodno manifestacijo. Spomenik-muzej bo v pritličnih prostorih velike srednjeveške palače, ki se mogočno dviga sredi mesteca in je dobro ohranjena. V ta namen so po načrtu skupine znanih italijanskih arhitektov uredile dvorišče in prostore, ki so za tako stvar zelo primerni. Na dvorišču so postavili 15 cementnih plošč (6 m visoko), na katerih so vklesana imena nemških koncentracijskih taborišč, obiskovalca pa bo vodila pot — kot v nekakšnem zaporu — skozi deset malih in večjih sob, v katerih bo razstavljeno dokumentarno gradivo. V nekaterih sobah so stenske risbe znanih italijanskih slikarjev. v zadnji sobi pa sc. na stenah, stebrih, obokih in na stro-
pu v cement vklesana imena žrtev koncentracijskih taborišč. V vsaki sobi so tudi v steno vklesani kratki odlomki iz pisem na smrt obsojenih.
Ta spomenik-muzej ne bo nekaj mrtvega in statičnega, zraven bodo namreč uredili knjižnico, foto in kinoteko o nacističnih taboriščih in zločinih, organizirali bodo tudi mednarodni študijski center in prirejali mednarodna srečanja.
Tudi za to pomembno pobudo gre vse priznanje občinski upravi v Carpiju, sedanjemu županu Onoriu Campadelliju ter bivšemu županu in neumornemu predsedniku pripravljalnega odbora Brunu Losiju, ki za uresničitev te zamisli vlaga vse svoje siile.
Albin Bubnič
V cementni omet na stenah, stebrih in pod oboki so vklesana imena žrtev nacističnih taborišč. Med njimi je tudi precej Slovencev in Hrvatov iz Primorske in Istre
Tiho razmišljam o tej stvarnosti, ki je zajela Repnič v nekakšen začarani krog, ko se razgo-varjam s tem ali onim v vasi. Tiho stopajo na dan tudi podobe iz preteklosti, ki jih je ta mala vas vsaj po zunanjem videzu ohranila v marsičem nedotaknjene. Čudovita «štima» iz leta 1861, ki ji je domači mojster kamni »ek dal pravo umetniško podobo in bi se po svoji lepoti lahko kosala s podobnimi umetninami nekje v Firencah ali Benetkah. Isto velja za «kalune» in vhodne oboke, ki jim je preprosta a spretna roka dala nekaj edinstvenega. Vse to spominja na nekakšno prirojeno domačnost Kraševca s kamnom. Z njim se je moral sprijazniti, moral ga je ukrotiti sicer bi ga kamen izpodrinil. Bila je to kruta toda neobhodna izbira. Narava je bila skopa. Dala mu je na pogled čudovito pokrajino, a v zameno trde življenjske pogoje. Moral se je trdovratno zagristi v trda tla, da je lahko iz njih izkopal pest presušene prsti. Ker mu ni bilo dovolj, se .je zagrizel še globlje, med skalnate sklade in odkril, da tudi iz te trde snovi lahko posrka dovolj sokov za življenje. Mogočne sklade apnenca, ki so jih milijoni let nagrmadili v teh krajih, je začel drobiti in iz teh drobcev so zrastli novi, lepši skladi, ki tudi kljubujejo stoletjem. Iz repniškega kamna so namreč zrasle palače na Dunaju, v Benetkah in še marsikje drugje. Ob njihovi sijajni veličini pa se malokdaj spomnimo na tisto uničujoče in vztrajno delo preprostih repniških kamnarjev. ki jim je bil trdi kamen kruh.
Kadar je mali pri hiši dtonosil kratke hlače, so ga za preostali del življenja čakale «štange» in «macole» in utrujajoče dvanajsturno delo v javah, ki se kot ogromni kotli, z visokimi in gladkimi navpičnimi stenami, potapljajo med gabrjem sredi mrkih grebenov. V Repniču so bili kar štirje kamnolomi, od katerih so danes ostala le razgledana okostja. Marsikdo v vasi se še spominja, kako je kot mladenič sekal kamen in čudno zveni, ko vam eden od teh reče z rahlo otožnostjo:
«Trdo je bilo, trdo, delo v «ja-vi» vendar smo vseeno živeli kot gospodje. Ob ponedeljkih je bil prost dan in smo ga zato posvetili balinanju. Takrat je bila ta igra zelo razširjena. V vaški gostilni se nas je zbralo kakšen ducat. naročili smo nekaj litrov in ko smo jih sorazmli. je bilo običajno tudi igre konec. Pozno v večer, seveda. Tudi ob četrtkih sm? olajšali delo kot smo vedeli in znali. V navadi je bilo namreč, da je na ta dan vsak kamnosek prinesel v «javo* vina in nekaj pristnega domačega prigrizka, «pancete» ali «pršuta». in delo je teklo kot malokdaj.*
Poleg dela v kamnolomu so morali gospodarji skrbeti tudi za kmetijo. V glavnem je slonela na ramenih žensk, ki so kot vse Kraševke nosile mleko v jerbasu v mesto. Pot ni bila kratka. Treba je bilo peš do Proseka, nato vedno peš do Bar-kovelj in od tu s tramvajem v me1 sto, k «gospodi». Nazaj grede je bila pot še bolj naporna, posebno ob poletni peklenski pripeki in v zimskih dneh, ko se je nabralo toliko snega, da si komaj gazil. Doma pa je čakalo še vse ostalo gospodinjstvo. Vrhu tega je bilo treba poskrbeti še za živino, kajti ekrave se molzejo pri gobcu*, kot pravijo domačini, treba jim je dobro postreči, da dajo več mleka.
V vasi, ki je štela nad 150 prebivalcev, je bilo še pred prvo svetovno vojno in nekaj let po njej nad sto glav živine. Danes šteje vas le nekaj nad sto prebivalcev, živine pa je za več kot polovico manj, kar pomeni, da je veliko ljudi odšlo drugam za kruhom, kot so mi potrdili domačini, večina pa je opustila kmetijo in se zaposlila v mestu, kjer bolje nese. To je pač logika napredka, ki je spremenila predvsem miselnost mladih generacij.
* * #
Usoda Kraševca je bila povezana s. kamnom, M mu je pomenil trpljenje in kruh obenem. Vendar kamna niso izkoriščali samo v kamnolomih. Dal se je uporabiti tudi drugače. V Repniču se spominjajo, kako so kamen žgali v znamenitih «jeplencah» in iz njega pridobivali apno, ki so ga potem vozili z vozovi na volovsko vprego v mesto ali na železniško postajo na Proseku, od koder je na vagonih romalo v druga mesta. Kamen iz tega kraja je kot nalašč za apno. V «jeplen-cah* je deset delavcev v enem mesecu pridobilo iz kamenja 350 stotov apna. Domačin, ki je sam delal v «jeplenci», je povedal, da se
je v velikanski peči, ki jo je bilo treba neprestano, noč in dan, nakladati, kot peči v plavžih, sproščalo do 25 tisoč kalorij. Najprimernejši čas za žganje kamenja je bila zato zima, ker se je človek lahko ob ogromnem ognju segrel.
«Jeplence» so bile daleč od vaških hiš, v zavetju, da bi morebitna nesreča ne ogrozila vasi in gozda. Najprej so v zemlji skopali neka; metrov globoko jamo, nato so ob robove nanizali kamenje v višino nekaj metrov nad zemljo. V zidu je tako nastala stavba, ki je spominjala na starodavna sardinska bivališča «murage», so pustili dovolj široko lino, da so skoznjo lahko metali brinje, polena in krajše hlode. Zanimivo je. da je strašni oger.j, ki se je sprostil v notranjosti ka-menite zgradbe, povzročil veter. Posledica tega je bila, da je bilo ob lini, skozi katero so metali drva, zelo hladno in ko si pomolil roko, je bilo, kot da bi jo pomolil v hladilnik. Vročina je medtem 6-pravila svoje. Iz kamna je izhlapela vsa voda in je ostal le apnenec. En stot težki kamen, ki so ga iz radovednosti stehtali, preden so ga položili v «jeplenco», je po nekaj dneh (kuriti so morali namreč neprenehoma po en teden ali še več) tehtal le 25 kilogramov. Apnenec so nato natovorili na vozove tako imenovanih «furmanov*. ki so ga odpeljali v prodajo. Vaški furmani so bili kot današnji avtoprevozniki, z razliko, da so prvi razpolagali z revno volovsko vprego.
Marsikaj vedo še povedati v Repniču. Tudi njim, kot vsem ljudem iz naših in drugih krajev, sta ostali v najbolj živem spominu predvsem obdobji obeh svetovnih vojn. Starejši vaščani so bili otroci ali mladeniči, ko je deželo zajela prva svetovna vihra. V vasi sta vladala lakota in vojaštvo, ki so ga bile vse hiše polne. Številne družine so morale večkrat prespati na seniku, z vojaštvom vred. ker so se v stanovanju naselili oficirji. Starejši vaščan se spominja, kako je kot mlad «mulc» stikal po odpadkih od vojaškega kosila, da se je lahko za tisti dan do sitega najedel. To stanje se je iz leta v leto slabšalo in dogodilo se je, da je nekega dne celo duhovnik v zgoniški cerkvi, kamor so hodili tudi ljudje iz Repniča. pridigal, naj do tega in tega dne vsi gospodarji pokosijo travnike, sicer bo ostala tudi živina brez hrane, kajti v kratkem bodo avstrijski vojaki prignali svoje konje na pašo. Tako se je tudi zgodilo. Prignali so toliko konj, da so ti oglodali in uničili celo hrastova debla.
Za to nadlogo je prišla druga, še hujša — fašizem, ki je bil še neprimerno bolj neprizanesljiv od avstrijske soldaščine. In ko se je slovensko ljudstvo s puško v roki uprlo nasilju, je tudi Repnič, kot vse naše primorske vasi, dal svoj veliki prispevek. S ponosom se danes spominjajo tistih junaških dni in ponašajo se tudi s tem. da je iz njihovih vrst izšel heroj kakršen je bil Anton Milič.
Spominjajo pa se tudi številnih drobnih stvari, ki s0 v njih pustile živo sled. Največ zanimivih dogodkov iz tistih časov ve povedati Nini Gašperjev, ki sem ga obiskal na domu. Med drugim se spominja, kako so nekega dne prišli v njegovo hišo Nemci. Ko so posedli za mizo, je v hišo prišla tudi neka partizanska kurirka. S seboj je i-mela steklenico vina, v steklenici pa je bila tudi drobna škatlica z listkom, ki bi ga bilo treba ponesti do partizanske komande na Prose-ku. Ko so Nemc.j zagie(jaii vjn0j ’ m ga je bilo treba natočiti in tako so pili iz steklenice, v kateri bila, tajna navodila, ki bi nemške ob'-’-,ti gotovo veliko bolj razveselila kot vino samo. Na srečo se vojaki tega niso zavedli in listek Je nato odromal na Prosek v vrču mleka.
Vendar je bil ta strah malenkost v primerjavi s strahom, ki ga je prebivalstvo užilo, ko so Nemci zažgali Zagradec, ki leži le streljaj nad Repničem. S proseške postaje so Nemci z daljnogledom odkrili, da se v obeh domačijah Zagradca krijejo partizani. Potem ko so prebivalce opozorili, so vas enostavno zažgali in v Repniču je zavladal preplah, da bo ista usoda doletela tudi njihovo vas. Na srečo pa do tega ni prišlo in dočakali so svobodo, ne da bi bilo treba družinam od doma. Od doma so odšli le možje, ki so si izbrali partizanstvo in tisti, ki so jih nemški krvniki nasilno odgnali v koncentracijska taborišča. Štirje se niso nikoli več vrnili.
# # *
Danes se je v vasi marsikaj spremenilo, čeprav je ostala zunanja podoba vasi nespremenjena. Veliko hiš je še, ki so krite s kamenjem, nekaj pa se jih že ruši. Tujci, _ ki prihajajo v vas, si z navdušenjem pasejo oči nad to pristno lepoto kraja in sanjarijo o tem, da bi stara poslopja preuredili v muzeje ali kaj podobnega, vendar koliko jih je. ki pomislijo na to, da bo treba poskrbeti tudi za druge hiše. v katerih prebivajo živi ljudje, kajti tudi te je oglodal čas in se bodo začele počasi podirati.
DUŠAN KALC
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 7. DECEMBRA 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Miljah
Muggesana — Vesna *
* *
14.30	na Proseku
Libertas Prosek — Breg
*
* *
14.30 v Trstu, Sv. Sergij
Flaminio — Zarja
*
* *
14.30	v Bazovici
Campanelle — Primorje *
* *
NARAŠČAJNIKI (finale)
10.30	v Miljah
Breg — Giarizzole
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR
9.00 v Chiassu
Sodeluje tudi Sokol
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
17.00 v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Don Bosco
*
NARAŠČAJNIKI
9.00 v Gorici,
telov. «Stella Mattutlna«
Dom — Cervignano
OBVESTILO
SPD vabi vse udeležence smučarskega tečaja na suhi trening s kronotekmovanjem, ki bo na sporedu danes, 7. januarja v Živ-čevi dolini pri Velikem Repnu.
Zbirališča so pri postaji openskega tramvaja ob 9.30, na Proseku na Kržadi ob 9.30 in v Ve 'ikem Repnu na trgu ob 10. uri.
PODATKI Z 2. DEŽELNEGA ZASEDANJA 0 ŠPORTU IN REKREACIJI V VIDMU
Nizka kakovostna raven italijanskega športa je posledica slabe telesnovzgojne podlage
Šport j« dobil velik družbeni pomen šele v zadnjih letih - Mladinske igre so dokazale, da je množični šport uresničljiv
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Govorili smo že o športu, o državi, o deželi, o CONI o športnih federacijah in o društvih. Vse te dejavnike pa je treba seveda povezati. O tem je razpravljal dr. Piergiorgio Bertotto. predsednik beneškega Panathlon Cluba. Izhodiščna točka za njegova izvajanja je bila «Zelena knjiga*, ki jo je objavil CONI in v kateri ločuje svoje delovanje od netekmovalnega športa, od rekreacije in od porabe prostega časa.
Naloge CONI
Za predšportno vzgojo mora poskrbeti država. Šele ko otrok odraste, bodo lahko zanj skrbela športna društva. Doslej je zavod za športna posojila odobril 1000 občinam posojila za skupnih 44 milijard lir za športne gradnje. V letu 1971 je zavod razpolagal le s 4 milijardami, prošenj pa je bilo 585 za nad 26 milijard lir.
CONI, ki razpolaga z dobičkom športne stave Totocalcio, je za športne gradnje doslej nakazal 66 milijard lir; ta ustanova pa mora predvsem kriti stroške za redno delovanje, za posamezne federacije in za olimpijske obveznosti. Odgovornosti za gradnje si morajo zato prevzeti druge organizacije.
Glavni vzrok nizke kvalitetne ravni italijanskega športa je prav v tem. da mladina, ki se s 15 letom posveti športu nima nobene telesnovzgojne podlage. To seveda vpliva na razvoj športa v Italiji. CONI pa ne more reševati tega vprašanja, ki je naloga države.
Z nastankom dežel je država končno popustila vajeti in prepustila pobudo tem krajevnim ustanovam. Dežela je bliže prebivalstvu in to je zelo koristno v trenutku, ko šport preneha biti dejavnost aristokratskega in malomeščanskega razreda in postaja do-
stopen vsem, kot koristna poraba prostega časa. Jasno je seveda, da pojmujemo šport mnogo širše ob običajnega tekmovalnega pojmova nja. Tudi dir. Bertotto navaja pojem socialnega športa, ki smo ga že obširno obravnavali, ko smo govorili o poročilu prof. Notaria.
Kaj je šport?
Zopet smo postavljeni pred isto vprašanje. Dr Bertotto navaja osnovne namene športnega udejstvovanja. Šport je predvsem vzgojno sredstvo, ki vzgaja telo in duha, koordinira posamezne dele telesa, vzpostavi med njimi ravnovesje in prispeva k ustvarjanju človekove osebnosti.
Šport je igra. rekreacija zabava. Čeprav včasih izgleda drugače, je šport kljub vsemu le igra, ker zadovoljuje in razveseljuje športnika.
Končno pa je šport tekmovanje: Človek hoče nadvladati in v športu je to odvisno predvsem od njegove volje. Bistvo tekmovalnega športa je še vedno skrito v starem geslu «citius, altius, fortius*
Šele v zadnjih letih lahko reče
la za standardne načrte, ki bi lahko zadovoljili več občin; zgradili naj bi torej več enakih objektov.
Dr. Bertotto navaja nato študije, ki jih je opravilo več javnih ustanov: vse se strinjajo, da so pomanjkljivosti velike. Govor je bil zato o velikih sredstvih, 75 milijard letno za pet let in celo 500 milijard lir. dokončnih sklepov pa ni bilo. Dejstvo pa je, da je obetajočim načrtom sledilo le malo konkretnega. Nevarnost je, da bo država zvrnila vso odgovornost na dežele, kar bi seveda le še povečalo zamude.
Napačno pojmovanje športa je doslej preprečilo deželam, da se oddaljijo od posegov na turistieno-športnem področju; edino v Furlaniji - Julijski krajini predvideva zakon ustanovitev posvetovalne komisije za šport, vendar ne pojasnjuje njenih nalog.
Dežela si mora prevzeti odgovornost predšportne vzgoje in vse športne propagande (športne propagandne ustanove diosle.i niso ime le pravne osebnosti, kot izhaja iz poročila dr. De Carl ja. o katerem
mo, da ima šport tudi velik družbe- 1 sm? že Pf	“so Ifejemale
ni pomen. Kdor je o tem nrepričan P°dpore od dežele). V vsaki deželi
je treba sestavita Deželni športni svet, ki bo skrbel za koordinacijo in za povezavo med deželo in CONI
je skušal celo podcenjevati tekmovalni pomen športa. Ne moremo pa mimo tega. da je sam Evropski svet dejal: «Šport za vse pomeni, da je šport družbeni dejavnik.»
Dežela in socialni šport
Deželni posegi bi morali biti torej namenjeni predvsem socialnemu športu. Dežela mora skrbeti za obrambo narave in za programiranje športnih gradenj. Za šport se morajo zanimati odborništva za urbanistiko, javna dela in turizem. Ne smemo pozabiti, da ima dežela tudi zakonodajno oblast na športnem področju. Primerno bi bilo celo da bi deželna uprava, poskrbe-
Veljaven od 7. do 13. januarja 1973
0
OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Naj vas vaša bujna fantazija ne za- , nese predaleč, kajti , morebitne napake prevelike naglice boste plačali sami. Teden bo v nasprotnem primeru ploden in poln zadoščenj. Kar se pa tiče vaših čustvenih zadev in zadevic, ne bo vse tako, kot si želite. Pazite na prehlad.
BIK (od 21. 4. do 20.
5.) Vse, kar zadeva delo, vse, kar zadeva vaše poslovno življenje, bo šlo kot že dolgo ne. Vendar pa ne računajte z velikimi zaslužki, kai-ti tudi stroški bodo veliki, vsekakor večji kot doslej. Neka o-seba, ki se vam je močno priljubila, bo pokazala malo hudobije. Nervozni boste.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neuspeh, ki ga boste doživeli v začetku, naj vas ne spravi v slabo voljo. Nasprotno, podžgati bi moral vašo trmo, da z vztrajnostjo storite še več in nadoknadite morebitno izgubo. Ljubljena o-seba vam bo lahko v oporo ali še kaj več. Zdravje malone o-dlično.
RAK (od 23. 6. do 22.
7.) Več previdnosti bi , ne škodovalo. Preveč ) nalahko ocenjujete svoje možnosti. Finančne kalkulacije niso vaša posebnost. Nasprotno. Prepustite zato tveganja drugim in se držite realnosti. Tudi v čustvenih zadevah ne letite previsoko, pri padcu bi se udarili. Glavobol.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ves teden bo buren ali vsaj živahen, , v tem nemiru > bi,, varo Znalo' tu 'ali tarti kaj spodleteti. Kljub vsemu bo teden pozitiven. Izmenjava mnenj in izkušenj. Preveč nalahko pa vendarle ne bo šlo. Tudi v ljubezni se bo kaj zataknilo, pa ne bo hudo. Zdravje dobro.
DEVICA (od 23. 8. do
/ ^ *\ 22. 9.) Izkoristite iz-I	\ redno fizično razpolo-
l fh/ j ženje in duševno pri-J pravljenost za dela, ki ^ terjajo celega človeka. Veliko bo namreč nalog, med katerimi bodo tudi zelo težavne in zahtevne. Odpočili se boste lahko v krogu	svojcev,	še največ ob
ljubljeni osebi. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.	10.) Razčišče-
vati boste morali neko zadevo, ki je veliko o-betala, bera bo pa bolj šibka. Krivda je precej tudi vaša. Ne sodite vse s svojimi merili in dovolite tudi drugim, da imajo kdaj prav. Prav ima tudi oseba, ki vas ima rada, pa	ne vzdrži	več. Nervozni
boste.
ŠKORPIJON (od 23. 10.
do 22. 11.) Na delovnem področju bo prišla do	veljave vaša
nova ideja. Verjetno bo obveljala, vendar je ne vsiljujte preveč. Iščite raje oporo pri tistih, ki si smejo privoščiti večje odgovornosti. Ljubljena oseba bo nekoliko ljubosumna. Upravičeno. Zdravje o-dlično.
STRELEg ..(od 22. 11. do 20. 12.) S svojo sposobnostjo in še bolj s spretnostjo lahko začnete delo, 'ki so ga drugi opustili, ker niso imeli dovolj poguma. Na programu bo tudi poslovno potovanje, ki pa bo dokaj naporno. V domačem okolju in v družbi vam ne bo lahko. Glede zdravja nič novega.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Deloma na račun boljšega počutja, deloma na račun nekakšne notranje ihtavosti in lotili se boste del, ki ste jih zanemarili in ki vam lahko prinesejo, če ne velike dobičke, vsaj velik ugled. Pridobili boste na veljavi tudi v vaši ožji družbi. Zdravje perfektno.
VODNAR (od 21. 1. do
19. 2.) V začetku tedna se vam bo marsikaj zapletlo, nato boste ubrali pravo pot in pripeljali teden srečno do pozitivnih rezultatov, ki se vam bodo obrestovali tudi kdaj pozneje. Kako uro več posvetite sebi in še predvsem osebi, ki jo imate radi. Koristilo bo to tudi zdravju.
RIBI (od 20. 2. do 20.
3.) Nakazujejo se vam T,' lepe možnosti, da ure-
ItfiAUlU.
(D
; dite neko staro zadev-r/ ščino, ki je zavzemala prvo mesto v vaših načrtih. Ne bo šlo vse gladko, toda možnost uspeha je precejšnja. Do kaj možnosti pa imate tudi, da se uveljavite pri neki simpatični osebi. Nervoza.
Občina kot osnovna enota
Občina pa mora biti seveda o-snovn,a enota socialnega športa. Mladinske igre so pokazale, da je možna kapilarna, masovna organizacija po vsej državi. Te igre so bile dostopne vsem, pa tudi organizacijsko niso bile prezahtevne.
Vendar pa ni mogoče trdita, da mora občinska uprava nositi vse breme. Pomagati ji morajo tudi druge organizacije, predvsem šola in športna društva. Vsem prebivalcem je treba zagotovita možnost, da ustanavljajo nova društva m tem mladim organizacijam je treba priskočiti na poirrč. Zgovoren je primer Francije, kjer so športni objekti last krajevnih ustanov, upravijajo pa jih športna društva, ki tudi sodelujejo pri njihovi gradnji. (Nekaj takega se je pripetilo z nogometnim igriščem na Proseku). Da pa bo to mogoče, je treba v vsaki občini ustanoviti Občinski športni odbor
Naloge športnih organizacij
V kratkem bo treba razjasniti naloge CONI, športnih društev *>■ in športnih propagandnih ustanov. Treba bo govoriti o pristojnostih, namenu, vrsti posegov, uporabi objektov in o sodelovanju. Prav tako bo treba govoriti o sodelovanju med športnimi organizacijami in šolo. Treba bo predvsem poskrbeti za športne učitelje, kS bodo na razno lago za reden pouk že osnovnošolski mladini. Če nekoliko pogledamo v sindikalni svet, je treba
večje industrijske obrate da nudijo svojim uslužbencem možnost telesne rekreacije. Tovarniške rekreacijske krožke naj bi upravljali delavci sami. Uvedli naj bi torej neke vrste samoupravljanja ki je vsekakor boljše od uprave v rokah vodstva sindikatov, ki bi lahko politično obarvala krožek.
Glede na odnose med športom in vojaškimi oblastmi, lahko izrazimo ugodno mnenje, saj je vojska marsikje že odprla svoje telovadnice tudi drugim državljanom. Industrijska podjetja pa bi radi še opozorili, da zapravljajo težke milijone za profesionalni šport, njihovi delavci pa nimajo niti majhne telovadnice.
Kaj torej nudi CONI ? Predvsem svoje izkustvo na vseh športnih področjih, od tehnike gradenj pa do športne medicine; strokovno literaturo, športne učitelje, deželne in pokrajinske delegacije in mladinske igre. Obenem pa razpolaga z visoko šolo za telesno kulturo, ki jo _ je pripravljen odpreti v vseh deželah, in obenem izboljšati. Za usposabljanje strokovnih kadrov bi morala poskrbeti dežela, za njihovo honoriranje pa občina v kateri bi bili ti na razpolago športnim in propagandnim društvom.
S. J.
NOGOMET
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
NK Proleter iz Postojne vodi na ligaški lestvici
Ekipe iz te lige bodo v kratkem odigrale vrsto prijateljskih tekem
Za prvenstveno sezono 1972-1973 ter 1973-1974 vodi tekmovanje v primorski članski nogometni ligi za območje podzveze Koper in Nova Gorica, tekmovalno-disciplinska komisija pri nogometni podzvezi v Novi Gorici. Tekmuje 11 ekip, moštvo iz Ceste pa igra občasno vendar le izven konkurence, če nasprotni klub to želi na svojo prosto nedeljo. Pripravlja se za jesen še ekipa iz Šempasa in morda še kje. Čuti se vrzel za goriška Brda in Anhovo -Kanal, posebno še, ker so za to v Anhovem podani vsi pogoji z igriščem, le funkcionarjev ni. Poudariti je treba, da vseh 7 ekip te lige iz področja podzveze Koper, tekmuje redno tudi z mladino v svoji ligi, le Renče ©a imajo registrirano mladino iz podzveze Nova Gorica. Jeseni bo treba sprejeti obvezen sklep, da bo sleherni klub moral tekmovati tudi z
nastopati s člani.
Na zadnji zapozneli seji tekmovalne komisije pri nogometni podzvezi Nova Gorica, so registrirali še prvenstveni tekmi med NK Komen — NK Transport ter NK Vipava — NK Bilje. Tekma med Komnom in Transportom sploh ni bila odigrana, ker so Bistričani poslali komisiji telegram, da so igralci
mladino, sicer ne bo smel
službeno odsotni, oz. na vojaških va- vrstitev, saj je bil vsa leta doslej
jah. Takega opravičila pravilnik ne predvideva in NK Komen je zmagal s 3:0 b.b. Na tekmi med NK Vipava — NK Bilje pa je pri stanju 3:0 prišlo do hujšega incidenta, ko je domači igralec udaril sodnika, da je ta moral prekiniti tekmo, ki je bila tako registrirana s 3:0 za Bilje. Tako skrajno nešportno obnašanje je treba strogo kaznovati in tudi klicati klubsko vodstvo na odgovornost zaradi manipulacije z imeni.
Končna lestvica jesenskega dela:
iiiiiiiiiuiniirmiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumiiiii
SODOBNI «SUŽNJI» NA DVEH KOLESIH
Kolesarstvo najugodnejša vrsta trgovske reklame
Mnoge tovarne so prodrle na tržišču s pomočjo športne reklame
V Italiji, Franciji, Belgiji ter na Nizozemskem so postali poklicni kolesarji nosilci največje «revolucije» v trgovski reklami v Evropi. V zadnjem letu so tudi nemški tovarnarji ugotovili, da je ta oblika reklame, kljub velikim stroškom, le najcenejša in najučinkovitejša. Nekateri primeri nam bodo dokazali resničnost
slovesa. V «pravem» trenutku je tovarna Faema razpustila svoje kolesarsko moštvo in njen vodja Edy Merckx je bil prost. Faema se je odločila, da opusti to obliko reklame, ker so v zadnjih časih njeni posli tako narasli, da ni bila več kos povpraševanju trga. V dveh letih so nato tudi salami in šunkarice
Proleter	10	8	8	0 35 7 18
Tabor	10	8	0	2 26 7 16
Renče	10	7	2	1 24 11 16
Bilje	10	6	0	4 18 11 12
Rudar	10	5	1	4 26 18 11
Hrvatini	10	5	1	4 29 22 11
Transport	10	4	1	5 18 27 7
Komen	10	3	1	6 11 24 7
Vipava	10	2	2	4 15 25 5
Branik	10	2	1	7 12 28 5
Pivka	10	0	1	9 8 42 1
bila tovarna pohištva Salvarani iz Parme dokaj skromen obrat. 350 delavčev je sestavljalo mize in stolice. Nato si je tovarna zagotovila najboljšega in najbolj obetajočega italijanskega kolesarja Gimondija. čez noč je postala znana širom cele Evrope in dnevno rase število privržencev Gimondija, ki ostočasno hočejo sedeti na stolih ali pri mizah »njegove* tovarne.
Isto bi lahko rekli o tovarni mesnih izdelkov Molteni. Njen trg je bil regionalno omejen in tovarna ni proučiti možnost, da se prisili vse nikakor mogla priti do evropskega
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiniiruimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ANKETA PD «ŠP0RTNIK LETA 1972»
V	torek bomo nagradili najboljše športnike
Javno nagrajevanje bo v Slov. dijaškem domu v Trstu, ob 20.15
V	torek, 9. t.m. bo priredilo naše športno uredništvo nagrajevanje najboljših slovenskih zamejskih športnikov, ki so bili izbrani v anketi »športnik leta 1972».
Lani smo izročili nagrade v stavbi našega uredništva v zaprtem krogu, letos pa smo sklenili, da bo to nagrajevanje javno in sicer v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Nagrade bodo prejeli trije najboljši s končne skupne lestvice (Miličeva, Maver, Vesnaverje-va), diplome pa tudi vsi tisti, ki so bili v minulih dvanajstih mesecih izbrani za «športnika meseca«.
Naše športno uredništvo bo letošnje nagrajevanje nekoliko popestrilo s kratkim sporedom, v okviru katerega bomo tudi izžrebali med udeležence naše ankete zapestno uro, dar podjetja DARWIL in več lepih knjižnih nagrad. Prireditelji so pripravili še nekaj drugih presenečenj, ki so pa trenutno, seveda, še skrivnost.
Nagrajevanje se bo začelo ob 20.15.
podatkov, do katerih so prišli reklam- Molteni zaslovele na vseh tržiščih, ni strokovnjaki. Pred nekaj leti je Uspeh te oblike reklame ni samo v
li kolesarji
a* fečL
ji nosijo ah ime Posel ' je
tem, da preznojeni na svojih majicah tovarne, katero zastokajo, mnogo večji.
Pred leti, so -živeli »poklicni kolesarji le na račun tovarn koles, ki so na tak način reklamirale svoje proizvode. Zadnja med temi je Flan-dria, ki je po zaslugi športnih uspehov Jan Janssena ter Rogera de Vlaemincka, na lahek način spravila v promet svoja kolesa, gume ter rezervne dele. Danes pa vidimo na pr-h. ramenih ali nogah kolesarjev imena osvežilnih pijač, tekočin za lase, zobne paste, piva ali gospodinjskih strojev.
Eddy Merckx, ki ni samo odličen športnik, ampak tudi prekaljen trgovec, je izjavil: Ime podjetja, katerega zastopam, se pojavlja skozi vso sezono vsepovsod in ne samo za nekaj sekund med reklamnimi odda jami na televiziji. Vedno več Ljudi gleda športne prenose, vedno več ljudi, in še posebno mladina, čita športne časopise, po cestah vozimo skozi množice ljudi, ki ne bi imela potrpljenja sedeti ure in gledati reklamne oddaje. Zaradi tega je prav ta oblika reklame najboljše, kar si človek lahko danes zamisli.
Moštvo od 15 do 20 kolesarjev sta ne danes letno od 150 do 200 mili jonov lir. Nizozemska tovarna ciga ret Wjllem II, pa je ponudila Eddyju Merckxu za enoletno udejstvovanje čedno vsotico 90 milijonov lir. Niso redki primeri, da najnižji pomočnik zvezdnika prejemajo mesečno od 180 do 250 tisoč lir. K temu je, treba dodati še vse nagrade, katere uspejo nabrati kolesarji tekom sezone in katere stavijo na razpolago prireditelji.
Ta trgovska oblika kolesarjenja pa ODO KALAN
(Nadaljevanje na 8. strani)
Iz razpredelnice se jasno vidi, da so ekipe Proleterja, Tabora in Renč razred zase in le med temi bo spomladi tekel boj za najvišja mesta. Bo pa zelo zanimiv medsebojni obračun, kajti Proleter mora v Sežano, Tabor v Renče, slednji pa v Postojno. Proleter bo še moral v Idrijo, kjer Rudar ne daje zlepa točk. Morda se bo še za 2. mesto vredno boriti za ev. kvalifikacije, kar pa je vse odvisno od spremembe tekmovalnega sistema v Sloveniji. Prvak bo jeseni napredoval avtomatsko v zahodno consko ligo.
Oglejmo si vse ekipe:
Proleter iz Postojne je zasluženo osvojil prvo mesto. Edini od vseh ni zgubil niti ene tekme. Zanimivo je, da sta mu točki odščipnili samo Renče in Vipava, toda ne v Postojni. Vendar pa jih spomladi čaka še težka naloga obdržati 1. mesto. Ne morejo pa se Postojnčani pohvaliti z delom z mladimi nogometaši, take, da bo morda že kmalu primanjkovalo domačega igralskega kadra, kar se lahko močno maščuje.
Tabor iz Sežane je ekipa večjih razočaranj v ligi. Bivši ligaš se že tretje leto bori za vrnitev v višjo consko ligo. Tudi v jesenskem delu ni^ najbolje igral in bo spomladi težko nadoknadil zamujeno. Izgubil je s Transportom in Proleterjem, sicer le na tujem. Vseeno pa je zelo resen kandidat za prvaka. Spodbudno je pri Taboru, da ima veliko zelo dobrih, mladih nogometašev ' (katere" je'sam tastvaril), ki bodo v prihodnjih sezonah uspešno rešili- kadrovsko vprašanje.
■NK Renče je vsekakor največje presenečenje prvenstva. Mlada ekipa je zelo hitro napredovala, čeprav obstoja šele drugo leto. Škoda, da so bili trije boljši igralci poškodovani vso jesen: Uprava bo morala v zimskem odmoru poskrbeti za dobrega trenerja, da ne bo delo potekalo v tako težavnih razmerah, da bo ekipa dobro pripravljena, kajti želja vseh je, da bi obdržali vsaj 3. mesto. Sicer pa bi mogli celo poseči v borbo za drugo mesto, ker imajo tudi zelo dobro mladinsko ekipo.
NK Bilje je kot novinec prav tako dosegel presenetljivo dobro 4. mesto, čeprav je nekaj točk dosegel za zeleno mizo. Vskakor je ta uspeh spodbuden začetek, toda na drugi strani oa skrbi, kje bo ekipa dobivala nove igralce, ker nima registriranih mladincev s katerimi bi tekmovala.
NK Rudar iz Idrije je delno razočaral, saj bi po kvaliteti mogel doseči vsaj eno mesto bližje vrhu. Ekipa je že precej stara, zato bi bilo potrebno vključiti nekaj mladih i-gralcev. Klub pa ne tekmuje z mladinci, čeprav ima zelo dobre pionirje, prvake na Notranjskem. V tem klubu so precejšnje finančne težave ter je roalp funkcionarjev'.
NK Hrvatini iz Hrvatinov je v začetku mnogo obetal in najavljal je kandidaturo za najvišje mesto, toda jeseni je nizko pristal. Vsekakor pa bodo uvrstitev spomladi popravili, saj je to vendarle precej dobra ekipa z resnim vodstvom. Sreča jim ni bila naklonjena.
NK Transport iz Ilirske Bistrice je letos dosegel svojo najslabšo u-
bolj pri vrhu razpredelnice. Tudi tu, kot marsikje, je delo z mladino skoro povsem usahnilo. Potrebno bo dosti naporov, da se bo moštvo zopet znašlo med najboljšimi. Treba bo ustvariti več lastnega kadra, da ne bo prevelika odvisnost od drugih okoliščin in tudi nepredvi. denih ovir.
NK Komen je kot začetnik dosegel uvrstitev, ki mu realno tudi pripada, še posebno, ker je moral trenirati in igrati v jesenskem delu prvenstva vse tekme v Sežani, ker že v prvem letu svojega obstoja, nastopa že redno s svojimi registriranimi mladinci v podzvezni ligi Koper.
NK Vipava je moštvo z največjimi oscilacijami v ligi sploh. Večina i-gralcev je namreč iz vrst vojaških uslužbencev in vojakov, ki so se naučili igrati drugod. Ako so kompletni, so v stanju premagati kar vsako ekipo. Ko pa nekaj najboljših ni i-gralo, so doživljali katastrofalne poraze. Sicer so dobrodošli dobri nogometaši brez ozira od kje so, toda dobro bi bilo, da bi se zbrali igralci, ki so več let skupaj igrali. Prav bi bilo. da bi takoj začeli delati z mladinci.
NK Branik iz Šmarij je dosegel samo predzadnje mesto. Vsekakor bi se mogel precej bolje uvrstiti po igri, ki jo je znal prikazati. Imel ni realizatorjev, pač pa precej smole. V Šmarjah je nogometnih talentov dovolj, zato bo spomladi vodstvo kluba moralo zavihati rokave.
NK Pivka iz Pivke je zasedla prav zadnje mesto in je edina ekipa v tej ligi brez ene zmage. Po nekaj letih se je v Pivki nogomet zopet razmahnil in so ponovno novinci med boljšimi ekipami. Med prvenstvom tudi nekaj igralcev ni bilo pravilno registriranih ter so tekme tudi izgubljali s 3:0. Klubsko vodstvo bo treba utrditi.
To bi bila približna ocena jesenskega prvenstva v primorski nogometni ligi. S prikazanim nogometom smo lahko kar zadovoljni naspJošno, toda vse preveč je bilo grobosti in nešportnega vedenja. Tudi sojenje ni bilo na visoki ravni. Predvsem je treba biti objektiven in imeti e-nak kriterij pri sojenju. Večkrat je bilo delo službojočega delegata zelo površno, pomanjkljivo, poročanje zamudno in nepopolno pri raznih nepravilnostih. Bilo je več primerov, da izključeni igralci niso bili takoj zaslišani in sodnik ni dal po-, ročila o tem, da izkaznica ni bila odvzeta in ne poslana na podzvezo. ’ Klubski predstavnik bi moral takoj jo tekmi izključenega igralca privesti do delegata zaradi zaslišanja. Tako je tudi sicer predpisano in postopek se na ta način pospeši. Tekmovalno-disciplinska komisija pri nogometni podzvezi sta spričo navedenih nedostatkov imeli težavno in dolgotrajno delo pri urgiranju za naknadno dostavo raznih podatkov. Če bi bil delegat vedno zadosti strokoven, natančen, bi že na mestu po tekmi zbral vse potrebne podatke, da bi tako delo tekmovalne komisije teklo neovirano. Tekmovalna komisija bi včasih tudi morala verifikacije tekem posoešiti (posebno pa še disciplinska) in po enakem kriteriju reševati razne prekrške.
Sedaj, v mrtvem roku tekmovalnega leta, ne bi bilo prav, če bi kak odbornik poskusil nagovarjati kakega igralca za prestop. To je tu di kaznivo. Igrišča sicer počivajo in morda jih bodo kje tudi delno popravili in izboljšali do novega prvenstva. Igralce že srbijo noge, zato bodo klubska vodstva pričela s treningi že večinoma konec tega meseca, kajti v februarju bodo na Primorskem že številne prijateljske tekme (zaradi blata in snega v ostali Sloveniji). Tako bodo številni nogometni simpatizerji kmalu prišli na svoj račun.
Prvenstvo v primorski nogometni ligi se bo predrt doma začelo v nedeljo, 1. aprila in to z 11. kolom:
Pivka — Tabor
Proleter — Branik
Renče — Transport
Komen — Bilje
Vipava — Rudar
NK Hrvatini bodo prosti. I. V.
griranja italijanske države, pod tem razumel priključitev Reke in Dalmacije.
V političnem in socialnem delu tega programa bodo fašisti proglasili zahtevo po ustanovitvi vsedržavne konstituante kot italijanske sekcije mednarodne konstituante narodov, proglasitev republike z občinsko in deželno avtonomijo, splošno in enako volilno pravico za oba spola, vsedržavni referendum s pravico veta in pravico iniciative, ukinitev senata, raznih naslovov, politične policije, obvezne vojaške službe, zahteval bo svobodo mnenja, vesti in prepričanja, svobodo vere, združevanja, tiska, propagande, zahteval bo razpustitev anonimni društev, prepoved vseh borznih in bančnih špekulacij, popis in odvzem bogastev, osemurni delovni umik, delež delavcev v dobičku podjetja; zemljo je treba razdeliti kmetom, vodenje javnih služb pa mora biti poverjeno delavskim sindikatom in strokovnjakom, končno zahteva splošno razorožitev in prepoved proizvodnje vojnega orožja, ukinitev tajne diplomacije, zunanjo politiko pa naj navdihuje neodvisnost in solidarnost med narodi v konfederaciji držav. In taJko naprej. Ta program z «zgodovinskega Sansepolcra» ni bil sicer nikoli objavljan v vsem svojem obsegu, pač pa je posamezne njegove dele objavljal in tolmačil Mussolinijev list «Popolo d’Italia» od marca do maja 1919. leta.
POT GIBANJA IN NJEGOVEGA «VODITELJA»
Kako resno je bilo treba vzeti in razumeti ta program, bo v kratkem pokazal sam Mussolini ko bo napisal, da ((prepričanja so obroči iz jekla in iz staniola» in da oni, da fašisti nimajo predsedkov niti do republikancev niti do monarhistov pa tudi ne do katoličanov, kot tudi ne do socialistov. Dejansko je to pomenilo, da jih program obvezuje Te v toliko, kolikor je to v danem trenutku v interesu gibanja in kolikor je to v skladu z njegovimi akcijami.
(Nadaljevanje sledi)
Kako je Mussolini prišel na oblast
POM i »li 1922
Končno bodo zgodovinarji fašizma pozneje uvrščali med «sansepolcriste» tudi tiste, ki so se tega dne motali okoli kluba trgovcev in industrij cev in od časa do časa prihajali v dvorano, kjer je bilo zborovanje in so tako tudi nekateri »d teh poštah ustanovitelji fašizma. Resnici na ljubo ni bilo toalo političnih delavcev, ki bodo pozneje, ko bo fašizem zatrdno prevzel oblast v Italiji skušali na vse načine dokazati, kako so bili tudi oni na »zgodovinskem zborovanju na Štefki 9 na Trgu Sansepolcro», kar pomeni, da so tudi oni Pripadali gibanju in stranki že od samega njenega začetka, °d njene ustanovitve.
Ko se bo pisala uradna zgodovina fašizma in ko se bo Pisal življenjepis njegovega »voditelja« in to veliko let po Sansepolcru bo sam Mussolini okleval reci, koliko bi po nje-Sovem mnenju moglo biti «sansepolcristov». Ril je v dvomu Plod željo da bi trdil, kako jih je bilo mnogo, da bi s tem Pokazal, kako je bila že tedaj množična baza, iz katere se je Porajal fašizem, ter na drugi strani, da tudi tu posnema Hit-'®rja, ki je v svojih spominih trdil, da je svoje nacionalsocialistično gibanje ustanovil s «samimi petimi ali šestimi to-^riši«.
KDAJ SO NASTALE «ZVEZE ZA AKCIJO«
Toda ne glede na število «sansepolcristov» »milanska borbena zveza« je bila ustanovljena in kmalu zatem bodo sledila ustanavljanja podobnih organizacij po vsej deželi To so bila jedra, to so bile celice, iz katerih bo nastajalo, rastlo in se razvijalo najprej fašistično gibanje, pozneje pa «nadonalna fašistična stranka« (Partito Nazionale Fascista).
Potrebno pa je vendarle spomniti, da je takšna vrsta zveze kot organizma za akcijo, za borbo, za dosego določenega političnega in celo vojaškega smotra nastala že mnogo pred letom 1919. že 5. oktobra 1914., v času, ko je že besnela prva svetovna vojna, ko pa je bila Italija še vedno izven spora, sta dva sindikalna voditelja Corridoni in de Ambris, ustanovila tako imenovano revolucionarno zvezo (fascio) intervencioni-stične akcije. Ta dva bosta vodila med delavci akcijo, široko kampanjo, da naj zahtevajo, naj tudi Italija stopi v vojno, da naj ne izgubi zgodovinske priložnosti, ki ji jo nudi ta obračun med svetovnimi silami. Ko bo prekinil zvezo s socialisti, ki so bili proti sodelovanju Italije v vojni, in ko bo postal njen vnet pobornik, bo tudi Mussolini v januarju 1915. leta ustanovil zvezo, ki bo podobna Corridonijevi in de Am-brisovi in tudi s podobnim imenom, le da bo vrstni red atributov nekoliko spremenjen. Njegova zveza se bo imenovala Intervencionistična zveza akcije, in se bo sestala prvič — in edini krat — 25. januarja 1915. leta.
In še veliko prej so idejo o tovrstnih »zvezah« z Izrazito nacionalističnimi in imperialističnimi cilji in programi akcije in borbe bili lansirali iz Pariza leta 1909. Pobudo zanje so dali pristaši »zveze političnih futuristov«. Pripadniki teh «zvez» so ščuvali Italijo na kolonialna osvajanja, kar sicer ni ostalo brez odmeva v tedanjih vladajočih krogih v deželi in na rimskem dvoru.
PROTI »SOVRAŽNIKOM« V DEŽELI
Mussolinijeve «borbene zveze« kot se vidi, so ostrino svoje akcije uperile navznotraj, proti nasprotnikom in ža cilje v deželi, ne pa navzven. In v tem se bistveno razlikujejo od prejšnjih «zvez». Morda termin «zveza» niti ni najbolj primeren njihovemu značaju ter njihovi strukturi. Beseda «fascio» pomeni v dobesednem prevodu «snop», »sveženj«, v širšem pomenu pa pomeni «skupnost stvari in elementov, ki so v bistvu enaki: ime, ki so ga v preteklosti sprejemala delavska in politična združenja, posebno krajevni organizmi fašističnega gibanja« (kakor beremo v Garzantijevem italijanskem besednjaku). «Fascio», oziroma snop, sveženj prot.ja s sekiro v sredini je bil v antičnem Rimu simbol državne moči, oblasti. Fašisti, ki bodo skušali v marsičem posnemati rimsko cesarstvo, so vzeli ta simbol za uradni znak svojega režima.
«V začetku — bo pozneje pisal Mussolini — fašizem ne bo sledil nobeni specifični doktrini. Obstajala je edinole »doktrina akcije«. «Fašizem se je rodil iz potrebe po akciji in je bil akcija...«
In vendar je bil na zborovanju na Trgu Sansepolcro sprejet nekakšen program, ki ga bo odobrila komaj polovica navzočih, kar pa ni veliko pomenilo, ker se fašistični voditelji ne bodo veliko trudili, da bi ta program uresničili. Kot bivši socialist se Mussolini še ne bo odrekel idejam, ki so mogle biti blizu delavskemu razredu in kmetom in delovnim ljudem nasploh. Toda v tem programu bo tudi marsikaj, kar lahko sprejmejo tudi razni drugi družbeni sloji. Sansepolcristični program na primer bo energično podpiral materialne in moralne zahteve združenja bivših bojevnikov, postavil se bo po robu imperializmu drugih nacij na račun Italije in morebitnemu italijanskemu imperializmu na škodo drugih narodov, sprejel bo vrhovni postulat Društva narodov o integraciji vsakega naroda pri čemer bo, ko bo šlo za vprašanje inte-
Uredništvo	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795	823
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	83	382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761	470
Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793 808 794 638 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 8
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
7. januarja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT - Trst
FINALE «CANZONISSIME 1972»
Massimo Ranieri zmagovalec ISO milijonov dobitnika iz Rima
RIM, 6. — Pevec Massimo Ra-nieri je zmagal na «Canzonissimi 1972» s svojo pesmijo «Erba di časa mia». Njegova pesem je bila povezana z listkom serije AV 45089, ki je bil prodan v rimski pokrajini. Srečni dobitnik bo prejel 150 milijonov lir, ki je prvi dobitek letošnje «Canzonissime».
Ostalih sedem lastnikov listkov, ki so bili povezani z nocojšnjo predstavo, je dobilo nižje nagrade, sorazmerno z lestvico uspeha osmih pevcev.
Izžrebani so bili že prej listki iz Rima, Milana, Barija, Verone, Firenc, Modene, Rima in Bologne.
Čeprav mnogi od dobitnikov niso dosegli ravni 150 milijonov lir, pa so lahko vsekakor zadovoljni.
Toda pomudimo se najprej pri lestvici izbranih pevcev. V naslednjih odstavkih navajamo točke, ki so jih posamezniki dobili, a v oklepajih analitične podatke skupne ocene, se pravi točke od žirij in točke od dopisnic.
1.	Massimo Ranieri (115 in 137,54);	252,54
2.	Gianni Morandi (69 in 84,73);	153,73
3.	Iva Zanicchi (75 in 47,20);	122,20
4.	Marcella	117,58
5.	(69 in 48,58); Nicola di Bari	116,06
6.	(58 in 58,06); Mimo Reitano	86,05
7.	(41 in 45,05); Orietta Berti	77,96
8.	(31 in 46,96); Rosanna Fratello	73,88
(42 in 31,88). Skladno s temi rezultati		se bodo
lastniki že omenjenih listkov uvrstili v lestvico nagrad, ki gredo od 150 milijonov do 80 milijonov.
Massimo Ranieri je danes dvakrat omedlel: prvič potem, ko je nastopil, drugič pa, ko .je zvedel da je zmagal. Vseskozi mu je bil blizu zdravnik. Letošnji zmagovalec «Canzonissime» se je potožil, da mu je bilo težko nastopiti pred občinstvom, potem ko je moral služiti nekaj časa vojaški rok.
Bersaljerji so šli «Na Roblek»
ČEDAD, 6. — V mestecu, ki se razprostira ob «hudičevem mostu* nad Nadižo, pri vznožju beneških hribov, je včeraj bil «Dan emigranta*. O tem poročamo na drugem mestu. Toda to ni bilo vse. Pregrešili bi
se nad dolžnostjo objektivnega kronista, če bi ne zabeležili še drugo manifestacijo. Na trgu, nedaleč od gledališča «Ristori», prav pred spomenikom znani tragični igralki, po kateri gledališče nosi ime, se je v mrazu in vetru zbralo kakih sto starejših in mlajših članov bersaljerskih odredov. Čelade s Petelinjim perjem na glavi, starejši sivolasi in bradati z zlatimi in srebrnimi kolajna mi. In fanfara. Seveda, kako morejo znani bersaljerji — tekači, brez ritmične fanfare?
Tako so s Trga Ristori odkorakali (nekateri so tudi tekli) do spomenika Juliju Cezarju, pred katedralo, in k občinski palači. Ljudje so jih spremljali s simpatijo, čeprav veljajo čustva prebivalcev tega področja predvsem alpincem. Pred občinsko palačo je večje število ljudi poslušalo koračnice, na kar so se bersaljerji (s fanfaro) porazgubili po gostilnah. Sledili smo jim v znano čedajsko gostilno. Tu je fanfara ubrala drugo struno. Zaslišali smo Avsenikovo polko «Na Robleku* in druge slovenske narodne. Pa tudi krepkih besed in pozdravov.
Svojevrstno manifestacijo so organizirali bersaljerji iz Kanalaca, ki so člani čedajske sekcije polvojaške organizacije.
nimillliimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniniiitiiiimiiimiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiminiiiiiitimtiiiiiiniimiiiiitimiiimimiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiii
V'
«Dan emigranta» v Čedadu




mmm





Napovedovalka z mladimi recitatorji
(Nadaljevanje s 4. strani)
gradbiščih v Švici, Franciji in v Nemčiji ter v kanadskih gozdovih. Če so oblasti vprašale naše upravitelje, kako gre pri vas, so jim odgovarjali, da je vse po starem in da ni rtič novega, tako kot v Remarqueovi knjigi.
Nekateri ljudje so nam večkrat očitali, da je na «Dnevu emigranta* prisotna politika. Seveda je prisotna, vse je politika, politiko počenja tudi gospodar z gospodinjo v hiši, v družini, če ji da manj denarja za kuhanje, je to slaba politika, če ji da več denarja je to boljša politika. Politika je razgnala naše ljudi po vseh deželah sveta, politična je naša zahteva, naj se čimprej vrnejo domov, da bodo služili kruh pri svojih družinah. Med dvema politikama je treba spoznati, katera je boljša: ali tista, ki pošilja naše ljudi po svetu ali ona, ki jih hoče obdržati doma. -
Malo nas je ostalo. Ali hočemo hoditi po poti, ki nas pelje v smrt, k uničenju naše skupnosti, našega jezika, naše kulture ali pa bomo združili vse naše moči, da bomo živeli in da bo z nami živel rod kakršen je današnji, z vsemi pravicami, ki so zapisane in ki tudi niso zapisane.
Veseli smo bili lanske spomladi, ko nam je špetrska občina dala na razpolago šolsko učilnico na učiteljišču za učenje slovenskega jezika. Prepričani smo bili, da smo odprli novo stran v naši zgodovini, sad medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Žal je to naše upanje trajalo malo časa. Za drugi tečaj slovenskega jezika so se zbrali župani in se pogovorili. «če je uspel prvi tečaj, drugi ne sme uspeti!* so sklenili in nam učilnico odpovedali. S smešnim odgovorom nam jo je odklonilo tudi videmsko šolsko skrbništvo, kakor da bi ne vedeli, kaj se skriva za vsem tem.
Toda mi ne bomo odnehali z bojem za naše pravice. Naši otroci, kot vsi otroci na svetu imajo pravico, da se učijo v materinem jeziku. Prav tako imajo naši delavci pravico do dela na svoji zemlji. Ker pa nihče ničesar ne podari, se je treba boriti. Združeni se moramo boriti za naše pravice, da bomo zgradili našo deželo pravičnejšo in bogatejšo*.
Predstavnik Društva beneških izseljencev Ado Kont pa je rekel:
«V imenu društva želim prinesti kot delavec delavcu in kot emigrant emigrantu, topel pozdrav vsem vam, ki ste se tu zbrali in pa našim ljudem in emigrantom po svetu, ki hranijo v srcu ljubezen do svoje zemlje.
Zbrali smo se, ker čutimo, da smo bratje, ker čutimo, da v nas bije eno srce, ker živimo v ljubezni in delu za dosego pravic v naši lepi Beneški Sloveniji.	_
Kolikokrat po svetu smo sanjali o naši zemlji, kako srčno smo se razveselili, ko smo slišali govoriti po naše, po slovensko. Zato danes hočemo izpričati vsemu svetu zvestobo našemu rodu in jeziku, M je
od rojstva naš vsakdanji kruh.
Odšli smo kot mladi, pogumni delavci po svetu, da smo zaslužili kruh za naše družine. Nismo se zbali težkega dela v rudnikih v Belgiji, v tovarnah v Franciji, Švici in Nemčiji, in danes nas ni strah biti Slovenci, ki živimo po lepih dolinah naše drage Benečije. Zato je današnji dan emigranta praznik naših src, je dan naše vere v pravico, je dan naših zahtev do dela in kruha na domačih tleh, je klic vseh nas, ki želimo spoštovanje našega jezika in boljšo prihodnost našim dolinam in vasem.
Kolikokrat je bila naša dobra in poštena Benečija bičana in križana, ker smo bili premehki, ker nismo znali reči kruhu kruh, ker nismo znali pogumno braniti jezika naših mater! Toda danes skupno potrjujemo, da smo in da bomo!
Zatorej, bratje, bodimo trdni, ker je naša pot prava. Mi, emigrantje, pa bomo še naprej delali po vseh krajih sveta, da bodo še drugi narodi spoznali, kako smo spoštovani na rojstni zemlji. Trudili se bomo, da bodo vsaj naši sinovi lep-
še živeli na naši prelepi zemlji.»
Naslednji del programa, sestavljenega iz recitacij, sta napovedovali mlada absolventka slovenskega učiteljišča iz Gorice, Marija Vižintin iz Dolenje Mjerse in Silvestra Markolini iz okolice Praprotnega, ki hodi v tretjo nižjo v Gorici. Recitirali so Viviana Zuodar «Soi Furlan*, Edo Drekonja je recitiral pesem Ada Kenta «Naš zuoni», Marko Predan je' predstavil pesem Franceta Balantiča «Sen o vrnitvi*, Adrijano Stulin je recitiral pesem Emila Cenčiča «Raad bi ukradel*, Viviana pa je zaključila s Kosovelovo «Vidim te, mati*.
Pevsjti .zbor «Rečanj» je pod vodstvom Rina Markiča zapel pesmi «La Montanara*, Predan . Vrabče-vo «Strani Matajurja*, «Koledo», M jo pojejo v Ščiglah in «Snjeh dol pada* Klodiča - Markiča.
Prireditev je zaključilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z Raba-danovo komedijo «Kadar se ženski jezik ne suče*. Delo je bilo rahlo dialektalno obarvano, lektorsko delo pa je opravila Iris Bataino. Z njim je gledališka hiša že nastopila na Tržaškem in Goriškem ter v Trbižu. Pred dviganjem zastora, ga je v narečju obrazložil občinstvu Mario Lavrenčič. Občinstvo je z zanimanjem spremljajo izvajanje gledališčnikov ter jim z aplavzi izreklo zaslužno priznanje.
Sodelujoči na dnevu emigranta in mnogi udeleženci srečanja so se nato podali še v stare prostore kulturnega društva «Ivan Trinko*, kjer .je spet zadonela domača slovenska pesem ob skromnem prigrizku, ki so ga nastopajočim pevcem in recitatorjen ponudili prireditelji.
Ob koncu še vest, da pripravlja Stalno slovensko gledališče za konec februarja turnejo v Belgijo, k rudarjem v Muru, kjer jih je največ zaposlenih in kjer jih je tudi največ izgubilo življenje. Na prireditvi bodo nastopili z igro «Kadar se ženski jezik ne suče», z zborom «Rečanj» iz Ljes ter z recitatorji.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČARSKI SKOKI
MEDNARODNO MOŠKO SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA 12. POKAL VITRANCA V KRANJSKI GORI
Veliko zmagoslavje italijanskih tekmovalcev G. Thoni in H. Sehmalzl na prvih dveh mestih
Jugoslovanski tekmovalci so se uvrstili od 36. mesta dalje - Francoz Perrot vodi na lestvici za EP
(Od našega posebnega dopisnika)
KRANJSKA GORA, 6. — V Kranjski gori je bila zbrana vsa svetovna slalomska in veleslalomska elita: 108 smučarjev iz 18 držav. Med drugimi je tekmoval dvakratni zmagovalec svetovnega pokala in zlata kolajna z olimpijskih iger v Sappo-ru v veleslalomu Italijan Gustav Thoni, svetovni slalomski prvak Jean - Nel Augert, Španec Francisco Ochovs, zmagovalec slaloma v Sapporu, ter Italijan Gross, ki je letos na prvem mestu lestvice za svetovni pokal v veleslalomu.
Kranjskogorski organizatorji so v lepem vremenu, kljub pomanjkanju snega, zelo dobro pripravili obe progi za današnji veleslalom.
Po prvem teku je bil na 1. mestu Avstrijec Hinterser s časom T 6”5, v razmaku niti ene sekunde pa se je zvrstilo kar 12 tekmovalcev, med temi kar 4 Italijani. Kot 12. v jutranjem teku je bil Avstrijec Matt s časom 1’7”1. Popoldanski veleslalom pa je precej spremenil vrstni red. Član italijanske reprezentance Thoni je dosegel drugi najboljši čas za rojakom Eber-hardom Schmalzlom in se je tako prerinil na prvo mesto. Sehmalzl pa
je dosegel najboljši čas v drugi preizkušnji in se je tako povzpel z 11. na odlično 4. mesto. Helmut Sehmalzl pa je bil popoldan spet odličen in je tako obdržal 2. mesto na končni lestvici. Avstrijec Hinterser ni zmogel obdržati prvega mesta pred danes izredno dobro razpoloženimi Italijani. Vozil je nekoliko oprezno in se je tako uvrstil n.a 3. mesto končne lestvice. Italijansko zmagoslavje je potrdil še Radiči s 5. mestom.
Izkazali so se tudi Švicarji, saj so med prvih deset uvrstili kar tri smučarje: razočarali pa so Francozi in to predvsem njihov najboljši tekmovalec Jean - Noel Augert. Tekmovanje je uspešno zaključilo 52 tekmovalcev. Med domačini se je še najbolje uvrstil Marko Kavčič kot 36., 39. je bil Jože Gazvoda, 43. pa Miran Gašperšič.
Vrstni red prvih 15 tekmovalcev:
1. Thoni (It.) 2’10”50, 2. Helmut Sehmalzl (It.) 2’1(T71, 3. Hinterser (Av.) 2’11”14, 4. Eberhard Sehmalzl (It.) 2’11”15, 5. Fausto Radiči (It.) 2’11”63, 6. Hauser (Av.) 2’11”82, 7. Hemmi (Švi.) in Rosti (švi.) 2’ 12”11, 9. Pargatzl (Švi.) 2’12”68, 10. Pechtl (Av.) 2’12”76, 11. Bonnevie (Fr.) 2’12”94, 12. Garcia (Šp.) 2’ 13”U, 13. Matt (Av.) 2’13"42, 14. Augert (Fr.) 2’13”64, 15. Pegorari (It.) 2’13”76.
Skupna lestvica veleslaloma za EP:
1. Thoni (It.) Rofner (Av.)
25
24
33
28
in JN Augert Fr.)
4.	Rosti (Švi.)
5.	Gruber (Av.) in Helmut Sehmalzl (It.)
Skupna lestvica za EP:
1.	Perrot (Fr.)
2.	Radiči (It.)
3.	JN Augert (Fr.), Thoni (It.), Rofner (Av.)
6.	Rosti (Švi.)
7.	Duvillard (Fr.)
8.	Gruber (Av.) in Helmut Sehmalzl (It.)
10. Gros (It.) .
Jutri bo na sporedu še slalom, s katerim se bo končalo 12. tekmovanje za pokal Vitranca.
Gianni Furlanič
25
24
23
20
19
SMUČARSKI TEKI V BOHINJU
štafete Sovjetske zveze, se je danes v Bohinju končalo 13. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih. V moški konkurenci je na 3x10 km startalo 17 ekip. Borba, ki se je vodila med moštvi Češkoslovaške, Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije se je končala z zmago češkoslovaške z 1.40’13”8, 2. je bila Sovjetska zveza 1.40’53f’5, 3. Zah. Nemčija 1.41’55”2. Štafeta Jugoslavije je zavzela s časom 1.43’32"6 sedmo mesto.
Rezultati ženskih štafet (3x5 km):
1. Sovjetska zveza 1.16’16”8, 2. ZDA 1.17’15”8, 3. Kanada 1.17’56”9. Jugoslovanska štafeta je zavzela 6. mesto s časom 1.21’14”16.
B. B.
V Bischofshofnu je zmajal Čehoslovak Hohnl
Pri moških ČSSR pri ženskah SZ
BEOGRAD, 6. — Z zmago moške štafete Češkoslovaške in ženske
OBVESTILA
SPDT prosi, naj vsi tisti, kj se zaradi šolskega zimovanja ne morejo udeležiti smučarskega tečaja SPDT, do srede (10. t.m.) javijo svoj odstop pri gospodični Norči v Ul. Geppa 9.
BISCHOFSHOFEN, 6. — Vzhodni Nemec Reinhard Schmidt je po pričakovanju zmagal na letošnji novoletni turneji Intersport v smučarskih skokih. Do zmage pa je v zadnji preizkušnji prišel po najmanj slavni poti. Zanesujoč se na veliko prednost, ki jo je imel na lestvici po prvih treh preizkušnjah, je tokrat skakal dobro, kot mu dovoljujejo izredne sposobnosti, a tudi previdno, in se je zadovoljil z 12. mestom. O-čitno mu je vso voljo do drznejšega obnašanja odvzel sovjetski skakalec Bočkov, ki mu je v Innsbrucku prekinil serijo zmag in odvzel možnost, da bi na letošnji turneji slavil same zmage.
Sploh je bilo v Bischofshofnu videti, da je za marsikoga turneja že končana, tako da so imeli tudi manj kvotirani skakalci priložnost se izkazati. Najboljše je to stanje izrabil čehoslovak Hohnl, ki je nepričakovano osvojil prvo mesto z dvema lepima in zanesljivima skokoma na razdaljo 101 metra. Na lestvici mu je sledil Sovjet Bočkov, ki je tako potrdil, da njegov podvig v Innsbrucku ni bil zgolj naključen. Aschenbach pa je s tretjim mestom pokazal svo-

V POLFINALU NARASCAJNISKEGA NOGOMETNEGA TURNIRJA «PACCO»
Presenetljiva zmaga Brega nad enajsterico Triestine
Danes se bodo «plavi» v finalu v Miljah pomerili z Giarizzolami
Triestina
Breg
BREG: Ota, Žerjal, Klun, Lovri-ha M., Zobec, Košuta, Jež, Lovri-ha P., Bržan, Strnad, Kuret (po 60. min. Kraljič).
TRIESTINA: Toriolo, Bergama-sco, Tercovich, Bisel, Bertocchi, Sain, Botteri, Gottard, Sczbri, Cre-so, Coccolo, 13 Macoratti.
STRELEC: v 70. min. Kraljič.
SODNIK: Rolato (Trst).
GLEDALCEV: približno 150.
V polfinalnem srečanju za pokal Pacco je naraščajniški enajsterici Brega uspel podvig, katerega skoraj ni bilo pričakovati. «Plavi» so namreč premagali solidno in vsekakor obetajočo ekipo Triestine. To je bila zmaga trdne volje in požrtvovalnosti proti boljši tehniki.
Naši fantje so se predstavili na miljskem igrišču z okrnjeno postavo zaradi odsotnosti standardnih branilcev Novelle in Žafrana, poleg tega pa je najboljši strelec
1:01 Kraljič zaradi zobobola zaigral le I zadnjih 15 minut. Ta odsotnost bi
niiiiiiiHumiiHiiiiiiiiiiiifiiiimimmmmmmHiuimuuiumimiimiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiimiiiiiiimiimi
SMUK ZA SP V GARMISCH-PARTENKIRCHNU
Pevski zbor cVišarski zvon* iz Kanalske doline
Zelo dobro drugo mesto V aralla (za Colombinom)
Premoč v tej disciplini so pokazali Švicarji, s tremi tekmovalci na prvih štirih mestih
GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 6. — Švicar Roland Colombin, ki se je rodil pred 23 leti v kraju Vergers, je danes potrdil svojo trenutno odlično formo z zimago v smuku za trofejo «Hannes Marer*, veljavnem za svetovni pokal. Colombin je v tej disciplini osvojil na olimpijskih igrah v Sapporu srebrno kolajno, pred kratkim pa je zmagal tudi v Grodnu (Val Gardeni). Na odlično drugo mesto se je uvrstil Italijan Marcello Varallo, ki je s tem uspehom ponovno dokazal, da je letos italijanska smučarska reprezentanca res izredno dobro pripravljena.
Lestvica smuka je bila taka:
1.	Roland Colombin (Švi.) 1’47”38
2.	Marcello Varallo (It.) in Philippe Roux (švi.) 1’48"05
4.	Bernhard Russi (Švi.)
5.	David Zwilling (Av.)
6.	Heinri Duvillard (Fr.)
7.	Bob Cochran (ZDA)
8.	Giuliano Besson (It.)
9.	Mike Lafferty (ZDA)
10.	Andreas Specher (Švi.) 1’48”59
11.	Kurt Engstler (Av.)	1’48”85
12.	Reinh. Tritscher (Av.)
13.	Franz Klaimer (Av.)
14.	Carl Cordin (Av.)
15.	Walter Vesti (Švi.)
1’48”08
1’48”13
1’48”15
1’48”23
1’48”29
1’48”46
1’48”90
1’48”96
1’49”07
1’49”19
Doberdobskemu nogometu se obetajo boljši časi
Pevski zbor «Rečauj» iz Ljes
Doberdobska mladina je od nekdaj navdušena za «balon». Ker ni mogla na domačih kraških gmajnah pokazati kaj zna, se je vključila v druga društva ali pa je s svojo ekipo igrala celo v Laškem. V okviru politike občinske uprave do mladih, nastaja v Doberdobu več športnih središč in med temi tudi nogometno igrišče, kjer se bodo mladi lahko nažogali po mili volji.
Dokler pa igrišče še ni povsem
nared, hodijo igrat na gmajno. Tudi prejšnji dan so se nekateri najbolj vroči odpravili na trening, vendar so imeli smolo, ker jih nekateri domačini ne razumejo popolnoma in jih preganjajo. Seveda ni v tem nič hudega, niti za lastnika zemlje niti za igralce, samo mlade fante, ki se zavedajo, da morajo trenirati, kakorkoli že. če hočejo prinesti s tekem kakšno točko.
Ko smo se o težavah okoli nogometnega delovanja prejšnji dan pogovarjali v Doberdobu, smo ugotovili še kakšno drugo pomanjkljivost, med temi tudi nomanjkanja poročil o tekmah v našem listu. Mi jih bomo rade volje objavljali, če bodo igralci, med katerimi so tudi pismeni ljudje, sproti pošiljali poročila, kakor nam jih pošiljajo športni dopisniki iz drugih krajev.
Ni pravilno, da nimamo iz te naše velike in zavedne vasi tudi poročil o športni panogi, ki je bila vedno živo občutena in je prav zaradi novega igriSča pred nadaljnjim vzponom.
Priznanje za naše mlade nogometaše
V vsakotedenski športni rubriki tržaškega tednika «Meridiano» je tudi zanimiva razpredelnica «0bjek-tiv: mladi*. Med 45 izbranimi, nogometaši so tudi trije predstavniki naših nogometnih ekip:	Kraljič
(Breg, rojen 1958), Ražem (Zarja, 1954) in Purini (Vesna, 1950.
V četrtek, 11. januarja bo imela tržaška pokrajinska nogometna reprezentanca skupni trening. V reprezentanco sta bila vključena tudi dva igralca slovenskih društev, in sicer Purini (Vesna) ter Grgič (Zairja).
lahko slabo vplivala na splošno vzdušje, vendar pa so «namestniki» Žerjal, Kuret in Klun zelo dobro opravili svoj posel.
V začetku se je srečanje odvijalo pretežno po sredini igrišča. Kmalu pa je Triestina prevzela pobudo in se je pogosteje približevala vratom «plavih*. Obramba slednjih pa je spretno čistila,. tako da ni bil Ota v vsem prvem polčasu resneje v nevarnosti. Napadalci Brega pa so bili nekajkrat nevarni pred nasprotnikovimi vrati, toda odločni Bisel se je znal vedno rešiti iz zagate.
Po počitku so se «plavi» zavedali, da si lahko dovolijo nekaj več. Spustili so se v napad in so predvsem na sredini igrišča samozavestno diktirali svoj tempo. Taka igra je zmedla nasprotnika in njegova obramba je začela pešati. «Plavi» so zadeli vrtnico z Lovri-ho P., nato pa so za las zgrešili gol z Ježem. Tedaj je stopil na igrišče še Kraljič in je dal novega poleta prednji vrsti. Sam pa je v 70. minuti po krasnem prodoru pod pisal brežanski gol in s tem napredovanje v finale za 1. mesto. V zadnjih petih minutah so predstavniki dolniske občine zdržali silovit pritisk Tržačanov. Vsi brez izjeme so vredni pohvale. Jutri se bodo srečali s svojim tradicionalnim nasprotnikom Giarizzolami, ki so v zelo napeti tekmi premagale Mug-gesano z enajstmetrovkami 6:5 (ob koncu tekme je bil rezultat 1:1).
IST
proti koncu tekme, ko je B. Križ-mančič, sam pred nasprotnimi vrati, močno streljal a je zadel vratnico, od katere se je žoga odbila v vratarjeve roke.
Gaja je vsekakor zmagala zasluženo, saj je vso tekmo odigrala na nasprotni polovici igrišča.
Darko Grgič
it*'-
V
2. AMATERSKI LIGI
Poraz Juventine
V tekmi druge amaterske nogometne lige je v Ločniku Lucinicco premagal Juventino z 2:1 (2:0). E-dini gol za slovensko ekipo je dosegel iz enajstmetrovke Nanut.
AVTOMOBILIZEM
Po vsej Evropi so v teku priprave za letošnji rally Montecarlo. To tekmovanje bo imelo startna mesta v devetih državah.
SMUČANJE
Predsednik mednarodne smučarske zveze Hodler je izjavil, da je Avstrijec Senger, kot delegat FIS, ravnal pravilno, ko je prepovedal tekmovanje v ženskem veleslalomu v Mariboru, ker je bila proga za tekmovalke prenevarna.
iimuiiiminiuiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiinirHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii
ODBOJKA
PO ZMAGI V t. DIVIZIJI
MLADINSKO PRVENSTVO
Gaja z golom Marca premagala Roianesc
Roianese — Gaja	0:1
ROIANESE: Carbonare, Corenica, Valvassori, Riscaldi, Ventura, Boc-eda, Tropeano, Baisi.
GAJA: Kralj, Dušan Grgič, Milič, Ladi Milkovič, Darko Križman-čič, Brass, Benčina, Iztok Grgič, Marc, Bruno Križmančič, Roma-nazzi (D. Milkovič).
STRELEC: v 25. min. p.p. Marc.
Gledalcev: 25. Koti 8:3 za Gajo.
V	drugi zaostali tekmi mladinskega nogometnega prvenstva, je Gaja s pičlim golom razlike, premagala tržaški Roianese in se je tako prerinila v zgornji del lestvice. Roianese je igral kar brez treh svojih igralcev. Burja in mraz sta zelo ovirala redni potek tekme in so se morali igralci zelo potruditi, da so obvladovali žogo na igrišču.
Gajevci so začeli takoj silovito napadati, saj so bili vsi prepriča-nič da jim zmaga ne more uiti, ker je bil Roianese številčno precej okrnjen in se je v glavnem le (krepko) branil. Treba pa je bilo čakati kar celih 25 minut, da se je stresla mreža tržaške enajsterice in to po zaslugi razigranega Marca, ki je v hitri akciji z Brassom ukanil odličnega nasprotnega vratarja.
V	drugem polčasu smo pričakovali še bolj razgiban nogomet gajev-cev, a do tega ni prišlo. Za to leži krivda predvsem na napadalcih, ker so se preveč spuščali v osebne akcije. Zato je v glavnem prevladovala domača obramba, posebno pa zanesljivi vratar, ki je svojo ekipo prav gotovo rešil pred mnogo hujšim porazom.
«Ze!enorumeni» so imeli- edinstveno priložnost za podvojitev izida
Letos tudi šesterka Doma v prvenstvu moške D lige
Domovci bodo nastopali v B skupini tega tekmovanja
Odbojkarska federacija je pred nekaj dnevi objavila koledar tekem moškega prvenstva D lige, v katerem bo letos nastopala tudi šester ka Doma iz Gorice.
Dom si je pridobil pravico do nastopa v tem prvenstvu po lanski zmagi v prvenstvu 1. divizije.
Dom so uvrstili v B skupino, katero sestavlja sledečih 8 ekip: CSI Friuli (Videm), CRI GMT (Trst), Gasilci Codognato (Benetke - Me-stre), Gasilci De Vecchi (Belluno), Gasilci Ferroni (Verona), Šport Club Merano (Meran), Volley DL,F (Legnano) in Dom (Gorica).
Koledar prvenstva D lige (skupine B) je sledeč:
PRVI DEL PRVENSTVA
1.	KOLO (13.1.)
21.15 v Mestrah Codognato — Dom
2.	KOLO (21.1.)
21.00 v Gorici Dom — GMT
3.	KOLO (28.1.)
10.30 v Veroni Ferroni — Dom
4.	KOLO (3.2.)
21.00	v Gorici Dom — CSI Friuli
5.	KOLO (10.2.)
21.15 v Meranu Merano — Dom
6.	KOLO (18.2.)
15.00	v Gorici Dom — Volley DLF
7.	KOLO (24.2.)
21.15 v Bellunu De Vecchi — Dom
ODBOJKA
V moški odbojkarski A ligi je v Firencah Ruini premagal Are Lineo s 3:0 (11, 6, 8).
KOŠARKA
V košarkarskem prvenstvu mladincev je v Trstu Lloyd Adriatico odpravil Bor s 122:77 (67:36).
Kolesarstvo najugodnejša vrsta reklame
(Nadaljevanje s 7. stremi)
POVRATNI DEL PRVENSTVA
8.	KOLO (11.3.)
15.00	v Gorici Dom — Codognato
9.	KOLO (17.3.)
21.15 v Trstu GMT — Dom
10.	KOLO (24.3.)
21.00	v Gorici Dom — Ferroni
11.	KOLO (1.4.)
10.30 v Vidmu CSI Friuli — Dom
12.	KOLO (7.4.)
21.00 v Gorici Dom — Meran
13.	KOLO (14.4.)
21.15 v Legnagu Volley DLF — Dom
14.	KOLO (28.4.)
21.00 v Gorici Dom — De Vecchi
predstavlja veliko oviro za razvoj novih talentov. Ni važno namreč, da zmaga tekmovalec moštva, ampak mora zmagati a- mora zmagati vodja, ker njegovo ime ne bo padlo v pozabo in tudi njegove fotografije se bodo pojavile v vseh časopisih. Torej samo zmaga kapetana je učinkovito reklamne sredstvo.
Na neki belgijski fakulteti za sociološke vede je bila izdelana zanimiva študija o delovnih pogojih profesionalnih kolesarjev. V mnogih primerih med boleznijo ustavijo plačilo mesečne plače, če je pa slučajno kolesarja doletela nesreča med tekmovanjem ni bila tovarna dolžna zn njega skrbeti, ampak je bil prepuščen svoji usodi, tudi če ni mogel več opravljati svojega poklica. V pogodbah so navedene tudi najdrobnejše reklamne podrobnosti: kolesar mora vedno nositi čepico z imenom podjetja in to še posebno med pogovori z novinarji ali pri televizijskih prenosih: če ne zmaga, ne sme govoriti o vzrokih, ker bi to lahko negativno vplivalo na učinek reklame; v primeru zmage mora dvigniti roke tako, da bo jasno čitljivo ime zastopanega podjetja.
TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC
Vzh. Nemec Reinhard Schmidt j zmagovalec novoletne turneje
jo zanesljivost in pravico do drugega mesta na skupni lestvici. Mnogi znani skakalci, kot Kasaya, Glass, Rautionaho in drugi, niso prišli med prvo deseterico, v katero pa so se tokrat prerinili Lidak, Kodejška in drugi manj znani tekmovalci.
Jugoslovani so, žal, zopet razočarali. Stefančič je bil s skokoma na 95 in 94 metrov najboljši, toda šele 26. Ta rezultat je toliko bolj pekoč, ker so po prvi seriji skokov kar štirje imeli možnost za lepo uvrstitev, predvsem pa Prelovšek, ki je bil s Stefančičem najdaljši. Pokazala pa se je pri vseh velika psihična nezanesljivost, tako da so v drugem delu z lepimi toda daleč prekratkimi skoki precej zaostali. Norčič, ki je bil v prvi seriji slabši, je nato dosegel znamko 96 metrov.
V splošnem je letošnja turneja pokazala, da so se sile nekoliko izenačile. Vzhodna Nemčija je res prevladovala in je z velikim naskokom zmagala na ekipni lestvici. Schmidt pa, kot rečeno, ni pokazal tiste zanesljivosti, ki je bila značilna za Kasayjo, Raško in ostale zmagovalce iz prejšnjih let. Sovjetska ekipa je dobila v Bočkovu dobrega naslednika Napalkovu. Finci in Čehi pa so nekoliko zaostali. Japonci pa (z razliko od ostalih) ne morejo opravičiti svojega neuspeha niti z menjavami v ekipi, saj so isti skakalci, ki so lani povsod blesteli, tokrat (z izjemo Itagakija) s težavo posegli med prvo dvajseterico.
Jugoslovani tudi niso pokazali ti- i stega,	kar je	bilo pričakovati	po
lanskih dobrih uvrstitvah. Kot že o-menjeno, se jim je poznala pred- : vsem	psihična	nestabilnost,	saj	so
skakali dobro le če niso imeli več velikih možnosti.
Lestvica skokov v Bischofshofnu:
1.	Hohnl (ČSSR) (101, 101) 234,6
2.	Bočkov (SZ) (100, 101) 233,4
3.	Aschenbach (NDR) (99.5, 100,5) 231.8
4.	Lidak (ČSSR), 5. Itagaki (Jap.). 6. Danneberg (NDR), 7. Kodejška (ČSSR), 8. Steiner (švi.), 9. Woif (NDR), 10. Bachler (Avs.), 26. Stefančič, 35. Nesec, 39. Prelovšek, 41. Norčič, 45. Pudgar, 68. Loštrek.
Končna lestvica turneje Intersport:
1.	R.	Schmidt	(NDR) 913,9
2.	Aschenbach	(NDR) 897,5
3.	Bočkov (SZ) 874,2
4.	W. Schmid (Švi), 5. Wolf (NDR),
6. Hohnl (ČSSR), 7. Steiner (švi.), ( 8. Glass (NDR), 9. Itagaki (Jap.), 10. Danneberg (NDR).