O 1928 ffrmaöir lt f | »OPii P ROS V E TTA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MST B. Uwaéak Ave. Offlc« of Pubboatieat MIT louth L^MtoU ^ ODBORNIKI R9BARSKE ORGANIZACIJ E ZAHTE* «MO NOVE SMERNICE Za rudarje niso delam« ▼«é «nake. tre Springfleld, I1L — V illinoj-skem distriktu rudarske organizacije Je 70,000 rudarjev. Od teh jih dela le okoli 25,000. Delavne razmere niso več enake niti za one, ki delajo. V premogovnik^ so uvedeni stroji za h podreza vanje in nakladanje premoga. Veliko dela izvrše . parne lopate v takozvanlh odprtih premogovnikih in z zelo majhnim Številom delavcev. Nekatere lopate zagrabijo prst pri odkrivanju premogove tile kar dvaajst čevljev na široko. Pre-mogova plast se naklada kar naravnost v železniške vozove, ki jih porine lokomotiva na tračnice poleg parne lopate. Nove iz- najdbe »in izboljšani stroji so globoko posegli v produkcijo premoga, znižali potrebno število delavcev pri produkciji premoga, da so postali odveč v premogov! industriji. Njim se godi tako, kot delavcem v drugih industrijah, kadar so nove Iznajdbe in izboljšani stroji napravili veliko revolucijo v produkciji industrije. Ti in drugi vzroki so povzročili, da Harry Fishwick, distriktni predsednik, apelira, da John L. Lewis, predsednik rudarske organizacije United Mine Workers, da se snide smernični odbor rudarske organizacije. Sliši se, da se za-htevk izprememba pogojev v Illinoisu, najbrž glede mezde za nakladanje premoga s strojem, da se pridobe zopet izgubljeni trgi. Preiskava a Alibi jav. ■»•jah ^ilea m amasii uraaav pnsas v ATiaan Zaslišanje pričelo danes dne 0. julija. Washington» D. C — Senator Brookhart iz Iowe, predsednik senatnega pododaeka v poštnih zadevah, je pričel z zaslišanjem danes V Atlanti o obtožbi, ki sta ju napravila senatorja George in Harris iz Georgije. Obtožnica pravi, da so bile službe poštarjev in pismonoš prodane onim, ki so največ zanje ponudili. Senator Locher, de- Velika kitajska čatvorloa slavi kaaas civilno vsjaa I n ' ' % " '» » i r Va' Mistične ceremonije v Pekingu in zahvala Sunovema duhu za zmago narodnjakov, Štirje generali izrazili veeelje nad tri-umfom. bila pred vaj« saüita Italijanski diktator e« j«zi, ker j« lahkomiselni general treščil z zračno ladjo na arktiku oh tla in tako zgubil vao slava, s katero bi se nad MueeoHal po- 7. julija. — Dnevnik "Chicago Tribune" je iz zanesljivega vira iz Londona doznal, da se Muaaolini peni jeze nad katastrofo, ki je zadela Nobllovo eks-pedicijo na arktiku na njenem povratku iz severnega tečaja. Razumljivo je, da bo postavljen Nobile pred vdjno sodišče, da pojasni vso situacijo, kakor hitro bo tolike okreval, da lahko odpotuje v'Rim. Dalje pravi poročilo Iz istega vira, da je nastal prepir med vodilnimi člani Nobilove ekspedlcl-je, ko je "Italia" treščila ob tla. Rezultat je bil ta, da je švedski znanstvenik dr. Malmgren z o-stalim moštvom "Italije" se odločil takoj zapustiti pobila, ker jim je oddelil le male količin« prehrane. To tudi pojaanjuje, zakaj je bilo moštvo, ki ae je podalo peš na suho zemljo čez ledenike, tako slabo preskrbljeno. Nobile je baje podvržen živčnim naredom in napadom, kajti še v Italiji je bil stalno pod nad-zorstvom najboljših specialistov živce. Napadf so se, kakor pravi poročilo, pojavili .tudi na severni --¡poletu Čez severni tečaj in pa Peking, 7. julija. — Globoko'po katastrofi. Trmoglavost in impresivne ceremonije, so se nervoznost generala Nobila sta mokrat iz ,dr**.ye Ohio, ja Mü Ubranega ob&»ty*.in parJtU: ^«omrfHH■m clan odseka, ki bo pomagal pri preiskavi. Senator Oddie, re- publikanec iz Ne vade, ne bo na- stično slaylje je v prvi vriti šlo vzoč pri preiskavi... Resolucija, ki je bila spre je* ta v senatu dne 1. maja» pooblasti je izvesti popolno preiskavo okoliščine, v katerih so bili izbrani poštarji in pismonoše posebno z ozirom, ako je bilo plačanega kaj denarja, ali če so bile storjene kakšne obljube, strankinim odbornikom ali odbornikom organizacije ali njih zastopnikom z namenom, da se na včeraj za vršile v templju "Azur-skl oblak/' ko je kitajska "velika četvorica" generalov narodne vlade v navzočnosti okrog 800 jezemcev ceremonij alno poročala o zmagi v dolgi civilni vojni. Mi- dUhu umrlega predsednika ki tajske republike Sun Yatsena. ' Štirje generali narodne vlade go bili navzoči, ki so darovali po načinu Konfucija živila in so kadili. Medtem, pa je bila prine-šena rakev umrlega Suna, katerega obraz se je videlo skozi steklo krste. Samo Izbranim je bilo dovoljeno zreti v rakav, ki je bila zadnjič razstavljena, kajti pokojnega truplo je začelo že -------- . -------------------------M U|/iW J w -- pravi vpliv glede imenovanja itd. .razpadati. General Ciang je na-Obtožen je Ben Daviš, narod- (gj^, pukal, ko se je sklonil'nad ni zaupnik republikanske stran- - -ke, da je kupčeval s službami. Daviš je zamorec foi bil je povabljen pred pododsek, da se za-sliši kot priča. Senator George poda izjavd, ko prične preiskava. bili glavni vzrok, da je zračna ladja doživela tako žalosten konec, njeno moštvo' pa" utrpelo silni gkuL mraz in poškodbe. — Poročilo, ki je bilo včeraj objavljeno, da je bil rešen švedski avijatlk Lundborg, ki je poma-Jk\ rešiti Nobila, nakar se je sam izgubil, je danes uradno potrjeno. Lundborg je eten najboljših avijatikov na Sved|kem. ti ,» - _ 2 ; Hickmanova uaoda ra peče I ena. San Francisco, Cal —William Edward Hickman, kl je u-moril Marion Parker, bo obešen. Tako Je odločilo državno višje sodišče, na katerega so Htckma-novi odvetniki apelirali, da ovrže smrtno obsodbo nižjsga sodišča na podlagi, da Je morilec sto-krsto" in skoro omagal ter padel Irll dejanje v stanju hipne blazna tU vsled ginjenja. t nosti. ■ _ ■■■ PREISKAVA GLESE VOUL-| NEU TERORJA » jMmkm Veleporota nadaljuje g svojim delom. — Vfjtvnl polltlčarji bodo obteisnl radi naallja. Chicago, III. — Evidenca, katera bo dovedla do obtožb vplivnih političarjev na Južni strani mesta, je bila pfedlpžena v petek. Priče, večinoma klerki na volilni dan, bodo (pCnovno zaslišali! danes, ko prtdlože evidenco veleporoti, ko prične z nadaljevanjem preiekave. Sliši se,, da bogU dva vodilna polltlkaša med pfviml obtoženci n potem bodo tledill drugI, kateri so organizirat kampanjo terorja in nasilje aa dan primarnih vo)ttev. Trije gangežl, ki so obtoženi, da so umorili zagorskega odvetnika Octaviua Gganadyja, ki je kandidiral sa republikanskega odbornika v dvajsetem wardu proti Morris Ellprju, so Izpovedali obteiilne stvari o več dru-rflh udeležencih. . Harry Hoch-stein, ki je bil tudi v zvezi z morilci, je še na proptem, ker je po-begriil is mesta. Večje Število črncev, ki so bili sodniki in klerki na volilni dan ln so nastopili kot priče pred preiskovalno komisijo, so Izpovedali, da so sedfAovall pri volilnih sleparijah ln da so zaznamo, trali glasovnice v prid polltlks šev, kateri a* jih najeli. Latalsa asIHiata Maskvl Vročina ubila II eseb Vročinski val zahteval 19 žrtev v Chicago v dveh dneh. Sneg v Wyomlnga. Uramie, Wye, 9. julija. —' Pokrajina Peščenega Jezera v M «*J ic i ne Bow narodnem gozdu ju pokrita s snegom. Snežna nevihta je trajala štiri ure. Chicago, 9. julija. — Devetnajst oseb je v soboto in nedeljo zgubilo Življenje vsled silne vročine, ki Je v soboto in nedeljo ne usmiljeno pritiskala nad mestom tex pognala prebivalstvo 'm obali jfzer, kjer je bila taksna gnječa, da jih je št«vilo «medlelo. Živo strebro Je sUlno stalo nad 90 stopinjami. LjudJt bI iskali utehe na različne načine. l>«*set jih je utonilo v nedeljo i>ri kopanju. Promet na glavnih < rutah, ki vodijo na deželo, je bil v « | i kanaka gnječa, da po cele "re niso motoristi mogli naprej. 1 ».evna nevihta je zvečer pre-- nala vročino in ohladila ozračje. PROPAGARIA ELEKT. TRUSTA VPLIVA NA JAVNO MNENJE sireb sedela kanja la l'Hembws, lad. — Ko je Ueraj strela adarila v neki bližnji hlev, ja parnlizirala konja in mulo tako, da eedaj hodita stran-"ko. Niti živineedravnik, ki je bil poklican, ai saogel nič gsti Razdeljenih je bile pol milijona knjižic med šokko mladino v mlnoiem leta. Wsahlngton, D. C. — Pol milijona knjižic je bilo razdeljenih med šolsko mladino, da se ubije razprava, da pridejo Javne potrebščine v lastništvo ljudstva. Knjižice je insplrlral Sam Insull, jsvnotrebščlnskl kralj. Njegovi agent Je upajo, da v prihodnjem letu razdele še milijon knjižic, ki bodo "dokazovale", kako škodljivo je, ako ljudstvo lastuje in obratuje javno po-trebščinske naprave in da je najbolje, ako se ta stvar prepusti privatnim interesom, ki so organizirani v korporacijah z zelo tesnimi medsebojnimi stiki. fie bolj iznenadljlvo je pa dejstvo, da so bile te knjižice tiskane v Bratleboru, V t. v katerem je stalni dom Robert H. Hedeyja, delavnega odvetnika zvezne obrtne komisij«, ki preiskuj« t« propagand i stične Intrige. Ta dejstva» je odkrilo pismo, ki je bilo med pismi mlchfgan-skega odbora sa javne potrebščine In je bilo izročeno komi-aljl, ko j« prišla na vrsto pretakava o zastrupijevanju javnega mnenja v državi Mkhigan. W. Perton, tajnik puh- lici tstnega in oglaševalnega oddelka Ameriškega plinskega društva piše v pismu Arthur W. Slacu, ravnatelju michigan-akega odbpra s dne 20. januarja leta 1928. Odgovora jajoč na Vaše piamo z dne 17. t. m. izdelavam šolake pemflete dozdsl s pomočjo Štatističarjev treh narodnih javnopotrebščinsklh družb. Pamflet o eestnih in u-ličnih železnicah je dodelan, da gre lahko v tisk, pamflet o električnih naprsvsh bo dogotovljen približno v enem tednu... 'Tiskalo se bo v Brattleboru, Vt„ cen« za državne ravnatelj« In narodna društva bodo po aktualnih produkcijskih stroških. Povest dela sega nazaj v čas«, ko j« i tli noj sk i odbor izdal svo. j« pemflete na podlagi sedanje-ga pemflete... Končno so mr. Mullsney in Harry Abeli In n«-kateri, drugi ravnatelji narodnih Javnopotrebščinskih društev odločili, da se delo pemfletov Izroči enemu ssmemu človeku, da bodo pamfleti splošnega značaja. Jaz sem tisti ptič. ki j« bil izbran. Zadnje leto se je tiskalo okoli 500,000 Iztisov. To leto bi rad videl, da bi se tiskalo okoli milijona Iztisov. V vsakem slu-Čaju mi je znano, da so šole zelo vesrfe, da dobe te vrst« materi-jat" Avijatlka, ki Mita < ■¡■HM eknsg sveta, v Moe- Bombni! imajo lahka dala v Ohioaga Tako ae giaal poročilo llllnoleM komisije sa kriminalne zadeve. Chleage. — Oseba, ki se želi maščevati nad svojim nasprotnikom ali tekmecem v trgovini, politiki ali kje drugje, nima no-lenih težkoč, kako dobiti bom-x>, da jo vrže v stanovanj« svojega konkurenta. Bomba je postala navadno sredstva v vojnah med tekmujočimi butlegarjl ln politikaši v tem mestu. Te vojne so v zadnjih štirih «tih zahtevale 216 Žrtev, pravi poročilo iilinolsks asociacije ta (riminalno pustioo. Nadalje je rečeno, da piti eden morilep teh ii bil zaaačen in pripeljan , sodišče. V poročilu so navedeni detaj-o butlegarskl vojni med O'-innell, Genna in Torrto-Capo-nejsvlml gangežl na zapadni strani mesta, ter med I>eaa O* Banion, Hymle Weiss In Druc-cl butlegarsklml sindikati na severni strani a vaemi zapletljajl. "Malo število Clkažanov", — pravi poročilo, "sluti silno moč organiziranega sločinstva, ob» seg političnega savesnlštva In velikanskih profltov butlegar-jev, ki Izvirajo U produkcije In dlstribucljs opojnih pijač. Butlegarjl imajo v svoji službi celo vrsto pomagačpv ln stražnikov, kateri prejemajo visoke plače" Čete bombažev so prav dobro snans policiji* toda zveze butle-garjev s profesionalnimi polltlčarji so tako močne ln vplivne, da je policija napram njim brez moči. i BOTLER SKOSA PO OVINKIH PRIBORITI PRIDIGARJE ZA ZNIŽANJE MEZBE Privatni detektivi hadlegujejo pridigarje v New Bedfardu. New Bedford, Maas. — Bivši aenator William M. Butler in tekstilni baron skuša s pomočjo privatnih detektivov pridobiti pridigarje, v New Bedfordu, da svetujejo t delavcem, da sprejmejo dqpetodstotno znižan )s mezde ln «g vrnejo na delo. Najmanj tucat pridigarjev j« potrdilo, da Je izjava rpv. Lindane H. Whlta, župnika cerkve sv. Martina, ki je odgrnil delovanje privatnih' detektivov, ki delajo por navodilih Butlerja, resnična. J. Aspln Reed, načelnik bostonske privatne detektivske agencije, je apeliral na Whlta, da naj pomaga odpokll-catl stavko. Pridigar naj bi pozval tovarnarje, da naj odpro vrata tovgren lačnim In sestrs-danlm delavcem, daairavno so tovarnarja še sami sklenili, da "Imajo namen odnretl tovarne dne devetega junija. "Ali bodo tovarnarji umaknili znižanje meedeT" je vprašal Linden. * ' "Ne." je hitro odgovoril de-tektlv. Ko je bila ta ponudba odklonjena, se Je Rped pojavil drugič. Toda pridigar Je oetal na svojem stališču. Resd Je pa odgovoril hladnokrvno. *ltr. White, all vam Je vseeno, ako vaš odgovor ponssšm senatorju ButlerjuT Vam Je ta Vikarji kvo. t Berlin, 7. julija. — John H. Mears in Charlse Collyer, ki »U na pol«tu ojcoli sveta z nsmenom. da dosežeta nov svetovni rekord v hitrosti, sta včeraj polštela od tukaj proti Moskvi. Oba »«talca sta Američana.* Sem sta dospela uro kasneje kot sta mislila, ker sta bila prisiljsna spustiti se na tla med poletom. Ker je vreme kazalo lepo, sta se kmalu po prihodu odločila, da takoj nadaljujeta svojo pot o-krog sveta ln sta od tu poletela proti Moskvi včeraj ob dveh popoldne. NEČLOVEŠKA REDNIKA. Oba sta bila pretepena v sodnlj-skl dvorani. Black ročk, Ark,. 7. jul. — Moški ln ženske, ksteri so prisostvovali sodnljski obrsvnavl proti J. C. Rhodesu ln njegovi ženi, ki sta bila obtožena, da sta zverinsko poetopals s svojima adop-tiranima otrokoma, so navalili nanju v sodnljski dvorani, ko so priče izpovedale o krutem postopanju in Ju silovito pretepli. Rhodes In njegova žene sta bila odvedena v Ječo, v kat«ro sta bila obsojena na deset dni in plač i te v deaarnc glob« radi krutega postepanjs. * Prisotni moški In ženske so se rszstogotili, ko sta bila otroka pripeljana v dvorano i njiju no-ge so bile otekU- od verig, s katerimi sto ju reditelja privezala v živinskem hlevu. Tedaj so moški la Žensk« planili na radi-teljs In ju pričeli pestepeti. Na-vsočl sodnljski stražniki so Ju skušali rešiti Iz rok razjarjenih ljudi, toda ajih trud je bil zaman, dokler nI prišla na pomoč poklicana policija. Kokomo. Ind — Včeraj sta se tukaj poročila John Nlzon, U 1st stari veters n Is eivllne vojne, in mes. Gerrit Marts, stara 78. Starček Je dejal, da ste skia-alla, da "sto še mlada v Idejah, četudi ae po letih." . AàxJtt^., ti Indiaaapolla, Ind. — Viharji ln nalivi tadnjlh dni to napravili nad dva milijona dolarjtv škode v drŽavi na polju In poslopjih. Mnogo oeeb Je bilo ranjenih, \o Je vihar podiral drevesa, telefonske ln drage drogove ter poškodoval poslopja. Železniška zveza it toga mestu v ratne kraje države Je bila ta-časno ustavljena, ker to narasli potoki in reke odnesli ali pa poškodovsll mostove. mezdno znižanje, kajti Že prejšnje mezda je bila tako nizka, da delavci niso mogli Ithajati t njo. Hutier, bivši ¿predsednik narodnega odbora narodhe repub-likanake stranke, je bil tvegnl senator In taupnlk predsednika Coolldga. V razdobju med letom ma In 1988 je plačal Sher-manovl detektlvakl agenciji 1800,000, da uniči unijo tekstilnih delavcev, korumplra voditelje la tako odpravi odpor proti tnlšanju delavske mezde. Ko Je hotelo korakati 8000 stavkujočlh delavcev skoti New Bedford, je nepričakovano ttolo l>red 150 oboroftenlml policaji. Delavci, Itne In otroci to korakali ta ameriškimi zastavami. Peli so delavske pesmi ln ko to ss zasukali okoli vogala v drugo cesto, so našli, da je bila cesta tabarlkadirana t pollcajtklml avti. Aretiranih Je bilo 8T ttovkar-Jev ln voditeljev ttavke. Obtoženi to bili, da ščuvajo proti nemirom ln da obdržavajo pohod po ulicah bret dovoljenja. Na prostosBO Jih Izpustili, ko Je bilo tanje postavljeno poroštvo v inesku <17 tisoč dolarjev. Sa dne 9. t. m. ao tovsmarji naznanili, da odpro tovarna la prično t delom. Tovarne bodo lahko odprli, ali vprašanje Je, koliko dtfcvoev sa priglasi ta delo. Ja vali- itiaLlmr qoh mr Strela ubila «tiri Ijadi. Hsndersonvlile, N. 0, — Štiri osebe so bile v petek ablte In dve sta dobili težke poškodbe, ko Je strela udarila v drevo, pod katerim so vsdrlle« , .v. Reed bo še on katart» i> T I J ke ponudbe nlto dotegle ftalje-nega uspeha, Je prišel White grotltl pridigarjem, da obvettl tovarniške blagajnikt, da se pridigarji toperstovljajo. Lindsnova Javna itjava Je tla> dlU, ko Je katoliški duhoven Noon priporočal tovarniškim delavcem, naj vtdržs. Apeliral je r Indien! nanraVtli liko Škodo. ïijftMft se je toršj^penudll, da|g^ »nUanji. U preje je bila skrbel ta pastorja. Ne- meeda tako nitka,' dd to delate! le ponudil avto. Ker ta. i« «jih družine trpala pomanjka- la njih družine trpele pomanjkanje, ako se mezda tnlža Št ta d test odstotkov, t»daj bodo tako nitka, da bodo pateal umirali la hirali zaradi «pomanjkanja, datlravno bodo delali. Delavci pravijo, da Ima dalavaka potr-Pttljlvost tUdI svoja rnajf In da te ne vrnejo pod nobenim pogojem nt delo, dokler tovarnarji na tovarnarje, naj prskllčejo ne umaknejo motdinga tnlšanja. Chicago, ^ Albert Sagik, star 17 let, se Je v petek ustrelil It bojatnl, da ffa bo oče pokaral, ker te je prejšnji večer opll. Mrtvega js našel njegov 81letnl brat. DEMOKBATJE SO SE KONVENCIJI s " NA SVOJI RAZKNAOU Ampak telo majhna Je glede dete vekih taktov republikanci. « llouston. Tez. — Politični ko-mitoj strokovno organiziranega delavstva j« v H ou s topu mirno in potrpežljivo čakal na odsek demokratične stranka, kateremu je bilo poverjeno sentovlje-nje platforme, dasiravao mu Je Iz njegovih hlač še vedno gl«dsl zvedavo v svet republikanski škorenj. William Oreen, pred-sadnfk Ameriške delavske federacije. je v družbi Matthew WolU. Martin Ryana In James O'Connella predložil 19 vprsAanJ ali zahtev delavstva. Ugodna akcija te je podvzela le gl«d« enajst vprašaaj. Da se izpremonl protRrasUiv-ski zakon, da se omeji Izdsjs sodnijskih prep<»v«di proti de-laveem, da s« prizna kolektivno pogajenje organiziranega de-lavstve, da ostoas omejitev Imi-graeije, uravnava trgovine In produktov produelranlh v odškodnine za dele ve«, visoke mezde. povišanj« mesde svetalh u-službencev, gladeč« zahtev« orgaaizirsne-ga delavstvs so pa bil« odklo-: Ratificiranj« ustovnegs ^ .L h smendmenta ta zaščito otrok, opozicija proti konakrlblranju delavcev, pet dni d«U za tvezn« uslužbence, da se dovoli varenjs piva, ki vsebuje 2.7A odstotkov slkohola, da se plača unijska mezda na vladnih delih, da se uvede davek na dedščine mesto indirektnega davka na potrebščin«. Glavna delavsks zahteva, ki Jo Je sprejela konvencija se čl-tat Naklonjeni smo principu kolektivnega pogajanja, demo-krstičnemu principu, da organizirano delavstvo Izbsre svojs lastne zastopnike Urše zunanje-ga pritlaka ali vpliva. Ako to tvlto sestavljeno "planko" ta delavstvo, primer-Jam» s Mplanko" republlkansk« stranke, todaj najdemo tukaj, da Je besads "organizirano", v republikanski |>latform! pa stoji asmo delavstvo. Z zamorci so poetopeli drugs-č« v llouston u In Kansesu. IU-pubiikaaei so jih trpeli aa konvenciji, da so zagotovili nomioa-cjjo Hooverja. Na demokratični konvenciji nI bilo zamorskih delegatov. Zamorski poslušalci na galerij! se pa blU ločeni od balo-poltnih. In to se je baje godilo y Imenu "demokraelje". Pač jo Kalija skala stabM pligllu* j ___ __ineteao peaoj kontrolira pdtallai trg. 7. julija. — Italijanska vlada Jt včeraj tprejfla terijo naredb, t katerimi bo tkuiala kontrolirati ceno pšenici, da prepreči padanje cene In špekulad-, jo ta časa žetve, ko Je vržene vtliks množine p^nlos na trg. Vlada je tudi taukasala km«. tljtklm zsvodom, da dajo posojilo na najboljše pogoje farmar-Dalje Je ukatpla agrikul-tumlm skladiščem, da morajo dati kmetom dovolj proštora v shrambah sa pšenico. Dali se bo načrt fašistovske vlade obneeel je še veliko vpraAaaJe. Vlada Je bila priaMJena nekaj v tem pogledu ukreniti, kajti pšeničnl trg bi sicer s špekulacijami povzročil, da bi kmetje skoro ta-stonj vozili pšenleo na trg. MSeaske aa j aekaje kadili." Clsveland. O. — SestUsoč tukajšnjih sksvtov Je podpisalo ra. solucijo, ki je bila sprejeta po izvrševal nem mlboni. da naj šeneke nehajo kaditi It "peiho-loških" vzrokov. V tak skavt te je tavezal, da dehije aa tem. da ne bodo ženske vel kadile. Notsčs aa križINai Miri Lockport, N. Yh 7. Jul. — Štiri osel*- so bile véaraj ubito la osem drugih je bilo težko ranjenih. ko Je vlak Leekpert A Ruf-fak» železnice treščil aa bdžaje« križišču v bus, ki ja vogR v Raf-falo. • ' jWmUFWK .ft'l .. . - PONDRUEK, S. JULIJA, P R O SVE lumiiu.M«10, (bvinn.) V politiki Jugoslavije, Rumu- kaj THE EMLI6HtBNMEHr kapitalizem silno izkorišča delavce v industrijsko nerazvitih deželah. Stavbinaki les in les za pohištvo postaja vedno bolj Sn bolj redek v industrijsko razvitih deželah. Kapitalizem je opustošil šume, kjer jih je dosegel in opustošoje jih še danes, kjer jih doseže. Sume v Evropi in Severni Ameriki so precej izsekane in kapitalizem obrača svoje oči v prekmorske dežele, v katerih se nahajajo še velike deviške šume. t ; «t* Lesni delavci so organizirani narodno in mednarodno. Mednarodna centrala strokovno organiziranih lesnih delavcev je posvetila v oddaljene prekmurske kotič-ne, v katerih kapitalizem ne opustošuje le šum, ampak tudi strašno izkorišča delavce. • Otok Sumatra, ki spmla k skupini velikih Sunda otokov, ima še velike in krasne šume. Podjetniki, ki sekajo les v tehJumah, so Kitajd in logično izkoriščajo kitajske delavce. Ti delavci so pravi sužnji. Ko pridejo na delo, so brez cvenka v žepu. Podjetnik jim radevolje ponudi denar za nakup potrebnih živil. Tako se ti delavci zadolžita pri vežejo na šumo, še preden so pričeli delati. Dolg narašča, kajti zaslužek teh delavcev je tako pičel, da nikdar ne krije doka in izdatke za najpriraitivnejša življenska sredstva. Bati se ni treba, da delavci pobegnejo fe šutne, akoravno jih ne strašijo policaji In žandarji. Okoli teli šum se rižprostirajd ogromne džungle, v katerih žive tigri, strupene kače in druga nevarna zverjad. Delavec, ki bi hotel ubežati trpljenju v šumi, bi postal kaj hitro žrtev to averjadi. V Argentini ji lakoriščajo šumske delavce domači kapitalisti, kl jih zopet zalagajo s potrebnim kapitalom britaki kapitalisti Delavci so večinoma nevedni domačini indijanskega rodu. Okoli sedemdeset odstotkov teh delavcev je nepismenih. Malokateri izmed njih doživi pet in štirideseto leto starosti. Vlada je korumpirana in podjetniki goljufajo delavce za njih zaslužek. Ob čaau voH-tev pa nalože delavce v železniške vozove za živino in jih odpeljejo na volišč^ da tako glasujejo v svojo lastno pogubo, kot jim ukaaejo njih izkoriščevalci. Delavska organizacija je med temi delavci nepoznana reč. Zadnjega linijskega organizatorja so obsodili na pet ln dvajset let v ječo. Obdolžen je bil izmišljenega umora in obsojen v Interesu izkoriščevalcev. krst m seveda ne misli, da bi ee V Braziliji se tanekim delavcem godi še slabeje. Ako)j"4*?*!11!0 v Mftl° skušajo šumskl delavci organizirati, tedaj sta tu poH- ' cija in vojaštvo, da Iztrebijo take puntarske misli iz glav šumskih delavcev. Braziliji je veliko lesnih podjetij. Delavci so izpostavljeni strašnim klimatičnim razmeram, kajti v teh šumah se nahajajo močvirja, kl so prava gnezda za mi lijarde komarjev. Delavci podleže jo kmalu tropičnim boleznim. PodjAnlki skušajo najeti za svoja AumHka podjetja najrajše bseljenike, ki so šele dospeU v Brazilijo, ker ne poznajo razmer Tako kapitalizem izkorišča delavce križem sveta, kjer je industrijska prsiokcija še v poveljih, da dobiva slro-vine sa svoje tovarne v industrijsko razvitih deželah. Povsod kjer se prtttaže kapitalizem, zapusti za sabo strašno sled Izkoriščanja, bolezni, trpljenja in človeške krvi Obenem je poročilo centrale strokovno organiziranih lesnih delavcev poduk delavcem, da se ne dajo izvabiti najlepšimi obljubami v oddaljene kraje, v katerih je kapitalistični podjetnik-neomejen gospodar nad šlvljenjem in smrtjo zapeljanih ln oguljufanlh delavcev. Neprenosno je trpljenje delavcev v industrijskih razvitih deželah, še aoprenosnejše je pa v dašelah, v katera je kapitalizem šala aa*n velike poetave in mnogo izrazitih obrazov je med njimi. Seveda ae Čeeto vprašaš, če je za mnogokrat kraanim a rabskim čelom tudi vaaj pri bllšno enakovredna razumnost. NI bil Sokrates šaman najt?r.< med Orkl. Pa tega ne povemo da ne bi rasšalili našega prijatelja Egipčana. Čudovita je prozornost ozračja. Odaev paska pomnožuje vso Igro barv. Najprvo se pojavljajo na obzorju vijoličasti pasovi. Potem shije v veeh odtenkih. Potem svetlo vijoličasta, potem o-ranžno rdeča. Pa še naalednj paa je žolt pomešan s belino. Naša mavrica ni nič proti temu. V daljavi, čudno ljena In nadnaravno velika, plazi dolga karavana neslišno proti daleki oazi v notranjost puščava Ko oe mrači, izginejo val ostri obrisi. Puščava, ki js asdai kakor valovite morje peska, preko vseh obzorij. Na ju mehak, nedoločen psa. N doma. hran prehoda, jo noč. Neverjetno visoko, «a teklost in podajata tu roke. Na zapadu Kaira, najbUže Ni-lu. so na evropski način zgrajeni predeli mesta, ftfeka vrsta laži-Pariza. Pariz vzhodnjaštva. Opera, gledališče, kfoematogrp-fi. filmi francoskega in ameriškega izvora. Sirold bul vari, ha-bave zgradbe, razkošri hoteli, ahsjaltfče inte? nackSialhegil ta, eleganca in tuksOs, promet kakor v vsakem evropekert velemestu. Samo da jeevlndajete rdeči tarbuš molkih in črni paj-čolan žensk. Angleški element se kaže na cesti mnogo manj nego v Jeruzalemu. Tu in tem vidiš angleške vojake, večinoma dveh. Angleško vojaštvo je meščeno v citaddi. Sramoto tega položaja čuti Egipčan prav do-bro in intelektualna pisat zahteva čim dalje odločneje pravim samoodločbe. Toda" je Egipčan danes že zmožen lastne uprave Tega vprašanja ne more odgovoriti niti intelektualni Egipčan a sigurnostjo. Upa* v bodočnost in seje med tem eovraštvo proti Angleški, modernemu faraonu. Toda Egipt leži ob Sueškem prekopu in tega potrebuje Anglija. Skozi ogiašljivi hrup tega mesta zveni samosvoja nota, če se drzneš v tajinstvene ulice in kote, v staro merto, kjer tudi nečednost svoj sedež. I vsakem korsšra se ti lahko zgodi, da se ti približa kakšen rjaveč in ti zašepoče v uho nekaj o 'arabskih zabavah," o arabskih golih plesih. Toé* to te vedno razočara. Pleeaíke so po nja svojih stvariteljev. Potem prod nami NiL Jadrnice s majavimi jambori drčijo počasi po veletoku navsdoL Zadaj, v I javi. pisnmide. Pod nami kla-sičaa zgradba egiptskega muzeje z mumijami etfptakih kraljev ia ministrov, s zlatimi i deninami iz Tutankam novega ¿^raj oba. • . Romantičnost je tu velika, tako velika, da ai vredno dotikaj imen, spominjati ae stoletij Inznr v Kaira! Tu ras ai raz kožnih prodajaln, v katerih so demanti in biseri ka-v previjionh. Samo najbolj prodajalci imajo svoje temne hfrnjepod oboki"°Uličice dva, včnsi tri metre široke. Ce stopiš v la ulice, začutiš hna Na oblik. Z očkih in slikovitih o- je politične revolucije, so ubili starodavne zgradbe vzbujajo spoštovanje. Tudi Aie Pekingu, temveč tudi staro »Se Peking, ima stass kitajske pre- Peking je izbri^H no in novo ime mesta je Peiping. Nam zapadnjakom je skoro ^če je Peking Peiping »'i Puping ali Piping ali Ciping — dosti razlike ni, ker Je pomen kitajskih imen vas. Ssj nam je tudi meno, če v kitajski bit-petsto, pettisoč ali pet milijonov Kitajcev — kaj se to »zna v pol milijardi Kitajcev, ki nazadnje še niso naši kričan-ski bratje I... Sicer pa Kitajci niso prvi. ki rebelirajo proti starim krajev-in morda lastnim imenom. Tudi v naših časih nč. Boljševiki ao po svoji zmagoviti revoluciji prekrstili Petrograd v Leningrad, ker menda ne dela dosti razlike Kitajcem. Ne vem za- najprvo čar jutranje dežele. Go- ^j M pustili Moskvi staro un? zmožnosti prodajalcev so goskva spominja na večja by-čadovite. Vedno znova ti izgi- barstva kakor bivše gnezdo zafl-njajo za prodajno mizo, da bi ^¡jj ^rSovjeti bi morali rMPr06trli ***** Vrta prekrstiti tudi Moskvo v Mark*- te. Drogi sedijo spet mirno s gXAd In ^ y0igo v nekaj drugi mi m divMinJta gploh vu ]crajevna imena Ali le na imenu res toliko ležeče? Kaior se vzsme. Ime res |e ne spremeni stvari; pod lepim imenom se lahko skriva največja neumnost in narobe. Vendar pa je v imenu precej pomen-IjiVoeti. Saj je vse znanje ljudi uklenjeno v imenih, odnosno v besedah. Cim večji besedni za-^ .. .. klad imaš, tem znaš in plo- Av misliš/ Razume se, d» čge oblačilo je do- mon^Q biti žive b^ede, ki divann, puščajo kupovske, da stopijo bhže; sdi se. ksšior da bi se jim nič ne mudilo — komaj da se dado motiti v uživanju vodne " pipe. Imejo zasanjane obraze " ali obraze modrecev. Tu se je vsedel pisar, ki sestavlja zebak šiš pisma onim, ki ne znsjo pisati. Tam čepi coprnici podobna ženska, črno zastrta kakor žalujoča bilo od prahu in soleča barvo zemlje.' Neverjetna raznolikost nakopičenega blaga. Barvna čn da na preprogah in svilenem MagO. Mično odrobljcni dragu ljl, poleg njih drobnarije iz — Jabkmza ali Pforehehna! Dragocena dda poleg navadnega kiča. Kar je pristno, Mm tudi primerno ceno. L In potem prodajalci esenci Ob stenah stekleničke z dolgimi nekaj pomenijo; morajo reflek-tirati pojme. Velika nesreča za ljudi so stare besede, stara imena in stari pojmi. Teh je veliko preveč. Nekateri ljudje jih smatrajo za okraske, a niti to niso. Kako naj bo stara cunja okrasek ? Ampak okus mnogih ljudi je pat pojmih večinoma grde, se^cedü?] ¡J^tomtaTzamalki, Id počivajo masti in ae krmijo s aWieami, da bi dosegle ssMjeno debdost. Teko zvani trebnkni ples je no-estetičen p dolgočasen. V mnogih bornifrh se vdajajo hašUu osteklenelimi pogledi sedijo kadlki ob stenah, sladkoben duh napolnjuje ozračje in polagoma popadajo kadilci s klopi. Ozke ulice so polne kričečih, pretepajočih ae otrok, ki si vtikajo prste v nos, in so zasedene z trgujočimi ali spečimi ljudmi ali s takšnimi, ki sedijo pri kavi. Stolpaatl pomoli haremov, ki: zavzemajo gornja nadstropja, ae preko epate skoraj dotikajo. Tu prebivajo za izrezljanimi lesenimi omrežji muslimanske ženske, ki jim dbrazs razen moža in o-če$a ne sme videti noben drugi moški. Prerok je dovolil svojim vernikom sicer štiri žene — pa ker so časi dragi, boš komaj našel kakega moža a štirimi le-, nami . . . Vsak pocestni prodajalec ima svoj izvirni klic. Vodar, ki ropoče neprestano s medenimi skledami in raspečuje sumljivo tekočino iz poeode iz kozje kože, prodajalec kruha, prodajalec sladkorja prav tako kakor prodajalec Zelenjave. V mesnicah visi meso, ovito v u-mazane cunje in oblegovano po oblakih muh. Vmee diitajo velblodi. stopajo jezdeci na oele, in zaatrte, molčeče ženoke noaijo a težkim dihanjem, toda ponoeno breme nadepolnega telesa, pol-nagega dojenčka na ramah. Nad vsem tem leži neprestan hrup, aopsrica ljudi, živali, smeti in kuhinjake pare. Kakor apev is "Ttooč in noči", z vsem orijentalskim čarom, pa ti zazveni v uho, če pogledaš a citadeie na morje hiš pod sabo. Kairo ima več mošej nego Rhn cerkva in nfaoge mod njimi so pravi cveti talamitake kultura. Pogled U gre proji Heliopolieu. severnemu pred-meetju Kaira, s njegovo kršeno hotelsko palačo v mavriškem slogu- Tu, ob robu puščave, jo vzraelo na tleh atarags Heiio-pokaa novo meeto. In ker leži novi HeHopolis nekaj vttje go Kairo, je srak čistejši la krep-kejšl. Belgijska drufta, ki fi-podjetje. upa na v orfjitih riAtfn iw iimiriiiiDiMiiin V KIOVIII, viovni mm» iivpi t(iivof»ia*i*. pa so vzeli Chicago, Minnehsho. Walabaho in druge take smeine pingelj-panglje, ki ne pomenijo nič. Bog daj srečo Kitajcem! Morda se zapednjaki ksj naučimo od njih. ___ It 680, |2; It. 180, $6; št. \l |2; It 006, |2; It. ^ * 170, |8; št. S, |8; št. 341. »1. fttSS, 10.10; It 821. $2; št. 6Ä II; št 498, |2; št. m**; 680, II; St 862, |t; št. 252 11. St. 4*4. 91; št 888, 12; tt; » 18.60; št 888, |1; it. » JJj ». 27, II; št 280, |2; št »J 18.26; št 406, $1.60; It 681 U; It-It 184, 12; It 800, |6jJ^ 4HU |2J0;lt8S6.|2;štl^; Neko društvo ml je V*»» I6J0, omenjene pa ni bih " društvene številke in ne na^ Ako somi je kakšnega druitva. mi prizadeti aporoée. da p^* vim. si kspfl 181. 1> fsrtr.a i 9. JuHjs. sijo VENSKI KMET: NJEGO V 0 STREMLJENJE PO BOU SIH RAZMERAH NA DEZELI (bviw.) junija meaeca. - Poglavje in vprašanje slovenskega kmeta je v najtesnejši zvezi z vprašanjem slovenskega delavca, kajti oba trpita vsled razmer, ki jih je ustvaril proslu-li slovenski katoliški klerikali zem in zavojeval duše širokih ljudskih mas v mestu kakor tudi predvsem na dešeli. Duhovna mentaliteta našega skromnega kmetičA je ostala še prav taka, katfršna je bfla pred dvajsetimi, oziroma tridesetimi leti. Malo posestvo, ki ga je imel da ga je hranilo, je deloma "skopnelo", ker ni bilo v denarju toliko sredstev, da bi ze mogel kmet iznebiti hipotekarnih dolgov. Kadar pa so bile slabe letine, tedaj je moral ta v kmet tudi gledati, da si je v razvijajoči si industriji zaslužil potrebne novce, s katerimi si je Upal prehraniti svojo Številno družino. S porastom kapitalizma, z'nastopom industrije, ko je inozem ski kapital postavil v tem ali o-nem podeželskem kraju tovarno, ko se je tudi mala obrt, mala industrija nekoliko okrepila zaradi pridnosti in agilnosti podeželskih obrtnikov in podjetni kov, pa je za slovenskega kmeta nastala žalostna doba. Pričela se je proletarizacija širokih mas in skoraj vse je drlo v mesto s trebuhom za kruhom. Sedanja industrijska generacija je skoraj izključno sestavljena iz kmeta. Pa ne samo in dustrijaki proletarijat, nego tudi uradništvo, ki je zasedlo mesta v industriji ali pa pri državi. Proletarizacija kmetskega prebivalstva je razmere na deželi dokaj izpremenila. Kmet je vsled slabe davčne politike meščanstva docela obubožal in danes že tvpri skupaj z industrijskim delav* stvom in z uredništvom en sam velik razred izkoriščanih. Z razvojem kapitalističnega gospodarstva pa so se izpremeni-le razmere tudi v političnem o-ziru. Ako je bil prej samo pod vplivem duhovnikov in klerikalnih magnetov, je sedaj kmet* i-mel priliko, da se je seznanil tudi z drugimi ideologijami. Pre-okret, ki ga je bilo opaziti med inteligenco, zlasti med učitelji, je bil viden tudi v kmetskih vrstah, kljub temu, da je kler izrabljal in z najrazličnejšimi sredstvi hotel ugonobiti razširjajoče se svobodomiselstvo. Podeželska inteligenca, inteligenčni proletarijat je seznanil kmeta z novimi idejami. Kmetska zavest je počasi jela napredovati. Pravilnejši smisel in pojmovanje o življenju je postalo tudi kmetu jasnejše in tako je počasi prihajal do spoznanja, da trpel stoletja v duhovnem suženjstvu in da je bil slepo orodje. izrabljano od duhovništva, triumfirajočega klerikalizma. Danes je Slovenija, kmetska Slovenija, v bistvu še vedno taka. kakor je bila pred nekoliko desetletji. Edine razlike od one vidijo v tem, da se je pone-k'Ml i »oživila kmečka zavest in «la se je v tej ali oni kmečki občini otresel kak neupogljiv kmet — vplivov iz farovža. ljudstvo na deieli je pač nezadovoljno, nezadovoljno vsled previsokih davkov. Toda ni nezadovoljno z režimom, ki vlada v Beogradu in ki vlada v Sloveniji. Agilnl agitatorji bodisi klerikalna ali liberalne ali kmetje stranke, znajo našega kmeta Hicer napraviti bojevnega. ali bojevnega radi oseb in ne bojevnega radi idej. Tako smo videli, da je v splošnem komunističnem valu, ki je zadel Evropo takoj po svetovni vojni, zdramil tudi slovenskega kmeta. Toda zopet ne rodi Ide- j«. pač pe radi tega, ker jo bilo. se zelo "«•kaj dobrih agitatorjev, ki so »Plošno nezadovoljstvo znali Izrabiti v svoje namene. Kake **je bojevnootl pa kaaneje ni-"> ¡"»kazali niti kmetje, še manj 1* aritatorjl — enodnevnic«. *ijaJiaem med kmeti nima l""» vega odmeva. BMB Ji JU nekoliko pozna socijatizem. Ali Se tega je spoznal takrat, ko se je na fronti pobratil z ruskimi delavci in kmeti in se od njih navzel teh idej. Ali pa, če ga je spoznal v ruski revoluciji. Socijalistična stranka v Sloveniji nima agitatorjev, da bi jih poslala med kmetiško ljudstvo. Prav tako pa nimajo velikega razumevanja komunisti, ali bernotovskl socijalni demo-kratje. Oni «e raje pulijo med seboj, mesto da bi delali za ideje socializma. Kmet pa ni nikoli stikal sam od' sebe za novimi idejami, za novimi rešitvami. Sele ko si mu jih dosledno in docela razložil, je postal tvoj pristaš. Delavske stranke bi morale iti med kmetsko prebivalstvo in kmet bi tudi na Slovenskem kmalu uvidel, da je njegovo mesto med socijalisti irr ne med liberalci ali klerikalci. Novice iz delavske Slovenije. Čedne razmere v Mežici.—Klerikalci zidajo na račun delavcev —cerkve in farovže. Odkar je reakcijonafen režim v Beogradu, kjer sede slovenski klerikal-ri in imajo za notranjega, to je za policijskega ministra samega gospodina dr. Korošca, so se razmere v Mežici silno izpremenile. Namesto svobodomiselnega, socialističnega kurza je režim na nezakonit način uvedel inkvizi-torski klerikalni režim. S tem režimom je zagospodaril nad mežiškim proletarijatom. Občinski zbor, kjer so imeli večino socialistični zastopniki delsvstVs, je bil po klerikalnem velikem županu razpuščen, za komisarja oz. za gerenta pa imenovan klerikalec s klerikalnim gerent-skim sosvetom. — In ta klerikalni aparat, katerega ni izvo^ lilo delovno ljudstvo, sedaj gradi cerkey in razkošen in udoben farovž. Namesto za sirote In reveže gre ljudski denar za božjo slavo ifltza udobnost duhovnikom, ki bodo ondotne ljudi samo lagali in jim govorili o božji pravici in resnici. Proti tej ne-Suveni klerikalni propagandi, ki izrablja državo v svoje namene se je pritožil naš delavski poslanec sodrug Josip Petejan in vložil na notranjega ministra protest, v katerem zahteva v imenu prizadetega prebivalstva v Iftcžici, da se te razmere takoj končajo, da se delavski denar da delavcem in da se takoj razpl-ilejo občinske volitve. — Kakor x> ljudstvo naredilo in volilo, tako ee naj dela v občini. Na ne-postaven in protiljudski način ?a se ne sme delati, vsaj pri nas ne v Sloveniji. Umnilnl ALIO Ü iriiKnila J^U. 1 tlH tItrtntv® nvtnnfUfj QVHIVS skega izobraževalnega društva v Beljaku. Delavsko izobraževalno društvo Svoboda ('Freiheit') Beljaku (Villach) v Avstriji ma v teh dneh veliko proslavo: desetletnico obstoja te vaine marzistične postojanke med Slo; venci np Koroškem. Proslave se udeleže v velikem številu sodru-gi iz Ljubljane in iz Gorenjske. Ob tej priliki se bodo vršili tudi važni gx>govori med zastopniki slov. delavskih kulturnih organizacij z ondotnimi avstrijskimi |gvrho poživitve prijateljskih odnošajev med delavskimi organizacijami. Nastopita pe tudi BeUaški sport klub z ljubljansko SK Svobodo.—O moralnih uspehih te prireditve bomo svoječss-no še poročali. Gledališka kriza pred ljubljanskim sodiščem.—Pred ljubljanskim sodiščem se je moral zagovarjati akademik Perdo De-lak. ker je pred par tedni v narodnem gledališču razžalil u-pravnika kr. gledališča v Ljubljani in sicer baš takrat, ko se je Igrala "Roka pravice." U-pravnik arhitekt Kregar je De-laka tešil po paragrafa 104 kaz. zakona, ker Je razšalU državnega funkcijonarJa. Za gledališča In žer- nalletična Javnost. Ostali eo In-dlferentn! in gledališko krizo metre s drugega stališča.—Razprava pa Je bila preložena, ker so se predlagal* neke nove priče. —O njej pa bomo še poročali, ako bo kaj bolj zanimiva, kakor IZ PRIMORJA SMRTNI UDAREC NAdEMU NARODU NA PRIMORSKEM. Kako ao ae fešietl polastili trša-ške T Trot, 20. junija. Tržaška "Zadružna zveza", ki jš združevala kakih ISO naših najmočnejših narodnogospodarskih zavodov, je danes v fašističnih rokah. Ko je fašizem uničil vse naie narodno-prosvetno življenje, se je vrgel z vso silo na zavzetje zadnjega ostanka naše narodne organizacije, na zavetje našega zadružništva, ki je bilo organizirano v dveh velikih zvezah, faoriški in tržaški. Prva je padla goriška "Zadružna zveza", kateri so že lani razpustili na-čelstvo in nadzorništvo ter jj postavili fašističnega komisarja. Pred nekako dvema mesecema je morala tržaška "Kmetijska družba" prenehati s svojim delovanjem in odstopiti vee svoje posle fašistični poljedelski federaciji. Sedaj pa je prišla na vrsto tržaška "Zadružna zveza". Fašisti so že dolgo časa imeli na piki tržaško "Zvezo" in zlasti pdljski provlncijalni fašistični tajnik Mrach (Mrak), ki se je prelevil v Marechija, je deloval z vsemi silami na njeno uničenje. S pomočjo puljekega pro-fekta je dosegel, da so se morale vee istrske zadruge odtrgati od ZveSe iti se včlaniti v neki posebni istrski zvezi, ki ima svoj sedež v Puli ln Je seveda dooela pod fašističnim vplivom. Nato je nastopila tržaška fašistična federacija ln zahtevala, da sprejme "Zveza" več fašistov v svojo načelstvo in nadzorstvo. Istočasno so fašisti tudi "delo-vali", pri posameznih Članicah "Zveze" po deželi, kjer so kar kratkomalo naročili svoje pred sednike in odbornike zadrugam kljub natafc>rotnim sklepom ob čnih zborov, drugod pa prisilili ¿lene načelstva in nadzorstva* da so se vpisali v fašistično štrartko, kakor n. pr. na OpČI na h. Tržaško "Zvezo" so najprej prisilili, da se je preselila v isto poslopje, kjer se pohajajo razne fašistične gospodarske ustanove. Zaradi vstopa fašistov v "Zvezino" načelstvo in nadzor-etvo so se vodils pogajanja med Zvezo", tržaškim pretektom in tržaškim provincijalnim fašističnim tajništvom nad eno leto. Fašisti sO zahtevali, da se predvsem izpremene pravila tako, da bosta V načelstvu ln nadzorstvu ¡po dva imenovana člana, ki bi bila seveda fašieta. Poleg teh pa bi morala biti še večina veeh oetelih Članov vodstva fašistov, ki bi jih predlagala fašietična stranka. Skušalo se je na vse mogoče načine rešiti "Zvezo" fašistične okupacije, toda bilo je vse zsmsn. Odgovor je bil, ds naj bodo veeeli, če jih eploh pripuste k sodelovanju, češ, drugje so se fašisti popolnoma polastili takih savpdov. V o-stalem pa je itak že imel popolnoma v oblasti "Zvezo" iz Rima poslani revizor, ki je nadzoroval njeno poslovanje že dve tneee-ce. ' Na sobotnem občnem zboru pa je prišla končna "zakonita" rešitev vprašanja nadaljnjega obstoja "Zyeze". Kakor že rečeno, so fašleti že prej opravili pri mnogih članicah "Zveze" svoje "delo" in tako je pač pt*-šlo. da je kazal občni zbor sliko pogubne razdvojenosti in zbeganosti. Oddanih je bilo M veljavnih glasovnic jr 28» glasovi; izvoljena je bila s veliko večino ofieijelna lista in so dobili vsi izvoljenci po 2611 glasov, Iz-vzemši dveh. ki sta jih dobila 2210, odaoeno 2015. Izvoljeni eo, in sicer v načelstvo: predsednik dr. Josip Agne-let to, dosedanji predsednik. Slovenec; imenovana podpredsednika pe sta Pertot - Ascari in Boso Malossi, oba fašista. Kovanci so še v načeletvu: dr. Josip Abram. odvetnik; Mihael Hušo Is Jelšaa; Miklavčlč Iz Kobarida} Kutin Is Postojne, slovenski fašist; dr Mirko Vratovič, odvetnik v Trstu, ki pa Je Izvolitev odklonil Občni zbor Je *len!l. da ^vndmMkjr^^ neej. HOB V V nadzorstvu je kot predsednik fašist Alfredo Vaccari, podpredsednik je Anton GrubUlič, uradnik Trgoveko-obrtne zadruge v Trstu; med člani pa še edini Slovenec Ivan Valenčič , iz Trnovega. Tako je torej med 13 člani načelstva samo pet naših ljudi, od katerih je eden odklonil izvolitev, v nadzorstvu paj^ed petimi člani samo dva naša* doSm se med fašističnimi člani načelni-štva nahajajo trije najhujši f* šiatični slovenožrci: tržaški Pertot-Ascarl, koperski De IV tris in sešanski Grazioli. I Tržaška "Zadružna zvesa", v kateri se je Še začelo notrapje italijansko poslovanje, je tako prešla v fašistične roke in aaš narod na Primorskem je sedaj tudi v gospodarskem pogleda v celoti izročen na milost in nemilost kar najbrezobzirnejšepia fašističnemu raznarodovalnepta besnilu. T. A. Bar m; Lov rb forHo v vzbodRM Po krajših pohodih v okolici Kisendžl sem se začel pripravljati na daljše potovanje, da b| pretakal vulkane Mtkeno.. Kari-simbi ln Visoko, kjer sem upat najti nove vrste žuželk ln se mogoče celo srečati z gorilo, Nt vse zgodaj sem se neko ju^ro poslovil od Žene in se odpravil na pot. Spremljali so me samo nosači plemena Vahutu. Začetek pa ni bil «rečen, ker je kmalu nastllo, deževje, ki nas Je spremljalo skozi deset dni, kolikor je trajala «kspedicija. Zemlja te je razmočila in po« stala sklizfca, tako da so ml nosači silno pešali, čeprav so mi nizko ležeče megle stalno zakri vale solnce in ml včasl onemogočale orijfentacijo, sem zaupal vodnikom, ki so nas vodili preko vlažnega pragozda po blatnih ži vinekih stezlceh. Teko smo prišli do prekrasnega jezerca, ležečega v lijaku ugaelega vulkana v zapadnem področju gore Mi-keno. Zdelo ee mi je, de bo tu najlepše izhodišče' za pot na oba velikaneke vulkana. Bil sem premočen, ker je neprestano deževalo; tudi občuten mraz je pritisni). Odločil sem se za tabo-rlšče v neposredni bližini Jezera, odkoder semT imel obširen razgled v doline gorovja Nira gonga in na goreče žrelo Namla-gire. Kar se tiče pokrajinske ltra šote taborišča, bi si ne bil mogel Izbrati lepšega kraja, toda imel-je hibo, da je bil radi svoje nadmorske višine (preko 2000 m) zelo hladen in poreščen z žgočimi koprivami zelo strupene vr ste. To meeto je bilo zlaeti pripravno za lov na vešče, ki so kljub mrazu v obilnem številu prihajale V mojo past, opremljeno t gazolinovo svetil J ko. Pri tem lovu sem, zasledujoč vešče, nekolikokrat zagazil v koprive in moji nosači so ee mi preetra-šeno čudili, ko sem po koprivah plesal nekak bojni ples in pri tem divje poskskoval mahajoč z mrežo na palici. V tem taborišču smo se mudili dva dneva, ker smo čakali na prihod nekaterih nosačev, ki sem jih bil poslsl po živila. V tem enoličnem čalgmju mi Je vodnik začel pripovedovati o gorilah, ki jih tamošnjl črnci na-7.1 vajo "ngege." Pred šestimi tedni sta dva brata Forsterjs ubila dve gorili in ujela enega diča v bambusovem goedu prav nad tem jezerom. Po popisu vodnika, ki je v pripovedovanju netočno razločeval "im-punda" (šimpanza) od "ngego." sem se trdno nadejal, da vidim rfi celo ustrelim kak eksemplar te i)aj večjo Vrste človeških opic Tretji dan smo se odpravili dalje in ob robu bambusovega gozda sem prvič zagledal gnezdo gorile. V semljo Je izkopaaa precej globoka Jania. obilen* znotraj z bambusovim liotjmn ln vejevjem. Nekoliko dalje smo CII do precej obsežne jase. smo odkriti studenec ter ee ob njem eteborlli. Ko sem naslednje jutro zapuščal vlažno in hladno taborišče Is prodlrsl v še hladnejši in vlaioejšl pragozd, sem Imel malo nade, da naletim na zat«0lpl plen. ali Ulja as ml je prej nego se« si mislil ds si splošne znan* de si rede pripogibajo dolge baatbu-sove šibe in si is njih napravijo nekako gneado, kjer se potem solnčijo. Prva gorila, ki sem jo videl, je ¿ila zaposlena s takim opravkom. Sel sem i vodnikom —Črncem oprezno po mokrem pragoedu, kar aačujem v bližini* nekak kašelj in pokanje, lomlje-nih vej. Moj Vahutu me je ta-gotavljal, da prihajajo ti svoki od zvezi, ki jo iščem. Ne vem, po Čem je Črnec mogel sklepati, da imava pred seboj gorilo, ko so glasovi bili do pičice podobni sopihanju bivola, ali imel je prav. Ko sva se namreč po prstih in s vso opreznostjo pribil-iala mestu, odkoder je prihajal šum in sopihanje, sva res zagledala ogromno gorilo, ki so Je .solnčlla. Komaj pa sva jo ušr-k, je i velikim skokom in med glaanim rjovenjem izginila v bambusovo goščo. Morda naju je videla, ali pa je začutila nevarnost. i Počakala sva na mestu, ker nama je bil veter ugoden in ker ee tudi opica ni premaknila s mesta, kamor je eko-člla. Zver naju tedaj ni videla niti zavohala, pač pa je čula najine korake ln smatrala, ds se v njeni bliltni nahaja ksk vel-Ijenec. Napeto je poslušalp v gošči kakih dvajset metrov od ne ju, nato pa sagnala najgroa- nejši krik, ki si ga človek komaj pa črna, spodnji del hrbta pa lahko predstavlja. Začela je i zateklim krulja-pjem, ki je vsak Čas postalo močnejše, dokler ni prešlo v hrl-pavo grgranje, med katerim so se čuli votli uderci. Slišal eem sicer, da ss gorils ln orangutan rjoveče bijeta e pestmi ob prsi, de prestrašita vsiljence, toda ko sem prvič slišal te zvofce, si nisem mielil, da bi prihajali od u-dercev po prsih. Kasneje pa sem etvar premislil ter prišel do zaključka, da Je samo na ta način mogoče pojasniti te glaeove. Da pomiriva zver, razburjeno zaradi najine bližine, iva stsls čisto mimo In zadrževala sapo, misleč, de ee bo premaknila s tvojega mesta. Gorila pa je ostala na maetu In le od čaaa do časa sagnala svoj strahoviti krik. Pri teh znakih zlobe sem se zavedal, da stojim prod neverno zverjo in misel ml je uha-j sla ns krepka in debela debla ki sem jih videl zlomljena in upognjena ko leekove šibe. Mi sili eem si, kaj bi ee zgodilo i mojim grlom ali hrbtiščem, ako bi me objele U eilne klešče. To de bojazljtoec ne more Imeti u-speha, zato sem otresel malo-dušne misli ter eklenll napast zver v njeni trdnjavi. Med tem časom Je gorila še vedno rjovela In treela dreveea v silnem srdu na možnega tekmeoa, Po vseh štirih sem loael skozi goščo, za meijoj pa ja šel vodnik e sulico. Gorila naju je hitro zaslišala in se med glaenlm rjovenjem odmikala vee dalje In dalje v pragosd. Po nefcollkem zasledovanju ml je bilo jasno, da mora biti v tem delu gozda nekoliko goril, kajti od vseh strani se je čnlo lomastenje po vejeh. Prodirala sva s mojim hrabrim suličsrjem skozi pragozd ln sva, plazeč se po mahu, dospela do opica s druge Strani, toda v tem trenutke se mi je pori nogami zlomila trhla veja ie lomast in rjovenje na vssh straneh ml je dokazal, de eo me go^ rile sopet odkrile. Opustil sem vso obzirnost In smelo sva tudi midva s vodni kom zalomasttls v gošče sa be-šečknl gorilami. Kmalu sva prehodila bambusov gozd In ss znašla na novi jaal Te pe svs u mladiči rasne starosti, so tekal! ob robu kooda in bolestno tulili, izpod bambusovih krošenj pa so se isorali vame hudobni in srditi črni obrazi. Od desne strani je is gosda na jaso prikolovratll ogromen črn samec. Pozorno si je ogledal spremljevalca ln mene in jedrno inginii v gozd. Njegovo staro, s globokimi brazdami preorano Uee mi je dalo slutiti posebno zlobo in srd. Ker pa mi je bilo plena dovolj, sem ga pustil da ee je pridružil tolpi, ki se je polagoma pomirila ter jo odk urila i nevarnega mesta. del ssm si pogledat plen, ki je na obrazu ležal v travi. Ko sem obrnil opioo, sem bil naravnost isnenaden nad nje ogromnimi udi. Posebno njene nesorazmerno dolge roke so pričale i grozni sili. Najmočnejšega atleta bi te roke raztrgale v hipu na koščke. Zaradi teh dolgih rok, ki so v primeri š njimi no-ge silno kratke, ima gorila evo-jo čudno hojo, Pri h<\)l se opira na roke ^ nerodno koraca. Te šivali, šlveče v meglenih gorah, izredka ptidejo nižje od 2100 m nadmorske višine in so zaradi mraza poraščene s gosto ln dolgo dlako. Samo prsa so gola ln koša na njih Je siva. Barva go< etlh koda ns lak teh ln ramenih Ima pri starih samcih širok siv pas, ostalo telo ln glava pa je pri polni dorasloetl slvorjava. Najzanimivejša posebnost te vrete goril je podaljšanje grebena is trde koše na temenu, česar doelej Še nI nihče opaell ln omenil. Doelej eo omenjali podobne bradavlčaete Izrastke pri orangutanu kot znek popolne srelosti pri esmeih. Ts greben je bil n* več meotih prerezan, kar je pripisati ugrlsom drugili samcsv. Gorila Je tehtala 204 kg, o njeni ogromni obeešnoetl pa pričajo slasti slsdečl podst-ki: višins od grebene do stopat je znašala 161 cm, razsežnost etegnjenih rok od dlani do dlani 229 cm ln prsni koš 1M em. , Ts velikOhske opice ne šiv« na drevju. Večinoma hodijo po zemlji in tudi epe v Jamah ni tleh, kekor smo še omeittti. Hre ni J o ss ssmo s listjem in e travo. Ssdjs, eemen in orehov ns ljubijo, ksr ee ds opaziti tudi na odpadkih, ki eo zelo podobni konjskim in ni nejti v njih nik dsr semen, kakor pri odpadkih šlmpanza. Gorila kodi navadno po vseh štirih; prftte. rok ima pri tem naaaj zavito in tal ae do* tika s členki. Raze* človeka nI ma gorila drugih sovražnikov, pa tudi človek Je ne išče Cesto v njenem neprietopnem bivališču. Domačini Jo tako malo po-znajo, da lo smatrajo sa nekak i vmesno žival med medvedom In kako vodno sverjo. Izmed tisoč domačinov pozna gorilo komaj oden, ki p» Ima prej njo naravnost bebjeveren strah. Ponekod jo imajo za leve. Ko sem fotografiral svoj plen, smo gorilo odrli. Kožo in okostje sem vzel s seboj ln dvanajst črncev je bilo zaposlenih s prenosom tovora. Prišedšl v Kišen-dži sem kožo sušil In prepariral da bi mi ne zgntla. Kadar ee je sušila na solncu, ee je vedno zbrala velikanska množica črncev In jo s zanimanjem opazovale, nič manjše pa ril bilo zanimanje zenjo In za okostje med bolel. moža," brezskrbno sedečega v gosti travi N« glede ee evertl-ne klice svojih tovsrišsv Je mirno žvočil listje In bewbesov« mladik«, Id so giavns hrana goril«. "fttari mož" (to pom«nl morska besede "ngego"! as je oprl na roko In me glodal e hudobno spečenlm obrazom. Trs-nutkome eem ee savsdel büsko ma pomeril In poslat kroglo v gola prsa gorilo. Zadel eem taborno; orjak je napravil par korakov proU meni'toda s drugo kroglo eem gs zadel do smrti. Padel > ns obraz in ss mirno etogntl v veej evojl dolžini Pri tem je gUvo potegnil popolnoms In kosma t« Po jasi ss Je rizleglo n»i*opi no taljenje la rjovenje, (kitali člani Irada, sestoječe Is dvsh ve- Vru Roški vsi os sapada. Unrein, Neb., 7. jul. — Vč#> raj Je kozel tsksj toplomer 101 stopinjo nsd ničlo. Po poročilih je bilo to iMsUc« nsjtopUj« v Združenih državah. Po drugih krajih erodojega zapade Je vročinski val povzaoMI, da Je živo srebro šinilo visoko In js kazalo nad tO stopinj. Vremenski sred naznaSja, da v par dneh vročina odjeaje. OUdiH^V Chleago. — Micka«! Caputa, 474* r«deral st., ee je tako raz-Jftti, ker ge niso hoteli otroci, ki eo ee igrali bika njegove hiše, slišati, ko Jim Je ukazal, naj bodo Uho, da je pograbil puško In oddal elrel nsnje. Krogla je __ zadala Joaeph Emila, ki Je ob- m fijg, lešal na mestu mrtev. — Capu-to J« pobegnil In ga policija še nI SAZRK VUTI MNENJE SENATORJA NOR-RISA O PAKMARHKO-DBLAV-HK1 STRANKI. On pravi da leto« še ni čaa tukaj sa ustanovitev močne napredne stranke. Waahington, D. C. — Promo-torji ln sklicatelji konvencije farmareko-delavake stranke v (-hicago so vprašali, da jim senator Norris dovoli intervju. Predložili bi mu radi svojo lastno sodbo, ako je mogoče ueta-novltl neodvisno in močno far-marsko-delavsko stranko, tn če bo on prestal, da kandidira kot predsedniški kandidat in vodja to stranke. Norrie ni oklonil intervjuva, pa je namignil v sporočilu, da ni najmanjšega izgleda sa ustanovitev neve napredne etranke v tem letu. Loewonatotnova am rt m »ego- Psris, 7. julija. — Na vse načine ugibljejo po vsej Evropi, kako bi rasmotali nenadno smrt tretjega najbogatejšega človeka na svetu, Alfreda Loewensteina. belgijskega šida, ki je pred par dnevi skočil sil se poneerečil, ko je pade) s zrakoplova v morje. Veliko Jih je mnenja, da Je mul-timilljonar še pri štvijenju. Tekma sa prvenatvo v računanju Ruski mojeter v računanju Nikolaj Slškin jo posvsl nemškega rečunarja Kruegerja v Moskvo, 4a se pomerita, kdo Je boljši. Krueger Je rokavioo sprejel In tako bo svet doživel novo rekordletično senzacijo. — Kot sodnik bo funglralo mehanično računalo, ker ni na semlj! človeka. ki bi znal primerno hitro sa-aledovatl umetnlj«' obeh mojstrov ; občinstvo bodo tvorili zastopniki listov, samo nI snano, ali bodo ti ssstopntkl novinarji, ali uprevaiškl knjigovodja, ki so v tej stroki vsekskor kompsten-tnejši. Prireditelj nenavadne ra» Čoftfcrske tekme ps js Družba sa kulturelno sodelovanje s ino-stranstvom, ki JI predseduje gospa Olga Kamenjava. Kakšne eorte bo ta tekma je raividno it tega, da itvršuje ftlškin — In baje tudi Krueger — vee račune od najpreproetejših ssšt«vanj do najssmotanejših logsritmlšnih urabjemov ns pamet. ' ■>. ........... Naročajte svteeeeke i, N. P. I. Na željo veš droštsv Js gl urad prsskrbsl svlsensks, Te so krstno Isdelsns oktogloplo-ŠČate tablice, s tnakom B. N. P. J., In namenjene so ss avtomo* bile članov Jednote. Na društva smo ratpotlall podrobna pojasnila glede teh znakov, na člana po apellrsmo, da Jih pridno naročajo. Naročila sprejemajo dru-Itevnl tajniki. predsednik 1NPJ. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Jene S1-2M poje to dan. Ponovite Je isto vime. s, Js mogočo vstorijsn, ksr nI N plačan. Ako Je vsi list pla-ee In ga ne pra^MSt^ Js ise* eis vstavljen vsM sspslasgt svsdlte stori In eevi NeŠI »ssfopnlhl ss Ivsnl tajniki le drugI ki pri katerih Naročnina ss eeki lelo Je M«00 lo ea pd leta se UM. Členi B. N. P. h sto, sa pel le eitrto Cklsege In • Isto $7 A0. psi Isto MJft, se «MM»»»....................—1 ......... ' Prodno je inienir in stavbni podjetnik Poldo Caretta krenil na pot v Rum unijo, je apuStll •voje težke, kosmate roke ne evoje ¿vrste grudi in, kakor ponavadi, rekel: "Jaz aem kontinent!" Potem je objel svojo ženo in svojo hčer: "To ps sta moja otoka!" Kajti ¿ena se mu je rodila na Siciliji, hči pa na Sardiniji. Ni pričakoval, da bo itlri leta kasneje, po povratku v Italijo, našel Rusijo namesto otoka Sardinije. Pa ie kakšno Rud jo! Pravllnejše bi rekli Evropo. In ie to Je premalo. Mirne dufte recimo: celo zemeljsko oblo. Siromak Caretta. Bil Je razočaran. Pogledal je svojo od glave do pete: "Usmiljeni Bog, Margarita! Kaj je bilo s teboj?" Potem je pogledal ¿eno, kakor daje hči po njeni krivdi tako zraetla in se zredila in zdelo se je, da bo kar iz kože skočil od Jsse. Njegove lena Je žalostno vidih ni la: "Saj sem ti vendar nepreoteno o tem pisala, dragi Polde! Tolikokrat I Skoro v vsakem pismu!" Govorila je resnico. Ali Poldo nI mogel — niti verjeti, da bi se njegova hči tako naglo zredila. MUHI je, de iena pretlreve. "Seveda I Vse moje je ze tebe bilo pretiranoet! Tu, poglej!" In gospa Rezana je jesno uprla prst v svojo hČer, Id je bila v resnici poosebljena pretiranoet. Margerita pa je plakala In prestrašeno gledala v svojega očeta, ki se ji je približal, da z očesom izmeri, koliko je vil j s od njega. No... vsega skupej dva palca. Sicer pa se je zdelo, de je precej večja. Kajti ni ilo samo za Višino: ali pravzaprav, višina bi niti ne padala teko v Oči, da ni bilo one obsežnoeti telesa, o-nih nabuhlih lic, one brade z blazinico, onih bujnih grudi in onih širokih beder. | Jedla je kakor Katina ptička; ni nič pomagalo. 2e dve leti nI stopila Iz hiše, ker so ljudje na ulici poetajeli in ee začudeni za njo ozirali. Doma pa je skoro cel dan sedela v sobi, dw bi ji njena debelušnoet ne padla v oči, če bi videla, kako *> suhi ostali predmeti v primeri z njo. Ta nepremičnoet je ¿svoda še pospeševala njeno rejenje ali ona, revica, se je bila 1* pomirila s svojo usodo. Niti mislila ni več na to. Po nekoliko dni se ni ni ti česala, ampak je, leno ln nepremično, sedela na stolici inči-tala kakšno knjigo ali ogledovala svoje nohte. Poldo Caistta, ki je bil pred svojim odhodom v Rumunljo vedno vesel in dobre volje, šiva: h en In zgovoren, je zdaj molčal ko grob. Obiskal sem ga, nekoliko dni po njegovem povratku, zaradi nekega poela; on me ni hotel niti poslušati "Kaj mi bodo zdaj posli!" je zaklical jezno in akomizgnil z rameni. "Zdaj me nič več ne veseli, dragi moj!" Lete in leta je delal on neumorno za svojo edinko, za svojo ljubljeno hčerko.' Zs njeno bodočnost. In njegova očetovska ljubezen je raatla od lete do leta. Zdaj pa, ko je, vrnlvšl se domu, videl, kakšna je, so vse njegove nade nenadoma splavale po vodi. 'Moram priznati, da se nisem upal ga tolažiti. Videl sem, da ali pravzaprav ni Jedla. Ali vse je pred štirimi leti, predno je odšel v Rumunijo, gojil v duši tajno željo, da kasneje vzamem njegovo hčerko. Človek moje poetave, pa tudi če bi bil malo Večji; bi bržčas ne vzel takšne rogovllel To je bil pravi obelisk! ,Cel stolp! Takih velikanov, kakor je ona, aploh nI najti, In če se najdejo, jih lahko na prste sešteješ. Sicer pa imajo velikani to slabost, da imajo radi male ženice. e * Niso bili pretekli niti trije meeeci od dneva njegovega po» vratka, ko je Poldo Caretta, ki ni mogel več vzdržati v tem mesta, izginil nekega lepega dne v sambogvekam s celo svojo dru-šlno. Deset let ni bilo o nJem ne duha ne sluha. MIlan Pfcbjenčič: V PLAMENIH k. i> Hladna noč Je stisnila taborišče In ga prišela ob črna tla. V zemljo šarite barake so goltale trume eunjastih kostnjakov, da jih varijo v svojih leeenih trebuhih. Ulice taborišča so jih bile natlačene; dolge in ozke, v črno temo sleknjene ulice so jih trie s moreč i m molkom sverineke sile reškega noša, ki so sa mu upirali v krhanju krvavečih duš, plamteČih v slkajočlm ognju rasgneteoih živcev. > Od vseh štreni nesnoena tema in črna te-ša, ki se js nevidna valjala in premetavala po ogromnem pogorišču življenja. Od bodečih lle je polzela onemogla kri nabodenlh duš. Sredi teme Je med vrstami množice, ki je mračna In teeno sklenjena razgreto dihala mučno sladkost pričakovsnjs, tlel razdražen šepet: Kaj hudiča mlelljo z nemir "Naj mlelljo, kar hočejo! Da bl le teko temno ne bilo.. .H Obrazov niso rasločevsli, le potni ogenj so čutili, ki je šare! Is njih. "Kaj ei rekel?" "Ah, niči — Teme. te prokleta tema! Niti ene zvezde nikjer..." 1 "Kaj bl I njo, kaj bl s to zvezdo?" "Nič! Niti koščka neba ne vidim, niti tebe ne vjdlm..." "Resnično, niti ene zvezde." «Pet!M "Zagorelo Jih bo na tisoče še to noč, to vem!" "Kaj več ln odkod veš?" "Boš videl, da vem..." "Pet, ne kričite tako glasno!" "Pobijejo nas to noč In kar tu na kupu. Niti kriknil ne boš..." "Hudiča! Zakaj bl naa pobili, aaj smo «e tako ubiti." • "Ne tako glasno r Je zatrepetal In stisnil sobe. "Zakaj, sekaj! — Ps mi rszodeni, čemu te gonijo ponoči ln ti pritiskajo želesno pest na uste! In čemu so nam pobrali noše, pasove. da, vsaki najmanjši košček železa? Da — še dobro, da nem niso populili sob iz čeljusti!" . "Paaat! Ne kriči zverins!" "Pojdi k vragu!" Na levo In desno, spred in zad tema, skeleča. nabrušena tema, ki Je široko razpirala njihove razbolele oči In Jim vlivala s svojim železnim objemom in grozečim molkom ne-Izveaten strah (n grenko omotico v srca, da ao se krčevito stiskala ln poganjala nemirno kri v lica. "Pobijejo nas; to Je enkratena!" "De..." Vse ae Je pogresnllo v grizoč molk. Prlaluškovsli ao v gluho temo, stiskali med zobmi Jekleno njeno moč in napetih mišic pričakovali oni krvavi krik. ki ga je davila neprodirna noč v sebi, da ga Izbruhne vsak trenotek. — Nič. — Utrudili ao ae; kolena so ae Jim zibala In oči so se Jim zapirale. Zehali ao In otipa v aU krog sebe, kam bl legli. "Kar letel bir "Da bi le teko temno ne bik»!" "AU te je strah T "Zakaj strah? — Strah, strah... Cemu bl stali tu celo večno«i. "Seveda sera. glej ga! To je dobro, da eno val ml tukaj..." "Kje pa sl? Ne vidim te... Daj ml roko. da te vidim!" y "Vrag vedi, kje aem... Pridi sem. da bo-va akupeJI" Tako so se prepoznavali sred? teme in veseli so bili kekor otroci. "Sedaj bo le, samo da smo ml vsi skupaj, kar nas ja naših." Kakor da ee Jim Je zvalila velika teža a ste, so se oddahnili ln ošlveli. Glasno, preglasno ao govorili, da pre vpijejo temo •Ti. kako ti je? Kaj mlelljo s nami? Te je kaj etrah, hlhihl... Meni je le vseeno P (Dalj* »rtMaju.) _ PBOSVBTÍ «Nazadnje Je dobil, nekega dne, moj oče neko pismo iz južne aicilijanske obale nasproti Afriki, kjer se je Poldo Caretta na-štanil zaradi zgradbe nekega pristanišča. V tem fldemu je prosil mojega očete, da mu pošlje enega svojih sinov, da bl mu pomagal pri delu. Iz radovednosti sem šel jaz, da bi,, po tolikem času, videl Margarita • Mislil sem, de naletim na pu-Ičavnico in zarjavelo devico, ali našel sem jo vedro, zadovoljno in veselo, kakršno dotlej nisem videl. Za vzrok te njene veae-losti sem skoro izvedel Tam doli je živel, kot državni nadzornik pristaniških del, neki možlcelj, en meter visok, ^ velikim čelom, kratkoviden, s precejšnjim trebuščkom, ali sposoben in nadarjen mladenič, ki so se mu vsi rogaH zavoljo njegove male postave, kakor Mar-gariti, zavoljo njene goroetasno-sti. To je bil inienir Coeimo Todl In te inženir Cosimo To-di, je večerjal skoro vsak dan z drugimi prijatelji na Karetovi terasi ob morju. Iz istega razloga, kakor ni mogla najti Margarita mola, ni mogel on najti lene. Pravzaprav je on ni niti iekal, čeprav bi bil jih našel na stotina, ki bi ga vzele zavoljo njegove lepe službe. Zhslužil je Štirideset do petdeset tisoč lir na leto. In nekega večera, med smehom in šalo, je izjavil on nenadoma, nepričakovano, da bi idealna žena zanj bila ona, Margerita Caretta. ' # "Zares! Ona! 3amo ona!" BUo je čudno, da se miza ni prekucnila. Videl je, kako se je na vso moč stresla. Vrči in čaše so se prevrnili. "Govorim povsem resno!" je skušal Todi prepričati golte, ki so hoteli popokati od smeha. To bi bil idealen zakon! K.aana osveta prirode, ki je ustvarila jnjo tako veliko, riene pa teko drobnega! IVmislite to: kakor In deca ga zares spoštuje. Ali tudi Ujih položaj ni lahek pri tako malem očetu. Zares je to težavno! Molu in ženi se je mogpče rogati do mile volje, ali očeta, je treba spoštovati. Third Liberty Loan Bonds A. W. MELLON, kentaiy at the Washington. July S> IMS. »Jetnik ubil jetnika. JoHet, 111., 7. julija. — James Burnett je včeraj s težkim predmetom udaril po glavi drugega jfni'va Henry Gatha, ko ata stala v vrsti, ko se je delila večerja, in ga ubil — Oba jetnika sta stanovala v skupni celici več let. Pri delu nbit. Chicago. — Fred Zygamntov-ski je bil v petek ubit, ko je padel nanj težak predmet pri delju v tovarni Risclay Manufacturing kompanije. JULIJA Otrok umri radi opeklin. Chicago. — Dveletna Marga. ret Roberte, 110» Vine St je v petek umrla v Evanston bdlnu ci radi opaklih, katere je dobila prejšnji dan, ko se ji je vnela obleka, ko se je z drugimi otroci igrala v bližini ognja na dvorišču. . . ■ ' — 1 - . Ubit od strele. Wilmington, Del. — Otto Ger. hama je v petek ubila strela, ko je v viharju stopil pod neko dre. vo, v katerega je udarila strela. bi ne mogel jas vseti pritHkav-' ..........mogla ke, tako bi se tudi, ona ne omožiti z Orjakom. Midva bi ee itborno ujemala." Nlemo ae mogli več smejati. Solze ko nam silile oa oči in trebušne miši$e so nas začele boleti. "Ali bi as vi odločili za to?" je rekel Todl okrenlvši se k Mar-geriti. Ona je vstala. Kri jI je od smeha udarite v lice. In čeprav je sedela, je bila za celo glavo višjo od njega. "AU bi se odločila za to?" je vprašala ona. "Potreba je, da prej vi izjavite, ali bi se odločili, «da me vzamete!" Burno ploakanje je sledilo temu tako brtemu in duhovitemu odgovoru. "Odločil sem se!" je zaklical Todl, "ali vi nimate poguma! Stavim, da ne." "Sprejmite stavo, gospica Margerita," amo jo vsi vzpodbujali. Dobro! Sprejmem 1" jevodgovorile ona. "Videli bomo, kdo od naju se bo prej skesal. "Jaz gotovo ne!" je zaklical Todi. Potem je skočil s stolice, stopil ves resen k Poldi Caretti, se poklonil ln rekel: "Cest mi je, gospod Caretta, zaprositi sa roko vaše hčere Margerite." Aala se je apremenlla v resnico. Šampanjec je prišel na mi-zo. Inženirja Todija smo zma-goslavno dvignili na ramena in ga poaadili poleg njegove zaročenke. In zdravicam nI bilo potem ne konca ne kraja. • fleat mesecev kjumeje Je bila svatba. Kaj... vi ae amejete? Ali ne veate, dragi čitalci, da Ima Margerite Todi te dvoje de-ce . . . dve punčki . . . dvojčka. Dve divnl, srčkani golobtčici! In še kakšni golobičici! V njih dvanajstem letu ste obe te materine poetave. In ona je ponoana na one. ker ata je obe vredni. Ali njenemu motičku, ki ee je tudi še nekoliko odebelil. pred« huda. Ne zavoljo nje! On Jo ima rad. spoštuje in čuva, ko punčko v očesu. Le to ga akrbi, da bl ga mogla ona amalovašovati pri otrocih, ki eo dolini, da ga apoštujejo kot svojega «H i ta. . POJASNILO TAJNIKOM IN POBtUi UEM RAZNIH NAZNANIL. te kekffrihfrkflli fHifrmffa in aa* hvale o smrti, tedaj vselej povejte v pisna, al! želite Imeti pla- Ako Je priobčeno kot vest, se izptudi iz oeebne zahvale ia mernikov, leg ae taka priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti priobčeno celo pa to ogiae, ta katerega~eo plačati, ta velja aa čkne ta za neresnih lasen In drugih atvarl» Je člane. Nadalje velja lato todl aa raane prireditve. veeelice, shode, Itd. Vselej Je treba ali balete imeti plačan ogiee al) samo navadno fteaihsrtko veat, tudi v takem slučaju ae aa navadno veet, naredi etvar bolj na kratko In ae pove le važnejši del. Ce pa naročite, da naj ko teko velja za tut****** nila, če ee koga Išče, .Ženitvene roda Je, Itd. Sa vat teke etvarl ae mora veda dati» da aaj ko ta egiaa, krat aaj ee leti prlokU In kadete sanj plečall To pejeeailo dajem radi tega, ker Je to aklep mo vsi, društva, člani* naročniki In uprav alitvo Usta. Prodlm, da to upeitevate in ee p ravnate. — Filip Oodina, vitelj. AH gte naročeni na dnevnik "Proaveto" 7 Podpirajte j,—,i ii_ii svoj iiati UTTLE FALL8, N. Y. Tukajšnja SLOVENSKA GODBA in društ. M. POMAGAJ priredita skupno izlet aH piknik v nedeljo dne 15. Julija 1928, na dobroznanem prostoru, na Stop 44 (Gun Club). Prav trijudno ae tem potom vabijo val Slovenci in Slovenke domači h meeta in it okolice, da ae vjkottkormogoče obilnem številu udeležite te nabave na prsatem. Pričetek ob 10. ari dopoldne. Vetopnlna za odraale Je 25 centov, otroci eo vetepnine proeti. Za obilno udeležbo ae priporočamo. VeeaUčni odbor bode poakrbel za veeetraneko točno In dobra postrežbo. V slučaju slabega vremena ee vrH zabava v dvorani Slovenskega Doma, Inc., na 36 Danube »tr., v Little Falls, N. Y. Torej vsem aa svidenje na mbavl^liče In vabi ODBO&~Pr. Maela, tajnik. IZnSTlA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. y Sedaj lahko dobite llet Proaveta vaak dan sa»eno l«*o ln knjlgo AMBRldKI SLOVfeNCI, vredno 95.00 ak¿ nam poiljete brea odbitka svoto $7.80. AK pe tri knjige: SLOV.-ANGLKdKA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna |1.50, ln PA3FBR MALAVENTURA V KABARHTU, vredna 91.60, akapaj vrednoat 96.00 ln dnevnlk Preaveta sa an lela aa avote 97.60. To velja sa Oane S. N. P. J. atoro ln nevo aaialnlks, Na laja 99.00. Lakke dobite pet lela dnevnlk Proaveta ln akupi vrsdnoati ta $1M knjig, m pr. JIMMY HIGGINS» ZA-' BON BIOGENBZUE, ali pa ZAJKDALCB In 0BB-TBNICO ki INFQRMATOR ako nam poMJete avala HM, Ne flan* pošljejo 94J0. AH pa aa H.00 poDete liet Proaveta In knjigo JIMMY HIGGIN8. Neflanl 9160. vae volja sa etere la «še svoto krm odbitka, pošljite na upravništve na naalov: Proaveta, 2667 So. Lawaiale Ave., Chicago, IB. H.M...H.........W.M....I...........MM.. ...»HI......... Pošiljam SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA časnike, knjige. _ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih Tiska vabila za veselice m shode, vizitmce, cas koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, VODSTVO TI8KARNB APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE CNAROCA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, linijsko delo prve vrdfi. Vaa pojnanfla daie vodatvo tlakam« S. N. P. J. PRINTERY TAM SB DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA