izdaja pogodbena skupnost časopisa »domače novice« lenart Urejuje uredniški odbor: Frajjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože šuman, Franc šuman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik: FRANCEK STEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 dij, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Ceije S T E D I L I BODO PRILAGODITEV NOVIM GOSPODARSKIM UKREPOM PRVA SEJA PO IZVOLITVI POLOVICE NOVIH ČLANOV ZADRUŽNEGA SVETA AGROKOMBINATA KZ LENART. 1. junija je bila v Lenartu prva seja novega zadružnega sveta Agrokombinata KZ Lenart. Na sod bodo uvedli strogo štednjo in poostrili delovno disciplino. Stalno bodo analizirali vso proizvodnjo in bodo hitro ukrepali tam, kjer se pokaže nerentabil-nost. Ustavili bodo vse investicije, razen za mehanizacijo. Investicijsko vzdrževanje bodo v delovni organizaciji spravili na minimalno potrošnjo, UO pa bo sklepal o vrstem redu, pomembnosti in potrebah raznih popravil. Takoj bodo prodali vsa nepo- trebna osnovna sredstva. Štedilj bodo z uporabo pisarniškega materiala, ukinili več telefonov, za živino bodo v glavnem uporabljali lastno krmo in izvedli še druge ukrepe, ki bodo pomagali, da bo delovna organizacija lažje prebrodila sedanje ekonomske probleme. ZASTARELI PRAVILNIKI GIBANJE GOSPODARSTVA V PRVEM TROMESECJU Srečanje s tovarišem Titom omaČe NOVICE LETO V. Številka 11 Lenart, 10. junija 1965 VEČINA PRAVILNIKOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA JE ZASTARELIH IN NISO USKLAJENI Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI AKTI — PET ODSTOTKOV ZAPOSLENIH IMA OSEBNE DOHODKE IZPOD 25.000 DIN — RAST OSEBNIH DOHODKOV MORA BITI ODVISNA OD STORILNOSTI IN DRUGIH FAKTORJEV — ZADOVOLJIVO GIBANJE GOSPODARSTVA. Predstavnik sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine tov. Alojz Doki je na četrtem zasedanju obeh zborov skupščine občine poročal o gibanju gospo- darstva v prvem tromesečju letošnjega leta. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da je bil v industriji letni plan proizvodnje realiziran 27 od- LetoSnje volitve polovice novih članov ZS so v lenarškem Agro-kombinatu uspešno izvedli. Po-snetek prikazuje volišče v Lenartu. Foto: Brumen seji so poročali o izvedbi nedavnih volitev v zadružne svete, ki so bile uspešno končane, verificirali so mandate novoizvoljenih članov ZS, nato so za novega predsednika ZS izvolili Stanislava Cučka, usl., za podpredsednika pa Janeza Firbasa, kmeta iz Brengove, na novega predsednika UO pa so izvolili Franca Mencingerja, kmet. tehnika. Razprava po poročilu o dosedanjem delu upravnega odbora je potrdila smernice, ki so bile v poročilu navedene v zvezi z nadaljnjim razvojem Agrokombinata v novih ekonomskih pogojih. V omenjenih smernicah je poudarjeno, da se v Agrokombinatu prepove vsako zaposlovanje nove delovne sile, razen v primeru, ko gre za strokovna nezasedena delovna mesta. Takoj bodo izvršili analizo že zaposlene delovne sile po vseh delovnih enotah, samostojnih obratih in predračunski delovni enoti skupnih služb. Pov- Srečanje »spačkov« v Zavrhu, o katerem smo pisali že v prejšnji številki. Foto: Brumen stotno, v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta je vrednost proizvodnje porasla za 25 odstotkov, plan izvoza pa je bil v prvem tromesečju realiziran 25 odstotno. Agrokombinat KZ Lenart je v prvem četrtletju letos izkazal za 5 odstotkov večji celotni dohodek, kot v prvem tromesečju lani. S tem je bil letni plan celotnega dohodka realiziran 22,5 odstotno. Celotni dohodek v trgovini je padel za 12 odstotkov. Letni plan (Nadaljevanje na 4. strani) PIONIR DUŠAN LIKAR IZ LENARTA JE V SKUPINI 15 SLOVENSKIH PIONIRJEV ČESTITAL PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB NJEGOVEM 73. ROJSTNEM DNEVU. »Že govorice, da sem predlagan za sprejem pri tov. Titu, so me zelo razveselile, skoraj nisem verjel. Končno je prišel 26. maj, ko sem se navsezgodaj odpeljal v Maribor, kjer so me že čakali štirje sovrstniki iz Mariborskega okraja, s katerimi smo se skupaj odpeljali v Ljubljano. Tu smo se sestali še z ostalimi 15. pionirji iz Slovenije. V čast mi je bilo, da sem v Ljubljani, skupno s še tremi pionirji sprejel kurir-čkovo torbico od tov. Leskoška-Luke, katero sem ponesel v Beograd. 21. maja zjutraj smo se odpeljali z brzovlakom v Beograd, kamor smo prispeli ob 17. uri. Tu so nas pričakali beograjski pionirji in nam priredili prisrčen sprejem. Od tu smo se vsi skupaj odpeljali v šolo »22. decetnbar«. Tam so nas sprejeli posamezni pionirji in nas povabili na svoje domove, kjer smo imeli prenočišče. Naslednji dan ob 10. uri smo se sestali pionirji iz vseh delov Jugoslavije v palači Izvršnega (Nadaljevanje na 4. strani) Dušan Likar, učenec 6. razreda osnovne šole iz Lenarta nam je v zvezi z obiskom pri tov. Titu poslal naslednje pismo: Dušan Likar Urediti notranje probleme gospodarjenja Že nekoliko mesecev tečejo razprave o ukrepih in nalogah z družbeno-ekonomskega področja. Te razprave dajejo prednost najbolj aktualnim gospodarskim ukrepom, ki jih je odobrila zvezna skupščina. Ti ukrepi so za nas takšnega pomena, da neposredno vplivajo na nadaljnji razvoj gospodarstva. Za uresničevanje teh ukrepov je poglavitna naloga delovnih organizacij, da se lotijo urejevanja svojih notranjih problemov gospodarjenja. V gospodarskih organizacijah je zlasti potrebno poiskati neizkoriščene rezerve, ki jih najpogosteje lahko najdemo v prevelikih zalogah različnega materiala in izdelkov, v dokaj slabi organizaciji dela, v nepreračunanih tehnoloških postopkih ter nazadnje tudi v premajhni izkoriščenosti strojnih kapacitet itd. Vsa ta vprašanja, ki so bila navedena, pa še vedno niso našla svojega pravega mesta v razpravah pri naših delov- nih ljudeh, zlasti pa ne pri samoupravnih organih. Ti organi bi morali ta vprašanja temeljito preanalizirati in zavzeti take akcijske ukrepe, ki bi te notranje pomanjkljivosti v najkrajšem času tudi odstranili. Nedvomno ima močan vpliv na slabo gospodarjenje tudi delitev osebnega dohodka. Saj je v občini nekaj nad 50 % ljudi, ki so še vedno nagrajeni po času in ne po delu. Ako še pogledamo realizacijo in izplačane osebne dohodke gospodarskih organizacij v občini, lahko ugotovimo nag-nenja k velikemu povečanju osebnih dohodkov proti sorazmernemu zaostajanju plačane realizacije. Iz tega izhaja, da so meriia za nagrajevanja v večini primerov slaba, ker ne upoštevajo povečane produktivnosti, ampak je bil glavni motiv pri izplačevanju osebnih dohodkov, usklajevanje le-teh ne da bi se vprašali, ali je to povečanje tudi upravičeno s finančnimi dosežki. Prav iz tega razloga se postavljajo pred vse subjektivne sile naloge, da vse delovne skupnosti pristopijo k izpolnitvam pravilnikov ter da jih uskladijo z načeli, ki so si jih postavili v svojih statutih. Ob tem bo marsikje prišlo tudi do ugotivitve, da imajo preveč zaposlenih in jih bo prav gotovo potrebno pričeti premeščati tja, kjer nam delovna sila primanjkuje, ali pa odpuščati tiste, ki najmanj v kolektivu koristijo. To so le nekatera vprašanja, ki se navidezno kažejo kot nepomembna, so pa to vprašanja za marsikatero organizacijo življenjskega pomena. Za to bodo morale gospodarske organizacije pristopiti k reševanju teh vprašanj in to z lastnimi silami. Vsako čakanje se lahko izrodi v prihodnosti v hudo maščevanje. Ernest Šmid Premalo časa za izredni študij POROČANJE O DELU ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO \in rtv svetu | Nedavno je bil predsednik Tito na uradnem obisku v Češkoslovaški republiki. Ob tej priliki so ga povsod lepo sprejeli. Na stadionu JLA v Beogradu je Miroslav Cerar izročil predsedniku Titu štafetno palico in mu čestital k 73. rojstnemu dnevu. Letos je Tito prejel 20. štafetno palico. Pri Trogiru v Dalmaciji je Peter Stambolič odprl novi del 291 km dolgega odseka Jadranske^ magistrale. Nova cesta je sedaj izgotovljena od italijanske meje do Dubrovnika, vmes pa manjkata še dva mostova pri Sibeni-ku ter v tem delu potnike in avtomobile prevažajo s trajekti. Poveljstvo nad četami ameriških držav v dominikanski republiki je prevzel brazilski general Alvim. Poveljuje 21.000 Američanom, 1170 Brazilcem ter še 430 vojakom iz Kostarike, Hondurasa in Nikaragite. ZDA so dala generalu Imbertu 4 milijone dolarjev pomoči za plače uslužbencev. Njegovi ljudje po vsej deželi love in ubijajo Caamanove privržence; na pokopališču v San Momingu so jih ustrelili nad sto. Ameriška vojska ne ukrepa, Caamano pa zahteva pomoč OZN. Indonezijsko politično življenje je bilo, v zadnjem času, pod vplivom KPI, ki je proslavljala 45-letnico svojega obstoja. Sekretar Aidid je poudaril potrebo po oborožitvi delavcev ter kmetov in po agrarni reformi; nastopil je proti priznanju Malezije in možnosti miroljubne poravnave spora. Sukamo je obljubil, da bo odstranil iz državne uprave vse sovražnike KPI. Na proslavi so bile delegacije Sovjetske zveze, Japonske, Kube, Romunije, Sev. Vietnama, Sev. Koreje in Albanije, povsod pa je bila prisotna Stalinova slika. Zaradi pričetka deževne dobe, mora ameriško letalstvo omejevati svojo aktivnost. Deževje pa bo koristilo narodnoosvobodilnemu gibanju — Vietkongu. Blizu Hanoja so Američani uničili rafinerijo, s ponovnega poleta pa so se morali vrniti zaradi nepričakovano močne letalske obrambe. Ofenziva osvobodilnega gibanja pa se je med tem začela na vsej črti. Cilj napadov so predvsem Železniški mostovi. V Južni Vietnam je prišlo 800 avstralskih vo-zakov, za prihod novozelandske topniške baterije pa se je wel-lingtonski parlament izjasnil z 39 proti 33 glasovom. Severnoviet-namski radio poroča, da je ob eksploziji v Bien Hou razneslo 150 ameriških letal, Američani pa so poročali le o 27. Donava in druge reke v Jugoslaviji zaradi stalnega deževja močno naraščajo in poplavljajo vasi in mesta. Prebivalci ogroženih krajev utrjujejo nasipe, mnoge družine pa selijo na neogro-Žena območja. Zaradi poplav je bilo letos v Srbiji 6 mrtvih in 60 milijard din škode. Neprestano deževje pa povzroča ogromno škodo tudi na našem območju. Veliko površin je pod vodo in tudi ostale zemlje ni možno obdelovati. Na četrtem zasedanju skupščine občine Lenart, ki je bilo 24. maja letos, je podal pomočnik direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško službo Maribor tovariš Jurjaševič poročilo o delu te ustanove v preteklem letu. Iz njegovega izvajanja je razvidno, da Zavod za prosvetno pedagoško službo Maribor dela za pet občin, med katerimi je tudi naša. Od 30 sistemiziranih delovnih mest ima zavod zasedenih samo 19. Dolgo pa je imel zavod tudi težave z neprimernimi prostori. Pred nedavnim pa se je preselil v nove na Maistrovi cesti 5 v Mariboru. Zavod je lani med drugim vršil nadzorstvo nad izvajanjem učnih programov, nudil je pomoč pri preobrazbi šol v samostojne delovne organizacije, obravnaval in proučeval je vpra- — V Lenartu veliko govorite o ureditvi obrata družbene prehrane. Kdaj ga boste končno odprli? — Po mojem takrat, ko bomo nehali govoriti! šanje celodnevnega bivanja otrok v šoli in proučeval vprašanje odhoda otrok v šolo s 6. letom starosti. Zavod je izdelal tudi razne analize o pedagoških vprašanjih in organiziral veliko tečajev in seminarjev, katerih se je udeležilo precej prosvetnih delavcev tudi iz naše občine. Pomočnik direktorja zavoda za prosvetno pedagoško službo tov. Jurjaševič pa je poudaril, da bi v lenarški občini potrebovali 38 predmetnih učiteljev, sta pa samo dva. Pohvalno je, da iz območja lenarške občine izredno študira na pedagoški akademiji v Mariboru 25 učiteljev. Ker pa so ti preobremenjeni s poukom na šolali, ne polagajo redno izpi- Prva seja novega V nedeljo 23. maja je bila v gradu na Tratah prva seja zadružnega sveta kmetijske zadruge Zg. Ščavnica—Velka, po izvolitvi polovice novih članov tega samoupravnega organa. Na seji so pregledali potek volitev zadružnega sveta in članov svetov delovnih enot, ki so bile 16. maja. Dosedanji predsednik zadruž- tov. Od 25 jih občasno opravlja izpite 11, nekateri pa so vpisani na izredni študij na akademiji že od 1960. leta. Zavod ima tudi težave, ker nekatere občine neredno plačujejo usluge zavoda. Zaradi tega pa je težko programirati še obsežnejše delo. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bilo potrebno hitreje usposabljati kadre za predmetne učitelje, morda s skrajšanim študijem. O tem je tov. Jurjaševič povedal, da se govori, da bi tiste, ki so končali učiteljišče, dali naprej na pedagoško akademijo. Tako bi dobili hitreje prepotreb-ne predmetne učitelje. zadružnega sveta nega sveta tov. Mirko VajnhandI je na seji podal poročilo o dosedanjem delu sveta. Za novega predsednika zadružnega sveta je bil nato izvoljen Jože Rajh, kmet iz Dražen vrha, za novega predsednika upravnega odbora pa Feliks Dajčman, kmetijski tehnik iz Zg. Ščavnice. Poravnajte naročnino! Naročniki Domačih novic, ki ne živijo na območju naše občine, so dobili z 9. številko našega lista položnico za plačilo naročnine za letos. Ce naročnine še niste poravnali, vas vljudno prosimo, da to čimprej storite, saj je naročnina še vedno samo 500 din letno. Pravice in dolžnosti zaposlenih IZŠEL JE NOVI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH Dosedanji zakon o delovnih razmerjih (iz leta 1957), je bil kompromis med državnim urejanjem delovnih razmerij in samoupravnim urejanjem, s tem, da je bilo težišče na državnem urejanju in kompromis med odločanjem o pravicah in dolžnostih poedincev (direktor, šefi enot, obratovodje itd.) in kolektivnih organov (delavski svet, upravni odbor, komisije itd.), je dajal možnost in oporo ravnanjem, ki so bila v nasprotju z novimi ustavnimi načeli in s samoupravnostjo, kakor se je že pred tem deklarirala. SAMOUPRAVNO UREJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV I. Nov temeljni zakon o delovnih razmerjih sam po sebi še ne jamči spoštovanja in varovanja sa- moupravnih pravic delovnega človeka ter sam po sebi ne onemogoča samovoljnega odločanja o pravicah in dolžnostih pri delu, samovoljnega prilaščanja pravic in pooblastil na škodo ali poedin-ca ali delovne skupnosti in kršitve samoupravnih pravic, kot smo jih ugotavljali v zadnjih letih. Nov zakon postavlja načela in pravila, s katerimi konkretizira ustavno določbo, da so delovna razmerja medsebojna razmerja članov delovnih skupnosti, o katerih ti sami odločajo. Nov zakon nakazuje poti, da se odnosi med delovnimi ljudmi samoupravno urejajo, kot odnosi pri delu enakopravnih posameznikov, katerim je delo temelj njihovih medsebojnih pravic in dolžnosti. Temeljni zakon o delovnih razmerjih zato karakterizira dvoje: 1. Zakon določa nekatere nove norme, ki opredeljujejo položaj delovnega človeka in ki pomenijo zanj večjo pravno varnost ter ekonomsko stabilnost, katero pridobi z delom kot član delovne skupnosti. 2. Zakon obvezuje delovne skupnosti, da v skladu z ustavo in načeli zakona same v statutih in drugih splošnih aktih podrobneje določijo in odmerijo z ozi-rom na svoje specifičnosti in možnosti obseg pravic in dolžnosti, ki gredo članom delovne skupnosti, predpišejo način pridobivanja teh pravic ter odločanja o medsebojnih dolžnostih in pravicah. Temeljna izhodišča novega zakona o delovnih razmerjih so tako naslednja: SAMOUPRAVLJANJE a) Samoupravljanje, ne kot formalno pravna pravica, ki bi jo zakon podrobneje razčlenjeval, temveč kot družbeno ekonomska, vsebinska lastnost dela, kar pomeni, da gre delovnim ljudem na temelju njihovega dela dolžnost in pravica, da svoje medsebojne odnose v zvezi z delom sami in kar najbolj neposredno urejajo: s statuti in drugimi splošnimi akti si določijo pravila svojih medsebojnih odnosov neposredno ali preko svojih organov na osnovi teh lastnih aktov odločajo o poedinem primeru o medsebojnih pravicah in dolžnostih, sami, oziroma preko svojih organov rešujejo napetosti in konflikte, ki nastajajo med poe-dincem in delovno skupnostjo glede pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz medsebojnega dela. (Se nadaljuje) Z spodbujati zanimanje za višjo izobrazbo IZ POROČILA O DELU UPRAVNIH ORGANOV OBČINSKE SKUPŠČINE LANI Sporedno z razvojem družbenega upravljanja in naraščanjem pristojnosti lokalnih oblastnih in ostalih organov rastejo tudi zahteve po kvalitetnejšem delu. V upravnih organih naše občine pa manjka 20 ljudi z odgovarjajočo strokovno izobrazbo. Napori za pridobivanje manjkajoče strokovne izobrazbe pa v preteklem letu niso bili v skladu s potrebami po bolj strokovnem delu. V letu je le en uslužbenec pridobil srednjo strokovno izobrazbo, en uslužbenec je opravil strokovni izpit. Vzrok nezainteresiranosti uslužbencev za pridobivanje višje strokovne izobrazbe in za polaganje izpitov je bil poleg drugega tudi v sistemu nagrajevanja, ki ni spodbujal k pridobivanju višje strokovne izobrazbe. O tem problemu je večkrat razpravljal svet delovne skupnosti ter prišel do zaključka, da je v sistemu nagrajevanja potrebno v polni meri vključiti spodbudo za pridobiva- nje strokovne izobrazbe. V tem smislu je bil v oktobru 1964 spremenjen tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, sredstva, ki izvirajo iz teh sprememb, pa se vložijo v sklad skupne porabe za namene strokovnega izobraževanja in izrednega študija. Premalo je bilo storjenega tudi v tem, da bi se že zaposlenim uslužbencem nudila možnost rednega študija na višjih šolah. Po stanju 31. 12. lani izredno študira: na visokih šolah 3 uslužbenci, na višjih šolah 5 uslužbencev, na srednjih šolah 3 uslužbenci. Dovoljenje za polaganje izpita za pridobitev strokovne izobrazbe, prve neposredne višje stopnje ima 22 slušateljev. Za potrebe upravnih služb pa skupščina redno štipendira 8 študentov in dijakov, vendar niti enega na višji upravni šoli, ki vzgaja kader neposredno za upravo. Kljub trem razpisom v pretek- Ustanovljena zveza za telesno vzgojo 20. maja so v Lenartu ustanovili Občinsko zvezo za telesno vzgojo, sprejeli so njen statut, program dela in finančni načrt ter izvolili 11 članski svet. Že dve leti je bil v Lenartu ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze za telesno vzgojo, ki je sedaj svojo nalogo izpolnil. V lenarški občini delujeta dve telesno vzgojni društvi Partizan in nekaj na novo formiranih športnih društev po krajevnih središčih, rokoborski klub in šolska športna društva. Program dela, ki so ga sprejeli na ustanovnem občnem zboru, med drugim predvideva povečanje števila telovadnih društev in njihovega članstva v občini. Pou- lem letu ni bilo mogoče izpopolniti vseh nezasedenih delovnih mest z odgovarjajočim kadrom ali pa doseči to, da bi se bistveno izboljšala struktura zaposlenih. Med letom je bilo sprejeto v občinsko upravo 10 uslužbencev, delovno razmerje pa je prekinilo 8 uslužbencev. Ob vsakokratnem razpisu je bil sicer precej močan odziv, vendar v glavnem takih, ki niso izpolnjevali pogojev razpisa ali pa so pogoje izpolnjevali le delno. Izmed kandidatov je komisija predlagala za sprejem tiste, ki so po strokovnosti najbolj ustrezali pogojem delovnega mesta. Posebno težko je v upravo dobiti strokovne kadre z višjo in visoko izobrazbo, ker osebni dohodki zaposlenih v upravi še vedno ne dosegajo osebnih dohodkov enakih profilov kadrov v gospodarstvu. Zaradi pomanjkanja sredstev pa v upravi ne bo mogoče zagotoviti takih osebnih dohodkov, kot so v gospodarstvu, v kolikor skupščina občine za deficitarna strokovna delovna mesta ne bi zagotovila dodatnih namenskih sredstev. O zgornjih vprašanjih so govorili na četrtem zasedanju skupščine občine, ki je bilo 24. maja letos v Lenartu. Tekmovanje v čast Dneva mladosti SPREJEM 400 PIONIRJEV V ZVEZO MLADINE 25. maja, na Dan mladosti se je v Lenartu zbralo 240 pionirjev, ki so se pomerili v raznih športnih disciplinah. Najboljše ekipe in poedinci so dobili praktična darila. Srečanje je organiziral Občinski komite ZM in Občinski odbor DPM Lenart. Pretekle dni pa so v čast dneva mladosti sprejeli v Zvezo mladine okoli 400 pionirjev iz 7 razredov osnovnih šol. darja, da je potrebno vso skrb posvetiti telesni vzgoji na šolah in vzgojiti kader za športno dejavnost, skupno z ostalimi organizacijami pa je potrebno poskrbeti za rekreacijo. V posameznih športnih panogah pa bo zveza pripravljala skupna tekmovanja v počastitev pomembnejših praznikov. Za delovanje občinske zveze za telesno vzgojo je skupščina občine za letos predvidela milijon dinarjev. Na področju telesne vzgoje je bil doslej v občini najbolj aktiven rokoborski klub, atleti lenar-škega Partizana in nogometaši iz Lenarta. ti '■IBJI'- ■ !■..:. \ nMKgK I *§ t jB&i -At - 115111« m HB' ' II9HI MBBMMBB © 'v|||||||g§ S ■ | aeasasaSBiSčra^Bi^a^^a^Ha^^mffl aiiiliiip;. Nedavno športno srečanje pionirjev v Lenartu. Foto: Brumen 17098269 Povečati sredstva za materialne stroške šol OBČINSKA SKUPŠČINA O PROBLEMATIKI ŠOLSTVA V OBČINI NA ČETRTEM SKUPNEM ZASEDANJU OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SO ANALIZIRALI PROBLEMATIKO ŠOLSTVA V OBČINI NA PODLAGI PODATKOV IZ SOSEDNJIH KOMUN. UGOTOVILI SO, DA IMAJO ŠOLE V SOSEDNJIH OBČINAH NA RAZPOLAGO ZA SVOJO DEJAVNOST TOLIKO SREDSTEV, KOT PRI NAS. ŠOLAM PRIMANJKUJEJO UČILA IN INVENTAR. SKUPŠČINA PRIPOROČA UPRAVNEMU ODBORU SKLADA ZA ŠOLSTVO, DA PONOVNO RAZPRAVLJA O FINANČNEM NAČRTU IN DELITVI SREDSTEV ŠOLAM. Pisali smo že, da so na tretje zasedanje obeh zborov skupščine občine prišli predstavniki sindi kalne podružnice prosvetnih delavcev in da so na skupščini razpravljali o problematiki šolstva (Nadaljevanje s 1. strani) sveta, v Novem Beogradu, kjer smo nestrpno čakali tov. Tita. Ne znam opisati veselja, ki je zavladalo, ko je stopil tov. Tito v dvorano. Vrstilo se je ploskanje in vzkliki: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« Ko se je to poleglo, je imel tov. Tito pred mikrofonom govor, v katerem je poudaril, da tudi mi pionirji s pridnim učenjem prispevamo svoj delež k lepši bodočnosti naše domovine. Tito je nato šel od skupine do skupine in vsakemu posamezniku stisnil roko, mi pa smo mu čestitali vse najboljše za 73. rojstni dan. Nato se je tov. Tito nekaj časa zadržal pri vsaki skupini. Najdlje je bil pri slovenskih pionirjih. Vrstila so se vprašanja, na katera je tov. Tito smeje odgo- v občini. V ta namen je skupščina imenovala komisijo, ki je proučila stanje šolstva v občini Gornja Radgona, Ptuj, Maribor-Tez-no, Maribor-Center in pri nas. Komisija je nalogo opravila in je varjal. Na koncu se je z nami tudi slikal. V čast mi je bilo, da sem lahko sedel poleg njega. Tu naj še dodam, da nam je tov. Tito poskrbel za pogostitev, kakršne še nisem bil deležen. Popoldne smo si skupinsko ogledali Kalemegdan (staro trdnjavo nad izlivom Save v Donavo, kjer je sedaj velik park in muzej iz NOB), Avalo in druge zanimivosti. Zvečer smo se odpeljali z vlakom nazaj proti Mariboru, kamor smo prispeli v nedeljo dopoldne. Ob tej priliki so nam mariborski pionirji pripravili prisrčen sprejem. To srečanje mi bo ostalo v najlepšem spominu, zato hvala vsem, ki so mi ga omogočili.« Dušan Likar o ugotovitvah poročala na četrtem zasedanju obeh zborov skupščine občine, ki je bilo 24. maja v Lenartu. Odborniki so po poročilu komisije in daljši razpravi sprejeli predlog, da upravni odbor družbenega sklada za šolstvo ponovno razpravlja o finančnem načrtu in delitvi sredstev šolam, pri tem pa naj upošteva ugotovitve komisije in naj sprejme nov finančni načrt. Pri sestavi tega načrta pa naj upravni odbor sklada prouči ali je primerno, da dobi šola Lenart za hospitacijsko dejavnost ca. milijon 300 tisoč din, kar znaša povprečno mesečno na prosvetnega delavca 5.800 din, cela šola pa ima samo 5 hospitacij-skih oddelkov. Istočasno naj tudi upravni odbor prouči primernost višine dodatka za težje pogoje dela. Višina teh dodatkov je bila določena pred več leti in pri sedanjih osebnih prejemkih ni več stimulativna. Na zasedanju je bilo tudi poudarjeno, da je povečanje sredstev za materialne stroške šol, zaradi slabe opremljenosti, nujno potrebno. Komisija je ugotovila, da v radgonski občini odpade na enega učenca osnovne šole 63.200 din, v ptujski 63.700, v občini Ma-ribor-Tezno 63.263 din, v občini Maribor-Center 85.400 in v lenarški občini 63.371 din. Iz podatkov je razvidno, da je stanje v sosed njih občinah podobno našemu. Izstopa občina Maribor-Center, ki pa je najbolj razvita med navedenimi komunami. Šole v lenarški občini so slabo oskrbljene z učili in učnimi pripomočki. Šole imajo ozkotračne filmske projektorje, diaprojek-torje in druga avdiovizualna sredstva. Občutno pa primanjkuje učil za pouk fizike in kemije To pa so najdražja učila in se s poiskusi na šolah sčasoma obrabijo, so pa nujno potrebna za sodoben pouk. Komisija, ki je izdelala analizo o stanju šolstva v občini se ni spuščala v probleme investicijskega vzdrževanja in obnavljanja šolskih poslopij in je predlagala, da naj bi skupščina zato imenovala novo komisijo, ki naj problem analizira in pripravi poročilo. Za potrebe šol v naši občini je letos namenjenih 175 milijonov in 300 tisoč din ali 63.371 din na učenca. Sklad za šolstvo je s finančnim načrtom razdelil sredstva za šole po sistemiziranih delovnih mestih s tem, da je bila si- stemizacija določena na podlagi števila pedagoških ur po predmetniku ne glede na to, ali posamezna šola opravi vse predpisane pedagoške ure ali ne. S takim načinom določanja sredstev za osebne dohodke, so bile najbolj stimulirane tiste šole, ki so najbolj krčile učni program in ki so imele najmanj učno vzgojnega kadra. Sklad šolam ni priznal dodatnih sredstev za razredništvo. Vse šole pa dobivajo dodatek za težje pogoje dela, razen lenarške šole, ki pa dobiva dodatna sredstva za hospitacijsko dejavnost. Dodatek za težje pogoje dela znaša do 5.000 din mesečno po osebi. Dodatna sredstva za hospitacijsko šolo pa znašajo 10 odstotkov vseh sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke prosvetnih delavcev na šoli. Pri izračunu sredstev za osebne dohodke po sistemizaciji znaša osnova za učitelja 48 tisoč, za predmetnega učitelja 52.500 din, za upravitelja 52.500 din in tisoč din za vsak oddelek. Ce ista sredstva razporedimo šolam po dejanski zasedbi za nezasedena delovna mesta, pa se priznajo dodatna sredstva po dejansko opravljenih nadurah, ki se obračunavajo po 500 din za naduro, pa znašajo osnove: — za honorarne učitelje, ki nimajo predpisane izobrazbe 52 tisoč, za učitelje na nižji stopnji 55 tisoč, za učitelje na višji stopnji 60 tisoč, za predmetne učitelje 65 tisoč, za upravitelje od 60 do 65 tisoč in in dodatek za oddelke od 20 do 30 odstotkov od osnove. Kljub znatno višjim osnovam je še možno izboljšati razmerje med sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke, tako da znaša po drugem izračunu 81:19, po prvem izračunu pa le 89:11. V razpravi je bilo nadalje poudarjeno, da naj bi se ob času rebalansa proračuna občine, dodelilo del sredstev za potrebe šol, če bodo ta na razpolago. Glavni problem za naše prosvetne delavce pa niso osebni dohodki, temveč tudi prometne zveze v posameznih krajih občine. Predvideno je, da bo do 20. junija rešeno vprašanje najetja kredita za izgradnjo šole v Cerk-venjaku. Do konca leta pa se bo skušalo pripraviti načrte za novo šolo Gradišče. Urejenih pa bo tudi več učiteljskih stanovanj. Odborniki so poudarili, da je podobno stanje tudi drugod po Sloveniji in tudi v drugih delovnih skupnostih. RAZPIS Svet Krajevne skupnosti Lenart razpisuje mesto HONORARNEGA RAČUNOVODJE za vodenje administrativno finančnih poslov Pogoji: Prijavljenec za razpisano delovno mesto mora obvladati administrativno, blagajniško in finančno poslovanje. Osebni dohodki po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zastareli pravilniki (Nadaljevanje s 1. strani) celotnega dohodka je bil dosežen 20 odstotno. Padec prometa je posledica zmanjšanja prodaje na potrošniški kredit, medtem ko gotovinski promet narašča. Celotni dohodek v gostinstvu je porasel za 43 odstotkov, letni plan celotnega dohodka pa je bil dosežen 24 odstotno. V obrti je celotni dohodek porastel za 6 odstotkov. Letni plan celotnega dohodka pa je bil dosežen 13 odstotno. Nizka realizacija letnega plana je odraz sezonskega značaja nekaterih obrtnih dejavnosti. Posebnost pravilnikov o delitvi čistega dohodka je v tem, da so v večini primerov zastareli in niso usklajeni z drugimi samoupravnimi akti. Osebni dohodki so se v letošnjem 1. četrtletju dvignili v gospodarstvu za 29,11 odstotkov, v negospodarskih dejavnostih pa za 42,6 odstotkov ali skupaj za 32,38 odstotkov. Primerjalna ana- liza izplačanih osebnih dohodkov v prvem tromesečju letošnjegt leta s povprečnimi osebnimi dohodki lani kaže, da so v gospodarstvu dvignjeni osebni dohodki za 9,38 odstotkov. Iz strukture izplačanih osebnih dohodkov izhaja, da je v letošnjem prvem tromesečju v vseh panogah dejavnosti le 5,85 odstot kov zaposlenih, ki dobivajo osebne prejemke izpod 25 tisoč din. Lani je bilo v istem obdobju 48,78 odstotkov zaposlenih z osebnimi dohodki izpod 25 tisoč din. Za pravilnike o delitvi osebnih dohodkov je značilno, da delovne organizacije posvečajo temu vprašanju še vse premalo pozornosti, zlasti pri tistih kriterijih, ki govore, da naj bo rast osebnih dohodkov odvisna od racionalnega zaposlovanja delovne sile, produktivnosti dela in drugih faktorjev. Prav o teh vprašanjih so mnogo govorili odborniki na zasedanju. illllllllllllllllllfllllflllilltElIlllfllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltfllllllllilllllllJIlEllllllllllllIllIllIllIlIlllllll | OBRTNO PODJETJE »KLEMOS« LENART | I Z OBRATOM V LENARTU IN VOLlClNI | | ČESTITA VSEM DELOVNIM OBČANOM OB 20-LETNICI | = OSVOBODITVE! § lIllIlIfllllllflllllllllllllllllllllllJIlIlItlllllllltlllllllllltlllllllllllllllllfMIlIltllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllll] SREČANJE S TOVARIŠEM TITOM strogo zaupno Še je čas Ob ograji velikega vrta v Lenartu na Cmureški cesti, ki ga upravlja KS Lenart, je skopan globok vodnjak. Njegove stene niso obzidane, čez vodnjak pa so položene deske, ki jih je prerasla trava in so deske že dokaj preperele. Še je čas, da preprečimo nesrečo, do katere lahko pride, ker se tu okoli igrajo otroci. Če vodnjak ničemer ne služi, ga je potrebno zasuti. Čestitke FRANCIJU KRANER, ki služi vojaški rok v Nišu, za 22. življenjski jubilej: »V mesecu juniju svoj praznik slaviš, naj s cvetjem posuta ti bo pot, naj sreča in zdravje te spremlja vse dni! To ti iskreno želi žena Erika s hčerkama Dušico in Marjetico.« Čestitka objavljena v časopisu je učinkovita in obenem lep spomin. Ne pozabite, dragi bralci in čestitajte svojcem. Naše čestitke so najcenejše, saj stane beseda samo 20 din. Tekst čestitke nam pošljite na naslov: »Domače novice«, Ptujska c. 5, Lenart v Slov. gor. in ne pozabite vaš točen naslov. Najboljši matematik iz Lenarta Nedavno je bilo v Lenartu tekmovanje najboljših matematikov iz osmih razredov vseh osnovnih šol lenarške občine. Pred tem tekmovanjem so po posameznih šolah izbrali po dva najboljša matematika, ki sta se udeležila občinskega tekmovanja. Skupno se je tekmovanja udeležilo 14 pionirjev. Prvo mesto je dosegel Miloš Vute iz osnovne šole Lenart, drugo mesto Olga Kocbek iz osnovne šole Jurovski dol in tretje mesto Ivan Muršak iz Lenarta. Najboljši mladi matematiki so dobili knjižne nagrade od Sveta za šolstvo skupščine Lenart. Tekmovanje je organiziral aktiv matematikov in fizikov občin Ma-ribor-Center in Lenart v sodelovanju z Zavodom za prosvetno pedagoško službo iz Maribora. Oglasi Dolajš Terezija iz Radehove št. 21 proda par volov, starih dve leti. Ogled je možen vsak dan. Ugodno prodam 1 ha zemlje s hišo, blizu glavne ceste, avtobusne postaje v Jakobskem dolu. Marija Dolajš, Zg. Hlaplje 41, pošta Jakobski dol. Prodam vinograd in gozd z gospodarskim poslopjem, skupno okoli 1 ha, zaradi bolezni. Interesenti se lahko oglasijo pri Janezu Golobu v Zg Porčiču št. 32, pošta Gradišče v Slov. gor., vsak dan ob vsaki uri. KOZERIJA Vse za lepoto naših krajev Slovenjegoričani že nekaj let zares vzrorno skrbimo za red in čistočo v naših trgih in vaseh. Odgovorni in ostali se zavedajo, da je lepo urejen kraj odraz kulture tamkajšnjih prebivalcev. Vemo tudi, da skozi kraje potuje čedalje več turistov, kakor se jim učeno reče, in da je od njih mogoče dobiti precej cvenka. Skratka vsi se vsega zavedamo in vsi vzorno skrbimo, da bi bilo vse v najlepšem redu. Vzemimo na primer naše ulice. Tam, kjer so tlakovane in asfaltirane, je mogoče pod ne predebelo plastjo blata, gramoza in podobnih reči, popolnoma zanesljivo ugotoviti, da še tlak in asfalt vedno obstojata. To je torej v redu. Ni pa v redu, da včasih dežuje in napravi naše lepe ulice nekam pisane, kar očitno kazi zunanji videz in je na škodo turizmu. Nekako bi bilo potrebno urediti, da sploh ne bi deževalo in bi zato bile ulice lepe, kljub poletnemu prahu, ki se ga je pač treba izogniti, ali pa je potrebno poskrbeti za močan naliv, ki bo popolnoma spral gornjo plast. Torej je potrebno vso stvar urediti na višjem nivoju. Naši občani naravnost vzorno skrbijo, da ne bi z odmetavanjem papirja, konzerv in podobne navlake pomagali k slabemu izgledu naših ulic, trgov in vasi. Še tiste koške za smeti, ki so, bi bilo potrebno odstraniti, da se ne bi zbirala vsa nesnaga na enem mestu, kar vsekakor ni lepo. Bolje je, da papirčke in podobne reči razmetavamo vsenaokrog in tako ustvarjamo idilično in pestro podobo, ki jo bo vsak rad pogledal, saj je običajno že od daleč vidna. Priporočljivo je tudi, da postavimo vse, kar premoremo, razen težjih predmetov, ki jih ni mogoče nositi, ob naše ceste in ulice. Naj vidijo turisti, da pri nas premoremo tudi vrsto orodij in metel, do mo-tik in ostalih poljedelskih strojev. Tudi gnojišč ne skri-vajmo. Naj se vsak tujec prepriča o njihovi kvaliteti. Morebiti bo kdo postal še izvoznik gnoja, kar pa je zopet koristno zaradi deviznih dinarjev, ki so nad vse dobrodošli. Da ne pozabim, bratje občani. Nikar ne belite his ob cestah. Naj ostane vse kot je. Še pozni rodovi bodo z zanimanjem ogledovali zaprašena poslopja, ki bodo gotovo prišla na spisek kulturnih spomenikov. Torej, storimo vse za lepoto našega kraja in v prid našega turizma. Anzek Bili so v Benetkah 22. in 23. maja je bilo 40 članov sindikalne podružnice Zdravstvenega doma Lenart in nekaterih drugih Lenarčanov na izletu v Italiji. Ogledali so si Benetke, Trst, Doberdob in Gorico. Stroški izleta so bili na osebo okoli 13.000 din, organizirali pa so ga preko Turističnega podjetja Kompas. Filmski spored LENART Dne 13. junija 1965 »HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA«, francoski film Dne 16. junija 1965 »NOC VOHUNA« francoski film Dne 20. junija 1965 »LEILA IN GABOR« madžarski barvni film Dne 23. junija 1965 »SKUPNO STANOVANJE« jugoslovanski film GRADIŠČE Dne 13. junija 1965 »ENOOKI DŽEK« ameriški VV film Dne 20. junija 1965 »ČOČARA« italijanski VV film VOLfčfNA Dne 13. junija 1965 »BABET GRE V VOJSKO« francoska komedija Dne 20. junija 1965 »KAPO« jug. i tal. vojna drama Pomisli-ugani Odgovor na uganko, objavljeno v 9. številki našega lista, glasi: Rokoborec je bil iz Francije (Gilbert Jost), v Lenartu ga je leta 1964 premagal Franc Šuman. Nagrado bo tokrat dobil VINKO ŠAMPRL iz V. P. 1973/21 Vršac, Srbija. Danes nam dragi bralci pišite, v katerem gostišču v občini je napravljen naš posnetek. Odgovore nam pošljite do 22. junija letos na naslov: Domače novice, Lenart v Slov. gor. Ptujska cesta 5 (na dopisnici). so se: V poročni dvorani v Lenartu na Ptujski cesti 5 so se poročili: 22. maja 1965: Štefanija Breznik iz Sp. Ga-steraja in Feliks Dobaja iz Ruš; Suzana Stiper in Feliks Dvoršak, oba iz Zavrha; Veronika Pukšič iz Kardenc in Janez Ploj iz Cer-kvenjaka; Marija Marajh iz Benedikta in Janez Drofenik iz Sp. Žerjave; Marija Škamlič iz Trot-kove in Jožef Rola iz Benedikta; Ana Žižek iz Zavrha in Vekoslav Prebevšek iz Zg. Verjan. 29. maja 1965: Pavla Špindler iz Ženjaka in Alojz Vrbanič iz Sp. Partinja. Iskreno čestitamo! Na fotografiji: Nova poročna dvorana v Lenartu Foto: Brumen Ing. Jože Ceh: « SPOMLADANSKA DELA V SADOVNJAKIH 2. Jablane in hruške: Vsa nadaljnja škropljenja jablan in hrušk izvršimo v krajših ali daljših presledkih (8 do 20 dni po priliki vremena in intenzivnosti sadjarjenja) proti istim škodljivcem in boleznim ter na isti način izvedbe in istimi sredstvi kot je to navedeno pri prvem po-cvetnem škropljenju jablan. Kolikokrat bomo izvršili poletno škropljenje, je odvisno od števila deževnih (vlažnih) dni in od sadjarja. Kolikor večji pridelek in kvalitetnejše sadje želimo, tem večkrat bomo škropili (3—7 krat). Po agrominimumu in za ohranitev sadnega drevja je potrebno vsaj enkratno poletno škropljenje (razen zimskega), nima pa samo enkratno poletno škropljenje skoraj nobenega opaznega učinka na boljšo kvaliteto pridelka. Pri večkratnem škropljenju so sicer večji proizvodni stroški, je pa vsekakor večji in kvaliteten pridelek, to je večji izkupiček in večji dobiček. Škropimo z raznimi sadnimi škropilnicami z zadostnim pritiskom (15—30atm.) in pravilno menjavo šob na razpršilnikih, da dobimo v zimskem škropljenju grobo (z debelejšimi kapljicami), v poletnem škropljenju pa fino (z rosnimi kapljicami) razdelitev škropiva, tako da drevo po potrebi zmočimo (umijemo) ali POMNIMO: Vsa škropiva so strupena. Med škropljenjem ne kadi, ne pij in ne uživaj hrane. Pred vsakim odmorom ali koncem dela (škropljenja) se umij in obriši s čisto krpo. Pri škropljenju uporabljaj vsaj osnovna zaščitna oblačila: to je plašč in kapo. V času škropljenja ne uživaj alkoholnih pijač. Takoj se zateči k zdravniku, če med in po škropljenju čutiš glavobol, slabost, utrujenost, želodčne krče, ali če ti sili na bruhanje. Nepravilen V sedmi številki Domačih novic smo čitali, da je bilo namenjenih več sredstev za šolske mlečne kuhinje in socialno varstvo. Sredstva pa pridejo v. občinski proračun tudi od kmečkih proizvajalcev, zato želim v imenu njih spregovoriti o odnosu šolskih otrok do starejših. Pred leti šolarji nismo imeli takih ugodnosti,, kot jim imajo danes. Otroci dobivajo toplo hrano, brcajo žogo in drugo. Prebivalci centra Voličine se večkrat pritožujejo, da jih bolijo ušesa od vpitja šolarjev na telovadišču. Šolarji izpred delavnice Klemo-sa v Voličini raznašajo razne kovinske odpadke in jih razmetavajo po travnikih, s tem pa lahko nastanejo hude posledice pri živini. Cestar Korošec se večkrat jezi nad dečki, ki se vračajo iz šole starejših proti Selcam, ker so mu že trikrat izruli obcestni kamen in ga zvalili v grapo. Otroci s kamenjem obmetavajo cestne znake, telefonske izolatorje in z opeko krite hiše. Kamenje razmetavajo na vse strani po njivah in travnikih, vse to pa je v škodo korist-nikom. Stare ljudi šolarji večkrat pozdravljajo s psovkami ali norčevanjem. Rekli boste, da so tega krivi starši. Ko je neka mati kaznovala svojega sina za nepravilno dejanje, ji je on zabrusil: »Te bom v šoli zatožil!« Vsi prizadeti, bi prosili stariše tistih otrok, ki se neprimerno ponašajo in njihove šolske vzgojitelje, naj naredijo vse, da se s takimi dejanji preneha, saj ne koristijo ne družbi in ne lepemu vedenju. T. N. Po 54. in 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 in 35^79/64), 68. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 36-196/64), je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. 3. 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi zdravstvenega investicijskega sklada skupščine občine Lenart. 1. člen Ustanovi se občinski zdravstveni investicijski sklad (v nadaljnem besedilu »sklad«). Sedež sklada je v Lenartu. 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Sklad je ustanovljen za financiranje novogradenj zdravstvenih zavodov v občini Lenart. 4. člen Naloga sklada je zbiranje sredstev in financiranje novogradenj zdravstvenih zavodov. 5. člen Poslovanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Upravni odbor sklada ima pet članov. V upravni odbor sklada imenujejo: skupščina občine Lenart dva člana; zdravstveni dom Lenart, Lekarna Lenart in »Agrokombinat« KZ Lenart po enega člana. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. Vsako leto se menja polovica članov upravnega odbora. 6. člen Sklad ima statut. Statut določi cilje in naloge sklada, poslovanje, vire dohodkov in sredstva sklada, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi in odgovorni za zakonitost in pravilnost njegove uporabe, računovodsko službo ter druge zadeve in naloge, ki spadajo v delovno področje organa sklada; pravice in dolžnosti sklada do ustanovitelja in uporabnikov njegovih sredstev, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja, ki imajo pomen za samoupravljanje in poslovanje sklada. Statut sprejme upravni odbor sklada. Statut sklada potrdi skupščina občine Lenart. Benedičani z uspehom igrajo Miklovo Zalo v občini in izven nje. Igro je režiral tovariš Josip Merdaus, ki se je vozil na vaje iz Maribora. V delo je vložil mnogo truda in dragocenih ur. Igralci Miklove Zale si žele, da bi se še velikokrat vračal v njihove vrste. 7. člen Sklad vodi samostojno finančno in administrativno poslovanje. Upravni odbor sklada lahko poveri vodenje finančnega in andimistrativnega poslovanja tudi drugi organizaciji ali delovni skupnosti. 8. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva, ki jih vložijo v sklad zdravstveni zavodi, 2. sredstva, ki jih vložijo v sklad zavodi za socialno zavarovanje, 3. sredstva, ki jih vloži v sklad skupščina občine, 4. sredstva delovnih organizacij, 5. obresti od sredstev sklada, 6. drugi dohodki. 9. člen Dohodki sklada se razporejajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Upravni odbor sklada predloži finančni načrt sklada v soglasje skupščini občine. 10. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada. Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor. Zaključni račun se skupno s poslovnim poročilom predloži najpozneje do 15. marca skupščini občine v potrditev. 11. člen Sklad jamči za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi. Sklad lahko samostojno prevzema obveznosti na podlagi pogodbe ali drugega akta do višine dohodkov, ki so predvideni s finančnim načrtom. 12. člen Sklad sme prevzeti v breme svojih sredstev dolgoročne obveznosti. Skupščina občine Lenart odgovarja za dolgoročne obveznosti sklada, če je zanje dala soglasje. 13. člen Sklad lahko najame kredite za namene, ki so določeni s tem odlokom. 14. člen Upravni odbor sklada se mora konstituirati v 10 dneh po ustanovitvi sklada. 15. člen Statut sklada mora biti predložen v potrditev skupščini občine v 30 dneh po ustanovitvi sklada. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Medobčinskem uradnem vestniku* v Mariboru. Številka: 402-10/65-1 Lenart, dne 15. 3. 1965 Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko, 1. r. Igralci so morali precej časa vsak drugi večer prihajati na vaje. Mnogokrat jim pot ni bila lahka, saj je večkrat deževalo. Igrali so večinoma kmečki ljudje. 30 igralcev bo omogočilo gasilskemu društvu Benedikt, hitrejši nakup gasilskega avtomobila, ker so vsa z igro zaslužena sredstva za to namenili. M. G. Kakšne so pristojbine za grobove (Nadaljevanje in konec) TARIFA za grobarjeve storitve: I. POKOPI: 1. za pokop odrasle osebe do 200 cm 3.500 din 2. za vsakih nadaljnjih 50 cm poglobitve 1.500 din 3. za pokop otroka do 7 let 1.400 din 4. za pokop v grobnico 10.000 din II. OSKRBOVANJE GROBOV PO NAROČILU: n 1. za navadne in rodbinske grobove za eno osebo 1.500 din 2. za rodbinske grobove za dve osebi 2.500 din 3. za rodbinske grobove za tri osebe 4.000 din Zavezanci plačujejo komunalne usluge po I. točki ob priliki prijave pokopa, iz druge točke pa ob naročilu ali sklenitvi pogodbe. Pri obračunu posameznih pokopaliških pristojbin in uslug se zaračuna 10% upravne režije za pokritje stroškov plačilnega prometa. Pojasnilo: Ob vsakem primeru prijave pokopa se uporablja tarifa iz treh točk, in sicer: a) Pristojbina za uporabo prostora (ena izmed točk I., II. ali III.); b) Vzdrževalnina za dobo 10 oz. 20 let; c) Grobarjeve storitve (pokop). Komunalni zavod Lenart PISMA BRALCEV odnos do Požrtvovalni igralci Kmalu bodo imeli 650 varovancev PIONIRJI NAM PIŠEJO Obisk v železarni Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovee-Trate počasi prehaja na skupinsko razporejanje bolnikov po težavnostni stopnji obolelosti. Na Tratah formirajo poseben infekcijski oddelek, v Hra-stovcu pa dva terapijska oddelka. Z adaptacijami je zavodu uspelo dvigniti kapaciteto od 540 na 620. Z letos predvidenimi adaptacijami pa bodo kapacitete povečali na 650 ležišč, s tem pa so izčrpane vse nadaljnje možnosti za razširitev zavoda. Kljub višanju kapacitet se število zaposlenega osebja v zavodu ni povečalo, kar pa ugodno vpliva na povečanje osebnih dohodkov. Zavod v Hrastoveu ima težave z zdravstvenim kadrom. Do sedaj ga bodo dobili šele 1. septembra letos, to bo zdravnik splošne prakse. Do sedaj sta to službo opravljala dva honorarna zdravnika splošne prakse in psihiater. Ko bodo imeli stalnega zdravnika, bo možno organizirati več tečajev za strežno osebje. Do sedaj je zavod štipendiral 8 bolničarjev, od tega števila pa jih je sedaj v zavodu 6. Z novim šolskim letom pa bodo pričeli štipendirati dve medicinski sestri. Eden pa študira izredno na srednji medicinski šoli. Ženska in moška delovna terapija se ukvarja z ročnimi deli in obdelovanjem ekonomije. Varovanci so za to delo primerno stimulirani. Pionirji osnovne šole Lenart smo bili na ekskurziji v Ravnah. Tam smo si ogledali železarno in se seznanili s pridobivanjem železa. Po ogledu železarne, smo šli v muzej, v katerem je prikazan razvoj železarstva na Koroškem. Na poti domov smo se ustavili v Kotljah na Prežihovem domu. Trgovanje Do združitve trgovskih podjetij v občini, sta se podjetji bavili s prodajo na drobno. Po združitvi pa je novo trgovsko podjetje Po trošnik-Izbira Lenart zaprosilo skupščino občine Lenart, za dovoljenje, da se lahko bavi z trgovanjem na veliko. Skupščina je Ogledali smo si pisateljeva dela in fotografije iz njegovega življenja. Nato pa smo obiskali pisateljev grob in s tem počastili spomin na velikega ljubitelja slovenske besede in človeka. Slava škrban, 8. b — Lenart na veliko prošnji trgovskega podjetja ugodila. Sedaj bo lahko podjetje nabavljajo artikle neposredno pri proizvajalcih. S tem bo dobivalo blago po nižji ceni, ker ne bo potrebno plačati stroškov posredniškim podjetjem. niso imeli svojega zdravnika in NE POZABITE! DOMAČE NOVICE SO NAJCENEJŠI ČASOPIS, ZATO POSTANITE NAŠ NAROČNIK! — Masi Uoji p* ietu 1000 - Piše: Franc Suman ( H-if-J V letu 1240 je umrl zadnji moški potomec gospodov Murreger Reimbert, ki je bil poročen z Gi-zelo Kranichtsberg. S tem je prišel grad v last rodbine Kranichtsberg. V letu 1386 sta Henrik in Barbara Kranichtsberg prodala grad celjskim grofom Hermanu in Viljemu, ki so ga obdržali do usodnega leta 1456, ko je ogrski magnat Lazslo Hunjady v beograjski trdnjavi (na Kalemegda-nu) z mečem preklal glavo Ulri-ku II., zadnjemu moškemu potomcu pokneženih celjskih grofov. Zdi se mi potrebno, da vas na kratko seznanim s podatki iz mnogopisane zgodovine tega nekoč ponosnega in mogočnega plemiškega rodu, ki se je znal v te- ku dobrih nad 300 let dokopati do knežjega naslova ter sorodstvene zveze z večjimi vladarskimi hišami in je bil marsikdaj njihov tekmec. Od celjskih grofov se zanesljivo ne da ugotoviti, katere krvi so bili. V 1. 1120 se omenja prvi prednik celjskih grofov Geb-hard I., 1. 1146 Gebhard II., nato Gebhard III. in dalje Konrad, Rihard, Leopold. Ti so bili še vsi gospodje Saneški. Po letu 1278 je bil Gebhart IV. povzdignjen v plemiški stan in se je nazival Saneški Svvenegh, po gradu Saneg. Že v prvih sane-ških je bil razvit čut za čimvečje bogastvo, brez obzira na kakšen način se to lahko doseže. Z lepim načinom, zvijačo ali silo. Najprej so se preko ženitev vrinili v višje ji stan, ki so ga bili deležni Her-sto let niso čakali celjski grofje, povzdignil v grofovski stan. Niti man II., Friderik II. in Ulrik II, imel za ženo celjsko grofico Barbaro, (o kateri je veliko pisanega), v letu 1435 povzdignil v knež-af tj{ 'pumusiSiz -resao 3f qtl' o>[ pa je v letu 1341 dosegel Friderik Saneški, da ga je cesar Ludovik s katerim se zaključuje bogastvo, moč in slava celjskih knezov. Ti so imeli v lasti 125 in v fevdu 16 graščin, med katero je spadala tudi cmureška graščina. Ta je imela na levem bregu Mu-plemiške rodbine. V teh krogih re sedanji trg Mureck in večje komplekse zemljišč na desnem bregu Mure in skoraj vso vinorodno zemljo na Tratah, v Lo- kavcu, na Velki, Rožengruntu v Zg. Ščavnici, Bačkovi, Frolehu, delu Ročice in Žice ter večje komplekse vinogradov v ljutomerskih goricah. S tukaj pridelanim vinom so celjski grofje gostili na vladarskih dvorih: Dunaju, Pragi, Krakovu in Požunu (Bratislavi). Vse to ogromno premoženje je postalo po dedni pogodbi last Habsburžanov, ki pa niso tako lahko prišli do vsega tega, kakor je bilo zapisano, ker so morali porabiti celo vojsko. Dalje o teh zgodovinskih dogodkih ne bom več govoril in se bom vrnil k cmureškemu gradu, ki je imel svojo sodno oblast čez svoje podložnike in izvrševal tudi čez podložnike drugih zemljiških gospostev, ki so bila sodno pod vplivom tega gradu. (Se nadaljuje) tfi^-ii Ti« n riše ., F. Prijatelj Kmalu so v daljavi zagledali bleščečo vodno gladino, ki se je le malo razlikovala od sivkastih jutranjih oblakov. »Morje, morje!« so vpili otroci in bili presrečni nad doživetjem. Ob morju je bilo pristanišče v katerem je stalo veliko ladij. Obmorsko mesto pa je bilo sezidano na skalnatih pobočjih iznad morja. Ko so stopili iz vlaka, je mesto obsijalo vroče sonce. Po dva in dva so se pomikali po ulicah in ob pristanišču, vse je bilo za njih novo. Ustavili so se na velikem trgu, kjer so prodajali zgodnje sadje. Otroci so si nakupili nekaj češenj, potem pa so se z ladjo odpeljali čez zaliv v sosednje mesto. Morje je bilo mirno in niso doživeli morske bolezni, česar so se bali. Ustavili so se pred velikim kopališčem, povsod je bilo polno ljudi, ki so se sončili ali plavali po bistri zelenkasti vodi. Jakec in mnogi drugi niso znali plavati, zato so si podvihali hlačnice in z nogami mencali po slanem morju. Najbolj smeli so bili fantje, dekleta pa so sramežljivo sedela ob obali. Jakec je opazoval morsko dno, ki so ga prepletale alge. Ko so se vračali proti domu, so spotoma obiskali še veliko podzemeljsko jamo, polno kapnikov. Ta prekrasni svet se je Jakcu trdno vtisnil v spomin. V njem se je zbudila želja po teh lepih krajih in je sam sebi želel, da bi nekoč tukaj živel, da bi hodil ob morju, si ogledoval čudežni kraški svet in občudoval pisane gore. Nov zdravstveno rekreacijski center ZAVOD ZA DUŠEVNO IN ŽIVČNO BOLNE HRASTOVEC — TRATE JE 29. MAJA ODPRL V PREMANTURI PRI PULI ZDRAVSTVENO REKREACIJSKI CENTER ZA OSKRBOVANCE IN DELAVCE ZAVODA. KAPACITETA CENTRA JE 50 POSTELJ Z MOŽNOSTJO RAZŠIRITVE NA 100 LEŽIŠČ. PRI IZGRADNJI LETOVIŠČA SO SODELOVALI ČLANI KOLEKTIVA S PROSTOVOLJNIM DELOM IN SO TAKO PLAČALI SAMO POTREB EN GRADBENI MATERIAL IN ZEMLJIŠČE. Nedavno smo se mudili v Zavodu za duševno in živčno bolne v Hrastovcu in se pogovarjali z Gabrijelom Kosijem, Francetom Rojkom in Feliksom Vogrinom, ki so člani komisije za izgradnjo zdravstveno rekreacijskega centra v Premanturi pri Puli, o vprašanju izgradnje tega centra. Iz razgovora smo izvedeli, da se je njihov zavod že dalj časa pripravljal na ustanovitev zdravstveno rekreacijskega centra. Še lansko leto je organizirala letovanja- počitniška skupnost pri občinski skupščini Lenart, letos Po 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, gt. 21-287/64 in 35-479/64), 68. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 31. členu zakona o cestnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 27-460/61 in 53-721/62) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. 3. 1965 sprejela ODLOK o ustanovitvi cestnega sklada občine Lenart. 1. člen Ustanovi se cestni sklad občine Lenart (v nadaljnjem besedilu »sklad«). Sedež sklada: Lenart, Ptujska cesta 3. 2. člen Namen sklada je, da zagotovi stalna in načrtna sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje cest III. in IV. reda in objektov na njih. 3. člen Naloge sklada so: 1. da financira gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in popravila cest III. in IV. reda in objektov na teh cestah, Z. da spremlja in analizira potrebe in uspešnost financiranja svoje dejavnosti ter proučuje problematiko tega področja, 3. da opravlja druge naloge, ki mu jili poveri skupščina občine Lenart. 4. člen Sklad je pravna oseba. 5. člen Poslovanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Upravni odbor